PoSiulm plačana v gotovhri Leto LXVH., št. 160 Ljubljana, sreda 18. julija I934 Uim i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserata do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit mta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — ^Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IX TTFRAVNIŠTVO UTTJL-JANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon št. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10-35L BESEDA O NAŠEM ŠOLSTVU Nekaj načelnih misli ob koncu šolskega leta — O *«>lstvu premalo razpravljamo Ljubljana. 18. >ulija. Zveza *6oIa in dom« čuti potrebo, da poda nekaj načelnih misli 0 našem šolstvu ob koncu šolskega leta. Počitnice imamo. Dijaki so se razkropili &irom domovine in starši si oddahnejo, ako So otroci šolsko leto srečno dovršili. Ako otrok ni izdelal razreda, malo pozabavlja-jo na učitelje ali profesorje in se tolažijo, da bo morda prihodnje leto boljše. Učitelji in profesorji hvalijo ali pa tožijo, da so dijaki slabi Ln da se ne zanimajo za šoio. Najbrž je že od nekdaj tako, da starši :n učenci iščejo Krivde za neuspehe na učitelju, učitelji, oziroma profesorji pa ua učencih. Vsak bo imel nekaj prav in zato bo najbrž resnica nekje v sredi; toda pri delu v šoli sodelujejo tudi drugi važni činitelji, ki so včasih močnejši kot učitelji .n učenci, ki lahko tudi najboljšemu učitelju in skrbnim učencem skoro onemogočijo napredek pri pouku. Učenci so nam po svojih zmožnostih in nagnenjih nekaj danega, s čimer moramo računati in gar naj šola šele oblikuje. Tudi učitelji in profesorji so po svojem značaju in sposobnostih že dovršene osebnosti tako da se skoro ne dajo v osnovi iz-premeniti. Vsako leto objavijo dnevni listi tabele o številu razredov in učencev ter ocene v vedenju in napredku. Ni naš namen podati •snkaj števila učencev, učiteljev in šol, tudi ne številčnega razmerja učencev, ki so dovršili razrede odlično, prav dobro, dobro, ki imajo popravni izpit ali ki so celo padli. Iz poročil, ki jih imamo o delu v šoli med letom in ob sklepu leta. bi lahko ugotovili nekatere vnanje in notranje vzrose neuspehov v naših šolah. Vplivi gospodarske krize na šolstvo Sedanja gospodarska kriza se je tako globoko zajedla v vse področje našega udejstvovan.ia. da je tudi naše šolstvo hudo prizadeto po njej. Predvsem nam manjka v vseh krajih in pri vseh vrstah šol zadostnih in primernih prostorov. To je prav tako v kmečkih občinah kakor v mestih, da sta več Krat po dva razreda v enem prostoru ali pa je v razredih, kjer je prostora in kjer bi smelo biti 30 do 40 učencev sedaj 60 do 70 5n celo 90 učencev. Tudi na srednjih šolah v Mariboru in Ljubljani ni nič boljše, vse so prenapolnjene. Poleg tega so tudi stavbe po večini starejše ter po svoji notranji ureditvi prostorov, razsvetljavi, zdravstvenih naprav, zračenja in drugih ozirih ne odgovarjajo današnjim, vzgojnim, učnim in higienskim zahtevam. Pred vojno so gradili šole za tedanje prilike ali še teh malo. Meščanskih šol skoraj niso imeli, zato so te danes najbolj zapostavljene in se morajo stiskati po večini z osnovnimi šolami v istih prostorih ker jih še mnogo nima lastnih stavb. Srednje šole v Ljubljani in Mariboru so prenapolnjene, ker šole z 1200 do 1300 učenci ne morejo vršiti pravega vzgojnega dela, ker je zaradi preveliKega števila učencev, razredov in profesorjev pretrgan stik med učenci kn profesorji, med profesorji samimi ter med profesorji in direktorjem, ki naj bi duhovno vodil ves zavod. To niso več šole. ki bi duhovno vodile mladino in bi profesorji, kot osebnosti vplivali nanjo, ker ne pridejo v ožji stik žnjo, temveč šolske tovarne, kjer se izdeluje blago na debelo. Pri tem seveda ne more biti pravih učnih, še manj pa vzgojnih uspehov. Ne sme nas varati samo boljši uspeh, ki ga kažejo let.ni izKazi večjih zavodov v primeri z manjšimi, ker to še ne kaže vzgojnih uspehov. Na zavodih z velikim številom učencev v razredih ima važno vlogo slučaj, ker učenci pridejo ocenjevanju samo dvakrat ali trikrat na vrsto v semestru. Jezikovni pouk v takih razredih je skoro nemogoč posebno v tujih jezikih. Čeprav je Kriza v gospodarstvu, je vendar skrajni čas, da se zgrade potrebne šole. ker boljše izobražen naraščaj bo lažje premagal tudi gospodarske težave. Težje kot pomanjkanje učnih prostorov smo občutili pomanjkanje učnih oseb in to na vseh vrstah šol. V -nekaterih okrajih je manjkalo na osnovnih šolah po več učiteljev, tako. da so bile šole zaprte, ali poe-dini razredi združeni, da je prišlo do TO in celo 100 učencev na enega učitelja. V Ljubljani in Mariboru ter njih najbližji okolici je bilo obratno celo preveč učnih oseb. Kljub temu je primanjkovalo v celoti v Sloveniji preko 100 učiteljev. Ako bi se držali določb zakona o narodnih šolah glede števila učencev v poedinih razredih t. j. 40—50 učencev, bi ne bflo nič brezposelnih učiteljev, ter bi jih celo primanjkovalo. Nekoliko si je pomagala šolska uprava s fondom za brezposelne in