fosamezssa številka 60 vin
Pavšalni Iranko v državi SHS.
“•“»ji vsak dan razen pondeljka ® dneva po prazniku.
^**dništvo je v Ljubljani, “tan&ikanska ulica štev. 6/1.
O?1«« /ačunamo po dogovoru.
bajate]j j Josip Petejan.
Rovami urednik: Rudolf Golouh
^ tiskarne MostbOck, Maribor.
Ttlefonska številka 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za Četrt leta 18 K. za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljan Frančiškanska ulica št. 6/L
Glasilo jisgoslov. socijalno-demokrafične stranke
U tjubljani, nedeljo dne 23. novembra 1919,
Četnik 111.
Rezultat belgijskih volitev.
B r u s e 1 j, 21. Nova poslanska zbornica je sestavljena tako-le: 72 katoličanov (izgubili 26), 70 socljalistov (pridobili 30), 34 liberalcev (izgubili 4) ter 9 zunaj strank. Uradni rezultat volitev v senatu je ta: 43 katoličanov, 30 liberalcev, 20 socijalistov. Katoličani so izgubili 12 sedežev, liberalci so pridobili 2, socijalisti pa 10 sedežev.
Voiitve v Romuniji.
Bukarešta, 20. nov, (Agentura Dacia): Splošne volitve za poslansko zbornico so imele nastopni izid: 103 1 i-b e r a 1 c e v. 98 pristašev kmetske stranke, 67 narodnjakov, 12 s oci j al n ih demokratov, 7 naprednjakov in 6 pristašev stranke Avaresca. Pripomniti se mora, da se v starem kraljestvu stranki Jonesca in generala Avaresca nista udeležili volitev. Na Erdeljskem in v novo pridobljenih krajih je bilo izvoljenih 146 narodnjakov in 46 opozicijonalcev. V Bukovini je bilo izvoljenih 12narodnjakov, med temi dva Nemca, en žid in en Rusin.
V Besarabiji je bilo izvoljenih 86 narod-niakov in 28 pristašev kmetske stranke.
V Kišinevujeizvoljen en so-cijalni demokrat.
Prva konstituanta z novo zasedenimi kraji vred se sestane danes. Konstituanta mora v prvi vrsti poleg revizije državne ustave odločiti, ali naj podpiše Romunija st. germainsko mirovno pogodbo in ali naj prizna dne 12. junija 1919 za Romunijo določene meje ali ne. Če se sklene podpis, odstopi sedanji ministrski predsednik in se sestavi koncentracijski kabinet z Maniom na čelu.
metnih razmer je izostalo najmanj 300 vagonov žita, kar ni moglo ostati brez posledic.
Prometne razmere so se v zadnjem času nekoliko izboljšale, tudi se je odseku za prehrano zopet dovolilo, da sme pošiljati za svoje živilske transporte direktne vlake iz Slovenije v Banat in nazaj. Nadejati se smemo, da se bodo vsled novih odredb razmere v kratkem zopet izboljšale. Odsek za prehrano je odposlal zadnja dva tedna več vlakov v Banat, ki utegnejo pripeljati v kratkem večje količine žita. Tudi nekateri slovenski trgovci so nakupili v Banatu večje množine žita; tudi tem trgovcem bo odsek dal na razpolago direktne vlake.
Nakupovanje žita v Banatu je postalo težavno. V pričakovanju kolkovanja kron zadržujejo posestniki svoje zaloge ali pa jim nastavljajo višje cene. Radi tega so tudi cene mlinarskim izdelkom poskočile. Da se pomaga neimovitim slojem, je ministrski svet, kakor je bilo že javljeno, sklenil zasnovati velikopotezno pomožno akcijo in je za ta namen dovolil večji kredit. Ker so priprave v teku, je upati, da se bo nova pomožna akcija, ki bo izdatno o!aj*ala preživljanje neimovitih slojev, že v doglednem času začela praktično izvajati*.
