Murska Sobota, 15. marca 1990 • Leto XIII • Št. 10 • Cena 7,70 din V Evropo brez ovir — na to geslo so bila ubrana vsa protestna zborovanja ob severni in vzhodni meji, razvidno nadstrankarsko naravnana, kar se je posebno očitno pokazalo v obmejni Gornji Radgoni, kjer je pogled več sto zbranih pri tamkajšnjem mednarodnem mejnem prehodu segal na most prijateljstva na reki Muri, ki sta ga leta 1960 odprla Tito in Jo- ZOPER VOJAŠKI POLIGON OB TROMEJI nas. Dogajalo se je minuli petek med četrto in šesto uro popoldne vzdolž pomurskega dela slovenske meje z Avstrijo in Madžarsko. »Tu, na naši meji smo se zbrali, ker vemo, da streljanje na mejah in širjenje pristojnosti vojske v ti-sočmetrskem pasu ni namenjeno ne miru ne varnosti. Namenjeno je strahovanju ljudi. Kdor je oborožen z naperjenimi puškami in militariziranim pasom, živi v zaporu. Zato zahtevamo takojšen umik predloga sprememb in dopolnitev zveznega zakona o prehajanju državne meje in gibanju v mejnem pasu z dnevnega reda in razprav v skupščini SFRJ in takojšnjo prepoved streljanja na meji na neoborožene civilne osebe. Meje so tu le zato, da jih lahko brez težav prekoračimo. Zato zahtevamo, da skupščina SFRJ takoj obravnava in sprejme predlog za uvedbo prehoda državne meje z osebno izkaznico,« je vsebina izjave, ki jo je podpisalo na desetine Gornjeradgončanov in okoličanov; tudi predstavniki avstrijske Radgone so se solidalizi-rali s protestniki. »Kaj želimo doseči? Želimo doseči vojaški poligon na meji s tremi državami: Madžarsko, Avstrijo in Italijo od Lendave do Kopra? NE in še enkrat NE!« je pribil vodja radgonske ZKS-Strankš demokratične prenove Dušan Zagorc in v imenu organizatorja (ZKS-SDP Gornja Radgona) med navzoče posredoval več konkretnih zahtev. Na govorniškem odru so se nato zvrstili ključni politični liderji Pomurja: Boris Prejac (ZKS-SDP), Milan Nekrep (Zveza socialistov), demosovci, oglasil se je tudi rad- gonski župan Peter Fridau. Podobno, le da v manjšem obsegu, se je dogajalo na mednarodnih mejnih prehodih v Gederovcih in Kuzmi, kjer so prav tako pobirali podpise in protestirali zoper širjenje stometrskega mejnega pasu na tisočmetrskega. Mejo naj varuje milica, zahteva tukajšnje prebivalstvo in še: »Ustvarjajmo razmere, da bo meja dejansko živa in gosto naseljena!« To pa pomeni vlaganje sredstev za urejanje naselij, infrastrukture in vsega potrebnega za »zeleno in ne sivo mejo« — tudi iz republiške blagajne. Kot zanimivost omenimo, da so se na mednarodni mejni prehod v Kuzmo protestniki pripeljali kar s traktorji, saj je tod veliko dvolastnikov, ki imajo obdelovalne površine onkraj meje. foto Branko Žunec Nataša Juhnov Vzpon ali propad TURIZMA — pod tem naslovom boste na 5. strani našli aktualno temo, ki govori o posledicah gospodarskih ukrepov v turizmu, o slabostih davčne politike in omejevanju bank. Je pomlad narodov tudi ■■■■ ■ aoi GATT in Jugoslavija sKi zh en,er. za usPosabljanje zunanjetrgovinskih delavcev pri Gospodar-narod°rn'C' Slovenije je v sodelovanju z republiškim komitejem za med-o^o n° sodelovanje in razvoj ter zveznim sekretariatom za gospodarske 8a tui‘no ' Radencih pripravil pogovor z namestnikom generalne-naS|ore^toria GATT-a, Charlesom Carlislejem. Pogovor je potekal pod tnom\?n’ GATT in Jugoslavija ter podjetniško prilagajanje sporazu- ■n Urugvajske runde. SPk>šni” GATT'a’ ki zajema lrgOv- ■ sPorazum o carinah in P°droh' Vrst0 sporazumov, ki ra določT Pojasnjujej° nekate-tna ■ . Splošnega sporazu-nec’a reJajo uporabo nekaterih 'oskih ukrepov ali trgovine Peticija za avtocesto Lendava—Ljubljana ^°biU e Ve^ 'et govorimo in pišemo, kako nujno bi bilo celovito poso-nja J/Magistralno cestno povezavo Lendava—Murska Sobota-Gor-svet*! gona—Počehova Pr' Mariboru, saj je to pomursko okno v Zira|j et°.s smo se nadejali, da bodo dela stekla. Če ne, naj bi organi-nje^ lu.di blokado te ceste. Zato smo z velikim zanimanjem in upa-s|t|j Pričakovali posvet o cestni problematiki, ki ga je v petek v Celju di - d a republiška Uprava za ceste. Na njem so seveda sodelovali tu-Vrej ed stavniki iz Pomurja. In kaj seje zgodilo? Skoraj nič omembe ^•lkc^a’ ozir°ma kaj takega, kar še ne bi bilo znano. Republiški Pa s„Cl?narji so tarnali, da ni denarja, predstavniki prizadetih občin go,/ dokazovali, kako pomembna je ta cestna povezava za slovensko /. arstvo. Geza Farkaš iz Murske Sobote se je med drugim vpra-lah|. 1 Pomurje še v Sloveniji, če pa se skoraj prej kot v Ljubljano dič Pripelješ v Budimpešto na Madžarskem. Ampak vse skupaj ni do u°?agalo. Predstavniki Uprave za ceste so pristali le na to, da bo-ipa^oprli zahteve, da se gradnja avtoceste Celje—Ljubljana uvrsti kon Prednostne naloge v naslednjem srednjeročnem obdobju. Do Pa ^^^ta bodo proučili, ali bo pod Trojanami predor ali ne, obenem skj l, do začeli priprave za ureditev tretjega voznega pasu čez trojan-dj anec, ki ga bodo zgradili v dveh letih. To pa naj ne bi pomenilo, ^era|S tem odložena gradnja sodobne ceste. Predstavniki ZSMS — ra|j a ne stranke Celje pa so na tej seji napovedali, da bodo organizi-ki jQP?dpisOvanje peticije za zgraditev avtoceste Lendava —Ljubljana, oo prav gotovo podpisalo tudi veliko Pomurcev. Jože Graj na nekaterih blagovnih področjih, predstavlja danes osnovni večstranski trgovinski sistem oziroma temelj mednarodne trgovinske politike. Rezultati tako imenovane Urugvajske runde večstranskih trgovinskih poga janj v okviru GATT-a, katerega članica je Jugoslavija od leta 1966, bodo skupno z nastankov Evrope 92 določali zunanje možnosti jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva za vključevanje v mednarodne gospodarske odnose, še zlasti pa možnosti trgovanja. Korak z razvojem v svetu bomo lahko držali le s pripravljenostjo in usposobljenostjo za ustrezna prilagajanja. Statičnost in samozadostnost pa nas bosta pahnili nazaj v uvozno nadomestno razvojno politiko ali vsaj v negativno izsiljeno prilagajanje — oboje pa bo pomenilo nadaljnje vsesplošno zaostajanje in zapiranje razvojnih perspektiv. Radmila Mtlojevič, načelnica zveznega oddelka za sodelovanje z GATT-om, je poudarila, da je Urugvajska runda v naši stvarnosti še premalo živa, vendar se moramo zavedati dejstva, da se vsi prihodnji pogovori z Evropsko skupnostjo in EFTO ter drugimi tovrstnimi organizacijammi ne bodo mogli nadaljevati, dokler ne bo Urugvajski krog sklenjen, to je do konca leta, ko naj bi na ministrskem sestanku v Bruslju sprejeli večstranske sporazume. V naši državi smo zadovoljni s tekočo gospodarsko politiko, saj smo liberalizirali več področij, še. zlasti pa to velja za carine in trgovino. Za vse to bomo zahtevali posojilo, še več pa bomo skušali storiti za liberalizacijo farmacevtske industrije. Carlisle je poudaril, da v pogajanjih nastopa vsaka država zase in da imajo manjše slabši, vendar ne nepomemben položaj. Zanimale so ga predvsem razmere v našem kmetijstvu. Predstavnik s tega področja mu je pojasnil, da je naše kmetijstvo razdrobljeno in slabo produktivno. Popolna liberalizacija kar čez noč je za nas nesprejemljiva, saj bi se kmetijstvo znašlo pred vprašanjem obstoja. Zato mora biti liberalizacija te dejavnosti postopna, medtem ko Združene države Amerike zahtevajo popolno liberalizacijo vseh dejavnosti, še zlasti pa trgovine. Določene omejitve bodo kljub vsemu morale ostali, vendar ho po besedah gospoda Carlislčja usklajevanje interesov ZDA in Evropske skupnosti precej naporno, saj vztrajata vsaka pri svojem. Beseda na srečanju v Radencih je tekla tudi o vplivu političnih sprememb v vzhodni Evropi na nadaljnje delovanje GATT-a, o vplivu gospodarskih zbornic na poslovne spore, zlasti mednarodne ter o protidumpin-škem kodeksu. Lidija Kosi Pravzaprav je veliko simbolike. Leto 1848, pomlad naro- dov, Petbfi s klicem: Vstani, Madžar! Kakšnih 140 let zatem je srednja Evropa zopet znanilka pomladi. Cvetovi so se odpirali, hitro, eden za drugim: Madžarska, Poljska, Nemška demokratična republika, Češkoslovaška, Romunija ... Dih pomladi je vendarle zavel tudi v domačih logih, ponekod so se vetrovi že razdivjali, drugod so sapice šele začele pihati. Tukaj na pladnju so torej velike besede: svoboda, demokracija, človekove pravice ... In tukaj so tudi naše narodnosti. Kakšno je njihovo mesto v teh spremem-bai f letih so zabeležili največji os P,, socialdemokratski, »zeleni« 1 beralni stranki. KONEC PRIHODNJEGA TEDNA ... Odločitev slovenskega izvršnega sveta, da Slovenija ne bo več v celoti dajala denarja v zvezni sklad za nerazvite, ker jo je srbska blokada prizadela, je sedaj zbudila reakcijo na drugem koncu. Kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci v ZIS, se bo zvezna vlada poslužila ustavnega določila, da sme zvezni sekretar za finance izdati službi družbenega knjigovodstva nalog, da neporavnani znesek prenese z republiškega proračuna v sklad federacije. Gre pa za 363,3 milijona dinarjev za minulo leto, od tega 174,7 milijona za Kosovo, rok za plačilo pa poteče konec prihodnjega tedna. Predsednik slovenske skupščine Milan Potrč je v pogovoru z delavci tovarne volnenih izdelkov Majšperk dejal, da bo skupščina zaščitila delavce SDK, ne dela pa si nobene ustvare, ali ima ZIS do tega denarja še kakšno drugo pot. ŠTIRJE KANDIDATI Prejšnji petek sta se dosedanjima kandidatoma za predsednika republike Milanu Kučanu, ki sta ga kandidirali ZKS in Socialistična zveza Slovenije ter dr. Jožetu Pučniku, predsedniškemu kandidatu DEMOSa, priključila še dr. Marko Demšar, ki ga je predlagala ZSMS-Liberalna stranka in Ivo Kramberger, ki je v petek republiški volilni komisiji predložil več kot dovolj potrdil občanov. Dobro, da se je to zgodilo vsaj en dan pred dnevom štiridesetih mučenikov, ki bodo »vladali« vse tja do zadnjega dneva slovenskih volitev. -j m Ilegalno za tisoč mark Ob polemičnih razpravah o predlogu sprememb in dopolnil zakona o gibanjih v obmejnem pasu v odboru za narodno obrambo zveznega zbora skupščine SFRJ je Borba objavila nekatere podatke, ki pravijo, da letno odkrijejo povprečno 10 tisoč ljudi, ki ilegalno nameravajo čez naše meje v obe smeri. Lani so na meji z Avstrijo in Italijo zalotili okoli 3 tisoč naših in prav toliko tujih državljanov, ki so mejo nameravali prestopiti brez potnega lista. Čedalje več je tudi organiziranih ilegalnih prehodov, za katere je treba plačati po tisoč DEM. Lani so odkrili 71 takšnih skrivnih kanalov. Graničarji odkrijejo 10 do 15 odstotkov prihodov v našo državo in okoli 40 odstotkov ilegalnih odhodov čez mejo. Preostanek odkrijejo oziroma onemogočijo delavci sekretariata za notranje zadeve. Manjšine Slovaki imajo Čehe za okupatorje, Čehi pa menijo, da so Slovaki nekakšen privesek, ki jim greni življenje. To — sicer že zelo staro mnenje — je pred dnevi na glas povedal češkoslovaški predsednik Vaclav Havel. Vse skupaj pa je povezano z novim volilnim zakonom, ki bo prizadel predvsem manjšine: Poljake, Nemce, Jude, Ukrajince in Madžare, ki morajo po novem zakonu doseči (vsak zase) volilni cenzus najmanj pet odstotkov volilnih glasov, če hočejo imeti v zveznem parlamentu vsaj enega poslanca. Nacionalna napetost med večinskima narodoma Čehi in Slovaki se tako kaže na manjšinah, ki so ustanovile politično gibanje Sožitje, Madžari na Slovaškem pa poleg tega še Neodvisno madžarsko pobudo. Predsednik zvezne vlade Čalfa, ki je po narodnosti Slovak, je javno izrazil zaskrbljenost zaradi »nacionalističnih napetosti na Slovaškem.« Madžarski november 1989 iz ic Madžarski premier M. Nemeth je izzval hudo polemiko, k° J nedavnem zasedanju parlamenta poslancem razkril nevarnost drzuvJ’ udara, ki je Madžarski pretil lani novembra, organizirali pa naj ljudje iz stare garniture z namenom, da bi ustavili družbene v državi. Kot je povedal Nemeth, ga je novembra po telefonu prosi sednik nekega županijskega sveta, naj nujno sprejme prinašaka vaz" j pisma, ki pa ga je našel na svoji delovni mizi, ne da bi prinašalca P j, videl. V sporočilu je bilo rečeno, da posamezni prejšnji funkcioni Madžarske socialistične delavske partije v dogovoru z direktorji ne* j, rih velikih podjetij in ob vojaški pomoči Češkoslovaške in Romun*)6 L. pravljajo državni udar. Prvo, kar naj bi naredili, bi bilo ustvarjanj r, razpoloženja med ljudmi in motenje v dobavah surovin in energij* * jj nam. Avtor sporočila je Nemethu priporočil, naj vzame zadevo res naj uvede raziskavo. ■ »ote^ Pa niso odkrili ničesar in Nemeth — kot je povedal — se je P srečal s piscem pisma, vendar zaenkrat noče izdati njegovega pr>inl Nekateri so potem menili, da se dela iz vsega tega nekakšen P „ volilni dim, ne da pa se z gotovostjo reči, komu naj bi koristil in K škodoval. JUGOSLOVANSKI PREBLIS^ Od Salzburga do Gradca so železniške postaje kot Glogniz: gau, Malniz, Gradec — ali vam to kaj pomeni? Vsakih 100 slovenska etnična meja premaknjena za 30 km na jug. In še ljubite Nemce?. . . vi kulturni, majhni, sluzavi slinarji, vi servilni * čeplazni polži. Nimate niti toliko ponosa, da bi bili in ostali to, ste: svoji lastni izdajalci. (Mladina — Ljubiji XXX Zgodovina nas uči, da desničarji nikoli niso zmagovali zatO' so bili močni, temveč zato, ker so bili levičarji neumni. j,) (Danas — Zagr XXX Beograd je s spretnim manevriranjem potisnil Slovenijo >' zato je ta sedaj prisiljena k nespoštovanju zveznih zakonov, da b> ščitila svojo gospodarsko integriteto. (Delo - Ljubiji STRAN 2 VESTNIK, 15, MARCA /arstvo okolja, _ 5 elavcev Radgoni so se na M* seji sestali zbori ke skupščine — Protest Hi razširitvi obmejnega pa-— Razseljevanje prašičev ’ koncem leta. rtek so se na predzad-zbrali delegati občin-* “kupščine. Delegatke so tradicionalnega skup-sendviča prejele še »endar pa je občinskim načrtovano slovesna kvarila« ena aktiv-»j. ’ii K biia »e- *««>yoljna z odgovorom na **gatsko vprašanje. Le-to je 10 povezano prav z enako-^tisk: delavkam ** »G Kapela še vedno ne pri-W»jo 12 mesecev dela. Najprej so se sestali na lo-sejah; v zboru združene-dela so sprejeli spremembe vzornika SO Gornja Radgo-52n®snutek odloka o organi-ranJu javnega podjetja Ko-Izvršni svet je tako zeleno luč, da najde naj-^■ttfnejšo obliko in vsebino ”?®mziranja komunalne dednosti v občini Gornja Rad-■Jfe sk«pni s«ji je za govor-k> T-^er naiPrei prišel Dani-B •F' s,eč«jni’ upravitelj v «« Apače. Delegate je sezna-1 * ^sedanjimi prizadevanji ? proizvodnih progra-februarja se je začel . in 207 delavcev je ostalo ^.zaposlitve. 27. februarja delavci prejeli še zadnji dohodek, sredstva zanje » F zagotovila firma ELEX Mit ?**”*• Danes 'ma zapo-delavcev, veliko pa si ., . i° od nadaljnjega sodeio-^g^EMk® <“ Gallusa iz Bo-**ve. Ce bodo uspeli s pro-1^*** izdelovanja pisarni-bo dobilo zaposlila ■ 08 140 delavcev. Največ seveda odvisno od upni-M* (Stavbar, Kreditna banka ^■'»»r) iB njihove volje, da ^.jsajo obveze za polovico. .^/^anje okolja je danes g”« zelo aktualna tema in je jbnzebej v ospredju zaradi ^^Hlnih bojev, je poudaril g. začetku poročevalec Franc okr ^Komite za varstvo p*0IJ* in urejanje prostora). je bolj skrbno pripra-J*«o kot prejšnja leta, pred-P® bolj pregledno. S čr-, ?!! Pikami so označeni naj-onesnaževalci okolja. J* . or je največji problem K™Jeradgonske občine pra-farma v Podgradu. Či-naprava sicer dobro ‘j® svoje delo, voda reke I*!* je namesto četrte sedaj ‘J? kategorije, vendar pa smrad, ki še posebej S«* ljudi levem bregu reke u “te. Gornjeradgončani pod-predlog republiškega fatTrn*^’ zreta, da prašiče s razselijo, vendar sami J8’ bremena ne bodo zmogli. cJjzseijevanjem naj bi pričeli .S?*1 končali pa 1993. leta. s»i, Gornja Radgona pa pe-tudi problem dotrajane ka-^?c° pa’ d® letos ne bo po-Podobnih lanskim. Del ^•".zasije v središču mesta c J-Jubljanske banke do želi ° , e postaje) so že obnovL * ^Rečji zalogaj pa jib čaka sknjt vo magistralne ceste te t Gornjo Radgono. In če »čil *?°Ye letos ne bo, tudi ob-kmfBa*'zac^e “ bo ta-^•nko Rous, ki je bil dan v klopeh republiške ne, je prebral protest ' občine Gornja Rad-"• proti razširitvi obmejue-PA5.U s na tis0^ metrov. ®bčini je kar 22 kilometrov Tne meie 1 Avstrijo, na območju pa je 22 vasi. da*„ °krep bi pomenil od-““'»nje od Evrope, in ne anje. Seni seji je bilo najbolj * zboru krajevnih skupin družbenopolitičnem "5*1. Najbolj konkretni pa bili občani krajevnih skup-Apače-Stogovci, ki so delegatsko vprašanje is kruhom. Inšpekcij-'Jdužbe so prepovedale pro-“ kruha Pekarni Kaučič iz ,c> kar je močno razhudilo iz obeh krajevnih skup-' Bernarda B. Peček ZA MODERNO IN UČINKOVITO ZADRUGO Prilagajanju sedanje organiziranosti zadružništva novemu Zakonu o zadrugah so namenili največ pozornosti na posvetu kolegija direktorjev kmetijskih zadrug Gornja Radgona in Lenart ter Vinogradniškega gospodarstva Kapela, na katerega so povabili tudi predstavnike kmetov in predsednika Zadružne zveze Slovenije Lea Freliha. Zvezni zakon o zadrugah, ki je bil sprejet 17. januarja letos, je naletel na različne odmeve, ni pa še enotnega stališča o tem, ali potrebujemo v Sloveniji še tovrstni republiški zakon. Zvezni zakon sicer dokaj podrobno ureja nekatera vprašanja, je pa na nekaterih področjih premalo dorečen, zato so nekateri mnenja, da mora ta vprašanja urediti republiški zakon. Dileme o tem, kakšno zadrugo si želijo kmetje, zdaj več ni, bolj pomembno je vprašanje, če kmet zadrugo potrebuje ali ne. Potrebuje moderno in učinkovito zadrugo, ki mu bo zagotavljala ustvarjanje dohodka, s tem pa tudi njegovo socialno varnost. Tam, kjer so bili odnosi v zadrugi že doslej urejeni, bistvene spremembe v organiziranosti ne bodo potrebne, bodo pa morali kmetje dobiti odločilno besedo pri odločanju in upravljanju z zadrugo. Po mnenju nekaterih razpravljalcev so bili kmetje že doslej dobro zastopani v samoupravnih organih zadruge, vendar je pri odločitvah običajno obveljala beseda poslovodnih in drugih delavcev zadruge. Zato podpirajo predlog o uvedbi članskih deležev, ki bi kmetom in vsem, ki bi vplačali članski delež, zagotavljali vpliv pri odločanju. Na posvetu je obveljalo tudi mnenje, da z reorganizacijo ne kaže prehitevati in je treba počakati na sprejem in spremembo nekaterih zakonskih predpisov, ki ovirajo drugačno organiziranost zadružništva. Pri tem so omenjali zlasti vprašanje lastnine in vračanje nekdanje zadružne lastnine, pa tudi o poenostavitvi obračunskega sistema v zadrugah je potrebno razmišljati. Tudi o organiziranosti zadrug po proizvodnem načelu je tekla beseda, pa o drugačni organiziranosti pospeševalne službe in večji skrbi za tako imenovane družinske kmetije. Seveda pa bodo odločilno besedo o tem, kakšne naj bodo zadruge, imeli kmetje sami, o tem pa bodo spregovorili že na zborih zadružnikov, ki se vrstijo v posameznih temeljnih zadružnih organizacijah. L. Kovač Protestna izjava! • Predsedniku skupščine SFRJ • Predsedniku Zveznega izvršnega sveta Večina ob meji živečih pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju s strahom ocenjuje predlog zakona, ki sta ga predlagali zvezna vlada in skupščina, da bo se mejni čas razširil na tisoč metrov. Obmejni kraji pri nas so že tako ali tako manj razvita območja z maloštevilčnim narodnostnim življem, ki ga pestijo tudi procesi asimilacije. V tem trenutku v srednje-vzhodnem delu Evrope ne poznamo prizadevanj, ki bi bila usmerjena proti gospodarskemu in drugemu sodelovanju. Vse to bi lahko ogrozilo neposredni obstoj narodnostnih manjšin. Sprejeti zakon bi bil v nasprotju s helsinško listino in s podobnimi sporazumi, v prvi vrsti pa tudi v nasprotju z demokratičnimi načrti jugoslovanske politike. Številni kulturni, prijateljski in družinski stiki vežejo madžarsko narodnost v Pomurju z matičnim narodom onstran meje. Izoblikovani so tudi številni gospodarski stiki in druge oblike sodelovanja. Zaradi vsega tega si ne moremo predstavljati, da bi bil uveden takšen militarističen postopek, in smo odkrito proti njemu. Evropskih meja ni potrebno še enkrat obdati z železno zaveso, ampak iskati nadaljnje poti vsestranskega sodelovanja med narodi in narodnostmi Evrope in vsega sveta. Vsak narod in narodnost lahko preživi le, če se bo nemoteno razvijal, če bo uprt v prihodnost, ne pa zaprt v lastne okvire. ~ ________ . . - Skupščini narodnostsih samoupravnih skupnosti iz Lendave in Murske Sobote ■■■ ■■■ ■■■ MMB ■■■ ■■■ ■■■ ■Predlog zrasel v glavi človeka,! | ki ne ve, kaj je sožitje | I »Pozdrav vsem, ki nosite v sebi dovolj državljanskega poguma in tudi M volje, da ga izrazite. Zbrali smo se tisti, ki živimo ob meji. Torej tisti, ki I znamo razlikovati zaprto od odprte meje, ki se še spominjamo žičnih ovir, ■ neprijetnih preverjanj identitete pri naših sosedih, nekateri pa celo strelja- B nja ob njej in čez njo,« je ob začetku protestnega shoda, ki ga je pripravila I lendavska ZKS — Stranka demokratične prenove, dejal Leon Alt. Sicer m pa so se shoda ob dolgovaškem mejnem prehodu udeležili tudi predstavni- ■ ki drugih strank, tako zeleni, liberalci, socialisti, demosovci... Slišali smo, da tečejo v Lendavi priprave na gradnjo sodobnega turi- B stičnega naselja, in kateri evropski turist, ki je vajen potovati iz države v I državo z osebno izkaznico, bi hotel bivati v naselju ob meji, kjer legitimi- m rajo vojaki? Poleg tega je v lendavski občini 5500 ha predvsem obdeloval- ■ ne zemlje, ki bi po zakonu o tisoč me trs kem mejnem pasu spadala v to ob- ■ močje. »Predlog za sprejem takega zakona, kot ga predlaga ZIS, je lahko ■ zrasel 14 v glavi človeka, ki ob meji ne živi, ki ne ve, kaj je sožitje in se boji I svobode.'Temu in takšnemu želimo izraziti svoj revolt, ker si prisvaja pra- m vico, da nas ograjuje. Takšnemu in takšnim naslavljamo protestno izjavo,« ■ so bile besede Leona Alta. Kakšnih petsto prisotnih je podpisalo protestno izjavo, z zahtevo, da B se takoj umakne z dnevnega reda predlog sprememb in dopolnitev zvezne- Iga zakona o prehajanju državnih meja in da se preneha streljanje na meji _ na neoborožene civilne osebe. Protestu so se pridružili tudi pripadniki madžarske narodnosti. V iz- B javi, ki sta jo na skupnem zasedanju skupščin sprejeli narodnostni samou- B pravni skupnosti iz lendavske in soboške občine, so zapisali, da bi spreje-Itje omenjenega zakona ogrozilo neposredni obstoj narodnostne manjšine. B »Evropskih meja ni potrebno še enkrat obdati z železno zaveso, ampak B iskati poti vsestranskega sodelovanja med narodi in narodnostmi Evrope B in vsega sveta. Vsak narod, narodnost, lahko preživi le, če se bo nemoteno L razvijal, če bo uprt v prihodnost, ne pa zaprt v lastne okvire.« __________________________________________________________J h ra ran Hran ram mra ra« Gornja Radgona Po uradnih podatkih, ki smo jih dobili od tajnika občinske volilne komisije v Gornji Radgoni Jožeta Zlatnika, se je 33 zborov volilcev v desetih volilnih enotah radgonske občine udeležilo 996 občanov. Z njihovo udeležbo in tvornim sodelovanjem v večurnih razpravah, kjer so načeli vrsto aktualnih vprašanj sedanjega trenutka in prihodnjih nalog, povezanih zlasti s perečo krajevno problematiko, so dokaj zadovoljni. Prav tako ugotavljajo, da ni bilo nikakršnih zapletov z organizacijo zborov volilcev, saj ni bilo treba nobenega ponavljati. Podatki za 10 volilnih enot za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine kažejo na dokaj različno udeležbo, kar je seveda odvisno od velikosti posamezne volilne enote. V volilni enoti Apače so opravili kar 6 zborov volilcev, med njimi tudi nekaj delnih, kjer je bilo prisotnih 196 volilcev. V volilni enoti Črešnjev-ci-Zbigovci se je zbralo 112 udeležencev, na dveh zborih v Gornji Radgoni 122, v Spodnjih Ivanjcih 36, v KS Kapela 77, na sedmih zborih volilcev v Radencih 182, na dveh zborih na Negovi 74, v Spodnji Ščavnici 57, Stogovcih. 97 in v Vidmu ob Ščavnici, kjer so opravili pet zborov volilcev, 143 udeležencev. Značilnost vseh zborov volilcev v radgonski občini je, da so podprli posamezne kandidate za, najodgovornejše republiške in občinske funkcije. Takoj pa je treba pripomniti, da ti podatki v marsikaterem primeru niso primerljivi, ker na vseh zborih volilcev v radgonski občini niso dodatno predlagali za predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana. Med vsebinskimi vprašanji, ki so jih načeli na omenjenih zborih volilcev, pa prevladuje komunalna problematika, predvsem urejanje lokalnih cest, mestnih pločnikov, kanalizacije, vodovodov in telefonije, za kar so krajani še nadalje pripravljeni plačevati samoprispevek. Dobro Protest in užaljenost Občani v sedmih naseljih cankovske krajevne skupnosti — za poltretji tisočak jih je in štiri naselja so tako rekoč na meji z Avstrijo — so razočarani nad predlaganimi povečanimi pristojnostmi vojske ob državni meji. Kot stalni in dobri neplačani varovalci državne meje protestirajo pri najvišjih republiških telesih Slovenije in pri skupščini Jugoslavije ter predsedniku predsedstva Janezu Drnovšku zoper predlog Zakona o prehajanju čez državno mejo. »Iz izkušnje vemo, da smo občani ob državni meji že sedaj ob 100-metrskem mejnem pasu v neenakopravnem položaju z občani v notranjosti države in tudi v primerjavi z našimi sosedi Avstrijci. Smo v krču strahu, kontrol in nezaupanja.« so zapisali v svojem protestu. »Zato se z razočaranjem in tesnobo v srcu sprašujemo, kdo je tisti, ki nam za naše opravljeno poslanstvo, ki ga kot živi mejniki opravljamo na meji, deli ka-binetske klofute, pri tem pa pozablja na jugoslovanske opredelitve za prijateljstvo in sodelovanje med narodi.« Menijo, da teh opredelitev ne bo mogoče izpeljati dokler v naši domovini ne bodo zavladale razmere, v katerih bo kmet na meji, kjer obdeluje svojo zemljo popolnoma svo- bodno, vzravnano stal pred avstrijskim sosedom in mu ponosno zrl v oči vedoč, da je za njegovim hrbtom svobodna in demokratična domovina, v kateri vlada ljudstvo. To pa je največje jamstvo za varnost Jugoslavije. Zato zahtevajo: I. Da se rok za dajanje soglasja k omenjenemu predlogu zakona podaljša na čas, ki je potreben, da se o njem izrečejo občani v javni razpravi. 2. Da se briše iz predloga zakona člen, ki govori o povečanju 100-metrskega mejnega pasu na 1000 m še pred javno razpravo, saj bi ta člen oviral normalno javno razpravo. 3. V kolikor pa bo zakon z določilom, da se 100-metrski mejni pas poveča na 1000 m, sprejet brez soglasja SR Slovenije in brez soglasja občanov, ki živijo ob meji in jih ta neposredno prizadeva, bomo s protestom in izrazom državljanske nepokorščine oddali dovolilnice za gibanje v obmejnem pasu organom, ki so jih izdali in se v njem gibali brez le-teh. Naslovnike prosijo, da razmislijo o neuniformiranih graničarjih, ki jih predstavlja zadovoljno obmejno prebivalstvo, zato predlagajo: L da se ukine 100-metrski mejni pas, 2. da se ukinejo dovolilnice za gibanje v obmejnem pasu, 3. da se predlaga državam, s katerimi je sklenjen sporazum o maloobmejnem prometu, ukinitev stalnih maloobnejnih prepustnic in se koristnikom malo-obnejnega prometa dovoli prehod meje z osebno izkaznico, 4. da se do leta 1992 ukine fizično varovanje meje pripadnikov JLA in da mejo po potrebi varujejo pripadniki organov notranjih zadev, 5. da se do leta 1992 stori vse potrebno, da se bomo lahko vključili v integrirano Evropo brez načelnih omejitev prometa, ljudi, blaga in storitev. an Končana prva »runda« Zbori voliicev v krajevnih skupnostih so bili slabo obiskani. Težave pri or-ganiziranju in tudi nesklepčni zbori — Ponekod taino drugod javno glasovanje — Stranke so predstavljale tudi svoje kandidate — Volilci imajo še veliko vprašanj se namreč zavedajo, da si brez osnovnih komunalnih objektov in infrastrukture ne morejo obetati hitrejši razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju. Milan Jerše Lendava Na 35 zborih volilcev, ki so bili v lendavski občini v predvidenem roku (dodatno so opravili zbora še v Dolgi vasi in Odrancih, saj ob prvem sklicu ni prišlo dovolj volilcev), je sodelovalo 979 volilnih upravičencev, kar je le dobrih 5 odstotkov vseh, ki so vpisani v volilne imenike. Takšna udeležba je že nekako običajna. Edina novost glede na volitve v prejšnjih letih so dobro obiskani zbori volicev v mestu, se pravi v Lendavi, kjer so bili vsi trije zbori zelo dobro obiskani. In kako so potekala glasovanja. V devetih primerih so se odločili za tajno glasovanje, v preostalih so potrjevali kandidate kar javno. Na večini zborov so sodelovali tudi predstavniki strank, ki so predstavljali svoje kandidate. Pojavilo se je tudi nekaj novih imen, predvsem kandidatov za občinski zbor krajevne skupnosti. Po besedah tajnice občinske volilne komisije Marije Hajoš so bile težave pri organiziranju nekaterih zborov. Nekateri predsedniki svetov oziroma skupščin krajevnih skupnosti sploh niso prišli na posvete, zato so se morali z njimi posebej pogovarjati o organizaciji zborov. Vemo, da so prej to organizirali funkcionarji Socialistične zveze. Občinska volilna komisija je organizatorjem zborov olajšala delo, saj je pripravila vse volilne glasovnice Volitve ’90 (razčn za zbora krajevnih skupnosti) za tajno glasovanje. Kot zanimivost povejmo, da so na zboru v Turnišču za predsednika predsedstva Slovenije predlagali Janeza Stanovnika in Ivana Krambergerja, vendar teh glasov občinska volilna komisija ni mogla upoštevati, saj ni bilo priloženih izjav, da se predlagana strinjata s kandidaturo. se Ljutomer Občinska volilna komisija v Ljutomeru se je na zbore volilcev začela pripravljati že veliko pred njimi. S predsedniki skupščin krajevnih skupnosti in tajniki krajevnih skupnosti so se dvakrat sešli in se dogovorili o vsem potrebnem. Na sedežu občinske volilne komisije so jim razdelili tudi potrebno gradivo, saj so bile nekatere stvari v zakonu o volitvah nedorečene in je morala tudi republiška volilna komisija dodatno pojasnjevati. V ljutomerski občini je v prvi fazi kandidiranja največ kandidatov predlagal DEMOS, sledila sta mu Socialistična zveza in ZKS — Stranka demokratične prenove. Občinska volilna komisija je za vse krajevne skupnosti izdelala enotne glasovnice, saj so na vseh zborih volilcev tajno izražali podporo posameznim kandidatom ali listam kandidatov. 