St. 11 V Trstu, v sredo 6. fcbruvarja 1884. Glasilo ' enskega političnega društva za F jrsko. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »reda in saboto o poiudna. Cena za vso leto je €> gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta JI gld. SO kr. — Posamezne številke dobivajo pri opravniStvn In v trafikah v Trtt« pn S kr., v Gurioi in v Ajdovščini po kr. — ar crnine, reklamacije m inserate prejema Opravailtvo, vla Torrente, »Nava tlakaraa*. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vta Torrent®« »Nuova Tlpografla;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi Drez posebne vrodnosti se - ne vračajo. — Interati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraSnnijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.j Državni zbor. (Dalje. Gregrjev govor). Presodilsem tedaj, gospodu moja, razloge gospoda predlagatelja, ne nahajam nobenega druzega.Naj razsodijo vsi nepristranski moli« visoke zbornice, aH so ti razlogi veljavni ali ne, ali vtemeijujejo in opravičujejo predlog, naj se izda zakou o državnem jeziku. Menim, da tudi manjšine poročilo ni mnogo srečnifie v svojih razlogih. Radoveden sem bil na razloge poročila manj-Sine, prvič zato, ker so v manjšini tiko izvrstni možje in bistroumni pravdoznan-i one (leve) strani, in drugič, ker manjšina takoj v začetku poročila pravi, da je popolnem neizpodbitno, da mora biti nemški |ezik uradni jezik v Avstriji. Gospoda moja, kakova pa je ta ne-izpodbitnost* Najprej pravi manjšina, da je znano, tla nemški"jezik uže polno stoletje neizpodbitno zakonit iti dejansko v Avstriji obstaje. No, gospoda moja, Če je to resnično, potem prav za prav ne vem, kaj hočejo gospodje Se; če je res, kar pravi manjšina — in ona pravi to izrečno — da je nemški jezik uŽe polno stoletje zakonito in dejansko v Avstriji državni jezik, potem je VVunnbrandov predlog prav ple-onazem. Vi hočetd zakonito in dejansko uvesti to, kar zakonito in dejansko uže imamo. Ali pri tem razlogu se nočem dalje muditi. Drug in jako važen razlog manjšine je ta, da ona trdi, da se pod sedanjo vlado uže Štiri leta Nemci v Avstriji zatirajo, da so brez varstva in več tacih reči. To I'e hudo dolženje; ako bi pa resnično bilo, car trdi manjšina, da se nemška narodnost i nemški jezik v Avstriji zatirata, potem ne bi bila le dolžnost one (leve) strani visoke te zbornice, upreti se zoper to, temuč tudi dolžnost te (desne) strani visoke zbornice, ki je na svoj prapor za- Jrisala: Enaka pravici vsem narodnostim! n bila bi pred vsem dolžnost vsacega svobodoljubnega moža katere koli narodnosti; ker najvišja i največja lastnost svobode je po mojem prepričanji lastnost enake pravice za vsa ljudstva in narodnosti. Ali, gospoda moja. jaz pravim odkritosrčno: ni res, da se Nemci v Avstriji zatirajo! Ako se čuje tako dolženje, ta ko hudo dolženje v zboru, kakor je ta visoka hiša, potem, tako menim, ihoralo bi se to dolženje z dejanskimi dokazi dotrditi. Gospoda moja, vzemite poročilo manjšine v Podlistek. Literarna tatvina In podlistek „Slovenskega Naroda'' o „časnikarstvu in naših časnikih". Odkar so koncem 18. in začetkom 19. stoletja veliki zgodovinarji Gibbon, Niebukr in Schlosser temeljni kamen položili novodobnemu zgodopisju, prodrla je misel, da se svetovna zgodovina ne dela izključljivo pri zelenej mizi diplomatov, v soparnem ozračji kabinetov in po krvavih bojiščih. Mislečemu duhu se je usililo prepričanje, da se zgodovinske dogodbe ▼zdvigavajo iz globočine vladujočib idej, katerim so posamezne osobe le zastopniki in nositelji, ter da je pravi prouzro-čitelj vseh prememb vendar le človeštvo v svojej ueizmernosti. Karse razodeva kot čut, kar se razvija kot misel v organizmu človeške družbe, sili na povrSje, — in zgodovinski veljaki in junaki so le tolmači, poklicani, dejanjsko izražati to, kar jim narekava narod, kateri jih je rodil. Ozko zvezo velikih mož in splošnih narodnih idej menda nikdo ni lepše naglašal, nego nemški filozof Herbart, kateri izrečno pravi: »Misli velikega moža so vzete iz kroga splošnega miSljenja, za to so primerne tudi mislim in čutom narodovim; sicer ne bi mogle roko in iščite dokazov k temu o3ornemu izreku o tlačenju Nemcev v Avstriji in čitali boste: (bere): »Odsekova manjšina noče tu natančneje govoriti o neizerpljivej l neznostiej vrsti borbniii sredstev prevare in sile, preganjanja, ovajanja in terorizma, katerim so Nemci v tacih deželah« — to se pravi v slovanskih deželah — uže nad tri leta brez varstva izročeni.« — To je vse. Prosim, naj se ml pove — obračam se posebno na učenjake o pravosodji — ali more sodnik, ali more sploh pravičen človek koga obsoditi na tako splošno sumničenje brez najmanjšega dejauskega dokaza? Manjšina ni navedla nobenega dejanskega dokaza, ker ni mogla, ker nobenega nema. Jaz ne poznam razmer v druzih deželah. Menim pa, da se to ne nanaša na čisto nemške dežele, Solno-graško, Tirolsko, Predarelsko, da hudi Cehi zatirajo Nemce. Poznam pa razmere v češkej mojej domovini — in sai je to dolženje najbolj obrneno proti nam Cehom — in tu pravim vam, gospodje moji, da to dolženje z nevoljo in srdom odvračam, ker nema nikake dejanske vtemelitve. Manjšina pa ven dar navaja eno dejanje v dokaz zatiranja Nemcev, in to je, da je država ustanovila češko vseučilišče. Da, gospoda moja, resnica je, po dolzih bojih in po teSkih, rekel bi, neprimerno velikih žrtvah smo vendar dospeli do tega, da smo dobili visoko šolo. Jaz se nečem spuščati v to, kakšna je danes ta visoka šola in kakove pomanjkljivosti ima. Ali jaz se obračam, gospoda moja, na čut pravice vseh Nemcev te zbornice, ako prašam: Ali je krivica, ako seje uborna češka visoka šola ustanovila, Nemcem pa pustilo staro, bogato doti»-ano, krasno opravljeno vseučilišče v prejšnjem stanu? Se li je zgodila krivica nemškemu narodu, če se je druzemu narodu dala pravica? Je li uže to zatiranje Nemcev, če se drugi narodi ne zatirajo? To tedaj, gospoda moja, je dejanski dokaz »zatiranja« Nemcev na Češkem. Drug razlog manjšine se glasi, da na vse obravnave in sklepe visoke te zbornice vpliva in teži narodnostno in jezi-kovo prašanje, S tem stavkom je govornik pred mano danes svoj govor pričel. Jaz temu pritrjujem, gospoda moja, resnica je, vse naše javno, nekoliko tudi za-sobno Živenje, zaudano je z nadležnim narodnostnim in jezikovnim prašanjem, uplivati na narod, niti vzdržati se po nje-govej smrti!.« Ako pa je temu istina, ako je narod sam pravi »agens« v svetovnej povestnici, potem se ne smemo čuditi, da se zgodovinarji sedaj tudi ozirajo na Časnikarstvo katero dandenes najbolj upliva na javno menenje in živenje. Zgodovina novinarstva bila bi gotovo še mnogo bolj obdelana in preiskovana, ako ne bi predmet bil po svojej notranjej naravi tako težaven in nepristopen. Vsled tega poznamo v ogromnem zgodovinskem slovstvu le kaj malo pisateljev, ki so se lotili tega zanimivega predmeta. Francozom je spisal Eugine Hatin znamenito »Histoire dajour-nal en France«, katera obsega razvoj francoske žurnalistike od Theophr. Renan-dota (1. 1631) do naše dobe; nemško časnikarstvo pa je obravnaval velikonemški politik in zgodopisec Henrik IVuttke v interesantnej, da - si silno pristranskej kujici; »Die deutschen Zeitschriften umi die Entstehung der offentlichen Meinung.