Vse naše gibanje vodi danes po strašnih letih sovraštva in grozot k novemu boljšemu življenju. Vse hrepeni danes po lepši prihodnjostf. In od koga je ta bodočnost (odvisna? Kdo more vstvarjati mir in kulturo našega ljudstva? Kdo dragi kakor ti, naša delavska mladina 1
V	tebi vidimo edino poroštvo bodočnosti, ti moraš prispevati v polni meri k naši zgradbi, ki mora vstati iz starih kapitalističnih razvalin, smelo moraš razviti na tej zgradbi rdeči prapor ljubezni in pravičnosti, prapor enakosti svobode in bratstva. Blesteče pojme člo-večanstva in socijalizma moraš povzdigniti po vsej naši domovini.
Kje naj začneš ? Katera naj bo tvoja pot?	1
Stotisoče so jih za vojnega časa ugonobili, zato pomni, da mora danes vsak posameznik nadomestiti prejšnjih deset in da nam 'je danes bolj kot kdaj poprej potrebno geslo: Vsak na svoje mestol Močan naj bo však sam v spbi, tako močan, da bo lahko ogelni kamen sigurni stavbi naše bodočnosti.
Nova bodočnost mora postati bodočnost osvobojenega delavskega ljudstva, In tebi, delavska mladina, mora biti dano vse, kar rabiš za povzdigo svojih duševnih in telesnih sil. Vzgojiti hočemo iz tebe vztrajne in dobre bojevnike socijalizma.	■
Delavski telovadni odsek „Svobode* stopa ravnokar v življenje. Vabimo vas, da pristopite k njemu kot člani. Pridobivajte članov po delavnicah, tovarnah in organizacijah I V telovadni odsek »Svobode* pristopite vsi mladeniči in mla-efenke, da bo naše gibanje rodilo tiste uspehe, po katerih hrepenimo.
Apeliramo tudi na vse starejše so-drnge in sodružictv katerim je na tem, da bo rodil naš telovadni odsek uspehe, da"ravnotako vstopijo v njega. t m
Na delo naša mladina 1
Podpis mirovne pogodbe z Bolgarijo.
Pariz. Vrhovni svet je določil dan 27. novembra za podpis mirovne pogodbe z Bolgarijo, ki se bo izvršil z veli kimi ceremonijami v županskem uradu v Nouilly.
Novi estonski kabinet
Nauen. Novi estonski kabinet sestoji iz 4 pristašev ljudske stranke, . 3 pristašev delavske stranke, 3 socijalnih demokratov in 2 članov, ki ne pripadata nobeni stranki. Minister za zunanje stvari je Birk, vojni minister pa Banko.
Vsled te odredbe in ustavitve blagovnega prometa na hrvatskih in banatskih železnicah so zaostali tudi vsi živilski transporti za Slovenijo.
Odsek za prehrano je, uvidevši nevarnosti, ki prete Sloveniji, takoj na merodajnih mestih posredoval, da sc neovirano propuste živilski vlaki za Slovenijo, ki so bili že natovorjeni in od nakladalne postaje odpremljeni, paralelno pa je začel energično akcijo, da se zopet dovoli stari način prevažanja to je, da sme Slovenija za svoje živilske transporte pošiljati direktne vlake iz Ljubljane v Banat.
Dasi je odsek za prehrano neprestano urgiral ureditev železniškega prometa in je tudi deželna vlada za Slovenijo najenergičneje podpirala to zahtevo, je poteklo od 20. sept. t. 1. ve« tednov, predno so došli prvi transporti z žitom za Slovenijo. Med tem časom je odsek za- prebrano moral izčrpati vse zaloge, ki jih je imel pripravljene. Došlo žito je bilo sicer takoj odposlano v mline, vendar ni bilo mogoče pripraviti toliko mlinskih izdelkov, kolikor jih normalno potrebujemo. Vsled p t o -
Uradno se objavlja:
„ Slovenija je, kar je splošno znano, v pogledu preskrbe z žitom pasivna pokrajina in mora uvažati žito iz drugih pokrajin, sosebno iz Hrvatske in iz Banata. Na mesec potrebuje Slovenija pri-Iično 600 do 700 vagonov žita.