42 zborov volilcev v občini se je udeležilo vsega 943 od 14000 (ali skoraj 7 %) volilnih upravičencev. V nekaterih krajevnih skupnostih je bila udeležba večja kot prejšnja leta, eden zbor ni bil sklepčen, enega pa je občinska volilna komisija razveljavila. Nekaj težav je bilo tudi s pripisovanjem novih imen na glasovnice (M. Kučan in B. Zupančič), saj so ljudje zaradi tega negodovali. Skoraj vseh zborov volilcev so se udeležili predstavniki Socialistične zveze, Demosa in ZK — SDP ter predstavili svoje programe. Občinska volilna komisija bo vse kandidate, ki so dobili potrebno podporo, o tem obvestila, potem pa bodo s predstavniki list posameznih organizacij z žrebom določili vrstni red imen na glasovnicah. En. kandidat je svojo kandidaturo že umaknil, v 74 dneh od razpisa volitev pa to lahko storijo še drugi. Republiška volilna komisija je na pobudo Demosa izdala navodilo za volitve kmečkih zavarovancev. Vsem kmetom naj bi namreč zagotovili aktivno in pasivno volilno pravico. V ljutomerski občini bodo morali en zbor volilcev kmečkih zavarovancev ponoviti, saj posamezni kandidati niso dobili potrebne podpore (30 glasov). Ljudje se niso v zadostnem številu udeležili zbora, saj tega niso vajeni. Čeprav bo v občini 54 volišč, naj bi kmečki zavarovanci volili samo na sedežih krajevnih skupnosti (teh je 12). Pred občinsko volilno komisijo pa ostaja odprto vprašanje njihove udeležbe tudi na drugih voliščih, kar bi zahtevalo veliko dodatnega dela in »papirja«. Lidija Kosi Murska Sobota Po besedah dolgoletnega tajnika soboške občinske skupščine Martina Vinčeca je bila udeležba na zborih volilcev po vaških in krajevnih skupnostih občine, kjer so se opredeljevali do predlaganih kandidatov za volitve v skupščinski zbor krajevnih skupnosti in predlagali nove kandidate, resda zadovoljiva, čeprav bi lahko bile številke glede na pestrost političnega trenutka znatno višje. V 42 krajevnih skupnostih so izpeljali 138 volilnih zborov, ki se jih je udeležilo 3438 volilnih upravičencev od približno 48 tisoč vseh občanov z volilno pravico. Ponekod je bila udeležba omembe vredno visoka. Recimo v Beltincih (52). Banovcih (45), Čemelavcih (61), Parku M. Sobota (82), Partizanu M. Sobota (95), Tuipolju M. Sobota (63). Po krajevnih skupnostih so imeli največji odziv v Rogašovcih (244) in Mačkovcih (219), na Cankovi (214) in v Gornjih Pe trovcih (207) ter na Tišini (179). Ponekod so novodobne stranke in zveze predstavile svoje programe, ne pa tudi svojih list kandidatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine, kar se je izkazalo kot svojevrstna pomanjkljivost V tej zvezi so volilci na posameznih zborih spraševali, kaj in kako je s tem, vendar so bili prikrajšani za celovito informacijo. Volilni zbor v Panov-cih na Goričkem je zavoljo izjemno neugodnega starostnega sestava prebivalstva ostal nesklepčen, medtem ko bodo v Kuzmi in Moravskih Toplicah morali postopek ponoviti, saj predlagani kandidati niso dobili zadostne podpore za volitve v soboški skupščinski zbor krajevnih skupnosti. Seveda so na pravkar opravljenih terenskih zborih volilcev zbrani sprožili vsakovrstna vprašanja o razvoju njihovega kraja, vasi, krajevne skupnosti, občine. Žal nam strnjenih podrobnosti Martin Vinčec ni mogel posredovati, priporočil pa je, naj bi vsebinska vprašanja iz zapisnikov zborov takoj po volitvah posredovali novemu sestavu občinskega parlamenta. B. Ž. ^TNlK, 15. MARCA 1990 STRAN 3 Sole SE BO INA NAFTA ZRUŠILA? lahko zadovoljne, pa učenci? Ali so bile v predlogu razpisov za pomurske srednje šole res nekatere tiskarske napake ali pa so zalegli protesti, ki so iz naše pokrajine romali na Izobraževalno skupnost Slovenije? Zdaj, ko je prišlo na dan končno besedilo, je namreč vse dobro in prav — domala vse tako, kot so si želeli na srednješolskih centrih v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru Radencih in Rakičanu. Ali bo vse prav tudi prihodnjim srednješolcem. pa je že drugo vprašanje. Čeprav zakon o usmerjenem izobraževnaju še ni preklican, nič več ne piše »Razpis za vpis v 1. letnik srednjega USMERJENEGA izobraževanja«, ampak je besedica usmerjenega izpuščena. V šolstvo se namreč po desetih letih poskušništva spet vračajo poklicne šole in gimnazije. (O tem smo pisali v Aktualnem zapisu že v prejšnji številke Vestnika.) Kaže, da pomurski osmošolci letos ne bodo imeli toliko težav z vpisom kot zadnja leta, saj bosta na voljo dva dodatna oddelka — za kuharske tehnike na Srednji gostinski in turistični šoli v Radencih in na Srednji družboslovni in naravoslovni šoli v Ljutomeru (gimnazijski program). Tako se bo lahko v pomurske šole vpisalo v novem šolskem letu okrog 1400 učencev. Več kot polovica pa se bo imela možnost odločiti za programe V. zahtevnostne stopnje, tako da bodo imeli v 3. in 4. letnikih možnost izbire vsebin za poglabljanje znanja za nadaljevanje šolanja ali za vključitev v delo. Pogoj za končanje šole pa ne bo več pripravništvo, temveč uspešen zaključni izpit. Poleg kuharskega tehnika so novost tudi gimnazijski programi, ki bodo v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru, pa nekoliko spremenjen skrajšani program kmetijska pridelava na Srednji kmetijski šoli Rakičan. Vsi drugi programi so v glavnem nespremenjeni, nekaj sprememb je le glede števila oddelkov v posameznih smereh izobraževanja (tekstilna, kovinarska, poslovna finančna in trgovinska dejavnost). Kaj pa bi lahko v Pomurju še imeli? Skoraj gotovo šolo za gradbince, lesarje in morda tudi živilce (mesarje, živilske tehnike, živilske delavce, predelovalce živil). Vsi, ki imajo namen opravljati kakšen poklic v teh dejavnostih, morajo zdaj na šolanje v Maribor. Morda bo kaj drugače v prihodnjem šolskem letu. Prosta mesta so razpisali tudi dijaški domovi. V Murski Soboti ponujajo 120 mest za novince (80 za ženske in 40 moške), v Rakičanu 30 mest (15 +. 15) in v Radencih 110 mest (polovico za fante in polovico za dekleta). Sodeč po izkušnjah v zadnjih letih pa bodo dijaški domovi slabo zasedeni, če se ne bo bistveno spremenila štipendijska politika. In če bo tako, potem bomo lahko ugotavljali, da so precejšnja družbena sredstva za gradnjo teh domov slabo naložena. Odprto pismo Gezi Bačiču Podpisani delavci Zavoda SRS za šolstvo, organizacijska enota Murska Sobota, smo prek javnih občil zvedeli za odločitev posameznih zborov dveh pomurskih občin. Prav tako smo v dnevnem časopisju prebrali, da se odpoveduješ kandidaturi za predstojnika OE Murska Sobota. Prepričani smo, da je tvoja odločitev preuranjena. Mnenja smo, kar smo povedali tudi direktorju Zavoda SRS za šolstvo, ki nas je seznanil z Zavodovim predlogom, da bi s svojo izobrazbo, vsestranskimi delovnimi izkušnjami in osebnostnimi lastnostmi lahko uspešno vodil OE Murska Sobota in bil v prihodnje njen predstojnik. Jana Kolarič, pedagoška svetovalka, prof. Franc Huber, pedagoški svetovalec, mag. Tone Praček, pedagoški svetovalec, Evgen Koša, pedagoški svetovalec, prof. Boža Ivanuša-Trajbarič. pedagoška svetovalka, prof Marija Krauthaker. pedagoška svetoval- ka. Ana Pongrac. tajnica. Nobena skrivnost ni, da so imeli v lendavski Ini Nafti vselej dobre osebne dohodke, zato so radi šli tja vsi, ki so jim prenehale politične funkcije. Nafta pa je skrbela tudi za zaposlovanje »navadnih« delavcev. Zaradi tega so jo dajali za zgled! In danes? Danes delajo v Ini Nafti sezname odvečnih delavcev Poslovodni delavci so namreč naročili vodjem sektorjev, da morajo v njih (seznamih) prikazati najmanj 25 odstotkov presežkov delavcev. Nehvaležna naloga. Je pa jasno kot beli dan, da tam, kjer ni dohodka, ni od nikoder vzeti. Minili so časi, ko so banke dajale denar za osebne dohodke. Vzrok za ugotavljanje presežkov delavcev ni stabilizacijski program, s katerim bi hoteli poiskati notranje rezerve, ampak dejstvo: ni dela! V sektorju Petrokemija so namreč morali ustaviti delo, saj jim pridobivanje plina metanola prinaša izgubo. V sektorju Strojegradnje nimajo dela, ker da so predragi, sicer pa so bili doslej usmerjeni pretežno na enega kupca (Ina Naftaplin), ki pa še ni dal trdnih naročil. Tudi v sektorju Rafinerija, kjer predelujejo nafto in plinski kondenzat, ni vse rožnato, kajti surovine se dražijo, cene izdelkov pa so zamrznjene. Zaradi težav, ki peste Ino Naf- Podobno kot pri vprašanju preobrazbe družbene lastnine tudi pri vprašanju novega sindikalnega organiziranja delavstva nismo prišli dlje kot do načelnih usmeritev in meglenih zamisli. Slovenske stranke ta hip še najbolj muči dvom, ali naj bo sindikalni pluralizem strankarski ali nestrankarski. Pri aktualnem vprašanju odnosa med politiko in sindikati oziroma razmerju strank do sindikalne organizacije se je pokazalo, da se Zveza komunistov, ki je že doslej imela največjo moč nad delavci, najteže odloča za ločevanje od sindikatov. Z zakonom o političnem pluralizmu si je celo priborila pravico, da si kot edina politična stranka za tri mesece podaljša bivanje v državni upravi, v podjetr jih in ustanovah pa celo za eno leto. V nasprotju z vsemi drugimi strankami, ki so se odločno in nedvoumno zavzele za neodvisne in nadstrankarske sindikate, so si torej vzeli nekaj več časa za razmislek, kako naprej. ZKS — Stranka demokratične prenove se namreč ne namerava odpovedati svojim ciljem iz programskega dokumenta Evropa zdaj, ki ima izjemno močno poudarjeno socialno noto. Kaže, da ima najboj načelen odnos med strankami Socialistična zveza, saj so za to, da politika dosledno spoštuje samostoj- Komunisti naj se ne vmešavajo Govorci oziroma misleci, ni nujno, da so ravno »simpatizerji« Zveze komunistov, vedno pogosteje uporabljajo logično zvezo, katere sklep je — naj se komunisti ali še natančneje Zveza komunistov ne vmešava v... Sledi kar obširen seznam področij od gospodarstva, kulture, prava, umetnosti pa vse do logičnega vseh sklepov, ki ga lahko pričakujemo; in to v kratkem. Naj se komunisti (za božjo voljo!) ne vmešavajo več v delo Zveze komunistov. Mislim, da ne bom povedal nič posebej pametnega, če rečem, da postaja ta »strah« pred »vmešavanjem« Zveze komunistov v stvari družbenega življenja kar nekoliko pretiran, da ne rečem še kaj drugega. Dobro, če se je Zveza komunistov odpovedala poziciji, ko ni več partija na oblasti, ampak zgolj avantgarda te družbe (kolikor je pač ta oznaka še upravičena!), toda zares si ne predstavljam, da si bodo komunisti sedajle obrili glave, ogrnili rumene tunike, hodili po sve- M. Sobota, 8. marca 1990. to, nekateri bijejo plat zvona, drugi pa se tolažijo: Se večje težave so bile, pa smo izplavali. Mi smo državno podjetje! Vsi si želimo, da bi Ina Nafta prišla na zeleno vejo, žal pa moramo razočarati tiste optimiste, ki računajo na privilegiran status tega kolektiva. Ukrepi zvezne vlade veljajo za vse kolektive; so rešeto; na vrhu bodo ostali zdravi, drugi pa bodo žal padli skozenj. Za težave Ine Nafte pa ne kaže kriviti predsednika Zisa Anteja Markoviča, saj je začrtal smernice za izhod iz gospodarskih in drugih težav. Tako kot marsikje drugje tudi v Ini Nafti zdaj najbrž ugotavljajo, da so dolgo časa živeli lagodno življenje, saj so v glavnem bdeli ob utečenih programih, novih pa ni in ni bilo. Kritika, ki smo jo že neštetokrat slišali čez visok umski potencial, je prav gotovo upravičena: mnoga delovna mesta so zasedali visokoizo-braženi (inženirji), čeprav to ni bilo nujno, na primer: evidenca prisotnosti na delu itn. Tudi je res, V odnosu do strank samostojnost sindikata nost sindikalnih organizacij. Pri tem je treba vedeti, da v podjetjih že doslej ni imela formalne oblasti, zato se toliko laže ogreva za samostojnost sindikatov. Nekaj povsem drugačnega pa je z ZSMS, ki sodi, da so imele njene mladinske osnovne organizacije izraženo sindikalistično vlogo. Na zadnjem kongresu so sklenili, da bodo ločili univerzitetne konference kot stanovske študentske organizacije od politične stranke ZSMS, za ta mesec pa načrtujejo ustanovitev Zveze dijakov Slovenije kot sindikata srednješolcev. Tako menijo, da bo temeljna naloga novih sindikatov emancipacija sindikalnega področja od neposredne politike in njegove umestitve v gospodarsko sfero. In kaj pravijo na vse to v drugih, porajajočih se strankah? Zanimiva je gotovo pobuda Zelenih, da morajo imeti stranke pravico, da organizirajo članstvo v t. i. podoblikah. Ker se zdi neproduktivno organizirati strankarske sindikate, niso resneje razmišljali o možnostih organiziranja lastnih sindikatov. Po mnenju Demokratske zveze pa s stanovskimi zastopstvi zapolnjujejo tu (kot budistični menihi!) in razlagali evangelij nevmešavanja v vse »posvetne reči«. Približno do takega sklepa pride človek, ko iz dneva v dan posluša, česa vse ne bi smeli početi člani Zveze komunistov, v kaj se ne bi smeli »vmešavati«, za kaj vse so krivi in odgovorni (tako v preteklosti, posebej sedanjosti, kajpada pa tudi v prihodnosti!). Politično je to nesmiselno! V zgodovini političnih strank, ne glede na to, ali so bile na oblasti ali ne, se še nikoli ni pojavila zahteva (implicitna ali eksplicitna), naj se ne vmešavajo v družbene zadeve. Vsem političnim strankam tega sveta se zdi popolnoma logično in normalno, da svojo navzočnost v družbenem življenju jemljejo kot nekaj, česar jim nihče ne more oporekati. Pri nas je seveda drugače! Če se nekatera stanovska združenja, ki naj bi po svoji naravnanosti prej lahko sodila o čem drugem kot o izrazito političnih rečeh te družbe, lahko ukvarjajo izključno s političnimi in ne stanovskimi rečmi, potem je smešna zahteva, naj se Zveza komunistov kot (tudi) politična stranka preneha »vmešavati« v družbene zadeve ali »ukvarjati« z njimi. Zveza komunistov se pač ne more ukvarjati s svojimi »stanovskimi problemi«, kar je sicer veliko in neizrabljeno področje nekaterih da je bilo preveč zaposlenih. Naj to ilustriramo z zgledom iz obrata metanola: tam dela 120 ljudi, na Zahodu pa je ob enaki količinski izdelavi 40 delavcev. Sindikat je ime! v Ini Nafti vedno pomembno vlogo. Tudi zdaj ne drži križem rok. Zahteva: ukinitev dotacij in pomoči društvom in ustanovam zunaj podjetja; znižanje reprezentance na najnižjo možno stopnjo; upokojitev delavcev, ki imajo za to možnost; ukinitev dodatka za vožnjo službenih vozil (če si vozil službeni avto, si dobil za to posebno plačilo!); za nadure, če so že potrebne, je treba izrabiti proste dneve, enako za dežurstva; ukinitev pogodbenih in honorarnih del; zaposlovanje spraviti na minimum; ukinitev nadomestil za prihod na delo z osebnim avtom; preveriti potrebo o dislocirani enoti v Zagrebu . .. Ukrepe za zmanjševanje stroškov predlaga tudi poslovodni odbor. Iz vseh teh ukrepov bo nekaj padlo, ne bo pa odločilno za ohranitev 1248-članskega kolektiva. Kakšna je torej prihodnost? Svojčas so trdili, da bo po sedmih sušnih letih bolje. Ta so že »dali skoz«, pa se še ni spremenilo! Š. Sobočan Kaj za izgubljeno . delovno mesto?! prazen prostor med institucionalizirano mikrodemokracijo v podjetjih in parlamentarnim sistemom oblasti. Zato se v tem prostoru nadstrankarske in nepolitične organizacije lahko bore Za interese različno velikih grupacij državljanov. Tudi Socialdemokratska zveza zahteva, da v podjetjih lahko delujejo le sindikati in nobena druga politična organizacija, za kar se zavzemajo tudi Krščanski demokrati, ki pa jih skrbi zamegljenost, ki jo vnaša družbena lastnina. Sele ko bosta jasno opredeljeni kategoriji delodajalcev in delojemalcev, bo mogoče po njihovem mnenju govoriti o neodvisnih in svobodnih sindikatih. IKot Damoklejev meč visi nad glavami delavcev možnost I izgube delovnega mesta, še posebej v podjetjih, ki slabo posip-1 jejo. Kot temna senca spremlja to tudi delavce uspešnejših * podjetij, saj so v zraku ideje o evropskem delovnem času, ki v g E nekaterih dejavnostih predvideva manj zaposlenih, ter delitev: I ■ ali kmet ali delavec. Ce jih boste vprašali, vam ne bodo rekli, I B da se bojijo samo za lastno kožo, ampak mislijo predvsem na» svoje otroke, družino, skupno preživetje. Kot mora lebdi to Inad našim delavstvom, pobegniti pred njo, najti rešitev in jas-1 nejše obzorje pa je v sedanjem času lomljenja gospodarstva I skorajda nemogoče — morda le za redke srečneže ali tiste, k' | imajo kapital. IV tem času velike stiske proletariata in gospodarskega kr-I ča so ponujene — recimo jim pomoči. Prvo je ponudila Marj kovičeva vlada, ko je ustanovila zvezni fond z velikimi denarci » za socialno varnost delavcev, ki so postali tehnološki presežek ((Slovenija je za svoje delavce, ki so izgubili delo, zahtevala ir I zveznega fonda 40 milijonov dinarjev za prvo četrtletje — ven-I dar pa je drugo vprašanje, ali bo denar, ki bi ji moral pripada-1 ti, tudi dobila.) A obljubljeni denar ne pomirja delavcev, ne zmanjšuje strahu, morda večina za to niti ne ve. Drugo, kar se ponuja kot zamenjava ali ublažitev izgubljenega delovnega mesta, je socialni program. Zanj so na vseh I večjih pogovorih, pa še dober bi moral biti, vendar do sedaj še I nismo slišali, kaj je to — dober socialni program. (Lahko je I uporabiti tako besedno zvezo.) Delavci bi ob tem gotovo vpra-J šali: ali bo dal drugo delo ali omogočil dobro življenje?. ICe sem zgoraj zapisala, da v javnosti še ni bil razgrnjen g »dober« socialni program, še ne pomeni, da ga tudi ne g pripravljajo. Republiški izvršni svet s svojim komitejem pripravlja nekaj novega. Pravijo, da tak socialni program, ko social- Ina politika ne bi bila več naravnana v samo pravico, ampak g pomoč človeku (pomoč zunaj delovne organizacije). Pri vse® I je narobe to, da program ni tukaj in sedaj, ni za delavca, ki je * danes in bo jutri ostal na ulici z delavsko knjigo v roki. Je la*1' Iko za obdobje po tem, sedaj pa ostaja delavec sam s svojo ®® I ro in nemočjo. Zato je tudi vsako ponujenje »dobrih social®" I programov« kot zamenjava za izgubljeno delovno mesto nep® | šteno in lažno do proletarca, farsa v govorih. I Delavci so razočarani in ogoljufani za tisto, kar je bilo se I pred časom sveto — za delo in pravico do njega. Ne morejo se | več sklicevati ne na pet, deset ali celo dvajset let svojega _ in ustvarjanja, na svojo pravico, ki so jo imeli. I Majda Horvat I V imenu samoupravljanja Kot je znano, se je Uradni sindikat dokončno odločil, da bo stanovska organizacija članstva, ki ga ne sme ločevati politična in nazorska pripadnost. Vsaka organizirana družba pa potrebuje tudi neodvisno ustanovo, ki bo branila interese lastnine in pravice delavcev. Vse to terja, da v prizadevanjih za vzpostavitev Sodobnih sindikatov Slovenije njihovo vlogo opredelimo tako, da so lahko v funkciji družbene preobrazbe v normalno demokratično skupnost. Milan Jerše stanovskih združenj pri nas. Najbrž gre pri zahtevah, naj se Zveza komunistov preneha vmešavati v ... za politično hinavščino brez primere. Takšno stališče bi težko razglasili tudi kot ceno demokracije, bržkone pa gre za premeteno demagogijo, ki ji zelo neinteligentno nasedajo tudi nekateri v Zvezi komunistov — stranki demokratične prenove. Krčenje političnega delovanja ZKS-SDP na, pogojno rečeno, »stanovske probleme«, je seveda skrita želja vseh tistih, ki si »demokratizacijo političnega življenja« predstavljajo nekoliko po svoje. Bržkone je že čas, da bi v ZKS-SDP končno potegnili ločnico med vsem tistim, za kar je ta dejansko in objektivno odgovorna temu delavskemu razredu in ljudstvu. To pa nikakor ne pomeni nenehne »odgovornosti« posameznim prenapetežem in političnim fantastom, ki bi radi to ZKS-SDP naredili krivo za vse. Njihovo »strategijo« je pač treba analizirati in zelo hitro se pokaže, da jim ne gre ne za demokratizacijo, ne za narodov blagor ne za kaj drugega, ampak za oblast. Edina »napaka«, ki jo tudi že javno priznavajo, pa je, da še niso dovolj profesionalni. Nesporna pa je težnja ZKS-SDP po demokratičnosti odnosov, humani socialistični samoupravni družbi, ki bo tudi materialno in duhovno bogata, globoko zakoreninjena med ljudmi. Od tega je tudi odvisna idejna in ustvarjalna okrepitev ter povrnitev ugleda in samozaupanja partijskega članstva. Milan Jerše DOL Z NJIMI Čudni so današnji časi, vse se tako naglo spreminja, dar kar težko slediti. Tistim, ki smo jim včeraj ploskali, danes sMf diramo »fuj«. In tako brezčutno, kot da za preteklost mi nič krivi. j Morda so nam rog res nastavili drugi, ampak pihali smo po. (-kar pretežno vsi. In muzika je bila včasih zelo glasna, sem in tja po se ? lo ubrana. Res je bilo nekaj ponesrečenih melodij, no. pa vsi tako on ko nimamo posluha. Kar veliko ljudi je plesalo po tej muziki, oli Pf1 delali, da plešejo, danes pa trdijo, da so že nekoč želeli igrati na svoje strumente in svoje melodije. Ampak, to pravijo danes, ko se lahko ss . • vse pove. Danes mirne duše in brez očitkov glasno govorimo to, za dali še pred enim letom sami sebe zapreti. , ju Dve desetletji in več je minilo, odkar je samoupravljanje hu« močno in učinkovito zaživelo in v tem času smo se naučili ravno t°, samoupravljati, da znamo danes kritizirati čisto vse, kar je bilo, v is" pi pa samoupravljanje še na hitrico izkoristimo, če nam tako ustrez Zelo na hitrico, pa čeprav na neustrezen način in nepremišljeno $ mo opraviti s preteklostjo, četudi se je že mnogokrat izkazalo, oaJys( preteklega' obdobja treba ohraniti tisto, kar je bilo dobro. Ampak ne-podreti — pa na novo. m Vsi želimo biti grobarji in čakamo ob v poslednjih zdihljajih b^lg, čem sistemu, da vržemo grudo nanj. Čisto nič nas ne moti, če to um' če stvarjenje popolnoma po nepotrebnem potegne še koga za seboj-račun samoupravljanja — seveda, ne na naš. Podjetja gredo v stečaj, potem pa pišemo, da je bilo P^n0^.:^ Sprejmemo nove najboljše zakone, pa nas udarijo po glavi. Cstol'c'-novega in neobremenjenega človeka, pa ugotovimo, da ni čisto P' Odvržemo človeka zato, ker smo ga nekoč sami spravili v sistem-nam je tako ustrezalo, zdaj, ko sistem odmira, mu to očitamo. M'. čajno se ne vprašamo, ali je delaven, pošten in sposoben? Kot da zdaj-bo vse drugače in boljše, takih vrednot ne potrebujemo. , Zdaj se zavzemamo kot najbolj pravični in pošteni ljudje za re litacijo žrtev sistema izpred 40 let, hkrati pa sami pripravljamo m polnjujemo sezname zanamcem, ki bodo morali naše nepremišljene z rehabilitirati. To ni pošteno. Pa poglejmo pred domači prag. Zbor združenega dela SO Ljut° ,e, in ne vem kateri zbor SO Lendave, ki sta bila zaradi slabe udeležbe gatov komaj še sklepčna, sta kar tako, malo zato, ker je sosed p^1 gnil roko, malo pa, ker je moderno biti proti dosedanjim politikom-sovala proti imenovanju Geze Bačiča za predstojnika Zavoda SR ? šolstvo, organizacijska enota Murska Sobota. Delegati, ki so tako S reno glasovali, pa povsod niso niti pravočasno dobili gradiva, da lahko posvetovali s svojo delegatsko bazo. Glasovali so v svojem ime Ampak, ker ta sistem tako ali tako odmira, se člani delegacij s^ ne bodo vprašali, zakaj so njihovi delegati prekoračili svoje jt in zaradi kakšnih argumentov oziroma pobud so se tako odločili-pač zgodila napaka. . ni Ce pa se je zaradi te napake komu zgodila nepopravljiva krivit ■. pomembno. Da nima ustrezne izobrazbe, je nekdo razširil vest, so nasedli. Ni res. Ima isto izobrazbo, kot 41 od 43 ravnateljev osno S šol v Pomurju, pa še politologijo na visoki stopnji. Ker ni posebne J0 .^. tete za izdelavo predstojnikov, je torej šolske izobrazbe in delovnih šenj za pedagoškega delavca dovolj. So rekli, da že dolgo časa ni bil v šolstvu, pač pa v politiki. ZA SRS za šolstvo je upravni organ, strokovna področja pokrivajo Peajotr ški svetovalci. Za vodenje enote, afirmiranje šolstva, uveljavljanje so" e nejših pristopov, oblik in vsebin ter tehnologije pa malo dobre polit' škoduje. .^ati Za kakšno popolnoma neznano in neafirmirano ime bi vsi . takoj glasovali. Bačič pa se je zaradi svoje doslednosti in načelnosti" s(, da komu zameril. Morda pa bi lahko prav on zaradi dosedanji" ~ stranskih izkušenj, uveljavljenosti in popularnosti dostojno zastopa mursko šolstvo v slovenskem prostoru, tako, kot je do sedaj še vsem stitucijo. kjer je delal. . ptr Pa niti slučajno ne gre zgolj za Gezo Bačiča, gre za načelnost i „ štenost. Gre za opozorilo, kako neveijetno se lahko v imenu samo r vljanja. dokler bo še trajalo, zmanipulira ljudi. Načelnost in poštenost pa sta vrednoti, ki naj bi bili prisotni v r čisto vsakem sistemu. j, Kol^ STRAN 4 VESTNIK, 15. MARCAJ^ Vpliv ukrepov gospodarske reforme na najbolj občutljivo dejavnost PORTRETI IZ DIASPORE Ir. ANTON TRSTENJAK VZPON ALI PROPAD TURIZMA Ko čas zamuja sam sebe in upamo proti upu Ponujanje nastavkov za premislek o slovenskem političnem ki-avsbu in državljanskem čutu, o psihologiji kolaboracionističnih odločitev in o narodni spravi, o(b) poudarku, da majhen narod, ka-or smo Slovenci, lahko preživi samo, če je ustvarjalen. Skozi prizmo besede je po-vod vnovičnim spominskim drobcem iz večkratnih sreča-vanj z akademikom prof. dr. Antonom Trstenjakom, filozof-sko, psihološko in teološko iz-brušeno osebnostjo znanstvenika, ustvarjalca, modreca, čigar hoji za človekom (z malo in veliko začetnico) je že zdavnaj la-sten pridevnik legendarna. Skozi prizmo besede je njego-vo najnovejše žlahtno besedilo PO delih, kot so: Biti človek, Človek končno in neskončno nitjo. Človek bitje prihodnosti, Psihologija ustvarjalnosti in še dolgo bi mogli nizati naslov za naslovom desetine knjižnih izdaj — izvirnih, ponatisov in Prevodov. Skozi prizmo besede je nedvomno vredno použivati Po obrokih: »Človek je kot be-sednik že rojen v svet sobesednikov.« (Erič Lenneberg) "Kjer zmanjkajo pojmi, se vrine ob pravem času beseda.« (Goethe) »Vzajemno delovanje: misli besedujejo, besede nuslijo« (Anton Trstenjak) Skozi prizmo besede je torej Povod, lahko pa bi bila povod 'rstenjakova lanska decembr-ska poteza, ko se je — kar mu steer ni lastno — oglasil v dnevniku Delo z dramatičnim Porivom: Gre za preživetje slo-venskega naroda. Razlogi za to zelo okvirno Portretiranje slovitega sloven-?kogoriškega, radgonskega ro-jnka iz Rodmošcev (nekdanje-Prleškega študenta Šubeče-?ega Tuneka) so gotovo globlji 'n živo zadirajo v zdajšnji večplastno nemirni čas; čas, ko je §?cialistična republika Slove-ntja izgubila pridevnik sociali-stična, ko je predsedstvo naslovilo na javnost Izjavo o narodni in državljanski umiritvi, ko ?e usodno preobraža politični 'n siceršnji zemljevid dežele na sončni strani Alp, ko bi radi vsi na vrat na nos v Evropo, ko padajo vsakršni zidovi, zavese, Predsodki. Gre za to, da skuša-tno iz časovne razdalje poldrugega leta — tedaj smo dr. Antona Trstenjaka obiskali na Resljevi 7 v Ljubljani — in lan-skega večurnega druženja z njim - bil je na Kocbekovem shodu v Vidmu ob Ščavnici — ^'tiščimo nekaj njegovih zna-^dnejših pogledov. Ultimativni nastopi slovenskih Politikov? .. Zaznamovanost z rodno krajno Se tako ali drugače pozna • sleherni osebnosti. Z galeri-Je tukajšnjih znamenitih Slo-vzemimo le politike. 'Politiki, zrasli na tej zemlji, pISo bili nikoli hudi strankarji. Politične vzgibe daje bolj sliko-zemlja, gorata, skalnata, z (»inami in ostrinami, kot je re-Gorenjska. Tam se oblijejo močni, trdni, odporni ^načaji, taki, ki so tudi v politi-sposobni kaj doseči. Naša valovita, poetično zasanjana Pokrajina, kjer se izmenjujejo dnbi in doline, ki segajo in se polagoma izgubljajo v neskon-n°st panonske širine, zbuja Prej lirične, celo mistične misli, Vsekakor filozofiranje. Imeli Sfo politike, toda to je bilo narodno buditeljstvo v prejšnjem poletju in ne značilna politična ‘astnost ali politični talent te *prnlje. Naši politiki niso bili 0'koli trdni, vselej so popušča-',« presoja učenjak, ki je med pugim »odkril visoko negati-’0o korelacijo med valovnimi dolžinami svetlobe in reakcij-httni časi nanje, interakcije /Ted različnimi zaznavami in v*rok monotonije, tri dejavnike geometrične iluzije (gibanje, as in prostor), znanstveno in Otrtetniško ustvarjalnost in od-। os med genialnostjo in pato-Osko osebnostjo«. Zgovorna je Prigoda, ki zadeva videmska ?ovaščana, politika dr. Antona pOrošca in književnika, tudi Jasnejšega politika Edvarda Kocbeka, tik pred drugo sveto- vno vojno. Takrat sta bila huda politična nasprotnika. Kocbek bi bil rad šel ponovno v Francijo, a je bil brez ficka. Ga sreča dr. Korošec in mu pravi: »Tu imaš Edi, pa pojdi v Francijo!« In mu je stisnil v žep nekaj denarja. Dr. Trstenjak na to: »Tukajšnji ljudje smo veliki lo- kalpatrioti. Vedno vkup držimo ne glede na politične in svetovnonazorske razlike. Če se recimo srečava z dr. Bratkom Kreftom, to vedno začutiva in včasih tudi izrecno ugotavljava.« Vrnitev k izhodišču narekuje uglednemu sobesedniku spoznanje o 70-letnem navideznem uspavanju Slovencev. »Politika je šahirala, postavljala figure sem in tja, tako da smo se kar naprej izgubljali brez premisleka, da gre pravzaprav za načrtno izginjanje. Zdaj je to jasno kot beli dan in politiki sami so se zganili ter začeli temu nasprotovati. Prej se je čutilo prizadeto zgolj ljudstvo, medtem ko so politiki tam zgoraj stvari nekako >glihali<. Slovenskim politikom se v zadnjih 70 letih nikoli ni splačalo ultimativno (ali-ali) nastopati, ker je bilo to že vnaprej neuspešno. In vendar bi bilo to edino uspešno. Hrvati so se šli tako politiko: z Radičem na čelu, ki so ga kasneje ustrelili, ves čas v opoziciji. Niso šli v vlado. Kakor vemo, seje nazadnje iz vsega tega izcimila neodvisna Hrvatska, pri čemer je imela opozicija vedno dobiček, Slovenci pa vedno izgubo. Kako se je samo Zagreb razvijal med obema vojnama, Ljubljana pa se ni. Skratka, vsak slovenski politik se je v minulih sedmih desetletjih zavedal: če bom šel v skrajnost oz. v ultimat, raje odstopim, vendar se bo na mojem mestu takoj znašla druga garnitura in ne bom ničesar dosegel. Dosegel bi samo, če namesto mene ni nobene druge garniture. Danes je drugače: Slovenci dejansko vkup držimo kot malokdaj v zgodovini,« razmišlja. Svežina Jerajeve Državljanske vzgoje Cas zamuja sam sebe — rad izreka naš veliki ustvarjalec in mislec ob najnovejših rehabilitacijah osebnosti, kot so Krek, Veber, Kocbek, Maister, Slomšek in drugi. »To pomeni, da šele zdaj delamo to, kar bi morali takrat, ko so ti ljudje še živeli,« pojasnjuje in spomni na Prešernove verze (»Da bi nebesa milost nam skazala, z nebes nam pesnika poslala ...«), ki jih je tako rad ponavljal Trstenjakov gimnazijski profesor, prav tako tukajšnji rojak, dr. Jakob Žmavc, zgleden učenjak, misleč pri tem na nadpovprečno znanstveno in kulturno dejavnost Slovencev. Domisli se profesorja moralke na mariborski teološki fakulteti dr. Josipa Jeraja in njegove knjige Državljanska vzgoja, edine te vrste na tleh Jugoslavije v preteklih 70 letih. »S tem je pokazal, da Slovenci imamo državljanski čut. Za današnje pojme je to preprosto delo, za takrat je bilo nekaj posebnega,« razlaga prof. dr. Anton Trstenjak, medtem ko v njegovem kabinetu listamo po drobni knjižici s še vedno svežo vsebino, (se nadaljuje) Branko Žunec Berlinska turistična borza je končana, prav tako večina priprav na letošnjo turistično sezono, v Jugoslaviji pa še vedno ne vemo, kakšni bodo pogoji gospodarjenja v naslednjem tednu, mesecu. Predstavniki jugoslovanskega turizma so zadovoljni s predstavitvijo in zanimanjem obiskovalcev na enem največjih turističnih sejmov na svetu. Odločilni dejavniki pri izbiri ponudbe so ekologija, kakovost in specializirana ponudba. Nadaljuje se usmeritev na celinski turizem, kar pomeni, da imajo slovenska naravna zdravilišča in druga turistična središča v prihodnje še več možnosti za povečanje števila tujih turistov. Vprašanje pa je, ali bodo to sploh dočakali? Tudi turistične organizacije se ubadajo z velikimi likvidnostnimi problemi, pri tem pa vlade očitno ne zanima, da je ta dejavnost nekaj posebnega, da lahko prešteje-jo denar šele septembra ali oktobra. Prav tako pa se ubadajo s problemom čedalje manjšega fizičnega obsega prodaje, za kar so krive previsoke cene pijač, hrane in drugih storitev. Predvsem pa so previsoke cene posledica neustrezne davčne politike. Na posvetu v Radencih v začetku marca so priznani turistični strokovnjaki govorili o možnostih delovanja turizma v pogojih nove sistemske zakonodaje. Optimizem zveznega ministra za turizem in ekonomsko sodelovanje s tujino je prepričal le redkokaterega. Popolnoma so mu Prodaja blaga v brezcarinskih trgovinah je tipičen zgled, kako učinkovito se da pospeševati določeno dejavnost z davčnim mehanizmom. Oprostitev carine, uvoznih dajatev in prometnega davka za prodajo blaga v teh trgovinah je povzročila izreden razmah mreže brezcarinskih trgovin, kar je koristilo državi: namen je bil zbrati čim več deviz in jih preusmeriti v državne tokove! Ko pa je bil ta namen izpolnjen in je država svoje devizne rezerve zbrala, je sklenila to ugodnost v notranjosti države ukiniti. Pri tem jih prav nič ne zanima, da bo potrebno zaradi kratkoročnosti davčnega in-štrumentarija vrsto trgovin zapreti, delavce pa odpustiti. Na kožo turizmu Feri Horvat, tokrat v vlogi vladnega predstavnika, je v uvodu dejal, da je novi gospodarski sistem veliko bolj kot pa katerikoli prej pisan na kožo turizmu. Če bi njegovo izjavo ocenjevali na osnovi dogajanja v prvih dveh mesecih, se z njim nikakor ne moremo strinjati. Res je pre-uranjeno ocenjevati uspešnost ukrepov, pa tudi v Zveznem sekretariatu za ekonomske odnose s tujino (sektor za razvoj in turistični trg) napoveduje: ... Novi razvojni ciklus se mora tudi v turizmu začeti v drugi polovici tega leta, vendar lahko pričakujemo popolnejši investicijski val leta 1991 (v letu 1990 bodo še vedno veljale nekatere omejitve tudi po 30. juniju), ko bosta zaokroženi gospodarska in družbena reforma, turistično gospodarstvo pa bo takrat že učinkoviteje in smotrneje oblikovalo svojo poslovno strategijo v novih tržnih pogojih gospodarjenja. Vlada je prepričana, da je na pravi poti, zato bodo pri začrtani politiki vztrajali. Zagotovilo njihovega uspeha so med drugim samostojnost podjetij, pluralizem in enakopravnost lastnine, razvit integralni trg, politični pluralizem, uveljavitev in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, ustvarjanje sodobne pravne države, odprtost v svet... Vse to je pomembno za razvoj turizma, za več tujih turistov. Toda: ali vse te opredelitve tudi zares dosledno uresničujemo, je predlog o širitvi obmejnega pasu tudi zajet v ta prizadevanja, kršenje človekovih pravic na Kosovu itd.? Ostanimo raje pri novih državnih ukrepih. Pri izvajanju ukrepov so dosegli nekatere pozitivne rezultate, meni zvezni sekretar, ustavili so rast cen, devizne rezerve so se povečale, gospodarski odnosi s tujino so pogostejši in izpolnjevanje obveznosti federacije ažurnejše. Novi ukrepi naj bi ustrezali izvoznemu gospodarstvu in s tem tudi turizmu, ki je še vrsto let usmerjen na konvertibilno območje (90 odstotkov deviznega priliva v turizmu). Vsaj delno priznanje in zadoščenje: ukrepi bodo na turizem delovali pozitivno šele dolgoročno, v njihovem sedanjem izvajanju pa so še vedno določeni problemi. Uvedba konvertibilnega dinarja pa je za turizem pomembna že danes. Zaenkrat le Pred nekaj leti je bila glavna tema posveta o turizmu oskrba turističnih središč s kruhom, mlekom in drugimi živili. Še Jani so govorili o pomanjkanju denarja za turistično pagando. Letos to ni več