namestila nekaj učiteljev, nekaj pa jih je namestilo ministrstvo v maju iz proračunskih prihrankov in odtegljajev draginj-skih doklad poročenim učiteljicam. Tudi na meščanskih šolah je bilo med letom veliko pomanjkanje učiteljev, da skoraj ni bilo šole, ki bi imela popoln učiteljski zbor in so ostale na mnogih šolah nadure, da je bilo učiteljstvo preobremenjeno. Dodelitve učiteljev z osnovnih šol so šle na škodo pouka v narodnih šolah. Tudi v srednjih šolah so bili nekateri nameščeni šele med šolskim letom ter so se menjavali profesorji za nekatere predmete štirikrat do šestkrat. Tretja težka rana v našem šolstvu je veliko pomanjkanje učnih pripomočkov za učence Ln učitelje. Na mnogih osnovnih :n meščanskih šolah v siromašnih krajih komaj spravijo nekaj knjig za učence, da imajo vsaj nekateri učne knjige in si potem med seboj izposojajo. Podporne knjižnice nimajo sredstev, da bi zadostile ^rsem potrebam in preskrbele vsem siromašnim učencem knjige, zato se vrši pouk celo brez knjig. Vzajemna pomoč staršev in mladine bi lahko veliko odpomogla in obenem vzgaja la mladino k solidarnosti. Zbirke učil na šolah so zastarele, ker m nobenih sredstev za nabavo novih Novi načini pouka nova področja v tehr.iki n gospodarstvu so dali že davno priliko, da so sestavili strokovnjaki tudi nove učut-pripomočke, le da jih naše šole ne morejo nabaviti. Zato je popolnoma razumljivo, da pouk v fiziki, kemiji in zemljepisju ni dovolj življenjski in ne vzbudi pravega zanimanja pri mladini. Za pouk zemljepisja in zgodovine bi morali imeti vsaj v mestih na razpolago fci-nematograf z dobrimi vzgojnimi in poučnimi filmi, da bi take predstave biie brezplačne Ln obvezne, ker bi bile del rednega pouka. V nekaterih državah so to že uvedli. Pri nas je priredilo v Mariboru društvo »šola in dom« nekaj predstav. Dalje moramo doseči od prometnega ministrstva brezplačno vožnjo za učitelje in učence za poučne izlete, ki naj bodo sestavni del rednega pouka iz zemljepisja in zgodovine ter prirodopisja ker imajo posebne važnosti za narodno in držpvljansko vzgojo. Različne vrste šol Sedanje vrste šol so se izoblikovale v daljši dobi in so odgovarjale svojemu namenu, ko so nastale. Duhovno in stvarno življenje pa se razvija dalje in kaže vedno nove potrebe, za katere mora šola pripraviti mladino. Tako so nastale pri nas vrste šol, ki so namenje ne mladini iste starosti, so si pa po svojem notranjem ustroju, načinu pouka in duhu. ki vlada v njih povsem nasprotne. Glede osnovnih šol od prvega do četrtega razreda je najmanj sporov ker je njih naloga jako omejena in enostavna, a kljub temu najvažnejša. Od četrtega razreda dalje imamo kar tri različne vrste šol, višjo narodno, meščansko in nižjo srednjo šolo. Da bi se omejil naval na srednje šole je skoro onemogočen prihod z višjih narodnih in meščanskih šol v srednje šole. Nižje srednje šole same pa imajo tri različne tipe, in sicer humanističen in realno gimnazijski in realčni tip Otrok z desetimi leti še ni toliko duševno razvit, da bi se lahko sam odločil, za katero vrsto šol je sposoben. Tudi starši in učitelji ne morejo spoznati pri otroku v tej dobi talentov, ker niso še izoblikovani. Otrok pride na ta način v neko šolo po želji staršev, brez ozira na to ali ima sposobnosti za tako duhovno Ln pozneje življenjsko smer, kakor jo ima tista šola. še težji so prehodi v višjih razredih srednjih šol. Iz vsega sledi, da bi morala za štiriletno osnovno šolo slediti enotna nižja srednja šola, ki bi trajali tri ali štiri leta in ki bi jo obiskovali vsi otroci ter bi po krajevnih gospodarskih in kulturnih potrebah imela več tipov, toda še vedno toliko skupnosti, da bi po dovršeni enotni prednji šoli vsak prišel lahko v katerikoli tip višje srednje ali strokovno srednje šole. S tem bi dvignili dobo, ko se mora odločiti otrok za neko stroko do štirinajstega ali petnajstega leta, ko so se že pokazale posebne sposobnosti in nagnenja ter ima otrok Že nekoliko vpogleda v različne poklice, da se lahko že zavestno odloči za določeno življenjsko pot. Tudi po dovršeni višji srednji in strokovni šoli naj bi bil mogoč prehod z diferencialnimi izpiti na katerokoli visoko šolo. S tem bi omogočili učencem prehod iz t-e šole v eno v primeru da niso v začetku prišli v šolo, ki odgovarja njihovim sposobnostim in nagnenjem in obenem dosegli možnost večje izbire najsposobnejših za znanstveni študij. Sedanja organizacija šo'-stva ni več v skladu s sedanjimi življenjskimi potrebami, ker so poedini tipi šol bili ustanovljeni že pred 300 leti za tedanje potrebe. Smo na prehodni dobi, ko se pri nas šele ustvarjajo nove oblike šol, zato naj bi pač razmišljali starši in učitelji posebno pa voditelji prosvetne uprave, kakšni tipi šol bi biti za naše prilike najprimernejši, da bi zadostili obče človeškim in našim narodnim zahtevam ter tudi vsakemu poedincu dali možnost čim višjega kulturnega razvoja. Poedinec mora staviti svoje sposobnosti družbi na razpolago, toda družba je dolžna nuditi vsakemu mož- nost, da si jih tudi razvije. Novih oblik šol ni mogoče uvajati takoj, zato bi morali ustanoviti prvo nekaj poiz-kusnih sol, v katerih bi preizkusili novo organizacijo, učne načrte načine pouka in učila, ter jih šele na podlagi izkustev izboljšali in splošno uvedli. Da bi ne bilo strahu pred takimi preizkusnimi šolami bi morali pritegniti najboljše učitelje, ki bi s svojo osebnostjo jamčili za uspeh, ker bi jih pri delu ne smeli ovirati ozkosrcni birokratski predpisi. To omenjamo posebej zato, ker so pri nas v zadnjih letih brej vsakega prehoda in preizkušnje celo med šolskim letom uvajali nove učne načrte, kar bi se ne smelo zgoditi. Učni načrti naj se preizkusijo, potem šele postopoma uvedejo od najnižjega razreda dalje na vsaki vrsti šol. V zvezi z organizacijo šolstva je tudi vprašanje v kakšnem razmerju naj bo šola do življenja, v katerem živi mladina. Tu ne gre za teoretsko pedagoško vprašanje, ali naj šola vodi življenje, ali ga samo spremlja, ker to vprašanje je samo po sebi rešeno s tem, da je šoli v človeški družbi že določena naloga, preko katere ne more iti. šola je poleg življenja oblikovalni-ca človeškega duha in ni sama sebi namen in si tudi ne more postavljati nalog izven in nad človeka, ki živi takšno ali drugačno življenje ter se ob njem tudi duhovno oblikuje. Sedanja šola se je po svojem notranjem ustroju in duhu oddaljila od sedanjega življenja, zato se ji mladina, in sicer najsposobneja in najboljša odtujuje in je celo sovraži. šola bo morala odpreti svoja vrata novemu duhu Ln novemu življenju, ki ga živi mladina, ne da bi morda s tem poplitvila pouk in vzgojo, temveč, da bo ob globokih in težkih doživetjih dnevnih dogodkov dvignila mladino k višjemu spoznanju obče veljavnih zakonov, ki vladajo tudi vsakdanje življenjske pojave, življenje in življenjski pojavi naj bodo izhodišče za šolsko delo ki vodi mladino preko resnice, dobrote in lepote zopet v življenje. To ni nič novega. Tako so se duševno oblikovali voditelji človeštva ker so z bistrim očesom opazovali tok življenja, in spoznali v njem večne zakonitosti. Induktivni postopek v prirodnih znanosti velja tudi za poznavanje življenja, ker pa naj bo šola del življenja, tudi na šolo. Izvod iz pridobljenih spoznanj je dan že v bistvu stvari same. Ta postopek je podan tudi v načinu razvoja našega mišljenja, ker šele na podlagi mnogih poedinosti pridemo do spoznanja splošnosti. Zato mora tudi šola izhajati od življenjskih poedinosti do zadnjih globin, ki jih je dosegel človeški duh. Posledica sedanjega načina dela v šoli je ta, da tožijo absolventi srednjih in strokovnih šol. da jim šola ni dala ničesar in da so se šele v življenju morali vsega priučiti. Ako ni dala srednja šola za življenje potrebne prakse, bi pričakovali, da so njeni učenci vsaj za teoretsko znanstveno deVo dovolj pripravljeni, toda vseučiliški profesorji tožijo o pomanjkljivi pripravi absolventov srednjih šol za znanstveni študij. V industriji in obrti imamo v naši državi zaposlenih na tisoče inozemcev, ki so neobhodno potrebni kot »strokvnjak-i« delavci, preddelavci. mojstri in inženjerji, čeprav imamo za vsa ta dela strokovne šole. ki pa najbrž ne dajo zadostne izobrazbe za resnično praktično delo. že stari klasiki so zahtevali da se učimo za življenje in ne za šolo. tega -ičela se bo morala oprijeti tudi naša šola. O šolstvu premalo razpravljamo Pri nas smo dosedaj še vse premalo razpravljali o našem šolstvu, njegovi ureditvi in o šolskem delu. živeli smo še vedno v duhu absolutistične dobe. ko so nam tujci skopo merili naše izobrazbene prilike in smo se morali boriti za vsak razred srednje šole posebej, ter smo jim bili hvaležni, da so nam sploh dali kako šolo. Danes smo državni narod, ki naj sam odloča o načinu pouka in vzgoje v vsakem oziru, ter je dolžnost vsakega poedinca da pomaga graditi stavbo vsega našega šolstva. Tega vprašanja ne morejo rešiti predstavniki šolske uprave in strokovnjaki temveč vsakdo, ki ima zato potrebne sposobnosti. Posebno bi bflo želeti, da starši sodelujejo v roditeljskih organizacijah, da z organiziranim delom pomagajo izpopolniti našo narodno izobrazbo. Do sedaj delujejo društva >Šola in dom*, ki je iskala rešitve vseh perečih vprašanj v našem šolstvu od ureditve prostorov, nameščanja in premeščanja učnih oseb. organizacije šolstva, šolnin, učnih načrtov, dijaških domov, zaposlitve mladine, izobrazbe staršev itd. Priznati moramo, da se učiteljstvo vseh kategorij šol trudi v svojih organizacijah, da najde najboljšo obliko svoji vrsti šol. ali ravno v tem, da skrbi vsaka organizacija za svojo vrsto šol, nastajajo nasprot-stva med vrstami nčiteljstva in šole se po svojem notranjem delu oddaljujejo. Profesorji srednjih šol govore o pomanjkljivi pripravi učencev v osnovni šoli in so zato dosegli uvedbo sprejemnih izpitov za prvi razred, ter se ne zanesejo na ocene učiteljev iz osnovnih šol. Tudi vseučiliški profesorji zahtevajo sprejemne izpite, za