Do 20. septembra t. 1. je pošiljal odsek za prehrano direktne garniture š strojem, premogom in lastnim vlakovnim spremnim osobjem iz Ljubljane v Banat, kjer se je žito naložilo in potem prepeljalo v Slovenijp. Okoli 20. sept. t. 1. je nastala na vseh hrvatskih in banatskih železnicah velika transportna kriza. Ker so bili vsi kolodvori natrpani z vagoni, je bil reden promet nemogoč in je bil skoio veis blagovni promet ustavljen. Skoro istočasno je bilo odseku za prehrano Slovenije sporočeno, da ministrstvo za promet ne dovoljuje več direktnih transportov za Slovenijo, čež, daje neekonomično pošiljati prazne vagone v Banat. Odseku je bilo nadalje naročeno, da naj zanaprej za svoje živilske transporte naroča vagone pri železniškem ravnateljstvu v Zagrebu.
Stanka je propadla. Nitti fe10n0°0 glasovi v okra ju Potezza. Si j — nunister propagande Coman-?c'% » 'dc,e£at mirovne delegacija *pr J9- Mussolini in Marinetti sta, ka-
Dnevne vesti.
Stavka krojaških pomočnikov v Ljubljani končana. Stavka, ki je trajala skoro štiri tedne, je dne 15. t. m. končala s popolnim uspehom zahtev pomočnikov. Dolgo dobo stavke je pripisovati trdoglavosti par mojstrov, ki pa so končno tudi uvideli, da se od zraka ne da živeti. Razun nekaterih stavkokazov (L. Rimsar, Iv. Sušnik, F. Češarek, I. Kavčič, F. Gliha, katere je strokovna organizacija že izključila), so bili vsi pomočniki na svojem mestu. Naša organizacija je trdnejša kot kdaj poprej.
Pekovski pomočniki v Ljubljani se nahajajo v mezdnem gibanju. Zatorej opozarjamo vse sodruge iti delavce te stroke, naj ne iščejo v Ljubljani dela, dokler se mezdno gibanje ne zaključi.
Hud mraz je pritisnil, revnejše ljudstvo pa je še vedno brez obutve in begunci tudi še stanujejo po vagonih in nikogar ni, ki bi jim pomagal. Apelira-mo torej na merodajne kroge, da se za stvar takoj in resno zavzamejo. Posebno pa naj stanovanjska komisija gleda na to, da spravi nesrečne družine, ki so zdaj brez strehe, vendar enkrat že pod krov, pa najsibo kakorkoli!
Državna stanovanjska komisija v Mariboru* Ker ta komisija že posluje, se je vsakomur, ki išče stnnovanje ali lokal, obrniti nanjo; in sicer pismeno. Prošnjo je oddati na koroški cesti št' 1, kjer začasno posluje pisarna. Hišni gospodarji morajo vsako stanovanje, ki je. ali pa šele bo prosto, takoj naznaniti. Svojevoljno stanovanj, tudi mebliranih sob, ni dovoljeno oddajati. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Dolžnost občinstva je, da javi vsako nerednost. Pomanjkanje stanovanj je namreč strašno, tako da morajo mnogi še sedaj prebivati v železniških vozovih.
Škandali korupcije. Korupcija se je
v	naši državi zelo razširila. Kdaj bomo rešeni te umazanosti, se vprašuje vsakdo, ki ima še pošteno srce in ki čuti z ubogim ljudstvom. Pred nekaj dnevi je bil aretiran v Pečuju občinski tajnik. Aretiran je bil radi mnogih goljufij, poneveri jenj in zlorab javnih oblasti. Kakor javljajo najnovejša poročila v preiskavi, jev to afero zapletenih mnogo uglednih oseb iz Pečuja. Nad 20 oseb je že v zaporu. Med drugimi se je prišlo na sled tudi velikemu poneverjenju državnega denarja. Dol s korupcijo!