problem. Letos se marsikatero turistično podjetje sprašuje, čd bo dočakalo turistično sezono ali pa bo prej v stečajnem postopku. zaradi imidža, kajti cene storitev in prenočitev za tuje turiste so v naših hotelih še vedno napisane v tuji valuti. To je seveda stvar poslovne politike posameznega turističnega podjetja. In še o konvertibilnem dinarju: je nujen za uvedbo tržnih odnosov v gospodarstvu in zato sredstvo za spremembo pogojev gospodarjenja in odpiranja meja, zlasti v Evropo. Konvertibilni dinar tudi učinkovito vpliva na večjo odprtost trga znotraj države. Deviznih rezerv je namreč toliko, da se bo konvertibilnost dinarja po tečaju 7 dinarjev za 1 zahodnonemško marko ohranila do konca leta, vzpostavljena bodo tudi naravna razmerja med cenami, osebnimi dohodki, višino obrestnih mer in drugimi dejavniki. Zvezni izvršni svet bo začrtano makroekonomsko politiko dosledno izvajal, vendar pa bodo morala tudi podjetja resneje iskati lastne rezerve in bolje poslovati. Ali smo torej danes v fazi »prevetravanja«? Se tega sploh zavedamo? Niso nekatere odločitve prehitre? Odpuščanje delavcev in nizki osebni dohodki niso rešili še nobene države. Odločilne poteze bodo potrebne tudi pri davčni politiki in uvoznih dajatvah. Čeprav se danes ukvarjate z likvidnostnimi težavami in morate skrbeti za mesečne plače, pa kljub temu pripravljajte načrte za razvoj, za pridobivanje tujih sredstev. Tako je prepričeval zbrane turistične delavce v Radencih Anton Lavtar z Ljubljanske banke. Najprej je seveda nekoliko potožil (povsem upravičeno) o nezavidljivem položaju bank, ko si zvezni izvršni svet in Narodna banka Jugoslavije izmišljata vedno nove ukrepe, ki se zdijo v bančništvu nesmiselni, poleg tega pa so enostranski. Lani je inštitut na Ljubljanski banki obravnaval 120 načrtov (investicijskih projektov) v skupni vrednosti milijardo 336 milijonov nemških mark. Pri tem je turizem sodeloval z 80 milijoni mark oziroma z osmimi programi, od tega petimi v zdraviliškem turizmu, dvema obnovama v alpskih predelih in eno tranzitno obmejno postajo. Na sploh pa turizem premalo vlaga, poleg tega še nepovezano (nekontinuirano). Današnji likvidnostni položaj podjetij je zunaj dosega in vpliva poslovnih bank, je dejal Lavtar, saj so tako kot turistične organizacije tudi poslovne banke na udaru posojilno-denar-ne politike, ki jo izvaja država oziroma v njenem imenu Narodna banka Jugoslavije — reforma na tem področju pa nikakor ni v celoti dodelana. Ljubljanska banka kar naenkrat ne sme poslati v obtok denarja v vrednosti 560 milijonov dolarjev. Banka je hiša, kjer se kupuje in prodaja denar. Če ta denar ni v obtoku, je podobno kot z blagom v zalogi. Narodna banka Jugoslavije menda ljubljanski še vedno dolguje obresti za deponirana sredstva občanov. Prav tako mnogi dvomijo o začasnosti'takšnih ukrepov, saj so zadnji »začasni ukrepi« trajali okrog deset let. Grozi tudi nevarnost, da bodo slabe banke reševali spet s pomočjo denarja dobrih bank in ne le s tujimi viri, zato bo morala slovenska vlada sprejeti določene ukrepe, kako zaščititi zbrani denar, slovensko gospodarstvo in slovenske banke. V Sloveniji je po nekaterih podatkih pred stečajem že 230 podjetij. pritrdili le pri nizanju nalog države pri nadaljnjem razvoju turizma, kjer je na prvem mestu infrastruktura, nato nova organiziranost (samo od države oziroma davčne politike je odvisno, če se bo lahko uveljavila pestrost organizacijskih oblik) in smotrno in preudarno načrtovanje dolgoročnega razvoja. Mnogi dvomijo, da ima držata res tolikšne devizne rezerve, s kakršnimi se hvali. Vemo, da ljudje na veliko kupujejo devize in jih nosijo v trgovine v sosednjih državah. Vse to je bilo načrtovano in pričakovano in je že vračunano v skupno vsoto deviznih rezerv. Vsota, ki je določena za la namen (kajti sprostitev uvoza blaga splošne porabe je bila načrtna, njen namen pa razbiti monopole in znižati umetno dvignjene cene), še ni presežena. Torej kar veselo po nakupih čez mejo, kajti na ta način podpirate vladne cilje! Davčna politika zavira razvoj Dober davčni sistem je tisti, ki spodbuja gospodarsko rast. Mnoge razvite države so v minulih desetih letih reformirale svoje davčne sisteme, povod za to pa je bilo spoznanje, da je davčni sistem pomemben zaradi vpliva na oblikovanje cen in prek tega na vsa gospodarska dogajanja, zato se je težišče obdavčevanja preusmerilo s področja povpraševanja na ponudbo. Gibanje in vlaganje kapitala je prav tako odvisno od davčnega sistema, previsoko obdavčenje kapitala pa se kaže v znižanju plač delavcev in politiki zaposlovanja. Država terja svoje, vedno več, pri tem pa je prav nič ne zanima, če se podjetja ubadajo z likvidnostnimi težavami. To je le eden od očitkov, ki jih je bilo slišati na minulem posvetu. In kaj je narobe z našim davčnim sistemom. O tem je govorila mag. Marija Bezovšek. Meni, da v Jugoslaviji ne moremo govoriti o dobrem, učinkovitem davčnem sistemu, saj gospodarski razvoj že vrsto let stagnira. Namesto spodbujanja za večjo in boljšo proizvodnjo je celo preprečeval tovrstna prizadevanja. Njegove značilnosti so bile: v našem davčnem sistemu so bile številne inštitucije in oblike, ki jih v drugih sodobnih razvitih tržnih gospodarstvih ne poznajo, vseboval je namreč klasične davčne oblike in prispevke, poleg tega pa še posebne obremenitve, zato obstaja razvejeno omrežje nosilcev za sprejemanje različnih dajatev, s čimer je bila onemogočena kontrola smotrne in racionalne porabe teh sredstev; naš davčni sistem je bil nestabilen, podvržen pogostim spremembam, pričakovanje višjih obremenitev pa je investitorje odvračalo od naložb; giblji vost davčnega sistema je bila zelo majhna; prepletale so se davčna, denarna in dohodkovna politika, kar se je kazalo v neučinkovitosti celotnega gospodarskega sistema. Posledica takšnega davčnega sistema je bila vedno večja obremenitev gospodarstva. In še ena naša posebnost: v jugoslovanski in slovenski davčni politiki so še vedno določene razlike med posameznimi regijami, dejavnostmi in skupinami organizacij, kar se kaže z raznimi davčnimi olajšavami, izjemami, prednostmi itd. Vodenje takšne politike je bilo nedvomno napačno, kajti eno osnovnih načel davčnega sistema je PRAVIČNOST, zagotavljanje enakosti vseh gospodarskih subjektov, to pa je osnovnega pomena za tržno gospodarstvo. Prav v gostinskih in turističnih organizacijah so se pokazale vse zakonitosti našega davčnega sistema. Deležne so bile le malo spodbud, izjem in olajšav (plačevanje davka iz dohodka po nižji stopnji in oprostitev davka od sredstev, ki so se vlagala v gostinske in turistične objekte). Gostinstvo je plačevalo obvezno posojilo za manj razvite republike in SAP Kosovo, najprej po nižji stopnji, pred dvema letoma pa se je uvedla enotna stopnja. Nižja je bila tudi obrestna mera za vlaganje sredstev v objekte za tujski turizem. Med obremenitvami v gostinstvu imajo posebno mesto, trdi Marija Bezovšek, davki od prometa izdelkov in storitev. Ti davki so najpomembnejši vir proračunskih sredstev, dohodka in rezultatov podjetja pa ne obremenjujejo napovedano. Povečuje cene, s tem pa se manjšata povpraševanje in možnost pridobivanja dohodka, osebnih dohodkov in akumulacije. Sistem obračunavanja prometnega davka pri nas je prezapleten in raznolik — stopnje se gibljejo v razponu od 3 do 100 odstotkov. V državah Zahodne Evrope imajo davek na dodatno vrednost z največ tremi stopnjami. Prometni davek na pijače močno obremenjuje gostinsko dejavnost, v celoti zgrešena pa je bila sprememba sistema obračuna prometnega davka od nabavne na prodajno ceno. Poleg tega pa v gostinstvu ugotavljajo nedoslednosti — tu namreč ni uveljavljeno osnovno načelo, da je »izvoz blaga in storitev« oproščen plačila prometnega davka. Uvedba prometnega davka za JLA v letošnjem letu, ki je zajel skoraj vse prehrambene izdelke, še bolj negativno vpliva na dohodek. Po določilih davčne zakonodaje imajo ti izdelki status splošne porabe, za gostinska podjetja pa imajo značaj reprodukcijskega materiala, česar pa davčni sistem ne priznava. V gostinstvu in turizmu je sedanji davčni sistem povzročil rast cen, zožil možnost večjega pridobivanja dohodka in rasti osebnih dohodkov, omejeval akumulacijo in profitno stopnjo, zaviral večje naložbe ter ni spodbujal vlaganj domačega in tujega kapitala v turizem. Konkurenčnost tujih bank Najti bo potrebno druge rešitve, kajti stečaj ni vedno prava rešitev (čeprav najhitrejša). Mrliča ne moreš več oživiti, je dejal Anton Lavtar, zato je treba bolnika vsaj toliko obdržati pri življenju, da bo zdržal operacijo — obnovo. Vlada pripravlja interventna sredstva, ki jih bo Ljubljanska banka kupila v obliki obveznic in na ta način »pozdravila« večje sisteme, za katere pa mnogi pravijo, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. Bogomira Mitič, republiška ministrica za turizem in gostinstvo, je zato upravičeno skeptična. Boji se, da bo Veletrgovina Potrošnik vabi cenjene kupce na obisk v blagovno hišo (šoping) v Murski Soboti! • v eni hiši boste lahko kupovali vse prehrambene izdelke, oblačila in opremo za vaše stanovanje • po nakupih vas vabijo v bife, kjer so popestrili ponudbo jedi po zmernih cenah: goveja juha z govedino, govedina v solati, jedi z žara, pleskavica, čevapčiči, ražnjiči, pečen fi-žol-prebranac, vroče hrenovke, kuhana jajčka ... • velika izbira pijač BLAGOVNA HIŠA (ŠOPING) VAS PRIČAKUJE! .MURSKA SOBOTA turizem spet ostal ob strani, ker je potrebno reševati velike sisteme. Čeprav je Ljubljanska banka dala o določenem »velikanu«« negativno strokovno mnenje, pa so tu še druga »mnenja«. Torej politika ali določeni ljudje še vedno oblikujejo gospodarstvo. Mitičeva je zato predlagala, da bi banke vendarle pomagale pri premagovanju likvidnostnih težav turističnih podjetij do konca sezone, saj bodo takrat denar prav gotovo vrnila (npr. Kompas), med tem ko ga TAM prav gotovo ne bo. Bernarda B. Peček ^stnik 15. MARCA 1990 STRAN 5 kmetijska panorama V LENDAVSKI DELAVNICI MARKA POGAČNIKA Po ribah vodnar, v peti razsežnosti, s šestim čutom »Proti severu je vedno manj dreves, vedno manj rastlin, vsega primanjkuje, a pričenjajo se široka prostranstva snega in ledu,« je kot vodilo v enega od zbornikov priobčil slovenski kipar Marko Pogačnik, ki se ukvarja z akupunkturno metodo zdravljenja zemlje. Medtem ko je prejšnjo soboto v lendavskem hotelu Lipa pred dvajseterico zbranih izpeljal še eno od svojih znanih delavnic o meditacijah —'tokrat na temo Izhodišča za zdravo življenje in kmetovanje — se je splačalo vsaj polistati po njegovi knjigi Zmajeve črte, ekologija in umetnost, ki je 1986. izšla v zbirki Znamenje pri mariborski založbi Obzorja. Tako se je dalo vsaj zaslutiti, da gre za tiste vrste izobraženca srednje generacije na Slovenskem, ki je bil zavoljo svojih svetovnonazorskih pogledov in življenjskega sloga (življenje in kmetovanje v t. i. komuni v 70-letih ter sodelovanje z naravo na inteligenčni ravni) ves čas trn v peti pravoverni realsocialistični vladavini. Z ženo Mariko zdaj že kakih 20 let pomalem kmetuje na Vipavskem, sodeluje pri revitalizacijskih projektih v ZR Nemčiji, kipari in v najširšem smislu svetuje, da začnemo na drugačen način živeti z naravo in s tem tudi sami s sabo. »Smo na pragu nove, Vodnarjeve dobe: Vodnarje simbol sinteze. Končuje se obdobje Rib, ki je bilo v znamenju zvezanosti nasprotij. Prehod iz Rib v Vodnarja je kozmična drama, tudi kar se tiče bioekološkega, organ-skodinamičnega kmetovanja,« je v prvem delu delavnice, ki sta jo organizirala ljutomersko podjetje Mikrokozmos in lendavski občinski izvršni svet, pojasnjeval Pogačnik. Skušal je biti še nazor-nejši z nihalom za prikaz energijskih in fizioloških tokov v človeku. Podobno je po njegovem v naravi, kjer se pretaka svet energije v peti, eterski razsežnosti. V drugem delu delavnice smo spremljali razčlenjevanje novega pristopa pri ravnanju z zemljo oz. naravo. »Treba ji je omogočiti njej lasten prostorski red in časovni ciklus ob človekovem soustvarjanju za krepitev njene samozaščitne sposobnosti. Semkaj gotovo sodi družinska kmetija,« smo razumeli meditatorja, ki je hkrati obširneje razložil tovrstne izkušnje iz okolice Kolna v ZR Nemčiji. »Na robu tamkajšnjega rudnika rjavega premoga se je znašel čudovit, sedemhektarski park iz druge polovice 19. stole- Bo dobil odvzeto Z Mirkom Skuhalo iz Križevec pri Ljutomeru smo se srečali na poti v gozd. Naše pobude za pogovor o življenju.in delu na kmetiji ni zavrnil, ampak nas je povabil na svoj dom. Brž smo ugotovili, da gre za kmetovalca, ki mu ni samo za čim večji dohodek, ampak tudi za zunanjo podobo domačije. Opazili smo namreč, da je vse na svojem mestu, torej stroji in traktorji v lopi, prav tako kmetijsko orodje, dvorišče je pospravljeno, stara stanovanjska hiša je domiselno preurejena, živina v hlevu sita ... Še bi lahko naštevali, po čemer smo ugotavljali, da gre za urejeno kmetijo. In če smo že pri tem, naj povemo, da za delo ne primeta le gospodar, 73-letni Mirko, in njegova žena Marta, ampak tudi sin Franc, sicer poklicni avtoprevoznik, snaha Irena, ki je računovodska delavka, pa tudi vnuka Borut in Alenka se ob kmečkih delih ne držita kislo. »Mlada imata sicer svojo hišo, a je na istem gruntu, zato smo ena družina in gospodarimo skupaj. Koristi od tega so obojestranske. Sicer pa na kmetiji redimo 20 glav goveje živine. Največ dohodka imamo od prodaje mleka, ki ga oddamo letno čez 20.000 litrov. Naše molznice dajejo med dvema telitvama do 5.500 litrov mle tja. Ker se vsa talna voda do globine 230 metrov črpa, da rudnik nima težav, se je park znašel oz. že 15 let stoji v svojevrstni puščavi. Vsa voda namreč takoj odteče. Drevesa nehajo globoko ko-reniniti, upada njihova vitalnost, vrste se odseljujejo. Bil sem povabljen, da pomagam, saj kot umetnik morda lahko delam stvari, s katerimi se znanost danes še ne zna ukvarjati. Gre za delo z energijami, z nevidnim svetom zemeljskih in kozmičnih energij, ki jih poznamo pri akupunkturi človeškega telesa. Tudi tam se akupunkturist ukvarja z nevidnimi tokovi, ki tečejo skozi telo in so očitno zelo pomembni za življenje. V treh letih, kolikor je trajal lansko pomlad sklenjen proces, sem na posebej občutljivih točkah na tem območju postavil 30 ali 40 kamnov; pa ne samo kamnov, ampak tudi skulptur. Na ta način sem spodbudil življenjske procese, tako da je park spet dobil lastno ravnotežje in vitalnost. To se lahko vidi in doživi.« Podobne so Pogačnikove izkušnje pri revitalizaciji tamkajšnjega sadovnjaka. »Gre za zasaditev vzorčnega sadovnjaka, bio-dinamičnega, za biološko pridelavo na 35 hektarjih zemlje. Sedem hektarjev smo je vrnili naravi v obliki živih mej in posebnih naravno zasajenih točk, ki so hkrati odločilne energijske točke tega terena. Tako bo imela narava najpomembnejša mesta zasedena s svojim organizmom, ostaja pa še 28 hektarjev sadovnjaka. Te bomo šele sadili oz. je projekt šele v nastajanju. Ni še nobenih rezultatov, je samo izkušnja iz prej omenjene revitalizacije parka.« Končno je vredno ponoviti, kar je bilo rečeno o študiji bavarskega ministrstva za kmetijstvo iz 70-ih let, katere rezultate so ze: lo natančno izpeljali. »Objavil sem jih v času melioracij Vipavske doline, ko so se na veliko sekale žive meje. V študiji kmete prosijo, da je ne bi posekali nobene žive meje več, kajti ugotovili so — to je natančno zapisano in predstavljeno z grafikoni — da le-te pomagajo vzdrževati ravnotežje v krajini. Tabele kažejo, da je donos večji v pasu do 50 metrov od žive meje. Torej gre predvsem za to, da je narava bolj močna in zdrava in zato ni treba toliko človekovih posegov z umetnimi sredstvi,« je v sobotni delavnici v Lendavi pripovedoval Marko Pogačnik. Branko Žunec ka, kar je za naše pomurske razmere veliko. Kot tržni rejci krav molznic smo dobili že vrsto priznanj. Naraščajav hlevu, pa naj bodo teličke ali telički, ne prodajamo. Teličke vzredimo v plemensko živino, teličke pa pitamo do 500 kilogramov Izkušnje kmetovalcev žive teže in jih prodamo kot klavno živino. Živini poklada-mo domačo hrano, «aj na 8 hektarjih njivskih površin pridelujemo koruzo in pšenico, katere manjši del tudi prodamo, drugače pa oboje uporabimo za krmo.« Takole nam je pripovedoval Mirko Skuhala. V nadaljevanju pogovora je povedal, da je še najbolj zanesljiv dohodek od prodje mleka, saj pricurlja vsak mesec, medtem ko je treba tako plemensko živino kot — ono za zakol hraniti po več mesecev, potem čakati na denar, včasih pa je sploh ni mogoče prodati. V mislih je imel seveda plemenske telice, ki so jih svojčas množično in za drag denar kupovali tudi kupci iz Srbije, zdaj pa jih ni več na spregled. Na vprašanje, ali ne bi kazalo povečati sklada kme- JELENJAD, KI SE JE V POMURJU PREVEČ RAZMNOŽILA, POVZROČA VELIKO ŠKODE KMETOM IN GOZDARJEM LOV NA JELENE Slaba usoda čaka jelenjad v Pomurju. V prvi letošnji reviji Lovec je bila pred kratkim na peti strani objavljena odločba Milana Kneževiča, predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki na osnovi zakonskih določil dovoljuje podaljšan odstrel jelenov v loviščih lovskih družin v Pomurju ter še v nekaterih loviščih. Po novi odločbi bodo smeli lovci jelene streljati vse do 15. februarja. Kot je zapisano v obrazložitvi, je odločba napisana na osnovi ugotovitve, da jeleni v nižinskih gozdovih Pomurja že več let povzročajo veliko škode z obgrizovanjem lubja. Škoda nastaja predvsem v zimskem času, ko se k nam preselijo še jeleni iz Madžarske. Nad odločbami, kdaj in kako streljati katero vrsto divjadi, pa lovci niso posebej navdušeni. Pripombe imajo nad dejstvom, da na manjših območjih veljajo različne lovne dobe, kar kaže, da strokovnjaki niso enotnega mnenja, kako naj bi najkoristneje postopali, oziroma kako dolgo naj bo lovna sezona. O vsej stvari imajo svoje mnenje tudi lovci, ki svoje znanje o živalih dobivajo predvsem v naravi. Največ pripomb imajo na razne gojitvene smernice, ki natanko opredeljujejo, kakšno rogovje mora imeti posamezni jelen, koliko mora biti star, da ga lahko ustrelijo. Če lovec ustreli jelena, ki ne ustreza vsem zahtevam, mu disciplinska komisija lovske družine lahko prepove lov za tri ali več let. Kaj lovci smejo in česa ne, je namreč natančno zapisano v predpisih. Jelenov ne eno ne drugo ne zanima in se lepo množijo ter jezijo gozdarje in kmetijce. Njihove vrste bo vsekakor razredčil odlok o podaljšanju lovne sezone, morda pa bodo njihovo število skrčili tudi številni človekovi posegi v naravo. Eni so nad pričakovanim zmanjšanjem jelenov navdušeni, številni pa razmišljajo drugače. Boris Hegeduš zemljo ? tijskih zemljišč, pa je naš gostitelj povedal: »Po osvoboditvi je bila naša kmetija veliko večja kot je zdaj. Med nacionalizacijo so nam vzeli 3 hektarje njiv in 2 hektarja vinograda oziroma sadovnjaka v bližini Kapele. Iz enakega vzroka so bili ob zemljo še številni drugi kmetje. Ta zemlja je pozneje prešla v upravljanje kmetijske zadruge. Srečni bomo, če jo bomo dobili nazaj, kajti s stroji, ki jih imamo, bi lahko obdelovali veliko več površin, kot jih sicer. Ce je prej šlo s konji, bi zdaj toliko lažje, ko imamo traktorje. Toži se nam tudi po vinogradu, saj ga odtlej nimamo več, pa moramo zato vino kupovati.« Zelo zgovoren je ta Mirko Skuhala, ki je pred leti poskrbel za svojevrstno »senzacijo«: kupil si je nov mercedes in vzbujal zavist. Nevošljiv pa mu je lahko tudi kak lovec, saj se ponaša z več deset lovskimi trofejami, zlasti od uplenjenih jelenov. Prek »zvez« mu je uspelo priti v vladno lovišče Karadjordjevo, ki je v srbski deželi. Prijatelje tam še ima, strelja pa ne več. Pa kmečke izkušnje? Če ste si zapomnili vsaj nekaj omenjenih pridobitev, potem veste, da je Mirko Skuhala s svojo družino delaven in dober gospodar. Kmetijstvo mu je dalo veliko! Š. Sobočan Kmetje KZ Radgona dobro delajo V Kmetijski zadrugi iz Gornje Radgone, ki od 26. januarja posluje kot enovita zadruga, želijo iz zemlje »potegniti«, kar se da. Tako so že pripravljeni, da s svojimi kooperanti na novo uredijo 16 hektarjev vinogradov. Že v letu 1989 so povečali zmogljivosti centra za sušenje in prevzem žitaric za dvakrat, tako da lahko na uro na ustrezno vlago osušijo 35 ton zrnja koruze. Naložba (končana v lanskem letu) je veljala 350 tisoč dinarjev. V letu 1989 so zgradili tudi oskrb-no-prodajni center v Spodnjih Ivanjcih. V novem centru so skladišče za reprodukcijski material, prodajalna s potrebščinami Strokovnjaki svetujejo BRESKOVA KODRAVOST To je najbolj pogosta in nevarna glivična bolezen breskev. Simptomi bolezni so zelo tipični in jih je lahko prepoznati. V fazi, ko se breskev že olista, opazimo, da so nekateri listi nakodrani, namehurjeni in spremenjene oblike. Barva takih listov je belo-zelena z rdečimi nabreklinami. Na spodnji strani lista pa se razvije bela prevleka. Takšni listi se zasuše in posluhi odpadajo. Tako močno napadene breskve ostanejo maja in junija skoraj brez listov. Zaradi tega odpadejo tudi plodiči. Breskev potem ponovno požene, vendar s tem porabi dosti rezervne energije in pogosto napadena drevesa hitro propadajo. Slabši je tudi nastavek listov in taka drevesa so bolj podvržena pozebi. Na jakost napada kodravosti imajo velik vpliv vremenske razmere, predvsem v času, ko breskva dobiva lističe. Če je takrat suho vreme, je bolezni zelo malo. Če je v tem času dosti padavin, so napadi zelo močni. Kako zelo dež vpliva na razvoj bolezni, lahko opazimo pri breskvah, ki so posajene ob zidu. Del breskve, ki je pod ka-pom je zdrav, medtem ko je drugi del ves mehurjast in nakodran. Ugotovljeno je tudi, da kodra-vost dosti bolj napada sorte breskev z rumenim mesom. Paziti pa moramo, da ne zamenjamo kodravosti, ki jo povzroča glivica Taphrina deformans, s kodra-vostjo, ki jo povzročajo listne uši. Da bi dosegli boljše uspehe pri zatiranju te bolezni, bom na kratko opisal bilogijo te glivice. Osvobojene askospore raznese veter in dospejo na lubje breskev. Tu klijejo in razvijejo mice-li. Ta miceli se na skorji in luskah popkov hrani saprofitsko, vendar ne prodre v notranjost. Šele naslednje leto tvori miceli konidije, ki jih dež, ki se cedi po vejah, prenaša na pravkar vzbrstele lističe. To so nežni lističi, katerih povrhnjica je zelo tanka. Konidiji na listih klijejo in direktno prodirajo skozi povrhnji- Zložbe tudi v Gerlincih in Fikšincih Do začetka aprila prihodnje leto naj bi končali zložbene postopke v katastrskih občinah Gerlinci in Fikšinci, glavni nosilec naložbe pa je Temeljna zadružna organizacija Cankova Kmetijske zadruge Panonka, ki bo sklenila pogodbo z Geodetskim zavodom v Ljubljani. Še prej pa bo od 19. marca do 19. aprila javna razgrnitev zložbene-ga območja na Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota ter na krajevnih uradih v Rogašovcih in na Cankovi. Gre za 277 hektarov zemljišč, ki so razdrobljena in nepravilnih oblik, zato je oteženo intenzivno kmetovanje. Celotno območje zajema 1065 parcel, katerih povprečna velikost je 26 arov. Po zložbi bo ostalo le še 410 parcel s povprečno velikostjo 67,5 ara. 90 odstotkov potrebnih sredstev — sedanja vrednost zložbe je ocenjena na več kot 665 tisoč dinarjev — bo nepovratno zagotovil Sektor za urejanje in varstvo kmetijskih zemljišč pri republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, preostalih 10 odstotkov pa bo iz občinskega proračuna, namenjenega za pospeševanje pridelave hrane. M. Jerše za kmetijstvo, odkupni prostor za živino in odlagališče za sladkorno peso. V Spodnji Ščavnici pa tačas gradijo preskrbovalni center z bencinsko črpalko. Naložba bo skupaj veljala 600 tisoč dinarjev. Vse naložbe so nadaljevanje vlaganja v zemljo. Od leta 1980 so namreč meliorirali 4.000 zložili pa 3.000 hektarjev njiv v dolini ob Ščavnici. Tačas končujejo priprave na melioriranje 383 hektarjev zemljišč na meji med občinama G. Radgona in Lenart. Zemljišča od Spodnje do Zgornje Ščavnice bodo uredili letos. Pri urejanju namenjajo pozornost ohranjanju narave, saj bo 70 odstotkov Ščavnice teklo po stari — sedanji strugi. Če bo co v listič. Tu se miceli širi in z draženjeiti pride do hipertrofije — to je nenaravne delitve celic. S tem je tudi pojasnjena vloga dežja. Iz tega lahko vidimo, da v vegetaciji ne pomagajo nobena škropljenja, ker sekundarnih okužb več ni. Pa tudi odrasli listi niso več podvrženi okužbam. Pri kemičnem zatiranju kodravosti je potrebno opraviti dve škropljenji z bakrenimi pripravki. Jesensko škropljenje opravimo ob odpadanju listov, najkasneje do sredine novembra. S tem škropljenjem hkrati zatiramo tudi listno luknjičavost in monilijo (sadno gnilobo). Drugič uporabimo bakreni preparat, ko se popki že napenjajo, vendar so še zaprti. Za ti dve škropljenji uporabljamo bakrene pripravke v dva-do trikrat večji koncentraciji od tiste, ki je priporočena za zatiranje peronospore. Za ti dve škropljenji priporočam enega od naslednjih bakrenih pripravkov: — bakreno apno, — kupropin, OCENJEVANJE VIN Društvo vinogradnikov Goričko pripravlja 19. marca že petotra dicionalno društveno ocenjevanje vin svojih članov. Iz leta v leto K misija priznanih slovenskih enologov ugotavlja, da se kakovost gon kih vin dviga. Ocenjevanje vin ima namen, da vinogradnike-kletafJ opozori na določene nepravilnosti v dosedanjem kletarjenju. Na dr gi strani pa ima ocenjevanje tudi tekmovalni značaj saj se marsikaj6 vinogradnik rad pohvali z dobro oceno svojega vina. Na kratko bi v nogradnike opozoril, kako naj pravilno vzamejo vzorec vina za o° njevanje, kajti marsikdaj je površno vzorčenje krivo za slabšo oceU vina. Steklenice, v katere točimo vino za ocenjevanje, naj bodo vins (buteljke ali litrske od vina). Marsikdaj se zgodi, da vinogradniki Pr nesejo na ocenjevanje vino v različnih steklenicah od sokov, žgap pijač itn. Čista vinska steklenica, ki jo — preden natočimo v njo J® za ocenitev — ovinimo s tistim vinom, ki ga bomo natočili. Vino J6® Ijemo (potegnemo) iz sredine soda. Cev poprej, dobro izperemo z v . do. Prvo vino, ki smo ga potegnili (približno 0,5 1), damo posebej a ga uporabimo za ovinjanje steklenic. Steklenic ne žveplamo! Na °c nitev damo vina, ki so čista in brez napak (oksidacija — vino iz n polnega soda). Pazimo na čistočo zamaškov. Za društveno ocenjeV nje vin naj vinogradniki prinesejo 2-krat po 1 liter oziroma 3-krat P 0,7 I vina posameznega vzorca. Vzorce vin zbiramo na ŽVZ za Pomu je v petek, 16. marca do 15. ure in v ponedeljek, 19. marca, do 12. ut ABC Pomurka Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, Murska Sobota, Štefana Kovača 40 OBJAVJA na podlagi sklepa delavskega sveta javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev: izklicna cena 1. osebni avto R 4 TL letnik 1983 (nevozen, neregistriran) 11.500,00 di 2. osebni avto ZASTAVA 101 GTL, letnik 1984 (vozen, neregistriran) 14.500,00 dl 3. dvobrazdni plug OLT 700,00 dl 4. tribrazdni plug OLT (skoraj nov) 5.000,00 dl 5. žaga (na traktorski pogon) 1.200,00 dl 6. diaprojektor 2.000,00 d® 7. fotokopirni stroj OMEGA 303 5.000,00 dl Javna dražba bo v nedeljo, 18. 3. 1990 ob 10.00 na dvorišču DO-Ogled navedenih osnovnih sredstev je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo plačati pred pričetkom javne dražbe 10% pol°' ga od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceno ni vračunan pr0' metni davek. KMETIJSKA TRGOVINA Marko Slavič Klučarovci št. 19 ima v zalogi ves gradbeni material, kmetijsko mehanizacijo, umetna gnojila, semensko koruzo, vse vrste krmil... • Odprto vsak dan od jutra do večera! Pokličite nas po telefonu 87-731. do na voljo sredstva za vzdržen nje odvodnje, bodo začeli urejati izsuševanje na manjših, do w hektarjev velikih površinah. P0' sebna skrb je namenjena tudi govedoreji in gnojenju s hlevskih gnojem. Uredili pa bodo tudi vec minifarm za vzrejo prašičev. Evidentiranih imajo 65 za vzrejo zainteresiranih kmetov. V centru Gornje Radgone bodo obnovili prostore hranilu® posojilne službe in prodajalno5 potrebščinami za kmetijstvo-Razmišljajo tudi o gradnji malih predelovalnih obratih in o uvedbi blagovne znamke za vino kmetov kooperantov in nekatere poljščine in zelenjavo. Boris Hegeduš — cuprablau Z, — Champion, — bordojska čorba. Dobre rezultate dosežemo tud1 s kontaktnimi fungicidi: — tiram, — ciram, — delan, — dodine, s katerimi škropi®?’ ko se pokažejo prvi lističi. V P”, meru, ko se to obdobje žara® slabega vremena podaljša, je J® ba škropljenje ponoviti. Iz i"" šenj zadnjih nekaj let vidimo, dosežemo s temi kontaktni®1 fungicidi zelo dobre rezultate/6 jih časovno pravilno uporabita0' Za boljše oprijemanje jim do® mo močila sandovit ali rado*1 Škropljenje z bakrenimi pripray ki pa je samo dodatna prevent1 va. Za razliko od drugih škf0 pljenj proti glivičnim bolezni®; kjer nanesemo škropivo v obl® meglice, moramo pri teh šk® pljenjih, posebno z bakreni® pripravki, drevo dobesedn° oprati. Iztok Keuschler, dipl. inž. agf’ STRAN 6 VESTNIK, 15. MARCA PTUJSKE toplice gredo po svoji poti razvoja PTUJSKA VAS IN HOTEL Pred leti smo tudi v pomurskih sredstvih obveščanja kar precej pi-»li in govorili o Ptujskih toplicah v bližini starega mesta in ob zgodo-rinskih poteh od severa proti jugu in zahoda proti vzhodu. Nekako je Prišlo do ideje, da bi pod streho Radenske vključili tudi Ptujske toplice. “Rojanih je bilo veliko obiskov, popisanih precej strani papirja... Mjub vsemu pa refrendum v Radenski ni uspel. Mnogi so bili prepričani, , je tako najbolj prav. Mogoče bo vsem tem dvomljivcem in »zihera- čez nekaj let žal, kajti Ptujske toplice so si opomogle in se odloči-za ssmostnimra samostojno pot razvoja. POGOVOR S PRIDIGARJEM KRŠČANSKE ADVENTISTIČNE CERKVE V MURSKI SOBOTI G. JANEZOM BORSETOM »SPOMINJAJ SE SOBOTNEGA DNE...« Ptujska vas z zvonikom, v ozadju Pa Ptuj z gradom Tačas je v Ptujskih toplicah na yoljo le 55 ležišč. Povpraševanje je veliko, prostora premalo. V fizioterapiji se dnevno zdravi od 150 do 180 pacientov, ki jih na-P°ti k njim zdravstvena skupnost. To pa pomeni veliko gneče brez pravega dobička. Zato pa je njihov cilj (poleg vsega drugega) v prihodnje usposobiti fizioterapijo predvsem za sprejemanje gostov — samoplačnikov. Y toplicah so seveda tudi ba-Z£ni, na prostem in pokriti. Do sedaj so bili gostje v bungalovih tudi delavci Železarne Jesenice, Metalne Maribor in TGA Kidri-nevo, ki jim je aktivni dopust za-?di vrste poklica še kako dobrodošel. lala toplice čez nekaj let res takšne, kot so v načrtu, ki nam ga je poka-: z novim hotelom. Ptujsko vasjo, novimi bazeni, povezane z mo-P*šce prek Drave s Sončnim parkom ... ? Jn na podoben način bo delo-3 a tudi Ptujska vas — načrt vo-?unih v Ptujskih toplicah, ki naj 1 ga uresničili že prihodnje leto. e dni končujejo finančno kon-"tjikcijo, denar pa bodo sovla-.. slovenske delovne organiza-^.e’ ki si bodo na ta način zaku-9’. e določeno število zmogljivo-• j Ptujski vasi bodo delavci Preživeli dopust na višji ravni, Porabljali vse športne objekte 11 Zadovoljevali svoje konjičke. Bungalovi bodo pravzaprav li-* hišice, zgrajene iz opek in P°krite z bobrovcem, z veliko le-a’ tipičnimi pročelji in izkorišče-podstrešjem. Sredi vasi pa 00 (tako kot v vsaki vasi) zvonik. Mrajkz večja povezanost turizma Tudi v ptujski občini se ubadajo s oocini se uoaoajo s * UM — MM M « Za sodelovanje z I I bolnišnico v Zalaegerszegu | |bo| .r°.murska bolnišnica si želi tudi sodelovanja z evropskimi hišnicami, bi lahko rekli po tem, ko so vzpostavili strokovno m z Ingoldstadtsko kliniko konec lanskega leta ter fe- | IBol*-- ,s splošno bolnišnico v Zalaegerszegu na Madžarskem. sob^ein'co’ skrbi za 320 tisoč prebivalcev, so obiskali direktor ■ M»-- Bolnišnice magister Emerik Zver, dr. Arpad Norčič in I So 'ja Požonec, predstavnica madžarske narodnosti. Dogovorili | h ° strokovnem sodelovanju in v aprilu bo našo bolnišnico I UeK' la tjlhova delegacija. Takrat bodo izoblikovali konkret- I Program sodelovanja in izmenjave strokovnjakov. mh B Poslovna »šlamparija« ali drobna deti ra °*>lačenja je pri naših Iju-^biij,,0" nekdaj cenjena. In v teh ^Ovcj (kako dolgo še?) časih ??ven avtoradgonski oktet, ki deluje že več let, se udej-ka"v na. razn**> proslavah in tudi gostuje drugje — vabil jim ne zmanj-obn •• je P°jasnjeval Drago Horvat, dajemo za JLA velika sredstva za __ fozitev in še vedno se najdejo sredstva, kot zdaj za nadzvočni lovec ij^P^uBuro Pa n' denarja. Bržčas bi se stanje na kulturnem področju jak Sa'°’ b' znali pojasniti v kolektivih, kako jo približati proizva-st:ne.n!’ ki nimajo izbire in prosti čas koristijo za obiskovanje dragih go-skih lokalov. J. Kaučič Kdaj si začel pisati in kje si objavil svoje prve izdelke? Že v osnovni šoli in pozneje v gimnaziji sem občudoval pesnike in čutil potrebo, da bi se izpovedal v verzih. Svoje prvence sem objavil v šolskem in taborniškem glasilu, ki je izhajalo v Lendavi. Kdo in kako te je spodbujal oziroma usmerjal v pisateljevanje? Bil sem zelo plah fant. Kljub temu sem svoje pesmi, zapisane v zvezek, pokazal na učiteljišču svojemu profesorju. Tam smo imeli literarni krožek, v okviru katerega smo organizirali glasbene in literarne nastope. Velik vpliv na moje pesništvo pa so imela dela znanih madžarskih ustvarjalcev, kot so: Sandor Pe-tofi, Jozsef Attila, Endre Andy, Janos Arany, Laszlo Nagy, Janos Pilinszky in drugi. V katerih literarnih zvrsteh se predvsem izpoveduješ? Največ pišem poezijo, ne zanemarjam pa tudi krajših črtic in novel. Zdi pa se mi, da je poezija, lirika področje, kjer se najlaže izpovem. Kje si nadaljeval z objavljanjem svojih del? Sprva je bilo zelo malo možnosti za objavljanje pesmi v madžarskem jeziku, saj v Pomurju ni bilo madžarskih revij in drugih publikacij. Slovenska literarna revija pa ni objavljala literarnih prispevkov madžarske narodnosti. Svoje pesmi sem poslal v Novi Sad pisatelju Gyuli Gab-biju Feherju, ki je v mladinskem časopisu urejal literarno rubriko. Več pesmi mi je objavil in me spodbujal, da sem ostal pri lirični izpovedi. Katere pesniške zbirke si izdal doslej in o čem pesniš? Izdal sem tri pesniške zbirke. Sodeloval pa sem tudi pri več antologijah. Prvo pomembnejše delo je Tavaszvaras (Pričakovanje pomladi). To je antologija, ki smo jo izdali trije avtorji: Pal Szomi, Jozsef Varga in jaz. Leta 1975 je izšla moja prva samostojna pesniška zbirka Halicanumi iizenet (Sporočilo iz Halicanuna — Lendave). Tu sem zbral svoje pesmi v petih ciklih. Posebej sem združil ljubezenske, izpovedne, zgodovinsko domoljubne, politično angažirane ter signalistične pesmi. Ta zbirka je imela velik odmev v Vojvodini, na Madžar V KOLOŠEVEM OBJEKTIVU SOBOŠKA TRŽNICA — Bila je tam, kjer stoji v Murski Soboti zdaj Blagovnica, nakupovalo in proda-x'° pa se je (kot priča dokumentarna in umetniška fotografija Jožeta Koioše-Kolosa) kar na prostem. je bila ponudba boljša od povpraševanja, ne vemo, saj je časovni odmik prevelik, avtorica podpisa pa r^ailada za verodostojno primerjavo, saj še ni sama nakupovala ponujenega. Spominja pa se le, a je i a Pred tržnico ob sedanji Titovi cesti Paukova slaščičarna z izjemno slastnim (sezonskim) kostanjevim P^jem in drugimi sladkimi dobrotami. Okrito in bolj improvizirano prizorišče trgovanja so kmalu po-r’B, potem pa je morala prepustiti prostor novogradnji, tako kot večina his, ki so stale na tej s rani g a-ne soboške ulice. Spomin in posnetek na soboško tržnico nekoč, pa je le ostal. & Bavčar skem in tudi pri nas. Kritiki so jih namreč v svojih analizah pohvalili. Ta zbirka je bila zame neke vrste vstopnica v literarno življenje. Madžarski pesniki, živeči v Pomurju, se moramo nenehno dokazovati s kakovostjo in smo odvisni od ocen z drugih območij (Madžarska, Vojvodina). Sicer pa smo bili (Pal, Varga in jaz) nosilci literarnega ustvarjanja madžarske narodnostne skupnosti pri nas. Tudi literarne večere in srečanja z bralci smo organizirali, kjer smo razvijali čut in spoštovanje do ustvarjalnosti. Seveda pa smo se zgledovali tudi po slovenskih pesnikih in pisateljih, saj smo jih lahko brali v originalu. To mi je omogočilo, da sem ujel sodobne literarne zvrsti, oziroma smernice slovenske lirike. Mnogo sem bral dela Janeza Menarta, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Jožeta Udoviča in druga. Nekatere pesmi sem prevedel v madžarski jezik. Leta 1980 sem skupaj z Ernestom Ružičem izdal pesniško zbirko Naj—Leg. To je prva slo-vensko-madžarska zbirka, ki sta jo izdala Slovenec in Madžar, ki živita v istem prostoru — Pomurju. Dokazala sva, da je literatura lahko univerzalna in da njeno branje tako v originalu kot v prevodu omogoča svojevrstno sožitje. Ta izdaja je nekako vplivala na poznejšo antologijo Sozvočje-Osszhong. Ustvarjal sem seveda tudi pozneje. Leta 1985 sem pri Pomurski založbi v Murski Soboti izdal pesniško zbirko H6vagy (Želja po snegu). Čez dve leti, 1987., pa je izšla moja zbirka otroških pesmi Viragkoszontb (Pozdravljene cvetlice). Tako sem se poskušal približati tudi najmlajšim. Prav otroška literatura (v madžarskem jeziku) je na območju Prekmurja slabo razvita. Od naših madžarskih avtorjev jo je negoval le Jozsef Varga. Omenil si že vrsto pesmi. Morda nekaj več o njihovi vsebini! Pišem o vsem. O dogajanjih okrog sebe. Zadnje čae pišem poleg osebne lirike še angažirano poezijo in tako reagiram na družbena dogajanja okoli sebe. Menim, da pesnik, mora (hote ali nehote) reagirati na družbene procese. To je zdaj, ob vse večji demokraciji, toliko bolj samoumevno. Še posebno zato, ker so imeli pesniki in pisatelji v madžarski zgodovini napredno vlogo. Napisal sem tudi nekaj ekoloških pesmi, kjer sem se zavzemal za čiste potoke in reko Muro. Katera od pesmi ti je najljubša? Vse pesmi so mi všeč in jih imam rad. Kot mati, ki ima enako rada vse otroke. Kaj pa proza? Si jo zanemaril? Proze pišem bolj malo, ker mi vedno primanjkuje časa, saj sem po poklicu novinar in pišem hkrati za dva medija (Nepujsag, madžarski radijski program) in občasno pripravljam prispevke na televiziji Ljubljana in Novi Sad. Novele sem začel pisati že v mladih letih, šlo je za resnične zgodbe, ki so bile lirično in etnografsko obarvane. Predpostavljam, da si doslej izdajal svoje knjige predvsem pri Pomurski založbi. Vse moje knjige so izšle pri tej založbi. Pesmi pa sem objavljal tudi v Maratorju, Dialogih, Ma-gyar szoju, Kepes Ujsagu, Nap-tarju, sombotelski reviji Eletunk; sodeloval pa sem tudi v antologiji madžarskih pesnikov, ki živimo na območju Jugoslavije, izšla pa je pod naslovom Szep versek. Kaj pa sodelovanje z literarnimi ustvarjalci v matični domovini — Madžarski? V stikih sem z nekaterimi madžarskimi pesniki nove generacije. Dvakrat sem se udeležil njihovega književnega tabora. Na podobnem ustvarjalnem srečanju sem bil tudi v vojvodinski Kani-ži. Osebno poznam Gyorgya Moldorja, Imreja Pentka, Andra-sa Fodorja, Tiborja Tiiskesa in druge. Predlani pa sem sodeloval tudi na enakovrednem srečanju Vilenica v Sloveniji, kjer sem spoznal mnoge slovenske in evropske ustvarjalce, med njimi tudi zelo znana Petra Esterhazya in zdaj že pokojnega Danila Kiša. Si redno zaposlen na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost in se boriš za točke, ki pomenijo osebni dohodek. To najbrž vpliva na manjšo literarno ustvarjanje? Na Zavodu sem zaposlen že 18 let. Toliko časa pa urejam tudi Naptar — zbornik Madžarov v Sloveniji, h kateremu sem uspel doslej pritegniti vrsto sodelavcev oziroma avtorjev posameznih področnih prispevkov. Ta publikacija, ki izide pred novim letom, ima pomembno vlogo tudi za literarne ustvarjalce iz vrst madžarske narodnostne skupnosti. Ob svojem rednem delu pri časopisu in radiu sem uspel urediti tudi 8 Lendavskih zvezkov. Si v določeni prednosti, saj govoriš dva jezika. Prav gotovo to izrabljaš. V pozitivnem smislu seveda. Prevedel sem nekaj pesmi Cirila Zlobca, Toneta Zlobca, Tomaža Šalamuna, Ivana Cankarja, Otona Župančiča in Toneta Pavčka. Seveda sem prevajal tudi prekmurske avtorje: dela Ferija Lainščka, Milana Vincetiča in Ernesta Ružiča. Kako pa je s tvojim slovarjem? Zdi se mi, da si zaradi te ideje dobil nekaj dodatnih sivih las. Nekoč sem delal na občinski skupščini kot uradni tolmač in referent za dvojezično poslovanje. Takrat se mi je porodila zamisel o slovensko-mad-žarskem slovarju družbenopolitičnega izrazoslovja. Začel sem si zapisovati posamezne termine in z leti se jih je nabralo nekaj tisoč. Slovar bo te dni izšel v nakladi 1.000 izvodov. Prepričan sem, da bo zelo koristen za vse, ki imajo opraviti z dvojezičnostjo, seveda pa tudi dijakom in študentom. Pred tem pogovorom si mi na videu zavrtel oddajo, za katero si napisal scenarij, posnela pa jo je televizija Novi Sad. Je bilo več takih del? Občasno pišem tudi scenarije za etnografske in kulturne oddaje televizije Novi Sad. Ta čas pripravljam portret grafika Štefana Galiča in prispevek o sodarjih, ki ga bo ta televizijska hiša posnela za program šolske televizije. Kultura pa je tudi sicer tvoje poklicno področje? Za madžarski program Radia Murska Sobota pripravljam kulturno oddajo, ki je na sporedu vsak četrtek. Tudi v Nepujsagu objavljam prispevke iz kulture, sicer pa pišem tudi druge sestavke. Pred leti sem pomagal pri ustanovitvi literarne revije Mura-taj, ki izide, dvakrat letno. V njej lahko objavljajo svoje prispevke vsi literati. Sicer pa bomo v eni od prihodnjih številk predstavili novejšo slovensko in madžarsko liriko. Pomembni prispevki, ki jih objavljamo v reviji, so tudi pisanja o dvojezičnosti in jezikovni problematiki madžarske narodnosti. Pesniki ne ustvarjate sami zase, ampak, kot si nekoč dejal, »s sredstvi poetike opozarjamo na lepote sveta okoli sebe in jih tako povabimo, da hodijo za nami in postanejo sopotniki — soigralci pesnikov«. Da pa to ne bi izzvenelo kot fraza, predlagam, da mi eno poveš v originalu! Bodi to pesem Tuszaveres (Gverilska pesem. Takole se mi je zapisala: tuszaimert / nagy arat kerek / nines olyan bank / amelyben annyi penz / legyen / — / tuszaimert / beke jar / eserebe / ugy vigyazzatok / mert megszigoritom / a felteteleket. V prevodu Jožeta Ternarja se v slovenskem jeziku glasi: Visoko ceno zahtevam za svoje talce. Ni je banke, ki bi imela toliko denarja. V zameno za moje talce je treba miru. Tako pazite, ker bom zaostril pogoje. Pogovarjal se je Štefan Sobočan kulturni koledar PETEK, 16. MARCA LJUTOMER - Ob 18.00 bo v galeriji Ante Trstenjak otvoritev pregledne razstave slik domačina — akademskega slikarja Vladimirja Potočnika. S krajšim programom se bodo ob tej priložnosti predstavili učenci ljutomerske glasbene šole. PETKOVA PREMIERA V ljutomerskem domu kulture bo jutri premiera komedije Gugalnik. Avtor besedila je Novak Novak, režiserka predstave, ki jo bodo uprizorili dijaki gimnazije, pa Cilka Jakelj. Nastopa jih devet, napovedana pa ni njihova prva izkušnja, saj imajo gledališko tradicijo, bb NEDELJA, 18. MARCA BAKOVCI — Ob 14.00 se bo v prireditveni dvorani začela občinska revija folklornih skupin, ki jo v sodelovanju z domačini organizira Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota. APAČE — V kulturnem domu bo ob 15.00 pričetek občinskega srečanja folklornih in plesnih skupin ter pevcev in godcev. Nastopile bodo domače otroške in odrasle plesne skupine ter godci in pevci starih ljudskih pesmi. PONEDELJEK, 19. MARCA MURSKA SOBOTA - V dvorani kina Park bo ob 19.30 gledališko gostovanje. Naslov predstave Bernarda Sladea, ki je nastala v produkciji Cankarjevega doma, je Ob letu obso-rej. V režiji Borisa Kobala nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban. (na posnetku spodaj) Posnetek z generalke v Okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled medregionalna razstava Gorenjske, Goriške in Pomurja likovna ustvarjalnost — pogledi na aktualnosti, na kateri sodeluje deset pomurskih akademskih slikarjev, osem umetnikov je iz Gorenjske, sedem pa iz Goriške. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled akvareli Marjana Remca iz Maribora. Razstava bo odprta do 20. tega meseca. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Enid Blyton — PET PRIJATELJEV (Mladinska knjiga), Miriam Stoppard - ČAS DEKLIŠTVA (Državna založba Slovenije) in ENCIKLOPEDIJA VPRAŠANJ IN ODGOVOROV ZAKAJ?) (Mladinska knjiga). HTk r J • TrZ" •• Barati Kor MADŽARSKO KULTURNO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI Madžarski kulturni ipraz-nik bodo Člani madžarskega kulturnega društva v Murski Soboti, ki deluje od letošnjega januarja, proslavili s predavanjem dr. Zoltana Varge iz Za-laegerskegh. Nocoj (v četrtek, 15. marca) ob 18.30 bo v svojem predavanju posredoval Sporočilo marčevske revolucije, nato pa bodo učenci madžarskega jezika v soboških osemletkah recitirali pesmi Sandorja Petbfija. Madžari se v pomurskem središču sestajajo na družabnih srečanjih v gasilskem domu dvotedensko, dodobra so se že seznanili z madžarsko literaturo v Prekmurju, proslavili pa so tako slovenski kulturni praznik, 8. februar, kot dan žena, 8. marec. Njihova srečanja so po pričevanjih udeležencev zanimiva in prijetna, bb ^TNIK, 15. MARCA 1990 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan PRISLUŠKOVANJE Ko so prišli brezžični telefoni v splošno uporabo, ker so 3 pač praktični, ni nihče pomislil, da se z njimi odpirajo tudi no-■ ve možnosti za medsebojno prisluškovanje. Tam, kjer je takih telefonov veliko, sosedje že gojijo nečedno zabavo, da prislu-Iškujejo drug drugemu. In kakor je morda zabava videti nedolžna, pa vseeno pomeni nedovoljeno vdiranje v zasebnost. V Združenih državah Amerike ima okoli 21 milijonov gospodinjstev brezžične telefone. In ker je v nasprotju z mnogo I dražjimi celularnimi telefoni, ki prav tako delujejo brezžično, a na strogo določenih valovnih dolžinah, navadnemu brezži- ’ čnemu telefonu mogoče zelo enostavno prisluškovati, so se lastniki začeli vračati k starim dobrim žičnim telefonom. Da se iz sosedskega prisluškovanja lahko izcimi tudi kaj I resnega, kaže primer Scotta Tylerja. Sosedje, ki so prisluškovali njegovim pogovorom, so enega od njegovih pogovorov razumeli, kot da se Tyler dogovarja z preprodajalci mamil. Obve-I stili so policijo, ki je potem nekaj mesecev prisluškovala njegovim telefonskim pogovorom, seveda zaman. Ko je mož zvedel za vse to, je sprožil sodni spor zaradi nedovoljenega prisluškovanja. Sodišča so presodila, da pri brezžičnih telefonih pač ni Imogoče zagotoviti tajnosti telefonskih pogovorov in potemtakem prisluškovanje ni nezakonito početje. Končno besedo bo imelo vrhovno sodišče. Pomislite na to, ko se odločate za nakup telefonske novo- MAMUTOVI OKU Prepoved trgovanja s slonovo kostjo, ki je eden od ukrepov, s katerimi naj bi zaščitili afriškega slona pred neusmiljenim iztrebljanjem, je povzročila, da so se trgovci s slonovino in izdelovalci slonokoščenih izdelkov začeli ozirati za drugo podobno surovino, ki je še bolj eksotična, kot je slonovina. Pogled so vrgli na mamutove okle. Znano je, da so pred deset tisoč leti na območju sedanje sibirske tundre romale velikanske črede mamutov. Ocenjujejo, da pod tundro počiva na desettisoče teh zamrznjenih živali. Že do sedaj so uporabljali mamutove okle za izdelavo najrazličnejših izdelkov. Mamutovo kost je sicer nekoliko težje oblikovati kot slonovino, vendar pa le največji strokovnjak na koncu loči izdelek iz mamutovega okla od izdelka iz slonovega. Zanimanje za zamrzle sibirske mamute je močno poraslo. Ta čas je kilogram mamutove kosti vreden 1000 dolarjev. Japonci že pripravljajo odpravo, ki naj bi ugotovila, ali je mamutovine dovolj in če je dostopna, potem pa bodo s Sovjetsko zvezo sklenili ustrezne dogovore. Varuhe narave pa skrbi, da bodo trgovci zlorabili trgovino z izdelki iz mamutovine za ponovno oživitev prepovedane trgovine s slonovo kostjo. ZEMLJOZERCI V gvatemalskem mestu Es-quipulasu se veliko romarjev zbira v tamkajšnji baziliki k čaščenju črnega Kristusa, kot pravijo lesenemu razpelu v cerkvenem oltarju. Med čaščenjem črnega Kristusa pa prihaja do za nas dokaj nenavadnega običaja. Romarji se ne posvečajo samo molitvi, Izganjanje Na pragu 21. stoletja ponekod v Evropi še zmerom izganjajo hudiča. V španski Granadi je v bolnišnici umrla šestintridesetletna ženska — žrtev obreda izganjanja hudiča. Ko so jo pripeljali v bolnišnico, je bila že nezavestna in je kmalu umrla, zdravniki so ugotovili, da je podlegla udarcem in veliki količini soli, ki jo je bila prisiljena pogoltniti. Podrobnosti srhljivega obreda sicer še niso znane, policija pa je aretirala že štiri ljudi, ki naj bi bili krivi za smrt nesrečne ženske. STOKANJE DREVES Ko drevo dlje časa muči žeja ali kako drugače oboli, začne stokati. Krike izmučene rastline zasližijo njeni sovražniki insekti, ki tako zvedo, da je rastlina šibka in manj odporna. Stokanje dreves je zanje znamenje, da lahko napadejo. To je slišati zelo nenavadno in kot v pravljici, pa vendar se morda v osnovi prav nekaj takega zares dogaja v naravi. Raziskovalci rastlin so namreč odkrili, da nekatere oddajajo nekakšno ultrazvočno cvrkotanje, kadar so v stresu zaradi suše. Cvrkotanje se jača, kot se povečuje stres. Robert Haack, raziskovalec ameriškega gozdnega urada, je prišel na misel, da bi te ultrazvočne glasove dreves lahko zaznali različni drevesni škodljivci. Rastline bi se tako same izdajale, da so manj odporne. Haack je s sodelavci eno leto snemal ultrazvočno stokanje različnih dreves. Pri upočasnjenem predvajanju so posnetki slišni tudi človeku; ultrazvočno oglašanje dreves je slišati kot nekakšno bobnenje. Nato je poskusno pošiljal posnete ultrazvočne glasove v določene dele drevesa ter ugotavljal, kako se na oddajanje odzivajo škodljivci. Ugotovil je, da so se raje odločali za tiste dele drevesa, kjer je oddajal krike, kot za tiste, kjer jih ni bilo. marveč čaščenje povezujejo z uživanjem glinenih tablic z verskimi simboli, ki jih prodajajo pred cerkvijo, mogoče pa jih je kupiti tudi drugod. Uživanje teh nedvomno prav nič okusnih tablic naj bi jim pomagalo pri prošnjah. Gre za geofagijo ali zem-Iježerstvo, kot bi rekli po naše. Običaj je razširjen v Afriki, Mehiki in Srednji Ameriki. Predvsem se h geofagiji zatekajo ženske med nosečnostjo. Uživanje ilovnatih Skrivnostne raziskave V moskovskem časopisu Trud je bilo objavljeno sporočilo, da so inštituti za raziskovanje možganov sovjetske akademije medicinskih ved izročili možgane lani decembra umrlega Andreja Saharova, očeta sovjetske vodikove bombe in Nobelovega nagrajenca za mir. Inštitut so ustanovili po Leninovi smrti in na njem hranijo poleg Leninovih tudi možgane Stalina, Klare Zetkin, pevca Leonida Sobinova in fizika ter nobelovca Leva Landaua. Direktor inštituta akademik Oleg Adrianov na vprašanje, ali so na Stalinovih možganih, pa tudi na možganih drugih politiokov odkrili kakšne posebnosti, ni odgovoril, ker ostajajo vse raziskave in spoznanja inštituta še naprej skrivnost. Sodelavci inštituta pa so menda zahtevali, da tudi za njihovo delo obvelja načelo »glasnosti«, da bi javnosti lahko sporočili izsledke svojih raziskav. Mali ljudje iz tropskih gozdov O pigmejcih, malih ljudeh iz divjih gozdov, govorijo že stari miti izpred tisočletij. Pritlikavemu ljudstvu so dali ime stari Grki, saj beseda pigmejec izvira iz starogrške pigme, ki pomeni laket. Morda so raziskovalci centralne Afrike poznali antična izročila in so po njih imenovali divja plemena, na katera so naleteli v deževnih pragozdovih tropske Afrike. Ime se jih drži še danes, čeprav antropologi vedo, da se sami imenujejo drugače, ne z enim samim imenom. Pigmejskih plemen je več in vsako ima svoje lastno ime. Danes jih živi kakih 150 do 200 v porečju Konga na ozemlju sedmih afriških držav: Burundija, Kameruna, Centralne afriške republike, Gabona, Konga, Ruande in Zaira. Med njimi je tudi pleme Efejev ali Mbutov, ki slovijo po svojih lokostrelskih sposobnostih. Njihovo število je majhno,’vsega skupaj jih je samo 5 500, živijo pa na območju (turskega gozda na severovzhodu Zaira. To pleme so vključili v mednarodno antropološko študijo, ki teče že od 1980. leta in je vanjo vključenih 25 raziskovalcev iz štirih držav. Efeje so izbrali predvsem zaradi tega, ker je njihov način življenja zelo podoben tistemu, ki ga je živelo človeštvo pred kakimi 10.000 leti, predno je prišlo do razvoja poljedelstva. Efeji se namreč preživljajo predvsem z lovom in nabiralništvom. Do poljedelskih pridelkov in drugega blaga pa pridejo z izmenjavo. Za strokovnjake so tako Efeji nekakšno okno v daljno preteklost človeštva in možnost, da preučujejo, kako se je človeštvo v sivi davnini preusmerjalo v razvojno naprednejše načine preživljanja. Antropolog Robert C. Bailey s Harvarda je dve leti živel med Efeji in zbiral gradivo za svojo doktorsko disertacijo. V tem času je doživel tegobe življenja v tropskem deževnem gozdu, preboleval je malarijo, a doživel tudi lepe tablic z verskimi simboli naj bi varovalo nosečnice pred različnimi nevarnostmi in zagotovilo tudi srečen porod. Nekatere ženske jedo glinaste tablice tudi kot sredstvo za preganjanje jutranje nosečniške slabosti. Raziskovalci, ki so si nekoliko podrobneje ogledali nenavadni običaj, pravijo, da gre pri geofagiji predvsem za verski obred, ki ima najbrž predkrščanski izvor. Ne izključujejo pa možnosti, da ima običaj tudi določene dobrodejne učinke na delovanje telesnega organizma. trenutke pristnega stika z naravo in ljudmi. Najtežje od vsega pa je bilo premagati nezaupanje, ki ga imajo Efeji, tako kot vsi pigmejci, do vseh tujcev in belcev še posebej. Prepričani so, da belci žro črnce, najbolj v slast pa naj bi jim šli majhni otroci. Nezaupanje in strah je antropolog najdlje zbujal pri otrocih in ženskah, moški pa so hitreje vzpostavili odnose z raziskovalcem. Ko se mu je pridružila še njegova temnopolta žena, so ga Efeji dokončno sprejeli medse. Šele potem je lahko temeljiteje proučeval njihovo življenje, družbene odnose, mite in običaje. Efeji so predvsem lovci in temu načinu preživljanja je podrejeno vse v njihovi skupnosti. Po telesni velikosti so podobni drugim pigmejskim plemenom, višina odraslega Efeja je največ 140 centimetrov. Poiti so precej svetle. V nasprotju z drugimi pigmejskimi plemeni pa so prav Efeji ohranili lov-sko-nabiralniški način preživljanja skoraj nedotaknjen. Civilizacija jih še ni posrkala vase. Bivajo v začasnih taboriščih in se selijo po potrebi. Lovijo v skupinah. Pri lovu niso preveč izbirčni, saj uživajo in pripravljajo za hrano meso 45 različnih živali, od malih gozdnih antilop, nič večjih od divjega zajca, do slona, ki je prav tako njihov lovski plen. Najljubše so jim antilope, največ pa nalovijo opic. Od plodov narave, ki jih nabirajo v gozdu, najbolj ce- TROFEJNI SULEC IZ SAVE BOHINJKE 14. februarja je Carlu Vojcu, ribiškemu čuvaju, za umetno vabo prijel trofejni sulec. Na zavodu za ribištvo so uradno ugotovili, da je žival rasla celih enajst let, tehtala je 16,65 kg in merila 117 centri-metrov. Sulec spada med večje, ki so jih ujeli v naših vodah. Leta 1979 je bil ujet v Ljubljanci velikan iste dolžine in malo manjše teže. Leta 1961 pa je avstrijski ribič ujel 132 centimetrov dolgega in 23 kg težkega. Največji zabeležni pa je bil ujet 1948. leta v Dravi. 138 cen-trimetrov in 21 kilogramov. i / .. KAKTUSE KRADEJO Agenti ameriškega FBI-ja so pred kratkim aretirali enaindvajset ljudi, ki jih sumijo, da so v puščavi Arizone kradli kaktuse in jih prodajali. Državni tožilec je povedal, da je akcija trajala štiri leta, aretirane pa bo, če bodo spoznani za krive, doletela huda kazen. Obtoženi so spodkopavanja ravnovesja v naravi in nelegalnega bogatenja. Od leta 1986 naj bi skupina nakradla nekaj tisoč kaktusov, nekateri so bili vredni tudi po 15.000 dolarjev. nijo med divjih čebel, ki ga nabirajo enkrat na leto. Takrat je zanje pravi praznik. Značilno za Efeje je, da ne love in ne nabirajo čezmerno. Uplenijo le toliko, kot potrebujejo. Z modernimi pojmi bi lahko njihovo življenjsko filozofijo označili kot ekološko. Nočejo uničiti tega, od česar so življenjsko odvisni. Združujejo se v lovske SKupine, ki pa niso stalne. Spreminjajo se, stari člani odhajajo, novi se pridružujejo. Zato tudi trdnih družinskih vezi ne poznajo. Kadar se selijo, nosijo večino bornega imetja ženske, medtem ko možje nosijo le orožje in še kakšno malenkost. Ko je Bailey spraševal, zakaj je tako, so mu možarkarji pojasnili, da so ženske močnejše, naloga moških pa je, da jih branijo pred morebitnim napadom kake zveri. Efeji tačas še žive na svoj prastari način. Vendar pa se jim ne piše prijazna usoda. Njihova kultura je zapisana propadu. Obstoj Efejev je tesno povezan s tropskim pragozdom. Ohranijo se lahko taki, kot so, samo v dovolj prostranem gozdu. Dandanes pa se afriški tropski gozdovi pospešeno krčijo zaradi izsekavanja in požiganja. Efejem se tako krči življenjski prostor in na poti so drugim afriškim primitivnim plemenom, ki so že izgubila svojo kulturno identiteto. Z njimi pa bo izginila živa priča davne preteklosti človeštva. I Če boste kupovali v BIMU, boste privarčevali! Povrnili vam bodo 3 odstotke v gotovini od zneska, ki ga boste porabili za nakupe pri njih v treh mesecih! obročno odplačilo brez obresti d. o. o. Telefon: 22 219 Za prvo osemletko proti kanalu ■I • ■I ■ l VIŠJI KOREJCI Precej nizka rast povzroča pri prebivalcih Demokratične ljudske republike Koreje manjvrednostne komplekse, kar je po vsej državi sprožilo pravo pravcato kampanjo z* povečanje telesne višine. Seveda je dal zamisel zanjo generalni sekretar korejske partije in predsednik DLR Koreje Kirn II Sung, ki meni, da je to vprašanje povezano s prihodnostjo države in naroda. Po mnenju sodelavcev inštituta za telesno kulturo v Pjongjangu sta nezadostna telesna razvitost Korejcev, p* tudi njihova nizka rast ostanka nekdanje izkoriščevalske družbe, zato svojim sodržavljanom priporočajo, naj s* aktivno ukvarjajo z nekaterimi oblikami množičnih športov. Šolarjem predlagajo, naj vadijo na drogu in delajo skoke, ker to pospešuje rast kosti, krepi telo in na splošno dobro vpliva na zdravje. Vse kaže, da je kampanj* množična in včasih zajame tudi tujce. O tem se je lahko prepričal tudi dopisnik Tassa, ki ga je brivec v hotelu glavnega mesta po končanem britju nekajkrat močno lopnil P° glavi in mu rekel, naj še malo zraste. Za vsak primer Družba AS Norske Shell bo * severnem morju zgradila plošča® za črpanje nafte, ki bo dovolj soka, da je ne bo poškodovalo dviganje gladine morja, ki bi morda povzročilo segrevanje našega planeta. Norske Shell je tako prva naftna družba na svetu-ki bo upoštevala tveganje tako imenovanega učinka tople grede-Ta naj bi namreč povzročil, da se bo podnebje na zemlji otoph}®’ polarni led naj bi se začel topit}-posledica tega pa naj bi bilo dviganje gladine morja. Predstavnik družbe je izjavil, da bo ploščad, ki bo visoka 350 metrov in bo za; čela delovati leta 1996, v rab' vsaj 50 let, zato se morajo zavarovati pred vsakršnim nepnj6' tnim presenečenjem. Murska Sobota Ciril-Metodova ulica 50 STRAN 10 VESTNIK, 15. MARCA za. vsakogar nekaj MOC DARILA Sociologi, te zgage, se vmeša-yajo tudi v obdarovanje in menijo, da se za darili lahko skriva še vse kaj drugega, kot veselje do obdarovanja. Senčna stran darila je zavesten ali podzavesten bojni načrt, v katerem ne manjkajo niti osebni interesi. Nekaj je gotovo: darilo zavezuje obdarovanca. Človek, ki ne daruje in ki odklanja darila, je kmalu sovražnik. Po drugi strani Pa lahko obdarovanec postane žrtev različnih darovalčevih namenov. Z darilom lahko na primer pomirimo prijateljevo jezo ali pa utrdimo zvezo, ki je občutljivejša in ponavadi težavnejša od krvnega sorodstva. Z darilom lahko utrdimo svojo moč nad obdarovancem. »Zoprni« sociologi pravijo, da s tem namenom posebno skrbno izbiramo darila, za katera vemo, da bodo obdarovancem ugajala. Ce pa hočemo izbrati tako darilo, moramo odkriti kakšno intimno človekovo skrivnost. Tako postane obdarovanec za odtenek pro-zornejši in ranljivejši. Že res, toda ali to pomeni, da moramo res vedno podariti samo rože in bonboniere? Z darilom si človeka lahko tudi podjarmimo. Po mnenju sociologov je tak namen značilen predvsem za tašče in babice. Kruto vprašanje v zvezi s takimi darili je: ali skušamo tudi otroke »kupiti« z darili? Iz čiste ljubezni? Ali pa morda zato, da bi se odkupili za kakšen greh? Darila za otroke so posebna težava. Otroci jih namreč ne morejo vračati, ker nimajo denarja. Tako so po eni strani prikrajšani, po drugi strani pa lahko starše izsiljujejo. Vzemimo na primer mladoletnico, ki jo starši zvečer ne pustijo ven. Hči je sicer jezna, zaveda pa se, da lahko nekaj dni po prepovedi izhoda zahteva od staršev, kar si zaželi. Pa vendar, ne pozabimo, da sociologi pokvarijo vsako zabavo. Oblast, premoč, izsiljevanje! Pa ni tako črno. Kljub vsemu je namen večine daril narediti veselje. Butik Iris NADE ANTOLIN obvešča cenjene stranke, da bo do vselitve v nov lokal na Lendavski utici v Murski Soboti nemoteno poslovat na Lendavski 58 — na dvorišču prek železniške proge. Za poroko in druge slavnostne večere si omislite večerno ali poročno obleko BUTIKA IRIS. NASVET Butik Iris je odprt od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V Ponedeljek je zaprt. Priporoča se butik Iris Nade Antolin na Lendavski 58 v Murski Soboti. Koprive proti spomladanski utrujenosti Zaničevane in pogosto prekli-nJ3ne koprive imajo tudi celo vr-sto dobrih lastnosti. Ce jih zna-1110 pripraviti, so odlično sred-s'vo proti spomladanski utruje-nosti organizma, pa še okusne so- Snovi v njih urejujejo presno-vo, čistijo kri in jo krepijo. Poleg klorofila in histamina vsebujejo Provitamin A, kalij in kalcij. Ker so snovi v koprivah koncentrira-ne’ jih naenkrat ne smemo pre-pojesti. Obe vrsti kopriv, velika (s sivo klenimi listi), in mala (s blešče-če zelenimi listi) in še posebno Pekoča, sta užitni. Koprive nabi-ranio od marca do maja, takrat S v nj'h največ koristnih snovi. 'rgamo samo nežne liste in mlade Poganjke. Pri tem si natakne-rokavice, saj lahko prav ne-Pbjetno spečejo’ Nikar pa jih ne ob'rajmo ob cestah, na katerih je Vel|ko prometa. Ko se koprive Ogrejejo na 60 stopinj, ne pečejo več. To lastnost zgubijo tudi, če Ph namakamo v vodi. Koprive Ujedo dobro skupaj s čebulo, sla-n,no, prekajenim mesom, jajci Pa s krešo, drobnjakom in peteršiljem. —DOBRO JE VEDETI KDAJ POSTANEJO PSI OTROKOM NEVARNI? Otroci — če nimajo slabih izkušenj — imajo radi pse. Toda otroci, ki odraščajo brez psa, pogosto naredijo marsikatero napako, ki utegne zanje biti usodna. Otrok plane k psu in ga hoče pobožati ali celo objeti. Žival to dokazovanje ljubezni sprejme kot napad in poskuša pobegniti. Privezan pes ne more zbežati, zato se brani — po svoje seveda. Pes se počuti ogroženega tudi takrat, kadar je stisnjen v kot. Žival vendar ne more vedeti, da bi jo rad otrok le pobožal. Postane paničen in ugrizne. Majhni otroci, ki vrešče planejo pred psa, zbudijo v njem lovski nagon. Pes »šavsne« po plenu. Samo pes z železnimi živci lahko prenaša motorje, deske na kolescih in kotalke — skratka vse, kar povzroča hrušč. Otroci so nepremišljeni in včasih psa dražijo. Zelo nevarno postane, če otrok pogosto draži priklenjenega psa ali pa ga celo obmetava s kamenjem. Pes postane sovražnik otroka. DOBRO JE VEDETI USNJE JE LAHKO RAZLIČNO OBLAZINJENO POHIŠTVO Oblazinjeno pohištvo je ponos vsake gospodinje. Pri vsakodnevni uporabi pa tudi njemu prah ne prizanese. Sčasoma nečistoče ne moremo več odstraniti s sesalnikom za prah, lotiti se moramo temeljitega čiščenja. Oblazinjenega pohištva pa ne smemo nepremišljeno čistiti s krtačo ali gobo in lugom, ker ga s tem premočimo. Da bi preprečili take poškodbe, so razvili posebna sredstva za čiščenje blazin, suhe pene. Preden začnemo čistiti, moramo na skritem mestu preskusiti obstojnost barv. Nanesemo nekaj pene in podrgnemo s svetlo krpo. Cc na njej ne ostanejo sledovi barv, lahko čistimo. Peno enakomerno nanesemo in jo z gobo porazdelimo, nato podrgnemo s čisto krpo. Počakamo, da se pohištvo dobro posuši, in ga posesamo. Posoda UREJEN NERED Polovico izdelanega usnja porabi čevljarska industrija. Iz ostalega usnja delajo oblačila, pasove, torbe, kovčke . .. Usnje je naravni material, pridobljen iz Študij brez stresa । , Študij je garaški posel in zahteva primerne razmere in ustrezno ler"1*0’ Pedagoški raziskovalec Giuseppe Zeniello z univerze v Pa-nnt ponuja v svojem priročniku nekaj napotkov, kako se lahko no Pritiskom prenapolnjenih urnikov in brez izčrpavajočih marato-pred izpiti izognemo stresu in pravilno organiziramo delo. čen ■ ”On,emben je predvsem prostor, ki mora biti tih, dobro prezra-zbr ln °^revan °d 15 do 20 stopinj, saj rahla napetost mišic spodbuja I, an°st. Sedeti je treba vzravnano, noge naj se dotikajo tal, svetlo-st l*a ?!.ora prihajati z leve strani. Delo mora biti vsakodnevno in si-PoUat''nO’ ^rez daljših nedejavnih obdobij, najbolje v zgodnjih po-d । ®nskih urah, in sicer ne več ne manj kot dve do tri ure po vnaprej tež"Cenem urniku. Najprej ureditev zapiskov istega dne, zatem naj- Jl Pfedmet, ki mu sledi najljubši, in potem znova težji in tako da-ča' ’sakemu predmetu se je treba posvetiti le v okviru predvidenega ra h' nj'm' Pa je Pc* minul odmora. Čas, namenjen študiju, mo-g b,t' intenzivno izrabljen: nič vmesnega vstajanja, telefonskih po-6 °^v> grizljanja, iskanja zvezkov, knjig, svinčnikov in podobno. । ,, Pomembna je tudi prehrana: močan zajtrk, prigrizek za malico, vin*10 kos''° °b določeni uri, veliko sadja, sveže zelenjave in beljako- *er osem ur spanja. kože goveda, svinj, koz, ovc itd. Različne površine usnja imajo značilne lastnosti. Pokrito usnje: je prevlečeno s filmom kritne barve, tako da brazde v njem niso vidne. To usnje je trpežno, voljno in neobčutljivo za sneg, vodo in blato, če ga negujemo s sredstvi, ki vsebujejo maščobe. Nepokrito usnje: je samo barvano in nima zaščitne plasti. Brazde so odprte in dobro vidne. Za nego tega usnja uporabljamo emulzije. Te so netopne in posebno blage, na usnju ne delajo madežev in ga ohranjajo mehkega ter odpornega proti umazaniji in vodi. Semiš: Površina tega usnja je zelo fina in občutljiva. Pri vsakodnevni uporabi se zaradi umazanije, mokrote in prahu rada zlepi. To zlepljenje preprečimo, če čevlje in škornje, preden jih prvič obujemo, zaščitimo s sprejem za semiš. Snovi v tem pršilu varujejo občutljivo površino, barve ostanejo sveže in usnje voljno. odporna na visoko temperaturo Posoda, ki jo damo na kuhalno ploščo (za kuhanje na plinu uporabljamo žični podstavek), mora biti na zunanji strani popolnoma suha. Kuhalna plošča mora biti hladna, segreva naj se, ko je posoda že na njej. Posode ne smemo nikoli segrevati prazne, dno mora biti pokrito s tekočino ali maščobo. V posodi ne smemo pražiti, zlasti pa ne uporabljati mrzle vode za zalivanje. Vroče posode ne smemo odstaviti na mokro ali kamnito podlago, temveč na leseno deščico. Vroče posode ne smemo čistiti z mrzlo vodo ali je pri čiščenju potopiti vanjo. Kuhajte z nami Radio MURSKA SOBOTA 5 NAJ Piščanec na kmečki način Glasbena lestvica Radia Murska Sobota. Slišite.jo lahko ob petkih v oddaji 21-232. Girl, I’m gonna miss you — Milli Vanilli Julija — Magnet Dobra mrha — Don Mentoni 2. 3. 4. 5. Another day in Paradise — Phill Collins Lambada — Kaoma Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi video-st«diem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. ~ Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Pobota, Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Oddaja 21-232 je na sporedu Radia Murska,^°!?ola (UKV 87>6 MHz ali SB 648 kHz) ob petkih od 18.00 do 19.00. 1 kg mladega piščanca 10 dag moke 2 žlici surovega masla ali margarine žlica belega olja, žlička soli, malo popra 8 manjših šalotk 8 drobnejših krompirjev 8 šampinjonov ali par lističev suhih gob 10 dag mesnate slanine 1/2 I kokošje ali juhe iz kocke žlica sesekljanega peteršilja Piščanca razrežemo na kose. V ponvi razgrejemo surovo maslo in olje (zmešamo). Moko zmešamo s soljo in poprom ter v njej povaljamo piščančje kose. Na vroči maščobi kose piščanca opečemo z vseh strani in jih preložimo v večjo posodo. Šalotko (cele čebulice) in na večje kose narezan krompir opečemo na maščobi, kjer smo opekli piščanca in stresemo k mesu. Prav tako na hitro opečemo očiščene šampinjone ali oprane in namočene jurčke. Tudi to priložimo k perutnini skupaj s hrustljavo zapečeno slanino. Po vrhu polijemo maščobo, ki je ostala od pečenja. Dodamo kurjo juho in dobro pokrito dušimo, da se vse sestavine zmehčajo. Preden serviramo, naredimo pod-met z 1 del vode in žlico moke, da zgostimo omako. Zraven ponudimo testenine ali dušen riž ter sezonsko solato. Omake mora biti toliko, da meso ni popolnoma pokrito. Skuhamo samo toliko jedi, kolikor je sveže pripravljene porabimo, ker zaradi gob ni primerna za pogrevanje. vrtnine ujemajo se ne ujemajo se fižol cvetača, dišavnice, kumare, belo zelje česen, por, čebula grah kumare, koleraba, korenje, redkvica, redkev česen, por, čebula kumare fižol, grah, solata krompir, redkev, paradižnik zelje (razen rdečega) dišavnice, por, rdeča pesa, zelena, paradižnik jagode, čebula por korenje, solata, zelena, čebula fižol, grah, paradižnik korenje grah, dišavnice, por, redkvice, redkev, solata, paradižnik, čebula rdeče zelje dišavnice paradižnik solata (vse vrste) dišavnice, kumare, korenje, redkvice, čebula zelena zelje, por, paradižnik, čebula krompir paradižnik skoraj vsa zelenjava razen zelja kumare, por, rdeče zelje čebula korenje, por, solata, zelena fižol, grah, zelje Za nered na gredah poskrbimo načrtno — rastlinam ustvarimo razmere za najboljše sožitje. Mešana kultura — skupaj posadimo različne vrste zelenjave — ima prednost pred monokulturo, eno samo vrsto. Če rastline rastejo v primerni družbi, druga drugo pospešujejo pri rasti. Tiste rastline, ki jemljejo iz tal malo hranilnih snovi, pomagajo onim, ki potrebujejo veliko hranilnih snovi. Rastline, ki plitko razpredejo korenine, ne jemljejo hrane vrstnicam, ki poženejo korenine v globino. Nekatere rastline preprečujejo, da bi zbolele njihove sosede. Na razpredelnici vidimo, katere rastline se prenašajo in katere se ne marajo. SESTAVU MARKO NAPAST OPERA MUSORG-SKEGA FR. FILM. IGRALKA ADJANI DEL ABESINUE PRITOK MENAMA V TAJSKI STARO IME REKE ANIENE V ITALIJI INDUSTR. MESTO V VZHODNI ANGLIJI TELEVIZIJSKI ZASLON PRIREDITEV VSAKO DRUGO LETO / PREOSTALA KOLIČINA MONAŠKI SUVEREN ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI NIGERIJI SLAVILNA PESEM AM. FILM. IGRALKA SLOVENSKI SKLADATELJ (M0JMIR) KOSITER STO KVADRATNIH METROV RASTLINA BREZ KLOROFILA • NESPOSOBNOST GOVORJENJA PEVKA PINTERIČ OBRAT ZA PRIDOBIVANJE OLJA ŽE UMRLI AM. FILM. IGRALEC (JAMES) ŠP. SPOLNIK JEZERO MED ZDA IN KANADO URAN JAPONSKI KNJIŽEVNIK (KOBO) TVORBA, KI SLUŽI RAZMNOŽEVANJ POLT J K PEVEC KING COLE AMERIŠKO M. IME LOVSKA DRUŽINA VISOK PIRAMIDAST STEBER IZ KAMNA KRVNO MAŠČEVANJE NA KORZIKI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Montand, avenija, Libanon, atol, rt, VJ, Očko, oer, lan, g, Oka, Livonci, iz, psar, Eva, tri, vodovod, izogona. STRAN 11 križemkražem po naših šolah Moja mama Union Pohod na Jeruzalem smo prijetno utrujeni. Ljubezen??? UNI brez alkohola, ko z užitkom rečeš še! Moja sošolka Pustovanje Nekaj o morali vsi tako ali tako vemo. kler je majhen. Simon Hedžet, OŠ Cezanjevci Morala je beseda z velikim pomenom. Ljudje si jo razlagamo vask po svoje. Za človeka, ki je-pošten, nevoščljiv, prijazen, pravičen, •pravijo, da je moralen. Ta človek pa mora tudi pomagati prijateljem v nesreči in težavah, biti delaven, njegova dejanja se morajo kazati tudi v spoštovanju do starejših ljudi. In če hoče ta človek ostati moralen, se mora gibati v primerni družbi, kjer lahko nadaljuje svoja dobra dela. Torej mora biti moralna tudi družba, v kateri živi in dela. Kakšna pa je današnja družba, pa Andrej Ficko, 2. b OŠ Cankova DEJAN FUJS, 8. raz. OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota Vsako leto imamo doma telička. Po navadi pride na svet ponoči. Ko se zjutraj zbudim, mi to povedo starši. Takoj ga grem gledat. Že prvi dan se postavi na noge in pije mleko pri kravi. Takrat ga krava liže po hrbtu. Kadar ga ni zraven nje, žalostno muka. Ko teliček malo zraste, začne jesti tudi seno. Teliček hitro raste. Všeč mi je samo, do- Pust je star slovenski običaj, ki nam ga je uspelo ohraniti pred pozabo. V torek smo imeli tudi na naši šoli pustovanje. Ob pol deveti uri smo se zbrali pred šolo, pripravljeni na pustno povorko. Najprej smo šli do gostilne Kozel, kjer smo se ustavili in malo posedeli. V vsej pustni kramariji seveda ni smel manjkati kurent, ki nas je vneto priganjal, naj gremo naprej. Sklenili smo, da bomo obiskali še vrtec. Tudi tam so bili otroci našemljeni v vseh živih barvah. Kmalu seje začel pustni sprevod pomikati proti šoli. Ko smo prišli tja, so nam postregli z okusno malico. Potem smo odšli v dvorano. Tam je bilo tekmovanje v skečih. Zmagal je sedmi razred, ki je pripravil najbolj smešen skeč. Od srca smo se jim nasmejali. Sedmi in osmi razred sta nato ostala še na plesu. Mi pa smo se odpravili domov, odložili pustne maske in se spet podali v dolgočasni vsakdan. Milan FRANC, 6. raz., OŠ STOGOVCI Razmišljam o življenju, o ljubezni, o usodi nas mladih, o sreči. Kaj je zame sreča? Mogoče prava ljubezen. Ne, tega ne vem. Dandanes v taki zmešnjavi, v tem času ne vem, ali je lahko kdo sploh popolnoma srečen. Pa niti v ljubezni. Prazne sanje o nečem lepem, o nečem naj naj, nekje daleč ali pa morda tu v naši bližini. Ljubezen. Beseda, ki veliko pomeni, veliko obljublja. Kaj je ljubezen? Morda tisti fant z zasanjanim pogledom, fant, ki je sedaj v sosednji učilnici. On niti ne ve, da pišem o njem, da ga nekje globoko v svojem srcu občudujem. Ne ve, da ga venomer naskrivaj opazujem. Niti, da ga ljubim. Ne ve ničesar. Morda, včasih ko se nekje naskrivaj srečajo najini pogledi. Njegov osoren pogled in cela se stresem. Kakor da me polijejo s hladno vodo. Včasih mimobežni, kratki pogovori z njim o nečem čisto tujem, oddaljenem. Niti ne pogovor o tem, kar srce želi povedati, ampak čisto nekaj tretjega oddaljenega. Včasih se kratko nasmehnem ob pogledu nanj. Vem, da ima v sebi čisto drugačno mnenje o meni, kot pa v resnici kaže... Ja, zakaj sem to napisala??! Nataša Gazdag, 8. raz., OŠ Drago Lugarič, Lendava Minuli teden je bilo prav veselo! Pustovali smo in v četrtek nadomestili zimski športni dan s pohodom na Jeruzalem. Iz Žerovinec smo se napotili do Cerovca. V križišču smo se napotili proti Radomeršča-ku. Od tam se je že videl vojaški stolp in visoke palme na Jeruzalemu. Pot nas je vodila med samimi goricami. Ljudje so že pridno obrezovali vinsko trto. Včasih smo jo mahnili kar po bližnjici. Spotoma so nas pozdravljali prvi znanilci pomladi, zvončki. Končno smo le prispeli na 342 m visoko vzpetino Jeruzalem. Odpočili smo si in se namalicali. Učenci 8. razreda so igrali nogomet. Ostali smo se razgledali po prelepih vinorodnih krajih. Domov smo se odpravili po drugi poti. Bili Opisujem mojo sošolko Matejo, ki sedi pred menoj v prvi klopi, v tretjem a razredu, in je odlična učenka ter vzornega vedenja. Ima rumeno-rjave lase in na nosu ima bradavičko. Oči so modre barve, sicer pa je rdečelična deklica. Na uhljih ima uhane, rdeče barve, obrobljene s pozlačenim robom. Oblečena je v svetlo-modro srajco, ki ima bele črte in bele gumbe. Tudi na ovratniku ima bele gumbe. Na sebi ima oblečen vzorčast »lajbič«, ki je rdeče barve, na njem je pripet črn okrasni robček. Na sebi ima tudi svetlomodre kavbojke, zavihane, ker so ji predloge. Na nogah nosi kariraste copate, rdečemodre barve, in ti copati so obloženi z belo podlago. Nosi nogavice bele barve. Ima tudi dobre lastnosti. Rada pomaga sošolcu, kadar katero stvar ne zna. Je zelo dobrega in prijaznega srca. DUŠAN DUMIČ. 3. a, OS »JOŽE KERENČIČ«. GORNJA RADGONA .Je močnejše postave. Ima lepe rjave oči. Rada nosi elegantne obleke in je vedno lepo urejena. Najlepši mi je njen obraz. Doma je preprosto oblečena. Je tudi skromna, mirne narave, pogumna in dobrega srca. Imam jo rad, ona pa mene. Je moj vzor. Mitja j b OŠ Videm ob Ščavnici V Pivovarni Union so strokovnjaki po večletnih prizadevanjih pripravili po lastnem postopku novo pijačo UNI brez alkohola. Seveda je recept skrivnost naše hiše. Lahko povemo le to, da jo pripravljamo iz ječmenovega slada vrhunske kakovosti, izbranega hmelja in odlične vode, ki jo črpamo iz lastnih vodnjakov. UNI brez alkohola je prva brezalkoholna pijača iz žit. Vsebuje veliko mineralov, vitaminov in nizkokaloričnih hranilnih snovi. Hitro in učinkovito nadomešča izgubljeno tekočino in preganja utrujenost. UNI brez alkohola je idealna pijača za tiste, ki se po naporih ali športnih aktivnostih želijo odžejati, osvežiti in okrepiti. BREZ ALKOHOLA ALKO? BREZ ALKOHOL ^EZ ALKOM VESTNIK, 15. MARCA 198° — STRAN 12 utrip življenja Krajevna skupnost Beltinci PREMALO DENARJA ZA ZAHTEVNE NALOGE 100 let železnice v Lendavi obletnice Ura je pet popoldan nekega februarskega dneva leta 1990. Dva vagona potniškega vlaka čakata na prvem tiru železniške postaje t Lendavi. Prihajajo maloštevilni potniki, vlak jih bo odpeljal proti M. Središču in Čakovcu. Nekateri bodo nadaljevali pot prek Varaždina proti Zagrebu, drugi prek Ormoža v osrčje Slovenije, tretji morda prek Kotoribe na Madžarsko. Na drugih tirih stojijo vagoni — cisterne, ki so pripeljale nafto za lendavsko rafinerijo. To je na železniški postaji vsakdanja podoba. Marsikateri potnik ne ve, da je na to železniško postajo prvič pri- srednjeročnem referendumskem programu v Krajevni skupnosti • J*1 za le*os načrtujejo nekatere zahtevne naloge, vendar ugotavlja-„ । . za njihovo uresničitev premalo denarja. Med pomembnejšimi »gami so: prostorskoureditveni načrt za jedro kraja, nadaljevanje P”™!6 Itnnalizacije, razširitev telefonije, priprave na gradnjo večna-. dvorane, kabelske televizije in nadaljevanje stanovanjske grad-Koleg tega pa bodo morali precej sredstev nameniti za najrazličnej-»zdrzevalna komunalna in druga dela. O letošnjih načrtih smo se po-“ovarjali s predsednikom sveta KS Beltinci, Vinkom Goršakom. ~ Že nekaj časa si v Beltincih pri-f’devate prostorsko urediti jedro kra-P, tako da bi lahko začeli graditi nekatere potrebne objekte. Kako daleč ste’ »Izdelan je že osnutek zazidalnega načrta za jedro Beltinec, o čemer je bila že dvakrat organizirana javna razPrava. Žal pa še ni določen prostor ra gradnjo večnamenske dvorane, ki naj bi bila pri stari osnovni šoli. Upa-»>o, da se bomo o tem zmenili v najkrajšem času. S sprejetjem zazidalnega načrta za jedro kraja bomo v Bel-bncih rešili ne samo vprašanje kulturne dvorane, temveč tudi drugih po-lrcLnih poslovnih prostorov.« ~~ Med zahtevnejšimi nalogami KS "kitici v letošnjem letu je nadaljeva-“le gradnje kanalizacije. Katere ulice nameravate vključiti v kanalizacijo? »Letos nameravamo kanalizacijo nrediti v Cankarjevi ulici. Žal nam aj več ne dovoljujejo sredstva samo-Pdspevka. Pri tem pa poleg krajevne-?a samoprispevka in deleža gospo-'njstev računamo tudi na občinska sredstva. Do sedaj smo v Beltincih na kanalizacijo priključili 150 gospodinj-kev, letos pa jih bomo še dodatnih " Letos nameravate končati z raz-siritvijo telefonije. Kako daleč ste? »Novo telefonsko centralo na pošti ' Beltincih že montirajo. Potrebno bo le razširiti telefonsko omrežje: upa-da bomo z razumevanjem sobo- peljal vlak pred sto leti — leta 1890. ZAVRTIMO KOLO ZGODOVINE NAZAJ Po meščanski revoluciji na Madžarskem sta še začeli hitreje razvijati industrija in obrt. Obrt se naglo razvija tudi v Lendavi, malem naselju pod obronki goric in mogočnim gradom Eszterhazyje-vih. Sem prihajajo tudi izobraženci, zakaj Lendava si je leta 1867 pridobila mestne pravice. Pošta je začela delati leta 1832. 1875. je mesto dobilo telegraf. 1895. pa je bila napeljana telefonska zveza od M. Sobote prek Baltinec do Lendave in Nagykanizse. Naravna lega Lendave je najbolj odprt prehod iz alpskega sveta v Panonsko nižino in omogoča Madžarom. Čehom. Slovakom in Poljakom najhitrejšo povezavo z Jadranom in Balkanom. Veliko vlogo pri raz- voju mesta je imel tista leta odvetnik Mihaly Hajos, ki je 1873. leta ustanovil gasilsko društvo in Lendavsko hranilnico, sodeloval pa je tudi od leta 1884 do 1890 pri graditvi železnice Zalaegerszeg— Lendava—Čakovec. 1887. so čez 'reko Muro pri Murskem Središču zgradili železniški most in končno je napočil veliki dan — železniška proga je bila zgrajena. Zgradila jo je družba prekodonavskih železnic iz Budimpešte. Na železniški postaji se je zbrala vsa tedanja lendavska smetana pa še veliko radovednežev si je prišlo ogledat to čudo tehnike. Vlak je pripeljal na postajo in po kratkem postanku odpeljal proti Re-diesu in Lentiju. Železniška proga je prinesla Lendavi nov razvoj. Leto pozneje je dobila pravico do po- Današnji pomen železniške proge je manjši kot nekoč. Potniški promet je močno zmanjšan, zato pa je velik tovorni promet, zlasti po zaslugi lendavske rafinerije. Železniška postaja r Lendavi v sto letih ni spremenila svoje podobe. Krasi jo trojezični napis kot da bi hotel povedati, da je bila v lasti treh gospodarjev. ške pošte to uspeli urediti v prvi polovici letošnjega leta. Z razširitvijo telefonije bomo dobili najmanj 150 novih številk S tem pa bomo tudi dolgoročno rešili vprašanje telefonije.« — Bili ste tudi pobudnik za nadaljevanje stanovanjske gradnje na Jugovem. Kakšne so možnosti? »S skladom stavbnih zemljišč smo se uspeli dogovoriti za nadaljevanje stanovanjske gradnje na Jugovem. Na razpolago bo 16 parcel. Če pa bo večje zanimanje bo, možno urediti tudi več parcel. Zadeva je tako daleč, da že zbiramo ponudbe izvajalcev. Prav tako bo 30 parcel v obrtni coni, medtem ko je nekaj parcel tudi v in- duslrijski coni.« F. Maučec gorenjega sebne samostojne javne uprave, to pa je še bolj odprlo mesto, ki se je začelo hitro razvijati. 1903. so zgradili kanalizacijo in 1906. leta so tlakovali glavno ulico. Tega leta so zgradili tudi prvo tovarno dežnikov na Balkanu. Pred graditvijo železnice čez Semmering na Lesna Industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin Izkoristimo Vdahnimo jim podstrešja im strešna 7^ okna Gorenje - Glin • izdelana iz visokokakovostnega impregniranega smrekovega lesa • s termoizolacijskim steklom in trajnoobstoječimi tesnili • z zunanjo zaščitno prevleko iz aluminijaste pločevine • s štiridelno obrobo poti Dunaj—Trst in proge Budimpešta—Zagreb—Reka je Lendava prestrezala dobršen del prometa v smeri sever—jug, po zgraditvi omenjenih prog pa se je prometni pomen mesta zmanjšal. Ko je Lendava dobila železnico, so glavne prometne poti tekle že drugod, tako je bila novozgrajena železnica namenjena predvsem povezavi Lendave s središčem Žalske županije. 1907. so zgradili tudi železniško progo M. Sobota—Hodoš. dove in sekala les v oko&tt Kobilja. Dobrovnika in Strehovec. Leta 1922 je to podjetje zg/radiSo ozkotirno železnico od Sv. Vida nad Strehovci do Lendave. ŽELEZNICA PO PRVI VOJNI Po končani prvi svetovni vojni je bila Lendava priključena k Jugoslaviji. Železniška proga od Lendave do državne meje je bila zaprta. tako je ostala Lendava zadnja železniška postaja na progi Ža-greb— Varaždin—Čakovec—Lendava. O povezavi M. Sobote z Ljutomerom pred prvo vojno ni bilo mogoče misliti. Ogrske oblasti so preprečevale vsako zvezo Prekmurja s Slovenijo, ni bilo niti okrajne ceste in le broda pri Petanjcih in Veržeju sta omogočala neznaten promet prek Mure. Iz nacionalnih razlogov je morala vsaka pot iz države. tudi iz Prekmurja, voditi prek Budimpešte. Končno so leta 1924 odpri železniško progo med Ormožem—Ljutomerom in M. Soboto. Želje po železniški povezavi med Lendavo in M. Soboto niso bile uresničene. Po prvi svetovni vojni so z železniške postaje vozili les na Hrvaško, sa j je delniška družba Našička odkupila goz- SPREMEMBE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Pred prihodom modžarskA veljakov v Lendavo je umikajoča savojska stare Jugoslavijie minirala železniški most pri M. Središčne Železniška postaja v Lendavi j/e: spet postala končna postaja, le da sedaj v obratni smeri iz Madžarske. Po končani vojni je novajugoslovanska oblast pobrala železniške tire od Lendave do državne meje in jih odpeljala v Bosno. kjer so gradili progo Samoe—Sarajevo. Nekaj let po vojni je bri promet pretrgan, saj je bil pomien železniški most pri M. Središču. Vlak, je pripeljal do M. Središča, potniki so se z brodom prepeljali čez Mu-ro. na drugi strani pa so pantmnai vstopili v vlak, ki jih je pripeljal do Lendave. Leta 1952 so mori ponovno zgradili in od takrat poteka promet neovirano. Danes: je železniška proga v glavnem namenjena prevozu nafte v rafinerija ter blaga. ki ga izdelujejo delovne- organizacije. V zadnjem času se- speti veliko govori o gradnji železniške-proge do državne meje z Madžarsko. Če bi se to res zgodilo, bi železniška proga spet bila rakimr. kot je bila pred sto leti, ko so jjn zgradili Jaru De PO 50 LETIH SPET DA — Pred kratkim sta praznovala 50 let skupnega življenja tudi Janez in Marija (roj. Kerec) Bertalanič iz Lemerja. Spoznala sta se na delu v Nemčiji, poročila pa pri Gradu na Goričkem. Janez se je po poroki čez nekaj časa vrnil v Nemčijo, tam preživel vojna leta, maja 1945 pa seje vrnil v domovino in se vključil v NOB. Tako si je tudi pridobil status borca. Po osvoboditvi sta zakonca nadaljevala s težkim delom tja kmetiji, ker pa jima le ta ni dajala dovolj sredstev za preživljanje, se je Janez tudi zaposlil. Čez čas jima je uspelo kupiti manjše posestvo v Lemerju, kamor sta se preselila in kjer še zdaj živita ter opravljata skoraj vsa potrebna dela na kmetiji. Ob jubileju so jima čestitali tudi predstavniki krajevne skup- nosti (na posnetku). Strešna okna so vam na voljo v Lesnini, pri Lipu in pri Potrošniku v Murski Soboti. Obiščite nas! J. G. ZVEZDA je kazal svetlo pot do zvezde. Pridružili so se mu še drugi, ki so oznanjali na Zahodu, da bi ljudstvo šlo z njimi za njo. Zrli so vanjo m bolj. ko so jo gledali, bolj je postajala svetla, svetila ježe s sijem, ki je slepil um in oko. Brez dvom so verjeli vanjo in voditeljem, ki so oznanjali njeno resničnost in dosegljivost. Zvezda je dobila magično moč in nekateri so prav zato podvomili o njeni resničnosti za vse, ki si jo poželijo. Rekli so: tisti, ki jm* že sveti nad glavo, je ne bodo kar tako, v enakih deležih delili za vse, ki bi se radi osvetlili z njo. Bolj verjetno je, da bodo za druge odstopili tisti žarek, katerega imajo sami dovolj ali pa bo dobre zanje. Če razmišljajo tako, kot piše, in če je s tem kaj resnice, potem je lahko sijoča zvezda » polnem siju opij za ljudstvo v predvolilnem časa. Življenje z rožami Petdeset let skupnega življenja sta prastarih Anton in Agata Horvat iz Otroške ulice v CrenšaHcih. Anton, rojen 191S-, je delal na kraetijskem posestvu vrtnarijo, gojila sta veliko raž. V rilo— se jau je rodilo trinajst otrok, razveseljuje pa jo tudi 14 makov in en pravnuk. — ~ STRAN 13 Ustnik, 15. marca 1990 odprta stran POGLEDI ZELENIH IZ LJUTOMERA NA MELIORACIJE Eden največjih in življenjsko pomembnih problemov v našem okolju so hidromelioracije in vodnogospodarske ureditve — regulacije potokov. Danes ima človek veliko »moč« nad naravnimi strukturami, ki se kaže v njegovem znanju in tehniki, s katero le-te spreminja. S težkimi buldožerji in bagri spreminjamo tok potokov, po izračunanih formulah jim določamo padec in velikost korita, popravljamo relief itd. Močvirne travnike izsušujemo in preoravamo, kopljemo jarke in sekamo vso vegetacijo, ki je na poti težkim strojem in traktorjem. Vse to počnemo zaradi naše želje po povečanju pridelka hrane za človeka in materialnega dobička. Pri vseh teh posegih pozabljamo na troje: na videz novonastale kulturne dediščine, ki leži v zemlji. Novonastajajoča kulturna krajina je po takih posegih videti oropana grmov in dreves, povečajo se vidne razdalje, skratka: prostor postane poenostavljen — monoton. Veliko hujši pa so vplivi teh posegov na naravne strukture in naravno ravnovesje: — padanje ravni podtalnice, s čimer je povezano zmanjševanje količin pitne vode, — slabšanje kakovosti pitne vode zaradi intenzivnega kmetijstva s kemičnimi sredstvi in umetnimi gnojili, — sprememba mikroklime, ki se kaže v zmanjšani vlažnosti zraka, v večjem nihanju temperature in povečani vetrovnosti; — zmanjšana vrstna sestava ekosistema, s čimer je ta vedno bolj labilen, zlasti so prizadete živalske vrste, od ptic do male poljske div-jadi in insektov, — posebej občutne spremembe so v močvirnih biotopih, travnikih in logih, močvirni travniki so življenjsko pomembni za belo štorkljo, logi pa za sivo čapljo. Zelo radikalne spremembe so tudi v potokih. Regulacije potokov so verjetno najhujši človekovi posegi v naravno okolje. Struge novih potokov so kar se da ravne zaradi lažjega obdelovanja zemljišč, padec dna struge je kar se da velik zaradi hitrejšega odtoka vode in končno korito struge je toliko globoko, da se da vanj speljati melioracijske jarke, katerih globina je odvisna od globine dre-nažnih cevi. Vse to se zdi na prvi pogled logično in edino pametno. In vendar: v tako ustvarjenih strugah ni več tolmunov, ker je dno gosto prekrito s skalami. Pod koreninami dreves se ne skrivajo in ne drstijo ribe, ker na brežini reguliranih potokov ne sme rasti drevje. Po celotni dolžini vodnega toka so enake življenjske razmere, ki so bistveno drugačne od prvotnih. Biološke razmere so se v vodi toliko spremenile, da je skoraj v celoti uničena samočistilna sposobnost le-te, kar je bistvenega pomena tudi za zdravje človeka. Še vedno velja voda za vir življenja, in to predvsem zdrava in čista voda. Da bi se izognili vsem negativnim vplivom, ki jih prinašajo tovrstne regulacije, so drugod po svetu že razvili koncept urejanja voda in kmetijskih zemljišč na način, ki upošteva naravne zakonitosti. Tak prostor ohranja naravni tok potoka, ki ostaja vijugast in obrasel. Urejanje struge je omejeno le na čiščenje odvečne zarasti in plavajočih vej in drugih odpadkov. Brežine, ki se rušijo, utrjujejo s popleti vejevja in sajenjem dreves in grmovja. Ob potokih, ki poplavljajo ob večjem deževju, so predvsem poplavne površine — travniki. Škoda, ki jo naredijo kontrolirane poplave, je veliko manjša od nepredvidenih poplav. Odškodnino za izgubljen pridelek lastnikom povrne država. Tako izvedene regulacije sp veliko bolje vključujejo v kulturno krajino. Z ohranjeno ali zasajeno zarastjo je ohranjeno tudi ekološko ravnotežje. Morda je zadnji čas, da v našem Pomurju spremenimo tudi odnos do gozda, saj smo vendar najmanj gozdnata pokrajina v Sloveniji. V svetu je tako, da 25 % gozdnih površin zadovoljuje potrebe po kisiku na določenem območju. V ljutomerski občini je gozd zastopan na 22 %, v prekmurski ravnini pa je gozdnatost le 16%. Zato menimo, da alarm nikakor ni odveč. Vendar — z gozdovi in gozdnimi omejki se igramo, kot da bi rasli kot gobe po dežju. Enoličnost ravninskih polj prekinjajo ob mejah polj večje ali manjše skupine mozaično razporejenih dreves. Te majhne, z drevesi porasle površinice — gozdni obmejki, so otočki sredi odprte kmetijske pokrajine in s svojo vegetacijo: zelišča—grmovje— drevje dajejo zavetje mali divjadi, pticam in nekaterim rastlinam. Človek z intenzivno kmetijsko pridelavo, z uporabo hidro- in agromelioracij, velikostrojno obdelavo in z uporabo vedno večjih količin raznih pesticidov prežene številne rastlinske in živalske vrste, ki najdejo zavetje in življenjski prostor prav tu. Delujejo tudi kot zaščitni pasovi pred vetrom, saj lahko zmanjšajo hitrost vetra tudi do 20 % in s tem bistveno vplivajo na mikroklimo poljske vegetacije. Zelo pomembni so ti omejki tudi pri samopreskrbi z lesom, ker imamo tukaj dejansko dopolnilno lesno proizvodnjo za kmete brez gozdov. Glavna drevesna vrsta v teh obmejkih je črna jelša. Ta mokri dolinski svet je naravno rastišče tega drevesa. Vzporedno s hidromelioracijami pa na poljih počasi pada nivo talnice in nekatere prvotne vegetacije so že močno ogrožene. Hidromelioracije so najprej občutili hrastovi gozdovi, sedaj pa so na vrsti jelševi logi. To izumiranje je treba nujno preprečiti. Ena od rešitev je enostranska zasaditev obstoječih kanalov z jelšami. Koristi je pa več: — velika plodnost rastišča, — hitra rast, kratka življenjska doba in zato proizvodna doba, ki je okoli 50 let, — hitrejše obnavljanje kapitala zaradi kratke proizvodne dobe, — sorazmerno mala poraba energije v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami, — gozdnogojitveni cilj je zelo dober les, saj je jelšev les zelo iskan na domačem in tujem tržišču. Jelševi gozdovi pa so pomembni tudi kot ogromen rezervoar prečiščene in zdrave pitne vode. Zato je nujno potrebno ohraniti to minimalno gozdnatost in funkcionalno razporejenost naravnih gozdov med pretežno kmetijskimi površinami. Povzeto: Zeleni list 1988, S. Dešnik: Prostorski posegi, ki spreminjajo podobo Pomurja in L. Nemesszeghy: Gozdovi in melioracije. V razmislek pa tole: psihologi trdijo, da zelena barva pomirja. Treba je umiriti to brezglavo hlastanje po naravi za čim večji zaslužek oz. večjo blaginjo z ustrezno davčno politiko in ugodnostmi, kar bi kmete spet pripeljalo na pot konvencionalnega kmetovanja. Seje čas, da sestvari obrnejo na bolje, vendar odlašanja več ne sme biti. Ne pustimo, da se Ptujsko polje pripeti tudi pri nas. Delaje dovolj, zato vabimo vse zainteresirane in tiste, ki so pripravljeni žrtvovati kaj svojega prostega časa za naravo, da se nam pridružijo. Naš začasni naslov je: OK ZSMS UUTOMER (Zeleni Ljutomera) VRAZOVA 1 69240 Ljutomer oz. tel. 81 922 za Zelene Ljutomera Gorazd Klemenčič KAKO RAZMIŠLJAJO Zadnje čase veliko govorimo o krizi vrednot. O tem so se razpisali domala že vsi, ki jih to področje še posebej zanima, od sociologov, psihologov, do duhovnikov in drugih. Na to frazo smo se skoraj že tako navadili, da v njej ne vidimo več tistega pravega in pomenljivega značaja. V vseh teh razpravah je prihajalo do različnih ugotovitev. Bistvo teh ugotovitev pa tiči prav v izhodišču, ki si ga največkrat nismo upali na glas povedati. To izhodišče pa je evangelij, ki je tako rekoč alfa in omega vseh vrednot. Vse drugo so le izpeljanke, ki nemalokrat pozabljajo na svoj pravi izvor. Zato so ljudje siti takoime-novanih malih bogov. Spoznali so, da vera v človeku ni tista, na kateri bi si zopet upali tvegati pedesetietni eksperiment. Hočejo nekaj trdnejšega. Nočejo človeka, ki bi se bahavo postavljal in kazal svoje »božanske« vsezmožnosti: nočejo človeka, ki hoče narediti vse, kar zmore, čeprav ve, da narava ne odpušča in da se neusmiljeno maščuje; nočejo človeka, ki z levo roko po svoji lastni presoji deli svobodo, čeprav ve, da ni noben posestnik le-te; nočejo širokcustneža in podpisovalca deklaracij o človekovih pravicah, ko pa so le-te temeljna in samoumevna danost slehernega zemljana. Kaj je torej to trdnejše, se je pokazalo prav ob lanskem prvem povojnem božiču. Da ne bo pomote, mi slovenski krščanski demokrati ne mislimo mešati liturgije in politike, toda svoj politični program hočemo utemeljevati na avtoriteti — na temelju, iz katerega se bo dvigala zgradba do vrha, vključno s SPLAVOM, zaradi katerega naj bi po presoji nekaterih po-grebli na spomladanskih volitvah, ker ga pač postavljamo pod drugačni zorni kot, kot je to bil vključno do dneva, ko to pišem. Naši nasprotniki nam torej očitajo, da s tem pogrevamo že utečeno, po zakonu izpeljano prakso, in da ponovno potiskamo ženo v tiste mračne čase, ko so bile še kot »sužnje svojih mož« obsojene na zgolj rojevanje otrok. Torej splav, ta »velika vrednota« »osvobojene žene«, je za gospoda Školča in še nekatere druge svobodnjake pridobitev, ki so si jo žene izborile v povojnem »pravičnem« obdobju. In zdaj hoče neka mračna stranka, po imenu Slovenski krščanski demokrati, to ponovno za- O SPLAVU KRSCANSKI DEMOKRATI IZ LJUTOMERSKE OBČINE nas praksa glede zakonov, se tudi temu ne bi čudili. Če bi vse to, kar nas obremenjuje in greni življenje, z zakoni odpravljali, potem bi morali sprazniti tudi naše domove ostarelih, onemoglih, duševno prizadetih. Vsekakor pa tiste, ki že leta ležijo v komi in samo še vegetirajo. Na podoben način si je zamišljal čudovito prihodnost nam vsem dobro znani nacionalsocializem. Vsi vemo, kako se je ta filozofija končala. Zato gospodje oziroma tovariši, vi, ki tako širokogrudno ponujate slovenskim materam to veliko »pridobitev«, da naj same odločajo o življenju in smrti svojih zarodkov, pozabljate, da s tem kopljete fizični in duhovni grob sebi, svoji stranki in vsemu slovenskemu narodu. Politika je resda v nekem smislu marketing. Ne moremo pa govoriti o marketingu, ko gre za človeška življenja. Kako hinavsko izzvenijo pozivi k ohranitvi naših gozdov in narave nasploh, že v naslednji sapi pa kar z levo roko reševanje splava, kot da le-ta ni največja deponija smradu naše notranjosti. O ekologiji ne more govoriti človek, ki je poln duhovnega smoga. Naša zunanjost, zastrupljena ‘narava, je odsev naše notranjosti. Kot vidite, gospodje svobodnjaki, naš politični program ni zastavljen na tako »širokogrudni ponudbi« kot vaš. Tvegamo, da mogoče v tem kratkem času ne bomo uspeli prepričati naših volilcev, ki jih je štirideset in več let zastrupljala ideja marksizma, da IMETI, ne pa BITI nekaj velja. In če ste si morda kdaj postavljali vprašanje smisla bivanja, ne vem, če ste si nanj — roko na srce — lahko odgovorili z odgovorom IMETI. Pa, da ne bo dvoma, mi SKD veliko polagamo na blaginjo, le da skušamo le-to usklajevati in uravnavati s tistimi zapostavljenimi vrednotami, zaradi katerih je pravzaprav zašla naša slovenska družba v tako globoko krizo, kljub bogastvu, ki ga premore naša dežela. treti in ženo oziroma mater ponovno zasužnjiti. Ko bi naši nasprotniki, tako goreči zagovorniki splava, temeljiteje razčlenili, kakšna neki je ta svoboda in pravica s krvjo zapacana, bi že, če že ne povsem