vseučilišče, ker se jim ne zdi zrelostna preizkušnja po profesorjih srednjih šol za zadosten dokaz, da je dijak res sposoben za študij na univerzi. Da bo še več ovir v duševnem razvoju mladine so uvedli sredi srednje šole še malo maturo, da morajo eni in isti učitelji še enkrat preizkusiti dijaka in sebe, ako se niso zmotili in pomotoma pustili učenca preko četrtega razreda. Tako je izobrazbena pot naše mlačne podobna bolj skakanju preko ovir, preko katerih preidejo umski in tudi moralni akrobati, kakor pozneje v življenju, ne ia bi našemu naraščaju odprli ravno pot navzgor, čeprav naj bi bila strma ln težka Preko teh nasprotij med šolami v na- vpični zgradbi nam bi pomagalo skupno delo učiteljev vseh šol in staršev, ki imajo otroke tu m tam in žele. da se mladina čim boljše pripravi za življenje, brez nepotrebnih ovir, ki bolj ubijajo um. kot krepe duševne sposobnosti in ki uničujejo živce mladini in staršem. O vseh šolskih vprašanjih moramo Javno razpravljati, zato bi bilo potrebno, da bi naši listi imeli čim več sodelavcev iz tega področja, ki bi v stalni rubriki o šolstvu redno obravnavali probleme, ki nas teže. S skupnim delom staršev, učiteljev vseh vrst šol in javnosti bomo lažje tudi v dobi gospodarske krize, ki jo spremljajo kr4-ze tudi na drugih področjih, dvignili svoje šolstvo in s tem omiko svojega naroda- Samostan na sodu smodnika Zgodovinski grški samostan je najprvo uničil požar, nato pa je razvaline razdejala še strahovita eksplozija Atene, 18. julija, r. Včeraj je nastal v znamenitem in zgodovinskem samostanu Megatileonu na Peloponezu katastrofalen požar. Ogenj je nastal v celici nekega meniha, in se je s silno naglico razširil na ves samostan. Menihi so se zaman trudili, da bi ogenj poga-sili in omejili. Samostan se nahaja na visoki, težko dostopni skali. V samostanu so čuvaH mnoge dragocene relikvije in druge zgodovinske dragocenosti iz prvih stoletij po Kristusu. Samostan je imel tudi po vsem svetu znamenito knjižnico, v kateri so bili najdragocenejši eksemplari starih knjig. Na pomoč je prihitelo vojaštvo iz vseh okoliških garnizij, toda samostana kljub temu niso mogli rešiti. Ogenj se je razširil tedaj tudi še na samostan, gozdove, in je v plamenih nad 10 kvadratnih kilometrov najlepših gozdov. Davi je nastala na pogorišču strahovita eksplozija, ki je porušila posled- | nje ostanke samostanskega zidovja in razdejala tudi ogromno pečino na kateri je bil samostan. Sprva si tega niso znali pojasniti. Šele menihi so pozneje razložili, kako je bilo to mogoče. V samostanskih kleteh, ki so bile globoko v skalovju je bila še iz leta 1821 velika zaloga smodnika. Ta smodnik so skrili v kleti tega leta, ko so samostan oblegali Turki. S tem smodnikom so hoteli samostan pognati v zrak, ako bi ga bHi Turki zajeli. Pozneje so na ta smodnik docela pozabili in gotovo že več desetletij nihče ni bil v prostoru, kjer ie bil smodnik shranjen. Sedaj pa je zaradi požara ogenj tako razgrel skalovje, da se je smodnik vnel. Od tega je nastala zagonetna eksplozija. Od samostana so ostale sedai samo razvaline. Vsa dragocena knjižnica ie uničena, prav tako pa je eksplozija uničila tudi dva velikanska soda, v katerih so imeli menihi shranjeno več desetletij staro vino. Resen konflikt med Anglijo in Turčijo Anglija je poslala pred Samos 12 vojnih ladij in grozi 7 represalijami, ako ne dobi zadoščenja za smrt angleškega oficirja London, 18. julija, r. Incident, ki je nastal med Anglijo in Turčijo zaradi obstreljevanja strašnega čolna angleške vojne ladje »Cevonshire« s strani turške obalne straže pri Samosu. zavzema vedno resnejše oblike. Na čolnu so bili trije oficirji, od katerih je bil eden ubit in je padel v morje, dva pa ranjena. Angleški poslanik v Ankari je po nalogu svoje vlade zahteval, naj incident preišče mešana turško-angleška komisija. Turška vlada pa je ta predlog odklonila. V angleških krogih so zaradi tega zek> ogorčeni in groze z represalijami. Angleško vojno ministrstvo ie odposlalo na otok Samos 12 vojnih ladij, med njimi dve veliki križarki po 30.000 ton in tri mar.jše vojne ladje po 10.000 ton. Ta korak angleške vlade je izzval veliko razburjenje m ogorčenje v turški javnosti. Turški listi poudarjajo, da so za incident odgovorni Angleži, ki niso spoštovali določb mednarodne pogodbe in se niso pokorili navodilom turške obalne straže, ki je izvršila samo svojo dolžnost. Turški ministrski predsednrk Izmed paša je zaradi tega incidenta prekinil svoj dopust in se vrnil v Ankaro, da osebno vodi vso akcijo v obrambo turškega ugleda in prestiža. O tem kicedentu je bilo v spodnji zbornici vloženih več interpelacij, na katere je odgovoril zunanji minister Simon izjavljajoč, da ne more dati podrobnejših pojasnil, dokler preiskava ni končana. Sporočil pa je zbornici, da je angleška vlada sporočila turški vladi, da smatra ta incident za zelo resno zadevo in da zahteva primerno zadoščenje. Trupla ubitega oficirja dosedaj še niso našli ter so poslali več