Odiranje na železnicah. »Radmčka Novine" poročajo o slučaju drznege odiranja potnikov s strani železničarskih uradnikov v Zaječarju. Dne 29. oktobra so potniki plačali za vožnjo od Zaječar-ja do Knjaževca 10 dinarjev mesto 4’50 dinarjev. Eden izmed uradnikov je zelo zvito izvršil ta trik. Dasiravno so potniki prišli pravočasno na postajo, jim uradnik ni hotel izdati voznih listkov. Potniki so vstopili v vagone. Uradnik je sprevodniku ukazal, da plačajo vsi potniki 10 dinarjev mesto 4 50, kar so potniki seveda storili. To odiranje se more pričakovati edino od brezvestnih hrvaških madžaronskih uradnikov. Zadnji čas ježe, da se odpravi vsanad-plačila v vlaku.
V	srečni Jugoslaviji se ne dobi samo z belo žemljico včasih tudi masti posebne vrste kot nameček, marveč tudi verižnike, ki se posebno sedaj jako hitro debelijo s sladkorjem. V Mariboru so predvčerajšnjem pregledali do kosti takega verižnika, ne mqrda v kemičnem laboratoriju, marveč kat na sredi ceste. Bil je namreč tako debel, da je potreboval zase cel voziček sladkorja. Ljudje so ga silno pomilovali, ker mu je nekdo voziček kratkomalo odvzel in ga peljal tja, odkoder ni vrnitve, ne sem, ne tja . . .
»Društvo jugosl. moat. akad. »Sloga v Pflkrarau se zahvaljuje za znatne prispevke, ki jih je društvu naklonila jugosl. javnost. Mlado društvo se javnosti, ki bo gotovo pripomogla naraščaju jugoslov, rudarskih inženirjev, še nadalje priporoča. Društvo šteje sedaj 28 rednih članov.
k Umetnliki koncert v mariborskem mestnem gledališču bo v ponedeljek, dne 24. t. m. Igra virtuoz na gosli, Jan Šleis, učenec mojstra Suchyja, prof. na praškem konservatoriju, bivši koncertni mojster moskovske opere. Sodeluje gdč. Horaikova, prot. klavirja. Lep spored!
Univerzitetni svet v Ljubljani je na svoji seji dne 12. t, m. izvolil za rektorja za študijsko leto 1919, in 1920. g. prof. dr. Josipa Plemlja, ia protektorja pa g. prof. dr. Riharda Župančiča. Za poslovodjo je iavoljen g. prof. dr. Ramovš.
Za dekane so izvolili fakultetni sveti sledeče gospode: na filozofski fakulteti g. prof. dr. Rajko Nachtigall; na medicinski fakulteti g. prof. dr. Alfred Šerko; na tehniški fakulteti g. prof. Karel Hinter-lechner; na teološki fakulteti g. prof. dr. Franc Ušeničnik. Za prodekane so izvoljeni : na filozofski fakulteti g. prof. dr. Ivan Prijatelj; na medicinski fakulteti g. prof. dr. Albert Botteri; na tehniški fakulteti g. prof. dr. Maks Samec in na teološki g. prof. dr. Ivan Zore.
Glose«
Velike volilne uspehe je dosegla socijalna demokracija pri volitvah v švicarski Narodni svet. Svoje mandate je pomnožila na račun doslej najmočnejše stranke (svobodomiselno demokratične), ki je obdržala 189 mandatov za nad 20 mest. Nova kmečka stranka ima odslej 10 mandatov. Katoliki so ohranili dosedanje število mandatov.
Razcepljenje danske socijalne demokracije se je izvršilo z izstopom nekaterih radikalnih življev, nezadovoljnih s taktiko stranke. Ti ljudje so si ustaao-vili levo socijalistično stranko, ki odklanja vsako sodelovanje z meščanskimi strankami in je pristopila h tretji Internacionali.
Judeničeve borzne špekulacije. Iz sovjetske Rusije nam prinaša časopisje vse mogoče in nemogoče vesti. Praktični Amerikanci in Angleži so poslali na Rusko svoje zaupnike, da se informirajo
0 položaju na licu mesta in resnično poročajo. Zanimivo je to, da se množe poročila, ki nam kažejo razmere na Ruskem v čisto drugačni luči, kot pa meščansko časopisje. Ameriški referent Bullit je podal n. pr. dolg referat, v katerem zagovarja in hvali razne sovjetske uredbe. V angleškem parlamentu je enako ugodno poročal polkovnik Malone, ki je živel sam na Ruskem. Med drugimi je povedal, da je Judenič razglašal padec Petrograda in kurz rublja, ki je stal na
1 peniju, se je dvignil tiste dni na 1 funt. Judeničev finančni kompanjon Ru-binstein, ki se nahaja v Helsingforsu, je na ta način tekom dveh dni vtaknil v žep 400.000 funtov »čistega" po predvojnem kurzu za prodane rublje. (To spominja na znano skadersko špekulacijo finančnika kralja Nikite.) — T?'10 se nam razgalja boj za .civilizacijo" kot borzni švindel.
Kolčakovo tiranstvo. Neko amsterdamsko poročilo opisuje razsul Kolčako-ve armade. Pravi, da ni bilo v Kolčakovi armadi prav nobene discipline več, čeprav jo je Kolčak poizkušal vzdrževati z neštevilnimi smrtnimi kaznimi.^ Njegovi vojaki so trumoma dezertirali in vedno gledali na to, da so bili ujeti. Padec Omska jeKolčaka za vedno uničil. Vse ljudstvo se upira proti njemu.
Povratek čehoslovašklh čet iz Sibirije. Čehoslovaška narodna skupščina je sklenila vse potrebno, da se čeho-slovaške čete s Sibirije nemudoma vrnejo preko Vladivostoka v domovino. Sedaj se minister Beneš pogaja v Parizu in Londonu o podrobnostih transporta. (Kaj pa z jugosl. četami, ki so še sedaj v Sibiriji ? 1)
Edini socijalist v ameriški poslanski zbornici, Viktor Berger, je bil izključen iz zbornice, ker je bil obsojen radi prestopka proti t. zv. vohunskemu zakonu. Izjavil je, da svojih govorov ne bo nikdar preklical in da bi se izrazil še ostrejše, če bi imel še enkrat go-voriti.
Finančni položaj Francije. Francija ima 30 milijard inozemskih dolgov dolgov, od tega 27 milijard v Angliji in Zedinjenih državah. Tem dolgovom nasproti stoji 12 milijard imetja, ki ga ima Francija pri drugih zaveznikih in nad 40 milijard predvojnega imetja, kakor tudi zagotovilo nemške odškodnine. Izza premirja je izdala Francija približno 1 milijardo za zaveznike v Srednji in Iztočni Evropi. Normalni davki znašajo 10 milijard. Za navadni proračun se potrebuje 17 milijard, 10 milijard za šolstvo in 7 milijard za upravne in vojaške svari. Direktni se bodo najbrže povišali za kakih 50 odstotkov, ker Nemčija še ni plačala nikake odškodnine.
Jz Slovani]«.
Iz kranjskega okraja (Gorenjsko). Odredbe proti kupičenju blaga pridejo tudi pri nas prav. Izginila je namreč že vsa moka po trgovinah in vredno bi bilo preiskati, kje je nakupi-čena. Pisali ste, da je bil nekdo sodnij-
sko kaznovan, ker je vžigalice prodajal po 30 vin. Koliko kazni pa bi zaslužil tisti »krsčanski mož", ki pri nas prodaja škatljico vžigalic celo po 60 vin., a šolskim deklicam navadne pletilke po 50 vin.? Pa tudi druge šolske potrebščine prodaja otrokom po nečuvenih cenah. In ta mož je cclo »predsednik* krajnega šolskega sveta! Sploh se tudi pri nas Širi grozovita draginja. Navaden črn kruh je po 5 K kg in vesel moraš biti, če ga sploh dobiš! Petrolej (pa kak!) po 8 K, škatljica mazila za čevlje 3 K i. t. d. Dobro bi bilo, da bi k nam pogledal tudi vinarski nadzornik, da bi se prepričal, kako »vino" pijemo po 12 K liter! Sladkorja že mesec nismo videli. Vendar se je primerilo, da je nekdo, ki je hotel kupiti pol kg soli, dobil v škrniclju sladkor mesto soli!