umolknili, vsaj postavili pod vprašaj svojo širokogrudno grobarščino. Slovenski krščanski demokrati se bomo trudili in smo si tudi zadali nalogo, da bo žena in mati resnično svobodna. Zato ne mislimo s togimi zakoni, mimo vseh humanih pravil, vkleniti žene-matere in kratko-malo prepovedati splav. Ustvarjali bomo torej razmere, tako materialne, socialne in duhovne, ki bodo dvigale dostojanstvo matere in jo odvračali od tako drastičnih posegov, ki ranijo njeno dušo in jo potiskajo v njen lastni mrak, za katerega se potem družba kaj prida več ne zmeni. Popolnoma razvrednotena je potem tudi beseda emancipacija. Bolj spretne in lažne manipulacije z ženo si naša povojna družba ni mogla izmisliti. Na tisoče žena in mater, še posebno tistih iz tretjih nočnih izmen, se vam tovariši zahvaljuje za takšno enakopravnost. V času, ko bi morala družinska ognjišča žareti od njihove topline, ste jih trgali, in to delate še vedno, iz objema malčkov in jih kot robote programirate za stroji zgubaških podjetij, in to za tisto miloščino ob koncu meseca, ki ji pravite OD. To je torej tista opevana pravica in svoboda, zaradi katere je po kanalizacijah steklo na stotiso-če slovenskih nerojenčkov. S svobodo in pravico se mi ne želimo tako lahkomiselno poigravati. Nobenih anatem ne bo v našem programu. Konec koncev je človeška svoboda pravzaprav v tem, da lahko sam odloča med dobrim in slabim, če tega ni, potem ni svobode in pravice. Da splav ni nekaj dobrega, smo si nemara enotni, mar ne, gospod Školč. V nečem si pa resnično nismo enotni, in to je legalizacija zla. Tudi v samomoru je človek svoboden, pa vam menda ja ni prišlo na misel, da bi še tega legalizirali. No ja, kakršna je pri V Lipi zaprta vrata KUD Lipovci Neprijetno presenečenje smo doživeli člani kuda iz Lipovec v nedeljo, 18. februarja, letos v Lipi. Čeprav v svojem prostem času, zgolj zaradi zavestnega kulturnega udejstvovanja, smo bili v kudu Lipovci pripravljeni nastopiti s programom, ki smo ga pripravili za počastitev slovenskega kulturnega praznika. Z njim smo nastopili v domači KS pred številno publiko že 3. februarja in del tega programa je bil vključen v program radia M. Sobota. Bili smo že na Melincih in v Bogojini. Kot rečeno pa smo enak program ponudili tudi KS Lipa. Sami smo poskrbeli za obvestilo vsakemu gospodinjstvu, izpisali oglasne plakate, o prireditvi pa so starše obveščali tudi učenci OŠ. Obvestili smo prav tako odgovorne, ki so kompetentni za svoj vaški dom. 35 kulturnikov iz Lipovec (moški pevski zbor, ženski pevski zbor, recitatorji in igralci) je v lepem sončnem vremenu ostalo pred zaklenjenimi vrati vaškega doma v Lipi. Vaščani Lipe, ki jim je bil program namenjen, so prav tako ostali pred vrati svojega vaškega doma. Ob 13. uri, ko bi se moral program začeti, je pridrvel krajevni funkcionar in na naše začudenje povedal, da nas ne more spustiti v dom, ker nima ključa, niti ni doma tistega, ki naj bi odrešilni ključ imel. Po 20 minutah čakanja še vedno nismo mogli v vaški dom, ki med drugim služi tudi kulturi, in ni nam preostalo drugega, kot da smo »poraz« kulturno sprejeli in se vrnili domov z grenkim vprašanjem: Zakaj tako? Ali so res zadovoljni s svojim delom? J. B. Na seji predsedstva Kluba mladih Lendava glede na nastale razmere v OK ZSMS Lendava sprejeli naslednjo izjavo: Ker prihaja s strani političnih organizacij, predvsem ZSMS-li-beralne stranke, do čedalje večje politizacije mladih, smo sprejeli sklep o formiranju iniciativne skupine za neodvisni mladinski parlament, katerega poglavitne naloge bi bile: — animiranje kulturnega, zabavnega in rekreativnega življenja mladih občine prek klubov mladih (po večjih krajevnih centrih) kot osnovne oblike delovanja, — zaščita specifičnih interesov mladih na tradicionalnih in subkulturnih področjih družbenega življenja, — omogočanje organizacijskih in materialnih možnosti za delovanje klubov, društev, sekcij, skupin in posameznikov, — pokroviteljstvo občinske skupščine nad delovanjem mladinskega parlamenta v smislu zagotavljanja materialnih pogojev, s tem da je en član izvršnega sveta skupščine občine predstavnik interesov mladinskega parlamenta, — politične opredelitve in udejstvovanje mladih so stvar posameznika, vendar, ker so danes mladinski interesi tudi politični, podpiramo ustanavljanje mladinskih podmladkov političnih organizacij, katerih sodelovanje v neodvisnem mladinskem Socialistična zveza ni in ne more biti naslednica OF K takšnemu razmišljanju me Je spodbudil naslov članka v prejšnje® Vestniku, da naj bi bila Socialistični zveza tudi kot stranka naslednica OF. Zakaj temu ugovarjam? Po moje je sedaj Socialistična zve-za samostojna politična stranka, v katero posamično vstopajo občani — I njeni člani svobodno in prostovoljno- I Socialistična zveza ni več in ne more biti neka »krovna ali marelna« organizacija, v katero bi se morala združevati razna društva in združenja (gasil' ci, športniki, ribiči.. .), ne da bi se vsak posameznik samostojno in svobodno odločal o tem. OF pa je bila koalicija več in razh' čnih strank v drugi svetovni vojni, v katero so se združili KPS, krščanski : socialisti, slovensko sokolovstvo r kulturni delavci ter več manjših sku- I pin z namenom boja proti sovražniku . za osvoboditev slovenskega naroda. Upam, da je vojna za vselej končana- j Potrebno bo sicer še doseči nacional- j no spravo, saj so se eni in drugi boril* za blaginjo slovenskega naroda in so eni in drugi delali krivice temu slovenskemu narodu. Sedanji politični prostor na slovenskem zahteva drugačno politično organiziranost, kot smo je bili vajeni- Naši voditelji (kakšni so, takšni so, naši so) in mi sami smo, upam, spo; znali, da je za napredek potrebna tudi konkurenčnost političnih idej in mišljenj. Vsaj sedaj, ko se časi odpirajo novim in resničnim spoznanjem dolo; ■čenih resnic, bodimo argumentiram za kakršno koli trditev. Tako jaz prav gotovo ne morem trditi, da je DEMOS naslednik O F, čeprav je DEMOS koalicija večine prejšnjih polih' čnih strank, razen komunistov, medtem ko Socialistična zveza niti ni koalicija. Mogoče bo ta sestavek pripomog^ volilcem pri njihovih odločitvah, da ne bi res odšli žejni prek vode. Dosti; krat seje dogajalo,-da smo nasedali praznim obljubam. Svoje glasove pa bomo sedaj lahko oddali ljudem, k« so vredni našega zaupanja. Morda s° to povsem novi ljudje, kot je dr. Jože Pučnik, o katerem lahko v zadnji sobotni prilogi Večera (3. 3. 1990) prC' beremo, da ga je takratna vladajoča garnitura zaprla predvsem zato, ker je videl drugačno pot življenja, in morda tudi zato, ker je bil kmečki sin in s tem razredni sovražnik. Smešno in žalostno je, da so mu celo izgubili(?) diplomo in je moral vse začeti znova- Morda je lahko to tudi kmet Ivan Oman in mnogi drugi poslanci oz-kandidati za poslance z list DEMOS-a. za SKD UUTOMER Blaž Zanjkovič NEODVISEN MLADINSKI PARLAMENT parlamentu naj bo le posredno prek delegatov, — finančna podlaga za delovanje mladinskega parlamenta naj bi se zagotovila iz proračunskih sredstev občine odvisno od predlaganih akcijskih programov in možnosti financiranja, — smo proti vsakemu vključevanju mlajših od 16 let v politične stranke. Za DEMOS M. Sobota: Jože Tivadar Kot Klub mladih bomo na volitvah podprli tisto politično organizacijo, ki v svojih programih enakopravno obravnava tudi mladinsko politiko. Hkrati se tudi distanciramo od ustanovne seje nove OK ZSMS Lendava pod pokroviteljstvom katere nočemo več delovati. Predsednik Kluba Mladih Borut Topličaf Javno glasovanje (volitve) namesto tajnega, sprejem poročila o delu OK ZSMS, ki sploh ni bilo podano in katerega ni hotel nobeden sprejeti, vendar kol je iz zapisnika razvidno, je bilo sprejeto, ker je večina za, le da se nikomur ni dalo dvigniti roke (sicer ne vem, kako lahko iniciativni odbor za ustanovitev ene, sprejema poročilo o delovanju droge organizacije), izogibanje statutarnim vprašanjem o organiziranju OK ZSMS, češ da vsi navzoči poznajo statut... so očitno znak, da se ZSMS-iiberaina stranka poslužuje zares »libe ralnih« metod za nasilno ohranitev tistih pozicij, ki naj bi jim pripadale. Celo izjava vodje iniciativnega odbora za ustanovitev OK ZSMS Lendava Romana Kuronje, člana RK ZSMS-liberaine stranke, da so se podobnih metod morali poslužiti že v treh slovenskih občinah, dokazuje, da so republiški liberalci morali revidirati statutarne določbe, sprejete na novembrskem kongresu, oz. si jih prilagoditi, če hočejo ohraniti del pozicije oblasti, ki jim zaenkrat še pripada. Dogodka, ki st ga je omislil iniciativni odbor za ustanovitev OK ZSMS oz. liberalne stranke v Lendavi, ni mogoče poimenovati drugače kot farso, ki ne more biti v zadoščenje ne štiričlanskemu iniciativnemu odboru, od katerih dva sploh nista člana ZSMS niti to ne nameravata glede na njihove izjave postati, pa tudi ne pristopnim članom ZSMS (večinoma srednješolcem), ki so bili le kot reifikacija nekaterim članom iniciativnega odbora za uveljavitev svojih zasebnih interesov. Ne glede na povedano, pa moramo priznati, da je tudi to le demokracija, po čigavi meri, pa bo prikazal čas. Franc Koren __________■ -..........................................' STRAN 14 VESTNIK, 15. MARCA 1990 šport I X. TEKAŠKI MARATON TREH SRC | Natečaj za fotografijo ■ ■ maratonov J I Organizacijski odbor 10. jubilejnega tekaškega maratona ■ 1REH SRC v Radencih, ki bo v soboto, 21. aprila 1990, je že za- I «1 s pripravami na to množično in že uveljavljeno športno mani- ■ esIacijo. Tokrat bo na sporedu trimski pohod na Kapelo (6 km) _ •sr pet tekov: maraton (42 km), mali maraton (21 km), trimski I IJ”((I0 km), maraton pionirjev (1000 m) in maraton cicibanov I (600 m). Pravico nastopa imajo vsi, ki so starejši od 6 let in so ■ sposobni za preizkušnjo. Prijave zbira Športno društvo Radenci, I 69252 Radenci, telefon (069) 73-040 (interne 619, 603 in 318). | I startnina za maraton in mali maraton znaša za tiste udeležence, .1 s« prijavijo 10 dni pred tekom, 50, za zamudnike pa 100 dinar- — iev; Plača se ob dvigu štartnih številk na dan prireditve. Za trim- I ski tek ni Startnine. Mali maraton na 21 km šteje za prvenstvo I Slovenije. ■ (Organizator letošnjega 10. jubilejnega tekaškega maratona re ,.®rc v Radencih pa je razpisal tudi nagradni natečaj za foto- I Rafijo maratonov treh src v Radencih. Na natečaju lahko sode- ■ 1oon° VS' P°Llicni in amaterski fotografi, ki bodo do 10. aprila | 190 dostavili organizacijskemu odboru fotografije v velikosti . x 40 cm. Fotografije so lahko barvne ali črno-bele. Posamez- m ®‘k lahko v natečaju sodeluje z več fotografijami. Za pet najbolj- ■ Sm, ki jih bo izbrala posebna komisija, so pripravili lepe nagra- I e- lastni presoji pa bo organizator tudi odkupil petdeset fo- ■ I °8rafij. Rezultate natečaja bodo objavili na prireditvi tekaškega ■ maratona treh src v Radencih. F. Maučec I ODBOJKA Pomurje že prvak V dvanajstem kolu prvenstva v drugi republiški moški odbojkarski ligi vzhod je Pomurje iz Murske Sobote v derbi tekmi v Hočah premagalo partizana s 3:0 m si tako že zagotovilo naslov prvaka. Radenci so na Ravnah premagali drugo ekipo Fuži-narja s 3:0, Turbina pa je premagala Veržej s 3:1. V tekmovanju druge republiške ženske odbojkarske lige vzhod je Pomurje v Murski Soboti premagalo Črno s 3:1, Mladost pa je bila prosta. V naslednjem kolu igrajo — PomurjetTurbina, Veržej:Fuži-nar II, Radenci so prosti, ter Mladost-.Mežica in Ruše:Pomurje. ŠPORT INVALIDOV Dvojna zmaga DRSI V Ljutomeru je bilo regijsko tekmovanje invalidov v streljanju z zračno puško. Med štirimi ekipami je zmagalo DRŠI Murska Sobota pred Dl Gornja Radgona in Dl Ljutomer. Ekipa DRŠI (Vajndorfer, Turner, Ščančar, Flegar) se je uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo v Hrastniku. V Mariboru pa je bilo polfinale republiškega tekmovanja invalidov v dopisnem streljanju z zračno puško. Med tremi ekipami je zmagalo DRSI Murska Sobota pred Ptujem in Mariborom. Sobočani so se uvrstili na republiški finale, ki bo v Kranju. ---ROKOMET---------- Težka zmaga Bakovčanov V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v prvi republiški rokometni ligi je ekipa Pomurke Bakovec gostila Jadran iz Hrpe-Ija in zmagala z 21:20. Gole za Pomurko Bakovce so dosegli: Lebar 5, A. Lovenjak, Š. Lovenjak, Kozel in Petek po 4. Sodila sta Kalin in Korič iz Ljubljane. Tekmo si je ogledalo okrog 500 gledalcev. V naslednjem kolu igrajo Bakovčani v Izoli s Ferro-tehno. STOLPEC UREDNIKA Pomurska liga v malem Sl. Gradec Usnjar Rudar Š. Loka Inles Ajdovščina Jadran Ferrotehna P. BAKOVCI Ormož Krško Prule 12 8 2 11 11 12 12 7 7 7 6 12 6 12 12 12 12 12 12 6 5 4 4 4 2 1 1 0 1 1 0 1 1 0 0 2 2 304:263 18 3 276:257 15 3 5 5 5 6 6 7 8 8 8 260:255 242:230 286:265 259:265 279:270 294:294 300:303 238:274 266.309 261:280 15 14 13 13 12 11 9 8 8 6 jijo nd'ie,a^ Bakovec — jesenski prvaki v pomurski nogometni ligi. Sto-M V Maučec (trener), Svetec, Čergulj, Kuhar, T. Idič, Buzeti, (,eh '’tun,P^ Z- Vezeš, Berden, Horvat, Maligec in F. Maučec šek, j °i Čepijo: Lukač, D. Idič, Lipič, Bagari, Balažič, Baler, Ku- • *dič, Zver, Titan. Manjka Tratnjek. Foto: F. Maučec ---NAMIZNI TENIS----------------------------------- Solidne uvrstitve Drugi regijski turnir za mlajše pionirje, ki je bil v Titovem Velenju, je v štirih skupinah zbral 40 igralcev, med njimi sedem Pomur-cev, ki so dosegli solidne uvrstitve. V najboljši skupini je Sobočan Horvat z rezultatom 3:6 zasedel osmo mesto, v drugi Šadl z rezultatom 6:3 četrto, Radgončan Uhan pa s 5:4 peto mesto. V tretji skupini sta bila Radgončana Kolbl drugi in Getov deveti, v četrti skupini pa Sobočana Mataj tretji in Solar šesti. V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti republiško mladinsko prvenstvo za posameznike ter dvojice. Nastopili bodo vsi najboljši z državnimi mladinskimi reprezentanti na čelu, saj je prvenstvo kvalifikacija za državno prvenstvo. Od peterice Pomurcev se največ pričakuje od Orija in Rihtariča, zlasti slednji bi končno moral dokazati, da le ni toliko zaostal v igri, kot kažejo njegovi dosedanji rezultati. M. U. ---ODBOJKA--------- Poraz Ljutomerčanov v Mariboru Po zadnjih dobrih igrah so Ljutomerčani nepričakovano izgubili s Stavbarjem MTT v Mariboru s 3:1. Gostitelji sojih presenetili z dobro igro predvsem v prvem in tretjem nizu. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljuto-z ekipo Topolšice. mer doma ^DVORANSKI HOKEJ----------------------------- ABC Pomurka druga 5^ V Ljubljani je bil turnir v dvoranskem hokeju. Sodelovala je tudi nj j Pomurke iz Murske Sobote in zasedla drugo mesto. Soboča-ter ? PreiPf*gali Svobodo iz Ljubljane s 6:2 in Triglav iz Ljubljane s 6:3 8°bili s Concordijo iz Zagreba z 2:8. L. Z. •---KOŠARKA'------—------------------------------ Sobočani v polfinalu V Murski Soboti je bilo četrtfinalno tekmovanje v okviru pionirskega košarkarskega festivala za pokal Šumi. Gostitelji so premagali oba nasprotnika (Pomurje:Komet 62:59 in Pomurje:Koroška 68:29) ter se uvrstili v polfinale. Koše za Pomurje so dosegli: S. Grah 36, Bratkovič in Horvat po 27, Ivanc 14, D. Grah 12, Donko 4, Habjanič in Žižek po 3 ter Polanič 2. Starejše pionirke Pomurke pa so sodelovale na polfinalnem turnirju istega tekmovanja ter zasedle 4. do 8. mesto. Pomurje je premagalo Šoštanj s 46:27 ter izgubilo s Hrastnikom 22:51. Fužinar Olimpija Bled Mislinja Mežica Granit Topolšica A. LJUTOMER Šempeter Stavbar MTT Izola Braslovče 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 13 11 10 9 9 7 7 6 5 2 1 0 3 5 6 7 7 9 9 10 11 14 15 48:13 42:19 38:23 36:29 31:27 33:30 31:30 29:31 31:33 23:38 14:44 8:47 32 26 22 20 18 18 14 14 12 10 4 2 RAZMIŠLJANJE KAR TAKO ■■ šah----------- Sobočani in Lendavčani V novi tekmovalni sezoni --KEGLJANJE---------- Radenska izpadla V zadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški moški kegljaški ligi je Radenska izgubila srečanje s Hidrom s 5077:5084 podrtimi keglji. Posamezno: Steržaj 910, Šalamun 873, Kučan 860, Kovačič 828, Horvat 811 in Drvarič 795 podrtih kegljev. Radenska je izpadla iz republiške lige. bo nogometu Mali nogomet je športna panoga, za katero vlada vedno večje zanimanje tako med mladimi kot starejšimi in je v Pomurju dosegla pravo množičnost. To potrjujejo tekmovanja v občinskih ligah, ki so organizirana v soboški, radgonski in ljutomerski občini, ter številni turnirji, ki jih organizirajo tako poleti kot pozimi. Največji razmah je mali nogomet dosegel v soboški občini, kjer poteka tekmovanje v štirih ligah, sodeluje pa 48 moštev. V radgonski občini imajo organizirano tekmovanje v treh občinskih ligah s 34 ekipami. V ljutomerski občini pa poteka tekmovanje v dveh občinskih ligah, v katerih sodeluje 20 ekip. Tekmovanja v vseh občinskih ligah vodijo posebni odbori, ki delujejo v okviru Zvez za telesno kulturo v posameznih občinah. V lendavski občini sicer nimajo organiziranega ligaškega tekmovanja kot v drugih treh pomurskih občinah, vendar pa občasno organizirajo turnirje, ki so dobro obiskani. Zaradi vedno večjega zanimanja za tekmovanja v malem nogometu imamo v Sloveniji in državi organizirana prvenstva. Nogometna zveza Slovenije pa se tudi zavzema, da so klubi malega nogometa vključeni v obstoječe medobčinske ali občinske nogometne zveze. Vse to je spodbudilo predstavnike pomurskih občinskih lig v malem nogometu, da so začeli razmišljati o spremembi tekmovalnega sistema. Zavzemajo se namreč za ustanovitev enotne pomurske lige v malem nogometu, kjer naj bi sodelovala najboljša moštva. S tem pa bi se tudi izognili vsakoletnim kvalifikacijam za naslov pomurskega prvaka, ki potem predstavlja regijo na republiškem prvenstvu. Z organizacijo pomurske lige v malem nogometu bi ta športna panoga gotovo dobila še večjo veljavo. oh°^e ^ove^ mlad, naelektren z energijo in načrti stvnern' Se nemalokrat odloči tudi za športno udej-^^anje. Kako da ne, saj je prav šport simbol mla-nsimbol veselja. Pa še pomembna vez med ved-b°lj razdvojenim življenjem je. t^aČeč mladih se navdušuje za nogomet, že od ne-i daleč najpopularnejši šport. Veliko se jih odloči du ' košarko, odbojko. Opredeliti se za kak indivi-z l^i ^ort Je včasih kar težko. Morda je prav zato da .je v teh športih bolj razredčeno. Zakaj, je mor- etsto razumljivo. Morda pa tudi ne. Treba je tre-zase, tekmovati zase in uspeh je odvisen zgolj Posameznika. je ^nogim pa je prav posamični šport tisto, kar jim H nekak izziv. Zato jim tudi ni težko na dan žrtvova-se r°' dveh za trening. Zato jim ni težko opremljati ‘n hoditi na tekmovanja v glavnem sam. Pred-Pa j'm ni težko preboleti lastnih spodrsljajev. $ Vemo, pa naj smo še tako veliki laiki, da čim bolj-no ren‘raš in bolj si zagnan — tem boljše si uvrščen tekmovanjih. že tako, da šport ni odvisen samo od tebe. Po Iai3em in počez deluje nate še sto dejavnikov, ki te sob sP°dbujajo do uspeha. Ali pa tudi ne. Včasih .. kar hudi »spodrsljaji« drugih, ki »odločajo« o tvo-ratS°d‘' se na to športniki ne smeli preveč ozi-n ^°nec koncev vsak športnik ve, da trenira zase, in za trenerja, občinsko ali kako drugo organizacijo. pSa se zavedam tudi jaz, do pred kratkim član A K °murje jz Murske Sobote. Ne trdim, da sem bil zeljen in globoko potrt, ker nisem bil pred kratkim ^Prejemu pomurskih športnikov v ABC Pomurki. tarSeeno ravnodušen nisem bil. Pa naj se to sliši še po neskromno. Prav to me je spodbudilo k današ- izmišljanju. teP°rda vas b° sprva, ali pa sploh, spreletel obču-da sem prevelik zbiralec priznanj. Da se imam P^eč dobrega atleta. Pa to, resnici na ljubo, ni-' nisem bil. In skoraj zagotovo tudi ne bom. fačelo, vsak mora biti za svoje delo pravilno, pra-na^.sno ‘n realno nagrajen, niti v gospodarstvu ne tu7 Pravega mesta. Le kako naj ga potem v špor-ie Nadnje (tretje) leto, ko sem bil še član A K Pomur-\ ' Sem očitno samo po lastni presoji dosegel več kot dve leti prej. Konec koncev sem sprejel tudi velik izziv — prvi nastop v pravem maratonu. V Italiji sem postavil nov pomurski rekord. Pa bil na slovenskem prvenstvu v malem maratonu drugi, 4. na 10 km v Sloveniji. .. drugih tekmovanj, ki jih ni bilo malo, ne bom omenjal. Če kdo ne verjame, naj pogleda športne strani Vestnika avgusta, septembra, oktobra . . . Morda svoje rekreativne dosežke preveč obešam na velik zvon. Če jih res, potem ne zgolj iz lastnega zadovoljstva. In samohvale. Z njimi sem vedno skušal poplačati trud trenerja, tov. Lebarja, in nekaterih drugih posameznikov iz atletskega kluba, ki so mi to omogočili. Da bi svoje dosežke v atletiki še izboljšal in imel boljše možnosti za delo, sem se ob koncu lanskega leta odločil za prestop v A K Ptuj. Ob odhodu iz A K Pomurje nisem pričakoval prevelikih zahval in podobnih slavospevov. Realno jih tudi ne smem pričakovati, saj tako velik športnik spet nisem. Vsaj tih, sramežljiv hvala, pa bi lahko dobil. Morda pa se je ta »hvala« posredno izrazila pred kratkim na prireditvi ob sprejemu pomurskih športnikov v ABC Pomurki v M. Soboti. Ne vem . .. Če je to pravo priznanje za 3-letno športno udejstvovanje za pomurski športni klub, kar po teh dogodkih sodeč nedvomno tudi je, potem se tudi jaz nimam kaj zahvaljevati nekaterim pomurskim »športnim velmožem« za moralno in materialno podporo. Drugim, predvsem trenerju Lebarju in sekretarju v atletskem klubu, tov. Šiftarju, pa se bom najiskrene-je zahvalil, saj vem, da jih je nekaj tudi takih, ki mislijo nekoliko drugače. In tega sem vesel. Sicer pa je bila to še zadnja uradna priložnost, kjer so nekateri lahko mojo prisotnost v pomurskem športu kratkomalo spregledali. Nekateri hi se morali še bolj zavedati, da ». .. so prav športniki tisti, ki ime delovne organizacije, občine ali pokrajine prenašajo v širše okolje v domovini ali celo tujini«. V tekočem letu take »pozabe« več ne bodo mogoče, saj tekmujem za drugi, žal nepomurski klub. Vseeno pa naj je vsem jasno — po srcu in po duši bom še naprej ostal, vsaj zase, pomurski športnik! S športnimi pozdravi! Geza Grabar po sklepu Šahovske zveze Slovenije spremenjen tekmovalni sistem v šahu. Dosedanjo republiško ligo bodo od 10 povečali na 12 moštev, ki bodo tekmovala v dveh skupinah. V vzhodni skupini bosta igrali tudi pomurski ekipi Radenska Pomurje iz Murske Sobote, ki bi sicer izpadla iz republiške lige, in Lendava kot drugouvrščena ekipa v drugi republiški ligi vzhod. J. G. Zmagal Gaber Šahovsko društvo Lendava je pripravilo hitropotezni turnir za marec. Med 14 igralci je zmagal Gaber z 12 točkami pred Hajo-šem, 11, Strbadom, 8,5, ter Vido in Cofkom, po 8 točk. j. G. •--J U DO-------------- Hašaj in Čuk zmagovalca V Samoborju je bilo tekmovanje pionirjev v judu. Sodelovalo je nad 200 tekmovalcev iz 30 klubov. Med njimi so bili tudi mladi Sobočani in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najuspešnejša sta bila Hašaj, ki je zmagal v kat. do 31 kg, in Čuk, ki je bil prvi v kat. do 34 kg. Drugo mesto je zasedel Ci-kajlo, peto Erniša, sedmo Vehab, deveto Pavlič in deseto Kuplen, vsi M. Sobota. T. K. Nogomet RAKIČAN : MURA 0:5 NEDELICA : NAFTA 0:5 BELTINKA : TURNIŠČE 1:0 Končana lestvica Donit Brest Proletarec Tekstina Slovan Hidro Triglav EMO SCT RADENSKA 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 15 0 3 + 1367 30 13 0 5 + 1903 26 13 0 5 + 979 26 11 d 7 + 448 22 8 0 1D — 857 16 7 0 11 — 4 14 7 0 11 — 1138 14 6 0 12 — 454 12 6 0 12 — 669 12 4 0 14 — 997 8 NAMIZNI TENIS I. MNL MS člani Rogašovci Ljutomer Bratonci Tromejnik Radgona Rakičan Čarda Gančani Šalovci Dokležovje Serdica Puconci 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 8 2 8 8 5 4 2 4 4 4 3 2 0 1 1 2 4 5 2 2 1 2 1 3 1 2 2 4 3 3 5 5 6 6 8 8 32:11 30:11 31:13 31:16 19:17 25:23 ,16:20 17:24 16:23 22:25 13:34 15:50 18 17 17 12 12 11 10 10 9 8 5 3 I. MNL MS -mladinci Ljutomer Rogašovci Čarda Dokležovje Gančani Tromejnik Radgona Šalovci Bratonci Serdica Rakičan (—1) Puconci (—1) 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 9 9 6 5 4 5 3 3 3 3 9 2 1 2 1 2 2 0 2 2 1 1 0 0 58:17 1 45:12 2 4 4 5 6 6 6 7 7 11 49:21 35:17 22:24 29:24 26:27 15:36 17:39 18:41 19:29 9:46 20 19 16 13 12 10 10 8 8 7 6 0 Feri Maučec Sobota prva, Radgona osma Po jesenskem delu prvenstva v A republiški namiznoteniški ligi je prijetno presenetila rezervna ekipa Sobote, ki je z enim porazom na prvem mestu. Najboljši igralec v ekipi je bil Ori, ki je z rezultatom 18:3 tretji najboljši igralec v ligi. Benkovič pa je z 12:4 na šestem mestu. Kus je dosegel rezultat 18:9, kar slabše od pričakovanj, zadovoljil pa se je Sapač z rezultatom 8:7, saj je prvič igral v ligi. Za Radgono osmo mesto ni spodbudno, saj imajo soliden igralski kader, vendar, kot kaže, premalo trenirajo. Fri-drih je dosegel rezultat ]8:9 in je bil osmi igralec v ligi, Žitek je s 15:12 na štirinajstem mestu. Žu-panek je prvič igral v ligi in dosegel rezultat 6:21. Jesenski del SOBOTA Olimpija Melamin Novotehna Gorica Ingrad Strojna RADGONA Kemičar Jesenice 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 8 7 6 5 5 4 4 3 2 1 1 2 3 4 4 5 5 6 7 8 56:25 52:29 45:36 43.38 37:44 41:40 38:43 39:42 26:55 28:52 16 14 12 10 10 8 8 6 4 2 M. U. STRAN 15 ^STNIK, 15. MARCA 1990 samozaščita, varnost, obramba PROMETNA VARNOST Pomanjkljiva prometna signalizacija v Pomurju Prometna signalizacija, za katero skrbijo cestno podjetje, komunalna podjetja in krajevne skupnosti, je v Pomurju precej pomanjkljiva. V zadnjem obdobju so sicer bili postavljeni novi prometni znaki na magistralni cestLIhova—Lendava in je prometna signalizacija zadovoljiva. Tega pa ne bi mogli trditi za regionalne in lokalne ceste. Na regionalnih sicer sedaj obnavljajo prometno signalizacijo in se bo stanje izboljšalo, medtem ko tega ne bi mogli reči za lokalne ceste, ki so s prometnimi znaki pomanjkljivo opremljene. Ponekod so prometni znaki dotrajani ali pa jih sploh ni. Po besedah Vikice Horvat — vodje prometne signalizacije pri Cestnem podjetju v Murski Soboti nam v Po-mutju zlasti primanjkuje prometnih kažipotov, kar povzroča veliko težav tujcem. Ker je sredstev za te namene premalo, prometne znake postavljajo po lastni presoji ali v dogovoru z investitorjem. Pri Cestnem podjetju so sicer pripravljeni pomagati krajevnim skupnostim s strokovnimi nasveti in omogočiti nakup prometnih znakov po nekoliko nižjih cenah, žal pa imajo tudi krajevne skupnosti premalo denarja in ga raje vlagajo v druge krajevne potrebe. Prometni znaki pa so tudi zelo dragi, saj stane na primer prometni znak stop na magistralni cesti 966, na regionalni in lokalni cesti pa 653 di- narjev. Tabla s krajevnim napisom pa stane 1.628 dinarjev. Cena prometnega znaka je odvisna od velikosti. Zelo malo imamo v Pomurju tudi osvetljenih prehodov za pešce, kar udeležencem v prometu prav tako povzroča veliko težav, zlasti v slabih vremenskih razmerah. Cestnemu podjetju je skupaj z Republiško upravo za ceste v zadnjem času uspelo osvetliti nekaj prehodov za pešce, štiri prehode pa je osvetlila tudi krajevna skupnost Murska Sobota. Vse to pa je še zdaleč premalo. V Pomurju imamo tudi več cestnih odsekov, ki so ožji od pet metrov in s črto ni mogoče ločiti dveh voznih pasov. Po nalogu Republiške uprave za ceste je bil letos pripravljen seznam vseh odsekov cest, ki so ožje od pet metrov z namenom, da bi tudi te ceste označili, vendar v rastru 1:3. To pomeni, da-bo en meter pobarvane in tri metre nepobarvane površine ceste, kar naj bi pomagalo voznikom motornih vozil ob megli. Pomanjkljiva prometna signalizacija pa je v Pomurju tudi ob številnih zaporah cest. Največje teža- Dostojno bodo stoletnico Gasilsko društvo Martjanci bo prihodnje leto praznovalo 100-letnico delovanja. Gre za pomemben gasilski jubilej, ki ga želijo v Martjancih dostojno proslaviti. V ta namen so imenovali poseben organizacijski odbor, ki je že začel s pripravami na proslavo. V nekdanji osnovni šoli bodo v času gasilskega tedna pripravili zanimivo razstavo, saj ima društvo bogat arhiv v dokumentih, fotografijah in orodju. Imajo namreč eno najstarejših ročnih in motornih brizgaln, pa tudi gasilsko orodje z začetkov razvoja gasilstva v Pomurju. Gasilci bodo tudi sodelovali pri postavitvi nadstrešnice v okviru rekreacijskega centra, ki ga načrtuje krajevna skupnost Martjanci. Gre za objekt, ki bi ga postavili v bližini slačilnic na nogometnem igrišču, namenjen pa bo za razne kulturne, športne in druge prireditve ter proslave. V ta namen so že vložili vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Objekt, ki bi ga morali postaviti do praznovanja 100-letnice gasilskega društva Martjanci, bi lahko kasneje dogradili. Razmišljajo, da bi v pritličju uredili skladišča, kuhinjo in druge prostore. Prav tako načrtujejo, da bodo rekreacijski center po najkrajši poti skozi dvorišče nekdanje osnovne šole povezali s središčem naselja ter tako omogočili lažji dostop malčkom iz vrtca in drugim občanom, ki bodo želeli v rekreacijski center. F. Maučec Tudi v prihodnje aktivni Tešanovski gasilci so se zbrali na 94. občnem zboru, da bi ocenili lansko delo. Ugotovili so, daje bilo dobro, gasilci pa skrbni. Izpopolnili so članstvo in opremo, tako da so sedaj usposobljeni za gašenje zahtevnejših požarov. Skupaj z vaškim odborom so obnovili fasado vaško-gasilskega doma, preuredili orodišče in kupili še nekaj opreme. Sodelovali so tudi na številnih tekmovanjih in proslavah. S pionirsko desetino so nastopili na Madžarskem in bili najboljši. Ves čas so skrbeli za izobraževanje svojih članov. V svojih vrstah imajo več kot desetino nižjih gasilskih častnikov, med njimi tudi tri mladinke. Tudi v prihodnje bodo tesneje sodelovali z društvi na Madžarskem. V prihodnje bodo uredili še okolico vaško-gasilskega doma in obnovili nekaj bazenov za gašenje. Najpomembnejša akcija pa bo nakup avtomobilske cisterne. Nadaljevali bodo tudi z akcijo »v vsako gospodinjstvo gasilni aparat«. G. G. Po sledeh delegatskega vprašanja v skupščini občine Lendava Odpadke zapekajo V skupščini občine Lendava je delegacija krajevne skupnosti Dolga vas postavila vprašanje o morebitnih posledicah sežiganja odpadkov v tamkajšnji Opekarni. Gre za odpadke iz lendavskih podjetij Elektromaterial in Lek. Na seji zbora krajevnih skupnosti so posredovali »prepričljiv« odgovor. V Opekarni v Dolgi vasi odpadkov iz teh dveh podjetij ne sežigajo, ampak jih mešajo z glino in zapekajo v opeko! Tako torej počnejo s tako imenovanimi duroplastičnimi izrivki — odpadki, ki nastajajo pri izdelavi polizdelkov in izdelkov v Elektromate-rialu — in z micelijem — izrabljenimi glivicami, ki ostanejo pri izdelavi antibiotika gentamicina v Leku. V odgovoru na delegatsko vprašanje je še rečeno, da zapekanje odpadkov v opeko ni njihov izum, ampak praksa, ki je v svetu in tudi pri nas čedalje bolj uveljavljena. Na podoben način naj bi se odpadkov znebili tudi v Elradu in Panoniji, ki naj bi galvanski mulj vozili v Opekamo na Ptuju. Odgovor je za nestrokovnjaka prepričljiv, kajti opeko žgejo pri visoki temperaturi in se zato najbrž uničijo vse primesi. Vse naj bi bilo v redu tudi z dimom, ki ob zapekanju odpadkov uhaja v zrak, a Dolgovaščani imajo neprijeten občutek, čeprav dosedanje meritve emisijskih koncentracij škodljivih snovi niso pokazale presežka dopustnih koncentracij ne žveplovega dioksida ne fluorja. Vse dobro, pa toliko razburjenja!? Š. Sobočan Popravek V prejšnji številki Vestnika se je dopisniku Karlu Ščavničarju pomotoma zapisalo, da je novi predsednik G D Kobilje Pavel Nemet. V resnici je tudi novi predsednik dosedanji predsednik GD Kobilje Slavko Gjerek. Prizadetemu se opravičujemo. ZJJPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Otrok skočil pred tovornjak Letošnja zima se poslavlja, zato pa so ceste vse bolj žive, saj se v promet vključuje tudi čedalje več kolesarjev. Na naših travnikih se kar naprej kadi, ljudje zažigajo suho travo, pri tem pa ne mislijo na možnost požarov. Trčil v avtobus 7. marca se je zgodila prometna nesreča pri Bu-čečovcih. Voznik avtobusa Ivan Glavica iz Varaždina je peljal iz Radenec proti Ljutomeru. Pred naseljem Bučečovci mu je v blagem levem ovinku iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Mirko Osterc iz Ljutomera. Voznik osebnega avtomobila je vozil prehitro in ga je v ovinku zaneslo pred avtobus. Po trčenju je Osterca vrglo iz avtomobila na cesto in se je hudo poškodoval, Kaj je iskal triletni otrok na cesti? 