podmornic m vojnih letal, da ga iščejo. Samomor mesarja v Novem mestu Novo mesto, 18. julija 1904 Davi okrog- 4. si je pognal v svojem stanovanju na Locenski cesti kroglo iz samokresa v glavo 32-letni mesarski mojster Josip Pogoreučnik, doma iz Starega trga pri SlovenjgTadeu. Mladi in simpatični obrtnik se je naselil v našem mestu šele pred dvema mesecema. Prišel je iz Maribora, kjer je vodil mesarijo in gostilno. Zapustil ni nobenega pisma, niti ni komu tožil in zato tudi nihče ne ve, kaj ga je pognalo v smrt. Le park rat je dejal, da ga je njegova hčerka edinka stala mnogo denarja. Zato mislijo, da je iskati vzrok v gmotnih razmerah. Požar v Žabji vasi Novo mesto, 18- julija. V 2abji vasi pri Novem mestu je nastal okrcnz polnoči požar v stanovanjski hiši Jožeta Mikeca. Kljub takojšnji pomoči novomeških gasilcev je hiša pogorela do tal. škodo cenijo na okrog 20.000 Din. Ni znano, ali je bil lastnik zavarovan ali ne. Imenovanje Beograd. 18. julije, p. Znani strokovnjak za pobijanje jetike in primari j mariborske bolnice g. dr. Ivan Mat ko je imenovan za višjega svetnika ministrstva socialne politike in narodnega zdrar»ja z nalogo, da organizira zatiranje jetike po vse i državi Riskanten skok Paril. 18. julrja- AA. Iz Moskve poročajo, da se je znani sovjetski letalec Evdokimov spustil v5eraj a padalom iz višine 81 nO m. toda padalo se mu je odprlo šele 200 m nad zemljo. Letalec je potreboval za pad*o na zemljo 2 minuti in 22 sekund. LJUBLJANSKA BORZA. DevUe: Amsterdam 2303.14 — »15.10 Berlin 1299.58 — 1310.38. Bruselj 793.57 — 797.51, Curi h 1108J5 - 1113.85, London 170£6 — 172.46. Newvork 3368.00—3396 26 Pariz 224.32 — 225.44. Prago 141.12—141.98 Trat 291.01 - 293.41 (premija 28JS otVrf.) Avstrijski šiling v privatne™ kririncu 9.— 9.10. INOZEMSKE BORZE. Corih, 18. julija. Pariz 30.24. London 15.45. \ewyork 306.37. Brjseij 71.60, Milan 26.30, Madrid 41.95. Amsterdam 207-85. FW-lin 117.45. Dunaj 57.80, Praga 12.74. »i ran z. >S LOV EN S Kl SAKO D«, dne 18. julija 1934 Mev I hI Varujmo naše starine! Nujna potreba zakona s prepovedjo izvoza tudi uinetnostno-obrtnih izdelkov shrambo stvari, zato je pa tuđ! že skraj- Ljubljana, 18. julij*. Se ni dol?o tega, ko smo morali pisati, kako nujno je potreben zakon o varstvu naših zgodovinskih in umetnostnih s;jou»e-niKov, ki jih je v naši državi vedno nauj, ker največje i.a tudi nenadomestljive -:«»; -ne gredo v inozemstvo. Pokojna vojvod laja Meklcnburaka je po Dolenjskem izkcpaia take zaklade, da mogočna Anglija ni mogla spraviti skupaj takih bajnih vsot, ia 01 iih bila kupila za svoje muzeje, in *o bili zato ti zakladi razprodani na licitacij: v AmeriKl. Pri nas so bilo izkopane !e neprecenljive dragocenosti in o šgodeviai naše domovine pripovedujejo, sedaj 86 pa 1 njimi ponašajo ameriški muzeji in miljar-derji, ker i-ih uiciiiu> MHlJ obdiv-a t ^doma, čeprav smo" j': h več Tet imeli ohranjene Že v našem muzeju. Doma" H "h i IT zakla ' i ostali, 6e bi imeli zakon, ki bi strogo prepovedoval izvoz starin, kakršnega mia^o že prav vse državo, ki se drugače v ku'-turi in civilizaciji niti od daleč ne mo-:ejo meriti z Jugoslavijo. Mi ta prepotieu-ni zakon še vedno pripravljamo in otlia-a-nio z njim, . čeprav je že vse do zadnjih podrobnostih pretehtano in premišljeno m t-Udi napisano da., bi ga lahko imeli čez noc, na kar je zkiati že tudi nas senator dr. .Vaieutl«. Roiilč opozuijal v senatu m 5C zavzeuuil. t!a Lra uveljavimo takoj. Pa smo doživel: pravo kulturno katastrofu, ni tudi silen polom prestiža PCed ( vsjt-m svetom ob izgubi omenjenih zakladov, a zakon še ve.duo ui Uveljavljon,.. da dan za dnem romajo umeUiiiic in. druge ^tarine iz :ia>-. države če-z mejo v d* žele, kjer se njih. eei:o iei tudi vrednosti za ugled države zavedajo tudi uradni krogi. Italija in Grška sta pel-ni—tujetrr zaradi starin, ki so taka atrakcija, da se z njo ne more meriti nobena druga, saj Grčija gleda komforta daleč zaostaja n. pr. za Slovenijo in bi v Italiji res lahko devali tujce, iz koze, pa Hi bili še vedno tuli najbolj živi h< teli polni ino-zemcev. Po vsem svetu trobimo o 2am mivostih naših krajev in res prihaja vedno več tujcev občudovat našo Dalmacijo predvsem zaradi zgodovinskih spomenikov, prav-rako 60 pa privlačne južne pokrajine tudi zaradi folklore in narodnega binga sploh, ki se z uSpeB m "kosa z vsemi drugimi deželami. Evrope Vsak tujec pa tudi vzame s seboj vsaj majhen drnbeo tega dozdevno neizčrpnega bogastva ter za veft-no odnese vsaj lepo staro vezenieio aii preprogo, ki so iih izdelale- kmečke f&tffe, drusri sp^t male rezbarijo, tjligran ali tudi našo majolike avbo ali pečo, da tudi te še pred le*i vsakdanje stvari postajajo vedno redkejše, še prodno smo "spoznali da* jih njkdar ne moremo nadomestiti. DrugI spel odpelje staro uro ali izrezljano skrinjo, da jih sploh ne prištevamo k redkostim in se tudi naši zbiralci in prekupčevalci ter sta-rinarji že tepo za nje ter hite, da jih čim prej spravijo čez mejo. Tako je bila n. pr v Strahlovi zbirki na najčastnejšem mestu namreč v znani kmečki sobi. najzanimivejša skrinja vse t«' največje zbirke naših domačih skrinj. Sami smo lahko cenili vse predmete Strahlove zbrke in potem ime,-še popust pri tak-o' določeni ccnilni vrednosti, pa j«'1 ta najznamenitejša skrinja vendar- prišla na* staro kramo v Ljubljano. Tudi v našem listu smo javnost opozarjali na njo, ko jo.na stari kram! ob malenkostni ceni čakala na domačega kupca mesece in mesece ter tudi nekaj let, dokler ni izginila nekam proti severni meji. Tudi umetnostno - obrtni muzej pripravljamo in s hvalevredno ter tudi v res niči meoenasto vnemo se ZTOI zavzema, da ga dobimo čim prej. Na raznih razprodajah in tudi posamezno je ZTOI pokupila že prav mnogo najlepših izdelkov nekdanjih naših mizarskih u metni kov in rezbarjev ter kovačev in ključavničarjev ter tud; Hm ci h naših rokodVlrev. ki so t največjo ljubeznijo ustvarili prav take mojstrovine ročnega dela, kakor tuji rokodelci, ki po njih zgodovina imenuje celo sloge in dobe hišne opreme pa tudi redke, do skrajnosti rzpopoh}jono tehnike. Toliko je že sprav Ijenesa in nakopičoro'tfa zlasti v naših muzejih, da- ni nikjer več prostora niti za I--— j- i-mm t. ^» u i v- cul uj ni čas, da zidamo novo poslopje ali pa dana-nji muzej povečamo ln razširimo še kakorkoli. Prav pametna je bila ideja, ki Jo je vsa javnost, pozdravila pred kratkim, da bi na banovinskom svetu za pravkar povišano palačo Banovinske hranilnice zidali tako veliko uradno poslopje da bi lahko sem spravili vse banovinske urade, ko sedaj plačujemo tako ogromne najemnine, da bi lahko z njimi Krili anuitete za novo poslopje. Denar je torej pravzaprav že tu, stavbišča banovini tudi ni treba_ku-ppVati, ker ga že ima prav na najlepšem prostoru, ki bi bil s podaljšano Šubičevo ulico zvezan prav s Kongresnim trgom, da bi. Jako Ijanpvjna dobila krasen kompleks med šulvCvvo ulico, Bleivvoisovo in Aleksandrovo cesto, kjer že stoje operno gledališče, Banovinska hranilnica in pa muzej, ki bi ga po dozidavi nove palače izpraznili za reprezentančno ik>s1op> bana. muzej pa raselili v »se Janjo bansko palačo, kior bi bilo za več M dosti prostora tjdi še za u Ittel nos1 no-ob rt ni muzej.. Torej, poslopje za lunelnordno-obrtni 11111-zej bi tudi ž" tako ali tako dobili, vendar so pa bojimo, da tedaj ne bomo.imeli v^? stvari, ki bi jih morali oh raniti za zclcl r se tiče lepe hišne opremo, ki so :,o izdelal i .naši domači moj-ajrjj eaj ledaj. ko Še ni bilo železnice, transport hišno opreme skoraj ni bil 1110-"o<\ ker ie bil dražp kakor oprava. Prevažanje m ob ili i -io si lahko dovolili le vojaški i - "ianskeuiki v voinah. drugače je pa op'ava naših iiradov domače delo. A1 i^ po vojni so za lastnike eradov nastali t>];\b\ časi in eradovi so se pričeli praznili. Velika posestva t=o dediči tudi razdelili, naj-lepšo opravo pa prodali ali pa sami vzeli h seboj v inozemstvo. Tako so tri hčere ene naših najslavnejši h pleni.-kili družin omozene v [tanj?. \a-'.ri:i in Cehoslovaski. le sin |e ostal doma . pa malem ostanku rodneaa gradil slavnih prednikov. Njegov oče je v oporoki določil, da. mora. vsa oprava, slike in d.ruco. l:nr je zvezano s tradicijo hiše, ostati v aradu vendar ie pa fin zaradi pretečih tožba moral odstopiti vso najlepšo opravo, ki so jo vzele sestre in že 18 izprano lepili in za nas nenadomestljivih kosov odpeljale v inor.emsl vi dr.ici umetnos'no-obrtn' predmeti, ki bi bili v ponos našemu umetnoMno-obrtnemu muzeju, pa raka in. da čredo cez meio. Ce ti važni spomeniki naše umetnostne obrti ne ostanejo na gradu, moraio v naš muzej, v skrajnem primerj pa moreio ostati v naši banovini! Obnieine oblasti sa] vsak transport starinske hišno oprave kratkomalo zavrnejo in stvari pošljejo v Ljubliano, k;^r i;li mora pregledati komisija strokovnjakov, da no bomo gledali za njimi in hodili za niimi jokat v mo^cmolcc nrozeje. Vsa* transport mora biti pregledan v LjUbljaili, da bodo /o H stroški tuje lastnike in. trsov-, ce prepdrašil5 preti eksooriom! Dosegaj *mo bili pri izdajanja dovoljeni za izvor mnono prevod mili in tudi površni, sat imaio za nas prav tako relik pomen, kakor slike m tno - obrtnih pr«^lmetov. V lom katastru mora biti zabeležena vsaka menjava pe-seetva. kakor v zemljiškem katastri, potem bomo \TPa.i za f»ilo varni, da ne tegubimo vsoca, kar bi pogrešali za ve&ro. Ante Gaber. Poletni in gasilski dan v Kranju Lepa prireditev Rdečega križi) in Prostovoljne gasilske čet Kranj. 