Po?tnlno plačano v flOtovfnL Leto LXXm., št. 56 LJubljana, petek 8« marca I940 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit VTsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulic* št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani s t, 10. .15 L Sovjetski mirovni ultimatum Do danes bi morala Finska pristati na sovjetske mirovne pogoje: odstopitev vse Karelijske ožine z Viborgom, severno Laponsko s Pecengo in otok Hango Helsinki, 8. marca. s. (Reuter). Snoči je bila objavljena nekoliko nejasna uradna izjava, ki pravi, da je finska vlada izvedela za nove sovjetske zahteve kot pogoj za sklenitev miru. Te zahteve so daljnosežnejše od onih, ki jih je stavila >ovjetska Rusija Finski v oktobru lanskega leta. Izjava še pripominja, da so zaenkrat informacije o vsebini in načinu sovjetskih zahtev pomanjkljive. Jasneje pa se je izrazil snoči finski radio, ki daje samo od vlade odobrena uradna poročila. Radio je dejal, da je finska vlada res prejela nove sovjetske mirovne pogoje, da pa o njih noče Se dati podrobnejših informacij. Po informacijah iz švedskih krogov je finska vlada sovjetske zahteve že odklo- nila. To bi bilo sklepati tudi iz stilizacije snočnje uradne izjave. Pariz, 8. marca. i. (Havas). Posebni dopisnik »Pariš Soira* Gcorge Hessel javlja, da se je finski zunanji minister Tanner mudil v Stockholmu. kamor ga je bila pozvala Švedska vlada. Kolikor se izve, so bili v Stockholmu Tannerju sporočeni sovjetski mirovni pogoji. Na podlagi teh vesti naj bi Finska odstopila sovjetski Rusiji vso Rarelijsko ožino skupno z Vihorgom, ves teritorij severno od Ladoškega jezera vključno S o rta -valo, dalje severno Laponsko s Pečengo in naposled oporišče Hango. Baje so sovjeti za sprejem teh mirovnih pogojev stavili kot skrajni rok 8. marec švedsko posredovanje na nemško pobudo Tajna pogajanja v Stockholmu — Švedska je prevzela vlogo posredovalke zaradi nevarnosti za nevtralnost severnih držav, akn bi Finska zaprosila vojaško pomoč od zaveznikov Stockholm. 8. marca. s. fReuter) Švedsko zunanie ministrstvo ie sinoči na vprašanja novinarjev zanikalo, da bi vedelo karkoli o finsko sovjetskih mirovnih ooeaia-njih s švedskim posredovanjem Nato pa ie bila zvečer odrejena cenzura za ves poštni promet z inozemstvom, tudi brzojavni in telefonski. Ta ukrep je bil utemeljen s pojasnilom, da je treba preprečiti v inozemstvu širjenje vesti, ki bi bile lahko zelo nevarne. Telefonski oromet z inozemstvom ie b:i skoro do Dolnoči soloh prekinien v Stockholmu. Šele okrog ool-noči ie bil zooet obnovi ien. Vesti o švedskem posredovanju v finsko sovjetskem sporu pa se trdovratno š r jo dalje. Potrjujejo jih tudi v Parizu in Ko-danju. Zdi se. da ie do oo«rcdovanJ3 prišlo na nemško pobudo. Bivši finski predsednik Svinhofvud in biv?: rx>slanik v Stockholmu dr Paasiki-vi ^ta prispela v Stockholm že r>red dvema dnevoma kar Da se ie izvedejo šele včer i Stockholm. 8. marca. s. (Ass. Press) Govorice o finska sovjetskih mirovnh pogajanjih s švedskim posredovanjem se trdovratno vzdržujejo. Baje so se s posredovanjem švedskega zunanjega ministrstva že dalje časa vodili razgovori o nvrov-nih pogojih med sovjetsko poslanico v Stockholmu Kolontajevo in fin-kim po- Finska ne more sprejeti novih zahtev Dosedanji potek vojne ne upravičuje sovjetov za še večje zahteve — Maršal Mannerheim za časten mir Helsinki, 8. marca. s. (Havasl V tukaiš-niih diplomatskih krogih komentiralo sd-nočnio uradno obiavo finske vlade o govoricah da ie sovietska vlada stavi]a Finsk nove zahteve kot osnovo za nvrovna Doca-jania 2e iz uradne iziave same izhaia. da smatra finska vlada te zahteve kot Dreve-like. Finska vlada rudi ne omenia švedskega posredovanja Vsekakor se zdi da dosedanii Dotek voine ne uoravčuie sovjetske Rusdie. da bi stavliala F n-ki še večie zahteve Obenem oa hoče finska vlada varovati nred finsko iavnostio naiveč-1o di;*taia Skandinavija Drizorišče voine med velesilsmi Pa tudi Italiia skuša oesredovati Dlt> snik lista »Popolo d" Itafea« iz He sinkov oi.Je. da ie Italiia ena izmed držav katera di-Dlomaciia vidi ootrebo miru med sovietsko Rusiio in Finsko, in sicer iz višiih human tamih in političnih vzrokov Itali-ianski list Dravi dalie. da si finska vlada in voia>\; krogi baie niso edin! g'ede sklenitve miru Več;na eene^alov ie oroti vsakemu komDromlsu Maršal Mannerbe m na se baie zavzema za o^eaiania. ki bi omogočala časten mir Kljub o^-emn'm naporom na Karelij-ki ožini se doslej sovjetskim četam ni posrečilo n*ti poraz:ti finske vojske, niti uničiti marale finskega naroda. Položaj na bojišč« nespremenjen Helsinki, 8. marca. s. (Havas). Položaj na finskem bojišču je že 48 ur nespremenjen. Viborg se še upira. Sovjetske Čete nadaljujejo s poskusi napadov preko ledene površine Finskega zaliva na finsko obalo. Na ta način oi lahko prišle za hrbet finskim postojankam. Doslej so se vsi tt poskusi končali z neuspehom. Helsinki. 8. marca. i. Letnik 1920 je bil včeraj poklican pod zastave. Gre za 20-letne mladeniče, ki bi bili v mirn?m času pozvani pod orožje šele jeseni. Finsko vojno poročilo Helsinki, 8. marca, s. (Fin. tel. ag.). Včerajšnje finsko vojno poročilo o dogodkih 6. marca se glasi: Na kopnem: Sovražnik je na zapadu Ka-relijske ožine ves dan močno napadal .proti V zraku: Naše letalstvo je izvedlo ia-vidniške in bombne polete ter je z bombami in strojnicami napadlo sovražne oddelke in kolone na ledu Viborškega zaliva in Finskega zaliva. Sovražno letalstvo je bilo posebno živahno pri Kotki. Virolahtiju in ob Viborškem zalivu. Na severu so bili napadeni Vuokat-ki in Sotkamo. En sovjetski bombnik je bil sestreljen, dodatno sta bili potrjeni dve letali, ki sta bili nesigurno javljeni kot sestreljeni prejšnji dan. Sovjetsko poročilo Moskva, 8. marca. A A. (DNB). Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja se glasi: V toku 7. marca ni bilo važnejših dogodkov. Na severnem bojišču so sovjetske čete zasedle mesto Nauci, 153 km južno od Pečenge Na odseku severno od Ladoškega jezera in zapadno od Pitka-rante so sovjetske čete zasedle otoke Ma-ksimansar, Tetajasari, Pajlionsarl ln Fuon-kasari. Sovjetske letalske sile so bombardirale sovražne čete ter sestrelile 15 sovražnih letal. slanikom Erkkom. bivšim zunanjim ministrom. Zadnje dni se je teh razgovorov baje udeleževal tudi dr. Paasikivi. Švedsko vlado je privedlo do posredovanja baje prepričanje, da bi se sicer Finska obrnila za pomoč na Anglija i;j Francijo, kar bi spravilo v nevarnost nevtralnost skandinavskih držav. Polea Sved-ke pa je tudi Nemčija želela oosredovati v sovjetsko finskem sroru. vendar ie hoteli počakati toliko časa. da je dosegla sovjetska Rusija važnejši uspeh s Svojo voisko na bojišču. Razgovore o posredovani u ie baie nedavno pričel znani finski raziskovalec orof. Sven Hedn. ko se ie mudil v Ber:inti Sven Hedin ie ime', ob te- prilik: razso- j vore s kanceh.riem Hitleriem :n zunanim ministrom RibbeniroDom. London, 8. marca. s. (Ass. Press) Vsi današnji arteški l'sii posvečajo najveo'o pozornost vestem o Sovjetsko iin Dos-ej sovietski vladni krosi nočeic ničesar vedeti, da bi bila sovietska vlada stavila Finski mrovne nredloge ali da bi bila snloh nrioravljena končati voino s Finsko Velika kraljica, zavita v kopreno Podrobnosti o tajni vožnji največje ladje na svetu, ki je dospela v New York brez vsakega incidenta New Tork, 8. marca. s. (Reuter) Preko- mornik > Qaeen Elizabeth* je sinoči ob plimi iz karantene zanlul dalie navzgor po rek: Hudson in se zasidral v pristaiališču družbe Cunard Line Ladio ie orišel pozdravit zastopnik ne\vvorškega mesnega sveta. Kapitan ladie ie dal novinariem no prihodu nekaj Dodatkov o vožnji Deial ie. da je ob odhrdu i>. Glasgowa p:eiel v zapečateni kuvert: navodila za ootovanie m da sam n: vedel cla bo, olula ladia v New York. ko ie ođbajajs iz luke Ladia n: •)Iula prot Ameriki v direktnem pravcu, temveč- ie ponovno meniala ;mer Prvi dan so io sprcmliali štirje ang!cb!Queen ETizabethe- Šele nožno zvečer so opazili v pristaialšču Cunard Line. da ie bilo prižsanih nekai luči in da ie ladia Mauretania« zapustila svoi stalni prostor v luki Tedai so novinarii Da tudi zasebnik: pričeli oblegati urad Cunard Line s telefonskimi vprašanji Družba oa ie vsem odgovariala »Neka angleška ladia se bliža.« Ameriški listi posvečajo prihodu »Queen Elisabethev naivečio pozornost in označujejo vozni o brez inr-identa nreko Atlantskega oceana kot velik uspeh N?ki new-voršk list prinaša poročilo o prihodu Queen Elisabethe* pod naslovom »Velka kraHica ie dospela inc-gnito zavnta v teo-oreno* Ko ie ladin odhajala iz Glasgowa. so bile baje namenoma raz.Širiene eovori-ce da odhaia v Southamoton. kakor ie bilo to res lani pred Izbruhom voine nameravano Domnevaio da ie nemSko letalo ki ie Preteklo sobota bombardiralo na mik »Domala- morda .skalo ^Queen Eliza- beth* severnozapadni obali ViborSkega zaliva. Borba se nadaljuje za otoke v severozapad-nem delu zaliva. Sovražnik je imel na ledu zaliva težke izgube, uničenih je bilo nad 30 tankov. i Med Viborškem zalivom in reko Vuoksi so bili odbiti vsi lokalni napadi sovražnika. Uničenih je bilo 17 tankov. Napad, ki ga je po močni artilerijski pripravi p od vzel sovražnik ob reki Tajpale. je bil odbit. Severnovzhodno od Ladoškega jezera je napadel sovražnik prt Pitkaranti in zavzel nekaj otokov, ki smo jih Imeli doslej mi v posesti. Pri Uomi so bili odbiti sovražni napadi. Pri Kollanjokiju se borbe nadaljujejo. Pri Kuhmu je bil odbit sovražni napad. Drugod nič novega. Na morju: Novi poskusi sovražnih napadov preko ledene površine Finskega zaliva proti Havansaariju in Virolahtiju so bili preprečeni, ______ Masarvkavo apostolsko poslanstvo Pariz, 8. marca. AA. (Havas). Včeraj je bila na Sorbonni Masarvkova proslava. Slavnostni govor je imel češkoslovaški poslanik Osuski. ki je orisal delovanje Ma-sarvka, tvorca češkoslovaške republike. Osuski je med drugim dejal: Masarvk je posvetil vse svoje življenje delu ter skrbel vedno za to, da bi vsakdo izvedel resnico. V tem je njegovo apostolsko poslanstvo, katerega cilj je bil dvig narodne prosvete, ki budi in pospešuje intelektualno moč naroda. Mi nadaljujemo delo onega, ki je bil naš vodja ln ki bo s svojo vedno živo mislijo ostal nas duhovni vodja. Ko se borimo za češkoslovaško republiko, branimo osebnost človeka, kot je bil Masarvk. ki je delaJ vse svoje življenje za ta cilj. Osuski je končal svoj govor z besedami: Zahvaljujem se predsedniku Herriotu ter vsem Francozom in tujcem, ki so se tu zbrali, da počaste spomin velikega človeka in da nam dajo na ta način hrabrost, da se še. dalje borimo pod slavno zastavo našega predsednika Osvoboditelja. Prisega češkoslovaške vojske v Franciji Pariz, 8. marca. ij. Včeraj so o priliki rojstva ob!e4n:ce T. G. Masarvka pred zastopnik francoskih vojaških oblasti in če-skoslovaAega poslaništva svečano Drisegli oddelki češko r lovačke vejske v Franciji Prisesa se elasi: »Prisegamo po svoji vesti in prepričanju, da bomo ostali zvesti svoji domovini, republiki Češkoslovaški, za katere osvoboditev se bomo borili z vsemi svojimi silami. Prisegamo, da se bomo vsekdar in brez pridržkov pedvrgli češkoslovaškemu narodnemu odboru, ki vodi borbo za osvo-bojenje naše domovine ter da bomo vsekdar pokorni vsem svojim predstojnikom, ki jih bo odbor izbral. Prisegamo, da bomo vedno izpolnjevali njihove ukaze tudi v nevarnosti in brez vsakega upora ali oklevanja ter da nikoli ne bomo zapustili naše armade ah" si pomišljali žrtvovati življenje za obrambo češkoslovaške republike in njene neodvisnosti. Prisegamo, da bomo drug drugemu pomagali braniti se do kraja, kakor to zahteva naša čast ter zavest naših državljanskih dolžnosti.« Neupravičene izjave grofa Csakija London. 8. marca. AA. (Reuter). >Times« prinašajo uvodnik, v katerem se dotikajo govora madžarskega zunanjega ministra grofa Csakvja v madžarskem parlamentu. List posebno naglasa, da je ta govor zelo presenetil tako madžarske kakor inozemske kroge. Grof Csakv Je nastopil prem Baoeftu in generalu fiikorskr- mu. »Times« smatrajo, da so izjave grota Csakvja neupravičene ter odločno zagovarja akcijo dr. Beneša in njegovih tovarišev. Politične aretacije na Madžarskem Budimpešta, 8. marca. i. Policija je včeraj aretirala več članov narodnosoclalistič-ne stranke. V zvezi s tem piše »Nemzeti Ujszag«. da je to pričetek velike očiščevalne akcije na Madžarskem, kajti madžarska vlada je trdno odločena odstraniti in izločiti vse ilegalne organizacije v državi. Javnost je odločni sklep vlade sprejela z odobravanjem. Prijateljski odnosi med Bolgarijo in Turčijo Ankara, 8. marca. s. (Havas). V turških uradnih krogih je bil zelo ugodno sprejet prihod novega bolgarskega poslanika Ki-rova, ki je 5. marca Izročil predsedniku republike svoja poverilna pisma. Istočasno se mudi v Ankari turški poslanik v Sofiji, ki je bil poklican na poročanje od zunanjega ministra Saradzogla. Tudi turški poslanik v Rimu je že dalje časa v Ankari. Carigrad, 8. marca. AA. (Anatolska agencija). Neko bolgarsko vojno letalo je preletelo prepovedano cono turškega ozemlja. Topništvo je letalo prisililo, da je moralo pristati. Z ozirom na prijateljske od-nošaje, ki obstojajo med Bolgarijo in Turčijo, je vlada sklenila vrniti bolgarskim oblastem nepoškodovano letalo, ter oba letalska častnika, ki sta se v njem nahajala. Vojna na morju London, 8. marca, s. (Reuter). V Severnem morju so našli ruševine dveh pogrešanih nizozemskih ladij. Gre za 2000 tonski parnlk >Wecht<, ki je bil na poti iz Severne Amerike v Rotterdam ter je imel 23 mož posadke, ter 900tonski pamik »Groto« z 18 možmi posadke. Za posadkami ni nobenega sledu. V luko v Anwers je dospel nizozemski parnik »Delftsail«, ki je javil, da ga je na poti iz Newcastlea bombardiralo nemško letalo, ne da bi ga zadelo. London, 8. marca, s. (Reuter). Nemško letalo, ki je bilo včeraj sestreljeno ob škotski obali, je bilo tipa Heinckel. Enega člana posadke so pozneje našli v gumijastem čolnu v bližini obale in so ga rešili. Neka ladja ob vzhodni obali je snoči poslala klice na pomoč. Opazili so tudi svit požara na