9. marca se je zgodila huda prometna nesreča pri Tešanovcih. Voznik tovornega avtomobila Jože Bertalanič iz M. Sobote je vozil iz Lendave proti M. Soboti. Ko je pripeljal iz Tešanovec do mosta razbremenilnega kanala, mu je z leve strani pritekla na cesto triletna N. K. iz Tešanovec. Voznik tovornega avtomobila kljub močnemu zaviranju trčenja ni uspel preprečiti. Zadel je otroka in ga zbil po cestišču. Deklica je zaradi hudih poškodb med prevozom v bolnišnico umrla. Zaprl mu je pot 10. marca se je zgodila prometna nezgoda v Črešnjevcih. Voznik traktorja Anton Skotnik iz Črešnjevec je vozil traktor, na katerega je bil pripet vprežni voz, naložen z metrskimi poleni. Pri domači hiši je začel zavijati v levo s prižganim smernim kazalcem. Na vprežnem vozu pa takih oznak ni imel. Ni se prepričal, če lahko varno zavije na dvorišče. Pri tem je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Darku Firstu iz G. Radgone, ki je začel traktor prehitevati. Voznik osebnega avtomobila je vozil prehitro in domnevno vinjen. Trčil je v traktor, pri tem pa se je hudo poškodoval M. H. iz G. Radgone. Telica prevrnila prikolico 11. marca se je zgodila prometna nesreča v Brezovcih. Voznik traktorja Karel Kulič iz Puževec je vozil iz Puconec proti Lemerju. K traktorju je imel pripeto prikolico za živino, naloženo s telico. Med prevozom je le-ta postala nemirna in med skakanjem prevrnila prikolico na levi bok. Hudo se je poškodoval Franc Kulič iz Puževec, ki je sedel na prikolici. Travniških požarov vedno več V minulem tednu je bilo 7 travniških požarov, ki niso povzročili večje škode. Štefan Pilčev iz Bodo-nec pa je zaradi malomarnosti zažgal 4 do 5 ha gozdne podrasti in ogrozil 100 ha gozda. Na srečo so požar pogasili gasilci iz okolišnjih vasi. J. D. ve pa so pri tem, ker izvajalci del, ki zaprosijo za zaporo ceste, svojega dela ne končajo v predpisanem roku, kar zlasti spravlja v slabo voljo voznike motornih vozil. Vsako leto pa je v Pomurju tudi več poškodb prometne signalizacije. Lani je bilo prijavljenih 67 primerov poškodb prometne signalizacije, povzročitelji pa so bili vozniki motornih vozil in drugi storilci. Večino storilcev med vozniki motornih vozil so odkrili, teže pa je odkriti tiste, ki namerno razbijajo prometno signalizacijo. Največ namerno razbitih prometnih znakov je bilo na cestnih odsekih Martjanci — Murska Sobota, Beltinci—Lipovci in Radenci—Šratovci. F. Maučec rn ■■■ ■■■ ns nn mm mh V Prekmurju so požari uničili veliko gozdov | Po blagi in s padavinami skopi zimi v Prekmurju dnevno večkrat I zagori. Kmetje kurijo tačas suhljad in travno rušo, ogorke pa opustijo H na pogorišču, kjer lahko že blaga sapica iz malega ogorka zaneti požar B na več hektarjih gozdnih površin. Samo zadnjo nedeljo 4. marca je za- ■ gorelo na več krajih v mursko-soboški občini. " Območni poveljnik pomurskih gasilcev Franc Gomboc opozarja, B da do večine požarov prihaja zaradi malomarnosti in otroške nepremiš- ■ ■ Ijenosti. Po besedah območnega poveljnika je lani v občini Murska So- ■ | bota izbruhnilo 22 požarov, od tega 9 v družbenem sektorju, ki so pov- ■ zročili prek 253 tisoč dinarjev škode, in 13, pri katerih je škoda nastala na lastnini zasebnikov v višini 1,152 milijona dinarjev. I Med požari, ki so, kot že povedano, posledica malomarnosti, je šlo B ■ v dveh primerih za namerni požig. Da škoda ni še večja, gre zasluga po- ■ H murskim gasilcem, ki so tako rekoč organizirani in dokaj dobro oprem- I' Ijeni v vsaki večji krajevni skupnosti, slednjim pa ob večjih požarih pri- " skočijo na pomoč še gasilci iz Murske Sobote. V letošnjem letu je doslej I ognjeni petelin pustošil 8-krat. Franc Gomboc posebej poudarja, da ob- H čani kljub stalnemu opozarjanju na nevarnost požarov, na katere jih ob- ■ močna gasilska zveza opozarja tudi prek radia in drugih sredstev javne- B ga obveščanja, pri ravnanju z ognjem niso dovolj previdni. Območni * L poveljnik gasilcev za Pomurje Franc Gomboc meni, da bi morali poo- m striti nadzor nad neodgovornim kurjenjem na travnikih in v gozdovih I: tudi organi pregona. Boris Hege^^J Bencakov stric nedo več igrali Tako je bilo mogoče sklepati iz marsikaterega izmed številnih parov vlažnih oči na bodenskem pokopališču, ko je od sonca obsijana gorička prst pokrila človeške ostanke Franca Stivana, Bodon-čarja, enega izmed najznamenitejših očakov tega, po gričih raztresenega kraja v srcu Goričkega. Gostilničar, trgovec, dolgoletni član in funkcionar v domala slehernem vaškem društvu ali organu, posebno pa pri gasilcih in v cerkveni občini, predvsem pa veseljak, družabnež brez primere in — harmonikar, ki bi čez leto dni napolnil častitljivih 90 let. Življenje je mladega Franca neusmiljeno teplo že v rani mladosti, saj je bilo v domači družini vselej siromaštvo. A Franc je s svojo vedro naravo znal jemati to grenkobo z vesele strani, pri tem pa mu je bila v veliko pomoč »frajtonarca«, po kateri je že mlad postal daleč okoli znan in spoštovan. Življenje le redkokdaj povozi človeka, ki se je že zmlada navajen boriti za obstanek v njem. Zato tudi Franca ni moglo, še posebno, ker je poleg svoje priljubljenosti znal stvari pametno obračati sebi in drugim v korist. Gasilstvo je bilo Francova druga ljubezen, takoj za harmoniko. Bil je eden izmed ustanoviteljev in prav do smrti član te osrednje vaške organizacije, ki je tudi tukaj preživela dve vojni in tri režime. Njegova pametna, vselej nekoliko zaokrožena beseda je velikokrat pripomogla pri izpeljavi društvenih in krajevnih akcij, brez katerih marsičesa v tem kraju danes ne bi bilo. Sicer gospodaren posestnik in tehten funkcionar temu svojemu društvu nikoli ni obrnil hrbta, kadar se je znašlo v denarnih ali materialnih težavah; rojeni veseljak pa je bil tako ali tako vselej za družbo, zato je marsikateri liter vina ali krožnik okusne malice romal brezplačno na mize, kjer so sedeli gasilci, mladina, vaški reveži, ali pa veseli pevci, ki so morali imeti zraven še njegovo harmoniko ... Franc je bil ponosen na svoje štiri harmonike, ki jih je le nerad dal komurkoli v roke. Številna priznanja in plakete, ki jih je prejel na svojih nastopih, zadnja leta kot najstarejši pomurski harmonikar, so visela v njegovi gostilniški sobi: Zlata harmonika Ljubečne, beltinski folklorni festival, revije, srečanja ... Veliko je ostalo za njim gasilskih odlikovanj, obrtniških priznanj. V arhivu soboške in drugih radijskih postaj so ostali zapisi njegovih izvedb starih prekmurskih: strukovske, naše Šeke, ki »rada je«, sotiša... Ko jih bomo poslušali, se bomo mogoče le spomnili sivolasega, kratko pristriženega, korajžnega in krepkega možakarja, zmeraj pripravljenega na »fret« — šalo. In ko bodo bodonski gasilci slavili svoje prihodnje jubileje, bodo morda spregovorili besedo tudi o svojem dolgoletnem članu in starosti Francu Štivanu, ki se ga bo gotovo spominjal marsikateri domačin in okoličan. Čeprav spomin na človeka nezadržno mineva, ga ohranjajo njegova dobra dela. Franca Štiva-na, Bencakovega strica, si bomo gotovo zapomnili po prvih. In po harmoniki ... -MZ- Restavracija hotela Zvezda Murska Sobota predstavlja del svoje bogate ponudbe: 1. Od 16. do 25. marca pripravljamo v sodelovanju s kuharji restavracije Gocsej iz Zalaegerszega dneve madžarske kuhinje. Madžarske specialitete boste lahko poskusili ob zvokih glasbe Evgena Boroša in Ota Pestnerja st. 2. Tradicionalne Zvezdine je-dij kot so: golaž, vampi, kisla juha, bograč-golaž, ciganska pečenka — po sprejemljivih cenah za vsak žep. Prihranite čas in denar! 3. Abonentska kosila — za domov (38 din) — v restavraciji (45 din) 4. Družinska kosila, brezmesne — vegetarianske jedi, ribe in druge specialitete primerne za najrazličnejše okuse in žepe. In ne pozabite na veliko izbiro pijač in pristno domačo kapljico. Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ljutomer objavlja na podlagi 1. in 3. člena odloka o priznanjih občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 9/80) Razpis za podelitev družbenih priznanj občine Ljutomer za leto 1990 Priznanje se podeljuje vsako leto ob prazniku občine Ljutomer. Družbena priznanja se podeljujejo organizacijam, skupnostim, organom in posameznikom za uspehe pri razvijanju družbenega in gospodarskega razvoja občine; podeljujejo se strokovnjakom in inovatorjem v gospodarstvu, posameznikom in skupinam za posebne uspehe trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju organizacije, če so takšni uspehi bistveno vplivali na izboljšanje gospodarskega položaja in razvoj organizacije. Družbena priznanja se podeljujejo tudi posameznikom ali skupinam za posebne uspehe v izobraževanju, kulturi, telesni kulturi, zdravstvu in socialnem varstvu ter za izredne uspehe pri po-družbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela v posamezni panogi. Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ter druge organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani. Predlagatelji naj utemeljene predloge iz delovnega okolja, iz katerega predlog izhaja, pošljejo komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Ljutomer do 13. 4. 1990 KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER RAZPIS VOLJČEVIH NAGRAD IN PRIZNANJ V LETU 1990 ZA DOSEŽKE PRI OBVEŠČANJU V PODJETJIH Na podlagi pravilnika o podeljevanju Voljčevih nagrad in priznanj razpisuje Društvo novinarjev Slovenije — Sekcija novinarjev v podjetjih: • tri Voljčeve nagrade in • pet Voljčevih priznanj za dosežke pri obveščanju v podjetjih. Predloge za Voljčeve nagrade in priznanja lahko posredujejo podjetja ali posamezniki, aktivi novinarjev v podjetjih in Izvršni odbor sekcije novinarjev v podjetjih Republike Slovenije pri DNS. Predlog mora vsebovati poglavitne osebne in poklicne podatke o kandidatu ali skupini kandidatov, dela in naloge oz. funkcijo, ki jo opravlja, ime podjetja ali ustanove, predlog, za katero vrsto nagrade ali priznanja kandidira, ter utemeljitev na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o podeljevanju Voljčevih nagrad in priznanj za dosežke na področju obveščanja v podjetjih. Predloge je treba poslati v treh izvodih na naslov: Komisija za podeljevanje Voljčevih nagrad in priznanj, Društvo novinarjev Slovenije, Vošnjakova 8/VII, 61000 Ljubljana, najkasneje do 5. aprila 1990. Po tem datumu komisija ne bo upoštevala ne zakasnelih predlogov ne dodatnega dokaznega gradiva. Voljčeve nagrade in priznanja bodo podeljeni hkrati s Tomšičevimi nagradami. ABC Pomurka — Veletrgovina POTROŠNIK Murska Sobota, p. o., Murska Sobota Arhitekta Novaka 2 Delavski svet ABC Pomurke — Veletrgovine Potrošnik Murska Sobota, p. o. razpisuje dela oziroma naloge GLAVNEGA DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri; 2. da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju organizacije enake ali podobne stroke. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z vsemi dokazili je potrebno poslati v 8 dneh po objavljenem razpisu s pripisom: »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni 15 dni po imenovanju. STRAN 16 VESTNIK, 15. MARCA 1990 Radijski in televizijski spored od 16. do 22. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Če ste za federacijo, konfederacijo ali asimetrično federacijo: nam je vseeno, pomembno je, da se prebujamo skupaj. Dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Utrip življenja — petkova reportaža o bioenergiji, 17.00 Aktualno, 18.00 21-232. 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Čestitke in pozdravi. TV LJUBLJANA ^LJUBLJANA 9.05 Mozaik; Spored za otroke, Otok ptic. Slovenski steber. 10.30 Paracelsus, angl, nadaljevanka. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.50 Mozaik: Tednik, ponovitev. 17.50 Španski balet Maria Rosa. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Tajne službe, franc, dokum. serija. 21.15 Kotlar, krojač, vojak, vohun, angl, nadaljevanka. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Oči kritike. 23.10 Streli popoldne, amer. film. PROGRAM LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 1755 Regionalni programi: Studio Maribor. 19.00 Do- 9.00 Spored za otroke. 10.25 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka. 10.50 Pogledi. 11.50 Večerni gost. 12.35 Oči kritike. 14.55 Sonce vzhaja, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 Športni dogodek. 18.35 Poslednja oaza, dokum. oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 23.15 Hotel Du Lac, angleški film. 9.00 Nedeljska kuhinja (humor radgonskega poštarja, Srečanje na pomurskem valu, kviz 10 sekund z bogatimi nagradami!), 12.00 Spored v madažrskem jeziku, 13.00 Panonski odmevi (oddaja za zamejce), 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Pregled novic, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.30 Prebujajte se z nami! (Ko bo pomlad prišla, pa tudi ob prihodu ostalih letnih časov, smo skupaj z vami in mi z vami!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Športa oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas. TV LJUBLJANA ■TV LJUBLJANA 5.30 Prebujajte se z nami! (Razen prijaznega glasu vas v torek zjutraj čaka še kuhinja Cilke Sukič, podarim-dobim, izbirali boste pesem tedna...), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.30 Prebujajte se z nami (Še vedno je vse po starem: ceste, vreme, glasba in marsikatera aktualnost. Poslušajte nas!), 8.00 Konec jutranje oddaja. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (21-232, 21-579). 5.30 Prebujajte se z nami! (Tudi to jutro vas čaka vrsta koristnih, skoraj nujnih informacij. Ne zamudite oddaje, prebudite se že ob petih!), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Kulturna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Rezerviran čas. PROGRAM LJ 2: 15.00 Videonoč, ponovitev. 19.00 Kako biti skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Zamejci v CD — Porabje, prenos. 21.15 Filmske uspešnice: MC Q, ameriški film. 23.00 Satelitski programi. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota 8.50 Otroška matineja. 10.10 Lepi upi, franc, nadaljevanka. 11.00 Alo, alo, humoristična serija. 11.30 Vi-deomeh. 12.00 Kmetijska oddaja. 14.10 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka. 14.55 Križ-kraž. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Kralj potepuhov, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.00 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Brata po materi, zadnji del igrane serije. 21.00 Super podarim-dobim. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Magnum, ameriška nanizanka PROGRAM LJ 2: 10.00 Oddaja za JLA, Igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Biblija, angl, dokum. oddaja. 20.50 Judje v Sloveniji, dokum. oddaja. 21.30 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled. 9.05 Mozaik: Tisoč idej za naravoslovce. Oddaja resne glasbe, Utrip, Zrcalo tedna. Mernik. 15.35 Ma-gnum, ameriška nanizanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Super podarim-dobim, ponovitev. 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Volitve '90: Predvolilna tribuna. 20.35 M. Jesih: Zrcalo, drama. 21.35 Osmi dan. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Veliki ameriški koreografi: Moderni balet. 23.00 Magnum, ameriška nanizanka. PROGRAM IJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.55 Pustolovščina — slikarstvo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledeh napredka. 20.30 Sedma steza, športna oddaja. 20.45 Prijavo kaza-lište, glasbena oddaja. 21.50 Satelitski programi. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA mači ansambli: Gorenjci. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert iz CD, prenos. 21.00 Vprašajte zvezni izvršni svet. 22.00 Satelitski Programi. J? ^AGRER 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu (n), 20.55 Zabavna oddaja, 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.05 Noč z vami. 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.50 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Las v sliki, 20.15 Stari (n), 21.20 Ljubljenec Kreuzberg (n), 22.15 Filmske novitete, 22.45 Zadnji vlak iz Gunn Hilla (f), 0.20 Miami Vice DRUGI program 16.45 Hotel (n), 17.30 Družina Človek, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski “trip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Look (oddaja o modi). 21.20 Znanost, 22.00 Las v sliki, 22.25 Šport. 8.35 Za otroke. 9.30 Potuj z nami po Madžarski. 10.15 Don Quijote, risanka. 13.40 Madach: Človekova tragedija, 130-letnica drame. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Filmska reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 Poroči-la- 19.35 Budimpeštanski spomladanski festival, prenos otvoritvenega koncerta. 21.40 Povratna vozovnica. Poljski film. 23.25 Poročila. TV ZAGREB TV ZAGREB 9.00 Tv v šoli, 14.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Afera na buleva-ru Sončnega zahoda (f), 22.00 Dnevnik, 22.15 Zabavna oddaja, 23.00 Šport, 23.25 Noč z vami. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.10 Mladinski spored, 18.00 Dok. oddaja, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 22.05 Nočni sokol (f). Drobni človek. 23.45 DRUGI PROGRAM 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stvari življenja (f), 21.45 Šport, 22.15 Benny Hill, 22.40 Gilbert Becaoud, 23.40 Glasba. TV MADŽARSKA 8.00 Sončnica. 10.05 Za otroke. 11.40 Ptice trnovke, pon. 12.25 Vyhonky, v slovaščini. 15.66 Želeli ste. 16.25 Gospodinjstvo, L del. 16.55 Pravni primeri. 17.40 Pozdrav Romuniji, gala. 20.00 Poročila. 20.15 Kratki film. 20.05 Derrick, kriminalka. 21.30 Pojoče filmske kocke; Festival popevk '65, angleški glasbeni film. 22.35 Telešport. 23.05 Poročila. 9.30 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Resna glasba, 12.45 Mama Lucia (n), 14.20 Nedeljsko popoldne, 17.10 Žandar se ženi (f), 18.35 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Neka nenavadna dežela (d), 20.55 Glasbena parada Radenci 90, 21.25 Dnevnik, 22.30 Noč z vami. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 14.05 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Portret Benjamina Gigkija, 22.30 Romeo in Julija na vasi (tv 0- DRUGI PROGRAM 9.00 Matineja, Športno popoldne, Klub seniorjev, 18.00 15.00 17.15 Suž- nja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Možje s K3 (n), 21.55 To lahko delajo samo odrasli (f), 23.25 Miami Vice (n). 9.05 Mozaik: Zgodbe iz školjke, Šolska tv. 10.25 Nemščina, 3. lekcija. 10.55 Sedma steza, ponovitev športne oddaje. 15.05 Nemščina, ponovitev 3. lekcije. 15.35 Magnum, ameriška nanizanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik, ponovitev. 17.55 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Zapeljivec, angl, nadaljevanka. 21.00 Čajkovski: Trnuljčica, balet na ledu. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.20 Magnum, ameriška nanizanka. 9.05 Mozaik: Spored za otroke. 9.20 Zrcalo, ponovitev drame. 10.15 Zapeljivec, angl, nadaljevanka. 15.05 Žarišče, ponovitev. 15.35 Magnum, ameriška nanizanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.50 Mozaik: Judje v Sloveniji, Po sledeh napredka. 18.05 Spored za otroke in mlade. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Rašomon, japonski film. 21.50 Tv dnevnik 3. 9.05 Mozaik: Indijanske legende, Šolska tv. 11.00 Mostovi, ponovitev. 15.05 Žarišče. 15.35 Magnum, zadnji zanke. 16.50 Šolska otroke sanka. del ameriške nani-16.30 Tv dnevnik L Mozaik: Mostovi, tv. 18.20 Spored za in mlade. 19.05 Ri-19.30 Tv dnevnik 2. PROGRAM LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.10 Svet športa. 19.00 Naša pesem: Niš 88. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Othello, angleški film. 22.10 Videogodba. Magnum, ameriška zanka, zadnji del. PROGRAM LJ 2: 22.55 nani- 16.30 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Divji svet živali. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Športna sreda. 21.50 Svet poroča. 22.50 Satelitski programi. /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Oddaja o filmu, 22.35 Dnevnik, 23.00 Noč z vami. l 8.45 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Komedija Branislava Nušiča, 21.40 Svet danes, 22.10 Dnevnik, 22.35 Noč z vami. 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojne usode (n), 21.05 V ospredju (pol. magazin), 22.35. Dnevnik, 22.55 Noč z vami. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.55 Za otroke. 10.55 Nogomet na angleški način. 11.15 Pogled domov. 14.30 Kviz. 15.20 Tri želje. 16.40 Festival folk-ansamblov, gala. 17.45 Delta. 18.10 Be-seda-glasba-slika, kviz. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Nad nami zvezdnato nebo, italijanski film. 21.55 Telešport. 22.10 Glasbeno popotovanje ob Balatonu. 22.50 Video strani. 20.05 Bluebell, angl, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Nasvidenje v naslednji vojni. PROGRAM LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.00 Regionalni programi: Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, humoristična serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Izročilo za prihodnost, dokum. oddaja. 20.55 Mali koncert: Aleš Kacjan — flavta. 21.10 Izziv, potopisna reportaža. 21.30 Svet na zaslonu. 22.00 Satelitski programi. TV ZAGREB 8.30 Tv v šoli, ponovitve, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter — politični magazin, 21.05 Kviz, 22.20 Dnevnik, 22.45 Noč z vami. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.20 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hunter, 22.10 Priznanje (f), Miami Vice (n). 0.25 DRUGI PROGRAM 16.45 Zemlja živi, 17.30 Lipova cesta (n), 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip. 19.30 Čas v sliki, 20 15 Hotel Raj (n), 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Portret, 23.10 Kabaretni večer. 9.10 Upokojenec nikoli nima časa, pon. 9.35 Ponovitve: Teden, Delta. 16.40 Video novice. 16.50 Poročila v romunščini. 16.55 Utica. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora, prijatelji iz Romunije. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Nova odprta knjiga: Tropus. 20.50 Volivni program. 21.50 Panorama, svetovna politika. 22.35 TV dnevnik. 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 13.40 Mladinski spored, 18.00 Dužinski magazin. 18.30 Sokolov greben (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uni-verzum, 21.07 Če bi sosedje vedeli, 22.05 Kagemuša (f). DRUGI PROGRAM 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz o živalih, 21.07 Zunamepo-litična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. TV MADŽARSKA 9.10 Otok miru, TV film. 10.20 Panorama, pon. 11.05 Telovadba za« invalide. 16.40 Panonska kronika. 16.50 Poročila v nemščini. 16.55 Naš ekran, v slovaščini. 17.25 Kako je z nadarjenimi učenci? 18.05 Četrt ure za gospodarstvo. 18.20 Nonstop nonsens. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ptice trnovke, 2. del. 20.55 Volivni program. 21.55 Studio '90. 22.40 TV opera. 23.15. TV dnevnik. 21.10 Vojna špijonov 22.40 Zadnji gangster 0.05 Miami Vice. (0. (D, DRUGI PROGRAM 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Madame Sour-dis (f), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport. 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabavna oddaja, 22.30 Videoteka, 23.40 Pepermintni mir (D- DRUGI PROGRAM 16.15 Šport, 17.15 Svet živali, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 2L05 Kultura, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2. ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV MADŽARSKA 1 TV MADŽARSKA 9.10 Dokumentarni film. 10.00 Tretji kanal. 10.45 Studio ’90, pon. 17.00 Video novice. 17.10 Poročila v slovaščini. 17.15 Manjšine Evrope. 17.40 Rehabilitacijski magazin. 18.00 Novejše zgodbe o vrtičkih. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Budimpe-štanski spomladanski festival, koncert. 21.35 Volivni program. 22.35 Novi svet, zunanjepolitična kronika. 23.20 TV dnevnik. 9.10 Nina, italijanski film. 10.40 Telovadba za invalide. 16.30 Nogomet na angleški način. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v srbohrvaščini. 17.05 Tretji kanal. 17.55 Kozmos, ameriška serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 76. poglavje TV romana. 20.40 Volivni program. 21.40 Ozadje vesti. 22.25 Poje Tina Turner. 22.55 Portreti. 23.55 TV dnevnik. Torok, 20. marca, TV Ljubljana 2 OTHELLO, angleški film. o Režija: Jonathan Miller, igrajo: Anthony Hopkins (Othello), Bob (l°S^’ns Penelope Wilton (Desdemona), Rosemary Leach ' milia), David Yelland (Cassio) in drugi. .. Ena najbolj znanih tragedij ljubezni, sovraštva in ljubosumja je v e^'ji Jonathana Millerja in z izvrstno igralsko ekipo dobila nove raz-se*nosti. -p . Likovna oprema (predvsem kostumi) je bila zasnovana po slikah 'Zla,9a> Velasqueza in El Greca, kontrasti med prizori v Benetkah in e^Cipru pa so bili doseženi predvsem z mojstrskimi svetlobnimi Žamorec Othello, general Beneške republike na Cipru, se poroči P° in milo Desdemono, hčerko beneškega senatorja Brabantia. !?Jegova najtesnejša sodelavca sta praporščak Jago (njegova žena niilia je Desdemonina družica) in mladi poročnik Cassio, ki obču-uJe Desdemono, a ima dosti ljubic. Jago iz sovraštva in maščevanja, ker je Cassio napredoval, zaneti Othellu igro ljubosumja, ko namiguje in dokazuje, da ga Desdemo-,.a vara s Cassijem; iskra zagori v uničujoč plamen: Othello v nava u Jabosumja zadavi nedolžno Desdemono in — ko spozna svojo zrno o " umori še sebe. NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, slovenski barvni, film, 1980, 112 min. , Scenarij - po romanu Vitomila Zupana Menuet za kitaro, režija: Živojin Pavlovič fotografija: Tomislav Pinter, glasba: Bojan Adamič, igrajo: Metod Pevec, Hans Christian Blech, Boris Juh, Milan Puzič, Tanja Poberžnik, Ivo Ban. . . _. .. Leta 1982 so slovenski film, ki ga je režiral srbski režiser Zivojin Pavlovič predvajali na festivalu v Cannesu. Tri dobro obiskane projekcije vrsta pogovorov s poznavalci filma in z občinstvom ter odlične kritike v francoskih časopisih so potrdile, da gre za kvalitetno filmsko delo čeprav so ga dve leti prej domači ocenjevalci, razen Dimitrija Rupla, sprejeli s pomisleki m ugovori. Po tistem, ko so film predvajali v Puli, v Ljubljani in v Celju, so se s protesti oglasile borčevske organizacije in film so nehali vrteti v kinematografih. Tudi na berlinski filmski festival Pavlovičev film ni šel, čeprav je bil povabljen. Pavlovič, ki je svoje zadoščenje dobil v Cannesu, je filmu v prid poudaril, daje na tiskovni konferenci v Franciji ena izmed gledalk izjavila, da v nobenem drugem filmu ni videla toliko resnice o partizanski vojni. Razkrivanje drugačne resnice je bistvena sestavina filma Nasvidenje v naslednji vojni. In prav v to resnico, ki sta jo postavila Zupan in Pavlovič, so bile uperjene domače kritike. Pravzaprav je polemiziranje, ki ga je sicer izzivala Zupanova literatura, zdaj odpadlo, zato pa je bil na udaru režiser Pavlovič, znan kot primerjevalec knjiž nih del in kot režiser, ki je posnel med jugoslovanskimi filmarji največ slovenskih filmov. Pa vendar film zelo zvesto sledi zgodbi Zupanove predloge. NEDELJA, 18. MAREC, U I KRALJ POTEPUHOV, ameriški barvni celovečerni film, 1956 (The Vagabond King) Leta 1956, ko je nastal film Kralj potepuhov, je bil stari Hollywood že dodobra v krizi. O tem priča tudi cela vrsta filmov, ki so bili zgolj nove inačice filmskih uspešnic iz tridesetih in štiridesetih let. Hollywood je posnemal samega sebe, in tako izpričal lastno veličino in izčrpanost. Njegovi filmi so bili še zmeraj zelo gledljivi, lepih barv, z nasmejanimi zvezdniki, pa vendar vse to ni bilo več tako privlačno kot še pred nekaj leti. Filmi, ki so hoteli biti večji od življenja, polni eksotičnih prizorišč in kostumov, niso več navduševali kot nekoč. V tem trenutku Hollywooda je Michael Curtiz posnel Kralja potepuhov. Prva verzija je nastala že leta 1930, v zlatem obdobju musicalov. Ta film je izgubljen in tako Curtizova verzija ostaja edina filmska biografija srednjeveškega pesnika Francoisa Villona. Seveda ne biografija v strogem znanstvenem smislu, ampak glasbeno-pustolovski film, v katerem ima francoski pesnik osrednje mesto. Ne samo kot šarmer, poet, ampak s svojo zvijačnostjo in pogumom tudi poseže v »zgodovino«. Burgundski vojvoda namreč pripravlja izdajo, upor zoper kralja Louisa XI. Na kraljevi strani pa je Francois Villon kot kralj potepuhov, beračev, nepridipravov, skratka petega stanu. Kljub spletkam in nevarnostim pa Francois Villon najde tudi čas za prepevanje. VeSTNIK, 15. MARCA 1990 STRAN 17 k no SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od J6 do 22. marca M. marca ob 17. iaa 19. uri amer, gtah fikm SALSA. ULM. KI VAS »O NAVDUŠIL VSAJ TAKO. KOT UMAZANI PLES’ Vabljeni: 17. marca ob 17. sum amer, glasb. Sim SALSA O- marca ofo 39_ uri amer. eroL fiim DEBITANT V HIŠI UUBE-ZNL, trda erotika] n^. marca db 15- ran 17- uri amer, glasb.. Sten SALSA — zadnjikrat! il&. marca db 39. rasi amer, eroL Sim DEBITANT V HIŠI LJUBEZNI. 26. marca rib 163© ira 19.15 uri ve-iirfftm KRISTUS IZ NAZARETA L štel. Rezi®: Franco Zrffrreili. vloge: .Robert PsweH, Ofivia Hassev. sir Lsmresce Oriier; teter Ustinov, daiidta C^TH^maile HLM ODLIKUJE AVTENTi-■ČNOST S PRAVO MERO SIMBOLIKE, ODLIČNA IGRA, REŽIJA... ZAGOTOVO JE TO EDEN NAJBOLJŠIH KULTNIH FILMOV VSEH ČASOV! NE ZAMUDITE PRSLOŽNOSTL KI VAM JO NUDI MO! 21. marca ob 16.30 in 19.15 uri ve-leffim JEZUS IZ NAZARETA 22. marca ob 163© in 19.15 uri ve-tefihn JEZUS IZ NAZARETA POZOR — NOVO V AVLI KINA P ARK. VSAK DAN OD 10. DO 12 URE ODPRTA IGRALNICA BILJARDA IN VIDEOIGER.’ PO-NL'D®A OSVEŽILNIH PD AČ’ Kino KUD ŠALOVCI 17. marca ob 1930 uri amer, glasb. Sita SALSA KINO TURNIŠČE Jezus KrisSajs iz Nazareta, prvi dri, nedeija, 18. marca, ob 14. uri in v pomedrijek, 19. marca, ob SA mi Jezus Kristus iz Nazareta, drugi dri, v sredo, 21. marca, ob 16. asi im v četrtek, 22. marca, ob 19. rzri. Nismo device, ameriški eroti čmfim,v soboto, 17. marca, ob 19. uri. letalska akademija, ameriška komedija, v nedeljo, 18. marca, rab 19. ari. PRODAM ZASTAVO m. Jetnik 1978, dobro nhranjerm.. prodam. »26 086. M 7MS MOTED BT 5* S, z garancijo, prodam. « 46 375. M-7121 OSEBNI AVTO FIAT P/, dobro rihtarje« registriran, prodam. Infor-macije pm 17. ari:« 7® 525. M-7126 AUDI » GLS, Jetnik 1980, dobro ohranjen. prodana. 9 46 105. M-7129 ZASTAVO Ml, letnik 1987, ugodno predam. Srnjak. Gaboje 19. M-7143 ZASTAVO ML staro 25 leta, prodam. 9 48 317. M-7146 GOLF. liri, termik 1985, prodam. Rački V* 23, Kapela. M-7151 ZASTAVO Ml GTL, letnik 1983, prodam. 924 295. M-7152 ZASTAVO asa, hanik 1985, 30:080 km. prodam. 926 125. M-7153 LADA BIVA 1SM, stara dve leti, na-pradaj. 9 pc^oJdne: 75 291. M-7154 ZASTAVO 13 SKALA 55. bde bar ve. staro 14 mesecev (7500 km), prodam. 9 (4*91 74 553- M-7I58 JUGO SL star eno leto, prevoženih 15.000 km, ugodno prodam. Jože Pa pič. Martjanci 58 e. 948 486. M-7S$B ZASTAVO Ml GTL 65, krink 1986, registiiimi do 28. februarja 1991, prodam. Štefan Ostrič. Čepina 117. M-709 NOVO! Ob nakupu avtomobrl-skah gum brezplačna montaža ■b cenfirir—je koles v TR3OVM Z AVTOMO- BILSKIMI DELI ISTO V MURSKI SOBO- TI, LENDAVSKA 19 a VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Irma Berto Jdftrektorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Fen Maučec, Stefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov ((fotografija), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). testom’ urednišlva m i^jrave: Murska Sobota, Titova 29/L Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383; GPS (trže-np) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gomja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317. Te-tefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za i. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev, za naro-čriite •v tajjinn 70 DEM letno. Tetoni račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 501DD-52D-CC112-5049512. Tisk ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P_„ Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: 1042) 811 685. LADO 1300 prodam. ® 71 730. M-7177 PZ 125 (za rezervne dele), prodam. Janko Slavič, Grabe 17, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-17986 ZASTAVO 128, letnik 1985, ugodno prodam. ® (069) 87 079. 1N-17984 ZASTAVO 101, letnik 1976,'in zastavo 101, 1977, registrirano, prodam. ® 82 155. IN-17983 KOMBI IMV 1600 prodam. Informacije po ® (069) 36 020. LE-12516 FIAT 125 P, letnik 1976, prodam. ® 82 689. IN-17976 FORD ESCORT, letnik 1971, in malo rabljen motor T 18, z garancijo, nujno prodam. Muller, Radenci, Kapelska cesta 35, ® 73 287. M-7180 RENAULT 4, letnik 1981, neregistriran, v voznem stanju, prodam. ® zvečer: 77 643. M-7185 101 LUXE, 1300 cm3, letnik december 1976, registriran do decembra 1990, prodam. Ružič, Turjanci 28, Radenci-M-7186 ŠKODO 105 L, letnik 1986, prodam. Rakičan, Tomšičeva 29. M-7188 AVTO WARTBURG, starejši letnik, avtoradio in cirkularko na kardan prodam. Lipovci 61. M-7189 GOLF J, letnik 1977, prodam. Vidon-d 24. M-7191 JUGO 60, star šest mesecev, prodam. Cipot, Lendavska 37 a, popoldne. M-7195 RENAULT 4, letnik 1979, ugodno prodam. ® 73 040 (368), dopoldne. M-7198 DVE MANTI 1,6 S in 2^ GTE prodam. Radenci, Gregorčičeva 4. M-7096 ZASTAVO 101, letnik 1979, neregistrirano, v voznem stanju, ugodno prodam. » 87 218. M-MM Gostilna KRIŽAN Spodnja Ščavnica 20 tel. 069 60-515 vas vabi na kosila in pice. Vsak petek in soboto glasba. MOPED AVTOMATIK, še nevozen, p.odam. » 24 845. M-7201 LADO RIVO 1300 poceni prodam. Rakičan, Štefana Kovača 24, S 23 064. M-7205 BT 50 S ugodno prodam. Cer, M. Sobota, Stara ulica 1. M-7206 JUGO CORAL 55 in zastavo 750 prodam. ® 78 367. M-7214 GOLF, dizel, letnik 1979, generalno obnovljen, prodam. ®74 961. M-7218 ŠKODO, zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Marič, Krog, Plečnikova 76. M-7219 GOLF, letnik 1979, prodam. ® 46 034- Branko Ribaš, Murski Črnci 28. M-7220 RENAULT 4 GTL, star 15 leta, prodam. ® popoldne: 24 549. M-7224 RENAULT 4, registriran do avgusta, prodam. Sukič, Predanovci 40. M-7227 RENAULT 9 prodam. Ivan Pintarič, Šalamenci 82 M-7235 AVTOMATIK A 3 KLS prodam. Dejan Klemenčič, Dokležovje 74 a, po 14. uri. M-7236 LADO 1500, letnik 1981, prevoženih 50.000 km, tehnični pregled do marca 1991, prodam. Branko Milkovič, Lendavska 37 c, Murska Sobota. M-7237 126 P, letnik 1980, prodam. Rankovci 19. M-7241 JUGO 60, star pet mesecev, ugodno prodam. Veščica 28, p. Murska Sobo- ta- M-7243 MAZDO 323 13. registrirano do 30. 3. 1991, letnik 1982, in pony expres puch prodam. Zelko, Tropovci, Kole- darska 83: M-7244 TOMOS AVTOMATIC prodam. »48 354. M-7247 ROVER 2600 prodam. »23 111. M- 7248 PEUGEOT 505, letnik 1982, 70.000 km, odlično ohranjen, pro- dam. S 24 750. M-7248 JUGO CORAL 45, letnik 1988, ugod- no prodam. Andrej Kous, Krog, Ple- čnikova 63, po 15. uri. M-7249 DIANO 6 L, obnovljeno, letnik 1979, prodam. Ogled po 15. uri. Rakičan, Cvetkova 43. M-7250 FIAT 750 SPECIAL prodam. Kučan, Vinska Graba 9, ® 48 408. M-7252 ŠKODO 120 L, letnik 1979, ugodno prodam. Trnje 28. M-7256 125 P, letnik 1976, neregistriran, prodam. Moščanci 53. M-M M ZASTAVO 750 prodam. Bakovci, Ob Muri 8. M-MM AVTOMATIC, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kristjan Prostran, Murska Sobota, Alija Kardoša 8, ® 22 074. M-7277 HONDO 750 FOUR, 77, športno pre urejen, prodam. Amor, Gomja Radgona, ® (069) 74 920. GM-3554 ZASTAVO 856, letnik J 982, in televizor, črno-beli, prodam. ® 89 036. IN-17973 ZASTAVO 101, letnik 1985, ugodno prodam. Murščak 30, Radenci. Ogled vsak dan. IN-17972 ZASTAVO 128, letnik 1979, in videorekorder Samsung prodam. S (069) 36 609. LE-12508 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Somi, Dobrovnik 19. LE-12515 126 P, letnik 1980, prodam. Bolehne-čici 2, p. Videm ob Sč. M-7261 LADA SAMARA, 1987/avgust, naprodaj. Rakičan, Cvetkova 17, S 23 593. M-7264 126 P, letnik 1977, 16.000 km, in mo-tokultivator MIO 300, nujno prodam. Vukadinovič, Murska Sobota, Titova 16. M-7265 APN 6, star štiri leta, prodam. Čeme-iavci, Jurčičeva 2, ® 23 177. M-7266 JUGO 45 ugodno prodam. Domanj-ševci 108. M-7268 ZASTAVO 756 S prodam. Filovci 62. M-7269 OPEL KADETT 1.4 LIMUZINA, nov, prodam. Naselje Mladinske delovne brigade 11. M-7272 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1985, 45.000 km, ugodno prodam. Tkalec, Lipa 117. M-7273 LADO RIVO 1300, letnik 1987, ugodno prodam. Franc Madjar, S dopoldne 22 010, interna 701. M-7275 126 P, letnik 1984, prikolico BRAKO in avtomatic M 3 prodam. Sašo Ribnikar, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4, ® 23 848. M-7278 OPEL KADETI 13 S, GL, limuzina, uvožen, konsignaciia, prevoženih 17.000 km, prodam. Stefana Kuzmiča 2. M-7280 GOLF dizel, letnik 1985, prodam. ® 24 865. M-7281 ŠKODO 120 LS ugodno prodam. ® 24 494, popoldne. M-7282 DIANO, letnik 1979, in DIANO, letnik 1977, ter dirkalno kolo maraton prodam. ® 22 924. M-7285 RENAULT 4, letnik 1979, obnovljen, prodam. Franc Matuš, Dolenci 30, p. Salovci. M-7286 PEUGEOT 305 GR ugodno prodam. Murska Sobota, Mikloša Kuzmiča 43 a. M-7288 BMW 1600 prodam za 3.500 DEM. ® 62 371. M-729I ZASTAVO 101, registrirano, letnik 1976, poceni prodam. Kučan, Černe-lavci, Dalmatinova 7. M-7292 ZASTAVO 101, letnik 1979, neregistrirano, prodam. Časar, Križevci 63, v Prekmurju. M-MM LADO 1300 S, letnik avgust 1986, 30.000 km in varnostni lok, nov, za traktor torpedo 45, prodam. Jože Bo-rovič, Odranci, Mlinska 8, ® 70 475. M-MM CITROEN GS 13, letnik 1979, ugodno prodam. Informacije od 8. do 13. ure, po ® 26 082. M-7259 LADO 1300, letnik avgust 1987, pro-dam. Jože Bedernjak, Trnje 6, p. Črenšovci. M-7276 PRODAM CIRKULARKO z enofaznim motorjem prodam. Vaneča 66. M-7155 PLUG, 10-coIni, motorno škropilnico panonija in motorno žago stihi prodam. Beltinci, Panonska 64. M-7156 TRAKTOR STEYR 180 prodam. Ogled po 14. uri: Križevci 203. M-7166 KOSILNICO FIGARO, brezhibno, in traktor zetor 5245, kot nov, prodam. ® (062) 731-216. M-7I71 OLTOV PLUG, 12-colni, in pogonski jermen, usnjen, dolžina 24 m x 12 cm, ugodno prodam. Mele 26, Radenci, ® 62-173. M-7174 FREZO HONDA, staro dve leti, prodam. Franc Horvat, Krog, Plečnikova 41. M-7175 MALI URSUS 35 z jermenico in koso za ferguson 35 prodam. Puconci 89 e. M-7182 TRAKTOR URSUS 35 prodam. Hozjan, Mala Polana 91. M-7193 TRAKTOR ZETOR 6245 prodam. Molnar, Selo 27. M-7199 TRAKTOR DEUTZ 40-06, komplet s koso in plugom, prodam. Ključarovci 30, p. Križevci. IN-17979 TRAKTOR IMT 542, nov, prodam za 10:000,00 din ceneje. Berden, Babinci 35, Ljutomer, ® 82-824. IN-17979 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO METALOGRADNJA RAV, 330 1, novo, prodam. ® 23-179. M-7262 TRAKTOR URSUS 355, brezhiben, prodam. Martin Žugelj, Odranci, ® 70-553. M-7263 TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA, nov, prodam. ® 68-178. M-7217 CIMOSOVO VRTAVKASTO BRANO CVB 2000, malo rabljeno, prodam. Mikola, Brezovci 57. M-7222 RAZKRIŽJE 27 a pri Ljutomeru Delovni čas od 12. do 18. ure Tel.: (069) 89 009 KOMBAJN FERGUSON HARIS prodam. Domanjševci 95. M-7203 TRAKTOR ŠTORE 404, prednji pogon, prodam. Dokležovje 66. M-72I0 TRAKTOR IMT 533 de lux, prodam. Raščan, Vučja Gomila 113. M-7212 TRAKTOR IMT 539, letnik 1987, in tomos avtomatic zelo ugodno prodam. Jože Dravec, Turnišče, Partizanska 14. M-7215 TRAKTOR ZETOR 6011, opravljenih 1900 delovnih ur, prodam. Puconci 33. M-7223 GOSTILNA HORVAT-LOVENJAK, POLANA PRI MURSKI SOBOTI, vabi od 15. do vključno 19. marca na DNEVE RIBJIH JEDI Priporočamo obisk vsem ljubiteljem ribjih jedi in specialitet ter drugega. Domači gostje imajo poseben popust. Informacije po telefonu 23 282. OBRAČALNIK PANONIJA, rabljen eno sezono, ugodno prodam. ® zvečer: 45-103. M-7228 TRAKTOR DELTZ 45, rotacijsko kosilnico 135, obračalnik panonija in ličkalnik za koruzo prodam. Jože Ci-ean, Žižki 7. M-7229 MOTOKULTUVATOR GORENJE UNIVERZAL ACME, motor 10 KM, s frezo, malo rabljeno, prodam. Jakič, Veščica 6 c. M-7234 BOČNO KOSO DUBRAVA za traktor IMT 533/539 prodam. Bodonci 33. M-7239 TRAKTOR ZETOR 2511 s koso prodam. Radomerščak 55, Ljutomer. IN-17979 TRAKTOR DEUTZ 48 in zetor 5711, prodam. Drago Poštrak, Cezanjevci 53, Ljutomer. IN-17074 SILAŽNI KOMBAJN POTTINGER MIX 2 in nove tridelne brane prodam. Flisar, Poznanovci 34. M-7115 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, tip 524, star dve leti, prodam. Jože Kaučič, Turjanci 1 Radenci. M-7119 MOTORNO ŽAGO STIHL 61 prodam. Krnci I, p. Martjanci. Mri 125 BOČNO TRAKTORSKO KOSO STEYR prodam. Jaušovec, Mele 20, ® 62-319. M-7131 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 23, letnik 1988, prodam. ® 77-301. M-7132 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP, 4 t, prodam. Štefan Hajdinjak, Bodonci 75, telefon: 76-811. M-7I35 PRIKOLICO, 2,5 t, motorno žago in škropilnico, 200 1, prodam. Kranjec, Nuskova 8. Mri 137 MOTOKULTIVATOR GORENJE, s frezo, plugom, koso z grebenom in železnimi kolesi prodam. Anton Kode-lič, ® (069) 82-627. IN-17990 TROSILEC SIP, LOPATAR, TL 6, vinogradniški plug (5 brazd), samohodno kosilnico IMT 407, tomos ATX 50 C prodam. Naslov v upravi lista. IN-17991 TRAKTOR URSUS 535, s koso in 1400 delovnimi urami prodam. Miran Štefanec, Kristanci 7, p. Križeva’ pri Ljutomeru. M-MM TRAKTOR TOMO VINKOVIČ PASQL'AL prodam. Puconci 40, ® 45-025. M MM DVOOSNO PRIKOLICO, tribrazdni plug IMT. koso IMT in stiskalnico wegle prodam. Noršinci 62. M-7270 TRAKTORSKI MULČAR za mulča-nje koruzinja in raznovrstnih trav prodam. VOroš, Bratonci 59. M-7293 TOMO VINKOVIČ 731 prodam. Drago Šinkec, Moravske Toplice, Levstikova 20, ® 48-252. M-7296 posesti BOROV GOZD, 54 arov, prodam. Gornji Petrovci 55. M-7161 POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom v okolici Ormoža prodam. Cena 140.000 din. ® (064) 78 798. M-7172 NOVEJŠO VSELJIVO HIŠO pro-dam. Naslov v upravi lista. M-7173 TRAVNIK, 1,30 ha, primeren za sadovnjak, prodam. Dolina 38, p. Puconci. M-7187 VINOGRAD v Lendavi (Spodnji Be-nec), 10 arov, prodam. Hozjan, Mala Polana 91. M-7192 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem prodamo. Informacije: Martjanci 26 a ali pri odvetniku Danilu Hariju. M-7233 STAREJŠO HIŠO z vrtom v Murski Soboti zamenjam za stanovanje v bloku. Naslov v upravi lista. M-7240 PARCELE ZA POČ. HIŠICE, 700 m od morja, blizu Barbarige, prodam. Informacije po ® (052) 78 267. M -7123 ZAČETNO GRADNJO STANOVANJSKE HIŠE V LJUTOMERU prodam. ® (061) 344 356. IN-17980 PARCELO, primemo za vinograd, v Jelovšeku pri Tešanovcih, prodam. Naslov v upravi lista. M-7296 ŽIVAL! BREJO TELICO in mlado brejo kravo po izbiri prodam. Lucova 3. M-7183 BREJO TELICO prodam. Hrastje-Mota 91. M-7245 MALE PUJSKE prodam. Tišina 38. M-7257 ANTIKVARIAT Trgovina z umetninami-antikvitetami ALOJZ VUČINA, MURSKA SOBOTA, Mikloša Kuzmiča 2 • kupujem in prodajam starine umetniške vrednosti (slike, ure, manjše kose pohištva, steklo, porcelan, stare kovance itn.) • imam komisijsko prodajo vseh naštetih antikvitet • možna menjava starin z zbiralci Trgovina je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 19. ure. Tel.: (069) 21 279 (od 20. do 21. ure) MLADIČE, nemške ovčarje, odlične čuvaje, prodam. Hajdinjak, Rogašov-ci 13. M-7196 KRAVO, visoko brejo, prodam. Dolina 16. M-7204 TRI PRAŠIČE ZA ZAKOL in šivalni stroj unior, uvožen, prodam. Brezovica 10, Velika Polana. M-7209 KRAVO, brejo, prodam. Krnci 26. M-72I3 KRAVO, staro tri leta, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Mesarič, Bratonci 160. M-7226 MALE PUJSKE in seno prodam. Gradišče 46. M-7238 KRAVO s teletom ali brez, kontrola A, prodam. Kančevci 24. M-7225 TELICO, brejo v devetem mesecu, prodam. Polana 44. M-7122 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, prodam. Čemelav-ci, Avnojska 27, ® 24 109. M-7144 KRAVO s teletom (zaradi starosti lastnika) in traktorsko kosilnico na kardan, prodam. Neradnovci 63. M-7148 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a^® 76 070. M-MM NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ®24 393, pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, Grad, ® 77 686. M-MM PRODAM ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 350 i, manjšo pisalno mizo za otroško sobo in komplet: mizo s šestimi tapeciranimi stoli prodam. Krog, Ravenska 10, ® 26-544. MM-MS OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in kombiniran voziček, dobro ohranjen, prodam. Liljana Slavič, ® dopoldne: 81-811. IN-17985 NOVA STOJIŠČA, privezi za krave, 6 kosov, komplet z rešetkami, prodam. Bolehnečici 12, Videm ob Ščavnici. IN-17981 GRAMOFON ELAK (1000 din) in RECEIVER GORENJE, 2 x 35 W (1500 din) prodam. Županek, Murska Sobota, Štefana Kovača 17. M-7157 RJAVO TERANOVO, 850 kg, prodam. Zinka Drvarič, Murska Sobota, Cvetkova 18 a. M-7169 SENO, otavo, prodam. Sočič, Predanovci 54. M-7176 POHIŠTVO ZA SPALNICO in kuhinjo, preproge, peči in dva kavča prodam. Grgona, M. Sobota, Miklošičeva 17. M-7178 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Petanjci 76. GR-13552 PLETILNI STROJ TOJOTA prodam. Informacije po ® (069) 74-017. GR-13553 TRI GUME s platišči (10.0/75-15), prodam. Gomboc, Pertoča 39, p. Ro-gašovci. M-7207 SENO prodam. Jože Horvat, Lipa 38, p. Turnišče. M-7208 BETONSKE STREŠNIKE, čme, nove, 2000 kosov, prodam. Gal, Radmo-žanci 53. M-7197 SUHE SMREKOVE DESKE (8 cm), prodam. ® 78-249. Mri 184 SEDEŽNO GARNITURO poceni oradam. S 71-514. M-7254 PLETILNA STROJA SINGER ME-MOMATIC IN PASSAP DOMATIK prodam. Kolenko. Ljutomer, Stari trg 8, ® (069) 81-008. M-725I KITARO GIBSON (epiphone) in ojačevalec aria ugodno prodam. ® 78-035. M-7253 RDEČE VINO prodam. ® 71-052. M-7258 TV SPREJEMNIK GORENJE, črno-beli, ugodno prodam. Motovilci 5, ® 77-760. M-7255 POHIŠTVO ZA KUHINJO in kombinirani štedilnik zaradi selitve, zelo ugodno prodam. ® po 20. uri: 73-580. GR-13551 TRAME, 2^ m\ dolžine 6 m, poceni prodam. ® po 15. uri: 22-596. M-7232 PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE JUNO, 12.000 kalorij in barvni televizor gorenje prodam. ® 26-471. M-7246 OTROŠKI KOLO prodam. Recek, Cvetkova 19, ® 24-841. M-7271 PISALNI STROJ OLVMPIA MONIKA. malo rabljen, ugodno prodam. ® 21-574, popoldne. M-7274 OPTIKA RSOVAK Branko Novak Partizanska I® 6925C Gornja Radgo^ T e I e 1 o n 069z74 ELEKTRONSKE BOBNE Sl!* MONS SDS 1000 ter akustične ne TAMA s stojali prodam-23-109. M-7267 POMIVALNI STROJ GOREr"1’ originalno zapakiran, in tomos a'W’ matic, s smerniki, prodam-® 46-109. M-7274 CIPRESE ZA OGRAJO proda®-® 75-681. IN-12514 VIDEOREKORDER PHILIPS, in kompresor FMA, zmogljiv«41.. mVmin., ugodno prodam. Fokovci A ® 72-711. M-7283 BARVNI TELEVIZOR GRUNO’^ ekran 70, na daljinsko upravljanje,' nahrbtno škropilnico Panon'ia.je osovino za cirkularko prodani-Bačič, Nemčavci 19, ® 23-641- I" 7116 ZAGANJAČ ZA TRAKTOR URŠK« prodam. Bukovnica 26. M-7128 BARVNI TELEVIZOR GORENJ daljinskim upravljanjem, star let, prodam ® (069) 87-631. HRASTOVE PLOHE, 5 cm, prodal Renkovci 127, p. Turnišče. PRIKOLICO ZA OSEBNI AVIU prodam. Gančani 38 a. M-7139 KOMBINIRANI OTROŠKI ČEK, uvožen, ugodno prodam- W rič, Cvetkova 22, po 16. uri. POHIŠTVO za spalnico ugodno P*0' dam. ® 22-893. M-MM PREMIČNA POLKNA, izdela«« ’ Slovenj Gradcu, ugodno proda®-® (042) 843-266. LE-12510 ROČNO KOVANO OGRAJO, 7 * prodam. Razkrižje 6, ® 89-137- । 17987 . GUME (750 x 16-13, platno, 6 sov), rabljene, prodam. ® v d0Pf| danskem času: (069) 72-724. M-77' 1000 1 NAMIZNEGA VINA ("“'“j: šipon), po ugodni ceni prodam. *n'?, macije po ® 74-567, po 20. un- ® 7290 VIDEOREKORDER GORENJ^-nov, prodam za 8500 din. ® 25-0”®" M-7291 , ELEKTRIČNI BOJLER, nov, »»L prodam 30 odstotkov ceneje. ® 7. do 15. ure: (069) 86-000. IN-17^ ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 210 1, prodam. S 25-4*1-M-MM DIRKALNO KOLO, skoraj nemški okvir, št. 62. oprema 12 prestav, poltabulatoiji, prodni*1-® 25-440. M-MM BARVNI TELEVIZOR ISKRA, 4la' dve leti, prodam tudi na dvakrat«® odplačilo. ® (069) 82-142 (SitaO IN-17988 zaposlitve Sprejmem delo na dom, ki je lahko zano na manjše prevoze. Našlo* upravi lista. Mri 163 —«11 DELAVCA ZA DELO NA KMETU' iščem. Naslov v upravi lista. M-227 VEČ ZIDARJEV, KV ni potreb«3-zaposlimo. Raba, Vidonci. M-7127 kupim JERMENICO ZA ZETOR 491» k"' pim. ® zvečer: 69 194. GR-13550 STAREJŠI ZABOJNIK (KOM^ NER) ALI PRIKOLICO ZA KAM“* RANJE kupim. ® 23 553. M-72®4 razno OPREMLJEN LOKAL V OKOLIJ MURSKE SOBOTE iščem. ’ 25 183. Mri 162 PROSTOR, 150 m1, v središču dave, centralno ogrevan, posebn3 ventilacija, telefon, oddam v naje®*" Naslov v upravi lista. LE-I25I7 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključ«^ spričevala Gimnazije Frana Miki®*1' ča, Ljutomer, letnik 1980. Igor K®1®' šec, Ljutomer. IN-17982 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spriče*3 CPŠ M. Sobota — krojaška dano za šolsko leto 1981. Terezija Iri varič, Ivanci 12, p. Bogojina. M-2’® IZDELUJEMO: strešno opeko. tažne stropove in nosilce. Izdeluje®" vse po naročilu. Ignac Horva ® (042) 41 664. M-6770 PROSTOR ZA KOZMETIČNI SALON v Murskem Središču oddam najem. ® (042) 843 266. LE-12510 TRAVNIK ZA KOŠNJO oddam 33 celo leto. Brezovci 40, po 17. uri-7133 PREKLIC! Podpisani preklicujem žaljive besed® in obdolžitve, izrečene na škodo Janeza Nemca iz Bukovnice 19 in se ® zahvaljujem, da je odstopil od ,o^ Jožef Lovrenčec, Bukovnica H-7260 STRAN It VESTNIK, 15. MARCA V SPOMIN 22. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Stefan Jeneš s Tišine Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu, iskrena hvala! VSI TVOJI V SPOMIN 8. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dr. Marijan Hercog zdravnik na Cankovi Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, dober oče in stari oče Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. V SPOMIN 18. marca 1990 mineva nepozabno leto, polno žalosti in bolečine, odkar si brez slovesa zapustila naš dom, draga mama in stara mama Neža Kajnih roj. Kos iz Rakičana, Prešernova 21 Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih leži in nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Vsi tvoji žalujoči: hčerki Klara in Angela z družinama Bilo lepo je. prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo za nas, najhujše zlo, spoznali smo, da tebe, draga mama, več ne bo. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Terezija Šajt Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici Anici Horvat. Vsem še enkrat — iskrena hvala! In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih: saj veš, smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže. a do srca globin in do ljubezni njena moč ne seže. N SPOMIN 11. marca je minilo osem let, odkar smo se za vedno in prezgodaj poslovili od dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica Jožeta Semlerja iz Moščanec Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le nema bolečina, edini porok tihe žalosti, ki nas sprehtlja dan za dnem. ŽALUJOČI: VSI TVOJI V SPOMIN 10. marca sta minili dve leti, polni žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša najdražja žena, mamica, hčerka in sestra Rozalija Dora iz Središča Hvala vsem, ki se je še spomninjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. VSI, KI SMO JO IMELI RADI DRAGA MAMICA, ZELO TE POGREŠAM gyOngji Jože Rajsar iz Motovilec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, vsem dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, prijateljem ln znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem ter predstavnici KS za poslovilne besede. Žalujoči: žena Angela ter hčerki Olga in Marija z družinama Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat, stric in svak Janez Nemec iz Domanjševec Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. "osebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pev-Cem za odpete žalostinke, govorniku KS in govorniku evangeličanske cerkvene občine za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Domanjševci, 3. marca 1990 Vsi tvoji, ki smo te imeli radi Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA 21. februarja 1990 nas je v 78. letu starosti zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Ana Mencigar iz Krašč 17 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za pomoč. Posebna hvala osebju ambulante na Cankovi ter zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. ža lep pogrebni obred pa se zahvaljujemo g. duhovniku Vin-koviču, pevcem za ganljivo odpete žalostinke, govorniku KS. Hvala tudi vsem, ki ste poklonili vence in šopke, darovali za sv- maše ali druge namene. Posebna hvala lovskemu društvu Radovci in vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Žalujoči: otroci z družinami, vnuki, pravnuki in brata z družinami Žalujoči: hčerka Irma, Hajnelka, vnuki Nada, Milena, Zdenka, Marjana, Jože in Branko, vsi pravnuki, sestra Gizela ter brata Karel in Elek z družinami Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je 27. februarja 1990 po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi brat in bratranec Karel Benko iz Gornjih Slaveč 118 Ob težkih trenutkih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za vso pomoč, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Horvatu in vsemu zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. duhovniku Erniši za tolažilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete in godbenikom za odigrane žalostinke ter predstavniku KS za poslovilne besede. Žalujoči: sestre Sidonija, Marija in Hilda z družinami, Emil Bertalanič z družino in drugo sorodstvo Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat, svak, stric, dedek in pradedek Janez Ferko iz Gornjih Slaveč Ob nenadomestljivi in težki izgubi dragega očeta se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala za odigrane žalostinke in govornici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Gornji Slaveči, 9. februarja 1990 VSI TVOJI NAJDRAŽJI Niti zbogom nisi reklu niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih si ostala! V SPOMIN 4. marca je minilo leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustila naša draga mama, tašča, babica in sorodnica Danica Debelak-Beba roj. Vesnik iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki seje še spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI NJENI Ko živel sem. ljubil sem vas vse. zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA. V 42. letu starosti nas je brez slovesa zapustil dragi sin in brat Jože Bedek iz Križevec v Prekmurju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku, pevcem in govorniku KS za poslovilne besede. Križevci, 19. februarja 1990 Mama, brat, sestra z družino in vsi njegovi Minilo žalostno je leto dni, odkar tebe, mož, oče in brat, več med nami ni. V SPOMIN 16. marca mineva leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Franc Rogan iz Nuskove Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in prižgete sveče. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi J^STNIK, 15. MARCA 1980 STRAN 19 v besedi in sliki KMET MORA DOBITI PRAVICO ODLOČANJA Na občnem zboru gornjeradgonske Slovenske kmečke zveze so minuli teden govorili o dosedanjem delu te organizacije ter o prihajajočih spomladanskih volitvah. Skoraj 70 udeležencev zbora je izrazilo podporo kandidatom, ki jih je občinska kmečka zveza skupaj z gomjeradgonskim odborom Slovenske demokratične zveze uvrstila na listo kandidatov za družbenopolitični zbor Skupščine občine Gornja Radgona. Enako je storilo tudi skoraj 300 ljudi na občnih zborih po krajevnih skupnostih. Predsednik Slovenske kmečke zveze iz Gornje Radgone Franc Režonja je v uvodu dejal, da se je sedanja oblast s kmeti sicer že začela pogovarjati, vendar krivic iz preteklosti še ni popravila. Kmetje si bodo skupaj z drugimi strankami, združenimi v DEMOS-u, prizadevali zrušiti enopartijski sistem. Svoj nagovor je Franc Režonja končal z besedami: »Kmetje, ne pozabite, kdo vas je kandidiral in kaj pričakujemo od vas!« Navzoče je pozdravil tudi Janko Slavič, predsednik Izvršnega sveta Gornja Radgona. Poudaril je, da je bilo kmetijstvo oziroma kmet steber stabilnosti družbe. Skozi zgodovino je ravno kmet ohranjal jezik in navade, bil je nosilec razvoja gospodarstva, saj je vlagal sredstva tudi v druge gospodarske dejavnosti. Agrarna politika ni bila življenjska, zato je povzročila številne socialne probleme. Kmetje se morajo zoperstaviti industriji na podeželju in dati prednost obrti, zasebnim podjetjem in družinskim kmetijam. V nadaljevanju so pregledali lanskoletno delo. Bojkot mleka so v občini skoraj v celoti izvedli (99-odstotno), tudi udeležba na srečanju kmetov v Goriških Brdih je bila dobra. Prizadetim v neurju v Halozah so odpeljali 6100 kg koruze, vendar akcija zbiranja pomoči v apaški kotlini ni uspela. Potarnali so tudi nad slabim sodelovanjem s kmetijskim kombinatom, ki se ni odzival povabilu na pogovore. Pravo nasprotje je kmetijska zadruga, ki je tudi glavni pokrovitelj kmečke zveze pred volitvami in med njimi. Seveda so se kmetje lani ubadali še s številnimi drugimi problemi in z zadovoljstvom ugotovili, da njihova beseda ne gre več mimo vseh »ušes« v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih. V letošnji program so zapisali, da hočejo doseči uveljavitev sodobne parlamentarne demokracije, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, pravno suvereno državo, civilno družbo ter prenehanje vmešavanja politike v gospodarstvo. Zavzemali se bodo za spoštovanje mater, za dostojanstvo kmetov in vrnitev njihove zemlje, za soupravljanje delavcev, za nevtralnost šole in žlahten razmah kulture, za obnovo slovenske vasi ter varovanje naravne in kulturne dediščine. Pripadnikom drugih narodov je treba vrniti spoštovanje za spo- štovanje, razumništvu pa dati možnost ustvarjanja. Kmetje se bodo borili za sprejetje občinskega odloka o ekologiji, saj je treba misliti zlasti na Apaško dolino in prašičjo farmo v Podgradu. Kmetje morajo dobiti pravico odločanja, saj so v preteklosti utrpeli veliko škode na račun odločanja drugih. V razpravi so zbrani poudarili, da se samo od poštenja v naši družbi ne da preživeti in da se ne bodo ustrašili glasovati za samostojno Slovenijo, če bo to vodilo k splošni koristi naroda. Ob koncu so izrazili protest proti širitvi mejnega pasu, saj bi nas to le še oddaljevalo od Evrope, v katero si tako želimo. ..... , Lidija Kost Dr. Jože Pučnik in Ivan Oman v Pomurju Tukajšnji DEMOS pripravlja za konec tedna več srečanj z enim od štirih kandidatov za predsednika predsedstva Republike Slovenije dr. Jožetom Pučnikom in predsednikom Slovenske kmečke zveze Ivanom Omanom. Prvi predvolilni sestanek predsedniškega kandidata z volilci načrtujejo v petek, 16. marca, ob 14. uri v Gornjih Petrovcih, ob 19.00 pa se bosta oba gosta predstavila v soboški galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec. Sobotni uvodni postanek v časovno tesno naravnano popotovanje po Pomurjo bo ob približno 7.30 v Nuskovi na Goričkem, ob okrog 9.15 se bosta dr. Jože Pučnik in Ivan Oman srečala z ljutomerskimi volilci — na Glavnem trgu, predvidoma ob 10.30 pa še z lendavskimi pred tamkajšnjo blagovnico in v bistroju Amadeus. Končno postajo bo pomenilo veliko predvolilno srečanje ob 15.00 v kinodvorani v Gornji Radgoni. B. Z. Dobrodošlica prvi pomurski štorklji Dober teden je, odkar nam je Jože Brus iz Žepovec v Apaški dolini sporočil, da je tamkaj pri- stala prva pomurska štorklja. Letos se je očitno zelo podvizala, sicer pa je baje zares prva že nekaj dni prej jadrala na Gradiščansko. Mogoče se bo kdo spomnil, da smo bili že v začetku lan- skega decembra zaskrbljeni nad usodo štorklje v Hrastje-Moti, ki je očitno zamudila vsakoletni skupinski odlet s sovrstnicami ali sovrstniki na južno poloblo. Domačini so jo sprejeli za svojo, jo hranili, ji dajali zavetje, se navadili nanjo. Sicer pa organiziran prihod simbolov Pomurja pričakujemo konec marca oz. v začetku aprila. Dotlej pa bi bilo dobro poskrbeti za bivališča (gnezda), zato naj se elektrikarji, PTT-jevci in seveda lastniki domovanj in drugih objektov, kjer gnezdijo štorklje, podvizajo — že se hočejo pridružiti naši dobrodošlici. Posnetek N. Juhnov B. Žunec Cez slab teden se bosta izenačila dan in noč in pomlad bo stopila skozi glavna vrata koledarja. Skozi stranska pa prihaja že lep čas in naravi sploh ne pusti, da bi se ozirala na koledar. Vesna se je že sprehodila po poljih, travnikih, gozdovih ... ljudje pa smo ji sledili, saj se vendar ne moremo upirati vabečemu cvetju, hrepeneči zemlji in zeleneči travi. L. K., foto Nataša Juhnov POSEBNE CENE OPEKE AKCIJSKA PRODAJA! (stara cena SKOK 6/1 IZOSKOK 6/1 s prometnim davkom popust velja tudi za člane stanovanjskih zadrug: brez prometnega davka je cena 5,50 Popust velja za plačila v gotovini. Naročila in vplačila v trgovini v Košakih. OPHjUMUlUlUMIUUII« tel. 211-018, 211-081 Prireditev na Tišini Kulturnoumetniško društvo Ludvik Rogan je pripravilo v sodelovanju s krajevno skupnostjo v kulturni dvorani na Tišini razstavo ročnih del, uprizoritev gledališko predstavo Vrnitev, ki so jo ponovili ljubitelji gledališča iz Vanče vasi, ter predavanje o biovrtnarjenju. S prireditvijo so proslavili dan žena. bb Porabci v CD Z odprtjem razstave Porabje v črkah in slikah se bodo v petek ob 18.00 začeli dnevi porabskih Slovencev v Ljubljani. Ob nastopu ansambla Lacija Korpiča in petju ženskega kvarteta iz Slovenske vesi bodo prikazali še izdelavo lončarskih del lončarja z Virice. V mali dvorani Cankarjevega doma bo nato še pogovor, okrogla miza o vlogi šole in cerkve pri ohranjanju narodnostne identitete. V Soboti srečanje Romov Slovenije Pred časom se je rodila ideja, morda potreba po spoznavanju, povezovanju in srečanjih slovenskih Romov. Tako se že nekaj let srečujejo ob svetovnem dnevu Romov, ki je osmega aprila. Vlogo organizatorja je imela takrat frontna organizacija občin, kjer Romi živijo, na lanskoletnem srečanju v Črnomlju pa so rekli, da morata biti srečanje in osrednja prireditev na ta dan v Cankarjevem domu v Ljubljani. To bi bil tudi prenos skrbi za Rome iz občin v republiko — ali morda dodatna spodbuda za to. Leto je okoli, a dobro zamišljen predlog je padel v vodo. Da pa ne bi padlo tudi srečanje, je soboška občina prevzela organizacijo letošnjega. S spremenjeno vlogo Socialistične zveze pa se je postavljalo vprašanje glavnega organizatorja. Na pogovorih so se zmenili, da bo glavni organizator Zveza kulturnih organizacij. Na zadnji seji organizacijskega odbora so določili datum srečanja. Bo 14. aprila. Sprejeli so tudi program. Ob športnih igrah naj bi izvedli še okroglo mizo in predstavili najnovejše delo doktorja Jožeta Zadravca — Zdravstveno stanje Romov v Prekmurju, spregovorili o mednarodni romski šoli v Beogradu ter nasploh o izobraževanju Romov ter seveda o njihovem statusu. /Na pogovor bodo povabili znane ljudi iz republike in političnega življenja ter doktorje Rajka Džuriča, generalnega sekretarja Svetovne romske organizacije. Že sedaj pa se pripravljajo za kulturno prireditev, ki bi morala biti čim bolj izvirna, romska. mh Ples krvodajalcev Pomurja V Veržeju so imeli Rdeči križ že 1946. leta, letos pa je z novim stvom organizacija ponovno začela delati, saj so si za to leto postavi* obsežen program dela. Najprej se bodo dobro organizirali in za nje zbrali nekaj denarja, že sedaj pa imajo skoraj vse nared za prvi P'® krvodajalcev Pomurja, ki bo 21. aprila v Banovcih. Pri tem je pomemb' no, da bodo del izkupička namenili za nakup potrebne medicinske oprf me na novem transfuziološkem oddelku soboške bolnišnice. O plesu i tem, kam naj bi dali tako zbrani denar, so obvestili pomurske organi/* cije Rdečega križa ter bolnišnico. Večina pozdravlja njihovo zamisel 1 organizacijo prireditve. , Blejska afera drugače Blejska afera v zdravstvu nam je tuja in za naš svet obrobna, manj pomembna, vendar pa postane bolj naša in tukajšnja, če ji damo naslednji kamenček — to, da se ob tem postavlja tudi vprašanj možnosti konkurence v zdravstvu, ki bi lahko prinesla tudi boljše zdravstvene storitve. Kaj vse se dogaja ob tem še v ozadju, kdo im kakšne interese, ne vemo, gotovo pa je, da ob tem gre za konf*1** dveh konceptov v zdravstvu, to je javnega zdravstva, čeprav v univef' zitetni organiziranosti, ter zdravstva, ki bi bilo tako ali drugače na /a' sebni ravni. In prav ta dosedanja premoč javnega, ki ima tudi m° odločanja o bolniku, kje se lahko zdravi ali je operiran (razen če si m štitucijo izbere sam in storitve sam tudi plača), kar živo zadeva bolni' ke, predvsem tiste, ki vedo, da gre za življenje ali smrt. V Radencih s se pred časom zbrali člani Društva na srcu operiranih Slovenije m Marko Kocjan, predsednik društva, nam je povedal: »Naš problem je, če se kdo odloči za zdravljenje, operacijo kje drugje, naj to strO' kovnjaki sprejmejo, naj pustijo, da si sam izbere zdravstveno skupin0’ saj gre pri operaciji vendar za pošasten poseg v telo. Smo za konkurenco v zdravstvu, kar se tiče kakovosti dela, mora biti strokovno kresanje. Mediji pa so nam prikazali njihove spore, ki sejejo samo Pre plah, pa ne med nami, ki smo že vajeni noža, ampak med tistimi, kis za to pripravljajo.« mh ®POLJOOPSKRBA Obiščite novo POLJOOPSKRBINO brezcarinsko prodajalno v Murski Soboti na Markišavski 5 • ugodna prodaja televizorjev SABA, videorekorderjev in videokamer, glasbenih stolpov SAN SKI, zvočnikov KEF, motornih škropilnic SOLO, ročnega orodja AEG, žag PARTNER, velika izbira uvoženih pijač in cigaret, filmov in videokaset ter krznenih plaščev • nakup za dinarje ali devize • delovni čas od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure