S* GOZDNO - GOSPODAB Klilil SLOVENJ 91 DRŽAVNO PRVENSTVO GOZDARJEV SLOVENIJE 3 INTES 1 • lek se |e pričel • 2 • Tekačice pred startom • 3 • Tekaški vzpon pred Črnim vrhom • 4 • Najboljši med starejšimi veleslalomisti je bil Franc Plesec (Koroško gozdarsko društvo) • 5 • Najboljši med mlajšimi veleslalomisti Milan Golob (Koroško gozdarsko društvo) • 6 • Najhitrejša med tekačicami Suzana Andrejc (Koroško gozdarsko društvo) • 7* Najhitrejši tekači v srednjem starostnem razredu - najhitrejši med njimi je bil Hinko Andrejc (Koroško gozdarsko društvo) • Foto Gorazd Mlinšek m i djn iM I mBBbB&Bm lil f Jgjf i & a, f i k f tEi/ ■Pi mKL %. p ■S*- ■} ; h®* | ■1 m 1 | V';- '"Sjllllt '-■■■'V |lt* En W 1 M ‘ L . jiflLsiE mfmi IM ^■■1 1 muM I l *N0 E PSHI k c Bus UVODNIK POSLOVNI NAČRT - GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC, d. d. 2004 V delniški družbi GOZDNO GOSPODARSTVO Slovenj Gradec smo v preteklih letih uspešno sanirali podjetje in pred nami je obdobje nenehnega izboljševanja poslovanja podjetja. Proces, ki bo najmanj toliko zahteven kot sanacija podjetja v preteklosti, saj zahteva ogromno znanja, vztrajnosti in inovativnosti. Vstop Slovenije v Evropsko skupnost je priložnost za tržne povezave na področju žaganega lesa in servisnih storitev s sosednjimi državami, in sicer v smislu intenzivnejše prodaje na tržišče Evropske unije ter posredovanja med EU in državami bivše Jugoslavije. Vsekakor bo povezava z EU povzročila tudi lažji vstop dobro organiziranih in sodobno opremljenih gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetij na naše tržišče. Pričakujemo večje povpraševanje po oblem lesu s strani večjih lesnopredelovalnih obratov iz sosednje Avstrije. V procesu nenehnega izboljševanja podjetja bomo izkoristili notranje rezerve. Povečali bomo produktivnost celotnega podjetja in s tehnološko posodobitvijo primarne predelave lesa na lokaciji v Otiškem vrhu povečali produkcijo žaganega lesa za 60 %. Upravljanje podjetja bomo v večji meri kot doslej decentralizirali; s tem več odgovornosti in pristojnosti prenašamo na srednji managment z namenom doseganja večje motivacije srednjega vodstvenega kadra. Organizacijsko strukturo podjetja bomo iz funkcijske preoblikovali v produktno obliko. S tem bomo več pozornosti namenili našim izdelkom in storitvam ter jih prilagajali njihovim porabnikom. Informacijski sistem bomo posodobili in prilagodili novim razmeram v podjetju ter tako poenostavili spremljanje podatkov in dosegli natančnejše, preglednejše in hitrejše spremljanje poslovanja. Začetek proizvodnje na novi žagalnici predvidevamo v prvih dveh mesecih v letu 2004. Tudi v letošnjem letu, zaradi povečane količine lesa v Evropi, ki so posledice kalamitet in ujm v letu 2003, cene gozdno-lesnih proizvodov ne bodo sledile cenam in stroškom, ki nastajajo v gozdarstvu in primarni predelavi; predvsem stroškom dela in energije, ki sta dve odločujoči stroškovni postavki v družbi. V gospodarskem načrtu nam ni uspelo uveljaviti vseh sprejetih kratkoročnih ciljev, predvsem kar se tiče donosnosti kapitala. Koriščenje notranjih rezerv, v smislu boljšega upravljanja z zaposlenimi, kapitalom in opremo, zmanjšanje višine stroškov, ustreznejša organizacija in kadrovska zasedba pa pomenijo priložnost za izboljšanje poslovanja. Smo v fazi investiranja, ki ji nedvomno sledijo težave ob zagonu, zato je še posebej pomembno, da ustvarimo pogoje za stabilno poslovanje v okviru obstoječih dejavnosti. Servisno dejavnost, ki v podjetju veže vsaj 20 % kapitala, bomo v letošnjem letu izločili iz družbe z najemom, odprodajo ali povezavo z drugimi partnerji. V letu 2004 bomo posekali in prodali ca 52.000 m3 gozdnih sortimentov iz državnih gozdov, kar predstavlja 7 % proizvodnje v gozdovih v RS in 2.500 m3 lesa na panju. V Koroški regiji odkupujemo gozdne sortimente od drugih lastnikov gozdov. Letos načrtujemo odkup ca 18.000 m3 lesa, kar predstavlja 16 % delež. Na žagi bomo v letošnjem letu razžagali 37.000 m3. Opravili bomo prevoz 70.000 m3 gozdnih sortimentov, žaganega lesa in lesnih polizdelkov do skladišč in do kupcev. Prevoze opravljamo z lastnimi kamioni in z vključevanjem pogodbenih podizvajalcev. Vzdržujemo in popravljamo spravilno in prevozno mehanizacijo za družbo. Vzdržujemo in popravljamo cestnomotorna vozila, traktorje, žičnice in drugo transportno opremo za trg. Projektiramo in montiramo gozdarske in gradbene žične naprave ter izdelujemo nadgradnje za gozdarske in gradbene kamione. Ukvarjamo se tudi s trgovino na debelo in drobno z žaganim lesom, opremo za delo v gozdu in osebnimi zaščitnimi sredstvi, spravilno mehanizacijo, vrtnarsko opremo ter zaščitnimi sredstvi za varstvo gozdov. Uspešnost družbe je odvisna od ljudi, znanja in dobre organizacije poslovanja, zato bomo z uvajanjem metode 20 K nadaljevali tudi v letošnjem letu. Metoda je prav gotovo primerno orodje za nenehno izboljševanje poslovanja podjetja in prepričani smo, da lahko postanemo odlično in v evropskem merilu konkurenčno podjetje. Direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec d.d. SILVO PRITRŽNIK, dipl.inž.gozdarstva -S}« gozdarstvo POSVETOVANJE KOROŠKEGA GOZDARSKEGA DRUŠTVA KAREL ZAGORC, univ.dipl.inž. Koroško gozdarsko društvo je skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, 5. 12. 2003 pripravilo posvetovanje s temo Razvoj dejavnosti in varovanje narave med Kopami in Roglo. Posvetovanje je bilo načrtovano v programu rednih dejavnosti društva. Na posvetovanjih seznanjamo člane društva z aktualnimi strokovnimi problemi in dogajanjem na našem območju. Predavatelji iz naših vrst in iz drugih strok nam dajejo širše in drugačne poglede o temah, ki jih obravnavamo. Na posvetih sprejemamo zaključke, ki nam služijo pri strokovnih odločitvah, z njimi pa seznanjamo tudi druge, ki jih le-ti zadevajo. Tako smo se že I. 1996 na občini v Mislinji pogovarjali o neuspešnem preprečevanju voženj z avtomobili in motorji med Pungar-tom in Ribniško kočo, predstavili funkcije gozdov na delavnici Regijski park Pohorje (1997), o zaraščanju Pohorja smo se pogovarjali z županoma občin Mislinja in Slovenj Gradec (1998) in čiščenje tudi izvedli, in obema županoma smo I. 1999 predstavili »našo« traso Pohorske ceste med Roglo in Kopami. Na posvetovanje smo povabili župane iz občin, ki segajo v ta teritorij, predstavnike turističnih središč Kope in Rogla, Zavoda za varstvo narave, regijske razvojne agencije in Foruma za Pohorje. Z njimi smo želeli obravnavati probleme, ki se pojavljajo pri varstvu narave in razvoju turizma na Pohorju, sprejeti napotila za ohranitev teh lepih predelov in pretehtati možnosti za prihodnji razvoj turističnih središč. Njihova udeležba je bila skromna. Na posvetovanju so z referati sodelovali gozdarji, varstveniki narave iz Zavoda za varstvo narave iz Maribora in predstavniki Razvojne agencije Maribor. V referatih je bilo posredovano: prikaz nastanka krajinskih tipov na grebenu Pohorja med Kopami in Roglo, funkcije gozdov, varstvo narave s poudarkom na projektu Natura 2000 in projekt kompleksnega razvoja Pohorja. ▲ RAZVOJ KRAJINE NA GREBENU POHORJA KAREL ZAGORC, univ.dipl.inž. Naravna podoba grebena Pohorja so bili smrekovi, bukovi in mešani gozdovi smreke, bukve in jelke. Le visoka barja Lovrenških jezer in Ribniškega jezera so prekinjala to monotonost. Fužinarstvo in steklarstvo sta povzročila krčitev gozdov in nastanek krajine na grebenu Pohorja, v kateri so se v popolno skladnost zlili elementi naravne in kulturne krajine: visoka barja, gozdovi, pašniki in pašni gozdovi. Na zemljevidu v Hiltlovi knjigi Das Bachergebirge, iz I. 1893, je površine planj več kot 1000 ha. Krajina se je ohranjala brez večjih sprememb z gospodarjenjem z gozdovi, pašo in košnjo trave. Med prvo in drugo svetovno vojno so zgradili planinske koče pod Veliko Kopo, pod Malim Črnim vrhom Senjorjev dom in kočo pod Roglo. Po vojni so jih, ker so bile požgane, kmalu obnovili. Uredili so pašnike in posadili celo nasad jabolk mičurink na Pungartu, a se oboje ni obneslo. Med drugo svetovno vojno in po njej so se dejavnosti, ki so do tedaj ohranjale pašnike in pašne gozdove, izvajale v majhnem obsegu in prišlo je do naglega zaraščanja teh površin. Med leti 1995 in 2001 so bila s strani Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Slovenj Gradec, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, GG Slovenj Gradec, lastnikov Kavdek ter občin Mislinja in Slovenj Gradec opravljena čiščenja zaraslih površin na okrog 15 hektarih. Po I. 1970 so se na Kopah, Rogli in pri Ribniški koči pričela razvijati turistična središča, ki jim je bila glavna dejavnost smučanje na urejenih smučiščih z žičnicami. Kot posledica takega razvoja so nastali naslednji krajinski tipi: visoka barja z zaščitnim pasom dreves, planje in pašni gozdovi, gozd in krajina ob turističnih središčih. Krajine, ki jim opredelimo tudi funkcije gozdov, omogočajo razmišljanje o njihovem pomenu in ukrepih, s katerimi bi jih zavarovali in ohranili. Visoka barja z zaščitnim pasom gozda ob Ribniškem in Lovrenških jezerih so ostala po človekovi dejavnosti skoraj nedotaknjena. Zaradi specifičnega in redkega biotopa imajo velik pomen in morajo biti deležna največje zaščite. Tu so bile ugotovljene predvsem naslednje funkcije, ki se v glavnem poja- vljajo na vsej površini: hidrološka, varovalna, biotopska, raziskovalna, poučna, estetska in turistična. Ravnanje z njimi je omejeno zgolj na vzdrževanje obstoječih poti in razglednega stolpa na Lovrenških jezerih. Vse bi moralo biti prepuščeno naravnemu razvoju, prepovedan bi moral biti tudi lov. Krajina planj in gozdov zavzema večji del grebena Pohorja med Kopami in Roglo. V nov ekosistem, ki je življenjski prostor nekaterih redkih ali ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, so se zlili elementi naravne in kulturne krajine, pašniki, pašni gozdovi in gozdovi. Krajina je zelo slikovita in zato privlačna za turizem in rekreacijo. Ker se zarašča, jo je potrebno umetno vzdrževati. Funkcije so večinoma prisotne na vsej površini: varovalna, biofop-ska, estetska, raziskovalna, poučna, turistična, rekreacijska in proizvodna. Ukrepi, ki bi jih izvajali, bi bili usmerjeni predvsem v ohranitev te krajine, kar bi dosegli s čiščenjem zaraslih površin, s pašo in košnjo. Lahko bi izvajali rekreacijske in turistične dejavnosti, kot jih že sedaj: izletništvo, planinarjenje, gorski tek, tek na smučeh, turno smučanje. S kar največjim občutkom