« K:ivico bi delali obema pisateljema, ako bi nju duhovitima deloma primerjali knjižico: »Die Pressverhaltnisse im Kaiser-staate Oesterreich-Ungarn«, katero je Leo tVoerl napisal iz kierikaino-konservativ-nega stališča. S posebnim, rekel bi, pathologičnira zanimanjem, čital sem tedaj dolgo vrsto podlistkov o ».Časnikarstvu in naših časnikih«, katere je »Slovenski Narod« pri- in nobeden ne želi bolj goreče od mene, da se to prašanje vsaj uže srečno reši. Ali Wurmbrandov predlog, gospoda moja, ni olje, ki visoke valove narodnostnega boja pomiri, on je olje, ki se vliva v vahlajoči plamen. Ali ste pomislili, gospoda moja, kake učinke, kake nastopke mora imeti Wurmbrandov predlog, v vseh njegovih posledicah, na nenemška ljudstva te države? Učinek in posledica Wurmbrando-vega predloga, gospoda moja, morala bi pred vsem drugim biti ta, da bi se morala polastiti nenemškth narodnosti te države največja r zkačenost na nemški jezik sam, razkačenost. ki je jasna iz tega, da se jim je tuj jezik vsilil. Gospoda moja, v državnem živenji so vredbe, katere se trpe. ie tudi nepravične, molče in brez mrmranja, katere pa zbude upor v tistem trenotji, ko se imajo postaviti po neprelomijivem zakonu na pravno stališče. Ker zoper to se upira čut pravičnega moža, čut, da bi krivica postala pravica. Gospoda moja, spona, katero prostovoljno nosim, ni spona, ali če se v spono šiloma uklenem, potem postane neznosen robski jarem. In če hočete še očitniši vzgled nastop-kov Wurmbrandovega predloga, poklicajte si v spomin le tako imenovani jezikovi ukaz, ki pride prihodnjič na dnevni red. Vi pravite, gospoda moja, da je jezikovni ukaz, ki vendar sam ob sebi nič druzega ni. nego da so se obstoječe zakonite naredbe ponovile, da je ta jezikovni ukaz zbudil največje vznemirjenje mej nemškim ljudstvom. Koliko večje, gospoda moja, moralo bi vznemirjenje biti mej nenemškimi ljudstvi, ako bi se vsled Wurmbrandovega predloga člen 19 popolnem pokopal! Ali bi bila, gospoda moja, taka vlada modra, katera bi hotela en del prebivalstva pomiriti s tem, da drugi veliko večji del najhujše vznemirij? Ali bi modro bilo, požar enega dela hiše pogasiti in drugi večji del hiše zažgati? Jaz ne nahajam nobenih druzih, le nekoliko tehtnih razlogov v poročilu manjšine, ker to, kar zadeva opazko, da se Avstrija federalizira, da se češke krone dežele razvfjo v samostojne države, ako se kolikor mogoče hitro nemški jezik ne poviša za državni jezik, to se, gospoda moja. vendar ne more ozbiljno misliti. Ako bi se kdaj v knjigo usode zapisalo, naj se češke krone dežele združijo v samostojno skupino, potem bi tega silnega našal svojim Čitateljem od 4. decembra 1883 do 29. januvarja 1884. Soditi po navdušenem slavospevu, s katerim je gosp. pisatelj proslavljal francoska poslanca de Fingny in Lavergne, ki sta odpravila anonimnost v francoskem časopisji, pričakoval sem tudi jaz, da koncem brez kraj-nega podlistka zagledamo z razpetimi črkami tiskano ime pisateljevo, — a varal sem sel Mesto podpisa le kratek latinski citat: »Stat nominis umbra«. V istini dokaz prav ljubeznjive skromnosti, kajti te tri besedice, s kojimi je naš podlistkar zapečatil vrsto svojih člankov, baš je ono svetovno znano geslo, katero je veliki mojster politične polemike na čelu postavil preslavnim Juniusovim pismom! Ali če g. podlistkar ni maral na dan z svojim imenom, nadejaje se, da njegova osoba ostane uganjka poznim rodovom slovensuih slovstvenih zgodopiscev, moram vendar le reči, da ga je motila njegova nada. Zagririjalo je prozorno in skozi njegovo tančico zevajo nam nasproti dobro znani potezi I Nič ne pomaga pisatelju, če kot svoje bivališče flngira mesto ljubljansko, zastonj se ponaša z duhoven-skim talarom, ter oblastno govori o »nas duhovnikih«, zastonj pritera celč klasično pričo, urednika »Slovenskega Naroda«, ter se sklicuje na njegovo svedočho. »Le style c'est 1' homme«, pravi nekje Bufon, in tudi v tem slučaji ovaja pisava svojega pisatelja. Prečuini ta slog, kateri se tru- prestvarjanja tako malenkostna sredstva, kakor je Wurmbrandov predlog, gotovo ne ovrla. Gospoda moja, kar bi pa ta Wurrn-brandov predlog lahko povzročil, to bi bilo oživljen je, ojačenje hrepenenja mej češkim prebivalstvom po samostojnosti dežel češke krone, tedaj prav nasprotno temu, kar predlog namerjava. (Dalje prihodnjičJ V obrambo. (Dalje.) Kakor je »Narodov« podlistkar se svojim očitanjem, da smo mi z vsemi slovenskimi listi v prepiru, zadel v prvej vrsti »Naroda« samega, prav tako ga je zadel s tem, kar je pisal o inseratih. Navadno mi prinašamo one (posebno dunajske) inserate in brezplačne reklame, katere prioaša »Narod«; tega se lahko prepriča vsak čitatelj obeh listov, z razločkom, da nekaterih manj moralnih naznanil, kakor so loterijska, ženitvanska lu nekatere pariške specijalitete, potem naznanila hambur&kib nazovi-bankirjev in onih od agentov za izseljevanje v Ameriko, naše opravniŠtvo dosledno meče v koš, mej tem, ko smo jih v takih slovenskih listih čitali, kateri se nam postavljajo v izgled, največ pa gotovo v »Narodu«. Kar pa se tiče Hutterjevega inse-rata, uže enkrat smo izjavili, da je Hut-ter oni inserat poslal v naše opravništvo po gosp. Dolinarju, kakor je to zadnji sam v občnem zboru »Edinosti« javno izrekel; naše opravniŠtvo je prijelo, kakor se vidi iz knjige, za oni inserat 1 gld. 20 kr. — Notica pa nI bila naročena, ampak naše uredništvo jo je prineslo iz lastnega nagiba, ker je znalo, kakor to znajo mnogi drugi, da so v Trstu agentje voznike sle-pariii, da se z Abendrothom poravnajo. Stvar ni še denes prav nič jasna; kdo nam more torej v greh Šteti, če smo parkrat glas povzdignoli z namenom, da se stvar pojasni. — Abendroth je faliral, na Dunaji obstoji njegova konkurzna masa. Naravno je, da bi se moralo razdeliti to, kar se je še našlo, mej vse upnike enako. To se pit do denes še ni zgodilo, prav zato pa se oni, kateri to očitno trdi, pošteno poteza za koristi in pravice mnogo ubogih. Grdo je torej, ako se nam pravična kulji podoben vije in ulači po predalih našega dnevnika, absolutna nezmožnost, vrejati prebogato tvarino, navidezna u£e-nost, katera le slabo prikriva plitvost in nekritičnost pisateljevo, potem pa brez-merni, uprav poljansko — pardonl — gor-jansko robati napadi na nevšečne mu liste in osobe; — vse to pričuje tako jasno o individualiteti pisateljevej, da brezimenosti pač nikakor ni trebalo. »Šdinkovec« se spozna po perji in osoba podlistkarjeva more biti neznana le onim, kateri so popolnem novinei v slovenskem "slovstvu 1 Ali morda utegne kdo izmej čestitih čitateljev misliti, da je ostra ta obsodba le maščevanje, s katerim hoče razžaljeno samoljultje odgovarjati osobuim napadom, ki so v »Narodovih« podlistkih gosto leteli na podpisanega pisatelja. Temu ni tako! Navajen, gledati v obličje svojim protivnikom in v svesti si svojih poštenih namenov, nikoli se nisem brigal za žaljenja in napade te baŽe, zlasti če so izvirali od brezimennih pisateljev. Vendar me je v Brce zbodlo, da se na kurulični stol upa človek, kateri niti pojma nema o najnavadnejfiem pisateljskem poštenji, kateri z nogami gazi običajno dostojnost, ter se oblastno