Iz selške doline. Poštne razmere. Iz Blance se v 235. št. „Napreja“ nekdo pritožuje o poštnih razmerah. Pri nas — v selški dolini — tudi ni bolje glede dohajanja pismonoše. Seveda, mož je slabo plačan. Plačalo pa naj bi se ga dostojno, potem pa zahtevalo od njega redno službovanje!
Učitelja — jubilarja. Dne 22. nov. t. 1. je praznoval g. Ivan Lapajne, ineščanskošdlski ravnatelj v pok. v Krškem 70 letnico svojega rojstva. Isto tako jo bode praznoval 30. t. m. šolski ravnatelj v pok. g. Anton Leban, ki zdaj kot begunec živi v Stični na Dolenjskem. Oba gospoda sta biia marljiva delavca na pedagoškem našem polju. Na mnogaja leta!
Jfovice.
Začetniška učiteljska plača znaša po novem zakonu 2400 dinarjev letno.
Palačo trgovinskega ministrstva v Belgradu začno graditi spomladi. Palača bo imela 200 sob.
Državni industrijalno-obrtnl muzej se osnuje v Belgradu.
Okradli so do zadnjega vinarja nekega Iv. Tauferja, poljedeljca iz Smo-dja, ko se je vračal iz Amerike. V Mar-sajlu so mu ukradli 33.000 K v gotovini in v Zagrebu 500 K, ki si jih je izposodil od znanca, da bi mogel potovati dalje. Policija je Slednjič morala izposlovati nesrečnežu brezplačno potovanje na dom-	^
Velika vojašnica y Zemunu se iz-premcnl v invalidni dom.
Dramatično šolo v Zagrebu bodo otvorili v kratkem.
300 komunistov so aretirali v Budimpešti krščanski socijalci takoj potem, ko so rumunske čete zapustile mesto in je vkorakala bela garda. Beli teror še vedno besni.
Internacijonalnl novinarski kongres bodo sklicali čehoslovaški žurna-listi v 1. 1920 v Prago. Na ta kongres pridejo žurnalisti iz vsega sveta.
Grško-italijanska družba se/ je ustanovila, da zgradi železniško progo Valona—Atene,
Nabava lokomotiv. Minister sodr. A. Kristan se je odpeljal na Dunaj, da nabavi lokomotive za železnice.
Invalidno vprašanje. Pri ministru za socijalno politiko, sodr. Koraču. se je vršila konferenca rešitve invalidnega vprašanja v Jugoslaviji. Prisostvovali so strokovnjaki iz cele države. Sodrug Ko-rač predloži narodnemu predstavništvu tozadevni zakonski predlog.
Nove industrije na Hrvatskem. V Skradu se snuje električna centrala, ki bo dajala električni tok za razsvetljavo in obrtne svrhe v Delnice, Ravno goro, Brod na Kupi, Skrad in železniško delavnico v Srp. Moravice. Poleg Skrada se sezida tudi moderna tovarna vozov.
Izvoz alkohola iz naše države je prepovedan.
Za trgovino z orljentom se je v Pragi ustanovila družba z glavnico 30 milijonov, ki so jih dale praške bani« na razpolago.
to in ono.
3250 slušateljev je dosedaj vpisanih na belgra^skem vseučilišču. Mnogo je dijakov iz Dalmacije in Vojvodine.
Dvajset tisoč ljudi je v Zagrebu, ki ne 7najo pisati in brati. Tako je zapisal dr. Srkulj, župan mesta, v svojem pozivu za oživotvorjenje večje prosvetne dkcijč.
Čehoslovaška državna barva sestoji iz rdeče-belo-modre barve, državna zastava pa iz dveh polj, zgoraj belo, spodaj rdeče, med njima modri trikotnik.
P«
Saljapln, sloviti ruski basist,
Ni res, pravijo londonski listi, da bi Šaljapin od boljševikov umorjen. vs so spet enkrat lagali buržuji!). j in
Zračni promet uvede v najk/ajsjr času v republiki Avstriji novoustanovljen družba za zračni promet. Določen že naslednje proge: Dunaj—Line— nograd—Inomost in Dunaj—Gradec-lovec—Beljak. Kasneje se ustanovit« t črti Dunaj—Praga in Dunaj—Budifflp
30 milijonov kron je čehoslovi vlada izdala za pokritje izdatkov pn rovnih pogajanjih.
99.000 molznih krav bo Nemčija dati ententi za vojno odški
Haasejevo truplo so vpepelill veliki žalni slovesnosti, kjer so go^ njegov sin Ernest Haase in Karol Kalil Primerjali so ga z velikim franc® socijalistom Jean Jauresom in Liebktt tom. Pepel polože v poslopju zbornice v Berlinu k počitku.
Izročitev plavajočih IadfeJ zahtevala ententa od nemške vla&-! ška vlada bo morala rada ali -9fra' pristati na to zahtevo, čeprav bo ročitev v velikansko škodo paroplovstvu.
Miloščine bo delila ententa stradani srednji Evropi. Lord berlain je v angleški poslanski zboi izjavil, da je vlada pripravljena daroj k svoti, ki bi jo dali privatniki in 15 štva kot pomoč srednji Evropi, 400: funtov šterlingov. Amerika je sta’ ta namen večje svote na razpoli Francija in Italija pa bosta pris] nekaj manj.
3(is!ftir&. ■'mm
Glasnik ministrstva narc, zdravja. Ministrstvo narodnega je pričelo izdajati svoj glasnik. dvojna številka je izšla meseca s sledečo vsebino: Dr. M. Jovanovi^ Batut: „Glavni pravd naše zdravsb politike”; dr. Uroš Krulj: »Principi ne zdravstvene politike”; dr. C. J-količ: »Ministarstvo narodnog zdrav
i	njegovi zadavi*; dr. Andrijan St* par:	»Etika in narodno zdravijo
dr. Stanojevič-Trinski: „Eugenika i no higijenski problem". »Privre® organizacija zdravstva",. Iz stranih l's va: »Organizacija zdravstvene službej čehoslov. republici", »Djetokrug d ureda za nar. ždravlje u Njem. Austrijj Minister narodnega zdravlja: »Prod6 vanje in poučavanje naroda". — Ra$ higijena. — Školska higijena. — Tut kuloza. — Veneričke bolesti. — Al® holizam. — Zdravstvena služba, no. — Statistike. — Lične vijesti. nik" izhaja v Belgradu in znaša cer letna naročnina 20 dinarjev. Naročiti ■ morejo nanj samo one osebe, ki nika* ne dobivajo uradno. Naroča sel ministrstvu narodnega zdravja v Belgr«°
Odpust rezeruisto«.
Predsedničtvo deželne vlade za venijo razglaša: Letnika 1865 in se odpustita s 26. novembrom, let1* 1883, 1882 in 1881 pa s 30. novemb t. 1.; nadalje se odpusti letnik 1895 23. t. m. Letnika 1896 in 1897, ki se pred sklepom, nanašajočem se na mobilizacijo drugega poziva, nameram poslati na trimesečni odmor, se zača zpdržita, ker je iz gospodarskih razloi primerneje, da se moštvo ne pošilja kratko dobo na vojaški dopust in isto vsled svoje nadaljnje vojaške veznosti ne more preskrbeti stalnih * * meščenj. Vlada pa je sklenila, da se bol | odpustila omenjena dva letnika z mobilizacijo prvega poziva, ki bo rejena v kratkem. Vsekakor bo voj* službena doba teh letnikov v naši dl
vi	izdatno manjša, kakor pa bi bila P1 S doslej obstoječih zakonitih predpisih.
sati
n
Anton
SfiS