bi lahko opravili tudi neznatne posege v prostor. Tako bi bila prva naloga ohranitev biotopov in krajine, lahko pa bi bila izredno dragocena turistična ponudba. Vse dejavnosti bi morale biti zelo tankočutno načrtovane. Gozd, ki obdaja ves greben Pohorja, je večinoma spremenjen mešan gozd smreke, bukve in jelke v čist smrekov gozd; tu se na vsej površini ali lokalno pojavljajo proizvodna, varovalna, hidrološka, biotopska, poučna in raziskovalna funkcija. Ob vsakem posegu bi morali presoditi, če funkcije ne bodo ogrožene. Za krajino ob turističnih središčih je značilna prisotnost objektov in naprav, kot so hoteli, restavracije, vikend naselja, ceste, parkirišča, smučišča, žičnice, športna igrišča in druga infrastruktura. Zaradi pospeševanja turistične funkcije so postale druge vloge gozda manj pomembne in so ogrožene. Iz tega razloga bi morali ta krajinski tip omejiti in ga ne bi smeli širiti v druge krajine. Za posege znotraj tega krajinskega tipa pa bi tudi morali pridobiti soglasja lastnikov in drugih uporabnikov prostora. Prepričan sem, da je prihod- KOMUNIKACIJSKA PODPORA VARSTVA NARAVE IN PROJEKT KRAJINSKI PARK TOPLA Zavod za gozdove Slovenije, MILAN GOLOB, univ.dipl.inž., (fl> Območna enota Slovenj Gradec nost turističnih središč v večji pestrosti ponudbe in v obratovanju, ki ni omejeno le na tri ali štiri zimske mesece, ampak na vse leto. Zato je pomembno, da se ohranijo vsi krajinski tipi v sedanjem, približno uravnoteženem obsegu. Veliko pozitivnega vidim v sodelovanju med gozdarji, naravovarstveniki in turističnimi središči. Skupni, skrbno načrtovani posegi, bi koristili varstvu narave, gospodarjenju z gozdovi in razvoju turističnih središč. Take oblike sodelovanja bi bile npr. čiščenje planj, ki se zaraščajo, gradnja prometnic, ki hkrati služijo transportu lesa, ustrezno položene pa bi lahko služile kot sprehajalne in kolesarske poti, proge za tek na smučeh, obiskovalce pa bi usmerjale v kraje, kjer njihova prisotnost ni moteča. Gozdne in druge učne poti, ustrezno opremljene in bogate s kvalitetnimi informacijami, bi bile vsestransko koristne. Sestopiti bi morali vsak s svojega vrha in skupaj narediti dobro delo. Ob legalnih dejavnostih turističnih središč potekajo tudi nekatere samovoljne in škodljive, ki kvarijo izgled krajine in negativno vplivajo na funkcije gozda. Zaradi zaslužka ali zabave so vzeli stvari v svoje roke nekateri posamezniki; posledice so črne gradnje in vožnje z avtomobili, motorji in motornimi sanmi izven cest. Med negativne pojave sodijo tudi potepuški psi, ki vznemirjajo in preganjajo divjad. Posledice teh dejavnosti so razvrednotenje krajine, erozijski pojavi, motenje in ogrožanje pros-toživečih živali in obiskovalcev pri njihovih dejavnostih. Nujno je, da se črne gradnje sanirajo (ne legalizirajo!) in druge dejavnosti prekinejo. Temeljna opredelitev je, da moramo ohraniti najlepše in v naravovarstvenem pomenu najdragocenejše predele Pohorja, omogočiti obiskovalcem doživljanje narave ter nuditi turističnim središčem primerne možnosti za njihov razvoj. ▲ mmmmm Izdaja: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d.d. 2380 Slovenj Gradec, Vorančev trg 1 zanj: direktor Silvo Pritržnik, univ.dipl.inž.gozd. Telefon: 88/ 43-332, faks: 88/ 42-684 E-mail: viharnik@gg-sg.si Odgovorna in glavna urednica: Ida Robnik Uredniški odbor: Marlena Humek, Gorazd Mlinšek, Jože Potočnik, Ida Robnik in Brane Sirnik Lektorica: Marta Krejan Likovna urednica in grafično oblikovanje: Marlena Humek Priprava za tisk: Forma Hutter, Maribor Tisk: ZIP CENTER, Ravne na Koroškem Vse pravice pridržane, © Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec 2003. Fotografije in teksti © avtorji Oblikovalska zasnova Viharnika: Peter Vernik Avtor naslovnice: Gorazd Mlinšek Na podlagi mnenja ministrstva za informiranje z dne 30.1.1992 je Viharnik proizvod informativnega značaja (točka tarifne številke 3). Topla je ena naših najlepših in naravoslovno, pokrajinsko in etnološko najzanimivejših alpskih dolin v Sloveniji. Zaradi številnih naravnih lepot, izjemne kulturne krajine in ohranjene etnološke dediščine je skupaj z ovršjem Pece in obdajajočimi pobočji že od leta 1966 zavarovana kot naravna znamenitost in krajinski park (Uradni list SRS št. 32/1966). Krajinski park Topla obsega celotno dolino Tople, po kateri teče potok Topja, Cofatijo in Mravlijo. Dolina leži med Cofatijevem vrhom in južnim ostenjem mogočne Pece z najvišjim vrhom 2126 m nad morjem na Kordeževi glavi. Celotno zavarovano področje je veliko približno 1350 ha. Dolina je bila poseljena že konec 16. stoletja. Poselitev predstavlja pet starih kmetij, ki že stoletja ohranjajo njeno podobo hkrati pa tudi podobo koroškega podeželja. Od spodaj navzgor si sledijo kmetije: Burjak, Florin, Kordež, Fajmutin najvišje, na 1120 m nad morjem še zadnja, Končnik. Zaradi svojstvenega načina gospodarjenja in preživljanja (samovzdrževanja) ima vsaka domačija več poslopij: hišo, skedenj, hleve in kaščo, ob potoku pa so včasih imele še mlin in žago. Največja bisera doline sta ohranjena narava in raznolika kulturna dediščina. Tu se najde velika pestrost naravnih habitatov, ohranjenih gozdov, travišč, gorskih trat, skališč, grmišč ... Območje je vrstno zelo bogato, saj tu domuje veliko ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Prav zaradi tega se območje Tople upravičeno uvršča med predlagane lokalitete evropskega naravovarstvenega omrežja NATURA 2000. To mrežo že desetletje oblikuje Evropska unija. Vanjo bodo vključena posebej varovana območja unije, namen pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Natura 2000 združuje in povezuje v celoto dva tipa območij, in sicer: • posebna območja varstva (Special Pro-tected Areas - SPA) so opredeljena po določilih Direktive o ohranjanju prosto-živečih vrst ptic (79/409/EEC) in posebna ohranitvena območja (Special Areas of Con-servation - SAC) so določena po Direktivi o ohranjanju naravnih habitatov ter pro-stoživečih živalskih in rastlinskih vrst (92/43/EEC). Opredeljevanje območij SPA in SAC poteka ločeno, območja sama pa se lahko tudi prekrivajo. Lepota doline in naravovarstveni pomen tega dela Koroške nista ostala neuslišana pri predstavitvi predloga projekta »Krajinski park Topla« naravovarstvenikov Zavoda za RS za varstvo narave iz Maribora na uvodnih delavnicah naravovarstvenega programa »Komunikacijska podpora varstva narave« v Ljubljani. Sektor za varstvo narave na Agenciji Repu-like Slovenije za okolje ter Komisija za izo- ► 4 mimmm Končnikov_vrh •* 2109 / Črna Mežica ,Gr«ben na'Peci, Šoparjev vrh [A (l524 v Končnik i^/IFajmut Kordež Florin Burjak .Čofatijev vrh 1606 }■. Burjakov mlin LEGENDA Čofatija meja zavarovanega območja državna meja cesta potok ••Mravljakov hrib • A podzemska jama planinska koča planinska pot Pregledna karta krajinskega parka Topla braževanje in Komuniciranje pri Svetovni zvezi za ohranjanje narave (IUCN) sta v letu 2001 pripravila naravovarstveni program »Komunikacijska podpora varstvu narave«, ki poteka pod pokroviteljstvom nizozemske vlade oz. sklada MATRA. Glavni namen programa je vzpodbujanje in okrepitev naravovarstvene dejavnosti na regionalni ravni, s poudarkom na strategiji učinkovitega načrtnega komuniciranja in sodelovanja z zainteresiranimi javnostmi. Tako je bil projekt z delovnim naslovom »Krajinski park Topla« izbran kot slovenski pilotni projekt omenjenega mednarodnega programa. Glavni namen programa je s pomočjo izmenjave in medsebojnega usklajevanja mnenj, občutkov, idej in načrtov poiskati in oblikovati skupni model zavarovanega območja, ki bo ob ustreznem varovanju narave dejansko ponujal tudi nove razvojne priložnosti za domačine in širšo okolico. Izkušnje iz preteklosti niso najboljše; zavarovano območje je bilo najprej ustanovljeno skorajda brez sodelovanja domačinov, v kasnejših letih in desetletjih pa od parka niti oni niti lokalna skupnost večinoma niso imeli nobene koristi. Da se da s skupnimi močmi obrniti stvari na bolje in da je ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot tega lepega koroškega konca naš skupni interes, je bil motiv za zasnovo že večkrat omenjenega projekta. Projekt »Krajinski park Topla« je bil razdeljen na dve fazi: 1. faza • razgovor z domačini iz Tople in bližnje okolice ter ostalimi interesnimi skupinami; namen: individualna analiza in posnetek mnenj, idej in načrtov posameznih interesnih skupin, ki se navezujejo na območje Tople; • predstavitvena delavnica za pripravo sporazuma o sodelovanju in osnutek razvojnega načrta; namen: razprava in oblikovanje vsebin skupnega interesa, priprava sporazuma o sodelovanju, priprava smernic za izdelavo osnutka razvojnega načrta ter izbira skupine za njegovo pripravo; • delo ožje izbrane skupine na osnutku razvojnega načrta; namen: natančnejša obdelava izbranih vsebin v ožjem krogu, priprava končne verzije sporazuma o sodelovanju ter osnutka razvojnega načrta, ki bo poslano v pripombe vsem udeležencem prvih delavnic; • zaključna predstavitev sporazuma o bodočem sodelovanju in predstavitev osnutka razvojnega načrta; • namen: predstavitev usklajenega razvojnega načrta in smernic za bodoče sodelovanje, ocena rezultatov prve faze projekta in opredelitev prihodnjih korakov. 2. faza • predstavitev načrta za obnovitev in dopolnitev informacijskega sistema krajinskega parka Topla; • predstavitev projekta NATURA 2000; • predstavitev slovenskega kmetijskega okoljskega programa v letu 2003; • predstavitev kmetovanja v zavarovanih območjih na primeru Triglavskega narodnega parka; • strokovna ekskurzija kra- janov Tople v krajinski park Logarska dolina, kjer so bili seznanjeni s pozitivnim pristopom k zagonu delovanja in življenja tega bližnjega zavarovanega območja; • predavanje na temo biodi-verzitete v gozdu in zanimivosti iz ptičjega sveta Pece in Tople; • strokovna ekskurzija krajanov Tople v Triglavski narodni park, kjer so bili seznanjeni z naravnimi lepotami, delovanjem in življenjem edinega narodnega parka v Sloveniji; • zaključna delavnica, s katero se je oblikovala skupna vizija prihodnosti krajinskega parka Topla in se je izdelal osnutek razvojnega programa, ki bo temeljil na izoblikovanih kratkoročnih in dolgoročnih ciljih za doseganje sonaravnega trajnostnega razvoja te lepe doline. Za zaključek bi izrazil samo željo, da bi lahko v prihodnje zapisal kakšno pozitivno vest iz našega krajinskega parka, ki bi bila tudi rezultat tega projekta. A Pri pisanju prispevka je bilo uporabljeno delovno gradivo projekta »Krajinski park Topla«. VIHA, i 5 DRŽAVNO PRVENSTVO GOZDARJEV SLOVENIJE V VELESLALOMU IN SMUČARSKIH TEKIH NA KOPAH NA POHORJU nadaljevanje leme s prve strani Koroško gozdarsko društvo je ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije -OE Slovenj Gradec in številnih sponzorjev 10. januarja 2004 organiziralo državno prvenstvo gozdarjev Slovenije v veleslalomu in smučarskih tekih. Pod Kopama so se v Grmovškovem domu zbrali vsi najboljši gozdarski smučarji Slovenije, ki so včlanjeni v gozdarska društva. Prišli so stari in mladi, da se pomerijo v omenjenih smučarskih disciplinah. Progo za med mlajšimi veleslalomistkami (letnice 1967 in starejše): Branka Jerala (Gozdarsko društvo Bled); • Med tekačicami se je najbolje odrezala Suzana Andrejc (KGD Slovenj Gradec). Najbolj hiter med starejšimi tekači je bil Hinko Andrejc (KGD Slovenj Gradec), pri mlajših pa Boris Črešnar (Podravsko gozdarsko društvo), ki je dosegel tudi najhitrejši čas med vsemi tekači; V pričakovanju najhitrejših gozdarskih veleslalomistov Foto AFT Gorazd Mlinšek veleslalom so na pobočju Kope pripravili člani Smučarskega kluba Branik iz Maribora, proga za tek pa je bila speljana od Grmovškovega doma proti Črnemu vrhu. Moški so tekli na 10 km dolgi progi, ženske pa so morale s smučmi preteči 5 km. Tekmovanja se je udeležilo 82 tekmovalk in tekmovalcev. Vsi so bili požrtvovalni, najboljši med njimi pa so bili: • veleslalom - najmlajši tekmovalci (letniki 1968 in mlajši): Boštjan Grošelj (DIT gozdarstvo Posočja), mlajši tekmovalci (od 1967-1958): Milan Golob (KGD Slovenj Gradec), manj mladi tekmovalci (letniki 1957 in starejši): Franc Plesec (KGD Slovenj Gradec). • Najboljše veleslalomistke so bile -med najmlajšimi (letnice 1968 in mlajše): Janja Lukane (Gozdarsko društvo Bled) in Pred startom veleslaloma Prevzem startne številke • Ekipno so najboljša mesta prismučali: 1. mesto KGD Slovenj Gradec (674 točk), 2. mesto Gozdarsko društvo Postojna (374 točk) in 3. mesto Gozdarsko društvo Kočevje (368 točk). Vsi najboljši, pa tudi najbolj prizadevni zadnji, so na zaključnem delu tekmovanja dobili pokale in priznanja. Smučarsko tekmovanje pa ni bilo namenjeno samo merjenju smučarskih moči. Namenjeno je bilo tudi druženju »razkosane« slovenske gozdarske druščine, kateri so ob podelitvi nagrad zapeli pevka in pevci gozdarskega pevskega zbora »Stezice«. Po uradnem zaključku so maloštevilne tekmovalke lahko ob mnogoštevilni druščini tekmovalcev rajale do trde teme. Da je tekmovanje uspelo stoodstotno, je poleg predsednika društva, Karla Zagorca, veliko pripomogel tudi Hinko Andrejc, še posebno pa finančna ter materialna pomoč številnih sponzorjev. Člani Koroškega gozdarskega društva se zahvaljujemo delovnim organizacijam in drugim, ki so podprli izvedbo državnega prvenstva gozdarjev v veleslalomu in smučarskih tekih: Zavod za gozdove Slovenije - OE Slovenj Gradec, GG Slovenj Gradec, Skupina Prevent - Tovarna ivernih plošč Otiški vrh, Gozdarska zadruga Slovenj Gradec, Drevesnica Omorika Muta, Občina Črna na Koroškem, Gradnje IGEM Slovenj Gradec, Gorski turistični center - GTC Kope, TAB - Tovarna akumulatorskih baterij Črna na Koroškem, MPI - Metalurgija, _ plastika, inženiring Žerjav, Cablex Mežica, Rudnik Mežica, Gradbena mehanizacija in gradbena dela Marjan Slemenšek, Turistična kmetija Plaznik v Bistri. ▲ Vm mamm 6 INFORMATIVNI GOZDARSKI STORŽI V DECEMBRU GORAZD MLINŠEK, univ.dipl.inž.gozdarstva, % Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Vremensko je bil december pester. Novembrska nižinska oblačnost, katero so na Koroškem prekinjale prehodne lokalno različne kratkotrajne dežno-snežne plohe, se je nadaljevala v prvi polovici v decembru. V drugi polovici decembra smo lahko uživali v jasnih dneh in nizkih temperaturah (24. 12. do -11 °C). Zadnji decembrski dnevi niso bili nič kaj zimski. 28. je pričel pihati jugozahodni veter, ki je prinesel otoplitev in dež. Zadnji dan v letu pa se je zrak ponoči le ohladil, tako da je bil prehod iz starega v novo leto snežen. tAfAtifitlti December je bil zaradi praznikov delovno krajši, vendar pa zelo naporen in pester. Več je bilo pisarniškega dela, saj je zadnji mesec v letu mesec zbiranja in urejanja podatkov za program o delu območnih in krajevnih enot ZGS ter vlaganje v gozdove v naslednjem letu. tA*A*A#AtA*A Gospodarjenje z gozdovi je načrtno. Za vse gozdove v območju izdelujemo območne gozdnogospodarske načrte, gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot - v OE Slovenj Gradec je deset gozdnogospodarskih enot - za obdobje desetih let in gozdnogojitvene ter sečno-spravilne načrte. Vsi ti načrti so namenjeni boljšemu gospodarjenju z gozdovi, in sicer tako gozdarjem kot lastnikom in drugim uporabnikom gozdov. Gozdarji odseka za urejanje gozdov na območni enoti predstavijo območni načrt na javni razgrnitvi, območje pa lahko predstavijo s pomočjo zloženke. Tako smo v decembru izdelali lično zloženko o koroškem gozdnogospodarskem območju, namenjeno širši javnosti. Največ truda sta v to zanimivo publikacijo vložila Branko Gradišnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje na OE Slovenj Gradec, v tekstni del, v oblikovanje pa računalničar Samo Vončina. Zgibanko lahko dobite na sedežu območne enote v Slovenj Gradcu ali v vaši krajevni enoti. tA#A*A*A#A*A Zavarovane gozdove Pohorja so ob pomoči gozdarjev javne gozdarske službe (OE Maribor, OE Slovenj Gradec, OE Celje) predstavili širši javnosti uslužbenci Zavoda RS za varstvo narave - OE Maribor in Zavoda za turizem Maribor na slikoviti razstavi zaščitenih območij Pohorja v cerkvi sv. Bolfenka. Uradna otvoritev je bila 3. decembra. *A*A#AtAtAtA V decembru smo nadaljevali s popisi semenskih objektov (semenski sestoji, semenjaki) v KE Mislinja (Komisija, Tolsti vrh) in KE Črna (Koprivna - Mež-narsko), katerim je sledil komisijski popis zdravstvenega stanja. Vsi ti pregledi so potrebni za novo ali ponovno odobritev semenskih sestojev. tAfAfAfAtAtA 17. in 18. decembra so pod nadzorom gozdarjev KE Mislinja delavke drevesnice "Omorika" v semenskem sestoju v Komisiji na Pohorju s 36 načrtno izbranih in podrtih dreves nabrale 622 kg storžev, iz katerih bodo izluščili seme za vzgojo sadik, potrebnih za sadnjo v zasebnih in državnih gozdovih, ki jo načrtuje ZGS. tAtAtAtAtAtA O Pohorju, ohranitvi planj in razvoju krajine med Kopami in Roglo smo razglabljali na posvetovanju Koroškega gozdarskega društva 4. decembra v prostorih gostišča Bellevue v Slovenj Gradcu. Na posvetovanju so z referati sodelovali in razglabljali Karel Zagorc (predsednik KGD), Mika Medved, Branko Gradišnik (oba ZGS OE Slovenj Gradec), Matjaž Jež (Zavod za varstvo narave - OE Maribor), Marko Kac in Boris Kevc (oba Mariborska razvojna agencija). AA9AtAtAtAtA V Medani v Goriških Brdih smo se sestali vodje oddelka in odsekov za gojenje in varstvo gozdov ZGS. Osrednja tema sestanka so bili podlubniki in pravočasni preventivni ukrepi pri zatiranju le-teh. V letu 2004 pričakujemo ponovno prenam-nožitev podlubnikov, zato moramo tako gozdarji kot lastni- ki gozdov pravočasno ukrepati. AAtAtAtAtAtA V Medani smo se uradno poslovili od sodelavca, mag. Jožeta Papeža, vodje odseka za gojenje in varstvo gozdov, ki je zasluženo odšel v pokoj. Želimo mu še veliko zdravih naravovarstvenih upokojenskih užitkov. •AtAtAfAtAtA 4. decembra je Zavod za gozdove Slovenije pripravil osrednjo prireditev razglasitve najbolj najbolj skrbnim lastnikom gozdov v letu 2004 čestitamo za prizadevno gospodarjenje z gozdovi in dobro sodelovanje z javno gozdarsko službo. Obljuba dela dolg - obiskali jih bomo in predstavili širši javnosti v Viharniku. ?AtAtAtAtAtA Zadnji pa se je od nas, kot »kontrolor« in dober svetovalec, v starem letu delovno poslovil gozdarski inšpektor Drago Križan. Kontroliral je izvajanje Pravilnika o varstvu gozdov in Gojitelji ZGS v Medani v Goriških Brdihj prvi levo Jože Papež j Foto Gorazd Mlinšek skrbnih lastnikov gozdov. Na turistični kmetiji pri Lukancu v Selu pri Bledu se je srečalo štirinajst najbolj skrbnih lastnikov gozdov iz vseh območnih enot Zavoda za gozdove. Na prireditvi so jim delali družbo predstavniki območnih enot ZGS, sveta ZGS, občine Bled, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije. V OE Slovenj Gradec je bil izmed šestih najbolj skrbnih lastnikov gozdov posameznih ^krajevnih enot izbran Vlado Save, p. d. Mikej iz Pameč. Na osrednji prireditvi v Selah pri Bledu sta našega »naj« lastnika spremljala Milan Tretjak, vodja OE Slovenj Gradec in Jože Jeromel, predsednik sveta ZGS OE Slovenj Gradec. Vladu Šavcu in ostalim Pravilnika o gozdnogospodarskem in gozdnogojitvenem načrtovanju. tAtAtAtAtAtA Vsi zaposleni v javni gozdarski službi OE Slovenj Gradec smo pestro in delovno leto 2003 skupaj zaključili kulturno in prijetno. 19. decembra smo imeli zaključek leta na kmečkem turizmu Ploder v Šentanelu nad Prevaljami. Pogovorili smo se o celoletnem delu, ob odhodu iz starega leta v novo nam je zapel gozdarski pevski zbor »Stezice«, Avgust Kunc pa nam je s pomočjo diapozitivov predstavil svoje potepanje po mestih in gozdovih Tajske. Na srečanju smo si zaželeli zdravja, predvsem pa pristnega sodelovanja v letu 2004! ▲ iwmmi 7 VELKI PETELIN JE PARADIRAL PO BALKONSKI OGRAJI DANILO SMOLAR V decembru, ko vsi pričakujemo darila, je boginja Diana posebej obdarila lovce v LD Bukovje. Med hiše ob smučišču pri Bukovniku na Se-lovcu v Otiškem vrhu je poslala prelepega velikega petelina, kralja med gozdnimi kurami. Petelin se je sprehajal po slemenih hiš, po balkonskih ograjah, se spustil na tla pa vzletel na vejo ... Nič kaj boječe je med lovci in drugimi opazovalci pobiral semena trav in jagodičja. Po naši presoji je bil petelin mlad. Imel je vedenjske motnje, ki se pojavljajo pri tej vrsti divjadi, saj se je prav bahavo razkazoval tri dni, potem pa odletel proti Kronski gori. Kasneje ga nismo več opazili. Po razgovoru z lovskim inšpektorjem Dragom Križanom je takšno vedenje pri tej vrsti kar pogosto. Zakaj pišem te vrstice? Zato, ker je takšno obnašanje velikega petelina nenormalno in da slutiti, da je bil petelin bolan. Ker je to zelo previdna gozdna kura, ki izredno dobro sliši in vidi, ga lovci opazujemo v času parjenja. Ko se bori za svoj položaj med tekmeci in za naklonjenost pri kurah, je nekoliko manj pozoren na okolico in le takrat se mu lahko približamo na tako razdaljo, da ga lahko vidimo in mogoče tudi fotografiramo. Veseli smo, da ga v loviščih nekaterih lovskih družin na Petelin in starešina LD Bukovje, Danilo Smolar Petelin na balkonu Foto AV Jože Pačnik Koroškem še vedno vidimo in slišimo. Veliki petelin in ruševec sta v Sloveniji že vrsto let popolnoma zaščifena. Vsako leto v skladu s »Karavanškim sporazumom« evidentiramo stanje populacije oziroma preverjamo število pojočih petelinov vzdolž avstrijsko-slovenske meje od Jesenic do Dravograda. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je stanje na naši strani meje zadovoljivo. Moteče pa je to, da ga onstran meje vsa leta lovijo, saj jim Lovski zakon v Avstriji dovoljuje odstrel enega petelina na deset pojočih v spomladanskem času. Zato si upam trditi, da je naš sedanji in predlagan novi Zakon o lovu in divjadi bolj naravovarstveno naravnan in ekološko na višjem nivoju, kot so nekateri v Evropi in na katere se radi sklicujejo politiki v parlamentu. Vesel sem, da smo ohranili naravno okolje v takšni meri, da lahko mi opazujemo in da bodo tudi naši potomci poznali to in mnoge druge vrste divjadi. Mirko Šušteršič je že leta 1951 v knjigi »NAŠ LOV - PRVI DEL« v prvem odstavku poglavja VELIKI PETELIN zapisal: »/.../ Zato stalež divjega petelina močno pojema tam, kjer moderno gozdarstvo spreminja naravne gozdove /.../«. Zadovoljni smo lahko še toliko bolj, ker se te črne napovedi, dane že pred dobrimi petdesetimi leti, niso uresničile. A NAŠ PRVI TVS - 1500 STANKO HOVNIK _ _ - A Na posnetkih je delovni stroj, večbobenski vitel s stolpom TVS - 1500, ki so ga izdelali naši strokovnjaki v letih 1982- 1983 v takratnem obratu Transport in servisi. Na prvi predstavitvi spravila lesa, februarja 1983, se je dobro obnesel, zato smo nekaj takih naredili še za potrebe proizvodnje v Gozdnem gospodarstvu, nekaj pa smo jih prodali naročnikom ostalih GG v Sloveniji in bivši državi. A Foto.: Stanko Hovnik EVROPA PRIHAJA TUDI V GOZD Polni pričakovanj smo tudi letos pospremili začetek novega leta, ki naj bi bilo zaradi pridružitve v Evropsko gospodarsko skupnost še posebej prelomno. Mi ne odhajamo v Evropo, saj v njej živimo že vrsto let, Evropa prihaja k nam s svojimi standardi in zahtevami - tudi pri delu v gozdu. V trgovini z lesom bo med evropskimi partnerji zelo pomembno točno izpolnjevanje dogovorov predvsem pri natančnem zagotavljanju kvalitetnih in rokovnih zahtev; in te zahteve se bodo kajpak prenesle tudi k našemu delu v gozdu. Velik poudarek bo seveda namenjen pravilnemu krojenju lesa. Krojenje daljših sortimentov, pravilna izdelava korenovca (še zlasti pri nagnitih kosih), hiter odzivni čas med naročilom in dobavo ter zadostna nadmera so stalnice, ki bodo v grobi tekmi s konkurenco še posebej izstopale. Cenovna nihanja glede na ponudbo in povpraševanje se bodo spreminjala pogosteje, prag tolerance še sprejemljivih napak pa se bo dvignil. Pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec bomo namenili posebno pozornost svetovanjem o pravilnem krojenju lesa. Naši odkupovalci bodo radi svetovali, saj ima vsak sortiment in vsaka drevesna vrsta svoje zakonitosti in tehnike, ki jih včasih radi pozabimo. S pravilnimi določitvami mest prerezov debel bomo privarčevali ali zaslužili - tudi v Evrih! ▲ LETOVANJE V TERMAH MORAVCI Sindikat Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec V letu 2004 je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, d. d., sklenilo pogodbo za najem apartmaja v Termah Moravci. Letno lahko koristimo 170 dni po dogovoru z lastnikom. Apartma je na voljo že v mesecu februarju. Cena za najem je za delavce Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec ca 6.000 SIT na dan in vsebuje dve karti za kopanje. Vse dodatne informacije lahko dobite na upravi Gozdnega gospodarstva v tajništvu. GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC DOBRE STVARI OSTAJAJO! - GG SLOVENJ GRADEC Pokličite naše odkupovalce lesa: Mežiška dolina: BRANE ŠIRNIK 041 656 008 Dravska dolina: IVAN MARTINI 041 656 005 Mislinjska dolina: BRANKO ARL 041 655 993 Na nagradno vprašanje, ki smo ga postavili v zadnji lanski številki Viharnika, ste vsi pravilno odgovorili, da je bil posnetek narejen na 10. srečanju pihalnih orkestrov v Trbonjah. Na fotografiji sta Aleksander Kotnik in njegov sin Tine. Nagrado, zlat obesek za verižico, prispevek Stanka Planinšca - zlatarja v slovenjegraški Katici, bo prejela Marija Krištof, Robindvor 70, 2370 Dravograd. Uredništvo mmMM 9 PRISPEVEK SLOVENJGRAŠKE OBČINE NA PODROČJU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA V LETU 2003 Leto 2003 je hitro minilo. Naloge, ki smo si jih naložili skupaj z mestnim svetom Mestne občine Slovenj Gradec, smo poskušali opraviti čimbolje. Glede na to, da so bile ob koncu leta 2002 volitve, nam je kljub vsemu uspelo sprejeti proračun za leto 2003 v mesecu aprilu. Ne glede na to, da je bil proračun sprejet nekoliko pozno, pa smo skupaj z našimi strokovnimi službami v drugi polovici leta 2003 realizirali večino zastavljenih investicij in nalog. Naš proračun za leto 2003 je znašal 2.910.010.036,60 tolarjev, po opravljenem rebalansu pa je proračun za leto 2003 znašal 3.064.245.552,20 tolarjev. V prispevku vas želim seznaniti z aktivnostmi, ki so se odvijale na področju kmetijstva in gozdarstva v letu 2003 in v katere so bile vpete tudi strokovne službe uprave Mestne občine Slovenj Gradec. V letu 2003 smo za področje kmetijstva, skupaj s sredstvi za pomoč kmetom, ki so pravočasno prijavili sušo, podvojili sredstva v primerjavi z letom 2002. Mestna občina je v letu 2003 sofinancirala za področje kmetijstva in gozdarstva naslednje projekte: • Sofinanciranje preventivnih pregledov mastitisa; • Sofinanciranje reprodukcije govedi; • Sofinanciranje apnene moke - nova postavka; • Podpora društvom, strokovnim prireditvam in strokovni publicistiki v kmetijstvu in gozdarstvu; • Stroški strokovnih opravil (analize); • Priprava projekta in razvojnega programa Golavabuka, Gradišče, Legen; • Izobraževalni programi s področja kmetijstva (tečaji, seminarji • pH na travnikih pod 5 in na njivah pod 5,5; • apno lahko uveljavljajo tisti kmetje, ki uveljavljajo za to površino subvencijo EKOl. Glede na velik odziv interesentov za apneno moko smo sestavili seznam kmetovalcev in količine apna v razmerju do omejenih proračunskih sredstev za sofinanciranje apna, katerega smo lahko letos sofinancirali. Mestna občina Slovenj Gradec je v letu 2003 iz proračuna namenila za sofinanciranje nabave 191 ton apnene moke v višini 1.200.000.00 tolarjev. DELEŽ SOFINANCIRANJA APNENE MOKE ( 191000 kg ) Suša 2003 Mestno občino Slovenj Gradec je zaradi zelo majhnih količin padavin, najbolj seveda kmetijske površine in s tem kmete, močno prizadela suša. Na podlagi Uredb in navodil ustreznih ministrstev RS smo v mesecu juliju pozvali vse, ki jih je prizadela suša in imajo ustrezna dokazila, da le-to prijavijo. Tako je bilo za sušo prejetih 386 vlog. (graf nam pokaže, da je bilo najbolj prizadeto travinje (v ha). • Izobraževalni programi s področja gozdarstva; • Sofinanciranje prevozov mleka (nov., dec.) - nova postavka; • Odprava posledic suše. Iz naslednjega grafa je razvidna primerjava realiziranih odhodkov (2002 in 2003) namenjenih kmetijstvu iz proračuna MOSG. Primerjava realiziranih odhodkov namenjenih KMETIJSTVU iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec (leto 2002 in 2003 in planirana sredstva za leto 2004-brez prenosov) 25.000.000,00 t 20.000.000,00 * 15.000.000,00 c 10.000.000,00 > 5.000.000,00 0,00 ,00 13.196.47 ,00 □ planirana sredstva za leto 2004 (brez prenosov) ta dodatno rezerv, sklad-pomoč kmetom po suši ^ proračun Opomba: natančen znesek realiziranih odhodkov za leto 2003 bo znan po zaključnem računu Po zaključnem računu za leto 2003 nameravamo zagotoviti še dodatna sredstva za kmetijstvo in gozdarstvo za proračunsko leto 2004, in sicer v višini 2.450.000,00 tolarjev (predvidoma 2 MIO tolarjev za sofinanciranje malih agromelioracij in še dodatno za sofinanciranje apnene moke 450.000,00 tolarjev). To pomeni skupno skoraj 16.000.000,00 tolarjev za to proračunsko postavko (brez prenosov). V letu 2003 je Mestna občina Slovenj Gradec sofinancirala nabavo apnene moke za razkisanje zemljišč. Na podlagi sredstev, ki so bila zagotovljena v sprejetem proračunu Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2003, smo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo - izpostava Slovenj Gradec -z obvestilom pozvali kmetovalce (zbiranje prijav od 14. 10. 2003 do 22. 10. 2003 na sedežu Kmetijsko svetovalne službe Slovenj Gradec), da podajo svoje potrebe po apneni moki za razkisanje zemljišč. Pogoji za sofinanciranje apnene moke so bili: • analiza zemlje iz leta 2001, 2002 ali jeseni 2003; Poškodovanost po kulturah (suša)-večje površine v Mestni občini Slovenj Gradec - KONČNO POROČILO 30001 m 2500 A ■ # □ HA] 2000 Površina v ha 1500 A 1000 500 a s sil.koruza TDM travinje hmelj kulture Naslednji graf kaže poškodovanost travinja zaradi suše 2003 po nekaterih krajih. _ POŠKODOVANOST travinja (suša 2003) PO NEKATERIH KRAJIH-končno poročilo 1 Mestna občina Slovenj Gradec se je glede na veliko razsežnost suše, ki je prizadela kmete, odločila, da le-tem nameni pomoč iz sredstev proračuna v višini 7 MIO tolarjev. Odbor za razvoj podeželja, kmetijstva in gozdarstva pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec je 18. 09. 2003 po pooblastilu občinskega sveta sprejel naslednji SKLEP Odbor za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem svetu Mestne občine Slovenj Gradec soglaša, da se finančna sredstva v višini 7 milijonov tolarjev, kot pomoč za odpravo posledic suše, razdelijo kmetom v Mestni občini Slovenj Gradec, ki so sušo pravočasno prijavili. Finančna sredstva se razdelijo za kulturo travinje, pri tem pa je potrebno upoštevati ocenjeno stopnjo poškodovanosti in površino travinja. Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec so dolžne upravičence obvestiti o višini finančne pomoči, le-ti pa se lahko odločijo za pomoč v obliki krme ali v obliki finančnih sredstev. Glede na dano možnost, da se kmetje lahko odločijo o obliki pomoči, smo prejeli naslednje zahtevke: NAČIN OBČINSKE ST. ZNESEK V POMOČI UPRAVIČENCEV SIT Denarna sredstva 290 5.414.187,41 Koruza 44 694.128,50 Pesni rezanci 43 748.2 3 3,41 Ječmen 4 120.936.63 Krmilna moka 1 16.098,34 Niso podali vloge 3 6.415,71 Niso upravičeni 1 SKUPAJ Neurje in toča 386 7.000.000,00 h-