morju. Rešilni čoln z obale je odšel na pomoč, vendar se doslej še ni vrnil. Iz notranje politike ČIGAVO JE JADRANSKO MOKdK Odkar so padle na hrvatski strani malo čudne izjave, da so sumo Hrvati ln Italijani gospodarji Jadranskega morja, se pojavlja na srbski strani vedno večje zanimanje za <\šrbsko morje», za srbski del ju^oslovenskcga primorja od Debelega Brega do Bojane, ki je dolg kakih 250 km in obsega skoraj tnijino celotne jadranske obale. Poleg čisto političnih oziroma polemičnih člankov v srbskih listih, ki odgovarjajo totalitarno usmerjeni politiki hrvatskega političnega vodstva, se oglašajo tudi srbski gospodarstveniki, ki glede na hrvatske trditve zahtevajo čim prejšnjo in čim uspešnejšo jadransko politiko Beograda, da se pravočasno zagotovijo prometne ln gospodarske zveze srbskih pokrajin s srbskim morjem. Tako objavlja n. pr. »Trgovinski glasnik« uvodnik z naslovom »Srbsko gospodarstvo na Srbsko morje«, kjer pravi med drugim: Celokupna prometna in trgovinska politika Jugoslavije v zadnjih dvajsetih letih je bila posvečena severnozapadnemu Jadranu. Poleg že obstoječe normane železniške proge sta bili dovršeni še dve, tako da bo severni Jadran zvezan kmalu kar s tremi normalnimi tiri z enim izhodom na Sušak, z dvema pa v Split. Zadnji dve tečeta skoraj paralelno ter sta oddaljeni druga od di uge povprečno okoli 150 km. Medtem ko se je tako delalo v teh krajih, je ostal ves jug brez vsake železniške zveze normalnega tira. Bosanska ozkotirna zveza, ki je zvezana s srbsko ozkotirno železnico, se izteka na Jadran pri Metkoviću in Dubrovniku. Zopet na Jadran, ki je prišel v hrvatsko etnično cono. Od Dubrovnika, oziroma od Hercegnovega dalje sploh ni nobene železniške zveze. Zdi se, da so začeli zdaj razmišljati, dali jc to bila dobra in koristna prometna politika z gospodarskega in nacionalnega srbskega stališča. Danes u v ide vajo, da se jo grešilo ne samo nn račun srbskih narodnih interesov, temveč tudi n:t račun gospodarstva najbogatejših delov srbske zemlje, n. pr. južne Vojvodine in severne Srbi je. Z gospodarskega in trgovskega stališča morajo biti bogati kraji zvezani z morjem po najkrajši poti. Pri nas se je delalo narobe. Ni težko uganiti, koliko škode je zaradi tega utrpelo gospodarstvo v teh krajih. Izguba zapadne in Južne Srbije je še večja. Gospodarstvo teh krajev je tucfl po vojni ostalo orientirano proti Solunu, ne pa na Jadran. Zaradi napačne prometne politike, napačne tudi s srbskega naelonnlnega stališča, so ostale zapadna Srbija, Kosovo, Metohija, Sandžak in Črna gora brez železniških zvez in brez izhoda na Srbsko morje. Južno primorje je zapuščeno, kolikor ni bilo storjenega po zasebni Iniciativi ln s težkim trudom. Tako prideš danes preje v Pariz In še dalje kakor pa na južni Jadran. Zato je država dolžna vsaj sedaj čim prej zvezati srbske pokrajine s Srbskim morjem. Srbski narod Ima pravico zahtevati svoj izhod na svoje morje. PROTI RADICEVEMU JEZIKU »Hrvatska Straža«, zagrebška posestrima ljubljanskega »Slovenca«, se zaletava v društvo »Hrvatski jezik«, češ da zanemarja svojo nalogo in pravi med dragim: Tudi provinca se dviga In še kako odločno! N. pr. križevačko hrvatsko učiteljsko društvo, ki zahteva, da se odstrani ti i,siiovnih Sol današnji odurni hebrldni *ro-sko-rusko itd. . . . jezik ln se uvede predvojni Kumičićev ali skoraj isti današnji Budakov jezik. O gledališkem jeziku nočemo zdaj govoriti, t zadovoljstvom pa poudarjamo, da je iz besednjaka uprave odstranjena beseda »direktor« ln nekatere druge tujke*. Društvo »Hrvatski jezik« bi našlo tudi ta mnogo dela. Zdi se, kakor da namerava banska oblast sprejeti In uvesti jezik dr. Ante Radića. Ta velikan pozna življenje naroda kakor noben drug, vendar bi se zato ne moglo reči, da Je prav v vsem popoln specialist. Kaj pravi o njegovem jezika naA> društvo? TUDI »NARODNI VALc USTAVLJEN Banska oblast v Zagreba je c odlokom od 6. marca na osnovi čl. 14 tiskovnega zakona z dne 6. januarja 1929 prepovedala nadaljnje Izhajanje tednika »Narodni val«. Tednik je Izdajal In urejeval v Zagreba Vladimir Radić, sin pokojnega Stjepana Radića. TRIDESETLETNICA SOKOLSTVA V BOSNI Jngoslovenska sokolska župa v Sarajeva bo 9. In 10. t. m. svečano proslavila tridesetletnico srbskega sokolstva v Bosni. Proslave se bodo udeležili sokolski delegati iz vseh krajev države. Svečanosti se bodo začele z obiskom grobov Gavrila Principa ln njegovih tovarišev. MADŽARSKA KULTURNA ORGANIZACIJA NA HRVATSKEM V Zagrebu Je bil te dni ustanovni občni zbor Zveze madžarske kulturne zajednice za banovino Hrvatsko. Govorniki so poudarjali, da Je bila zadevna akcija že davno v teku, da pa se je mogla uresničiti šele v novi banovini. Organizacijska pravila določajo gojitev madžarskih narodnih tradicij in Jezika, organiziranje šolske Izobrazbe, pomoč madžarskim duhovnikom in učiteljem, vzdrževanje madžarskih tečajev itd. Po pravilih se organizacija n* bo smela naviti s politiko. Z občnega zbora sta bili poslani pozdravni brzojavki diw dr. Buhašiou, Stran 2 »SLOVENSKI NARODcpetek, 8- marca 1940. Francoski državniki so pojasnili Sumnerju Wellesu svoje stališče ki ga soglasno odobrava ves iraneookl celili civUizacije ln človečanstva, PnH«. 8. marca. AA. Sumner Welles je srjreiei včerai oocldne na ameriškem rx>-slaništvu zastODn;ke francoskeea in anclo-ameriškesa tiska. V kratki iziavi ie deiaL da so cilji in značai njegovega potovanja po Evtodi jasno orisani že v Rooseveltovi izjavi tik pred njegov.m odhodom. Z obiskom v Rimu. Berlinu. Parizu in Londonu, je nadaljeval VVellćs. sem se želel spoznati z razmerami v Evrond in obvestiti o tem Roosevelta. ko se vrnem v USA Nato ie Sumner Welles odgovoril na nekatera vnrašania in dejal da se bo iz Londona vrnil v Pariz in da se bo nred odhodom v USA ustavil za dva dni v Rimu. Ni Da VVelles hotel niče:ar sporočiti o svojih osebnih vtisih o osebnostih s katerimi se ie imel dcs^ei Driložnost sestati. Predsedn.\ republike Lebrun ie ob 16. sprejel Sumnerja "VVeliesa. Pri niegcvem orihodu mu ie izkazala Čast častna četa re-pub.ikanske sarde. Ob 17. ie VV'ei.esa sprejel predsednik vlade Daladier. Pariz, 8. marca. s. (Havas) Sumner VVelles ie imel včerai dclee razgovore s Dred-sednikom Lebrunom. ministrsk m Dred^ed-nikom Daladierom in podtainikom za zunanje zadeve Champetier de Ribssom. O vsebini svojih razgovorov z evroDfkimi državniki varuje VVelles največjo diskrecijo in to bo treba tudi do kcnca nieeoveea do-tovania r>o Evrooi uocštevati. Samo ored-sednik Roosevelt bo zvedel za vsebino njegovih razgovorov. Za one. ki coznaio splošna načela francoske politike, ki iih ie tolikokrat razločil v svojih govorih ministrsk! pr d edn *i Daladier. ne bo težko no?oditi. v kakšnem smislu so francoski državnki cb Driliki svojih razgovorov z We;lesom poiasnili francosko stališče. Opaženo je bilo. da so se nribFžno istočasno z Wd"eS3vim Prihodom v Evropo po- | večala prizadevanja skandinavskih držav j za mirovno posredovanje. Nemčija ie s I ovoje strani skusila izkoristiti priliko, da izrabi VVeliesov prihodi v Evropo za posredovanje, ki bi privedlo do konca vojne. Znano ie. da si nihče ne Želi boli miru kakor Francija. Toda razlikovati ie treba med mirom in mirom. Francija ne stremi za nobenim osvajan lem. temveč ima dru-ee ambicije. Noče samo miru. k: bi Domenil le premirie. miru. v katerem bi morali biti njen: kmetje vsakih 6 mesecev mobilizirani. Francija hoče trajen in pravičen mir. To pa so tudi poboji, ki j h je ponovno izrazil kot svojo predstavo svetovnega reda predsednik Roosevelt sam. Gre za mir. ki na i vrne svobodo vsem narodom. ne Da za mir. ki Drizna novi svetovni red v nemškem smislu in ki neuoravičeno zlorablja orimeriavo med doktrino o iivlieni-skem prostoru in Monroeievo doktrino, ki hoče vzDostaviti brutalno heeemoniio nad Evropo Takeea miru Francija nikdar za nobeno ceno ne bo Driznala. Francija se bori za principe civilizacije in človečanstva. Pred 80 leti Je Lincoln v ameriški državljanski vojni odklonil vsako misel na kompromis. Dejal je. da ne more ostati država napol v sužnosti napol pa v svobodi. V sličnem položaju na .ie sedaj Evropa. Tudi Evropa ne more pristati na tako polovičarstvo. Ko bo to vnrašanie ureleno. do tem bo Francija srečna, da lahko sodeluje z Ze-dinjen mi državami. Amerika Jp fe padala iniciativo za gospodarsko svobodo in razorožitev. Na obe ti iniciativi «o zavezniki brez oklevanja pristali Amerika želi eo-snodarske svobode za Dosameznike ln za države, svobode da vsakdo kuDuie kar hoče in kier hoče Na vse to Franciia ori-staja. Enako zaželena ie tudi svetovna razorožitev, toda ta ie možna samo kadar bo obnovljena eosoodarska svoboda in rx>-IitiČna varnost. Francija neče od Zed:n'enih držav ničesar, razen da ii še nadalie daieio to ^car : trajen ta pravičen mir svoboda in razorožitev I seda i dobiva od njih. Hvaležna ie za sedanje razumevanje ameriške vlade v okviru nevtralnosti. Franciia samo Drosi. da Amerika razume razloee ki vodiio Francijo, da ne more Driznati nacif zma rormrskih držav, ki hočeio doseči samo Dremirie, da ea izkoristilo za nove naDade Tako nekako se elasi stališče ki ea bo podtajnik Welles izvedel od francoskih državnikov v svojih razgovorih. To Stal šče brez dvoma soglasno odobrava ves francoski narod. Soslasna zaupnica Id io ie dobila vlada nedavno v Darlamentu. to dokazuje. Izolacijska politika Zedinjenih držav London, 8. marca s. (Reuter) Ameriški poslanik v Londonu Kennedv se ie sinoči z letalom iz Pariza vrnil v London. O svojih vtisih, ki iih ie dobil ob Drilik: obiska v Zedinienih državah, ie dal novinarjem nekai izjav. Dejal ie. da postaja v Zedinjenih državah žel i a do izolaciji vedno močnejša, kolikor ie moeoče Dod izolacijo smatrati željo, da se ne bi Zediniene države za-oletle v vojno. Ljudje v Ameriki vedno mani razumeio sedanio voino. oa ne zato. ker ne bi hoteli oomaeati zaveznikom, ali ker so sebični, temveč ker Drevladuie do-vsod misel: Ncčemo se boriti Preiskava amen^ke pošte in ladij s strani zaveznikov ie to razDoloženie še oiači7a Kennedv le dalje poudaril da ni v Zedinienih dr-tavah oDazil nobenega znaka voinesa dobičkarstva Govori se mnoeo. da ostaiaio Zedinjene države zato izven voir:e da več zaslužijo toda to je nesm sel O Welleso-vem Doslanstvu ni hotel dati nobene iz-iave. Ameriški kredit Kitajski V Tokiu smatrajo ameriiko posojalo za sovražni akt nasproti Japonski Washington, 8. marca. s. (Ass. Press) Ameriška vlada Je včeraj odobrila kredite za nakup nevojaškega materiala ln sicer 20 milijonov dolarjev Kitajski, 10 milijonov Danski ln 1 milijon Islandu. V Tokiu je vzbudila vest o odobritvi kredita Kitajski veliko nevoljo. Japonski uradni krogi pravijo, da je to neprijateljski akt nasproti Japonski. Iz škoSJe Loke — Sreča v nesreči. Posestnik Andrej M. iz papirnice si v resnici lahko čestita, kajti le za la* je manjkalo in bi lahko izgubil življenje. Andrej se je zadržal v nedeljo v neki gostilni ob Kolodvorski cesti, petem pa je hotel domov. Ko je bil že okrog" 50 m proč od gostilne, je privozil za njim tovorni avto, namenjen v Kranj. Kaj se je potem zgodilo, se niti točno ne ve. Šofer je baje v zadnjem trenutku opazil, da leži na tleh nekaj temnega. Ker avta ni mogel več ustaviti, je zavozil tako, da je pustil ležečo stvar pod avto v sredino koles. Tako je preprečil hudo nesrečo. Avto jc nato seve takoj ustavil in so prenesli moškega, ki je dobil rano na glavi, nazaj v gostilno. Ko so spoznali, da poškodba ni prenevarna, so vožnjo nadaljevali. Prvotno se je zdelo, da je šofer Andreja podrl, kar pa se ni izkazalo za točno. Poškodovanec sam ne ve nič. Zdi se mu, da ga je nekaj že moralo vreči na tla, ker sicer ne bi bil tako hudo poškodovan. Mogočs je seveda, da je Andreja zadela kaka stvar, ko je vozil avto nad njim po cesti. Ponesrečencu je nudil pDmo5 zdravnik dr. Homan. Andreju je tudi zmrznil uhelj. — Ne pozabite nakazati naročnine za Slovenski Narod! Le 12 din na mesec in vsak dan vam bo prihajal na dom list, ki vas bo sproti seznanjal o dogodkih po svetu. Nove naročnike sprejema tudi trgovina Igorja Guzelja (Pri Balamu) v Kapucinskem predmestju! Pridobivajte listu novih naročnikov! Narod je popoldnevnik, ki posveča dogodkom v našem okraju svojo stalno pozornost. — Spominu zgledne škofjeločanke. Narodno zavedno ženo, kakršne potrebuje današnji čas najmanj toliko kakor desetletja, ko se je moral boriti naš rod proti nemški miselnosti, smo pospremili te dni na škofje- I loško pokopališče, botrpcls je gdč. Minka Mcharjeva, katere zgledno življenje je u- gasni'c v 74. letu starosti. Rajna je bila ! iz ugledne škofjeloške hiše Moharjevih in je bil njen oče Blaž mestni župan, deželni poslanec in tudi predsednik Narodne čitalnice v Skofji Loki. S\,oj dom so imeli Mo-harjevi v kapucinskem predmestju. Sedaj Ogrinova hiša je bila tiste čase njih last I»Ioharjev dom je stal v ospredju narodnostnega gibanja v drugi polovici preteklega stoletja in seveda je Val na:ocinćga ndvdušenja zajemal domače hčerke, meč njimi na.imiajšo Mfnfco, ki jc popiijeia za delo v Narodni čitalnici. Tiste čase so v Skofji Loki na odru mnogo igrali in tako te pokojna gdč. Minka mnogokrat zelo uspešno nastopila. Eil je krog vedrih ln svojemu narodu predanih ljudi, ki so vneto budili narodno miselnost med Ločani. Med njenimi sovrstniki so bili odvetnik dr Karel Triller. direktor tehniške srednje Sole Šubic in drugi, ki so se vsi z živim ognjem kretali v čitalničnem delovanju Gdč Minka je postala kasneje posestnica rodne hiše, kasneje pa je hišo prodala in se umaknila v zasebno življenje. Pokojničino življenje je oilo svetal zgled delavnosti Blag ji spomin, svojcem, med njimi škofjeloškemu upravniku po£te g. Milanu Omahnu, kl je izarubll svojo teto, pa naše iskreno sožalje! Katastrofa v čilskem premogovniku Santlago de Chile, 8. marca. AA. (Havas). Včeraj ob 11.30 je zasulo v premogovniku Svager v oližini Coronela rov, v katerem je bilo 400 delavcev. Nesreča se je dogodila v globini 150 m. Do 22. ure so izvlekli 20 trupel in 20 ranjenih rudarjev. Z Zidanega mosta — Podlo maščevanje. Pretekli teden se je nekdo pod'o maščeval nad svojim nasprotnikom, nekim širjanom, posestnikom nad Zidanim mor tom. Ker mu ni moge: drugače do živega, se je ponoči priplazil v hlev in mu zastrupil kravo. Zadeva je bila prijavljena varnostnim oblastem in je upati, ca bodo podleža kmalu izsledili. Norveški protest v Berlinu Oslo. 8 marra l. Norveška vlada je protestirala pri nemški vladi zaradi torpedlra- nja norveSke ladje >I!rIka«, ki jo je potopila nemška podmornica, ne da bi po-prpje obvestila posadko. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru. SPD in JZSS 8. MARCA 1940. Rateče-Planica 870 m: —10, jasno, mirno. 40 cm snega, osojno srež, skakalnice uporabne Plani ca-Slatine {Dom Ilirija) 950 m: —8 jasno, mirno. 60 cm snega, osojno srež, drsališče uporabno Planica Tamar 1108 m: —8, jasno, 100 cm snega, osojno srež Peč-Petellnjek 1440 m: —9. jasno, 80 cm snega, osojne srež Kranjska gora 810 m: —13, jasno, mimo, 1C cm snega, sren Krnica: 150 cm snega, sren Pokljuka 1300 m: —5. jasno, mirno, 75 cm snega, sren Dovje-Mojstrana 550 m: —7. jasno, 40 cm snega, sren skakalnica uporabna Radovljica 470 m: —7, jasno, mirno, 25 cm snega, sren Bohinj-Zlatorog 530 m: —4 jasno, 65 cm snega, sren Dom na Kom ni 1520 m: —11, jasno, 135 cm snega, sren Dom na Voglu 1540 m: —12, jasno, 135 cm snega, sren Koča pri Triglavskih jezerih: —12, jasno. 145 cm snega, deloma srenec Valvasorjev dom 1180 m: —7. jasno, 60 cm snega DOm na Krvavcu 1700 m: —10, jasno. 95 cm snega, osrenjen Koč;* na Veli kf planini 1558 m: —8, jasno 60 cm snega, sren *ko*ja Loka 850 m: —11. barometer se dviga 25 cm snega, sren Polževo 620 m: —6, jasno. 18. cm snega osojno srež Sorzna poročila Curth, 8- marca. Beograd 10. — Pariz 9.935. London 17.535, New York 446. — Bruselj 75.60 Milan 22.535, Amsterdam 236.95, Berlin 178.75 Stockholm 106 275. Oslo 101.325. Kodsnj 86.10, Sofija 5.50, Bukarešta 3.40. — RAVNATELJSTVO IN UR ADNI8TVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI SPOROČATA, DA JE UMRL GOSPOD ALEKSANDER KORENIN ZAVODOV PROKURIST V POKOJU BIL NAM JE MNOGO LET VESTEN USLUŽBENEC IN VZOREN TOVARIŠ. OBDRŽALI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, & MARCA 1940. RAVNATELJSTVO IN URADNIŠTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. Narodno gospodarstvo Ljubljana, 8. marca Narodna banka je pravkar izdala obstrio tiskano poročilo, opremljeno s številnimi -abelami in grafikoni, o razvoju gospodarstva v naSi državi lani. Iz poročila posnemamo nekatere važnejše podatke, ki Kažejo značilnosti našega gospodarstva. J^lede na velike mednarodne spremembe, ki so nastopile z evropsko vojno, jc sporočilo NB še posebno zanimivo in za presojo nadaljnjega gospodarskega položaja pomembno. Me-narodna politična napetost, ki je vplivala na mednarodno gospodarstvo že predlanskim, se je lani še posebno stopnjevala in njen vpliv jc bil posebno neugoden v prvem trimesečju. Spomladi se je pa poživela industiijska delavnost v vseh evropskih industrijskih državah, pac zaradi velikega oboroževanja. Velike evropske države so se pred jesenjo vročično pripravljale na vojno, kar seveda ni moglo ostati brez vpliva na gospodarstvo. Vendar s tem ni rečeno, da je vojna poživila tudi gospodarsko življenje v nevtralnih državah. Kmalu je celo začela ovirati delavnost, predvsem zaradi otežkočenega uvoza surovin in oviranega pomorskega prometa. Na naše narodno gospodarstvo mednarodna politična napetost do začetka septembra ni imela globljega vpliva. Bil je čas gospodarske konjunkture čeprav so se pojavljale nekatere motnje na denarnem tržišču. Septembra pa smo bili že pod močnim vplivom vojne psihoze. Ljudje so začeli dvigati hranilne vloge mrzlično kakor vselej pred hudimi krizami. Pojavile so 3e tudi seveda splošne motnje v izmenjavi dobrin, predvsem zaradi znatno zmanjšanega in otežkočenega uvoza surovin. Povečani izdatki za državno obrambo in preskrba neobhodno potrebnih rezerv so povzročili povečanje denarnega obtoka in naraščanje draginje. To je seveda zahtevalo tudi povečanje državnih izdatkov. Veliko povpraševanje po blagu Je pa tudi poživilo delavnost. — Kljub izrednim razmeram donosnost našega gospodarstva v sp!o*nem ni bila bistveno zmanjšana v primeri s prejšnjim letom in nekaterih dru-Sčanju števila zavarovanega delavstva v primeri s prejšnjim letom in nekateri drugih znakih. Avgusta lani je bilo 767.871 zavarovanih delavcev, predlanskim Istega meseca pa 756 873: novembra je bilo zavarovan1'h še 734 947 delavcev (predlanskim (728.481). Približno tri četrtine Industrije v naši državi je imelo znatno več dela kakor preišnje leto. občutneiši zastoj je nastal le v tekstilni in usnjarski industriji. Kmetijstvo. — Glavnih kmetijskih pridelkov je bilo lani pridelanih nekoliko manj. zlasti koruze. Zasejane površine s pšenico je bilo 2.260 000 ha. pridelano je pa bilo 28.756.000 q pšenice. Ovsa je bilo pridelanega na površini 370 000 ha 3.483 tisoč q. Zasejane površine so bile lani pod povprečjem let 1935—39 pri koruzi in ječmenu. — Ali je povpraševanje inozemstva po kmetijskem blagu vplivalo na cene in v kolikšni meri. zdaj še ni mogoče ugotoviti. Pšenica 9e je pri nas podražila mnogo boli kakor v sosednih agrarnih državah. Tako se ie od oktobra do lanuarja podražila pri na_s za 26.5%, v Rumuniji ie za 9.1 in na Madžarskem 0.2%. Vendar je bil izvoz pšenice do januarja mnogo večji kakor preJ letom, po čemer bi lahko sklepali, da tudi pri nas ni vplival na cene samo nekoliko večji izvoz. Tudi koruza se je pri nas bolj podražila kakor v sosednih državah, čeprav je zdaj sploh ne izvažamo. Verjetno je, da so se kmetijski pridelki pri nas tako silno podražili predvsem zaradi večjega denarnega obtoka ali zaradi poživliene trgovine na račun denarja, ki je bil dotlej skrit v nogavicah. Za to govori tudi neenakomerno naraščanje cen pridelkov ln živine. Zunanja trgovina s kcn^tij*k!m b1ag°m. — Izvoz in uvoz kmetijskega blaga sta bila lani zmanjšana v primeri z zunanjo trgovino predlanskim Izvoz je bil zmanjšan bolj kakor uvoz. To velja za skupen izvoz, ne pa tudi za posamezne vrste blaga: tako je bilo lani izvoženo znatno več Dšenice kakor predlanskim, in sicer v razmerju 214.743 ton : 110.417. L. 193S 1e bilo V 4. trimesečiu tzvo*eno 62.600 ton žitaric v vrednosti 106 milijonov din. Lani v istem razdobju pa 102 toni v vrednosti 179 milijonov din. Naiveč pšenice smo izvozili v Nemčijo. 86.05%. Lani smo tudi znatno več izvozili živine kakor pred'an-skiTi. Izvoz goveje živine 1e znašal lani 12 339 ton v vrednosti 107,659 000 din, pre "lanskim pa 9.577 ton v vrednosti 74.865 milijona din. Rudarska produKcija kaže lani velik napredek v primeri s prejšnjim letom. Produkcija premo?« je znašala lani 6.048 000 ton predlanskim 5 742.000: produkcija metalnih rud 2.988.000 ton (2.908.000). produkcija ostalih rud je pa bila malo manjša 55 000 ton (65 000). Skupna rudarska produkcija je znašala lani 9,091.000 ton, predlanskim 8.715.000 ton. Indu*trijska produkcija. — Lesna industrija kaže lani naprerek po Indeksnih številkah za 309% v primeri z 1. 1938 in 17.2 odstotka v primeri z 1. 1937. Večja delavnost lesne industrije gre predvsem na račun poživitve v zadnjem trimesečju. Finska in Poljska ter delno Švedska nista več zalagali mednarodnih tržiSč z lesom. Skupno je bilo lani izvoženo lesa in lesnih Izdelkov 1.231.151 ton, predlanskim pa 957.820 ton. — Tekstilna industrija je bila zelo prizadeta zaradi zmanjšanega uvoznina surovin. Posebno .je bila otežko-nabava bombažnega prediva in zato so nekatera podjetja morala v naglici začeti graditi predilnice, da bi zvišala produkcijo vreten. Do septembra je bil uvoz surovega bombali, in ovčje volne v porastu v primeri s prejšnjim letom, nakar je nastopilo naglo nazadovanje. Računali so, da bo domaČa pridelava bombaža lani znašala 1000 ton. a pridelano je bilo le 800 ton. Produkcija tekstilne industrije se je lani zmanjšala, izraženo v metrih blaga za 0.7 odst., po komadih pa za 15.4%, med tem ko se je produkcija grobih izdelkov po teži povečala za 50.4 odst. v primeri z 1. 1937 pa celo za 33.8%. Najbolj Je najetja upravi^ujejo s po-ražitvljo surovin, češ da liieranti zahtevajo 20^—100% višje cene, in z zvišanjem delavskih mezd za 10—15 odstotkov. — Produkcija topilni-ške industrije Je bila lani povečana v primeri s predlanskim za 3.3%, v primeri z l. 1937 ap celo za 33.8%. Najbolj je narasla produkcija elektrolitnega bakra, celo za 285 odstotkov, in svinca za 23.6%. Produkcija surovega železa je znašala lani 62.034 ton, predlanskim 59.302, — Ke- po poročila Narodne banke ml črta industrija izkazuje napredek v večji zaposlitvi delavcev za 4.6% ln v večji produkciji za 11.2%. — Papirnice so p:odu-cirale lani za 47.5%, po količini in za 20.4 oc sto-tka po vrednosti. Domače papirnice še vedno ne morejo kriti vseh potreb, zato Je bil b*ni uvoz papirja za 38.3% večji po količini in za 16.2 odst. po vrednosti. Splošna zunanja trgovina. Po obsegu je bila naša zunanja trgovina lani zmanjšana v primeri z 1.1938 z 7.7%, po vrednosti pa za 2.5 odst. Aktiva 763.8 milijona din je največja v zadnjih 5 letih. Izvoz je bil lani zmanjšan po količini za 6.4%, po vrednosti pa povečan za 9.4%. Uvoz je pa bil manjši po vrednosti za 4.4 odst., po količini pa za 11.3%. Najbolj je nazadoval uvoz industrijskih surovin. Izvoz v Nemčijo se je zmanjšal od 42 odst. skupnega izvoza na 31.92%. pač pa se je povečal uvoz od 39.4 na 47.68%. Na drugem mestu v našem izvozu je bila lani Italija, prejšnja leta pa Anglija. Konkurzov je bilo za 24.5% več. prisilnih poravnav pa za 26.2% več. — Promet z devizami je lani znašal 3.702 milijonov din in je bil za 5.7% večji kakor predlanskim. Na ljubljanski borzi je bil promet za 30.S5 odstotka večji. — Hranilne vloge so znašale ob koncu leta 10.187 milijonov din« pred letom pa 11.47S milijonov. Hranilne vloge samo pri denarnih zavodih v Sloveniji so znašale 31. decembra 1.874 milijonov din. pred letom pa 2.009 milijonov. Na nekatere zanimive podatke se še povrnemo prihodnjič. Iz Kranja Mati ln bćl umrli isti dan. V torek je umrla v visoki starosti ga. Blzjakova, še Lstl dan pa tudi njena hčerka ga. Požga-jeva. žena znanega knjigoveza. Danes so spremili številni znanci mater in hčerko na zadnji poti. Naj v miru počivata! Akcija brezposelnih delavcev. Pretekli teden se je zglasila pri sreskem načelstvu deputacija brezposelnih delavcev, ki so obrazložili svoje težke razmere in zahtevali, da se vsled čestega zapostavljanja stavj-ših delavcev pri zaposlovanju oblasti pozanimajo za škodljivo najemanje mlajših m ženskih delovnih moči po tovarnah, ki to Izrabljajo, ker lahko mlajše moči slabše plačujejo. G. sreski načelnik je deputaciji zagotovil, da bo poskrbel, da se bodo zaposlili predvsem potrebni delavci, družinski očetje; poskrbel bo tudi za podpore. Upajmo, da bo Številnemu brezposelnemu delavstvu v resnici izkazana pomoč in da ne bo dopuščeno, da bi delazmužni ljudje stradali, mladi fantje in dekleta, celo mladoletni, pa bi ob nizkih mezdah v tovarnah slabili svoje zdravje. Uvodni šahovski turnir zaključen. V posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati: A. skupina: Singer 8. fiuštar 6 in pol, Košar ln Kos 6, Tajnik 5 ln pol, Kavalar 4 ln pol. Kosi 4, inž. Skopal 3 in pol točke itd., v B. skupini: Martelanc 10, Pavlica 7 ln pol, Vidrgar 6 ln pol, En^,ti-man ln Vlrnlk 6, Rus 5 in pol, Dodič 4 m pol. Pogačnik in Komelj 4 točke itd. Na podlagi teh uspehov pridejo v I. razred naslednji Igralci: Singer, Šuštar, Košar, Kos, Tajnik, Martelanc, Pavlica, Vidrgar. Engel-man ln Virnik, vsi ostali tekmovalci pa bodo stvorili drugi razred. Sedaj bo pričela šele prava borba za prvenstvo Kranja, saj so moči zelo izenačene Prvonagrajt nI bodo prejeli lepe nagrade. Da bi bilo tudi občinstvo, ki ne more zasledovati turnirja v igralnih večerih, vedno obveščeno o poteku, bi bilo dobro, da bi se tudi letos kot običajno izvesila v Izložbi hotela »Stara pošta« turnirska tabela iz kamere bi bilo razvidno celotne potekanje šahovskega turnirja za naslov prvaka mesta. Pričelo je zopet snežiti. Včeraj dopoldne je pričelo snežiti in vajeni obilnih snežnih darov v letošnji zimi, je že marsikdo pričakoval, da oomo dobili zopet novo zalogo, ko se še stare nismo znebili. Toda popoldne Je prenehalo snežiti in nastopil je občuten mraz, ki nas bo vsaj začasno rešil poplav po naših ulicah ln cestah. K. šahovski klub priredi v petek 8.t. m. ob 20. v lovski sobi hotela >Stara pošta* brzoturnir s sodelovanjem znanih ljubljanskih Sahistov. Vsi šahisti so vabljeni na zanimive prireditev. Kino »Narodni dom« predvaja v petek ln soboto ob ^ 21. in v nedeljo ob 16., Vi 19. In Vb 21. un na novih kinostrojih »Ona ln njenih 100«. — Slovenska služba božja bo v nedeljo 10. marca o'j pol 9. v Narodnem domu v Kranju. Vstop vsakemu prost. Iz Dupelj — Razrešena uprava gasilske čete. prostovoljna gasilska četa v Dupljah je 11. februarja t. L pravilno izvolila novo upravo in jo predlagala gasilski župi v Kranju v potrditev. Namestu potr* itve pa je župa baje na pritožbo nekaj članov, novo, pravilno izvoljeno upravo razrešila, ne da bi to utemeljila, in postavila začasni odbor. Zaradi nepravilnega postopanja se Je razrešeni odbor pritožil na sresko načel-stvo in n^i gasilsko zajednico drav. ban. v Ljubljani. Tudi ta postopek jasno kaže, kakšne razmere vladajo v našem gasilstvu. Baje je bila uprava razrešena zato, ker Je ne sestavljajo politično pravilno opredeljeni ljudje. Kaj ima to opraviti z. gasilstvom, nam ni znano. Iz Mokronoga — Zborovanje učiteljev JUTJ za srex Krško. V soboto 9. t. m. dopoldne bodo zborovali uči te 11 i JUU za srez Krško na ljudski šoli v Mokronogu. Sobota, 0. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila, — 7.15: Pisan v en ček vesel h zvokov (plošče). — 12: Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe Izberimo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedo. 13 02: Zdaj veseli spet bodimo, plošče lepe izberimo. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Pravljica (Sonja Severjeva). b) i£la^ da Breda (članice Nar. gledal.). — 18: Za delopust igra radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Oprostite velecenjenl... — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec tedna igra radijski orkeater. Stev. 56 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 8. 1940 Stran 3 DNEVNE VESTI Gostuvanje »Na trgu pred cerkvi ju je bilo polno ljudi. Mladi, stari, gospodarji, zlasti pa gospodinje, prihajajo gledat vsake poroke, da vidijo, kako se obnaša nevesta, kako stoji pred oltarjem ženin in kakšne pogače imajo pr* hramu. Vsak svat namreč nosi v žepnem robčku par kosov belih pogač, ki jih deli pred cerkvijo gledalcem, In čim boljši je kruli, tem manj slabega se čuje o ženinu in nevesti. Ta dan je bila poroka petih parov. Od vseh strani so prihajali svatje. Vriskali so, kričali, godci pa so urezavali tako poskočne viže, da so se vlekla na smeh tudi usta ostalih faranov, ki niso bili med svati. »Jezus. ghj. Matilda: — škramlča je kosata, pa gre z vencem k poroki. In sc t zastavo Marijine družbe jo bodo sprejeli: šegulova iz Scnarske Ima prave muzikante. Lodnarjfvi pa igrata Cigula in Cik. — Glej, že nesejo zastavo!« In res. Dekleta Marijine družbe so prišla Iz cerkve z zastavo, zakaj pridnejse sprejmejo gospod župnik zelo slovesno. One, ki so iz hrezversklh hiš, v katerih se košatijo veri sovražni časniki, prejmejo samo že-~en v cerkvi. Nihče jim ne govori lepih besed, kako naj živijo, da bo bogu dopadljivo in cerkvi koristno. K pridnejSIm pridejo gospod celo na gostijo In o časti, ki je doletela taksno hlSo, govorijo stare ženske še dolgo po tem. Ali zdaj to čast že malokdo doseže, kakor bi postali gospod skopi z obiski.« (Iz cikla »Zima« v knjigi Ig. Roprivca »Rmetje včeraj ir, danes«). — Trgovinska p°gaJanja z Nemčijo. S poučen h mest poročajo, da je dosežen načelni Epora.zum. naj bi se jugoslovensko-nemški stalni gospodarski odbor sestal v začetku apriJa. Hkrati sporočajo, da se je Nemčija odločila definitivno odložiti vprašan je carinsko unije s češko in Moravsko do konca junij a. — Finančna uredba za banovino Hrvatsko. Včeraj dopoldne je bila v predsedstvu vla!e v Beogradu konferenca pravnega, očibera ministrov. Na konferenci so razpravljali o novi finančni uredbi za banovino Hrvatsko, s katero bo banovina pre-v—cla finanJ-ne pcsie. — železniški premet lani. železn ški blagovni promet na državnih Železnicah se je iani povečal za 0.86yc. Mednarodni promet na. nažih žeieznicah pri izvozu in uvozu je nazadoval, v tranzitu pa je porasel v primeri s prometom 1. 193S. Skupno je zni-šal ni: ;r.;;rodni promet lani 4,800.895 ton ali za 0.-17°/0 manj kakor prejšnje leto. Notranji promet se je zmanjšal za 2.15 odstotka, re>!jske pošiljke so se pa povečale za 8.04 odstotka. Skupno je znašal žeJeznuuki premet lani 20.938.064 ton. — še ena konferenca o vprašanju n°ve davčne reforme. Poročali smot da so ob priliki konference gospodarskih zbornic v Ljubljani januarja odločujoči činitelji iz-javdi, da bo sklicana v finančnem ministrstvu še ena konferenca strokovnjakov Zbornic in finančnega ministrstva. Ta konferenca naj bi bila sklicana, čim bi :.<>. pristojnih inestih. proučili predloge g"C£rx darskih zbornic. Ker so zdaj spomenico, ki so jo predlagale Zbornice, že proučili, bo konferenca kmalu sklicana. Na tej konferenci be« od Ravmonda Scotta. Plesni turnir najboljših jugoslovenskih parov bo med 22. in 23. Pred in med turnirjem ter ka*neje plesna zabava z veliKo-mestnim aranžma lem do 4. zjutraj, v baru posebna godba »Noeturno jaz z«. Bogato založen buffet. volitev »kraljice revije« itd. Kdor po pomoti ni p"ejel vabila, naj blagovoli oprostiti — reklamacije in rezerviranje miz dnevno v Kazini. Tudi galerija bo za goste odprta. —lj Zadnja pot Vrbinčerega Toneta. Iz hiše Št. 12 na Litijski cesti v štepanji vasi je odšel včeraj ob pol 5. popoldne na zadnjo pot na pokopolišče pri Božjem grobu posestniški sin Tone Vrbinc, ki ga je strla zavratna bolezen, starega komaj 41 let. Pred hišo žalosti se je že pred določeno uro zbrala velika množica domačinov, pa tudi ljudi lz mesta ln bližnje okolice. Belo krsto s truplom pokojnika je blagoslovil Sentpetrski župnik ob asistenci dveh duhovnikov, pevci »Save« pa so zapeli Tonetu v slovo ganljivo žalostinko. Zatem se je razvil proti pokopališču ogTomen žalni sprevod, ki je izpričal, kako zelo priljubljen in čislan je bil pokojni Tone med domačini in vsemi, kj so ga poznali, —lj Pretep v gostilni. Brezposelni trgovinski pomočnik Ivan M- iz Ljubljane je prišel snoči v neko gostilno v predmestju, kjer se je začel prepirati z že pijanimi pivci. Iz prepira je kmalu nastal pretep, j med katerim je Ivana nekdo z vso silo uda- , ril g steklenico po glavi ter mu prizadel A hudo poškodbo. 2rtev pretepa so morali reševalci prepeljati v bolnico. —lj Preveč in premalo drobita. Trgovci in podjetniki so posebno ob kraju tedna ali meseca v veliki zadregi, ker jim manjka drobiža za izplačevanje mezd in plač, prav tako pa pomanjkanje drobiža zelo ovira poslovanje po javnih lokalih in naj-raznovrstnejših obratih, ki delajo z majhnimi vsotami in je pri vsakem plačilu ali izplačilu potreben tudi drobiž. Na diugi strani ae pa v Ljubljani gotovo največ drobiža nabere v glavni blagajni uprave električne cestne železnice, da uprava ne ve, kam bi ga oddala. Zato opozarjamo vse obrtnike, trgovce in podjetja ter zavode, da med uradnimi urami uprava električne cestne železnice vedno rada postreže pri glavni blagajni v remizi z velikimi vsotami, z manjšimi vsotami drobiža, pa tudi pri blagajni podštacije na Bleiweisovl cesti. —lj Gostilna Martine Zg. AiSka. V soboto zvečer koncert Del. društva! Po koncertu priredimo prosto zabavo s plesom! 140—n Iz Cella —c Aah. V 13. kolu glavnega turnirja Celjskega šahovskega kluba so bili v sredo doseženi naslednji rezultati: Rupar : Tavčar 0:1, Diehl : Csorgo 1:0, Peštč : Grašer 0:1, Schnelder : dr. Cerln 1:0. Prekinjena partija Schnelder : Grašer se je končala remis. Stanje po 13 kolu je: Cljan 8% (1), Grašer gft, Pajs 1M> (1), Diehl 7U, Pešić 7, inž. Sajovic 6^» (1), Cernelč 6 (1), Schneider 6, dr. Cerin 5, Rupar 4*6, Tavčar 3 (3), Csorgo 2, Rajhman 1, inž. Mar-janovič 0. —c O razvojnih pogojih slovenske glasbe bo predaval skladatelj prof. L. M. Sker-janc iz Ljubljane v ponedeljek 11. t. m. ob 20. na ljudskem vseučilišču v Celju. Opozarjamo na to zanimivo ln poučno predavanje. —c Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju bo na cvetno soboto in cvetno nedeljo prodajala oljke in butare, da nabere prispevkov za ubogo deco. Podprite z nakupom to plemenito akcijo! —c Sadjarji in vrtnarji! Celjska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva bo priredila v nedeljo 10. t. m. ob 14. na posestva Mestnega zavetišča v Medlogu za sadjarje in vrtnarje poučno praktično zimsko škropljenje sadnega drevja proti sadnim škodljivcem. Vabljeni so vsi sadjarji, pa tudi lastniki mestnih sadnih vrtov, ki nameravajo drevesca sami škropiti. Podružnica sadjarskega ln vrtnarskega društva namerava letos uvesti škropljenje sadnega drevja z lastno škropilnico in pod svojim vodstvom. Vsi posestniki, ki želijo, da bi se škropljenje pri njih Izvršilo, naj to takoj javijo v tajništvu sadjarske in vrtnarske podružnice v Celju, Cesta na grad 10. Stroške za škropljenje poravnajo lastniki podružnici. Pred škropljenjem je treba drevesa očistiti in obrezati. —c Pregled motornih vozil bo v ponedeljek 18. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovža v Celju in sicer od 8. do 11. za območje predstojništva mestne policije v Celju in od 11. do 13 30 za območje sre-skega načelstva v Celju. Vsak lastnik naj prinese s seboj prometno knjižico, vozniško izkaznico in državni kolek za 100 din. Kdor se ne bo udeležil pregleda, ne bo smel voziti z nepregledanim vozilom. —c žrtve nesreč Ko je 26-letni kočarjev sin Franc Holobar iz Vrbja pri 2alcu spravljal v sredo les v gozdu, je padlo težko deblo nanj in mu zlomilo d^sno nogo v gležnju. Istega dne si je 50-letna postrež- nica Katarina Huževa v Celju pri padcu v sobi zlomila desno roko v zapestju. V sredo se je 24-letni mesarski pomočnik Ivan Pirnat s Sp. Hudinje pri delu v mestni klavnici po nesreči zabodel z nožem v desno koleno. Vse tri ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. SPORT Navodila za obiskovalce nedeljske prireditve v Planici. V Planici bodo označene smeri do veHke skakalnice. Kdor ne bo imel vstopnice, naj jo kupi pri blagajnikih, ki bodo razdeljeni po prostorih Prehoda k skakalnici so mogoči le ob blagajnikih. Vstopnice je treba vidno nositi. Postaja v Planici bo imela zvočnike in bo objavljala odhode vlakov, osebje na postaji bo pomnoženo, da ne bo gneče. Poslovali bosta dve blagajni. Tudi zvočnik z velike skakalnice bo opozarjal na čas odhoda vlakov. — Pri-četek prireditve je določen za 11. dop. ter nadaljevanje po krajšem odmoru okoli 13., vendar opozaijamo gledalce, da je morebitna časovna preložitev zaradi vetra mogoča, s čimer na računajo. Za gledalce je določen prostor v izteku za nasipom. Hoja preko izteka je strogo zabranjena. Prav tako ni dovoljeno hoditi po stopnicah ln stati ob nasipih, pa tudi ne na lesenem delu skakalnice. Ves del skakalnice ob doskočišču je določen za tekmovalce :n funkcionarje. Gledalcem bodo na razpolago startne liste, po zvočniku pa bodo o vsem točno obveščeni. Za povratek bodo potrjevali izkaznice K 13 na postaji, pri veliki skakalnici in v pisarni USP v novem domu spodaj. Pisarna TJSP posluje od danes dalje v domu SK Ilirije v Planici. — Posebni viaki k tekmam v Planici. Sporočilo o posebnem vlaku iz Maribora za Planico popravljamo v toliko, da bo posebni vlak iz Maribora vozil v vsakem primeru s postanki na postajah: Maribor, Pragersko. Slov Bistrica, Poljčane, Celje, Zidani most. Ljubljana. Opozarjamo vse udeležence, da jim je vožnja s tem vlakom mogoča na podlagi redne vozovnice in obrazca K-13. Posebni vlak iz Zagreoa bo imel postanke na postajah: Zagreb-Sa-w, Brežice 2.55, Videm-Krsko 3.05, Raj-henburg 3.11, Sevnica 3.26, Zidani most 3.32, Hrastnik 4.02, Trbovlje 4.09, Zagorje 4.16, Sava 4.26. Litija 4.34, Zalog 4.59, Devica Marija v Polju 5.03. Vožnja s tem vlakom je prav tako mogoča z normalno vozovnico in obrazcem K-13. Priporočamo tudi povratek s tem vlakom, ki bo odhajal iz Rateče- Planice ob 17.25. Tekme za banovinsko prvenstvo ▼ slaloma za seniorje ln za dame bodo 10. marca pri Senjorjevem domu na Pohorju. Razpisuje jih zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru. Tekmovanje za seniorje se prične ob 9., za dame po končanem tekmovanju seniorjev. Pravico tekmovanja imajo val verificirani Člani JZSS. Iz propagandnega ozira lahko tekmujejo pri damskem tekmovanju tudi neverificirane smučarke, katerih čas se pa ne šteje v klasifikacijo. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Prvoplasirani v konkurenci prejmejo častno darilo in si dobe naslov ba no vinskega prvaka v slalomu za 1. 1940. Prijave- Je treba poslati na predpisanih tiskovinah A RAPSODIJA Nesmrtne kompozicije: Johann Straass, VVagner, Liszt, Grieg, Chopin, Mosko\vski Olvmpe Bradna — Gene Ravmond KINO MATICA. teL 21-24. Ob 16., 19., 21. Pretresljiva, lepa pripovesto mladem ljubavnem paru in slavnem komponistu. Danes ob 16., 19. in 21. uri. (NTJ1TS DE PRINCES) *25 "frRAT LJUBEZEN VELIKEGA KNEZA Krasen francoski film lz burnega življenja ruskih emigrantov, ki so po revoluciji zapustili svojo domovino ln se razkropili po širnem svetu. KINO UNION, teL 22-21 Dva napeta filma za občinstvo željno senzacijskih filmskih doživljajev: ( BOGINJA DŽUNGLE MORILEC FOD KRINKO Zanimiv eksp^dicijski film iz življenja v neprehodni afriški džungli. Kriminalne misterijoznostl zagonetnega morilca trinajstega gosta. KINO SLOGA, tel. 27-30 danes ob 16., 19. in 21. nri. BOMBE SMEHA! Dve uri prijetnega razvedrila! BOMBE SMEHA! Veseloigra, v kateri se boste nasmejali do solz ln pozabili na svoje težkoče. Za to Vam jamči film »3 tepničarji iščejo ljubezni« to »Maneža« Prvi film težke cirkuške produkcije, ob katerem Vam bo zastajal dih, preden bo dovršena točka. V filmu je polno godbe, smeha ln veselih prizorov. Danes ob 20. nri! KINO MOSTE najkasneje do 9. marca na naslov Ljubica Cingerli. Maribor, Putnik. Prijavnina znaša 5 din m jo je treba poslati istočasno s prijavnico. Za naknadne prijave, ki se sprejemajo najpozneje eno uro pred startom, je plačati dvojno prijavnlno. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Žrebanje številk bo na predvečer v Senjorjevem domu. Istotam bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev daril po končanem tekmovanju. Za udeležence bo vozil v soboto 9. t. m. ob 14.30 z Grajskega trga poseben avtobus v Ribnico na Pohorju. Lenormand: Strahopetec Drama francoskega strahopetca begunca je aktualna in poučna Ljubljana, 7. marca Strahopetec kot junak drame. Originalno in smelo literarno podjetje Ne dvomim, da bi bil ugledni francoski dramatik sposoben psihološko in etično ustvariti strahopetca kot resničnega junaka, ki bi nas s svojo tragično krivdo zavzel in ganil. Njegova drama »Izgubljene duše«, ki smo jo gledali preo leti s Šarićevo in Rogozom, nam je s svojo pretresljivostjo ostala po vsebini in uprizoritvi v najboljšem spominu. Dramatik pa je v »Strahopetcu« zašel v stranske posameznosti m mu je slikanje okolja, življenja in raznih oseb resničnih bolnikov, simulantov in v paciente skritih vojnih vohunov, tako preraslo glavno dejanje, da za osrednjo dramo ni ostalo dovolj prostora in časa. Čeprav traja 'gra v desetorici slik skoro zdržema do tnčetrt na li., nam ni mogel dramatik približati niti srčno niti razumsko strahopetca slikarja Jacquesj. s katerim opravičuje svoje stra-sočutja s francoskima žrtvama občutimo končno več respekta do nemške prebrisanosti in zmagovitega teroria Vse rezoniranje Jacqueza, s katerim opravičuje svoje stra- hopetstvo. se posluša papirnato in ne prepričevalno ter je vse skupaj priseljena izumetničena reč. ki nam ni mogla seči niti do srca niti do razuma To bi bila snov za roman, kot ig^a ni uspela, a naša publika je že po premieri in po prvih kritikah ugotovila, da *Strahope teca ni zanimiv. In že prva repriza je bila prav slabo obiskana .Sodba je torej že izrečena. Treba je govoriti le še o predstavi in uprizoritvi. Rsžisei prot Sest je igro prav dobro priredil dramaturško in jo izcL-tno krajšal Izkazalo pa se je, da bi Hi I igri na korist smel rdeči svinčnik v prvem delu in tudi v barski sliki šc bolj uporabiti. Zad nja slika je tekstno izvečine papirnata ter je ostala občinstvu nerazumljiva; zaključek je tako nejasen, da marsikdo ni vede!, kaj se je prav za prav z Jacquesom zgodilo. Čudno je. da drcmat;k niti glavnini igralcem ni napisal hvaležnlb vlog. dočim je nekaj stranskih oseb zgoščeno krepko narisal. Kraljev Jacques je medla figura, ki ji niti igralčeva umetnost ni mogla vdihniti tragične simpatičnosti Se nedlej^a rseba je Tereza Mire Danilove dasi ji je da'a ves svoj topli ?arm. Originalno je zajel Levar profesorja H*rtz>Hrestača, ki je poslednje delo ruskega komponista Caj- kovskega. Dirigent: A. Neffat. V JPuccinijevi »Tosci« bosta v nedeljo popoldne gostovala Vera Majdičeva in Boris Popov, ki 3ta pri svojem poslednjem skupnem nastopu pokazala zelo visoke pevske in igralske kvalitete. Cavaradossija bo pel Franci, v ostalih partijah sodelujejo še: Zupan, Doiničar, Rus in Španova. Dirigent: dr. Švara. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 9. marca ob 20.lo: Pekovska, Nedelja. 10. marca ob 20.15: Pekovska. ezntca KOLEDAR Danes: Petek, 8. marca: Janez od Boga, Julijan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rapsodija Kino Sloga: Boginja džungle ln Morilec pod krinko Kino Union: Ljubezen velikega kneza Kino Moste: Trije topnlčarji iščejo ljubezen in Maneža Večer hrvatskih književnikov v dramskem gledališču Ponovitev Prešernovega sonetnega venca ob 18.30 v Unionu Razstava Matije Jame v Jakopičevev. paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. Iz Krškega — Jane Albin izročen v zapore novomeškega sodišča. Včeraj so odpeljali orožniki mladoletnega ~ ... — 4, ki je ustrelil Alojza Zoriča na Ardrem v fantovskem tepežu. Preiskava Je sedaj končana. Janr. še vedno vztraja pri tem, da je le po nesrečnem naključju ustrelil Zoriča. Pred tukajšnjim sodifičem se nadaljuje postopek proti ostalim fantom, ki so sodelovali pri pretepu, med njimi tudi proti občinskemu stražniku iz Leskovca, ki je bil navoč, k je Jane ustrelil Zoriča, ter je sploh vse r> poldne popival v družbi fantov iz KobtL Strepi 4 St*v. 50 Dr. Valentin Koran f Ljubljana, 8. marca V ljubljanski bolnici je snoči ob 21. un umrl gimn. ravnatelj v p. dr. Valentin Koothi Pokojnik. Va je 14. februarja letos praznoval svojo 75 letnico, se je že nekaj časa počutil slabega, zato zadnji čas nI zapuščal svojega stanovanja na Mir ju. Ker ga je včeraj dopoldne nenadoma obšla slabost, so ga prepeljali v bolnico, kjer pa je zvečer za vedno zatisnil oči. Pokojni dr. Valentin Korun se je rodrl v Glinjah pri B rasi ovcah. Osnovno šolo je obskoval v Braslovčah. gimna^jo pa v Celju. Po končanih gimnazijskih študijah je odšel na univerzo v Gradec, kjer je študiraj slavistiko in klasično filologijo in kjer je bil 1. 1896. promoviran. Kot su-plent je služboval v ljubljanski realki, kot profesor v Kranju, potem v L drž. gimnaziji v Ljubljani in kot ravnatelj v HI. drž. gimnaziji v Ljubljani, dokler ni 1. 1925 stopil v pokoj. Svojo službo je kot profesor in kot ravnatelj izvrševal nad vse vestno in bo njegovo ime trajno zapisano v zgodovini slovenskega kulturnega življenja ne samo kot pedagoga, marveč tudi kot pisatelja. V leposlovju si je pridobil odlično mesto. Obja\ijal je leposlovne črtice, potopisa in humoreske ter satire v raznih listih in revijah, med drugim tudi v svoječasni reviji .^življenju \n svetac Od 1. 1919 do 1925 je bil dr. Valentin Korun tudi predsednik ljubljanska sekcije Profesorskega društva in mnogo let tu Ji Francoskega krožka, ki ga je izvolU za svojega častnega člana. Pokojni ravnatelj je bil velik prijatelj prirode m je bil vedno navdušen tarioft. Kot človeka ga je odlikeval zdrav humor, zato je bil vsem ljub in drag oružaonik. Za svoje zaslug« je bil odlikovan z redom sv. Save IV. in III. stonnje. Blagi pokojnik zapušča globoko žalujočo soprogo, sina dr. Milana in mnogoštevilno sorodstvo, ki jim izrekamo ob prebridki izgubi nase najiskrenejše sožalje! Pogreb pokojnega dr. Valentina Komna bo jutri ob 16.30 izpred mrtvasn ce splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Iz Metlike Razpored sokolsko telovadbe. Sokol pričenja zopet redno telovadbo vseh oddelkov. Dnevi in ure so za čas trajanja mraza razdeljeni takole: moška deca ponedeljek in četrtek od 18. do 19., moški naraščaj in člani ob četrtkih od 20. do 22., ženska deca ponedeljek in četrtek od pol 17. do pol 18., ženski naraščaj in članice pa ob ponedeljkih od pol 20. dc 21. Posečajte redno telovadbo! Umrl nam je na* ljubljeni oče. stari oče. .stric, brat in tast, gospoo Korenini Aleksander prokurist »Kreditnega zavoda« v Ljubljani v pokoju in posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 9. t. m. ob us. un po poldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta št. 1, na pokopališče k Sv. Križi-Ljubljana - SV. PETER pod SV. GORAMI, dne 6. marca 1910 Žalujoči: ALEKSANDER, MAKS, JOSIP, Iv VRL — sinovi; ERNA — hčerk: in rodbine KORENINI. DROFENIK. . '• T. DR. MILAN KORUN naznanja v imenu svoje matere in svoji rodbine, da je danes ob 9. uri zvečer preminul njegov oč> gimnazijski ravnatelj v pokoju Pogreb bo v soboto 9. t. m. ob 1 217. nri tz mrtvaške veže splošni bolnice v Ljubljani k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 7. marca 1940. MALI OGLASI leseda 50 par, daveic posebej. Preklici, izjave oeseda din 1.- davek posebej. col pismene odgovore gtede malin oglasov je treba priložit znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo RAZnO II PRODAM ■■■ .-.-(iti dO par, davek poseDej. Najmanjši znesek 8.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« unajo siguren aapeh. IKKD NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 739 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. > Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. klišeje eno .; vec8abvne nmm\u KUPIM beseda 30 pai. Javek poseoej Naimaniši znesek s.-- din_ DRVA ZA RIRJAVO .^L:iia in sveža, bukovo oglje, apno — vagonske pošiljke, kupujemo Ponudbe s količinami. cenami poslati takoj na: Biro Bela. Sombor 751 PODSTREŠJA ■Starine, ki jih najdete pod streho kupi TIZIAN. Frančiškanska ulica, pasaža. T4S Beseda 50 par. davek poseoej Najmanjši znesek 8-— din. OKEHOVA JE1IKCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje ? MtUAKM Ljubljana, zniovoka ui. 6. 601 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. GOSPODINJA dobra kuharica, vajena tudi vsen drugih del, išče službo pri orožnikih ali pri majhni družini. Ponudbe na upravo lista I pod »Poštena«. 742 MOD1STKA v Sarajevu isce samostojno delavko za takoj. — Pogoji zelo ugodni. Ponudbe na: Sarajevo, Dobrovoljačka 73. 752 Seseda 5o pai javek posebej NflimamS' ^n^s^M H.- din _ qospod srednje starosti išče do 24 let staro solidno prijateljico, ki bi jo redno podpiral. Pismene ponudbe s polnim naslovom na upravo pod »Cvetoča pomlad«. 754 KATEK1 DOBROSRČNI GOSPOD bi pomagal mladi gospodični do službe? — Ponudbe pod šifro »Hvaležna«. 74S Inserirajte V ^LOV. NARODU1 3 IO 1C3 BO MOD IOIG ■ Vabilo na 15. redno skupščino niče, i* i ta* v Zagorju ob Savi Id bo v ponedeljek, dne 18. marca 1940 ob 18. un v zadružnih uradnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Čitanje zapisnika 44. redne skupščine. 3. Poročilo: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora, i. Sklepanje o letnem računu, o porabi poslovnega prebitka ui podelitev razrešmce članom upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitve dveh članov upravnega odbora in enega člana nadzornega odbora. 6. Predlogi in pritožbe. 7. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti: b) vsote hranilnih vlog. ki jih sme zadruga sprejeti; o najvišjega zneska, ki ga sme zadruga podeliti posameznim zadružnikom. 8. Slučajnosti. Ako skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, bo pol ure pozneje druga skupščina na istem kraju in z Istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 38 pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogied zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi urami. Za upravni odbor: Dr. Tomo Zarnik. s. r.. predsednik Koleno Lojze, s. r., član. Katera je Vaša SREČNA BARVA pudra ^m NIANSE IZ 9 izmed 10 žena uporablja napačno barvo pudra. Napai_..a barva pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« izgled — napravlja Vas starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli Vašo pravo nianso. je. da preizkusite eno barvo pudra ne eni. drugo barvo pa na drugi 6trani Vašega lica. Napravite še dane« ta poizkus 2 novimi dražestnimi niansami pudra Tokalon. Te najnovejše nianse so mešane s pomočio novega stroja — »hromaskopa«. Kakor magično oko Izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepšavajočega« pudranja. Puder •e tako dovršeno prilega koži, da izgleda, kekor de bi bil njen sestavni del. Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan • »kremčko peno«. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru in v dežju. Poizkusite še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu. Si n¥ri Levu", Gosposvetska 16 Morske ribe: Morski raki, lovrata, trilja, luben, arbun, zobatec, oslič, list, lignje, San Piero itd. — Primorske »pecialitete! Odlična vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNICKO«- Se priporoča Leo Garzarotli Najboljši vodnik po radijskem svetu je 99 NAŠ VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovfH, stroKovU članki, roman, novela, novic« z radijskega in televizijskega sveta. filmski preglea. aagradni oatečaj, smešnice Izhaja vsak petek m je tudi lepo ilustriran: L TKA V A; Ljubljana, Hnafljtva ulica S. \flej»ečna naročnina samo 10.— dinarjev! Danlel Lesueur Krinka rzz ljubezni 29 B o m a o Čemu naj bi on, mogočnež tega sveta, spoštoval to siroto, ki je bilo edino njeno imetje podedovana stara hiša. nekoliko razkošno opremljena, in spomin na nekatera junaška dejanja, to starko, ki ji je bilo edini priboljšek k sočivju njenega vrtiča nekaj gro-šev, skromen zaslužek od šivanja raztrganih mrež! Ni imel niti časa, da bi kaj pripomnil, ko je zaslišal zunaj na stopnicah ropot. Nekdo je prihajal. — Ah, tu je naša ^Nedolžna«! — je zasepetala Milili in iitfft Vrata so se odprla in na pragu se je pojavila koščena postava. Ob pogledu na markiza je ostrmela m nepremično obstala. _ Kar stopite naprej, Mauricetta. Ne bojte se. Jaz sem vaš prijatelj, — jo je ogovoril Valcor. Tedaj se je žena nasmehnila in stopila nekaj korakov naprej. Njene oči pa niso izgubile nekega po- sebnega uprtega izraza tope sanjavosti, ki se je zdelo, da jo je povzročil magnetizem. Zdelo se je, da je markiza spoznala. Zadrhtela je, kakor da jo je spreletel mraz. Bizarno navdušenje je izginilo z njenega obraza. In takoj je zbežala v kot, kjer je sedla, se prijela za glavo in se naslonila na komolce. Bila je kakor otrok, ki se boji. da bo tepen. Valcor se je ozrl na starko in zmajal z glavo, kakor da hoče reči: Zal je še vedno enaka. .. Nadaljevala sta prekinjeni pogovor, ne da bi se zmenila za umobolno. To je bil edini način, s katerim se je dala ubožica pomiriti; ko je lahko mislila, da je pozabljena, ji je odleglo. Ozrla se je izpod čela sem in tja, potem je pa vstala in stopila korak naprej. Ko se markiz in starka še vedno nista zmenila za njo, se je odločila za dejanje. Odšla je na drugo stran sobe in privlekla v svoj kotiček k peči velik sveženj raztrganih mrež. In tiho je jela šivati raztrgane oči na mrežah. Mauricetta Gaelova, vdova po Bertrandu in mati mlade lepotice, ki jo je ta čas spremljal po obali princ de Villingen, je bila s čudovito vztrajnostjo ohranila nekaj tiste inteligence, ki jo je potrebovala za svoje skromno delo. V njem je bila izredno spretna in izurjena. Glas o tem se je kmalu razširil med ribiči. Prikupila se jim je in vzljubili so jo tem bolj, ker so bili praznoverni. kakor naše kmečko ljudstvo in pomorščaki sploh, ki kažejo posebno zanimanje za umobolne. Od vseh strani so prihajali ljudje k ; Nedolžnih, kakor so jo nazivali, in prinašali so ji mreže v popravilo. In lastniki mrež so celo trdili, da se love ribe v nje mnogo raje, nego v mreže, popravljene z drugimi rokami in ne s spretnimi prsti uboge ^lauricette. In talco se je naša umobolna sirota z delom svojih rok skromno preživljala. Nekoč je bila tudi ona zelo lepa. Takrat je bila še mlada. Takrat so ji ljubezen, radost in ponos na njenega postavnega Bertranda Gaela razvnemali zenice in oživljali nežno oblikovane poteze. Takrat je imela še krasne kostanjeve lase, spletene v dve debeli kiti. A zdaj je bil njen obraz že žolt in topo so zrle v svet njene oči. podobne okencem, za katerimi ni življenja. A njeni prerano osiveli lasje so komaj nosili težo črne rute. Nič ni kazalo, da razume vsaj v glavnem to, kar je govorila njena tašča z markizom o Mathiasu, mlajšem bratu njenega toli ljubljenega moža. Pustolovski ogleduh, nemiren in nestanoviten, ki niti v presledkih med glavnimi ribolovi ni mogel ostati pod rodbinsko streho. S svojo barko je po cele dneve jadral po morju in pogosto sploh ni pripeljal v nji nobene ribe. In vendar so videli ljudje pri njem zlato, mnogo zlata. Nekaj ga je hotel dati tudi materi, toda ona je trdovratno odklanjala vse, o čemer ni točno vedela, da je pošteno zasluženo. In Mathias se je vozil v Brest zapravljat svoj denar. Bil je mladenič, ki se je rad zabaval in veselil- A stara Mathu-lina je postala sčasoma še strožja in varčnejša, ko je morala spraviti iz sebe besedo >o pokvarjenih ženskah'-. Bila je pa še ena beseda, ki jo je izgovarjala tiho in s prizvokom neizmernega odpora. To je bila beseda: »sleparija«. V teh krajih gorate obale ljudje ne poznajo osnovnega heroizma. Toda malone vsi moški tvegajo svoje življenje, da opeharijo državo in spravijo na morje blago sumljivega izvora. Pretežni večini teh grobih ljudi se to sploh ne zdi greh. Fizična nevarnost, ki se ji izpostavlja tak slepar, poplemeniti nezakonito dejanje in ga ovenča z nekakšnim višjim posvećenjem. Storiti kaj slabega državi še ne pomeni storiti to človeku, določeni osebi — pravijo ti ljudje, ki se ne boje nobene nevarnosti, samo da morejo oškodovati državo. Ti ljudje so kakor kvartopirci, ki tudi ne poznajo nobene nevarnosti, kadar jih prevzame igralska strast. — Če ga ujamejo, — je tarnala starka, — ne bo mogel nihče preprečiti, da bi ne ravnali z njim kot z zločincem. Z njim, z Gaelom. Bog daj, da bi ga raje zadela krogla obmejnega stražnika. — Mati bi nikoli ne smela s takimi vzkliki izkušati boga, — je dejal Valcor čudno vznemirjen in razburjen. — Prav zato, ker sem njegova mati, — je ugovarjala starka— prav zato me bo usliša 1. — Za svojega Bertranda si niste nikoli izmišljali podobnih želja, kaj ne ?... Njega bi ljubili tudi, če bi grešil, če bi bil še živ, kaj ne? Starka se je glasno in čudno zasmejala. — Ce bi grešil ? — Ho, Bertranda... Ah, vi ne veste, kakšno je bilo njegovo srce. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno Hskacpo" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Štev. «50 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 8. marca 194(1 Stran 3 DNEVNE VESTI Gostuvanje »Na trgu pred cerkvijo je bilo polno ljudi. Mladi, stari, gospodarji, zlasti pa gospodinje, prihajajo gledat vsake poroke, da vidijo, kako se obnaša nevesta, kako stoji pred oltarjem ženin In kakšne pogače in m jo pri hramu. Vsak svat namreč nosi v žepnem robčku par kosov belih pogač, ki jih deli pred cerkvijo gledalcem, in čim boljši je kruh, tem manj slabega se čuje o ženinu tn nevesti. Ta dan je bila poroka petih parov. Od vseh strani so prihajali svatje. Vriskali so. kričali, godci pa so ureza vali tako poskočne viže, tla so se vlekla na smeh tudi usta ostalih faranov, ki niso bili med svati. ».Jezna, glej. Matilda! — 8 k rami ča je kosata, pa gre z vencem k poroki. In *e z zastavo Marijine družbe jo bodo sprejeli! šegulova iz Senarske Ima prave muzikante. Lodnarjevl pa igrala Clgula in Cik. — Glej, že nesejo zastavo!« In res. Dekleta Marijine družbe so prišla iz cerkve z zastavo, zakaj prldnejše sprejmejo £o*.[>od župnik zelo slovesno. One, k! ^.o iz !>rezversklh hiš, v katerih se ko&atijo veri sovražni časniki, prejmejo samo že-gen v rerkvi. Nihče jim ne govori lepih besed, kuko naj živijo, da bo bogu dopadljivo in cerkvi koristno. K pridnejšim pridejo gospod celo na gostijo ln o časti, kJ je doletela taksno hišo. govorijo stare ženske se dolgo po tem. Ali zdaj to čast že malokdo doseže, kakor bi postali gospod skopi z obiski.« (Iz cikla »Zima« v knjigi Ig. Koprlvca »Kmetje včeraj In danes«). ★ — V Zagrebu so zbrali za zim»Ko pomoč nad 3,000.000 din. Odbor za zimsko pomoč je doslej zfcral v Zagrebu 3,047.933 din. Porabili so 993.121 din. Razen tega je se borza dela dala 730.000 din za javna dela. V Zagrebu je bilo torej za nezaposlene mnogo bolj preskrbljeno kakor pri nas. 2e za rrikodrno zimo imajo zbranega nad 2.000.000 din denarja. — železniška nesreča v Karlovca. Včeraj se je pripetila v Karlovcu huda železniška nesreča, ki ie zahtevala človeško žrtev. Poštni Lr/ošček Marko Bcrič je pripeljal dopoldne na kolodvor poštne pošiljke za Zacreb in. preden ie vlak odpeljal, je odšel v skladišče premoga, kjer je vzel rjekaj kosov premoga in se hotel vrniti čez progo. Znašel se je med kompozicijami vlakov in v tistem trenutku je prispel splitski brzi vlak, ki ga BoriČ nd opazil. Lokomotiva je zagrabila Boriča, ga odbila na projro in vlak ga je doslovno razreza!. Truplo je bilo strasno razmesarjeno — Viharna burja v severni Dalmaciji- Že nekaj "m piha v severni Dalmaciji viharna burja, ki je tudi začela precej ovirati lokalni promet na morju. Nekatere l&do sploh niso mogle v^ipluti iz severnih luk Ma 5i*y'ski železnici pa tudi ne vozijo viski zaradi silne burje. Temperatura je znašala na srednjem Primorju samo —4. — Afera v brod^kem muzeju. Odkrita ;e bHa v Brodu veliki afera, ki jo zdaj oblasti raz'skujefo. Ko je prevzel shižbo v muzeji novi kustos, je ugotovil, da manjkajo mnogi dragoceni zgodovinski predmeti ^ 1 > 4 ' ▼ * r T 1 V * * i _ ze,j je utrpel zaradi tega zelo veliko Škodo. — Prekooceanski pam?k pH^pef v splitsko V. i ko. v splitskem pristanišču je pristal italijanski prekooceanski pamik >Nep-tunia ki vozi na redni progi med Evropo in Južno Ameriko. V Splitu se je vkrcalo 10 potnikov. Parnik je odplul v Bue-nos A-es. V Dalmaciji ni že dalje časa pristala nobena večja Ladja, odkar traja vojra. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo jutranja megla in občuten mraz, čez dan večinoma jasno in toplejše vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Splitu in Dubrovniku 4, na Rabu in Kumbo-ru 1, v Ljubljani 0.8. v Sarajevu —1, v Mariboru —1.3, v Zagrebu in Visu —2, v Beogradu —5. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala —9.2, na aerodromu —12.4 C. partija Schnelder : Graser se je končala remls. Stanje po 13 kolu je: Cijan (1), Graser 8^, Fajs 7*- il). Diehl V£, Pešič 7, inž. Sajovic 6*2 (1), Cernelč 6 (1), Schnelder 6. dr. Cerin 5, Rupar 4H, Tavčar 3 (3), Csorgd 2, Rajhman 1, inž. Marjanovih 0. —c O razvojnih pogojih slovenske glasbe bo predaval skladatelj prof. L. M. Sker-janc Iz Ljubljane v ponedeljek 11. t. m. ob 20. na ljudskem vseučilišču v Celju. Opozarjamo na to zanimivo tn poučno predavanje. —c Drž. krajevna zaščita dece tn mladine v Celju bo na cvetno soboto in cvetno nedeljo prodajala oljke in butare, da nabere prispevkov za ubogo deco. Podprite z nakupom to plemenito akcijo! —c Sadjarji in vrtnarji! Celjska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva bo priredila v nedeljo 10. t. m. ob 14. na posestvu Mestnega zavetišča v Medlogu za sadjarje in vrtnarje poučno praktično zimsko Škropljenje sadnega drevja proti sadnim škodljivcem. Vabljeni so vsi sadjarji, pa tudi lastniki mestnih sadnih vrtov, ki nameravajo drevesca sami Škropiti. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva namerava letos uvesti škropljenje sadnega drevja z lastno škropilnico in pod svojim vodstvom. Vsi posestniki, ki želijo, da bi se škropljenje prt njih izvršilo, naj to takoj javijo v tajništvu sadjarske in vrtnarske podružnice v Celju, Cesta na grad 10. StroSke za škropljenje poravnajo lastniki podružnici. Pred škropljenjem je treba drevesa očistiti in obrezati. —c Pregled motornih vozil bo v ponedeljek 18. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu v Celju in sicer od 8. do 11. za območje predstojništva mestne policije v Celju in od 11. do 13 30 za območje sre-skega načelstva v Celju. Vsak lastnik naj prinese s seboi prometno knjižico, vozniško izkaznico in državni kolek za 100 din. I Kdor se ne bo udeležil pregleda, ne bo smel voziti z nepregledanim vozilom. —c žrtve nesreč. Ko je 26-letni kočarjev sin Franc Holobar iz Vrbja pri Žalcu spravljal v sredo les v gozdu, je padlo težko deblo nanj in mu zlomilo desno nogo v gležnju. Istega rir.e si je 50-letna postrež-nica Katarina Huševa v Celju prt padcu v sobi zlomila desno roko v zapestju. V sredo se je 24-letnl mesarski pomočnik Ivan Pirnat s Sp. Hudinje prt delu v mestni klavnici po nesreči zabodel z nožem v desno koleno. Vse trt ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. ni živinorejec od tega DODolnoma ničesar. 2al je res le to. da ie vedno manj živine ln tudi telet. Preostaja Se vr>rašan1e na naslov prizadetih: Cene mesu so se dvignile. Zakai se niso dvljrnile tudi cene živini? Ne gre samo za koristi naših obmejnih ži-vinoreicev. ainoak tudi za koristi meščanov, ki so zaradi podražitve me*a on zadeti, d oči m so ostale cene živini iste. ko!,oi so bile preje. Upati ie. da bo ustreženo želiam našega ->bmejne^a kmečkeaa liudstva. da se bodo pospešili ukrepi proti pojavom slinavke in parkujćvke. da se bodo spet dovo.ili v Maribora svinjski in živinski sejmi ter omogočila našim živinorejcem prodala goveda :n svinj. S tem bi bilo vsaj nekoliko olajšano težko stanje, v katerem ždi v zadnjem let, naš kmečki gospodar in naš ži-vinorejst ob me ji. Ko se bližaš Maribora • •. Ceste v mariborski okolici — žalostno poglavje Maribor, 7. marca Čudne vtise de hiš, če se pripelješ z dežele v Maribor. Ko je zametel sneg, so kmetje ceste, ki vodijo skozi vasi, pravočasno očistili z orali, tako da so bile za promet uporabne Sedaj so te ceste skoraj brez snega, vozilom in pešcem ne delajo nobenih težav. Slika pa se spremeni ko se bližaš Mariboru. Državne in banovinske ceste, ki se iztekajo v mesto, so ob obeh straneh že dva meseca sem zabarikadirane in nagrmadene z barikadami snega in blata. Te barikade so ležale prej preko vsega cestISča ln so ob vsakem srečanju zelo ovirale promet. Po številnih karambolih ter voznih izogibanjih pa so te barikade pomaknjene v stran, tako da je vozni promet še zmerom zelo oviran, Pešci morajo hoditi po sredini ceste, s čimer spravljajo v nevarnost sebe in voznike, ali pa morajo broditi po snegu, blatu in vodi ob straneh ceste. Imamo cestno policijski red in posebne oddelke potujoče cestne policije. Nemara bi bilo prav, da bi se tem potom ugotavljalo tudi stanje naših cest, ki nam ob meji niso v čast in ponos. Zadnje dni smo doživeli še to razočaranje, da smo že skoraj popolnoma izgubili vsakrfino upanje v tolikokrat napovedano modernizacijo državne ceste Maribor—Fram. Kar nas trenutno zanima, pa je predvsem sledeče vprašanje: Kako naj se prav za prav pešci, kolesarji in kmetski vozniki drZijo cestnega reda, ako so robovi cest v stanju, ki dejansko onemogoča promet ? Iz L —lj Prodaja bencina. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi za dravsko banovino sporoia v zvezi z notico v >Slovenskem Narodu« z dne 6. t. m. o prodaji ; bencinske mešanice, da trgovci s tekočimi gorivi še vedno ne prodajajo bencinske mešanice, kex jo pod sedanjimi pogoji ne morejo predajati. Sele, ko se bodo sedanji pogoji spremenili, bo:o lahko zopet prodajali bencinsko mešanico. Kar se tiče prodaje bencinske mešanice na nekaterih črpalkah, sporoča, da so te črpalke last bencinskega kartela, zaradi katerega so prav za prav morali trgovci s tekočimi gorivi ustaviti nadaljnjo prodajo bencinske mešanice. —lj vsied nenadne obolelosti direktorja Betetta je današnji koncert Glasbene Matice »Sonetni venec« preložen. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Iz Celfa —c S ah. V 13. kolu glavnega turnirja Celjskega šahovskega kluba so bili v sredo doseženi naslednji rezultati: Rupar : Tav-čar 0:1, Diehl : Csorgo 1:0, Pešič : Graser j 0:1, Schnelder : dr. Cerin 1:0. Prekinjena SPORT Tekme za banovinsko prvenstvo v slalomu za seniorje in za dame bodo 10. marca prt Senjorjevem domu na Pohorju. Razpisuje jih zimsko-športni odsek SPD v Mariboru. Tekmovanje za seniorje se prične ob 9., za dame po končanem tekmovanju senlorjev. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSS. Iz propagandnega ozira lahko tekmujejo pri damskem tekmovanju tudi neverificirane smučarke, katerih čas se pa ne šteje v klasifikacijo. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Prvoplasirmi v konkurenci prejmejo častno darilo in si dobe naslov banovinskega prvaka v slalomu za L 1940. Prijave je treba poslati na predpisanih tiskovinah najkasneje do 9. marca na naslov Ljubica Cingerli, Maribor, Putnik. Prljaviiina znaša 5 din in jo je treba poslati istočasno s prijavnico. Za naknadne prijave, ki se sprejemajo najpozneje eno uro pred startom, je plačati dvojno prijavnino. Tekmuje se po pravilih ln pravilnikih JZSS. Žrebanje Številk bo na predvečer v Senjorjevem domu. Istotam bo tudi razglasitev rezuitatov in razdelitev daril po končanem tekmovanju. Za udeležence bo vozil v soboto 9. t. m. ob 11.30 z Grajskega trga poseben avtobus v Ribnico na Fohorju. — Posebni vlaki k tekmam v Planici. Sporcčilo o posebnem vlaku iz Maribora za Planico popravljamo v toliko, da bo posebna vlak iz Maribora vozil v vsakem primeru s postanki na postajah: Maribor, Pragersko, Slov. Bistrica, Poljčane, Celje. Zidani mest. Ljubljana, Opozarjamo vse udeležence, de. jim je vožnja s tem vlakom mogoča na podlagi redne vozovnice in obrazca K-13. Posebni vlak Iz Zagreba bo imel postanke na postajali: Zagreb-Sava, Brežice 2.55. Videm-Kriko 3.05, Raj-henburg 3.11, Sevnica 3.2S. Zidani most 3.32, Hrastnik 4.02, Trbovlje 4 09, Zagorje 4.16, Sava 4.26, Litija 4.34, Zalog 4.59, Devica Marija v Polju 5.03. Vožnja s tem vlakom jo prav tako mogoča z normalno . r »vn;co in obrazcem K-13. Priporočamo tudi povratek s tem vlakom, ki bo odhajal iz Rateče- Planice ob 17.25. Mariborsko gledališč? Petek, 8. marca: Zaprto. Sobota 9. marca, ob 20.: >Kovar?tvc tn ljubezen«. Red A. Nedelja, 10. marca, ob 15.: >Zaroka na Jadranu«. Znižane cene. ob 20.: »Otheilo*. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto se ponovi vseskozi napeto zanimiva Schillerjeva zaloigra >Kovarstvo in ljubezen«. Na vrsto pride red A. V nedeljo popoldne se uprizori priljubljena Rasber- gerjeva opereta »Zaroka na Jadranu«, zvečer pa Shakespearejev veličastni »Othello«. Za obe nedeljski predstavi veljajo zniža, ne cene. Preizkušnja za obmejno kmečko ljudstvo Naši živinorejci zapet hudo prizadeti Maribor. 7. marca. Lanska slaba letina ie zeio ootlačila naše obme;no kmečko ljudstvo. Sledile so nove preizkušnje. Posledica je. da čutijo danes na kmet h celo nomanikanie krompirja, fižola, zelia. repe. pese. v zadniem času celo sena, slame in druge živinske krme. Znova ie težko Drizadet naš obmeini živinorejec. Vso lesen, dolgo tri mesece, ie bil v naših cbmelnih kralih zaradi slinavke :n narkljevke ukinjen ves Dromet z ži- vino. prepovedani vsi živinski seimi. Za dva. tri tedne, ic bila ta odredba ukinjena, nedavno na ie bila na novo uvel i a vi lena. V škofijskem dvorcu v Mariboru so ugotovili pri 7 soved h Drimer slinavke in parkljevke Namestu. da bi izvedli le v navedenem dvorcu stroge protiokuževalne ukrepe, pa so zopet prepovedali živinske in svinjske sejme v Mariboru, vsak promet s parkljarji. Obmeini živinorejci pa so zopet pahnjeni v staro eorie. Po naših hlevih ni več lepe živine. Kar je je bilo. so jo prodali, sai bi zaradi pomanjkanja krme shuišala in bi io kmetie morali prodat: še pod slabšimi poeoii. sai so izročeni na milost in nemilost raznim prekupčevalcem in mešetariem. Tako je bilo vso jesen, tako bo tudi seda i. Zal je bila nreooved živinskih in sviniskih sei- mov ponekod obiavljena neroravečasno. Okoliški živinorejci so pripeljali na sejem svoie svinje, sejmišče r>a ie bilo zadrto. Morala so zopet na za i domov. Posledica ie bila, da ie nekaterim vrstam mesa. zlasti teletini, poskočila cena za 2 do 3 din p*-! . ksL In vendar nima naš kmet. naš obrne j- Žalosten dogodek v Slovenskih goricah Tragičen konec Ivana Senekoviča — Razbojništvo v Mesarski ulici pred velikim kazenskim senatom Maribor, 8. marca V Pernici v Slov. goricah je bil 3. decembra Izvršen zločin, ki je bil tako krut, da se zgraža vsa javnost, zlasti, ker pripadata storilca organizaciji, ki se ponaša s tem, da spoštuje krščanska načela. Kritičnega dne popoldne Je kakor smo svojčas že poročali, skupina fantov, v kateri sta bila 22-letni delavec Štefan Graj-foner ter 21-letni Kovaški pomočnik Jožei Horvat, popivala pri posestniku Jožefu Ile-šiču v Pernici. Družba je okoli 16. odšla ter se zgiasila pri želarju Feliksu Dežu in nato pri PSeničnikovih v Pernici. Povsod so bili pogoščeni. Zgodilo se je, da je Grajfoner zaostal in je prišel k Pšenični-kovim kakšnih 10 minut pozneje. Tedaj je stopil Grajfoner v Pšenlčnikovo hišo. Po pozdravu pa se je neki Ivan Senekovlč obregnil, češ. kaj dela Grajfoner tukaj, ker je Sentpeterčan, ter obenem Grajfonerja pozval, naj gre domov. Posledica tega poziva je bila. da je Grajfoner Senekoviča sunil s pestjo v prsi, nato pa zbežal preko travnika. Senekovič je skočil za Grajfo-nerjem ter ga kmalu dohitel. Tedaj se je Grajfoner nepričakovano obrnil ter z nožem v rokah navalil na Senekoviča in mu zasadil nož v levo oko. Senekovič se je, ves oblit s krvjo, zgrudil na tla In obležal, dočim je Grajfoner pobegnil. V naslednjem trenutku so se ostali fantje zbrali pri težko ranjenem Senekoviču, ki je ležal na tleh. Pristopil je tudi mlad! Jožef Horvat ter sunil nesrečnega Senekoviča s čevljem v trebuh, da mu je raztrgal želodčno steno. Senekoviča so takoj odpremili v mariborsko splošno bolnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi mu rešili življenje. Vsa prizadevanja so bila zaman in je Senekovič naslednji dan podlegel smrtonosnim poškodbam. Orožniki so zaradi suma uboja aretirali Štefana Grajfonerja in Jožefa Horvata. Grajfoner je pri zaslišanju zločin priznal, toda zagovarjal se je s silobranom, Horvat pa je tajil vsako krivdo ter. se je zagovarjal s tem, češ. da se pokojnega Senekoviča sploh ni dotaknil. Vsa zadeva se je danes dopoldne razčiščevala pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, kjer sta se morala zagovarjati Grajfcner in Horvat, ki sta člana iste organizacije kakor pok. Senekovič. Razprava ob času poročila še ni končana. • » » Zatem se je moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatom 29-letnl čevljarski pomočnik Ivan Heričko iz Maribora, ki ga je državni tožilec obtožil zaradi raz-bojništva. Kakor smo že svojčas obširno poročali, je okoli polnoči 24. septembra 1939 neki moški v Mesarski ulici iz zasede navalil na zasebnico Ivano Kozljaničevo, ki se je iz gostilne v Stolni ulici vračala domov. Neznanec je Kozljaničevo zgrabil, jo davil in vrgel na tla, kjer jo je potem s pestjo bil s tako silo po glavi In vsem telesu, da Je Kozljaničeva obležala. Napadalec ji je potem iztrgal ročno torbico, v kateri so bili denarnica s 3084 din gotovine, hranilna knjižica ln razni dokumenti, ter s plenom pobegnil. Kozljaničevo so našli vso potolčeno in onemoglo. Na podlagi osebnega popisa je policija par ur zaLem zaradi suma razbojništva aretirala 29 - letnega čevljarskega pomočnika Ivana Herička, pri katerem pa niso našli nobenega denarja in ničesar, kar bi ga obremnllo. Toda pri soočenju je Kozlianičeva z vso gotovostjo spoznala v Heričku napadalca in roparja, dasi je ta dosledno tajil vsako krivdo. Tudi pri današnji razpravi je Heričko odločno tajil vsako krivdo. Razprava ob Času poročila še traja. Mariborske in okoliške novice — Ljudska univerza v Mariboru. Danes S. t, m. bo predavaj dr. France Mesesncl, univ. profesor iz Ljubljane, o francoskem slikar.-tvu 19. stoletja. Predavanje bodo pojasnjevale skoptične slike. — X°čno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lek. pri Sv. Antonu na Frankopsnovi 18, tel. 27-01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Angleški klub. Snoči je predaval v prostorih tukajšnjega Angleškega kluba lektor ljubljanske univerze Mr. Lawrenson o londonskem narečju. Člani Angleškega kluba so se v lepem številu udelež'Ii predavanja :ti so nagradili odličnega predavatelja za poučna ter zanimiva izvajanja s prisrčnim priznanjem. V imenu Angleškega kluba je pozdravil predavatelja predsednik prof. dr. Kotnik. — Mariborske društvene novice. V ne-deOjo ob 10. bo pri Novem svetu redni občni zbor tukajšnjega podoclioora združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov. — Osebna vest. Za člana posvetovalnega odbora v finančnem ministrstvu je bil imenovan za 1. 1940 ravnatelj g. Anten Xrejci iz Ruš kot zastopnik našega Slovenskega gospodarstva, — DipIoinUaoi so bili na pravni, fakulteti univerze v Ljubljani gg. Jože Derkač izCankove, Štefan šoba iz Stopat priMa-kolah, Vlado Sojt;r iz P od bukovja, Silvester feivic iz Ljubljane in Stane Vogrinc iz Do bove. Čestitamo! — Protituberknloznl dinar je v mesecu februai'ju dosegel vsoto 568.234 din. Izven stanovanjske akcije so darovali v sklad ga. Pavla Konig 200 din v spomin na pokojnega ravnatelja g. Piska, Glasbena, matica 100 din namestu nagrobnega venca ravnatelju Hladek-Bohinskciau. V^em prav iskrena hvala! — Poroke. V Kimniei pri Mariboru sta se poročila gdč. Cilka Znrman \Grc« pod Sv. Urbanom. Priči sta bila kamriSki župan g. Peter Lorenčič in nevestin brst g. Janko Žurrnan, učitelj pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Porod Ji so se še Vinko Kociper, ključavničar, in Amalija Košto-maj ter zasebni uradnik Jo^ip Welcebah in Hermina Korent, Novo^ročencem iskreno čestitamo! — Novi grObOvL V splošni bolnici je umrla 331etna Amalija FiderSuk. V Stra-žunski ulici 28 na Pobi ežju je umrl upokojeni železničar Franc Bračic, star 67 let. V bolnici je umrla viničarjeva hčerka Marija Berlič, stara 22 let, v Vrbanovi 25 učiteljeva vdova Katarina Semulifi, Id je doživela častitljivo starost 82 let. V Peklu 3 v Koeakih je umrla vdova po Šolskem nadzorniku M. Heric, v Vinarski uL rija Heric, stara 76 let, v Vinarski ulici 3 v Krčevini posestnica Terezija Urbanlč, frtara 53 let. žalujočim nafte globoko so-žalje. — Pripombe. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Lastniki stanovanjskih hišic v delavski koloniji smo razdeljeni na dva kroga. Nekateri med njimi imajo cos:br.o srečo ter uživajo 151etno olajšavo, drugi pa smo vredni le lOletne olajšave. Seveda je zaradi tega med prizadetimi precejšnje ne razpoloženje. Čudno, da se še ni zadeva uredila v duhu pravičnosti in enakopravnosti Vsi, ki smo si naložili na ramena isto breme, smo upravičeni do enakih dolžnosti, pa tudi do enak h pravi.« — Mariborski pagovori. Med Mariborčani je še danes živahno zanimanie za razplet afere, o kateri i2 bilo svoičas mnogo ugibanj. Gre za znanega mariborskega trgovca Ivana Pečarja, ki so ga svoičas zajeli nemški obmeini organ: zaradi tihotapstva valute. Ivan Pečar je bil doslej v Gradcu v preiskovalne.i zaporu. Te dni pa ie bila pred graškim sodiščem obravnava in je bil Ivan Pečar, ki so mu že ob priliki aretacije zaplenil 15.000 ma.k. obsojen na leto in pol ječe ter na globo 20.000 mark. v primeru neizt2rlj:vosti ie obsojen še na nadaljnjih 6 mesecev ječe. Zanimivo ie. da se ie v teku preiskave ter razprave izkazalo, da sta bila zapletena v to aferco tudi dva druga znana Mariborčana, ki pa se jima is posrečilo, da sta io pravočasno odkurila v neznano smer. Nemške oblasti poizveduieio za omenie-nima Mariborčanoma. Zanimivo ie ne-dvomro tudi to. da Čaka Ivana Pččarja po prestat-*^u gomie kazni postooanie naših obiastev. pred katerimi se bo moral zagovarjati zaradi tihotapstva valute. — Zaradi nesrečne ljubezni. Na Radiu na Kozjaku si je v samomorilnem namenu prereza! žUe na levem zapestju 28 ]2tTil kmečki delavec Franc H. Domačmi so ga nad i vsega krvavega v postelji. Takoj so poklicali zdravnika, Id mu je re£:l življenje. V ozadju poskusenega samomora so ljubezenske zadev šotne. — Nesreča v želc»mlškHi delavnicah, prt premikanju železn škh vagonov je po nesrečnem naključju prišel med vagonske odbijače 311etni delavec Franc Predan. Sunek je bil tako močan, da Je Predan dobil hude notranje poškodbe, tako da so ga morali reševalci odpremitl v splošno bolnico. — Hotel je ustreliti psa, pa Je nstrelll sebe. V Partnju v Slovenskh goricah je hotel 60'etri posestnik Franc Lorber z lovsko puško ustreliti bolnega psa. Toda zgodilo se je, da je Lorber s puško tako n opre vično ravnal, da se je puška predčasno sprožila ln je Izstrelek zadel Lorber-ja v glavo. Nesrečni Lorber ae je zgrudil na tla In obležal v mlaki krvi. Prepeljali so ga v iTiarj-borsko splošno bolnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel poškodbam in umrl. — Nezgoda pri telovadbi. V neki mariborski telovadnici sta si pri telovadbi zlomila roko 171etnl dijak Karel . Cernec ln | 161etni dijak Zvonko Jelen, oba stanujoča v Korošcev! ulici. SUčiia usoda je doletela tudi 8Ietne»ga učenca Branka Podgoml-ka, stanujočega v Gozdni ulici. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski splošni bolnici. — Dar. Namestu venca na grob pokojnega tkalca Martina Babica je daioval veleindustrijec g. Hutter 500 din prostovoljni gasilski četi v Mariboru, — Po nekaterih vrtovih v mestu se je na sadnem ln tudi dkrasnem drevju ter grmičevju najhujši sadni Škodljivec kipar San Jose ali kalifornijski kapar, že močneje razširil. Zato bo treba vsa okužena drevesa in grmičevje posekati in sežgatL Da bi pa to delo bQo res temeljito izviše-no, ga bo mestna občina izvršila ped strokovnim vodstvom državnega strokovnjaka za rastlinske bolezni. — Pobesnela krava se je utrgala v klavnici ln zbezlala nato po PUnarniški ulici, po Aleksandrovi cesti proti Kofiakom, nape sled so jo pa ujeli na Sturmovem dvorišču. Med potjo je po Orla štiri kolesarje in občutno poškodovala Ova moška- — Drobne novice. Ivanu VerŠiČu iz Bol-fenkove 5 je izginilo z dvorišča v Smetanovi ulici 5 kolo znamke »Wand^rer« z evidenčno številko 2 - 26011. Kolo ie vredno 1500 din. — Na Aleksandrovi cesti je neki kolesar podrl na tla 43 letno pocestnico Marijo Legvartovo. ki ie obležala z zlomljeno levo nogo. Le s v ar t ova se zdravi v bolnici. — V noči na četrtek so doslej šo neznani zlikovci razbili in poškodoval: napisne tablice na novi stavbi >Drave« v Sodni ulici. Za storilci poizveduje policiia, — V Frankopanovi ulici ie popadliiv oss napadel 12 letnega učenca Ferd.nanda Ba- raniča ter ga obgrizel po nosi. — Mariborsko vreme. Naj\ašja temperatura včerajšnjega dne je bila —1.3. Davi pa je značala temperatura —10.7. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in vetrovno vreme. Iz Ptisfa — Iz davčne službe. V pokoj je stopil šef tukajšnje davčne uprave g. Inšpektor Prime Albeit. Za njegovega namestnika je bil imenovan višji kontrolor g. Rudolf Pod-krajšek. — Tujski promet. V mescu februarju je obiskalo Ptuj samo 134 tujcev, med njimi inozemcev le 15. — Napad. V Zamušanih je bil napaden 201etni posestnikov sin Franc Petrovič od štirih neznanih fantov. Napad je bil izvršen ponoči in so neznanci Petroviča tako obdelali, da je obležal nezavesten. Prepeljan je bii v boinico, kjer so ugotovili hude poškodbe. Za napadalci poizvedujejo orež liki. — Huda nezgoda. Posestnikov sin Franc Šešerko iz Hlaponc je bil zaposlen pri stroju za rezanje slame. Med delom je po nesreči prišel z roko v stroj, pri čemer je izgubil tri prste. Hudo poškodovanega so pripeljali v ptujsko bolnico. — »Jadranska straža« bo priredila skupno s »Putnikom« v Ptuju skioptično predavanje o Hrvatskem Primorju in predvajanje zvočnega filma »Od Zagreba do Raba«. Predavanje bo v četrtek 14. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču. Predaval bo ravnatelj g. I. S. Vrignanln s Sušaka. Pričakujemo, da bodo meščani znali ceniti trud tukajšnjega krajevnega odbora JS in da bodo dvorano polno zasedli. FIlm je žel veliko odobravanje tudi v drugih državah. Občni zbor JS bo v soboto 9. t. m. ob 20. v Narodnem domu. — Živinski sejem. Na zadnji Zhinsk« sejem je bilo prignanih 96 volov. 257 krav, 15 bikov. 30 juncev. 79 telet. 