V TRSTU dne 26. januarja 1906.
Leto III
St. 2.
pciičiio-zafiavni Ihl y jocboSami za ilcvcmm bziddim.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu.
Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st.
Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." y Rojanu pri Trstu, štev. 3. Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139.
Za izgubljeno srečo.
(Povest. Spisala Marica Topolnikova.)
Krasno pomladansko solnce je prišlo izza gora, kakor vzhaja včasih up iz žalostnega srca. Na sinjem nebu na zahodu je še svetila velika luna, bleda kakor smrtni angelj, žalostna kakor spomin na izgubljeno srečo v bolnem srcu.
Pred pokopališčem za vasjo se vije potoček, ki nezavedaje se cilja žubori dalje in dalje med travniki in njivami, da se človek kar zamisli, gledaje v njega brezmejno daljavo. Ob njem se šopirijo prav do pokopališča stoletni hrasti in P' i pokopališču stojita dva močna, divja kosta-nja. Prijetno je bilo na tem prostoru, na klopici pod kostanjem, slikati si prihodnjost ali raz-mišljevati preteklost.
Bilo je krasno jutro. Kdo je ona devojka, '<i je porabila to klopico pod kostanjem na tem samotnem kraju? In še zgodaj v jutru, a videti je kakor bi pravkar prišla iz kakega potovanja. In če jo opazujemo natančneje ne vidimo na njej one živahne veselosti, onega pomena na dekliško krasoto, kakor mogoče pri drugih dekletih jednakih let. Xe, tiho je sedela, premišljevala svoje žalostno preteklo življenje, na boljše ni mislila. Primerjala se je s potočkom, ki se je ne mene se za njeno premišljevanje, podil dalje, nevede kam. Z nekim veseljem je opazovala to krasoto narave, to božje solnce, ki s svojimi svitlimi žarki pozdravlja zemljane. Tudi luna, pi-ava žalovalka, še gleda, četudi po dnevu, doli z neba.
Deklica se še le vzdrami, ko ji z velikim ropotom pade nekaj na tla. Hitro pobere, bile so njene citre, na katere je izvrstno igrala in
zraven pela tudi žalostne, sebi primerne pesmi kojih je največ sama zložila, napeve pa posnela iz kakih drugih pesmi. S tem je šla po svetu, od kraja do kraja, iz hiše v hišo in ljudje sojo že poznali in radi poslušali. Tudi sedaj je prenočila v vasi in bila namenjena v drugi kraj.
«Treba bo odriniti* de sama pri sebi »drugače ne bo današnji dan izplačan. Toda tukaj je tako prijetno, oh, ko bi sedaj le prišli ljudje in me tudi pošlušali, da tukaj bi se glasovi lepše slišali in iz grla bi lepše odmevalo.*
Deklica se vzradosti pri misli, da si tudi lahko sama zapoje, ne da bi je kedo poslušal. Hitro vzame citre in njen nežen glasek se je lepo ujemal s citrami, ko je pela.
Nekoliko potolažena vstane, vzame iz žepa nekaj v papir zavitega, dobro pogleda, ali ima vse v redu in zopet vtakne v žep. Nato vzame citre, da bi odšla iz kraja, ki se ji je tako priljubil, iskat zaslužka v drugi kraj, k drugim ljudem.
Sedaj pa jo prime nekdo za ramo. Strahoma se ogleda in vidi mladeniča iz vasi, kojega je visoko čislala že prej, ker je vedno rad poslušal njene ubrane glasove in zdelo se ji je celo, da čuti z njo.
»Matilda*, de po kratkem premolku mladenič, »tu ti dam ves denar, ki ga imam sedaj pri sebi in pozneje še več, če zahtevaš, samo zapoj mi kako pesem — in še eno te prosim, povej mi, če hočeš namreč, svoje preteklo življenje. Iz tvojih pesmic, iz tvojega obraza sploh iz vsega tvojega obnašanja spoznam, da imaš bridko preteklost in mogoče bi lažje trpela, če bi komu razodela, ki bi čutil s teboj in te tolažil. Sicer pa oprosti, ako sem te žalil s tem vprašanjem.*
»Kako bi me mogel užaliti, Mirko ? Prav
Prihodnja številka izide 9. februarja 1906.
nasprotno, štejem si v veliko čast, da se še zmeniš za mene, nesrečno deklico, da tako sočutno govoriš z menoj, da te še celo zanima moja žalostna preteklost, katere še nisem nikomur razodela, a sem jo voljna sedaj tebi zaupati. T*udi moje pesmice poslušajo drugi ljudje, nekateri za kratek čas, drugi zato, ker ljubijo petje, a da bi vedeli čutiti z menoj, ne, tega ne umejo.»
«Da, Matilda», poseže ji mladenič v besedo, prosim te, zapoj mi katero. Tako težko že vselej čakam, da prideš v naš kraj.»
Ni se dolgo branila. Hitro si uvrsti citre, nekoliko pomisli ih že je odmevalo v pomladansko iutro:
Kaj prišla si iz temine, iz noči jadu in boja, osamljena solza moja?
Skrij se, vrni se v globine! svetu bi izdala bole ine ...
Svet je brez srca Ne ume gorja ...
Skrij se, vrni se v globine!
Kakor onemel je stal mladenič in niti besedice ni mogel spraviti iz sebe. Ginjen ji je podal roko in z nekim strahom prosil naj poje še enkrat kaj sličnega.
Deklica je bila vidno vesela, da more s svojo umetnostjo koga razveseljevati in naglo zopet začela :
»Sreča, krasno se bliščeča pena, a na dnu jej skrit gorja pelin, sreča prava je le ena — ena : v grobu snivati brez bolečin!
In ljubezen — sanja mi čarobna, hrepenenja mojega nebo, kjer samota vlada, nema, grobna, tam ljubezni išče zdaj oko.
Še bi pela dalje, da jo ni premagala žalost. Spomin na izgubljeno srečo jo je premagal, da je nehote citre dela iz rok in nemo zrla pred se. Mladenič si ni upal motiti deklice v njenem premišljevanju. Tiho sta sedela oba, le zdaj pa zdaj je padel rumen list iz kostanja.
Tu se deklica spomni svoje obljube in ko ga vnovič vpraša, če je res voljen poslušati njeno povest, začne:
»Rodila sem se daleč v I. Mati mi je umrla že v zgodnji mladosti. Nikoli je nisem poznala. Oče je bil čevljar in se malo brigal za mojo vzgojo, ker nam je moral s trdim delom služiti vsakdanji kruh. Imela šeni brata, ki že je- tudi'
izučil za čevljarja in je imel po očetovi smrti prfevzeti malo posestvo. Naš sosed je bil krojač, ki je irtrel sina mojih let, Marka. Skupaj sva se igrala,' skuflajObiskovala'šolo, th pa tam se tudi sprla, kakor je navada pri otrocih; To so bila najsrečnejša leta mojega življenj^, ki nii ostanejo vedno'v spominu. Ko sva nekoliko odrastla in začela umevati svet, se je najino otročje prijateljstvo- spremenilo v ljubezen. Slikala sva si življenje prijetno in krasno, on mi je delal upe, jaz sem mu verjela in kaj sem hotela še več ? Toda ti dnevi so hitro potekli. Njega je dal oče v mesto učit se rokodelstva, jaz sem ostala sajna. Kako hudo mi je bilo pri slovesu, ne morem povedati. Od mladih nog skupaj, a sedaj tako nagla ločitev. Pozneje sva si dopisovala in to mi je bilo edino veselje. Nisem pa ostala skrita drugim očem, kakor kaka roža v pustinji, kmalu so zvedeli zame mladeniči razne vrste in se mi dobrikali. A za nobenega nisem marala. Posebno se mi je dobrikal sin bližnjega gostilničarja. Zalezoval me je, kjer je le mogel in ko je videl, da na tak način nič ne opravi, pisal mi je pismo, dolgo, prisrčno z izbranimi besedami. Potem sem mu rekla, da, ako ne odjenja, pokažem svojemu Marku njegovo pismo. Nazaj bi ga sicer rad, a mu ga nisem hotela dati. Grozil mi je, da če mu pisma ne vrnem, bo podpihoval svojega očeta, kateremu so bili moj oče dolžni, naj nas tirjajo in s tem preženejo iz hiše.
Za me sicer tudi to ni bilo prehudo, a kam naj gresta že stari oče in brat. Drugega mi ni kazalo, kakor vrniti mu pismo. Ta je pa, videvši, da nimam nikakega zagovora pisal mojemu Marku, vse najgrše reči o meni. Oni je verjel, ker mu je s prisego trdil in pridobil .še par prijateljev, ki so se za kupico vina podpisali in potrdili vse namišljeno. Sedaj mi je pisal Marko pismo, v katerem je preklinjal uro, ko me je zagledal in samega sebe, zakaj je verjel meni nehvaležnici. Zapretil mi je, da mu ne smem nič več pisati, ker vsako svoje pismo da dobim zaprto nazaj. Rečeno, storjeno ! Pisala sem dvakrat, trikrat, spričevala svojo nedolžnrist, a sem dobila vsako zaprt*.) nazaj. Tu poglej Mirko njegova prejšnja pisma in zadnje, poglej ono, ki mi je pisal gostilničarjev sin, poglej te, ki sem jih pisala Marku dokazujoč svojo nedolžnost, vsa imam lepo shranjena.« Rekoč, potegne iz žepa in mu poda v papir zavita pisma.
»Ono pismo, gostilničarjevega sina sem kolikor mi je ostala v spominu napisala na drug papir, da se lažje živo spominjam preteklosti.
»In, kaj te je spravilo do sklepa, iti po svetu in ne rajši kje služiti ali se kaj učiti?« jo izpčašnje Mirko. 1	- ’
»Sa res, nisem ti vse«a povedala. Oni gostilničar nas je potem po prigovarjanju sina tir al in ko mu nismo mogli takoj izplačevati nas je pognal iz hi'e. Oče in brat sta vzela v najem malo hišico, kjer nadaljujeta rokodelstvo. Tudi jaz bi lahko bila pri njima, a me je želja gnala po svetu: dati du-ka sVoji žalosti, svoji srčni bolesti, sladiti trpljenje s pesmicami, iti po svetu, pozabljati na izgubljeno srečo med različnimi ljudmi.«
»In o svojem Marku nisi nikoli več nič slišala?«
»Pozneje mi je pravila neka moja prijateljica, da se je, še ne davno, oženil, a da ni srečen, ker je žena jezi na in zapravljiva. Pozneje je tudi zvedel, da sem nedolžna in se Kesal, da je tako strogo ravnal z menoj.«
»Zares, žalostno preteklost imaš, Matilda. Kakor sem že rekel, spoznal sem tvoje blago srce, čutil, da ga nekaj teži. In sedaj te vprašam, ali bi ne hotela imeti namesto Marka drugega, ki bi te prav tako ljubil, morda le bol, ali bi ne hotela človeka, I i bi te tolažil ? Daj, odgovori Matilda I«
Deklica se strese. Nekako se ji je zdelo, da bo tako. Vendar, da zakrije zadrego, reče po kratkem molku : »Zakaj pa ne, ako bi me res ljubi! in jaz n ega, ako bi bilo mogoče se z njim ''družiti. Toda tega si ne upam misliti, jaz zavr-žena, tako uboga stvar.
»Nikar tako ne govori, Matilda. Jaz ne rabim denarja, ki je večkrat peklenska spletka, »trup kreposti in grob nedolžnosti, jaz želim blagega in poštenega srca, Kakor je tvoje. Zoretom sem že govoril, le tvojega privoljenja ;e ?e manjkalo. In sedaj ne pojdeš več po svetu, tu pri meni lahko poješ odslej veselejše pesmi, 1 akor do z daj.«
Zahvalila se mu je za zaupanje, Ki ga je imel napram n i in na njegovo željo zopet vzela citre in pela:
'Kaj maram, da nimam srebra ne zlata — saj srce pošteno tud' nekaj velja!«
Niso se še razgubili zadnji glasovi pesmi, ko u.ledata majhno petletno deklico priti na pokopališče. Imela je i isto novo obleko in bila čedno opravljena. Nekoliko časa je hodila po grobišču, potem pa zabela klicati ;
Vse tiho. Le, divji kostanj je zatrepetal in čopasti škrjdnec je žalostno "gostolel na' zidu.
Deklica je zaplakala, zakrila lice z ročicama in spet obupno! zaklicala: »Mamiča draga, pridite vendar saj vas nisem raz alila. Saj imam obleko še popolnoma lepo.«
Zopet vse tiho. Deklica še bolj zajoče in se napoti v vas. Sedaj prosi Matilda Mirka, naj jo pokliče, da jima razloži svojo nesre o Mirko i'es vzame iz žepa neko podobico, jo K aže deklici in jo s prijaznim glasom kliče k sebi.
Deklica se počasi približuje. Poželjivo pogleduje podobico, a zopet nezaupljivo Mirka.
Konečno se nekoliko ojunači, ko jo ta ljubeznivo vpraša, kaj dela tukaj.
»Pri la sem,« pripoveduje, »obiskat svo'o mater, ki tu spi in jim pokazati svojo novo obleko. Ne vem pa, zakaj se mi nočejo oglasiti.«
»In kdo ti je kupil novo obleko ? Ali imaš sedaj drugo mater?
»Da imam, a ta me tepe. Bežala sem k stari materi in ta mi je dala novo obleko. Šla sem jo pokazat materi, a me nore pogledati,« reče deklica in zopet bridko zajoče.
Divji kostanj je skrivnostno Šumija!. Na nebu je še svetila bleda mesečna senca kakor spomin na uvelo srečo v žalostnem človeškem srcu.
Moj Bog! Moj Bog! Zakaj je človeška pomlad tako kratka; jesen pa in velost, žal in bol traja tako dolgo ? Zakaj mora tudi rožica, zakaj mora tudi otrok že, predno se je razcvetel zanj življenja maj, skušati venenje žalostne jeseni? Zakaj mora zastonj upati, zakaj zastonj čakati dragega bitja matere na trobišču? Moj Bog! Ti sam veš zakaj mi ljudje tega ne vemo. Toda, vendar! Prokletstvo greha nas teži in pod to težo omahujemo 'si, pod to težo se šibi tudi nedolžni cvet.......
*
* *
Se tisto leto je na Mirkovem domu gospodinjila mlada, pridna in varčna gospodinja Matilda, Ki je zopet našla izgubljeno srečo. Krog nje se je pa sukala deklica, ki je zastonj upala matere na grobišču, a je našla drugo, ki jo sedaj imenuje svojo najstarejšo hčer.
, »Mamica, mamica, kje spite, pridite vendar in poglejte mojo novo obleko. Pridite vendar," i moja zlata mamica !«
Slovenci in Slovenile! Spomnile se družbe sv. Ciijla in Metoda

-=©€_#_*jf-S. * ;£* *
GRAPOVČNIK.*)
(Po narodnem motivu Speval — Zvonimir Masle.)
Ob brezdnu Grapovčniku pihljal je veter zdrav in ljubko pripogibal jezero sornih trav, pripasel baš pastir je do njega čredo koz, ko je izginjal v niz za gorami solnimi voz.
Kako okroglo brezdno kot bi zarisal ga in skale v njem navpične drže iz teme dna, zagnati čezenj kamen zamore le junak, v najlepšem dnevu vlada v njem večna noč in
[mrak.
In težko najde kamen pastir v okolici, z veseljem izrazitim ga v brezdno zadrevi, in pada kamen dolgo brez jeka in nato • zatleskne — kakor padel naravnost bi v vodo...
V tem hipu se iz brezdna popne možiček rdeč, togoten mu obraz je, od jeze glas hreščeč : „Povej, zakaj mi nima miru tu moj otrok — da s kamenom izbil si mu žličico iz rok ?!
»Sprožila ga je koza“, pastir ves zmeden de,
„ki še sedaj ob brezdnu najbližje pase se — ta hip možiček kozo je sunil že v globel, domov pastir napodil je čredo ves zbledel.........
*) brezdno v logaškem gozdu.
-cf -x- 7t-	•#-
Ne kaznuj otrok, kadar ti govore resnico.
(Slovenskim starišem.)
I.
Cirilček je hotel nekega dne) uloviti muho. Nagajala mu je brenčala in pikala. Čakaj, ne boš več, si je mislil in hop zamahnil po muhi. Zadel je dobro, pa ne muhe nego lonček, ki je stal na mizi. Lonček je šel v kose. Razbil se je.
Ubogi Girilček, pod zemljo bi se bil skril od strahu in sramote. Sam ni vedel, kaj bi začel. Mislil je in preudarjal. Naposled je zmagala njegova resnicoljubnost, naravna resnicoljubnost nepokvarjenih otrok. »Vse po pravici bom povedal očetuje' dejal dečko sam pri sebi.
S težkim srcem je ,š,eLk očetu, ki je bil na vrtu. Takoj mu je rekel proseč in solzeč se:
«Oh oče, ljubi oče, oh ne jezite se, hotel sem uloviti muho — nehote sem pa zadel lonček — moj lonček — in ga razbil. Prosim vas lepo, ne jezite se, odpustite mi, bom bil priden.«
«Kaaj? Lonček? Razbil — ti?«
»Da, da razbil jaz, jaz, saj ne tajim, a nisem hotel, ne, res nisem hotel, prosim, ljubi očka, nikar se ne jezite.«
»Pasja žival ti! Kaj lonce boš ti pobijal ? Čakaj no, ti jih bom že dal jaz, ti nepridiprav ti, malovredni.«
«Oh oče, saj nisem hotel.»
»Molči, žaba, da te ne ubijem!»
«Oh, oče ne, ne jezite se, sem nedolžen.*
«Kaj ti se boš lagal, čakaj no.»
»Oh, oh, oh, — nikar ne tepsti, prosim lepo oče, odpustite.«
«Nič, ne poznam milosti* —
In res, oče je vzel debelo šibo v roko, zgrabil je tresočega se dečka — in neusmiljeno u-drihal po nedolžnem in resnicoljubnem otroku.
«Oj, oj, — prosim usmiljenja* je ječal in vzdihoval otrok.
«Oh, boli, boli, hudo boli, — o mati, mati mila, pomagajte —» so se glasili vzdihi in klici zvijajočega se otroka.
Zastonj. Oče je bil trd kot kamen. Matije bila šla od doma v mesto — in ni slišala upitja.
Ubogo dete ! In vso to kazen za resnicoljubnost !
Ali je resnicoljubnost kaznjiva ? Objokan in zmučen se je prijemal za otekline, katere so mu povzročili udarci. Žalosten in potrt je čakal matere. Skušnjave so ga obdajale : — kaj ko bi se zlagal, — potem bi ne bil tepen. Poskusil bom lagati. (Nepravična šiba in nespametna kazen pa ni zacelila lončka.)
JE ŽE EJIJid).
(Črtica. Spisala Rezika Nemec.)
Naj vam povem nekaj o Gorčevi Pavli. Govorili so, da jc bila svoje dni čedna, ljubka deklica.
Ko sve sedevali dan na dan pod senco košate lipe, sem jo vselej prosila, da bi mi kaj pripovedovala. Oh, kako vam jc znale govoriti lepo, učeno in zanimivo, da bi jo kar zmiraj poslušala.
Nekega dne sve sedeli Zopet v senci-Pavla je bila nenavadno otožna, njene lepe


sir. 17
8-1 Aie-
A-A	to$WW^elJo.jiifiJrf].našfa Mm, Jfi
sve tiho, a ko mi jc bilo že	r^p[^f
h) vprašam naposled? * ,	nič[abprega\‘i^giet j,^ y#lifam$k°\\iViib<WW
' ‘ ■ i>"Pavla\y 'kaf\ v(lm jt dmies, dd" Me bol} motfjvjdpo hšttermii jmlmimo. Naposled«seipa tiha nego sicer''?-"■K8tikdkČiit>iSk(flk' dils^prtP vrnh)Wnk''Stvuniiku;
«7o, da, bi mi kaj povedala iz. svojega živ ■	"" '^ChilbrfjMKl’ fi^nf&tte^velik&HMrtlil! oči
•■• V;*'’'- v ' •*'"a ' V /'o-1 d •	‘ *	1 '<>'* "'MUr' /"'i**0	■ iUif/mhil;- »c •,«.;«! tuli ..v.
nema. Ah mi nič več ne zaupate/« Pri- so, zrle zopet tožno v dal ava.
,	'V' ' /	'7 j ‘ "'■'■•	1'''11	1 ■ .	7■ ; 1 j ^1 *	; , ■ , ,'. ,
jela sepi jo. za roko ter d°'Moža/a.	še jmmilo stirfiiajst dmi,k/eča/a sem
»Draga,"ti sl še mlada,'me~ veš še’kaj ob mrtvaškem odru.švoje,drage, prijateljice, je svet in zato ti povem, da ti bo lep nauk Zrla sem v njen. mirni obrazy.ki se je držal
na smehljaj'. '	\ i. ;
Drago srce, ne bo te več varal'mamljivi svet!
Mnogo, mnogokrat se še spominjam svoje drage — Pavle.
j'X\
v bodočnost:
Bila sem mlada kot zdaj ti. Nisem še znala, kaj je hudobija sveta. Bila sem sreč na! A, žal, lasi se spreminjajo, tako so se tudi zame. Prišla sem v ona leta, ko žalne mladina „noretiu. Poznala sem mladeniča v sosednji vasi. No, je' že tako, ljubila sva sc. faz sem ga zelo rada imela, pa kaj, jaz sem bila premlada in on je bil mlad. Zuluji čas pa je bil postal bolj hladen do mene. Notranjo bol sem znala dobro skrivati z veselim obrazom. Prišlo je, česar sem se najbolj bala. Šel je namreč v tujino, da si nabere vednosti za bodočnost, kar je že jym mladenilih dandanes navada, kajti več znaš, več veljaš ! Nekega dne pa ga srečam, reče mi:
»Pavla, pridi ob večernem mraku h križu ob razpotju ! Jaz odidem jutri.u
I u je malo prenehala —. „ Šla sem. ho že dolgo čakam, postala sem nemirna. Pa kaj bi ti dalje pravila. Čakala sem zastonj. rudi v zadn em trenutku se je norčeval iz mene. Celo ob slovesu me je grozno prevaml. Nisem ga preklinjala, kot bi ga morebiti druga na mojem mestu. Prosila sem m še prosim Boga, naj mu da vse dobro. — Jaz tako že dolgo ne bom /«
hi res, močno je kašljala. Minulo jesen se je namreč prehladila. Vedno je hirala. Uboga Pavla !
» Ti si še mlada, mila moja, in zato ti rečem :
/ **.«.■ • J
At' verjemi, ne verjemi fantu mlademu dekle — — —
Ko me boš prišla morda katerega dne zopet obiskat, da bi se pod tem drevesom

Kojjsfni dom.
(Žensko vprašanje.)
»Rojstni dom, kedaj te zopet videl bom ?»
Čim bolj se staramo, čim bolj se oddaljujemo od rojstnega doma, tem večjo moč ima on na nas. Živo nam stopajo pred oči, utisi mladih dni. Oh, kako lepo je bilo tedaj !
Kadar se zamislim nazaj v pretekle dneve, vidim rojstno vasico pred seboj. Po znani poti zavijem domov. Na voglu obrnem — in sem doma. Vrata visoka in trpežno okrašena. Komaj -sem dosegal kljuko. Spodaj na vratih je luknja za našo mucko, ki je tako hitro bežala iz hiše, ko se je napila mleka — in smetane, vsakikrat ko smo pozabili pokriti z rešetom posodo, v kateri je bilo mleko.
Kuhinja je okajena — vendar sem bil nanjo navajen. In ognjišče. O, ti nepozabno ognjišče' Na sredi ogenj, okolo lonci. In zvečer ko smo vsi sedeli na ognjišču. Po večerji še nam je spalo, pa dobri oče in skrbna mati so zahtevali, da molimo skupaj rožnivenec. In ko smo ga zmolili, se je pravkar spekel krompir, o, da tisti drobni, sladki, kot kostanj dišeči, okusni krompirček, katerega smo zagrebali v žerjavico in pepel. Bil nam je dobrodošli povečerek. Modra mati nam ga je delila. In meni je dala zmiraj kakega po vrh. Mati, ali sem to zaslužil — o, dobra mati.
In v zimskih večerih, koliko pravljic1 smo slišali, koliko povesti in pripovedek. Kako radi
n -ll';
str. IS
4: lili
smo poslušali te zanimivosti. In, kaj je še le bil6 domače rbitče najlepŠe cvetejo, i)i dotnaie ptice na božični sveti večer, 'ko je' «Božič* metkl da-	vajlepše pojejo. '	•	•
'rove Skozi dimnik in lepi darovi so 1 padali k nam na ognjišče ^ in mi smo. jih pobirali in obljubljali Jezučku da bodemo vedno pridni.
In spalnica s starinskimi omarami, s starinskimi težkimi skrinjami! Koliko lepega smo videli v njih, koliko dragocenega. Stare narodne noše, drage čipke, s svilo prepredene obleke — vse smo z zanimanjem gledali — in oče — in mati sta nam pravila o preteklih dneh svoje mladosti in o tem, kar sta sama že tudi slišala od starih ljudi.
V hlevu stoje po vrsti kravice, sivka, plavkc\> rešinka, belka itd. vse po imenu sem klical, vse so me poznale.
Na vrtu cvete rože. Koliko lepih vencev smo si otroci spletali iz njih in se opletali.
«Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz — in rožice je vzela zima, mraz.*
Vse mi stopa pred oči, vse me zanima, vse me pomlaja in vedri. Še celo grenki trenutki, so zame polni tolažbe, ker so prestani.
O vsem se spominjam, o vsem se bodem tudi zanaprej spominjal, na vse rad mislim, kar je v zvezi z mojim rojstnim domom. Toda, kdo je naš dom tako oživljal ? Nihče drugi ne tako, kakor moja mila, dobra, pobožna, ljubeznjiva, potrpežljiva in nepozabna m a m i c a. Da, mati, Vam čast in hvala 1 Brez vas bi bil dom prazen. In sestrice, kako lepo ste posnemale svojo in mojo mater. Srečen, kdor ima dobro mater in dobre sestrice !
j\crpodno blago.
(Nabral Šle v o E.)
Ko si na svet pri,Sel, si se ti jokal, domači so se te pa veselili. Ko boš pa umrl, skrbi, da
se boš ti veselil, domači se pa jokali.
*
* *
Le v pravi katoliški veri živi zvestoba do svetnega vladarja, pokorščina do postav in ljubezen v družinskem življenju.
*
* *
Skrbi za lepo srce, ker lepo srce je več vredno kakor lep obraz.
*
_ . • • * *
Človeška lepota se da primerjati lepi cvetlici, katero slana v enem dnevu zamori.
.j '} ■	*
*	*	f.
Domača hiša in domač kraj bodili najljubši:
Red iti snagn sta zelo . po Geni, a ju vsak
pošten in ojlikan človek spoštuje,
*
* *
Dobro si obrnil denar, če si ga dal za pošten časopis. Če si kupil dobro knjigo, storil si bolje: če si pa dal denar za društvo, storil sj
najbolje, ker tukaj imaš knjige in časopise.
*
* *
Beri rad dobre knjige, ker v njih imaš zveste prijatelje in dobro učitelje, ki te spremljajo tudi na tujem.
Domači zdravnik.
Kako je ravnati z ozeblimi udi ? Predno greš spat, vzemi gorečo lojevo svečo in okapaj z njo dotično mesto tako na debelo, kot je širok nožev hrbet. Ako imaš ozebline na nogah, obuj čez noč volnene nogavice, katerih pa ni treba drugi dan menjati. Ako pa so ozebline na roki, natakni nanjo volnene rokavice. Seveda je treba svečino plast drugo jutro z gorko vodo odstraniti.
Na kateri strani je najbolje spati ? Različne odgovore dajejo zdravniki na to vprašanje. Nedavno pa je sloveči francoski zdravnik Gvijon odgovoril to le: Nekaj ur, ko se človek vleže k počitku, mora spati na desni strani, da zamore nazadnje zavžita brana brez težav priti v želodec. Za tem pa naj počiva na levi strani, da se more želodec razširiti in hrano dobro prebavati. Nezdravo in neprijetno pa je spanje na hrbtu.
Kadar se ti noge pote, vzemi in stolči drobne hrastove skorje, ali pa še bolje šišek; posiplji s tem prahom nogavice vsak drugi ali tretji dan, in noge se ti ne bodo več potile.
Ako si nogo ali roko izpahneš, pošlji koj po zdravnika; a med tem devaj mrzle obkladke na bolno mesto ter se prav nič ne giblji.
Za kašelj je dobro domače zdravilo tole: Nakaplji si Ipja na papir in si ga deni na prsi. Odleglo ti bode kmalo, —, Čestp pomaga tudi na debelo stolčeni oves, ki se v ‘ vodi skuha in Popije.,	. v
^l^' ' V ' ' ŠV '
o
■ ■	-f-
;;••.• v
'r

ui > V,i
.umj:
7
1 > *•> t fih>t
{i. »!
str. 20
JL1 .rta
Si^ošna navodila
Alt? j	. v_L...1___
K o
i
v<

■srz___________	____r/ _________g_______________g_________—	up
Živiu(1 .treba im-jati tako, da, bo prinašala .	'•:«).	' .'l',
ir mir/nii \ ■ w i ‘ r t>-| t w L'f >	1/11 v i c 11 Pri ■ 11 nr-i Ki '‘il. a v*.H Vi Pofiaiv Mul 0», , M.,.
•^Spisat
umne "zivi norej
-•Ax^)_=r-------
1 o d a, r č
k.
e.
i	_ __ ____________________________ _
kolikor opožno vsestranski" koristi. Pri uredbi '.'il. strdn. Peter N<>1, sp.; Ma.cola, vdova.'
/A	nede,ja po-razglafienjn Oospodovem. (Evart,
geljjj-'•)e.žm. jtomiri .yjIiac ust mopu.) Julijan, škof ; ^Marjeta',
rPwndiŠ!ek^^:.š;kpfpRoiištanUn, ‘ih§3mil$kS/,ikofj! —
re|e seje ozirati na razmere doticnejra kraja, katerem redimo živino n. pr. kjer se mleko lahko in , drago proda, bomo redili živino le za mleko i. t. d.
Za pleme moramo živali odbirati. Iz vnaj-nosti živine se dado presojati tudi druge njene lastnosti. Po razvoju posameznih delov,, njenega života se lahko sklepa, kako sposobna je žival za en ali drug užitek.
Žival zamore biti le za en užitek, ali za eno rabo prav dobra. Če hočemo pa imeti živino, ki je sposobna za raznovrsten užitek n. pr. za mleko, za delo in za pitanje, moramo biti zadovoljni, če je v tem slučaju srednje dobrih lastnosti.
Za pleme je rabiti le popolnoma zdrave živali, ki so dobrega rodu.
(lista plemenitev se priporoča, ako redimo pleme kateremu ugajajo naše krajevne razmere. S plemenjem sorodnih živalij, se dobre lastnosti ohranijo pri zarodu. S križanjem razplodujemo takrat, ako je domača ^živina slabih lastnosti. S križanjem zadobimo namreč pri zarodu najhitrejše zaželene nove lastnosti.
Največjo skrb je obračati na krmljenje in oskrbovanje živine. Ves naš trud je izgubljen, če nam primanjkuje pripravne krme. Požlahtnena živina je po navadi večja in težja, zaradi tega potrebuje več in tudi boljše krme.
Posebno skrb je obra ati na dobro krmljenje živine v njeni zgodnji mladosti. Ako ostav-Ijene mladiče dobro krmimo, razvijejo se veliko hitreje in postanejo prej sposobni za pleme. Na zgodnji razvoj pa moramo delati, da nam bode žival prej koristila.
Plemeniti ni premladih, niti prestarih živalij. Premlada žival zaostane v rasti in nam daje slaboten zarod. Prestara pa zgubi plodovitost.
Mlade plemenjake je vporabljati previdno in varčno.
Oba spola uplivata na zarod, upliv samca je zategadelj, ker zarodi večje število mladičev, upliv samice je pa večji, ker traje ves čas brejosti.
Napačno ravnamo, še skušamo povečati manjšprživino s tem, da jo vodimo h plemenjaku, ki je 'dosti večjega plemena.
Priporoča se 'napraviti za plemeno živino poseben zapisnik, v katerem je popisana vsaka žival glede rodu, starosti, vnanjosli itd.
ima letos samo 28
Februar
dni. Dan se
J/.
t-V'
zdaljša v tem mesecu 1 uro 23 min. 4 sek. — 1. četrtek. Ignacij, šk. m.; cerkv. uč. — Danes je prvi krajec ob 1 uri 28' po noči. Ledeno vreme bo. 2. petek. Srečnica. Daroranje Gospodovo.. — 3. sobota. Blaž, šk.; Oskar, šk.
4. V. nedelja po raaglasenju Gospodovem. (Evangelij ; .0 pšenici in Jjuhki.) Andrej Korzinski, šk..; Veronika, dev.; Evtihij. — 5. pondeljek. Agata, dev. muc.; Modest; Japonski mufi. - G. torek. Doroteja, dev. mufi.; Amand; Ildegonda. — 7. sreda. Romuald op.; Rihard, kralj. - 8. četrtek. Janez Mat, sp.; Juvencij, šk., — U. petek. Ciril, aleks. ; šk.; Apolon!j i, dev, mufi. — Danes je ščep oh 8. uri 43’ zjutraj. Sne;/, burjaj dež. Daiies je tudi popolni^ lunini mrk. Pri nas se na ne bo videlo. — 10. hola. Školaslika dev.: Viljem, pušč.
so-
Kaj pravi politika?
Avstrija Ogrska Avstrijski d žavni zbor se snide še le Ril. t. rn. Na dnevnem redu bo predloga o vojaških novincih, načrt zakona o zavarovanju zasebnih uradnik v, poročilo odseka za kmetijske zadeve in drugo. -- Mn. go se je govorilo zadnje oni o tem, da vstopijo v ministerstvo dr. t acak kot češki min ster, jeden izmed poljskih poslancev kot poljski in dr. Derschatta pa kot nemški minister. Vesti zadnjih dni pa javljajo, da s.- bo težko posrečila ta akcija. Čehi menda zahtevajo da naj stopijo v ministerstvo tudi zastopniki drugih slovanskih narodov. — Pretečeni teden je imel Gautsch konferenco z načelniki treh strank gosposke zbornice, kjer je povedal kako misli v lan a preosnnvati to zbornico. Poleg sedanjih članov postanejo člani gosposke zbornice 17 deželnih glavarjev, 17 županov glavnih mest, 30 zastopnikov trgovinskili zbornic in polovica veleposestnikov, ki so zdaj v poslaniški zbornici. Nekaj članov gospo.-ke zbornice bi volili deželm zbori in stanovske in poljedelske zbornice, ki se pa še le bodo ustanovile. Cesar pa bo imenoval 140' članov, tak > da bo imtda nova gosposka zbornica 340—350 članov Vse tri stranke gosposke zbornice pa so se izjavile odločno proti tako nameravani reformi. — Deželni odbor kranjski je izdal Via Vse; podrejene urade navodilo, da se morajo posluževati v dopisovanju do vseh uradov dežel,, v katerih prebivajo »lovenct in do vlade samo sldverrškega jezika. Tako je prav! — Ne mala nezgoda je zadela avstrijsko diplomacijo na Balkanu. ki utegne imeti jako usodne posledice za
avstr, trgoviuo in sploh avst. ugled na slov. jugu. Med Avstrijo in Srbijo so se vršila pogajanja za carinsko pogodbo. Ker pa je Srbija stopila v trgovinsko zvezo z Bolgarijo, je Avstrija zahtevala, da preden nadaljuje pogajanje, naj Srbija spremeni na pogodbi z Bolgarijo lo, kar bo ona zahtevala. Ker Srbija ni hotela tega storiti, so prekinjeni dogovori in srbski odposlanci odpoklicani z Dunaja. Srbska meja je torej že zaprta, carinski boj se je začel. Srbska vlada si je s tem energ čnim korakom jako utrdila stališče, ker so tudi opozi-cijonalci na njeni strani. — Ogrska kriza je tam, kjer je bila. Fejervari hodi iz Budapešte na Dunaj in nazaj in vreme ostaja vedno čisto. — Zastopniki ogrske koalicije in hrvaške opozicije se sestanejo dne 4. svečana na Reki.
Drugi kraji. Revolucija na Ruskem je udu-
šena, vrača se počasi zopet mir v državo. — Na Francoskem imajo novega predsednika. Izvoljen je bil predsednik senata Fallieres. Službo nastopi 18. svečana ; predsednik je izvoljen na 7 let. Mož je zelo nestanoviten, igrača v rokah. framasonov. — Na Angleškem so imeli volitev v državni zbor. Dosedanja konservativna večina je popolnoma poražena; ogromno večino so dobili liberalci. Tudi delavci so pridobili mnogo zastopnikov. Angleški liberalci so drugačni kakor naši, oni se borijo za svobodo verstva, zato so katoličani Irci na njih strani. Konservativna stranka pa brani anglikansko cerkev in draži kruh, zato je propadla — Z velikim zanimanjem spremlja svet posvetovanja zastopnikov vlad v Algecirasu pod predsedstvom španskega ministra Almadovara radi Maroka. Sedaj razpravljajo o vtihotapljenju orožja v Maroku.

* * -*■ NOVICE * *


Naš škof odlikovan. Cesar je imenoval tržaško kop., škofa mil. g. Dr. Fr. Nagla za svojega tajnega svetovalca Čestitamo v imenu slovenskih vernikov !
Novi knezonadškofgoriški je imenovan, stolni župnik in kanonik goriški Dr. Frančišek Sedej. Porodil se je v Cerknem 1857. 1. in je bil posvečen v duhovnika 1877. 1. Leta 1882 je postal doktor bogoslovja na Dunaju ter je potem poučeval v goriškem bogoslovnem semenišču. L. 1889. je postal dvorni kaplan in učni vodja pri Sv. Au-guštinu na Dunaju, odkoder ga je pokojni kardinal Missia izprosil nazaj v Gorico kot stolnega župnika in kanonika. Dr, Fr. Sedej se je izkazal za temeljitega učenjaka posebno v starinoslovju. Zelo vnet je za pravo cerkveno (cecilijansko) glasbo. Naj ga Bog ohrani mnogo let!
f Monsignor Anton Karabaič. V nedeljo 21. t. m. je umrl v Trstu v 74. letu starosti kanonik sv. Jer inima monsignor Anton Karabaič. Pokojnik je bil sovstanovitelj in prvi vrednik .Naše Sloge“ (1871 — 1881). Leta 1883. je postal kanonik v Rimu pa se je kmalu povrnil v Trst, kjer je bil vsled svojega slabotnega zdravja do svoje smrti katehet in nadzornik v „Albertinu/ N. v- ni. p.!
Odmev zadnjega pastirskega lista, ki ga je izdal naš presvitli vladika pred Božičem, je gotovo oni odločen protest, ki ga je poslalo 146 hišnih gospodarjev v sv; Križu pri'Trstu na tuk. c. kr. namestništvo. Ti možaki zahtevajo za svoje katoliške otroke tudi katoliške učitelje. Prav je tabol
Saj mora vendar človek znati, komu zaupa svojega otroka.
Rečeni list, ki je namenjen v prvi vrsti Trstu in okolici, je ljudstvo z zanimanjem sprejelo tako, da ga je bilo treba vnovič natisniti. Le vstrajno naprej, katoliški okoličani, da si vzgojite naraščaj in narod, kojega gospod bo Bog !
Požar je napravil v pondeljek precejšnjo škodo v skladišču 22 nove luke.
V
Iz St. Vida nad Ljubljano. Danes, ko se novice iz zadnje gorske vasice sproti objavljajo v časopisih, bi ne bilo lepo, da bi o nas Št. Vidcih, ki se štejemo takole bolj-----nič ne zve-
dele poštene slovenske družine. Tukaj se je v zadnjem čašo marsikaj spremenilo; kn. šk. zavodi dajejo sedaj vasi jako lepo lice in ljudstvo je hvaležno, da je prevzvišeni g. knezoškof izbral ta kraj za izvode, ki izborno služijo svojemu namenu. Pa tudi drugače nismo zaostali mi Št. Vidci. Društveno življenje je tu v jako lepem cvetu, zlasti sedaj, ko smo dobili vrlega g. kaplana Zabreta, znanega nam že iz Jesenic, ki se je z vso dušo posvetil ljudskemu delu. Časopisov imamo — bi vedeli — veliko, zlasti prihaja v velikem številu .Domoljuba" ki je z novim letom postal tednik, a tudi ..Slovenec" se pridno, čita. Da nam tudi .Družinski prijatelj" ni neznan, to se razume, upamo da bo tudi naša slavna »Blaž Potrenikova čitalnica* naročila par izvodov. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov pa nekako dremlje sedaj. Pa ima tako lep dom! Tovariši na noge, zaspati nam ne sme! No, čitalnica pa tem lepše
deluje. Vsako nedeljo je za.iirnivo predavanje v obširnih društvenih prostorih, večkrat pa pride kak tuj gospod predavatelj Tako je prišel v nedeljo 14. . m neutiudni g. dr. Lampe iz Ljub Ijane in nam po domače povedal veliko lepega za pouk in zabavo Da, predavanja so velike važnosti ! Ali bi ne moglo biti povsodi tako ? E, korajže manjka, fantje, korajže ! I/, tega se vidi da smo St. Vidci ludi »napredni*. Jih je pa nclpij ki so tudi napredni . Jih je pa nekaj, ki so ludi .napredni* — po svoje — a za nas so bre/. pomena, mi gremo preko njih na dnevni red pod
geslom : Bog in narod !
' , v
Iz Kozjega na Stajei skeni.*) Gospodarsko bralno dm'tvo je imelo letno zborovanje v nedeljo, dne 17. grudna m. 1. v kaplaniji v ‘italnič-nih prostorih. Vsi, ne sicer majhni prostori so bili natlai eni vrlo narodnih mož in mladeničev, žen in deklet. Zanimanjem so vsi poslušali'krasni poučni govor iz polne torbe Jeruzalemskega romarja. Gospod govornik je natančno orisal potovanje, šege in okolnosti sv. dežele, posebno o betlehemskem hlevcu. Mnogi poslušavci želijo, da bi Jeruzalemski romar vse natančno opisal v katerem slovenskem listu. Volil se je nov odbor. \a srečno svidenje si želimo v kratkem. Srečno novo leto 1906 : Taki in jednaki pozdravi se glasijo te dni. Daj Bog, da bi bilo bolj srečno in veselo, kakor je bilo minulo leto 1905, ki zapušča za seboj mnogo žalostnega gorja. Ako prelistamo lanski letnik »Družinskega Prijatelja,« vidimo iz poročil, da je mnogokrat pretil preko naših žitnih polj in vinskih goric ledeni bič, Bili so grozni viharji, sneg in potresi. Res, minulo leto je bilo vse grozepolno. — Cela adventna doba in božični prazniki so bili pa prav krasni in lepi, da že davno ne tako. Ljudje so v tem času prav pridno regdlali in listje grabili, pa so ga vsled straha vendarle nagrabili dovolj za hudo pričakovano zimo, ki je že zdaj ob novem letu prav pošteno nastopila.
Na starega leta zjutraj je sneg zapadel 3 cm. visok. Veter je hudo vejal ž njim. Leto je bilo staro, sneg nov in leto novo, sneg pa star.
V Kozjem je bilo minulo leto rojenih 40; umrlih 22 in poročenih 12 parov. Imamo novega organista in Cerkvenika. - Najboljši časi za re-gulanje so tu, le pridno v roke krampe in lopate in hajd vinograd regulat. — Že prav pošteno nas je potreslo letos dne 2. prosinca ob pol 6 uri zjutraj. Potres je bil zibajoč in je trajal 5 sekund. Šipe na oknih so kar drgetale, zidovje
*) Priobčujemo ta dopis za vzgled, kako zanimivo za-more pisati tudi’priprosf kmečki fant. Da bi ga veliko njih posnemalo!
je na mnogih krajih razpokano! Trije kralji so pripeljali grdo vreme in sneg. Danes, dne 7. prosinca, ko to pišem, sne i brez usmiljenja. No zdaj pa naj kdo reče, da ni nič novega v Kozjem. Z Bogom in Marijo za našo slovensko domovino. Sprejmite srčne pozdrave od' Kozjanskega novi-1 arja.
Iz Črnega Vrha nad Idrijo. Na dan novega leta je priredila ' naša dekli-ka Marijina družba s sodelovanjem izobraževalnega društva veselico. Vrstilo se je tamburanje in petje. Dekleta so lepo uprizorila narodno igro »Ne/ika iz Bohinja.* Vdelezba je bila velika. Le tako naprej'
Roj a nska župnija narašča zelo. V minolem letu je bilo 4ž0 krst v, 220 pogrebov in luž po ruki Vseh porodov je bilo prav za piv,v 437 a od teh je bilo mrtvorojenih 11, G pa krščenih še le v tem I 190G. Ob ulicah Belvedere in Giov. Bocaecio zidajo prav ogromne palače.
Kdor želi naročiti mašne plašče, pluviale, dalmulike, štole, vela, antipendije in blazine za ollaije, prepioge za tabernakelj (kakor prepisuje ..Curia Eppa.is* školijski list v številki oktobra I9u4) ali konopeje — dalje cerkveno perilo kakor roklte, a be, korporalo, prte, obl ko ‘ za cerkovnike — pa tudi drugo perilo — obrne naj se blagohotno k šolskim sestram v Trste ulica l‘a-stjuale Besetighi št. G, ki si bodo prizadevale zadovoljili vsestransko preč. naročnike — Imajo tudi na ogled nekaj uzorcev. Zlasti pričakujejo da jih pocasjijo s svojimi naročili slovenski duhovniki in oskrbniki ce kva uvaževaje geslo „Svoji k svojim !“
„l>ve igri za žensko mladino je naslov mali a lični knjižnici, li jo jo. pred kratkim izdala .Narodna tiskarni" kut ponatis iz lista .Gorice*. Knjižica obsega dvoje efektom iger s samo ženskimi ulogami. Obe igri je iz nemščine prestavil' Vinko Vod« pivec Zlasti' Marijine družbe naj bi si omislile to knjižico. Iri leh igrah se tudi s skromnimi sredstvi d seže lep uspele. Dobiva .-e v ..Narodni tiskarni* v Gorici Cisti dobiček jev korist .Šolskega doma*
Napad na zakon. Nasprotniki krščanstva so osnovali v zbornici odbor, ki buče razkristijaniti zakonsko zvezo. Dolžnost katoliškega ljudstva pa je, da stoji na straži in da z odločnostjo brani svetost in nerazdružnost zakonske zveze.
1‘oštnc znamke se |iodraze. iMinisterstvo za trgovino namerava baje povišati pristojbino za pisma. Namesto sedanje znamke za 10 stot. uvede s 1, marcem t. 1. baje znamko za 12. stot.
Tudi napredek!
Novo razprodalo naše a lista sti sprejeli še naslednji tobakarni: Marija Gorjup, ulica Cašerma li, in Roža Bruni,'ulica Ss/Martin D.^'
NASA DRUŠTVA,
Letni, s/,‘/ep raeu/na
župnijske knji niče pri nov. sv. Antonu v Trstu za leto 1905.
Dohodki:
Delež zbirke med č. duhovščinp tržaško:	87 K.
Od deleža namenjenega za knjiži.ico pri
sv. Jakobu:	80 „
Zbirka med p. n. čitatelji knjižnice :	105 „ 14 v.
Družba sv. Vincencija pri novem sv.	
Antonu v Trstu :	50 „
Razni čč gg. duhovniki :	3G „ 40 „
G. Bratina Marija podarila :	50 „
„ Gaeta Ivana	„	10 „
„ Slana Katarina	„	10 „
„ Vidmar Amalija „	A „	■'
„ Butinar Marija	„	4 »
„ Markulin „	„	5 „
„ Tavčar Tomaž podaril :	2 „
Razni darovi in dohodki:	20 „ 04 „
Vseh dohodkov skupaj:	463 K. G4 v.
Stroški:	
500 okrožnic :	8 K.
Omara za knjigo itd.:	24 „
Za nakup novih knjig :	206 „ 88 v.
Za veznino 301 knjig :	165 „ 80 ,,
Pomočnikom v knjižnici :	9 „ 94 „
Za razna pisma in poštnine :	6 „ 74 „
Za upravne knjige:	3 „ 20 „
Za društveni pečat:	3	70 „
Za razne potrebščine ;	9 „ OG „
Vseh stroškov skupaj :	490 K. 32 v.
Primerjaje stroške:	496 K. 32 vin.
z dohodki:	463 » 64 »
Ostane prim:inkljaja:	32 K. 68 vin.
Ta primankljaj se poravna kmalu z obilnimi darovi, ki jih bodo poslali dosedanji in novi dobrotniki v letu 1906,
Med dohodke knjižnice smemo, šteti tudi lepe zbirke knjig, ki so jih podarili: Družba sv. Mohorja, kat. Bukvama v Ljubljani, Uredništvo Dom in Sveta; nadalje čč. gg. Fran Guštin v Trstu in Fr. Matičič iz Boljuna v Istri p. n. g. Pirjavec, Gaeta, Scaramuzza, Stanič in nekateri drugi. Mons. Flego je podaril lani inTetos hr-vatske knjige društva sv. Hijeronima. Vsem pod-pirateljem knjižnice naj bo tu izrečena javna in srčna zahvala.
V t. 1. je knjižnica pridobila yo>S vezanih knjig. Knjižnica je začela svoje delovanje 26. fe-bruvarija 7905'. Od tega dne do 31/ dec. se je vpisalo 458 čitateljev, ki so se poslužili knjižnice '2400 krat. Razim omenjenih vezanih knjig ima knjižnica še mnogo nevezartih, ki pa niso v prometu, dokler ne bodo vezane.
,i,i,,	1 •
m v :' v H4 ;. . *
Glede na plodonosno delovanje knjižnice v preteklem letu se nadeja podpisani knjižničar obilne podpore tudi v tekočem letu 1906.
V Trstu 8. januvarija 1906.
Andrej Furlan,
kaplan pri novem sv. Antonu, knjižničar.
Izkaz darov za Marijin Dom od 27. 11. 19O). dp 20. 1. 1906. — Nabrali:
Marija Birsa Iyr. 4D—, Jožefa Katern 92 00, Marija Šular 33'—, Jožefa Havbnr 02'4O, Ivana Gaeta 103'59,'Aria Dobnik 13'—, Frančišek Kosec 179'20, Jožefa Pahor 45-74, Neža Šumaj 32'—, Marija Stanič 20'—, Ivana Stefančič 23'—, Elizabeta Jug 42-—, Kristina Novič 4(r40, Frančišek Guštin 351'—, Marija Švigelj 11'— Skupaj Kr. 1089'84.
Dobrotniki po 100 kr.: Neža Rogelj, Ana Turk.
Ustanovnlkl po 20 Kr.: M. G., Marija Brulib, Milka Mankoč, Terezija Hribar, Marija Kavber, Jožefa Ravber, Marija Sgauz, Marija Štrukelj, Uršula Klososkv 30 Kr., Amalija Vidmar, Frančiška Srebot, Antonija Jazbec 30 Kr., Lucija Bajt, Ana Cerkvenik. Terezija Lipič 25 Kr., Ana Leban, Marija Scbneider 50 Ki'-> Marija Franetič, Viktorija Širca.
Redni udje po 2 Kr.: Katarina Muravec, Ivana Kra-šovic 5 Kr., Marija de Korti 4 Kr., Ivana Stibilj G Kr., Pavla Stibilj 4 Kr., Antonija Kramer, Ana Bratina, Marija Mahnič 5 Kr., Marija Omahen 5 Kr., Ivana Doles 4 Kr., Ivana Simonič 3 Kr., Marija Hribar 10 Kr., Jerica Zaser-man. Ivana Berbač 4 Kr, Doroteja Segolin, Marija Višnje-vic 10 Kr., Ivana Božič 4 Kr., Neža Križman 4 Kr., Frančiška Segolin, Marija Černeka 3 Kr., Uršula Pelos. Marija Erjavec, Neža Erjavec, Ana Murn 3 Kr., Marija Berlot, Ana Dobnik 4 Kr., Jožefa Sajevic, Uršula Gulič 10 Kr., Marija Pečar 10 Kr., Ana Mole, Než i Fornasarič, Terezija Cergol 6 Kr., Antonija Dobnik, Neža Sernel 4 Kr., Ana Cepin 4 Kr.. Katarina Klinec 7 Kr., Marija Stokelj 8 Kr., Terezija Jurko 4 Kr., Frančiška Pestotnik 4 Kr., Fr. V., U. N., Ana Sancin 3 Kr., Uršula Mahar 2 Kr., Ivana Pregare 10 Kr, Ana Roncelj, Ivana Roncelj, Katarina Čopi, Marija Kavs, Marija Jeklar 3 Kr., Jožefa Grmek, Frančiška Kristan 5 Kr., Neža Medvešček 5 Kr. Ana Gustinčič 3 Kr., Marija Šegina 10 Kr., Marija Švab 7 Kr., Elizabeta Gulič 10 Kr., Jožefa Krajnc 10 Kr., Julija Kafol 1 ' Kr., Jožefa Grmek, Podporni udje po 1 Kr., Jožef Uršič, Ivana Roncelj. Ana Ferluga, Frančiška Štolfa, Murija Stangaferro.
Darovali: Fani Pertot 10 Kr.. Marija Saule 5 Kr., M. S. 10 Kr., Emilija Mihelj 5 Kr., Ivana Kersten 10 Kr., Frančiška Segolin 4 Kr., Frančiška Svetina 10 Kr., Ivana Štefančič G Kr., Rodoljubne žene 50 Kr.. Marija Bizjak nabrala 2'60 Kr.; po 2 Kroni: Pavla Krische, Norberta Ru-žička, Jakob Mankoč, Ivan Furlan, N. Aite, Genovefa Simonič, Enrik Jona, Andrej Zafred, N. Bambič, Ana Petrič,
M.	D., Marija Groši, Marija Perhenič, Marija Sever, Marija Šnabl, Fani Rogilja, Marija Jež, Uršula Melinc, Marija Sosič, M. D., Gabriela Tominc, E. G., Ana Pondelak, Marija Čehovin, Marija DelPAgnolo, Terezija Cergp), Jožefa Osand, Ivana Martešan, Marija Hlebaja; po 1 Kr.: Marija Orek, Albina N , Ferdo Pečenko, Frančiška Koterle, Ivana Brana, Ana Ferluga, Ivana Rihter, Marija Batelo, E. E..
N.	Kozak, N. N.. Manja Žagar, Marija Colja, Fani Koler, Anica Preselj, Ana IVurzer, Ivana Rink, 'Lucija Hrovatih, T. D. 80 stot.; po 60 stot.: Ana Pavlič, Terezija' Budihna, Marija. Cucek, Marjeta Škof, Marija Gpdind, Malija .Višnje-vec, Lucija Stangaferro; po 40 stot.: N. Požar, Katafina Gropajc, Antonija Devet, M. M., Jožefa Ukmar, Marija
* ni \ U 0 U ‘
•!.
Krajc, Josipa Višnjevec, Alojzija Mezinc, Uršula Honcelj, Terezija Fonda, Marija Ferluga 50 stot. ; po 30 htot.: lir-šula Oeigič, Ana Godina, Katarina Žgur, Marija Kavcij Jožefa Ferluga, Marija Rihter, Ivan Milkovič, Jernej Sošft ;-po stot.: Marija Kodrič,_ Ivan Bogalec, Emilija Levic, Jožefa Petrič, Ivanka Čok, Marija Roncelj, Franca Roncelj, Ana Delak, Vincenci Mlač, Antonija Hrovatin, Marija Stangaferro, Antonija Sošič, Jožef Roncelj! Antonija Rihter, Ana Špehar, N. Petelin, Marija Hrovatin, Katarina Kravos, Ivana Vouk ; po 10 stot.: Alojzija Ker-ševan, U. P., Ivana Martinčič,'Alojzija Švab, Terezija Rebec, Ivanka Uršič, Karla Gašperini, Ana Kodrič, Ana Metlika, Jožefa Roncelj ; po 8 stot.: Katarina Vida, Jožefa Hrovatin; Ana Kodrič, Marija Hrovatih b stot.; Ana N. 1'40 Kr.
Frančišek Guštin, blagajnik — S. Lazzaro št. 22.
Moška Marijina družba bo imela svoj prihodnji mesečni shod na svečnico ob 5 in pol uri zvečer. Z veseljem pozdravljamo vedno nara-raščajoče zanimauje te vrle družbe za katoliško časopisje sploh, posebej še za naš l;st.
Knjižnica rojanske Marijine družbe, ki je začela poslovati z novim letom, ima s-daj nekaj nad 40 vezanih knjig Rojanska dekleta rada či-tajo in se tako izobražujejo.
Lepo napreduje moška Mar. družba v Trstu. Novi mladeniči in možje se vedno oglašajo. Velika večina udov se redno udeležuje društvenih shodov. Zlasti na zadnjem shodu dne 7. t. m. je bila kapela tako natlačeno polna, da je bilo veselje gledati tako lepo število nadepolnih mladeničev in krepkih mož.
Odborove seje se vrše redno vsaki mesec. Odbor je vselej skoro polnoštevilno navzoč. Občudovati treba odločnost, s katero nastopajo naši možje v verskem in narodnem oziru.
Slovenski možje, slovenski mladeniči, oklepajte se krepko naše resnično moške Mar. dr. Marijina družba sprejme z veseljem vsakega poštenega mladeniča in moža.
Poživljamo zopet čč. gg. duhovnike in druge uplivne osebe na deželi, naj opozarjajo na našo družbo mladeniče in može, ki prihajajo na stalno bivanje v Trst.
Naša slika.
Sedanji ruski car Nikolaj II., kojega vidimo na naši sliki v krogu svoje družine, vlada sedaj že dvanajsto leto od 1894 1. dalje. V zadnjem času je doživel grenke dni: nesrečno vojno z Japonci in krvave homatije v državi. Zadnji čas se je obrnilo nekoliko na bolje. Veliko veselja pa ima car v krogu sv je družine, kakor nam ga kaže slika. Soproga drži v naročju malega prestolonaslednika. Krog starišev so mlajše in sta-
Odgovorni urednik: Ivan Gorjup.
rejše princesinje. — Ruska carska družina Hol-stein Gottorp'je doma iz Nemškega.. Nk prestolu je že 144 let. Prvi vladar iz te družine je bil Peter III. do 1762, za njim slavna Katarina II. do 1796. Sledili so cesarji Pavel I (1801), Aleksander I. (1825), Nikolaj I. (1855). Aleksander II. ("1881) in Aleksander III (1894), Za tem je zašel prestol sedanji cer.
Za fepatefi čas.
(Sestavil Števo E.)
Ker ni imel noža: «Zakaj je Adam jabolko ugriznih, vprašal je učitelj dečka. «Zato, ker ni imel noža*pri sebi», se je ta odrezal.
«Tako majhen pa že greš v šolo» pravijo g. župnik malemu dečku, «kaj pa tam delaš?* — «1 iakam da zopet grem iz šole —».
Učitelj: «Govoril sem vam o štirih letnih časih, kateri čas je sedaj?* Učenec: «Sedaj so slabi časi, pravijo moj oče.»
N e m o ž n o. Ko je g. kutehet razlagal učencem, da je Bog povsod pričujoč, v vsaki hiši, kleti itd. se oglasi mali Janezek: «V naši kleti pa ga že ni, ker je polna repe in korenja.*
Seje premislil. «Podvizaj se, da ne zamudiš šole,» rečejo mati Jožku, ki se je počasi napravljal v šolo. «Sem se premislil, danes botp raje doma ostal*.
Samo od zgoraj. Popotnik se pritožuje da mu je palica predolga. «Pa si jo daj spodaj odrezati* meni drugi. «E, kaj še ! palica mi je predolga samo od zgoraj*.
Uganke,
/tešita’ujaufc priobčenih v zudnji številki: t) šest otrok, 2) voda, ker goni mlinska kolesa, 3) mlinar.
Prav so jih rešili : Lavrenčič Fr.; v Komnu, B r g a n t Ljudevit v Sv. Lenartu (obdarovan), Debevc Fr. na Kožljeku, Pustišek Mihael ua Zdolah in Pešelj J. v T stu.
Nove uganke.
1)	Kaj je pri ples i najbolj potrebno ?
(Mihael Pustišek )
2)	Dve glavi, dve roki, šest nog, hitijo po štirih okrog.
3)	Dokler je vroče, dela, pot preliva, ko je pa hladno, jenja in počiva.
(Stevo Erman.)
Čas zglasitve za darilo do 6. februarja.
JCtlatnlca, ux*ečlxii&«w»..
Zefilca N. Prejeli in pride —'morda nekoliko popravljeno na vrsto. Le pogum! Citajte kaj leposlovnega, da Vam postaneta domišljija in način pripovedovanja še bolj živahti'.
Izdajatelj : Jakob Ukmar.