šopiri s tujim ukradenim blagom. In če se tako človeče drzne, v svojem »domišljavem napuhu« poučevati, karati in psovati slovenske Časnikarje in politike, če z izposojenimi frazami pridi- E D I N O 8 T. stvar šteje v greh. — O svojem času smo uže i7javili, da pod agenti na razumemo nobetjin poslancev; nekateri zadnjih so se hvalevredno potezali za voznike v njih krajih in zato jim mora biti narod hvaležen. — Hutter sam je izjavil, da noče nobenega plačila naprej, to je bil pošten pogoj, nobenega ni osleparil. Da smo bili bolj gotovi, poslali smo k Hutter-j« več gospodov, da se osvedo-čijo, ako mož res stavi poStene predloge; bili so pri njem, ali ž njim govorili mej drugimi gospodje: Hinko Kavčič, profesor MandiČ. dr. Dukičinše mnogi drugi ugledni gospodje, vsi so se prepričali, da mož stavi poštene predloge, ker hoče le potem nekaj odškodovanja, ako kaj doseže. Mi se v tem obziru sklicujemo na te gospode, katerim smo svetovali, naj Hut-terja dobro opazujejo, predno mu kaj verujejo. Vsakemu pa smo rekli, naj ga skuša, ako sprejema denar, vsacega smo svarili, nuj bode previden, kadar ž njim govori. Kedor torej nam očita, da smo prejeli denar za reklamo Hutterjevo, ta je hudoben človek, opravljivec, on dela nain največo krivico, ker stvar sama ob sebi uže kaže, da je nam bilo le za korist voznikov, mej katerimi je mnogo naših prijateljev. — Naj dokaže, ako more, da smo kaj prejeli od Hutterja razen gld. 1.20 za anonco. — Ce tega ne stori, nesramnež je in obrekovalec in žalostno zadosti, da je taka »senca« dobila list, v katerem more obrekovati pod krinko brezimnosti. Sicer pa hi vsak pošten list moral imeti poprej dokaze v rokah, predno izjavi tako grdo zatožbo. Mi smo v tem obziru šli tako daleč, da smo sumi prosili odbor društva «Edi-nosti«, naj ftvar preiskuje, kar je odbor tudi storil in ob enem povabil „Slovenski Narod", naj pride na dan z dokazi. — Ker je to pisal, oziroma prevzel odgovornost za moža, ki iz varne „sence" obre-kuje, mislil bi človek, da ta list res odboru Edinosti kaj odkrije v tej zadevi. — Toda tega ni storil in tudi ne stori, s tem pa je dokazano, da mu je bilo le za obrekovanje, ne pa za dobro stvar. Koliko se to pristuje slov.dnevniku, to naj sodi občinstvo. Prava »senca« moža mora biti oni, ki kamen zaluča, pa skrije roko. Kakor pa glede Hutterja, prav tako nema mož tudi nobenega dokaza za druga obdolževanja. — Naj nam naši čitatelji ne zamerijo, ako jih uže /.opet spominjamo na revolver v podobi časnika. Časnik, kateri na tak način napada čast osob, jim očita prevaro, pa nema najmanjšega dokaza za to trditev, gospoda, kaj je tak časnik? Ako politična strast komu narekuje taka sredstva za pobijanje njemu neljubega človeka ali nasprotnika v politiki, naravno je vreden imena revolverjevcu, kajti pred njim ni več varna čast nobenega človeka, on se ozira po žrtvah na levo in desno, in da se je tudi v slov. časnikarstvu prikazala ta stroka, to pač je zasluga lista, za kateri je naš narod toliko žrtvoval. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. I\ berolinskih dvornih krogov se poroča, da k malu obiščeta naš cesar in prestol-nlk Rudolf berolinski dvor. Trdi se tudi, da pride tja i italijanski kralj s kraljico, guje poltenost in nezavisnost, če se cel6 norčuje iz onih, kateri mu pretć, svetu razkriti njegove plagiate; — potem je uprav sveta dolžnost vsakemu razumnemu rodoljubu, odtrgati »učene cunje« razposajencu s života, ter ga slovenskemu občinstvu pokazati v njegovej nagoti in duševnej bedi. Napredujoča omika nas uči, da se lastnina ne brani le v železnih blagajnah in zaprtih Škrinjab, temveč da ima tudi pisatelj lastninsko pravico do ideje, katera je dozorela v njegovem duhu, do besede, katera je tekla iz njegovega peresa. Kdor prezira teh vekovitih zakonov, pred tem treba je svariti narod, kajti tudi o njem veljajo Horacijeve besede: • Hic niger est, hunc tu, Romane, cavetol« In da tudi »Narodov« podlistkar pripada malovrednej tej svojati, roparskim pticam našega slovstva, dokazati hočem na neovrgljivi način. Zlasti kar se tiče obširnih razprav o kamnotiskanih korespondenciju!), o dalekopisnicah In novinarskih uradih, tedaj vse one »učenosti, s katerimi je pisatelj begal naše občinstvo, prepričam blagovoljnega čitatelja, da je vse posneto, večjidel ad verbum prevedeno tudi iz kalnih virov. In da nikdo ne bode dvomil o istinitosti moje trditve, hočem, v kolikor to dopušča pičlo odmerjeni prostor, slovenskemu prevodu dostavljati nernlki izvirnik. (Daljo prihodnjič). Prof. Fr. Suklje. in imenuje ee celo dan prihoda, 32. dan meseca marcija. Na Dunaji so na podlogi izjemnih naredeb 1. t. m. več delalcev zaprli, nekoliko osobam pa je policija ukazala, da morajo Dunaj zapustiti. Dunajski poročevalec v angleški časnik •Standard« je telegrafično poročal temu časniku, da je imel v nedelju pogovor z grofom Taaffejem o socijalnih zadevah. Ta mu je odkril, da vlada uže davno zasleduje namere socijalistov in da je čakala do zadnjega trenotja, predno je segla do ostrih naredeb; ona je dobila take po-zvedbe, katere so neobhodno zahtevale nujno ostro postopanje; ako bi vse to znano bilo ljudstvu, zelo bi se moralo vznemiriti, da ni vlada na noge stopila. Naša dolžnost je, rekel je grof Taaffe, skrbeti za varstvo živenja in premoženja, in to je bilo v nevarnosti. Kako so te po-zvedbe, to bi bilo prezgodaj razodeti; tudi v državnem zboru o tem ne povem mnogo več, nego sem vam povedal. Mislim pa, da mi bo k malu mogoče, v ožjem krogu, morebiti odseku, pozvedbe predložiti. Naše naredbe so obrnene le proti tistim, ki pretć Živerju in premoženju in kale javni mir in red, vsi drugi naj bodo mirni in brez bojazni, ker naredbe ne-majo nobenega političnega namena. Za red in mir bomo strogo skrbeli, ali ne dotaknemo se svobode in časnikov, če ti ne bodo dajali potube prevratnim prizadevanjem. Poslanska zbornica je 1. t. m. končala obravnavo o predlogu poslanca Herbsta glede jezikovega ukaza za Češko in sprejela z 175 glasovi proti 161 predlog večine, naj se prestopi na dnevni red. Proračunski odsek je 3. t. m. sklenol resolucijo, v katerej se od vlade zahteva, naj dovoli popotniku po Afriki, Holubu zdatno podporo, in ako treba, naj zahteva v ta namen poseben kredit. — Isti dan je v tem odseku vsled necega vprašanja ministerski načelnik izjavil, da v prvej prihodnjej seji poslanske zbornice da pojasnilo, zakaj se je na Dunaji i njegovej okolici oklical izjemni stan, da pa o tej stvari ne da natanjkega poročila; pač pa to stori v posebnem odseku, ako bo zbornica to zahtevala, pod tem pogojem, da se odsekovi udje zavežejo, da bodo molčali. On želi pred vsem, da se prebivalstvo pomiri, ne pa da se vznemirjenje pomnoži. Zloglasni Bajamonti seje zopet v Split vrnol. Priobčil je v časniku »Dalmata«, da je to storil na želje svojih somifiljeni-kov in da zopet prevzame vodstvo italijanske stranke. Ni nam treba pristavljati, da so ga njegovi somišljeniki navdušeno sprejeli. V travniUem okraji sta dva Žandarja ujela zlopovestnega roparskega glavarja Koračiča, ki se je hudo branil in izročila ga okrožnemu sodišču v Travniku. — Roparski glavar Milan Nikolič, o katerem uže dalj časa ni bilo nobenega sledu, prikazal se je zopet in vdeležll ropa pri Bjelini. Vnanje dežele. Na Srbskem, vzlasti v Belgradu je prebivalstvo zelo pobito, ker vlada brez-ozirno ostro postopa. Te dni je bilo zopet mnogo uradnikov in učiteljev odstavljenih, ker so pri volitvenem gibanji delali zoper vladne može; žrjavica pod pepelom ni ugasnila. Na Francoskem so se začeli Napoleo-nisti zopet gibati. 1. t. m. je sprejel princ Napoleon poslance svoje stranke ter jim rekel, da je prišel čas, da se ustvari postavna neutrudljiva agitacija. Sklenolo se je, da se na 17. t. m. skliče velik zbor, ki določi dalje postopanje. Anglel ki državni alor seje včeraj odprl; prestolni govor naglaša, da je upanje, da se Transwaalne prašanje k malu ugodno reSi, in ponavlja prejšnja zagotovila, da angleški vojaki zapuste Egipt, da le dopuste tamošne razmere, ta čas pa menda Še ni tako blizu, I Baker pala, poveljnik egiptovske vojske, ki je namenjena zoper krivega proroka, zadel je uže večkrat na posamezne ot-delke sovražnikove,' po njegovih poročilih jih je še vselej v beg zapodil. Ali je-Kar-tum res uže v krivega proroka pesteh, ali ne, o tem se nič gotovega ne ve. Po zadnjih poročilih \z Sudana krivi prorok napadel Sinkat, vzel ga in posadko uničil, potem je zgrabil Baker pašo, potolkel ga in Svakim obsul z svojo vojsko. Baker paša je to zgubo naznanil egiptovskemu kralju in pristivil, da mu je sovražnik 2000 mož poklal. Dopisi. 12 Doline, 3. feb. V nedeljo, 27. januvarja t. 1. se je vileležilo večerne zabave, katero je priredila naša čitalnica, mnogo domačega občinstva. Počastili so nas tudj častiti sosedje iz Boljunca, Boršta in Crnikala. — Živeli 1 — Govor v korist narodne šole je občinstvu dopadel. Marsikatero zrnce je utegnolo pasti na rodevitno zemljo. Tombola se je kaj živahno igrala. In domači pevci, na čelu njih pevovodja g. Jože Pangerc, vedrili in kratkočasili so nas ves večer z lepimi slovanskimi kori. Ob svojem času smo poročali, da se naše društvo množi in krepi; evo dokaza! K društvu so z novim letom pristopili častiti gospodje: Vinko Czerny, občinski tajnik; Pangerc Jože, organist; Ivan Stranj, krojač; Ota Ignac, kovač; Kočevar Jožef, Cirar Pavle, Stranj Urh, Ćuk Jožef, Foravs Ivan, Stranj Andrej, Sancin Anton, PraŠelj Jožef, kmetje. Društvo broji zdaj 30 društvenikov. Iz Klanca, 4. februvarja. V noči od 26. na 27. min. m. nas so opolunoči zbudili ponočni Čuvaji s kričanjem: Prelnica gori. Takoj je bila vsa vas po koncu, vsak je hitel bližnjim sosedom na pomoč. Nad 20 mož iz Klanca je prišlo v Prešnico gasit in z božjo pomočjo je bil ogenj v polu ure pogašen. Pogorela sta dva kmeta: Janez Meman in Janez Pečar; prvi nema velike škode, ker je imel le malo pohištva z slamo kritega i to mu je zgorelo. Drugi pa je milovanja vreden, ker mu je vse zgorelo, z slamo krito pohištvo, vsa krma in več kmetift-kega orodja. Misli se sploh, da je ta ogenj provzročil železniški vlak Divala-Pulj. Prav bi bilo, da bi vodstvo te železnice škodo povrnolo, ker obadva imenovana sta pred malo leti opozorila slavno mini-sterstvo, da sta v silnej nevarnosti pred ognjem zarad vlakov. Zdaj bodo morale biti natančne preiskave o tej stvari. Skoda obeh pogorelcev se ceni na 1500 gld. Hvala Bogu, da ni bilo burje, sicer bi bila vsa vas v pepelu. K sreči, da je ogenj vstal konci vasi. Dragi PreS-čani, zavarujte se pri »Slavji«, da boste spali bolj brez skrbi. Metlika. Iz Cola nad Vipavo, 24. jan. Veselica, katero je priredilo Bralno društvo dne 13. t. m., prav dobro se je izvršila; vse točke programa so se izvrstno izvedle. Vesela igra »Mutec«, predstavljala tako dobro, da se ne more nikakor več zahtevati od diletantov, ki so prvič stopili na oder. Gospića Mina Moser-jeva c. k. poštarica, predstavljala je vrlo dobro Minico; gospica Franja Punčuh je svojo rolo kot soproga Ana kaj dobro izvršila; g. M. Zoi ko, c. k. cestni mojster bil je nam popolnem po godu. Dobro je odgovarjal kot Trdež svojej soprogi; g. L. Punčuh se je znal dobro ponašati kot dr. Skaza; g. M. Žgur (Mutec) storil je, kar se iz te igre storiti more, g. A. Smrdev (sluga Luka), bil je ta večer na svojem mestu; težko mu je najti para. Mešani zbor, ki ga je vodil učitelj gosp. L. Punčuh, pel je svoji dve ulogi • Kitica narodnih pesnij« in »Slavjanka« jako krepko in precizno. Samospev »Nazaj v planinski raj« pel je g. L. Punčuh z spremljevanjem harmonija v občno pohvalo. Tombola je nekoliko dobička donesia Bralnemu druStvu. Ples je trajal do ranega jutra, pri njem so se tudi kotiljonski redi delili, kar je tukaj prav redka stvar. Vsak plesalec je dobil pri vplačbl vstopnin« šopek cvetic. Počestili so nas z svojim obiskom g. gostje iz Vipave, Ajdovščine in urnega Vrha, za kar jim izreka odbor prisrčno zabvaio. Odbor Bralnega društva pa je napro-šen v kratkem zopet kaj jednacega prirediti, ker baš na ta način se ljudstvo izo-braža v lepem vedenji ter budi in unema k podpiranju društva. V Trnovem dne 3. februvarja. Nekaterim vinopivcem stopajo pogosto v glavo neke neopravičene ideje, ki njim in še bolj dotičnim obrekovancem vsestransko škodujejo; smelo trdim, s tem se škoduje kmetovalcu, trgovcu in v Sirjem pomenu splošnemu blagostanju naroda. Čudna se bode zdela čitateljem »Edi- nosti« taka sodba; no! pa poglejmo, koga nam je obsoditi? v prvej vrsti nevedneže, v drugej pa nevošljivce. Največkrat poslednji prve zapeljejo, a čudni so ljudje te vrste zaradi tega, ker se onih sredstev, zarad katerih svojega bližnjega zavidajo, sami nočejo posluževati. Na Notranjskem, posebno pa v Trnovsko-Vremskej dolini še velika množica neučenega ljudstva trdno veruje, da vsi tisti, ki so dveletni pouk na vinarskej in sadjarskej šoli na Slapu zvrSili, znajo iz vode vino narejatit Človek bi se le smijal takšnim nevedneiem, ako bi besedovanje slabih nastopkov ne imelo. Svetujem takšnim obrekovalcem, ali kar so, naj se vsaj osvedodijo; sumljivo vino naj se preišče, ie je prestopek, sodnlji izroči in besedi* čenja bo konec. Mislim, da vinarska lola ne poučuje, kako naj se vino po nepoštenej poti po-množuje in kvari, pač pa nasprotno, ~tla se lahko več in boljšega vina prideljuje, ako se po šolskih naukih ravna. Ker je pa vino tistih, ki ga po Šolsko vredujejo, boljše, ima več cvetlice In alkohola, in je tudi boljšega okusa mimo navadno napravljenih vin, zato slabo sodijo, naj se jim prigovarja kolikor ae hoče, navadno ostane vse brezvspešno; šola in izšolani vincarji so jim trn v peti. Najbolje hi bilo, da bi taki ljudje dajali svoje sinove v vinarsko šolo, in nikdar jim ne bo žal, da si tudi se njih sinovi ne nauče delati čuda, kakorBnega je storil naš gospod in zveličar naženitnini v Kani« Galileji, a zagotoviti jih smemo, da na ta način ne bodo le sebi in svojim koristili, temuč tudi srenji, v kojej bodo živeli, saj smemo misliti, da namesto zdanjih predsodkov uvedo umno gospodarstvo ter tako z zgledom pouče siromašne in neuke kmetovalce. Delajmo neutrudljivo za reSitev razpadajočega kmetijstva s peresom in z izgledom, saj tukaj manjka Še silno veliko pouka, brez kojega se kmetijski stan silno težko vzdrži. Ivan Trnovski. Iz Ljubljano. 31. jan. (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe.} Malo Vas bo zanimalo tam v Pri morji, ka j sklepa naša kmetijska družba o pod-kovskej šoli, o plemenitih bikih itd., kajti pri vas imate prav v teh zadevah gorkejše želje in potrebe, in se bojujete — za nje, — ter si iz tukajšnjih strokovnjaških listov jedno ali drugo v lastno porabo po« snamete, — saj tako »posnemanje« je sedaj v navadi, celo pri »učenjakih in strokovnjakih«, pa neka druga prikazen, ki Ie stopila prav pri zadnjem občnem zboru [ranjske kmetijske družbe na beli dan, vzbudi mnogo bolj Vašo pozornost. Spominjate se gotovo, da sta za taj-nikovo službo pri c. kr. kmetijskej družbi v Ljubljani tekmovala dva konkurenta, — o tretjem pač a priori ni bilo govora. Ta dva konkurenta, recimo: jednako zmožna in jednako učena, — ker mi nismo izpraSevalna komisija, namenjena potipati obisti in srci teh dveh tekmecev, — torej ta dva moža sta si izvolila razni poti, da dosežeta svoj namen. Jeden je bil konservativen, — glede mož, kateri ga imajo voliti, kajti iskal ni posebnih novih sredstev in novih poma-gačev, da doseže svoj namen; drugi pa je — vse spoštovanje njegovemu znanju in njegovej osobi, — zabredel na nova pota. Zaščitniki so mu bili — horribiie dictu — naši najzagrizlejši nemškutarji z DeŽmanom in Schrey-em na čelu, in 2 njimi »in bolder Eintracht« naši radi-kalci, stranka »Slovenskega Naroda«. ■ Naroda je v krasnem soglasji s »WochenbIatt«, »Deutsche Zeitung« in »Wiener Alig. Zeitung« pospeševal to kandidaturo po noticah in poročilih, — pa zamin. Prišlo je več »Narodovih« pristašev k volitvi, in ti so bili v svojej radi-kalnej mržnji — ne do Nemcev ali nem-škutarjev, — Bog varuj, — nego do konservativnih Slovencev, ali da Še bolj iasno govorimo, do one narodne stranke, gre soglasno z narodno veČino našega deželnega zbora — tako radikalno-narodni, da so nemlkutarske kandidate, kakor barona Lichtenberga in Gale-ta rajii volili, nego Slovence Poklukarja in Sovan-a. Dotičnemu kandidatu ne zamerimo, da je poskusil več sredstev, pa prijatelji njegovi so ga, morda njemu samemu v neljubav, — prekosili. To zadnje je pravo »signum temporisl« Radikalec-narodnjak, kadar se posveti uspeh pri množici, pa: široka vest in tesno srce, kadar je mogoče na tihem kaj pridobili, — to znači naše radikalce! Nemškutarjev pač ne aov-ražijo tako, kakor kažejo. Zadnja zmaga v c. kr. kmetijskej družbi je bila v pravem pomenu narodna zmaga, žal, da se je bilo pri tem tudi boriti z listi, ki so vzeli patent na narodno mišljenje in prepričanje. Kar nas pa posebno veseli, — Notranjski mnogobrojno zastopani narodnjaki, katerih beseda velja ol Logatca do Senožeč, in tudi še daleč v stran na sever in jug, ti so stali kakor zid s pravo EDINOST. narodno stranko, in »Narodovi« sirenski glasovi jih niso mogli premotiti. Tudi tam vedo, kuj je Slovenstvu v korist, — in ločijo to od koristi in slavoblepnosti J>osameznih osob, — tudi tam poznajo e Se — nominis uinbram. Dobro pa bode vsakako, da si zapamtimo ta slučaj, ki je hud udarec, ne našim nemškutarjem, — kajti ti so uie itak tepeni, nego »Narodovej« kliki, katera se je pokazala tu res kot »klika«. Z Notranjskega, 23. jan. (Nala županstva.) Uie večkrat In to v vseh stovenskih časnikih, se je pisalo, kako in s kakovimi pripomočki bi se dalo ubogo naše ljudstvo rešiti iz velike in še večje preteče mu revščine. Mej temi nasveti je bilo nekaj boljših, nekaj slabejih, nekaj izvedljivih, nekaj neizvedljivih. Mej drugimi se je naglaŠalo vzlasti, da bi županje lahko veliko storili v blagost svojih občanov. Nečemo tega zanikati, a popolne veljave — vzlasti pri sedanjih okoliščinah — tudi ni pripoznati. Neki dopisnik iz kamniškega okraja« z dnem 13. januvarja v štev. 6 »Slovenca« piše mej drugim! »Okrožnica kranjskega deželnega odbora do nage čestite duhovščine od 1. decembra I. i., kakor jo je priobčil »Slovenec« St. 1, stavi v njo popolno zaupanje, da mu bo vestno poročala o stanji našega kmetiškega gospodarstva in nravno In naravno propadajočega, nekdaj krepkega našega ljudstva. Pa neka neljuba prikazen se je nam odkrila, da namreč našim Županstvom ne upa deželni odbor toliko, kakor duhovščini. Uzroki utegn6 biti, ker je bolj omikana in bolje pozna naše ljudstvo, nego župani, ker le-ti poznajo le vsak svojo občino ali delokrog.« Nadalje dopis obravnava, koliko bi lahko naši županje storili v odvrnitev za-pravljivosti po pijančevanju, igri, pri podeljevanji pravice za novo gostilnico itd. Ali žal, da moramo na podlagi bridkih izkušenj temu skoraj popolnoma oporekati. Kdor sedanjo sestavo uprave dobro pozna, brez vsakih nadaljnih pomislekov takoj spozna, da pri enakej upravi naši županje v blagost ljudstva ne morejo mnogo več storiti, nego kar delajo iz lastnega nagiba, iz ljubezni do pravice in ubozega ljudstva. Žalostne izkušnje so nam priče, da Županje pri vsej dobrej volji k ljubu vsem obstoječim zakonom ne morejo kaj izdatnega učinoti, kar bi pospeševalo blagostanje ljudstva, Dovolj je, ako se ozremo na obrt-nijsko postavo samo. Kakor mnogo dru-zib, tako tudi omenjena postava združuje v sebi nekaj, kar diši po flnančnej postavi. In to je bafi ona slaba stran obrt-nijske postave, katera vsakega — večkrat tudi manj izvedenega obrtnika — za malenkostni in iz pozabljivosti storjeni prestopek ostro kaznuje. Kaj ima pa ta postava v sebi, s čemur bi zabranila preveliko širjenje go-stiinic? Nič. — PraŠanja, katera se od političnih oblasti zaradi podeljenja koncesije županstvom stavijo, ta so le nepo-menljive vrednosti, ker tu gre edino le zaradi dobrega ali slabega imena proš-nika, ne pa zaradi potrebe ali nepotrebe gostilnice ali ž^anje-točarnice. Opravičeno prašanje nastane tedaj, koliko ima po obstoječej obrtniškej postavi župan moči, ustavljati se napravi nove gostilnice ali Žganje-toČarnice? Odgovor prepuščamo čitatelju samemu , kateri prav lehko izprevidi, da v tem slučaji žnpanje niso drugo, nego mrtva orodja, katera višja oblast rabi pri tej ali drugej stvari, kakor se jej ljubi. Kakor v prav zdaj navedenem slu« čaju, tako tudi v slučaju nadzorovanja ponočnih ur nemajo Županje prave moči. Res, da obstoji neka postava, po katere) ima vsak gostilničar v poletnem času do te in v pozimskem Času do te ure zvečer točiti. Znani so nam tudi županje, kateri 80 hoteli ponočno pijaučevanje in igro s predpisanimi kaznimi zatreti, a druzega niso dosegli, nego nekoliko srda, kateri je dotični gostilničar potem do župana gojil. Mogoče, da je župan gostilničarja, kateri ni hotel odnehati od svojih ponočnih »kšeftov« naznanil političnej gosposki, kar pa tudi ni imelo želenega uspeha. Navadno se take pritožbe rešujejo s pretvezo, je li se kaj nevarnega, nespodobnega, pohuišljivega itd. godilo — ako ne — oproščen je gostilničar kazni. Koli-kokratov bi županje radi ostro postopali zoper nesramno dejanje — igro, ko bi imeli postavno zaslombo k temu. Ali Žal, da k zatrenju te peklenske lastnosti županje nemajo nobenega pripomočka, ra-zun nekega »Speisezettelna«, na katerem so zapisane nekatere prepovedane igre, kar se nam pa prav tako zdi, kakor bi kedo rekel: veste prijatelj, teh in teh jedil nemamo, ako pa greste z menoj v kuhinjo, dobomo jih vse enako. Županom pristoja tudi lepa naloga, skrb za mir v občini. Ali ne preveč ve- sela izkušnja nas uči, da je to za sedaj vsaj nekoliko nemogoče. Zgodilo se je uže, da se je soseda z sosedo, nevesta s taščo pregrdo spoprijela, kar je v bližini gotovo slabo vpljivalo na sosede, vzlasti pa na mladino. Zupan, videč krivdo jedne ali druge stranke, zarubil je brez vsakega obotavljanja krivo stranko, ter jej potem naložil primerno kazen. Ali kedo ne ve, koliko trmoglavosti se nahaja mej našim ametlškim ljudstvom. Vzlasti Županu taki trmoglavci, kder koli se da, kaj radi nagajajo. Velikokrat mora pravicoljubni župan celo na premoženji Škodo trpeti, zraven tega presliŠati dosta besedi, ka-koršnih bi po vseh slovarjih zaman iskal. Konečno se enaka trmoglavost konča s tožbo proti županu, češ, zakaj me je za-rubtl, saj nisem take kazni vredne hudobije storil ali storila — hajdi tedaj h kakemu zakotnemu pisarju, da napravi tožbo zoper župana na okr. glavarstvo. In res, v malo dneh dobi župan tožbo z odlokom, o tem v toliko in toliko dneh poročati, oziroma se opravičiti. To se ve da, župan sestavi kar najbolj more opra-vičevalen odgovor svojemu ravnanju, a naposled dobi vendar njemu več nego neljubo razsodbo, v katerej se mi| veli, zaradi nezaslišunja strank zarubljeno stvar lastniku nazaj dati. Mi smo tudi za pravico in za izpolnjevanje postav, vendar proti takemu ravnanju glede pritožeb proM županstvom moramo se preostro izraziti. Čemu je treba vpakej pritožbi, katera izhaja iz same hudobne in nekaterim ljudem prav vrojene nagajivosti, prav dati, s tem načinom župansko avtoriteto tlačiti? ('Dalje prihodnjič.) Domače in razne vesti: Nadvojvoda Karol Štefan je dospel vtorek iz Pulja in se pristavil v »H6tel de la Vlile«. ImenovaaJe- C. k. namestnik na Primorskem je imenoval dosedanjege na-mestniškega koncipijenta Tiberijapl. Sforza začasnim okrajnim komisarjem. Menlnl župan dr. Bazzonije nevarno zbolel. Zadnja poročila javljajo, da se njegovo stanje boljša in upati je, da ozdravi. Novačeni«. Naš magistrat poživlja vse tržaške mladeniče, porojene v letu 1864, izimši one, ki se uže nahajajo pri c. k. armadi, naj pridejo k žrebanju, ki se bode vi Šilo vtorek 12. t. m. ob 10. zjutraj v kasarni c. k. mornarice na starem lazaretu. Ker se je uie radi oportunitete Izžrebala pismenka ^..zategadelj se bodo rečeni dan alfahetično pozivala imena od D do Z in potem od A do D. Za drugo-letnike fl863) in tretjeletnike (1862) velja isti Žreb novačenj v letih 1883 In 1884. Glede prošenj in nabora se posebe naznani, vsekako se mora vse zvrSiti v prvih desetih dneh meseca marcija t. 1. Pogozdovanje Urana. OdloČila se je vsota 1500 gl. komisiji za pogozdovanja v tržaškej okolici, kot prvi dotadjni obrok skup ne vsote od 3000 gld. v to od-menjene za leto 1884. Tako tudi kmetijskemu društvu v Trstu prvi semestralni obrok od dotacijne vsote gld, 1200 za Uto 1884. €. U: mornarica. Priplul je iz Pulja vojni parnlk »Triton« pod povelj-niŠtvom viteza PdltJ. Veliki ples del. podpornega društva v gledališču »Fenice« se je izvršil sijajno nad vsako pričakovanje. — Došlo je blizo 3000 ljudi, tako sicer, da se je v prostornem gledišču prav težavno plesalo. — Lepo je bilo videti to praznično oblečeno množico, večinoma krepkih mladeničev. Posebno lepo je bilo gledati mnoge naše okoličanke v krasnej narodnej obleki. — Gledišče je bilo prav bogato odičeno, nad 400 zastav, grbi vseh avstrijskih slovanskih dežel, na odru hal-dakin, pod katerim so bili kipi Nj. Veličanstva, in okraSena začetna slova viso-cega pokrovitelja in kumice društva; veteranska godba je svirala kaj izvrstno. Okolo 10. ure je prišel dvorni svetovalec gosp. vitez Rinaldini, spremljan od na-mestništvenega tajnika, viteza Conti-ju, kakor zastopnika vlade. Vsi odborniki in odbornice, s predsednikom na čelu, sprejeli so odlične gospode in godba je intonirala eesarsko himno, katero je občinstvo pozdravljalo navdušeno. Potem pa je močan pevski zbor pod vodstvom gosp. Tance-ja pel par lepih zborov. Došle so tudi deputacije raznih tržaških podpornih in drugih društev, in vsi gostje so bili polni hvale zurad točne in lepe uredbe plesa. — Vladal je do zadnjega najlepši red; vse je bilo židane volje do ranega jutra. Se le ob 6. uri zjutraj se je društvo razšlo. — Vsa hvala našim obrtnikom in delalcem, ki so se tako lepo in taktno vedli, da so gostje v enomer poudarjali, da je to letos najlepši ljudski pies v Trstu. Najlepši dokaz za uspeh je to. da je ostalo po odbitih velikih troških nekaj nad 400 gld. za pokojninski zalog. — A po vsakej društvenej veselici društvo zopet naraste za mnogo udov, tako se tudi po tej zad-njej veselici kaj pridno oglašajo novi udje. - Ples v iržaškej čitalnici dne 2. t. m. je bil močno obiskan, mnogo odlične gospode, lepih dam v krasnih toaletah smo videli v dvorani. — Četvorko je plesalo blizo 80 parov, ples je trajal do jutra. — V čitalnico letos prav močno zahaja tržaška gospoda; društvo lepo napreduje, udov broj se vedno množi. — Vsem se dopada eleganca in pravi bonton, ki vUda na čitalničnih veselicah. — Toliko veselic in vse tako dobro obiskane, a vsakl-krat drugo občinstvo, to je sijajni dokaz, da je v Trstu slovanski element močno zastopan. Pa naj kod drugod napravijo toliko in tako močno obiskanih veselici Premedčenje. Kakor javljajo tukajšnji časopisi, s prihodnjim avgustom se premeste uradi dosedanjega c. k. tri-bunala iz ulice »St. Martiri v neko poslopje v ulici »Molin piccolo«. Ribarstvo ob avstrijskih bregovih na Primorskem. V italijanskej poslanskej zbornici se je 2. t. m. zopet govorilo o ribarjenju na avstrijskem pri morji. Berlini je vtemeljeval dotično svojo interpelacijo. Minister je odgovoril, aa so o tem dogovori z avstrijsko vlado in da se povoljno vrše, in da se je na avstrijske vlade predlog sestavila po Jelji kjožotskib ribičev posebna avstrijsko-italijanska komisija, ki ima prašanje o ribarjenji kolikor mogoče naglo rešiti. O zadevi ubitega Padovanija je minister rekel, da je bila po poročilu generalnega konzula r.eka pomota kriva uboja. Našlo se je tudi, da ostre tožbe zoper italijanskega opravnika v Splitu niso vtemeljene; on je Italiji osemnajst let brezplačno zvesto služil, kar je tudi načelnik italijanske naselbine v Splitu potrdil. TržaSke novosti. — Nesreče. V vrvarnici gosp. J. A. v Gorenjej Čarbolji je pri stroji ponesrečil delalec Ivan GotiČ. Prenesli so ga v mestno bolnišnico, kder šaljiv dvospev. 8. »Slavjanska«; M. Vilhar; poje moški zbor. 9. »Ustaj«, F. S. Vilhar; poje mešani zbor. 10. Tombola. 11. Ples. i'e zamrl v ponedelek zvečer. — Na vlaš-;em parobrodu »Messapo« je ponesrečil pomorščak G. C, iz Bara. Padel je raz visokega jadrenika na krov in se nevarno pobil. Nahaja se v bolnišnici. — Šel je v bolnišnico J. J., ker si je v pijanosti glavo prebil. — Prišla je pod kočijo in Be jako poškodovala Marija B., žena pomorščaka. — Kaplja je zadela 421etnega J. D. v službi v kavani »Armonia«. Ostal je mrtev na mestu. — Neka kmetica je na ulici nagloma zbolela. Prenesli so jo v lekarno »Serravallo« in od tu v bolnišnico. Tatvine In policijsko. Dva plesalca je policija odgnala mej stene, ker sta pri maškeradi v gledišču svoje grešne prste vtikala v tuje žepe. — Se necega mladeniča je straža pospremila v ulico »S. Nicolo«, ker je pri nekem plesu si prisvojil dva forinta tujega denarja. — Nekdo, ki je pa do zdaj še ostal neznan policiji, je v »Politeami« nekej kršče-nici izmaknol 4 gld. — Straža je ustavila pilota, ker je nečemu turškemu kapetanu pokral več komadov blaga. — Dobro znani policijni inšpektor Tic je aretiral prefriganoga tiča, ki je po cerkvah iz pušic denarie kradel. Nafill so pri njem limanico, na katero je lovil soldiče. — Nek predrzen tat je segnol v žep go-spodu A. C. in mu izmaknol uro, vredno 30 gld. — Nekej točarlci v ulici »Gavana« je predrzen lopov odnesel 30 gld. Porota« Obravnava radi razžaljenja Česti po tiskovini naperjena proti dr. Giatto u, Bechtinger-ju in Cavesso-u, bode se vršila 13. in 14. t. m. Izpred ftodiida. Sodišče je obsodilo služkinjo MonaŠ v štirinajstraesečno iu Bartolija v osemnajstmesečno trdo ječo radi tatvine. Dražba. Dne 11. t. m. se oddd na dražbi pri tukajšnjm magistratu izvršba predora (hodnika) mej mestno blaznico >n vrtom na nasprotnej strani ulice »Ga-stello«. — Ponudbe pisane, kolekovane (50 novč.) in zapečatene, naj se vlože, čas za to je do ure javne dražbe, pri tehničnemu oddelku tukajšnjega magistrata. Zahteva se varščina od 160 gld., koja naj se odda pri mestnej blagajnici. Dotični pogoji se zvedd pri tehničnem oddelku (III. nadstropju). Prerokovanje asa mesec fe-bruvarij. Slavni „Mathieu de la Drdme" prorokuje to-le: Prve štiri dni meseca krasno vreme ob sredozemnem morju. 01 8. do 10. veter na Jadri. Od 12. do 18. viharji na morju, ki bodo pa le malo časa trajali. O mlaju lepo vreme. Od 26. do 28. vetrovi na morjih ob Evropi, Aziji in Afriki. V obče mesec bode lep za južne in osrednje evropske dežele. Narodno bralno društvo v ZSfForji napravi veselico dne 10. februvarja, ob 7. uri zvečer. Program: 1. »Kitica narodnih pesmi«; svira petorica pod vodstvom gosp. Bleypr-ja. 2. »Pozdrav.« 3. »Domovini«, F. S. Vilhar; poje mešani zbor; 4. »Ustaj rode«, Gj. Eisenhut; poje moški zbor. 5. Deklamacija: »Slovenska junakinja«. 6. »Na lipici zelenej«, Grbič, poje mefiani zbor. 7. »Čevljar in krojač«; Zahvala. Za pokojninski zalog »Delalskega podpornega društva, so darovali o priliki velikega plesa dne 1. t. m. gospodje: Nj. ek-celenca namestnik bar. Pretiš 50gld., bar. Heinelt 20 gld., vitez Economo 20 gld., vitez Petke 5 gld., bar. Czornig 5 gl., Fr. Verona 5 gld.; višji državni pravdnik Schrott 3 gld. in več druzih gospodov majhne darove pri vhodu na ples 16 gld. Podpisani odbor izreka vsem blagim darovateljem najtoplejo zahvalo, V Trstu dne 5. februvarja 1884. Odbor delalskega podpornega društva. Javna zahvala. Podpisani se presrčno zahvaljujem vsem tistim, ki so šli za pogrebom moje rajnke tašče Katarine VidiS rojeni Kriinič iz Kanala, posebno pa pevskemu zboru in mnogim udom del. podp. društva. Josip Laščak. t Podpisani se najtoplejše zahvaljujejo vsej gospodi, ki se je vdeleŽila pogreba rajnkega njih strica, gospoda Josipa Godine, c. k. višega finančnega komisarja v pokoju, posebno pa odboru društva Edinosti, ki je položil na rakev prekrasen venec, potem pogrebnemu druStvu Sv. Ivanskemu za enak krasen spomin. Sv. Ivan pri Trstu 2. februvarja 1884. And. Sodlia, in drugi sorodniki rajncega. Tržno porodilo. Kata — cene jako trdne z nagibom, da se više postanejo, ker dohajajo najugodnejša poročila. Prodalo seje 1600 vreč Rio no gld. 61 do gld. 72. Sladkor — v slabem obrajtu, cene šibke. Sadje, olje, petrolje — stanje in cene nespremenjene. DomaČi pridelki. — Fižol rudeči gld. IO1/,, bohinec gld. II1/,. koks gld. 13'/,.— Maslo gld. 89 do gld. 97. Borano porodilo« Borsa je postala zopet mlahova, kurzi papirjev so šli nekoliko nazaj. Dunajftka bor»a dne 29. januvarja. rSnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 45 » Zlata renta...... 100 . 70 » 5°/0 avst. renta .... U4 » 85 » Delnice narodne banke . 849 » — » Kreditne delnice .... 308 » 20 » London 10 lir sterlin . . 121 » 10 » Napoleon.......9 » 61 » C. kr. cekini......5 » 70 » 100 državnih mark . . . 59 » 25 »> M-VSAKEJ DAMI,-w katera hoče ime ti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroči pri meni in da pošlje mero. Uma. M. Muller na Dunaji I. Stadt, Operngasse 12 £\is-avis Heinrichshof). W ŽIVOTNIKE lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški Životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-anoski životniki s priponkam) ou f. 10, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsaltej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajijivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. EDINOST. Brez te varstvene znamke, po- gtavno zavarovane, ima seto zdravilo Bmatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Mallču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trpanje po udih, bolečine v krili ter iivciht oteklino, otrpnile ude in hite itd., malo časa 5e se rabi, pa mine popolnem trganja, kar dokazuje obilno zahval Zahteva __naj se samo ncvetu zoper (Vnrstv, znamka.) trganje p o dr Mali&un s zraven stoječim znamenjenem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kaSetj, hripavost vratobol, Srsne in pljučne bolečine; l steki. 56 kr [oristncjsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in slropi. 20-18 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoner bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. CO kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smrudljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krog!jice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in ao se uže tisočkrat sijajno osve-dočlle pri znbasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah i 21 kr; jeden zavoj s 6 škitljami 1 gld. 5 kr. Razoii java »s le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tako] -v lelcax*ixi pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani, tooooooooos LA FILIALE 8 della Q BANCA UNIONl TR1ESTE s' oocu a dl tutte Is operazioni di Banoa s dl Cambio valute. a) Accetta t tr same* ti m eonto corrente : Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote .3'/4 con preavviso di o giorni 4 ■ » » » 12 » •i'/* " a StJl mesi fisso per Napoleoni yU Vo con preavviso dl "20 giorni 3 V t » » » « 40 » 3'14 » » » »3 mesi 4 » » » • 6 • Oodrtnno deli'interesne jiurrvnUito lo lettera in circo!a*ion« ooa fi giorni di prenviiaodal 6 noveinbrs a c. quelle con 11 giorni dal IS giorni • fjuelle con >4 giorni dal 85 nor^rabra a. c. IN IIANCO OIRO abbuonando II 3fl/0 interesse annuo sino nuftlunaue Bomma; prelevazioni sino a tiorini 20.000 a vista verso chfriue ; importi inagglori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamentl in apposito libretto. ConteKKin pertuttii versamenti fatti a qualsiasi ora d' uflicio la valuta del medesimo giorno. AtNume pet propet cor-eenttiftt l'»ncasso di Cambiali per Trieste, Tienna e Budapest, rilascia loro assegni per queste ultime piatte ed accorda loro'lefacolta di -1& Skatljice se dobode po 25 In 35 k. Balzam za ulio. SkuBeno in po mnozib poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani uuglnhodt in po njem se dobi tudi popolno 11 i e zgubljeni sluh. 1 aklenica 1 gld. a. v. r'ozor. Podplsavi naznanja p. n. občinstvu, da bode odprl v četerlek 31. t. m. krčmo v ria del Toro, v prostorih prejšnje gostilne al »Isoleta vecchia« pod firmo: »An-demo de Franc«, poprej veseli Kranjc. l.nel bode itvrvstna isterska wina,ierno in belo po najprimernejši ceni, zraven te«a prav dobro kukinjo in dobre kranjske klobase. V to sverho priporoča se vsem svojim prijateljem in zrancem, da biga pogostomo obiskali. Ob enem naznanjam, da me bodo 2- februvarja počastili naši izvrstni slovenski pevci. / spoštovanjem Fra >J» Bule. »k veselemu Kranjcu«. Glasovir v dobrem stanu ima na prodaj Lovro Ronnert, c. k. komisar finančne straže 1) na Opčinah. DUNAJ, Stadt, Singer-strasse 15. Tržaška hranilnica SprtiHHj« denarno vlog« v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3\ Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. uro opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, sneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Etkomptuje menjice, domicllirane na tržaškem trgu po.......37|s*'e Posojili« na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po......4V/I, više zneske v tekočem računu po .............^'l/i. Dajo denar tudi proti vknjiienju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trat, 24. marclja 1883 _ Lekarna zum goldenen Reichsapfel. Urnnliinp 7a riononio Upih P°P™j imenovane univerzalne krogljlce, za-IVI uyiJILC L6 lilSl'CIIJC M VI, služijo to ime po vsej pravici, ker v resnici jo skoro ni bolezni, v kateri ne bi bile te krogljice skazale svojo Čudovito zdravilno moč. V najnevarnejših slučajih, v katerih ni pomagal uže noben lek več, pomagale SO jako naglo te krogljice. I skatlja s IS krogljioaml2l kr., I zavoj ž 6. ikatljloaml gld. 1.5. pri nefrankovani pošiljatvi s pošto gld. 1.10. (Manj nego I tavoj se ae razpoSilja. Veliko število pisi m je došlo, v katerih se vpotrebljevalci krogljie toplo zahvaljuje zarad ozdravljenja po raznih teških boleznih. Vsak, kedorje le poskusil enkrat ta lek priporoča ga dalje. Mi podajamo tukaj nekatere od mnogih za- hvalnih pisem : Waidhofen v. Tbbs, 24. novembra 1880. Javna zahvala. Vaša blagorodje! Od leta 18G2 trpel sem na hemeroidah in zadrževanju vode; jaz sem rabil tudi zdravnike, a brezuspešno, bolezen je postajala čedalje huja, tako, da sem po nekoliko časa močno trpel na trebuhobolu (vsled stiskanja črevesja) nisem imel več teka in kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi, nisem mogel več obstati, vsled napenjanja, teškemu Bopenju, kašljanju, dokler nisem naposled začel rabiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenje krvi, katere so me po- {lolnoma rešile skoro neozdravljive bo-ezni. Zarad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje. 8 posebnim štovanjem Jokan Ofllinger. Vaše blagorodje! Ker sem bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitnt balzam proti zmrzlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti Tiniverzalnim lekom, da se poprimem vnših krogljic za čiščenje krvi, da s temi malimi kroglji-eaml bombardiram moje uže zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da sem po 4 tedenskej rabi VaSIh krogljic popolnoma rešil uže zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega polnega podpisa. Dunaj, 20. februvarja 1881. Spoštovanjem C. v. T. Amerikansko mazilo proti trgar\ju, hitro in sigurno delujoče, na vsak način naiboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, Iscbias, krč v Želodcu, nervozni zo^pboi, glavobol, trganje po ušesih itd. T gld. 1.20._ Anatarinska voda za usta ^Va od/ O. Popp-a, obče znanakakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. BV* 1 sklenica gld.1.40._ Esenca za oči tod f• z,a «.n wvi krepčanje jn vzdrževanje vida. V originalnih steklenicah po po gld. 2.50 in gld. 1.50.__ Kineško raijlo za toaleto K^S v mjilah, po rabljenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor barŽun ter jako prijetno vonja. Jako je izdatno in se ne posuši komad 70 soldov Prah 73 ivvftSMIf« (Flaker-Pulver; obče rran za izvoscme p0ZRlin. jZVrstni lek proti kataru, hripavosti in kašlju s krčem. 1 škatljica 35 soldov._ Balzam proti ozebljinam A^4'tt/"eč let sem prlpoznano najsigurnejše sredstvo proti ozebljinam vsake vrste, kakor tudi proti jako zastarelim ranam en lonček 40 soldov__ Živenjska esenca (Prager Tropfen) Eroti pokaŽenemu želodcu, slabem pre-avljanju, bolečinah v spodnjem delu trupla posebno dohro domače sredstvo. ■V \ steklenica 20 soldov. Bielitt, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhoferl Pismeno moramo jaz In mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših krogljlcah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam najtoplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kder so bila vsa druga sredstva neuspešna. Pomagale so temeljito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, pri zadržavanju scavnice, pri glistah, slabotnemu želodcu, krču v ze' iodcu, omedljevici in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas toroj prosim, da ml zopet pošljete 12 zavojčkov krogljic. Visokim spoštovanjem Kari Kaoder. Vaše blagorodje 1 Srečen sem bil, da sem slučajno prišel do vaših čistečih krogljic, katere so pri meni čudeže delale. Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljic in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo, kar je pravi čudež. Zahvalivši se Vum, prosim, da ml pošljete 1 zavojček krogljic. Piszka, 13. marclja 1881. Andreaa Paar. Cseney, 17, maja 1874. Vaše blagorodje! Ker so Vaše krogljice za čiščenja krvi mojo ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v želodcu in na trganju po udih ne le otele fcmrti, ampak ji podelile tudi novo mladeniško moč, ne morem se vstavljati prošnjam na enakih boleznih bolnih in Vas prosim, da mi zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih krogljic po pov-zetju. Spoštovanjem Blaslus Splsetek. Ribje olje (Dorsch) - 1 steklenica gld. 1. vrste. Prah proti potenju neg. ^r^; nog in iz tepa izvirajoči smrad, vzdržava obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. Cena 1 škatljice 50 soldov. Pate nectnrala od Georn« uže mnogo let ix i i i eno "»jboligih in nnjpri-jetnlših lekov proti sluzu, kašlju, hripavosti. kataru, prsni in pljučni bolezni, bolečinam v goltancu itd. obče poznan. W 1 škatlja 50 soldov. Pomada iz Tonokinina priznana po zdravnikih kakor nnjboljše sredstvo, da se povzdigne rašča las. IV 1 krasna veiika škatlja gld. 2. Univpr7fllni nlaStpr od P00/- Steudel-a, univerzami piasier priranal] po bodahj in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez, raznih kostnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, zmrzlih udih, odprtih ranah vsled trganja lu enakih boleznih mnogokrat skušeno sreds t vo sr 1 lonček 50 soldov Univerzalna čistilna sol sebno dobridomači lek proti slabemu pre-havljevauju in dotičnim bolečinam, kakor: glavobolu, omedljevici, krču v želodcu, rezavci, hemoroidam, zaprtju itd. M- 1 zavoj gld. 1. 12-10 Vse francoske specijalitete so ali t zalogi, ali pa sc na zahteraiije hitro in iiajcenojo preskrbe. aplT Odpošiljatve po pošti pri zneskih od gld. 5 le proti poprejšnje) pošiljatvi denara s poštno nakaznico pri većih zneskihtudi s poštnim povzetjem Lastnik, društvo .EDINOST«. — IzdateU in odgovorni uredni*: JOSIP MILaNIi,. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.