93 konj. 10 žrebet. skunaj 580 glav; prodanih pa je bilo 324 glav. Voli so se prodajali po 3.5C do 5.50. krave po 2.25 do 4-50. biki po 3.50 do 4.75. iunci po 3.25 do 4. teleta no 3.50 do 5 75 din za ki'^eram Hve te*e. Konji so se prodijali no 470 do 6000 din. junci pa oo 950 dc 2300 ^in. Na svinjaki sejem je bilo priDelia^ih 307 svmi. prodnih pa je bilo 128. ProTenki. stari 6 do 12 tednov, so s© prodata]) po 80 do 160 din. debele svinje po 7.50 do 9 din. plemene s"in'e pa po 6 do 7.25 din za kilogram žive teže. Iz Gornje Radgone —. Orjaški hrasti padajo. Na obmejno železniško postajo v Gornji Radgoni so te dni pripeljali iz Negove orjaški hrast lesnega trgovca g. Franca Klobasa iz Oče-slavcev. kjer čaka sedaj na izvoz. Med veliko množino hrastovega lesa. ki se vsak dan nalaga na postaji, zbuja orjaški hrast precej pozornosti. Rasel je nad 200 let v gozdu veleposestnika kneza Karola Trautmanns-dorfa v Negovi na tako imenovanih »pašah«', kjer je ostal sedaj samo še en pobratim, medtem ko so bili vsi drugi že posekam ter po večini izvoženi. Kot pravcati orjak je dosegel visokost nad 32 m z gladkim deblom do vejevja 16 m s prostornino nad 11 kubičnih metrov. Njegov pobratim, ki še stoji, je dosegel visokost 25 m. vendar pa letos še ne bo padel. Kupnina za stoieč hrast je znašala lepih 10 tisočakov, toda kupec je imel še precejšnje stroške za spravljanje tega orjaka, ker je moral oskrbeti za prevez posebne sani izredno močne konstrukcije ln šsst parov močnih konj. Podoben orjaški hrast je padel te dni v Cakovi pri Sv. Juriju ob SčavnicI, kjer je lesna tvrdka Brenner Iz Zagreba kupila od posestnika Franci Belca približno enakega orjaka prav tako za 10 tisočakov. Bila sta to dva izredna eksemplarja orjakov v tukajšnjem okolišu. — Mara zopet očiSčena ledenih plošč. Ob nastopu zadnjega južnega vremena so pričele pokati ua Muri ogromne ledene plasti, ki so pokrivale reko nad dva mesca. S tem je bilo delo pionirjev, ki so bili zaposleni pri razstreljevanju ledenih plošč, precej olajšano. V noči na sredo je bilo slišati lz Mure precejšen trušč ledenih gora, ki so se valile po reki, ker so pionirji pri Radencih-Petanjcih že odprli strugo v toliko, da so valovi deroče reke mogli odnesti s seboj nakopičene plasti ledenih plošč. Ker je nevarnost odstranjena, je bil med Radenci ln Petanjci zopet upostavljen promet z brodom, ki je počival doslej nad dva mesca. Tudi lastniki mlinov vzdolž Mure so pričeli montirati svoia pogonske naprave in bo v nekaj dneh vzpostavljen obrat v vseh mlinih na Muri. — Poroka, v cerkvi sv. Petra pri Gornji Radgoni sta se poročila po katoliškem obredu notarska uradnica gd6. Minka Veber- jeva lz Gornje Radgone ter kaplar tukajšnjega graničarskega oddelka g. Miloš Ta-naskovič, slednji pravoslavne vere. Kot priči sta fungirala nevestin brat univ. prof. g. dr. Veber iz LJubljane in carinik g. Nikola Korovljev iz Gornje Radgone. — Bilo srečno! ■H SfrtiH 4 »SLOVENSKI NARO D<, petek. 8. marca 1940. Dr. Valentin Koran f Ljubljana. 8. marca V ljubljanski bolnici je snoči ob 21. uri umrl gimm ravnatelj v p. dr. Valentin Koron Pokojnik, ki je 14. februarja letos praznoval svojo 75 letnico, se je že nekaj časa počutij slabega, zato zadnji čas ni zapuščal svojega stanovanja na Mir ju. Ker ga je včeraj dopoldne nenadoma obšla slabost, so ga prepeljali v bolnico, kjer pa je zvečer za vedno zatisnil oči. Pokojni dr. Valentin Korun se je rodil v Glinjah pri Braslovčah. Osnovno Solo je obiskoval v Braslovčah. gimnazijo pa v Celju. Po končanih gimnazijcih študija!) je odšel na univerzo v Gradec, kjer je študiral slavistike in klasično filologijo m kjer je bil 1. 1896. promoviran. Kot su-plent je služboval v ljubljanski realki, kot profesor v Kranju, potem v I. drž. gimnaziji v Ljubljani in kot ravnatelj v III. drž. gimnaziji v Ljubljani, dokler ni 1. 1925 stopil v pokoj. Svojo službo je kot profesor in kot ravnatelj izvrševal nad vse vestno in bo njegovo ime trajno zapisano v zgodovini slovenskega kulturnega življenja ne samo kot pedagoga, marveč tudi kot pisatelja. V leposlovju si je pridobil odlično mesto. Objavlja! je leposlovne črtice potopise :n humoreske ter satire v raznitf listih in revijah, med drugim tudi v svoječasni reviji t življenju tn" sveluc. Od 1. 1919 do 1925 ;e bil dr. Valentin Korun tudi predsednik ljubljanska sekcije Profesorskega društva in mnogo let tu i: Francoskega krožka, ki ga je izvolil za svojega častnega člana Pokojni ravnatelj je bil velik prijatelj prirode in je bil vedno navdušen turist. Kot človeka ga je odlikoval zdrav humor, zato je bil vsem ljub in drag družabnik. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Sa\-e IV. in HI. stoonje. Blagi pokejmk zapušča globoko žalujočo soprogo, sina dr. Milana in mnogoštevilno sorodstvo, ki jim izrekamo ob prebridki izgubi naše najiskrenejše sožalje! Pogreb pokojnega dr. Valentina Komna bo jutri ob 16.30 izpred mrtvašmce splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Iz Metlike Razpored sokolske telovadbe. Sokol pričenja zopet redno telovadbo vseh oddelkov. Dnevi in ure so za čas trajanja mraza razdeljeni takole: moška deca ponedeljek in četrtek od 18. do 19., moški naraščaj in člani ob četrtkih od 20. do 22.. ženska deca ponedeljek in četrtek od pol 17. do pol 18., ženski naraščaj in članice pa ob ponedeljkih od po! 20. do 21. Posečajte redno telovadbo! I Umrl nam je naš ljubljeni oče. stari oče. stric, brat in tast. gospo<: Korenin! Aleksander prokurist »Kreditnega zavoda« v Ljubljani v pokoju in posestnik Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 9. t. m. ob U3. uri po poldne iz hiše žalosti. Erjavčeva cesta št. 1, na pokopališče k Sv. Križi LJUBLJANA — SV. PETER pod SV. GORAMI, dne 6. marca 1940 Žalujoči: ALEKSANDER, MAKS, JOSIP, KARL — sinovi; KRNA in rodbine KORENINI, DROFENIK. hčerk:. I*R. MILAN KORUN namanja v imenu svoje matere in svoj; rodbine, da je danes ob 9. uri zvečer preminul njegov oče dr.Va entin Korun gimnazijski ravnatelj v pokoju Pogreb bo v soboto 9. t. m. ob '/ol*. uri iz mrtvaške veže splošin imlnice v Ljubljani k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 7. marca lfMO MALI OGLASI Jeseda 50 par. davek posebej. Prekhci, izjave beseda din to— davek posebej. 4a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit znamko — Popustov za male oglase ne priznamo RAZnO II PRODAM Seaćtta 50 par, davek poseoej. Najmanjši znesek 8.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« ima j« iigoreo aspeh PKLD NAKITOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 739 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijami«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. m s ej i '■ t NO VECBAfi^NE Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek a.— din. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični meo in medico donite oajceneje v MEOARNl Ljubljana, zidovoKa ui. t> 501 S LUZBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.- din. ! 1 KUPIM GOSPODINJA dobra kuharica, vajena tudi vseh drugih del, išče službo pri orožnikih ali pri majhni družini. Ponudbe na upravo lista pod »Poštena«. 742 MOD1STKA v Sarajevu isce samostojno delavko za takoj. — Pogoji zelo ugodni. PonudDe na: Sarajevo, Dobrovoljačka 73. 752 ■3eseda -KJ pai. Javek posebej. NajmanjSi vnesen 8.— din. DRVA ZA KURJAVO sulia in sveža, bukovo oglje, apno - vagonske pošiljke, kupujemo Ponudbe s količinami, c-nami poslati takoj na: Biro Bela. Sombor. 751 PODSTREŠJA •starine, ki jih najdete pod streho kupi TTZTAN. Frančiškanski! ulica, pasaža. 749 Seseda 5u par :iavek posebej Nmmaniši znesek din GOSPOD srednje starosti išče do 24 let staro solidno prijateljico, ki bi jo redno podpiral. Pismene ponudbe s polnim naslovom na upravo pod »Cvetoča pomlad«. 754 KATEKI DOBROSRČNI GOSPOD bi pomagal mladi gospodični do službe? — Ponudbe pod šifro ^Hvaležna*. 748 OlOloiosoioao Inserirajte V 5LOV. NAHODU1 VaMlo na $5. redno skupščin«* p©! jilsuce, z* z n* j v Zagorja ob Savi ; Voiitve dveh članov upravnega odbora in enega člana nadzornega odbora. 6. Predlogi in pritožbe. 7. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. b) vsoto hranilnih vlog. ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska, ki ga sme zadruga podeliti posameznim zadružnikom. 8 Slučajnosti. Ako skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, bo pol ure pozneje druga skupščina na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 38 pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. Letni sklepni računi so razgrnjeni na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi urami. Za upravni odbor: Dr. Tomo Zarnik. s. r.. predsednik - Koleno Lojze. s. r.. član. Katero je Vaša SREČNA BARVA pudra JNAJNOVEJŠl NIANSE PAR/IA 9 izmed 10 žena uporablja napačno barvo pudra. Napat-u barva pudra Vam daje strašen, trd »olepšan« izgled — napravija Vas starejšo, kakor ste. Edini način, s katerim boste našli ff^^G^ VaSo pravo nianso. je. da preizkusite eno barvo pudra ne eni. drugo barvo pa na drugi strani Vašega lica. Napravite še danes ta poizkus z novimi dražestnimi niansami pudra Tokalon. Te najnovejše nlanse so mešane • pomočio novega stroja — »hromaskopa« Kakor magično oko Izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepšavajočega« pudrenja. Puder ■e tako dovršeno prilega koži. da Izgleda, kakor da bi bil njen sestavni del. Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan ■ »kremsko peno*. Ta doseže, da se drži na licu ves dan, celo na vetru m v dežju. Poizkusite še danes puder Tokalon. Opazujte, kako presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu. ,9Pri Levu", Gosposvetska 16 Morske ribe: Morski raki. lovrata, trilja, luben, arbun, zobatec, oslič, list* lignje, San Piero itd. — Primorske specialitete! Odlična vina! — Posebnost: CRNOGORSKO »CRMNIČKO«. Se priporoča Leo GarzarolU >taJbolj&J vodnik po radijskem sveto je NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokov^' članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, tilmsjd pregled, oagradni natečaj, smesnice Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustrirani IPKAVA: Ljubljana Hnaflji-va ulica ■% Mesečna naročnina tamo 10.— dinarjev! Danlel Lesueur Krinka t 29 ljubezni & o m a b Čemu naj bi on, mogočnež tega sveta, spoštoval to siroto, ki je bilo edino njeno imetje podedovana stara hiša, nekoliko razkošno opremljena, in spomin na nekatera junaška dejanja, to starko, ki ji je bilo edini priboljšek k sočivju njenega vrtiča nekaj gro-šev, skromen zaslužek od šivanja raztrganih mrež! Ni imel niti časa, da bi kaj pripomnil, ko je zaslišal zunaj na stopnicah ropot. Nekdo je prihajal. — Ah, tu je naša »Nedolžna«! — je za šepetala Mathurina. Vrata so se odprla in na pragu se je pojavila koščena postava. Ob pogledu na markiza je ostrmela in nepremično obstala. _ Kar stopite naprej. Mauricetta. Ne bojte se. Jaz sem vaš prijatelj, — jo je ogovoril Valcor. Tedaj se je žena nasmejinila in stopila nekaj korakov naprej. Njene oči pa niso izgubile nekega po- sebnega uprtega izraza tope sanjavosti, ki se je zdelo, da jo je povzročil magnetizem. Zdelo se je, da je markiza spoznala. Zadrhtela je. kakor da jo je spreletel mraz. Bizarno navdušenje je izginilo z njenega obraza. In takoj je zbežala v kot, kjer je sedla, se prijela za glavo in se naslonila na komolce. Bila je kakor otrok, ki se boji. da bo tepen. Valcor se je ozrl na starko in zmajal z glavo, kakor da hoče reći: Žal je še vedno enaka . .. Nadaljevala sta prekinjeni pogovor, ne da bi se zmenila za umobolno. To je bil edini način, s katerim se je dala ubožica pomiriti; ko je lahko mislila, da je pozabljena, ji je odleglo. Ozrla se je izpod čela sem in tja, potem je pa vstala in stopila korak naprej. Ko se markiz in starka še vedno nista zmenila za njo, se je odločila za dejanje. Odšla je na drugo stran sobe in privlekla v svoj kotiček k peči velik sveženj raztrganih mrež. In tiho je jela šivati raztrgane oči na mrežah. Mauricetta Gaelova, vdova po Bertrandu in mati mlade lepotice, ki jo je ta čas spremljal po obali princ de Villingen, je bila s čudovito vztrajnostjo ohranila nekaj tiste inteligence, ki jo je potrebovala za svoje skromno delo. V njem je bila izredno spretna in izurjena. Glas o tem se je kmalu razširil med ribiči. Prikupila se jim je in vzljubili so jo tem bolj, ker so bili praznovemi. kakor naše kmečko ljudstvo in pomorščaki sploh, ki kažejo posebno zanimanje za umobolne. Od vseh strani so prihajali ljudje k »Nedolžni«, kakor so jo nazivali,' in prinašali so ji mreže v popravilo. In lastniki mrež so celo trdili, da se love ribe v nje mnogo raje, nego v mreže, popravljene z drugimi rokami in ne s spretnimi prsti uboge Mauricette. In tako se je naša umobolna sirota z delom svojih rok skromno preživljala. Nekoč je bila tudi ona zelo lepa. Takrat je bila še mlada. Takrat so ji ljubezen, radost in ponos na njenega postavnega Bertranda Gaela razvnemali zenice in oživljali nežno oblikovane poteze. Takrat je imela še krasne kostanjeve lase, spletene v dve debeli kiti. A zdaj je bil njen obraz že žolt in topo so zrle v svet njene oči. podobne okencem, za katerimi ni življenja. A njeni prerano osiveli lasje so komaj nosili težo črne rute. Nič ni kazalo, da razume vsaj v glavnem to, kar je govorila njena tašča z markizom o Mathiasu, mlajšem bratu njenega toli ljubljenega moža. Pustolovski ogleduh, nemiren in nestanoviten, ki niti j v presledkih med glavnimi ribolovi ni mogel ostati pod rodbinsko streho. S svojo barko je po cele dneve jadral po morju in pogosto sploh ni pripeljal v nji nobene ribe. In vendar so videli ljudje pri njem zlato, mnogo zlata. Nekaj ga je hotel dati tudi materi, toda ona je trdovratno odklanjala vse, o čemer ni točno vedela, da je pošteno zasluženo. In Mathias se je vozil v Brest zapravljat svoj denar. Bil je mladenič, ki se je rad zabaval in veselil. A stara Mathu-lina je. postala sčasoma še strožja in varčnejša, ko je morala spraviti iz sebe besedo o pokvarjenih ženskah«. Bila je pa še $na beseda, ki jo je izgovarjala tiho in a prizvokom neizmernega odpora. To je bila beseda: ^sleparija«. V teh krajih gorate obale ljudje ne poznajo osnovnega heroizma. Toda malone vsi moški tvegajo svoje življenje, da opeharijo državo in spravijo na morje blago sumljivega izvora. Pretežni večini teh grobih ljudi se to sploh ne zdi greh. Fizična nevarnost, ki se ji izpostavlja tak slepar, poplemeniti nezakonito dejanje in ga ovenča z nekakšnim višjim posvećenjem. Storiti kaj slabega državi še ne pomeni storiti to človeku, določeni osebi — pravijo, ti ljudje, ki se ne boje nobene nevarnosti, samo da morejo oškodovati državo. Ti ljudje so kakor kvartopirci, ki tudi ne poznajo nobene nevarnosti, kadar jih prevzame igralska strast. — Če ga ujamejo, — je tarnala starka, — ne bo mogel nihče preprečiti, da bi ne ravnali z njim kot z zločincem. Z njim, z Gaelom. Bog daj, da bi ga raje zadela krogla obmejnega stražnika. — Mati bi nikoli ne smela s takimi vzkliki izkušati boga, — je dejal Valcor čudno vznemirjen in razburjen. — Prav zato, ker sem njegova mati, — je ugovarjala starka . .. prav zato me bo uslišal. — Za svojega Bertranda si niste nikoli izmišljali podobnih želja, kaj ne ?... Njega bi ljubili tudi če bi grešil, če bi bil še živ, kaj ne? Starka se je glasno in čudno zasmejala. — Če bi grešil ? — Ho, Bertranda... Ah, vi ne veste, kakšno je bilo njegovo srce. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseralni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani