kf "INFORMATIVNO PROPAGANDNI ČASOPIS februar 1993, ŠT. lo CENA50SIT ----------------------------------------------- s A ko je preminil France Prešeren. l(t ^ kulturnimi prireditvami slavimo ko [°;sfvo in smrt dveh pesnikov in vse, $ ,ar med tema dvema mejnikoma (Ol 9 in zapustila takratnemu in Poznejšim časom, tudi današnjemu, t^šne odzive in kakšne sledi pustijo Makokratne kulturne slovesnosti v Os, je vprašanje, ki si ga lahko zastavi n*nj odgovori predvsem vsak sam. , Pr' tem pa ne gre le za mesec tore, gre za nekaj več: za kulturo. Za Muro našega življenja in našega n°sa do vsega, kar nas obdaja, s*bej še do vsega, s čimer pridemo kk ali drugačen način v stik, v In bivamo. "»uma praznika, občinski In %dVnJ’ ir> vse, kar se tedaj v številnih I *™." dogaja, je samo ponoven in ji L?°Ven prispevek in prizadevanje za (d "ro našega življenja. ^ ^ Uredništvo I? Ivit, 0 Spetič Letošnji pust, ki naj bi nam naznanil skorajšnji prihod pomladi, nam je prinesel "ta pravo “ zimo in epidemijo gripe, ki je pošteno izpraznila šole in vrtce. Na pustno nedeljo se je v naših krajih prvikrat v tej zimi pokazal sneg, ki pa je kmalu skopnel. Škoromati iz Hrušice (na sliki) so se po kakih dvajsetih letih ponovno prebudili. Posneli smo jih tik pred poberijo na pustno nedeljo v domači vasi. ILIRSKA BISTRICA, CANKARJEVA 2 IlOSTM Ob 5. obletnici delovanja smo našim cenjenim gostom, pripravili bogatejšo ponudbo: MALICE, KOSILA, VEČERJE: Pizze, Lasagne, Pastlcclo, Špageti, Domač pršut, Sladice MENJALNICA IlIRIKA. POSTOJNA. LjubiJsnskl 9. tel. 067/23003 ILIRIKA, SEŽANA Partizanska 39a. tel. 067/31410 ILIRIKA. IL. BISTRICA. Cankarjeva 2. tel. 067/42180 ILIRIKA. SL. 0RA0EC, Slavni trg 9. tel. 0602/42906 ILIRIKA. HEJNI PREHOD JElSANE. tel. 067/88017 GOSTINSTVO PEHTA PJB. KRANJSKA GORA GUBANA CAFFE. LJUBLJANA BISTRO BALADUR. IL. BISTRICA u if ij r splošna banka koper VABIMO VAS NA j v torek, 9. 03. 1993 od 8 do 17 ure v poslovni enoti Ilirska Bistrica, Bazoviška 18. J j Vsem, 'i i f i i \ i ( i* t\ <( Pripravili smo Vam tudi ugodnosti: ki boste tega dne želeli postati uporabniki BANKOMAT-A bomo to omogočili Varčevalcem ponujajo ugodnejše pogoje V stavbi ilirskobistriške enote Gozdnega gospodarstva Postojna so sredi februarja odprli nove prostore Notranjske hranilnice in posojilnice iz Postojne. Notranjska hranilnica je imela v zadnjih 15 letih na bistriškem območju že kakih 350 do 400 varčevalcev, vendar z njimi ni imela neposrednega stika. Bistriška nova, sicer pa peta blagajna hranilnice naj bi bila tudi korak bližje zadrugam, ki se ustanavljajo na tem območju, svojim varčevalcem pa bo nudila za 20 odstotkov ugodnejše obrestne mere kot jih trenutno nudi banka ter ugodnejše pogoje za najem kreditov za investicije v kmetijstvu. Direktor Zveze hranilniških služb, Miha Nove prostore hranilnice je otvorila Ada Rolih Demšar, je na otvoritvi povedal, da je Notranjska hranilnica po velikosti glede na vloge na 4. mestu v Sloveniji ter poudaril, da ne gre dvomiti v varnost vlog, saj so le- te trikratno zavarovane, poleg tega pa si bo hranilno-kreditna služba prizadevala ohraniti nevtralni status in bo služila vsem enako. D.R Poslanec odgovarja kolektivu Knjižnice Makse Samsa Žalostno je, da mora kolektiv Knjižnice Makse Samsa II. Bistrica iz dnevnega časopisja izvedeti za mačehovski odnos ustanovitelja knjižnice, to je Skupščine občine II. Bistrica, ter za kritike poslancev skupščine na njihovo delo, namesto da bi svoje zahteve in probleme predstavili sami na seji skupščine ali vsaj s pismeno utemeljitvijo. Vse utemeljitve zahtev po povečanju sredstev za delovanje knjižnice in povečanju števila zaposlenih so do sedaj slonele na trditvi, da presegajo republiške normative. 10 izdanih knjig na uro na enega knjižničarja ter to, da morajo doseči matičnost knjižnice, pa bi lahko dosegli z malo več dela in minimalnimi finančnimi sredstvi, ne pa z novimi zaposlitvami. Da svojih zahtev ne utemeljijo sami, ampak mora to opravljati zanje referent za družbene dejavnosti, imaj verjetno svoje razloge, sicer bi poslanci skupščine prišli do odgovorov na vprašanja in zahteve, ki jih postavljajo že dve leti. Ker kolektiv knjižnice, ki se v članku (objavljen v Primorskih novicah in v 9. št. Snežnika) skriva za podatki o številu izposojenih knjig, zavestno ni hotel dati podatkov, do katerih so prihajali poslanci ob obravnavi te problematike na sejah skupščine, hočem v odgovoru navesti nekatere podatke, ki so bili osnova za razprave na skupščinah. Že pri prvem obravnavanju sredstev za knjižnico v letu 1991 se je ugotovilo, da ima ta kolektiv druge najvišje povprečne osebne dohodke v občini - takoj za socialno službo, ki pa so krepko odstopali od povprečja osebnih dohodkov ostalih dejavnosti v občini, tudi družbenih. Takrat so ta sredstva znižali, zato da bi jih izenačili z ostalimi dejavnostmi v občini. Poizkusi s strani kolektiva knjižnice, da bi se sredstva za osebne dohodke glede na ostale dejavnosti v občini nesorazmerno povečala, so bili prisotni ob vsakem sprejemanju proračuna ali rebalansa le-tega, zato pa so tudi bili predmet razprav na skupščini. Ta problematika je bila prisotna tudi pri sprejemanju proračuna za leto 1992, saj je bil predlog povečanja sredstev za osebne dohodke s strani knjižnice za 209 %, za materialne stroške 180 % in za knjige 1296 %. Po sklepu skupščine so se sredstva za osebne dohodke znižala na indeks 180 %, kot so ga imele ostale družbene dejavnosti, ki so financirane iz proračuna, ostanek sredstev v višini 320.000 SIT pa se je namenil za nabavo knjig, zato je vprašljiva trditev kolktiva knjižnice, da hoče peščica poslancev ukiniti to kulturno dobrino. Poizkus enakega načina povečanja osebnih dohodkov z indeksom 171 %, vzporedno s povečanjem materialnih stroškov za 108 % in sredstev za nabavo knjig z indeksom 108 % se je ponovil tudi pri povečanju proračuna v decembru 1992. Ker pa tudi ta poizkus izrednega povečanja osebnih dohodkov in povečanja zaposlitve ni uspel in je bil sprejet tudi sklep, da vodja knjižnice ne more imeti večjega osebnega dohodka od ravnatelja osnovne šole, knjižničar pa ne večjega od učitelja na osnovni šoli, kar se je prej dogajalo, je razumljiva nejevolja in diskvalifikacija posameznih poslancev v skupščini. Kljub takemu sklepu pa so osebni dohodki v tem kolektivu večji kot osebni dohodki enakovrednih služb v večini podjetij v občini. Pri svojem obravnavanju v skupščini so bili poslanci zavajanj, kako se pridno dela v tem kolektivu, s podatkom, da je republiški normativ izdaja 10 knjig na zaposlenega v eni uri, v knjižnici Makse Samsa pa je doseženo 19 knjig na zaposlenega v eni uri. Na osnovi razprave v skupščini se je ugotovilo, da E3E3 Čez zimo je je včasih preveč, poleti je pa Lenarčič, Gradbeno skoraj ni "Snežnik" in SGP "Primorje” z izkopi ^ Pred Podgorci stojijo še trije nerešeni problemi: tri kilometre makadamske ceste proti Novokračinam, ogroženost vasi Zabiče, Kuteževo in Trpčane zaradi pogostih poplav reke Reke, najhujše pa je, seveda, pomanjkanje pitne vode. Vaška vodovodna omrežja so - z izjemo vodovoda v Trpčanah - nova, vendar so vodni zbiralniki, ki so jih zgradili še Italijani, za današnje potrebe veliko premajhni. Podgrajci so "Občinarjem" potožili, da že prejšnji SZDL niso bili dosti mar, pa tudi danes še nimajo krajevnega organa ali poslanca, ki bi se v občinski skupščini potegoval za njihove interese. Medtem pa se nekatere druge KS, zahvaljujoč predvsem zagnanim posameznikom, vse bolj razvijajo. Podgorci, ki so tako kar sami odgovorili na svoja vprašanja, so sestanek nadaljevali z razpravo o dokumentih o prostorsko ureditvenih pogojih za njihovo območje. občine Kot je februarja sekretarka na sestanku s krajani ( 15. v Podgrajah) povedala za gospodarstvo, Vojka Predstavniki Podgrajah prvo fazo podgorskega vodovoda (!• ^ Vrbica) že začela; denar je zagotovlf 10 milijonov SIT prispeva občin*1 proračun, enako vsoto pa je decembra odobrila Republika ozirih sklad za demografsko ogrož^ območja. Zagotovljena so tudi repu« | sredstva za gradnjo druge faze (Vrbic* Kuteževo) v višini 30 milijonov SIT, ver^ ob pogoju, da občina v svoj® proračunu za leto 93 za to fazo namet0$, enako vsoto. Podgorski vodovod naj lovi končali še letos z izgradnjo tretje faze%r Kuteževega do Zabič. M so ti podatki prirejeni na tri zaposlene, v resnici pa jih je bilo zaposlenih pet ob dodatnih štirih urah zaposlene računovodkinje. Ob podatku, da je imela knjižnica v letu 1992 stalno zaposleno pripravnico, da ima zaposleno čistilko s polnim delovnim časom osem ur, hkrati pa mora čistilka v osnovni šoli počistiti 900 m2 površin, ki so bolj umazane kot v knjižnici, da ima skupaj z Rdečim križem in socialno službo s polnim delovnim časom zaposleno računovodkinjo, ena privatna računovodkinja pa lahko obdela tudi 10 podjetij z veliko večjim prometom, in ob navedenem podatku v članku, da zaposleni v knjižnici ne postreže niti štiri obiskovalce na uro in ob tem izda 10 knjig na uro, se vprašam, kako bi to izglodalo v trgovimi ali podjetju, kjer pol manj zaposlenih opravi enako količino dela kot pred leti. Na osnovi teh podatkov razumem nejevoljo kolektiva knjižnice zaradi prizadevanj skupščine, da bi dosegla zmanjšanje zaposlenih, večji obseg dela na zaposlenega in s tem tudi bolj racionalno porabo proračunskih sredstev, ker potem ne bi mogli dve knjižničarki skupaj dvigniti pošte ali opraviti plačila na SDK, prav tako pa ne bi mogel kolektiv knjižnice opraviti svojih osebnih zadev med delovnim časom, vključno z dnevnimi nakupi v trgovini, o čemer zaposleni v podjetju le sanjajo. S takim delom in urnikom (kot ga navajate v članku) bi bili v posameznih podjetjih in trgovinah zadovoljni, prav tako tudi prebivalci občine, vendar bi morala imeti podjetja in trgovine najprej zagotovljena proračunska sredstva občine II. Bistrica, da bi bila popoldne zaprta, in poslanci v skupščini ne bi imeli pripomb. Ko bo to doseženo, se bo občina II. Bistrica lahko vsesplošno razvijala na lepem starem Balkanu, ne pa silila h gnilemu zahodu, w ■ kjer se proračunskim porabni^ zagotovi samo osnovno, minira3 j ^ delovanje, za vse drugo pa si mo^, zaposleni zagotoviti sredstva iz drU^W virov, tudi za opravljanje privatnih Za° med delovnim časom. ., Ob tem, ko navajate, kaj vse opravil* ob dejavnosti, kot vam jo je dol° ustanovitelj, bi rad opozoril, da begu11* center obstaja nekaj mesecev, ne P3 f in ima svoj proračun. Prav tako ima svoje dolžnosti in sredstva proračuna, pa bosta delala ob svojem rednem knjižnica ali pa ZKO, bo odl°Jtyi ustanovitelj, ne pa da se svoje ne3 opravičuje z opravljanjem dr^V dejavnosti, saj morajo prebivalci oDcT0i Bistrica dostikrat na račun eksistence zagotavljati sredstva neracionalno delo knjižnice. A' Mnenje, ali ravnajo poslanci skupšcl' H občine prav ali ne, bo prepušc33 volilcem na naslednjih volitvah, ne ler skupini posameznikov, ki bi i nedotaknjeno uživali svoje privil6^ naprej. Dokler pa bodo morali preb^^' občine, ne glede na to ali imajo do.^ sredstev za preživetje, plačevati ele^Vl vodo in druge življenjsko pomenit s stvari, se bom kot poslanec kraj0^ Hi skupnosti boril, da se predimenzionir* a; in neracionalne družbene dejavnwl 'i spravijo v normalne okvire, ki jih naro^ splošna družbena situacija. Na osnovi tega me pisanje užaljeO^ kolektiva o mojem delu in moji kul*, razgledanosti ne bo prizadelo, arT1^ bom to raje prepustil svojim volilce*11 naslednjih volitvah. Poslanec krajevne skupnosti Šembije Tone Senkinc (prispevek ni lektoriran, opomba ur.) SKTEasunire. 3 smi®ž2 I A/"3 33 '/čtofiJte.j&C ^- .lc-V^c- -Žoc&c'^^ / - 73 c^?\ /cct t4^ LS|^e9a marca letos bo preteklo natančno 60 let od otvoritve prve stalne avtobusne oLVezave med Reko, Klano in Ilirsko Bistrico. Vsekakor je šlo za pomembno dejanje, ^s° slovesno počastili sredi Klane, 8. marca 1933. leta. L^obus, sicer staro "fiatovo coriero", je ob nedeljsko opravljenih domačinih [poslovil klanski duhovnik gospod Ivo Koruza, ki je v tem kraju služboval kar ^štirideset let in mu zaželel srečno vožnjo. *°bus je odpeljal z Reke že ob četrti uri zjutraj, bil v Klani že ob 5.30. Potnike je Pobiral še na Liscu, Sušaku pri Novokračinah, peljal čez Obršč do Zabič in Id,. aPice, da bi že ob 7. uri pripeljal potnike in delavce v Ilirsko Bistrico. Popoldne pa sr^i. ' P LJi.bivalci vasi, skozi katere je vozil avtobus, so bili te povezave gotovo najbolj pstri Sa^ iim ie prav avtobus omogočil sodobnejšo povezavo z Reko in Ilirsko l St i ar®jši ljudje se še dandanes spominjajo stare "coriere", ki je hrupno vozila po slabi 3k„.Prašni cesti, pa tudi njenega voznika, ki je bentil nad cesto in neštetimi ovinki s Uri9inal stalnim vzdihom "Mille curve", da bi z njim izzval posmihanje potnikov. no fotografijo je ohranil Jože Kovačič) rik° Celic llirskobistriško Društvo za krajevne kulturo in zgodovino je pobudo za ohranitev imena Trnovo oziroma za spremembo občinskega statuta na Skupščino občine naslovilo že 24. februarja 1992. V začetku julija je na naslov SO IB prispela pobuda Vojka Čeligoja o ponovnem - tudi v uradnih listinah -uveljavljanju imena Trnovo. Zaradi skupščinskih mlinov, ki so preteklo leto mleli prepočasi, zaradi nesklepčnosti in nadaljevanke o bistriškim kmetom neplačanem mleku, je pobudi prvič obravnaval Izvršni svet šele 11.2. letos. Čeprav sta ti pobudi edini, ki sta prispeli na občino, je IS sklenil, da bo ustanovil strokovno komisijo (zgodovinar, slavist...), ki naj bi obravnavala tudi vse morebitne nadaljne pobude za preimenovanje ulic, trgov, naselij ipd. Postopek za uresničevanje tokratne pobude bo seveda vezan na spremembo občinskega statuta. Ponovna uveljavitev domačega naselja Trnovo Pobuda občana Podobno kot številni drugi domačini s prizadetostjo ugotavljam, da prastaro % ^ v Mesecu marcu, ko moramo spet ^Vec*at' vse sv°je prihodke iz leta iv v sistem dokončne obdavčitve, saj L ^kom istega leta plačevali le Ctac']'e. To je sedaj drugič po uvedbi i|0v davčne zakonodaje v Republiki Indiji, da je z dohodnino (zbirni 1 obdavčena vsaka fizična oseba s Prebivališčem v Sloveniji, ki ima v Ke nern koledarskem letu na Se ^ 0bm°čju dohodke iz: osebnih i^^ov, kmetijstva, dejavnosti (obrt), premoženja in premoženjskih ^cie Se . da imamo že nekaj prakse lrO 'Zpolnjevaniu napovedi ter da je v \nern tisku vedno več informacij, I Q°vtem članku poudariti le sledeče: \eraZec z naslovom "Napoved za Satr° dohodnine za leto 1992,, morate na tukajšnji Izpostavi Republiške Za javne prihodke (bivša davčna ^ najkasneje do 31. marca 1993. S^^oc kupite v papirnici Primorski Srj .rrriovem. 5) QZpolnjevanju so važni: Sk bni Podatki in med temi matična (EMŠO) zavezanca ter pri ^ loncih njihova evidenčna številka. V^dobite v svoji osebni izkaznici, Ho; . o številko pa na odrezku svoje %ne. b) Podatki o dohodkih, prispevkih in akontacijah davka, ki jih prepišete iz obvestil, ki ste jih prejeli od firm, kjer ste bili zaposleni v letu 1992, iz obvestil ZPIZ-a za upokojence, iz obvestil Republiške uprave zdravstvenega varstva za nadomestila za čas bolezni, Republiškega komiteja za delo za nadomestila v času brezposelnosti in iz posameznih odločb o odmeri davka iz dejavnosti, dobička iz kapitala in premoženja in iz seštevka posameznih prejemkov plač ali pokojnin iz tujine. c) Podatki o olajšavah, ki zmanjšujejo davčno osnovo, vendar največ do 10 odstotkov le-te ter ob dejstvu, da morajo ti stroški biti dokumentirani. d) Podatki o vzdrževanih članih in njihovih lastnih dohodkih (štipendije ipd.). Pri tem poudarjamo, da morate ob priimku in imenu tega vzdrževanega člana vpisati tudi njegovo matično številko. e) Podatki o prilivih na ŽR, eventuelne pripombe in podpis. 3. Z namenom, da bi občanom -zavezancem za dohodnino omogočili pravočasno oddajo, da bi prihranili na času ter stroških, bo delo Izpostave organizirano tako: a) Od 15. 3. I993 do 31. 3. I993 bodo ure za stranke na Izpostavi vsak delovni dan od 7.30 do 17.00 (s prekinitvijo od 11.00 do 12.00). b) Dne 20. marca 1993 (sobota) bodo sprejemi od 8.00 do 12.00 - v Kuteževem - osnovna šola - za KS Kuteževo in KS Zabiče, - na Pregarjah - osnovna šola - za KS Pregarje, - na Ostrožnem Brdu - stara šola - za KS Ostrožno Brdo, - v Harijah - stara šola - za KS Harije, - v II. Bistrici - Izpostava "davčne uprave" za vse. c) Dne 22. marca 1993 (ponedeljek) bo sprejem v Podgradu (krajevni urad) od 8.00 do 17. 00 za KS Podgrad, KS Starod in KS Hrušica. d) Dne 23. marca 1993 (torek) bo sprejem v Knežaku (krajevni urad) od 8.00 do 17.00 za KS Knežak in KS Šembije. e) Dne 27. marca 1993 (sobota) bo sprejem: - na Premu - prostori KS - od 8.00 do 12.00 za KS Prem in KS Dolnja Bitnja, - na Dolnjem Zemonu - prostori v Gradu - A 53 n r* ’ iv**;* domače ime Trnovo tone v pozabo in je neupravičeno izpuščeno tudi v nekaterih uradnih listinah, kot sta Statut občine in krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Res sta se naselji Bistrica in Trnovo v zadnjih desetletjih spojili v enotno naselje brez posebno izraženih mej, vendar sta kljub temu zadržali svoji avtentični središči. In prav bi bilo, da bi vsaj v domači rabi ohranjali, kolikor je pač mogoče, stari imeni za obe naselji. Menim, da bi z malo posluha za tradicijo lahko ohranili prav to zanimivo domačo posebnost. Najstarejša omemba Trnovega iz leta 1264 je skoraj pol stoletja starejša od najstarejše znane omembe Bistrice. Trnovo je ves čas svojega življenja živahnega naselja imelo svoje institucije, kulturne in društvene organizacije, da, celo svojo bančno ustanovo in pošto. K današnjemu stanju je bistveno pripomogel upravni odlok italijanskega kralja v. Emmanuela lil. z dne 17. nov. 1927, ko je iz raznarodovalnih razlogov združil Trnovo in Bistrico v eno naselje s popolnoma italijanskim imenom Villa del N(‘voso. Žal se kasneje v korist ohranjanja starega imena za zahodni del Ilirske Bistrice ni ničesar več storilo. Menim, da je pobuda umestna. V Trnovem, 4. julija 1992 Vojko Čeligoj od 8.00 do 14.00 za KS Dolnji Zemon, - v Jelšanah - osnovna šola - od 8.00 do 12.00 za KS Jelšane, - v Novokračinah - družbeni prostor - od 8.00 do 12.00 za KS Novokračine, - v II. Bistrici - Izpostava "davčne uprave" -od 8.00 do 12.00 za vse. f) Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti (obrtniki) in za davek iz premoženja morajo vložiti napoved v roku 15 dni po prejemu odločbe o odmeri davka za leto 1992, torej zanje rok 31.3.1993 ne velja. Veljal pa je rok 28. 2. 1993 za oddajo "Napovedi dohodkov iz dejavnosti za leto 1992". "Napoved" je možno poslati preko pošte na naslov: RUJP - Izpostava Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, s pripisom na kuverti "Dohodnina". 4. Ob oddaji "Napovedi" bo vsak zavezanec prejel potrdilo, ki bo služilo kot dokaz o vložitvi ter za kasnejše možne dopolnitve in korekcije. Na koncu želimo poudariti le to, da je v korist slehernega zavezanca, da so podatki točni in dokumentirani, saj bodo le na ta način odločbe o odmeri dohodnine tudi pravilne. Vedeti moramo tudi to, da je bilo za leto 1991 izdanih skoraj 10.000 odločb o dohodnini, kar pričakujemo tudi za leto 1992. Zato je toliko bolj potrebno, da vloge pravočasno oddate in da so podatki pravilni. Izpostava RUJP Ilirska Bistrica 4 Mm mtm Februarja letos je po nekaj letih premora v Ilirski Bistrici spet razstavljal naš najbolj znani slikar, Jože Šajn. Razstava v Domu na Vidmu je bila povod za pogovor z umetnikom, ki mu je treba priznati, da je tudi zelo dober govornik. Zato je pričujoči intervju pravzaprav slikarjev monolog, v katerem mi pripravljenih vprašanj ni bilo niti treba postavljati. Iztočnica je bilo le vprašanje: - Kdaj ste začeli s slikanjem? "Slikati sem začel leta 1953, torej letos mineva 40 let od mojih slikarskih začetkov. Enako vprašanje so mi zastavili tudi otroci, ki so si prišli ogledat razstavo in moral sem prav pomisliti... Na učiteljišču v Portorožu in kasneje v Kopru sem t ves čas z levo roko v šoli, z desno pa sem slikal. Ni bilo dneva, da ne bi slikal, in nikdar tudi nisem verjel, da bom kdaj res učil. Veliko sem slikal tudi po končani šoli doma, v Knežaku, kjer sem bil popolnoma svoboden. - Ste v tem prvem obdobju že razstavljal? V tem obdobju sem že razstavljal. Moja dela so bila prvič razstavljena v 4. letniku učiteljišča, poleti leta 1955 v sklopu razstave večih slikarjev. Ta razstava je bila v prvem nadstropju Doma družbenih organizacij; istega leta jeseni sem imel prvo samostojno razstavo v Kopru. Spominjam se ocene mojih del, ki jo je napisal Zvest Apollonio in v kateri se je o mojem delu izrazil zelo pohvalno; tudi Andrej Hieng je v knjigo vtisov vpisal nekaj lepega. Slikal sem akvarele, tempere, pokrajine, vaške ulice, fantazijske kompozicije, ki pa nikdar niso bile popolna abstrakcija... skratka, slikal sem zelo veliko in slike so bile zelo pisane; v Knežaku sem naslikal na stotine del: tempere, tuše, akvarele, pastele, oglja, olja..., vendar se je precej tega izgubilo. Tudi iz obdobja učiteljišča, ko sem ustvaril ogromno slik, se ni ohranila niti ena, pravzaprav le ena, pa še ta je le skica - kompozicija "Kmetje pri počitku". In dal bi ne vem kaj, da bi jih lahko dobil... Končno sem se po stalnem prigovarjanju ravnatelja bistriške šole tu zaposlil kot učitelj in nisem več toliko slikal. K0ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA. NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETUSKE MEHANIZACIJE POSTOJNA PODGRAD RCKA /^ ZAHIČE 1960. leta sem razstavljal v koprskem muzeju, kjer je bila kustosinja Majda Frelih. To so bile zahtevne kompozicije, narava, vešče, kontrastna tihožitja (rdeče-zelena, to so bile moje barve), portreti, moderni pejsaži, večja olja. To je bilo tudi obdobje hladne vojne, stalna grožnja atomske katastrofe. Pod tem vtisom je nastalo dosti slik; veliko jih je nastalo tudi pod vplivom potrošništva in ogroženosti narave. Videl sem, kako je socializem človeka popolnoma spremenil. Ko sem bil majhen, sem svet doživljal drugače, takrat smo do narave še imeli spoštljiv odnos. Spremembe so se začele s procesi razlaščanja - ljudje so bili odtrgani od narave in čez noč so postali delavci. Človek se je spremenil v duši, postal je potrošnik in živel je navidezno lepše. Sam bi bil vesel, če razvoj ne bi bil tako hiter; hitrejši kot bo, prej nas bo konec. Človek je v resnici dober, je pa slabič, ki podlega potrošništvu. Moral bi se vrniti v sožitje z naravo, pa se od nje le vse bolj oddaljuje. Na primer ozonske luknje. Ali bo svet sploh sposoben kaj bistvenega ukreniti, saj bi se moral odreči marsikateri dobrini?! Kasneje sem razstavljal skoraj vsako leto in - in včasih kar dvakrat v enem letu - v Bistrici, v okoliških krajih, po vsej Primorski, v Trstu, Opatiji, na Reki... Pred tremi leti sem imel pet samostojnih razstav v enem letu in vsakokrat sem razstavil druge slike; te razstave sem imel v Trstu in okolici, pa v Sežani in Izoli. 1991. in 1992. nisem razstavljal, vendar sem ves ta čas slikal. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Zadravec, Na gredicah moje dežele; King, Enciklopedija magičnega in mističnega; Vse o hrani; Ovsec, Velika knjiga o praznikih; Zdravstveno zavarovanje po novem; Dhorily, Ustvarjalne metode učenja; Stoletje v gorah; Zgodovina krščanstva; Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem; Slevec, Meditacija kot kruh; Švajncer, Teritorialna obramba Republike Slovenije; Smole, Pred usodnimi odločitvami; Velika verstva sveta; Granzotto, g., Krištof Kolumb; Rašker, Zmajeva hiša, oris kitajske kulture in civilizacije; Pedagogika danes; Svetina, Slovenci in prihodnost; Legenda o Krasu; - Kako ste se kot umetnik ves ta čas počutili v Ilirski Bistrici? Glede na to, kar sem delal in kar delam, sem sebe jemal za profesionalnega umetnika. Umetnika pri nas niso načrtno onemogočali, vendar je bila prisotna miselnost, da je vsak privatnik nekaj negativnega; enako je bilo v umetnosti, posredno so te vedno zavirali: institucije, ki so gonilo nekega kraja in od katerih je bil človek odvisen, so vedno bojkotirale tistega, ki je bil sam in ki ni pripadal kolektivu, društvu ali "klapi"; individualizem je bil nekaj pregrešnega, prepovedanega. V Bistrici nisem mogel doseči nič, ker je kultura kot institucija (ZKO) podpirala strog amaterizem in s tem posredno zavirala vsakršen individualizem. In to se čez noč ne more spremeniti. Kakšne so možnosti za današnje mlade likovnike v Bistrici? Bojim se za današnje mlade likovnike, ki jih je cel kup; poznam tri Bistričanke, likovnice, ki učijo v Ljubljani (Marjana Škapinova, Klara Kranjčeva in Jadranka Vičičeva), nekaj jih študira (Alex Batista, Ester Mršnik), tu sta tudi Romeo Volk in Franček Dolgan, pa še drugi. Zanje ne vidim prave poti. Ne vem, če bodo ti mladi imeli dovolj energije, dovolj vpliva na razvoj... Sam sem zelo skeptičen, saj je že več konkretnih rešitev padlo v vodo zaradi posameznikov, ki so imeli v rokah škarje in platno. Na primer: želeli smo odpreti galerijo pri Šketovih (v nadstropju), vse je bilo dogovorjeno z dediči. Občina bi tedaj morala prispevati 54 milijonov dinarjev, pa jih ni. Saj imamo prostore, a ni nič iz njih. Imamo galerijo "Hodnikov mlin", a menim, da fantje v njej še ne vejo prav, kaj bi radi. Rešitev bi bili tudi prostori v Domu na Vidmu, ki je bil zgrajen za kulturo in družabnosti, pa kot kaže tudi tu ne bo celovite rešitve. Zaradi Doma na Vidmu sem bil besen, mislil sem celo bojkotirati razstavo še potem, ko so bila vabila že narejena, vendar se za to nisem odločil samo zaradi publike, ki ni nič kriva in te je bilo vedno precej. Vsakdo, ki je prišel v Bistrico, je bil prijetno presenečen nad LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Bibič, Pravljičar; Torkar, Zgodbice o znanih Slovencih; Partljič, Mala; Gunter, Operacija Delfin; Bevk, Kamnarjev Jurij; Prenner, Neznani storilec; Plestenjak, Mlinar Bogataj; Zlobec, Ljubezen dvoedina; Kovačič, Zgodbe s panjskih končnic; LITERATURA ZA OTROKE: Velika otroška enciklopedija; Milčinski, Zvezdica Zaspanka; Bavdaž, Pozimi. Je sinička priletela; Zalar, Pravljica o pogumnem mladeniču; Makarovič, Mačja preja; Šmit, Dedek Ježek in Minibaba; Macfarlane, Skrivni dnevnik mladega hipohondra; Novak, Morska skrivnost (Zvesti prijatelji); Zupan, Trnovska mafija; Cribb, Denar (Svet okrog nas); Taylor, Fosili (Svet okrog nas); Makarovič, Pek Mišmaš v Kamni vasi; Novak, Grajski strah (Zvesti prijatelji). NOVOSTI V KNJIŽNICI BH publiko in lepimi otvoritvami, denifi,| Adriana Maraž in Janez Bernik. Jazf Do potrebujem razstavišča, potrebuje 5 Bistrica. Številni majhni kraji so zna ravno zaradi njihovih galerij, Kostanjevica, Slovenj Gradec, Trebnje Ajdovščina in vsa Obala. - Slišala sem mnenja, da so bile sliy^r razstavljene februarja v Bistrici, ^ n >ka Poru Dela, ki so bila razstavljena v Bist^0V( so nastala na platnih, ki jih je vojs 01^ najboljše, kar znate, sinteza dosedanje^' dela. strelišču if 2 uporabljala kot tarče na ____________ Milanjah. Na Milanje sem čustvef^ navezan, saj sem kot otrok med k°=r‘ ,r* po cele tedne presedel na ogromni s™; na vrhu. In s tiste skale sem prvikrat vt jlflled Ž« L morje. Te občutke vi, mlajši i vol razumete, saj so vas na morje z avti1 razvi še kot dojenčke. i|| Kasneje se nisem mogel več vračati | Milanje, ker je tam vedno pokalo 111 .h . bile nekdanje košenine preorane s ^ 1 To je bil poseg v otroško dušo. POg, Slikarstvo je povezano s stvarnostjo' f^an tudi z otroštvom. Vsi umetniki v Pozne|! naJ letih črpajo iz otroštva. Bo že držalo. L umetnik vsestvari do svojega 25. leta.' r - — t se v njem nakopiči ogromno bogastvo h' se fizično takrat še ne more realizirati lahko storiš kasneje, seveda na 0 način in z drugačnimi izkušnjami. Zamisel o gmajni sem imel že pr0i|jW sem nato slučajno našel ta platna. In teh platnih je gmajna gotovo drug3^ kot pa bi bila na finem kupljenem platfl Ali so dela, ki sem jih v febfl^ ----, ... --- J... Mus-. razstavil v Bistrici, res tisto najbolj^' . ||| znam, bo vidno na veliki retrospo^||| razstavi in monografiji, ki ju pripra' ivr Delo na monografiji se je večkrat us^ ^ '' irc gotovo našel. Za retrospektivno raZ5'" predvsem zato, ker težko najdeš ^ ^ l avtorje tekstov. A vem, da jih bom P sem to zimo pripravil precej slik. drugim jih tudi uokvirjam. Kje na| V1 og razstava bila, pa ne vem še. Naredil ^ veliko slik, ki jih v Bistrici še niste vid®1 ^ Pos Za objavo pripravila ost. Dragica Prosen Urr,' J k —------------------------------% CRAFIKA GRAFIKA ILIRSKA BISTRICA Trgovina "Šol*1' ser Peo Min k sob Pon bli* Veli, Vi K Da Slepe izložbe I Mo; Tak napis, grafit je neznani P'®0/ k Obuči, nekdanji trgovini s čevlji. S f zaman. V njenih izložbah ni ne šd h čevljev pa tudi obuče ne. J k l i ?aL Napis na tem praznem prostoru. . if % duhovitosti in ironije ni mogel Jk več. Je pa s svojim sporočilom v J H vprašal, kaj bo s to trgovino. Kaj z J k vemo, res zanimivo pa bi bilo izvad ^ z njo bo. Dobrodošel bi bil odgo^0' j/ 0[ vprašanje, posebno še, če bi s0 0 ^ k izcimilo še kaj otipljivega, da d* izložbe zopet spregledale. L 5 «fi| ms M vv 1 ¥ :s g nf . ef D°kaj številnim prireditvam v XVI. Mesecu kulture bo do "uradnega" ključka sledilo še nekaj takih, ki bodo, jliKfPamo, pritegnile vašo pozornost, tis Znani umetnik in mislec Marko je[H°9ačnik bo svoje videnje reševanja katerih perečih problemov v povezavi z Porušeno harmonijo sožitja med 'Im ekom in naravo predstavil v torek, 2. ijs^arca, 0b 18. uri v Domu na Vidmu. f ^ aktualno temo iz slovenskega /ef Ptičnega življenja, novim delom avtorja 3 Petana- bodo v soboto, 6. marca, ST. 19-30 v Domu na Vidmu gostovali /P6dališčniki Šentjakobskega gledališča :eK 4ub,jane. Že iz naslova "štorije": r°! ^Srovalec Sloven - diktator de lux, je ^ 'dno, da gre za zelo resno vsebino, til o Pozabite robčkov za brisanje solza. 1! MriZnana tržaška flavtistka Silvia di 5 DQarin° razen v svoji domovini Prosto gostuje kot solistka v Nemčiji, '. *** in Izraelu) se nam bo predstavila 3is spremljavi "naše gore ptice" (ki pa 1 je ran 0,1^rca' ob 19. uri. i/Jerani Glasbene šole v petek, 12. 0. 1PrniCa’ ob 19- uri. Program: Bach, 1. 'škofje m /lij/ ■ ifi ■^5 i> I > V1 y it m ' l /1 n ? pr i // ^ . -..Mjcv, l|aC)0 yu,0 . Je odletela), prof. Bojana Glavine, v rJ0v, Martinu, Poulenc. Slika Tine Renko z OŠ Dragotina Ketteja, po mnenju ocenjevalcev najboljše delo letošnjega Ex tempora "Snežnik 93" V galeriji Hodnikov mlin je do 15. marca odprta razstava grafičnih del Jasne Šikanije. Letos bomo v Domu na Vidmu organizirali pevski "špektakel", revijo Primorska poje, v soboto, 13. marca, ob Paro?'riS*hsP°teka že šestnajsto leto, ko se d0 ^'nskega kulturnega praznika pa ^Ultu dni marca na Bistriškem vrstijo Prireditve. V tem obdobju jih Pstai arno or9an'zirati nekaj več kot v P^etni! delu leta in Pole9 gostujočih ljubit '. ov Predstaviti tudi dosežke ^ev - predvsem domačih: enkrat 'itsrat Pouc*arel< likovnikom, lani npr. "senCji!rn’ letos Pa potekajo prireditve v fiQ0p dveb dogodkov. Enega skorajda Oiinj| ne9a, a zelo pomembnega: KettQj6Je let| odkar ie iz 9olih sten s°ba Ve roistne hiše nastala spominska ' . ki - čeprav z nekaj blizu j *klJivostmi - privlači obiskovalce od ''oiiken da*e^- da se poklonijo spominu ^rsta desn'ka slovenske moderne. f«1enik [1/a^'b znanih pedagogov - Franc Vana 0^° Čeligoj, Gabrijela Ivančič, ^bnk i"erkvenik, Zala Šajn pa ga. lih ni a ^b°gar (naj mi oproste ostali, ki ba jQ 171 0rnenil - je vložila veliko truda, rVnQlJtredila objekt tako, da ima vso Vifn St b°stati spomenik, ki zadostuje 5 boclr P09°jern in kriterijem zakonodaje Dru^a varstva kulturne dediščine. Vrr> ° za krajevno zgodovino in **hva|j,!n donriača ZKO se ob tej priliki L0rt1aa J|6ta vsem' ki 50 v tem ^asu VUrri da hiša "živi" in opravlja svoje Vg 0 Poslanstvo. Posebno zahvalo QsKrhJarri0 ge. Mriji Dolgan, dolgoletni 0b n ci sobe. b^ni^novenju občinskega kulturnega a na Premu, se je v javnosti pojavilo novo ime s področja reproduktivne glasbe: Baročni kvartet lllyricus Ilirska Bistrica. Sestavljajo ga: flavtist Adnan Zubčevič, profesor na naši glasbeni šoli, violinistka Vesna Colazio, nekdanja članica ljubljanske filharmonije, trenutno igra v orkestru gledališča Ivan Zajc na Reki, violončelist Mauro Šestan, tudi član že omenjenega reškega orkestra in naš pianist bojan Glavina. Skupna vsem je odlična glasbena izobrazba, nastopi doma in v tujini -bodisi kot člani simfoničnih orkestrov (razen Bojana Glavine) bodisi kot solisti in člani komornih sestavov. Kvartet, ki ga pod pokroviteljstvom ZKO organizacijsko vodi direktor glasbene šole, g. Laszlo Balazs, ima med drugim nalogo predstavljati Bistrico kot kraj s popolnoma drugačno (pozitivno) fizionomijo, kot je bila poznana doslej, saj takih sestavov tudi glasbeno veliko močnejši kraji ne premorejo. Kot del, vključen v kar solidno glasbeno življenje Bistrice, bo kvartet, upamo, uspešno zapolnjeval vsaj del vrzeli, ki nastaja zaradi odsotnosti gimnazije v našem kraju. Te dni je bilo po Bistrici opaziti plakate, ki so vabili na njihov prvi samostojni koncert v cerkvi Sv. Jurija, na katerih so predstavili izključno dela iz obdobja baroka, čeprav se v prihodnosti ne nameravajo odreči umetninam drugih glasbenih slogov. Baročni kvartet lllyricus in njegove člane bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk Snežnika. Dimitrij Bonano (prispevek ni lektoriran, op. ur.) 20. uri. Sodelovali bodo zbori in manjše vokalne skupine: Lovski pevski zbor Dekani, Dekliški septet iz Šmihela pri Pivki, Vokalna skupina Portorož, MePZ Rupa-Peč, Oktet Vrtnica Nova Gorica in MePZ Laetitia Ajdovščina. V petek, 19. marca, se bo v Domu starejših občanov ob 18. uri prvič predstavila uspešna pedagoginja, Sonja Munih, tokrat kot talentirana slikarka. Kot posebnost naj omenimo predstavitev kulturne skupine, ki so jo ustanovili v begunskem centru v Trnovem, ki bo v Domu na Vidmu v petek, 26. marca. V soboto, 6. marca, bo na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani predtekmovanje v državnem merilu za klavir. Ob 13. uri nastopata naša Peter Grlica in Tadej Kogovšek (štriročno) in ob 19.30 Tina Šepec in Gregor Maurič (štiriročno). Mentor obeh duov je klavirski pedagog, sicer ravnatelj naše glasbene šole, Laszlo Balazs. Nastopajočim želimo veliko uspeha in uvrstitev v glavno tekmovanje. Če ne boste mogli "navijati" na samem koncertu, pa vsaj držite pesti za srečo! Dimitrij Bonano 5UK1S ROJSTVA, POROKE, SMRTI V letošnjem januarju so se rodili trije otroci, poročilo se je pet parov, preminulo pa je 14 naših občanov. Ob pomoči učencev OŠ Dragotina Ketteja je Heda Vidmar pripravila lepo razstavo domačih ljudskih vezenin in uporabnih predmetov. NOVA Tel. št. 067/81-285 STARA TEL. ŠT. 067/82-402 Podbeže 39, Ilirska Bistrica UGODEN NAKUP: - GRADBENEGA MATERIALA - VODOINŠTALACIJSKEGA MATERIALA - MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE - KOMBINIRANE PEČI ZA ETAŽNO OGREVANJE • KERAMIKA IN SANITARNA KERAMIKA PONUDBA MESECA: GORILCI OROFLAM VSE VRSTE PEČI NA TRDA IN TEKOČA GORIVA IZDELUJEMO: - GARAŽNA VRATA, PROTIPOŽARNA VRATA, OGRAJE,VOZIČKI - KLJUČAVNIČARSKE STORITVE PO NAROČILU KUPCA KUPCEM NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE IN S KARTICO ACTIVA ITCSE^ ILIRSKA BISTRICA UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO NAROČILNICA ime in priimek: se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V______________ , dne Podpis:__________________ SNEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zcjnulovič Izdajatelj: Grafični ate(je Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zcjnulovič Uredništvo: Ivan Špetič predsednik, Franc Gombač, Serg(j Šlcnc, Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel. fare 067/81-297 Tisk in oblikovanje: Grafični atelje Naklada: 1800 izvodov k SiVIiifcIVIIt e Po novem Odloku (sprejet marca lani) in Poslovniku o gospodarjenju z odpadki, ki ga je 21. 1. 1993 sprejel bistriški IS, bo Komunalno stanovanjsko podjetje začelo z zbiranjem in odvozom odpadkov na celotnem območju občine. Zdaj je odvoz komunalnih odpadkov urejen za 62 % prebivalcev. in 1100 I. V posebno gosti zazidavi pa bi dodali še zabojnike s prostornino 3 ali 5 m3. V mestu bo tedenski odvoz odpadkov, v ostalih treh območjih pa od 30 krat do 16 krat na leto. Strupeni odpadki Sekundarne surovine Količina in struktura odpadkov Komunala je že vrsto let spremljala količino in strukturo komunalnih odpadkov. V Bistrici ustvarimo že preko 300 kg komunalnih odpadkov (1990-313 kg, 1991-338 kg) na prebivalca v letu dni. Avstrija in Nemčija jih ustvarita 300 do 500 kg. V nekaterih naseljih izven mesta pa se ustvari le 50 do 100 kg odpadkov. Tudi struktura odpadkov je zelo različna. V mestu imamo do 60 % bioloških odpadkov, 20 % še uporabnih sekundarnih surovin (steklo, papir, plastika, tekstil, kovine) in le 20 % neuporabnih odpadkov, ki jih je potrebno odlagati na deponijo. V manjših naseljih in vaseh je zelo majhen odstotek bioloških odpadkov in tudi zanemarljiva količina stekla ter papirja. Ti podatki so narekovali različen pristop oz. način zbiranja odpadkov po posameznih naseljih in različno frekvenco odvoza. Da bi zmanjšali količino odpadkov, se je Slovenija (IKROS) opredelila za najblj učinkovit in cenen način: odbiranje -selekcioniranje odpadkov pri izvoru nastajanja (v vsakem stanovanju, hiši, naselju). Naša država pa še ni pokazala V lekarnah, ambulantah, laboratorijih, drogerijah, trgovinah z elektromaterialom itd. bodo prodajalci morali sprejemati in hraniti neuporabljena zdravila, lake, gnojila, baterijske vložke, barve itd. V ta namen bodo prejeli posebne posode, ki jih bo Komunalno podjetje izpraznjevalo ter ravnalo z njimi v skladu z določili posebnega zakona. Pri zbiranju in vračanju strupenih odpadkov bomo morali biti še posebno vestni, saj ravno ti odpadki predstavljajo največjo nevarnost za naše že tako onesnaženo okolje. Zabojniki, posode in odvoz V vseh naseljih bi postavili zabojnike s prostornino 3 ali 5 m3. V mestu bi uvedli posode velikosti 120 I, 240 I in manjše zabojnike s prostornino 500 I, 700 I, 900 I večjega razumevanja za odkup sekundarnih surovin - cene le-teh so prenizke in odkupovalna podjetja niso zainteresirana za odvoz). Vsled tega je bilo odločeno, da se uvede zbiranje teh surovin na ekoloških otokih, ki bodo na približno vsakih 500 prebivalcev. Zaenkrat se bo v II. Bistrici in II. območju (Podgrad, Jelšane...) zbiralo le steklo in papir. Če se bo struktura odpadkov spremenila ali se bo pokazal družbeni interes, se bo v mestu lahko uvedlo drugačen način, npr. posebne posode ob vsaki hiši. Ravno tako ni ovir, da bi se uvedlo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ko bodo za to ustvarjeni pogoji (regijsko odlagališče, kompostarna). Prav pa bi bilo, da bi se tega lotili kar individualno, saj lahko zbiranjem uporabnih odpadkov pridobimo kompost in zmanjšamo količino odpadkov, ki se odvaža na deponijo. Vsled tega prilagamo zloženko z navodili o kompostiranju. Kosovni, gradbeni odpadki in odpadki v vikendskih naseljih Komunalno podjetje je dolžno skupaj s "Surovino" za vsako naselje organizirati dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov in neuporabnih kovin. V zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov bodo vključena tudi vikendska naselja na Sviščakih, Mašunu in Gomancih. Določena je tudi deponija za odpadni gradbeni material (izkopi, ruševine). S tem materialom bi revitalizirali gornjo etažo opuščenega kamnoloma. Način plačevanja, izvedba in sanacija divjih odlagališč Uporabniki poslovnih prostorov pa bodo še naprej plačevali po m2 površine. Lokacija zabojnikov ter lokacijo ekoloških otokov bosta določeni z vsako krajevno skupnostjo posebej. Ko bomo organizirali odvoz ^ [ celotnem območju občine, lahko začnemo postopno sanirati divjo Ho odlagališča. Do 30. maja bosta izdelafl% kataster teh odlagališč in programe sanacije. Sanacija le-teh (skupaj jih je ^ 9a je prijavljena na natečaj za uporabo tai republiških sredstev in za izvajanje javf^spi del. , >>is Zaenkrat bomo še uporablja [ komunalno odlagališče pri Jelšanah. Vbso namen plačujemo KS Jelšane meseči Skl odškodnino v višini 5000 DEM. Skupno!'tej drugimi občinami pa sodelujemo PfSrn iskanju nove lokacije v regiji. Pra^rc rentabilnosti takega odlagališča je 80 d" J 100.000 prebivalcev. Na podlaS1^ podrobnih analiz sta bili določeni dv®tei| najugodnejši lokaciji, ki se sedaj še podrobno obdelujeta (najugodnejše lokacija Oreška brda v občini Postojna)' tel V maju bi morala biti po progra^oi izdelana celotna dokumentacija Odv°* % pripravljeno vse za izvedbo. odpadkov je še rentabilen do dolžine iv , m km. te, iŽP Zbiranje, odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov plačajo vsi uporabniki oz. vsi prebivalci. Do sedaj se je odvoz smeti plačeval na m2 stanovanjske površine, sedaj pa bo cena določena na prebivalca na mesec. Pri obravnavi programa gospodarje^1 z odpadki so vsi poudarjali nujno' nastavitve komunalnega inšpektorja, bo bistveno pripomogel k uspe' realizaciji. Zgleda, da bo v kratkem tudi’* problem rešen. Pri tem lahko omenih10: da odlok predvideva precej visoke za vse, ki se tega koncepta ne bod držali in ki bi kakorkoli onesnažen okolje. ijJUri ijtobi Mjit v OB REČICI BISTRICI SPREHAJALNA POT! Moje mnenje Z oblikovanjem industrijske cone za železniško progo, z zasipanjem "bistriških mlak" načrtovalci mimogrede zasipajo tudi oba bregova rečice Bistrice. Groza! Tako Bistrica že z železniškim mostom vstopa v industrijski jarek. Izginjajo zeleni bregovi z drevjem in z njimi idila, ki jo je odprta struga nudila sprehajalcem, ribičem... Storimo vse, da bregova Bistrice do Izliva v Veliko vodo ostaneta (postaneta) sprehajalna pot, katere začetek bi bil osrednji park, na katerega smo tako ponosni. Narejene je že precej škode, vendar se da še vedno marsikaj storiti. Ne zamujajmo, saj bo vse težje in dražje. Ali pa se temu našemu biseru res črno piše. Vojko Čeligoj V _____________________/ ProVITA Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 'h »ti, 5br Nekdo je rečico Bistrico, tik preden se izlije v Reko, zajezil (skrajšal si je pot na drugi breg), nehote pa je s tem dosegel še nekaj drugega: vsa plavajoča nesnaga, ki jo Bistrica prinaša iz mesta, se kopiči ob jezu in takorekoč ne more prek domačega praga. Vsaj na videz čista Bistrica pa se izlije v Reko in odpotuje v svet. Id, 'tel ttet ste, transport ilirska bistric^ te V 'tet SUMA INŽENIRING L ''te, ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA D, Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042 SKmrR if nov; kmetov v naši občini ne bi sodili po jamranju, kako jih je prizadela . a južna meja, ter po jesenski protestni Jd ' s *kVesa vzgajamo od 3 do 3,5 m Pri sajenju moramo paziti, da \ ' ° ^esto gleda iz zemlje najmanj 10 l>0 'cer bo drevo bujno rastlo, plodov bo imelo. Oblika drevesa je \ pSta Rodni les izrašča iz stranskih ^ 0k°ngne veje redno režemo in 0 I® položne poganjke. Ko 5tWSa dosežejo zaželeno višino, San6rri0 vrh na vodoravno rastoč %|^®k. v kolikor zasadimo v vrtu več Vft-.’ i'h sadimo na razdaljo 1,5 do 3 '%s fio od sorte in podlage. Vzgoja Sadiko ob saditvi prikrajšamo 70 do 90 cm visoko (skica la). Če ima predčasne poganjke, jih skrajšamo tako, da tvorijo z vrhom, ki ga tudi prikrajšamo, piramidasto obliko (skica 1b). skica 1. 70-90 Pri tem pazimo, da so končni brsti na prirezanih predčasnih poganjkih na približno isti višini, samo vrh je nekoliko višji. Tako se bodo vsi poganjki enakomerno razvijali. Razvoj sadik brez predčasnih poganjkov eno leto kasni. V naslednjih letih ravnamo enako. Premočne pokončne veje izrezujemo, nove poganjke v vrhu krošnje privezujemo v bolj vodoravni položaj. Čim višje so poganjki, bolj položno jih usmerjamo. Vrh krajšamo (skica 2a). Ko drevo doseže zaželeno višino, odrežemo vrh na primeren, vodoravno rastoč poganjek. Veje razporejamo vretenasto okoli podaljška debla (skica 2b). Stalno pomlajujemo rodni les, ki izrašča iz stranskih vej; čim več naj bo dveletnega mladega lesa. skica 2. V kolikor vas zanimajo še kakšne podrobnosti, se za informacije lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo, telefon 41895. CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO DA JE OD 1. 2. 1993 DELOVNI ČAS PAPIRNICE IN PRODAJALNE SOUVENIRJEV FIRME "SISOL" MOŠČENIŠKA DRAGA OD 8,30 ■ 17,30 URE OB SOBOTAH OD 8,30 - 13 URE V J py primorje IM ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA cenjenim nnnnKnm nummo: Vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. Izposojamo gradbene odre in opažni material. 8 Sončno soboto, 6. 2. 1993, smo se mladi planinci iz osnovnih šol Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča odpravili na Kozlek, goro, ki se dviga 997 metrov nad bistriško dolino. S prepolnim avtobusom smo se pripeljali do vznožja hriba Gabrovec. Od tod se je naša pot vijugala in počasi dvigala skozi nizek borov gozd. Pod vrhom našega cilja so nas čakali starejši planinci, ki gradijo novo kočo na Kozleku. Z veseljem smo jim pomagali odnesti kar velik kupček ladijskega poda na vrh. Prav nič ni bilo naporno, naredili pa smo dobro delo. Tik pod vrhom nas je prijetno presenetila lepa, nova planinska koča, ki jo planinci nameravajo svečano odpreti še letos ob stoletnici slovenskega planinstva. Na vrhu smo pomalicali, se dobro razgledali po dolini. Videli smo Učko, Obruč, Čičarijo, zaradi meglice pa, žal, nismo videli ne morja ne Triglava. Videli pa smo hrib Liščič, pod katerim v Na kozleku Jamarji so ljubitelji narave s potrebno mero znanja in previdnosti Bistriški jamarji so najprej delovali kot sekcija bistriškega Planinskega društva (jamarska sekcija "Netopir"), takšno obliko organiziranosti pa so kmalu prerasli in 27. decembra 1991 ustanovili "Jamarsko društvo Netopir", ki je član Jamarske zveze Slovenije. Bistriški klub danes šteje 15 članov, ki so vključeni tudi v jamarsko reševalno enoto. Največji problem je oprema Od sekcije so je podedovali le malo, tako da so jo morali kasneje dokupiti. Denar so prislužili s prostovoljnim delom in sponzoriranjem dosedanjih štirih spustov po Reki in zimskih vzponov na Snežnik. Osnovna in obvezna oprema, ki naj bi jo imel vsak jamar, je vredna 500 tisoč lir, celotna oprema za enega jamarja pa 1,2 milijona lir. Med osnovno opremo sodijo: vezalni pas, čelada z lučjo, prsni in nožni žimar (naprava za vzpenjanje in spuščanje po vrvi, "žimarjenje"), zavora, karbidovka in električna svetilka in pet ali šest vponk (“karabinov"). Kompletna oprema vključuje še dodatnih 10 vponk, blok (škripčevje z nepovratno zavoro), 50 metrov statične vrvi (pri obremenitvi 100 kilogramov na 100 metrov se raztegne za en meter; vrv za plezanje in žimarjenje), 50 metrov dinamične vrvi (pri enaki obremenitvi se raztegne 10 metrov; varovalna vrv, ki ublaži morebiten padec). Bistriški jamarji uporabljajo 750 metrov vrvi, ki so si jo prislužili z delom. V opremo sodijo še svedrovci, kladivo, ročaj, kombinezon, Srečanje z mladima alpinistoitf Dletu izvira naša Velika voda ali reka Reka. Na vrhu smo se poigrali, med izžrebance podelili veliko sladkih nagrad in se zgnetli pred novo kočo ter se slikali. Vsi, ki so bili na Kozleku prvič, so bili krščeni in so dobili planinski žig kar na lice. Vračali smo se čez Srednji vrh in se spustili na prekrasno ravnico - Vrbiško ravan, kjer smo se igrali debelo uro. Pohiteli smo še do glavne ceste, kjer nas je že čakal avtobus. Bilo je lepo in vsi smo sklenili, da bomo čez štirinajst dni šli spet v hribe, tokrat pa na Sv. Trojico, kjer je bil doma Martin Krpan. Morda ga srečamo z njegovo kobilico. Darja Škerlavaj, 4. a OŠ Dragotina Ketteja PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA s številnimi soorganizatorji VABI v soboto in nedeljo, 13. in 14. marca 1993, na XIX. ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK, ki ga posveča proslavljanju STO-LETNICE PLANINSTVA NA SLOVENSKEM! V______________________________________J NOTRANJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA POSTOJNA ® vse v fcve*i * varčevanjem preko hranilnih knjižic (§> vezanih depozitov in vezanih hranilnih vlog ® žiro računov @ plačilnega prometa (§> menjalniških poslov V ponedeljek, 14. 1. 1993, sta alpinfl Miranda Ortar in Simon Čopi, člar Soškega alpinističnega odseka, v Doff na Vidmu v Ilirski Bistrici pripra^ planinski večer. S tem sta razves^j ilirskobistriške ljubitelje gora in plezanj ki smo do zadnjega kotička napo!f dvorano. Z diapozitivi, komentarjem t: prikazom plezalne opreme sta $ približala skalne stene gorati ameriškega zahoda. Pred kratikim ^ namreč svoje plezalno znanje in izkuŠff dopolnjevala v narodnih parkih Vose# Smith Rock in Red Rocks v zahodi Ameriki. Premagala sta kar nekaj sten* tako realizirala skoraj vse cilje sv^ ameriške turneje. Obema plezalcema čestitamo in ji1" želimo veliko uspehov pri njun®1 nadaljnjem delu; Mirandi veliko sreč® dvoranskih in odprtih preizkušnjah športnem plezanju, ki jo letos čakal Simonu pa obilo zabave tudi ekstremnem smučanju. Anja Pirih, 8.c OŠ Dragotina Ketteja __________________________^ Športnih rezultatov (in novih prosto# težav nekaterih športnih klubov) tokratni številki Snežnika ne objavlja'1' zaradi bolezni poročevalca. rokavice, spalna vreča: vsak jamar ima pod čelado navodila za prvo pomoč ter alufolijo proti podhladitvam. Za vzgojo mladih jamarjev bi klub moral nabaviti še tri ali štiri pasove, ki bi jih potrebovali tudi za primere reševanja. Finančnim težavam so se v februarju pridružile tudi prostorske. Tako kot ostala društva so morali zapustiti Dom na Vidmu. Jame na Bistriškem Vseh registriranih je nad 200. Veliko jam je še vedno neraziskanih, odpirajo se nove (zadnji primer na meji pri Starodu). Jame so povsod razen v Brkinih, največ pa jih je v snežniškem pogorju. Veliko jam so odkrili že Italijani, ko so gradili ceste. Najgloblja jama je v okolici Gomancev (280 metrov); za spust v jamo in povratek iz nje si mora jamar vzeti dva ali tri suhe dneve, saj je jama ponorna. Prostorsko pa je največja jama pri Novokračinah (dolga je en kilometer), v kateri so bistriški jamarji pred tremi leti odkrili nov rov, bogat s stalagmiti in stalaktiti. Za turistični ogled je primerna le jama pri Poljanah, imenovana “Polina peč"; jamarji pa iščejo še nove jame. Jamarstvo Jamarstvo ni le spust v jamo: jamo je treba raziskati (zasiganost, življenje v njej, čistost...). Večina jam so kraška brezna. To so malo zasigani požiralniki, oddušniki, ki jih spira površinska voda. Naše jame so po čistosti nekje v srednjem razredu, lepo pristopnih in res zasiganih pa je malo. Jamar se mora na terenu znati orientirati po karti; je ljubitelj narave, ki raziskuje težko dostopna področja, zato mora poznati topografijo, da lahko določi lego jame. Jamarji vsako jamo izmerijo (za merjenje globine oziroma višine uporabljajo altimeter), narišejo skico in napišejo zapisnik terenskih ogledov. Jama je uradno registrirana, ko kopije dokumentov pošljejo na Jamarsko zvezo v Ljubljano in Jamarski inštitut v Postojno. Nobena jama pa ni dokončno raziskana; po načrtu jame se predvidi, kje bi se lahko širila ali odprla. Lani so bistriški jamarji odkrili tri nove jame in jih tudi raziskali. Jamarski vrtec Vsak jamar se mora pred odhodoh jame obvezno javiti matičnemu dr# ali reševalni enoti in sporočiti, v k# jamo oziroma področje se odpr^ Raje kot da navdušeni posamezniki s‘ odkrivate jamske skrivnosti, se prid# jamarjem, ki vas vabijo v svoje vr oziroma v plezalni vrtec v PodtabOj steni. Tu vas bodo naučili raznih voz tehnik plezanja, jamarske kulture in P pomoči. Ko se novi jamar usposobi v plez^f vrtcu, svoje znanje preveri v Rusco^i j' (po prostornini druga največja), ki jeZ prikladna za vadbo. Na koncu pa še to, da so bi# jamarji med prvimi v Sloveniji za#' raftingom in si nabavili profesio#' čoln. So tudi člani Rafting zveze Slo# in tudi njeni soustanovitelji. dos#‘ največji uspeh je bilo 2. mesto na sP1^ po Savi Bohinjki (1991) za ekipo: c° Šajn, Smajla,Žnidaršič, Kandare> Lenarčič. Kdor bi se rad začel ukvarj# jamarstvom, se lahko oglasi na o# Jamarsko društvo Netopir, Igor ^ Rozmanova 24 i, telefon 81 726. Po pogovoru s predsednik0*11 "Netopir", Igorjem Cubrom, in podpredsednikom društva, Radi#' Šajnom, za objavo pripravila D. R i