17. julija. V bedeljd sta priredila- Rdeči križ in Prostovoljna g^Srteka četa po^Stbl in nasil-ski dan. Mali t>odmladkarii Rdečega križa osnovne š«»le t*o dopoldne prodajali v korist ob+h društev cvetje. ()b 11. se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma svečano zborovanje. Pvorana je bila popolnoma zasedena. Zbrovanie je otvoril sreski načelnik a. dr. Franc- Oirrin. hodili sda dr\e doklama-cijL pjosvečeni Rde^enirj križu in gasilstvu. Potem je predaval tajnik Rdečecra križa v T\ran;u. sreski šolski nadzornik 2. VfiibaM Ru< o namenu, smernicah in delovanju le humanitarne organizacije. Omenjal |e poleii splošnega pregleda razvoja RK so posebej razvoi društva pred in med vojno v Kranju. Večii del orodavania pa je bil posvečen delovanju RK po prevratu do najnovejših dni. Obširno je poročal t.tdi o banovinski skupščini RK v* Lhibliani. Omenil je vsa številna dobra dela RK v preteklem letu in številne kulturne in zdravstvene onzanizacUe. ki so v rokah nekaterih krajevnih odborov v banovini. Zanimivo je bilo tudi predavanje o ga->ilslvn. ki era je imel tajnik Kranjske gasilske župo 2. inž. Ožbalt Gros. Povdaril \e starost gasilske organizacije, v Kranju ravno letos prazn ijemo opletnico ustanovitve. Gasilska društva so bila vedno in so Še zbirališča požrtvovalnih fantov in mož. ki pomagajo ljudem v največjih npsrečah. Spi-\a ie bilo-edino orodje gasilen vedro vode. ki ie romalo iz rok v roke, od potoka do mesta požara. Prarva organizacija gasilstva na se ie pričela s prvimi ročnimi brizualnnmi. SčJisoma po začeli gojiti nasilci tudi rošo-valn^sluJ^no. Poflal ie tudi točno organizacijo slOvanskp-cra gasilstva. Važno vlogo bodo imeli Gasilci brez dvoma v bodočih plinskih vojnah. Zakon o organizaciji gasilstva predviden poleg napadalnih oddelkov tudi samaritanske oddolke in naraščaj. Po nekaterih km?'h so gasfl^ka nfuStVa Se dane« edina središča prosvetnega in narodnega delovanja. Nato je poročal predsednik RK % Kranju jt. dr. Frane Oerin o lepem uspehu visjcjca -amarilanskepa teraia. T-ani se je vršil v Kranju nižii samaritanski tečaj, ki so se ga tuleležili So članov in slanic. Izmed teh juh ie letos srečno prestalo višii samaritanski to,\'i.i d<>. 3»> članov in 10 Član;c: absolventi so večinoma tudi člnni gasffeih čet. Višji .-auiaritanski tečai. se je vt5U (*\ '23. oktobra ir»33 do '2G. januarja V.VU. §ef t«^ča^a je bil sreski sanitetni referent 2. dr. Božidar Faj-diea. Polecr njena jo roSlovenčeviii.. predalih kar zakadijo. Nataknil si je pismarska očala in napisal s farizejskim peresom dolgovezno laman-tacijo, pa se mu ni posrećilo dokazati, kar je hotel, da smo namreč boljševiški brezverci ali brezverski boljševiki. Tako velike pozornosti kunštriega gospoda, ki mora* vihteti v >Slovencu« buzdovan po brezverskih glavah, niti pričakovali nismo. Veseli nas pa, čeprav je v dobi kislih kumar -Slovencu« tudi tak prispevek dobrodošel, da zamasi prostor. Pa poelejmo, kako je zarohnel ta moderni vitez v srednjeveškem oklepu proti našemu listu. Pravi, da skušamo devatfpro-tibrezbožniško razstavo v nič. 2e včeraj smo tzg-otovili, da Slovenčevc modrijan noče pozna.ti razlike med stvarno kritiko in napadom" ali ""kakor" pravi on ^devanjem v Bifee. Huduje se na nas. čes, da hočemo ublažiti čustva blatenja in obsodbe nad te-rostičnimi dejanji boljševiške antirehg-ioz-ne uradne politike nasproti veri in cerkvi. V svoji brihtnosti se je povzpel do trditve, da je danes položaj čisto drugačen, kakor je bi) v prejšnjih vekovih, ker smo preš'.i že celo vrsto stoletij napredka in po-žlahtnenja nravov. Kakšen je ta napredek s požlahtnenimi nravi, vidimo na vsakem koraku, saj menda tudi Slovencev« modrijan ne more več zatiskati oči pred neprestanimi atentati, krvavimi pokolji, stavkami in drugimi takimi dobrotami, ki so jih prinesli človeštvu požlahtneni nnv:. Protiverski je v Slovenčevih« očeh vsak človek, ki z lastno glavo misli in ki noče mehanično ponavljati vsega, kar pride iz ust modernih pismarjev. ki so vzeli vero in cerkev v zakup, da jim pomagata skrivati pred ljudstvom izrazito posvetno, vseskozi materijal i stično početje. Zelo značilno za miselnost takih ljudi je priznanje, da ne moremo primerjati z uničevanjem krščanskih svetišč v Rusiji uničenja pravoslavne katedrale v Varšavi, ki so jo katoliški Poljaki pognali v zrak, češ, da so bili motivi tu čisto drugačni. Xam, ki smo po Slovenčeverru prepričanju brezverci, gre pri takih stvareh samo za bistvo, da se namreč poruši hram, pa naj stoji v Moskvi ah Varšavi. Mar naj bo podiranje cerkva v enem primeru zločin, v drugem pa krščansko delo? Vemo, od kod pihlja ta sapica in kdo stoji za njo. Pa tudi, če naj bi bili odločilni za presojo podiranja cerkva motivi, mora pošten, resnično veren človek enako obsoditi brezverske boljševike in katoliške Poljake, .saj so oboji rušili pravoslavna svetišča kot simbole carske despotije nad seboj. Samo človek, ki mu je vera krinka in sredstvo za dosego sebičnih namenov, more videti in delati razliko med podiranjem cerkva na eni in na drugi strani. Pravoslavni bratje, ki Slovenec« baš ob tej priliki tako sumljivo koketira z njimi, se. mu bodo za odobravanje početja katoliških Poljakov, ki so pognali v zrak pravoslavno katedralo v Varšavi, lepo zahvalili. Sicer nas pa debela črta počez sili, da odložimo jasen in izčrpen odgovor >Sloven-cu« na poznejši čas. Tihotapstvo saharina Novo mesto, 17. julija. Na živilskem trgu, ki je bil izredno dobro založen s sočivjem, perutnino in sad-• -tn. se je v ponedeljek med proda alke Vrinila tudi 601etna ženica Rrudar Ivana iz Krusnic. Dasiravno ni imela v košari razen imr robcev nir. takega, da bi naše prosjpodi-njo zanimalo, je b^la vendar izmed vseh !i;uboli zgovorna. To njeno čebljanje pa je bilo tako nekam rudno tajinstveno, da ie že iz radovodnos'i nastavil uho tudi mestni e vmes »varilne besede. Zenica, ki je bila zelo bojevita, je pometala male lične škatlice v sosedne ierbase. Okrog stražnika in ženice je naenkrat nastal živ klopcič Hudi Stražnik ie brž pobral škatlice iz sosedni n je 1 basov, pograbil razjarjeno ženico in odkorakal na stražnico Šele tam ©e je zadeva pojasnila. V Škatlica*] je bil saharin, ki ga je podjetna ženi-ca prinesla na živilski trg. seveda na prodaj kar v cekariu. Ko jo je pa stražnik za-sačil, se je hotela dragocenega blaga izrabiti jn s tem tudi vseh neprijetnosti tako, da ga je meri silnim vpitjem in prerekanjem pometala sosednim prodajalkam v je r base. čes. saj bodo one toliko pametne, da ga bodo znate skriti in molčati. Iznajd-liivost i i pa ni nič pomagala. Pri nji so na-šli še 13 škatlic saharina, ki fih je tmeta dobro skrite pod spodnjim krilom okrog Dasn. Zasežen oa ie bil tudi lul L>in, kolikor ie bila že izk.ipila za saharin. Na vprašanje, kje je dnbila saharin, je ženica odgovorila, da ji ga ie dal neznan moški. Po temeljiti preiskavi so jo zaprli. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem, pa tudi finančna oblast ji ne bo prizanesla, ker v takih zadevah ne pozna šale. radi neke toib*i prepir. Fernek je UM med prepirom svojo lovsko pu>ko, .loz«.' pa misieč, da ga hoče napasti, mu je slu šal odvzeti pušk.', pri čemer je Pernek pa del. Na tleh ležečemu Je Pernek utrgal pu ško ter ga začel neusmiljeno pretepati tako dolgo, da je na njem iloi lil že ko je bil Pernek nezavesten je Kozel št-iH^grabil v bližini stoječo motlko r« r um za čel z isto obdela vati po glavi, da mu j< jt popolnoma razbil. Se me-l piv upom s'a prihitela na dvorišče Pernekova žena in njogov oče, katerima je Kozel tudi grozil s krvavo motiko, tako da sta se nora!« odstraniti in sta z bojišča fcončno odnesla mrtvega moža. Kozel je bil aretiran in o*1 voden v ptujske zapore, kjer priznava il čin izgovarja pa se B sdobran* m. — Mestni župan g. Jerše bu to konu v neki gostilni, kjer so popili nekaj litrov vina. Ko jim je vino že stopilo v glavo, so se sporekli in ie so bili na cesti, kjer je frčalo kamenje kak'ir granate na fronti. NeKemu posetniku so razbili več šip. Prišlo pa bi med fanti do krvopreiitja. ako ne bi pravočasno posegli vmes orožniki, ki so napravili red. Fanl:> pa bodo imeli opravka s sodnijo. — Gnusen zločin je bil te dni storjen v Gruškovju v občini Podlehnik, kjer je prišlo zarati osebnega sovraštva do uboja K posestniku Kozlu Jožetu v Gruškovju je prišel 37 letni lovski čuvaj Pernen Jaketo iz Gruškovja, med katerima je nastal za- Ljubljuna, IS. julija. Zc snoči se je po Ljubljani razširila vest. da je odvetnika dr. Janžeta Novaka ob morju zadela solnčarica tako močno, da ni več mnogo upanja, davi smo pa izvedeli, da je že med mrtvimi. Dr. Janže Novak je odšel na morje s svojimi prijatelji in je taboril z njimi na rajskem Loparju, seboj je pa imel tudi svoja dva sinčka, namreč prvošoleka Hajka in pa Jurčka, ki je še v osnovni šoli Z vsem srcem je visel na svojih fantkih, ki bo 2e dve leti, odkar so jima pokopali mamico. Baje je Janže zaspal na soincu. da je dobil solnčanco, in so aa prijatelji takoj prepeljali v bolnico na Sušak, ki ;e pa tako prenapolnjena, da so ga sprejeli le za en dan in še to pod pogojem, da ua prepeljejo dalje v Ljubi tano. Pacientov prijatelj, akad. slikar piofj Rajko Subic je snoči z aeroplanom priletel v Ljubljano obvestit bolnikove prijatelje, ki so takoj odhiteli l rešiinm avtom na Sušak m Jan-žeta res še našli živega ter ga odpeljali proti Ljubljani, vendar je pa med prevo zoni ob 4. zjutraj izdihnil. Sedaj dr. Janže Novak leži v svojem zapuščenem domu na Linhartovi H 20 in čaka. da prideta za njim njegova dva ljubljena s neka. Dr. Janže Novak je bil rojen 2. julija 1S93 v Notranjih gorčah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato so ga pa dali v Ljubljano na gimnazijo. Že tedaj se je z vsem mladeniškim ognjem oklenil ju^o-slovenske ideje in je bil z Endlicherjem ustanovitelj v stan Avstriji tako razvpitega društva juijoslovenskih mladih nacionalistov »Preporoda«. Da bi razširil ideje Preporodovcev tud med goriškim društvom, je odšel i. 1912. na gimnaziio v Gorico, kjer je pridobil za jugoslovensko idejo skoraj vse dijaštvo. Po povratku v Ljubljano je bil med najvdnejšimi obtoženci v znanem Preporodovskem procesu in z Endlicherjem obsojen na večletno ječo. Z njim je tudi trpe! v t«ra>kih ječah in bil priča Endlicherjeve mučenlške smrti. Šele tik pred prevratom ga je osvobodila amnestija. Po maturi v Ljubljani Jc odšel študirat pravo v Prago, kjer je organizira! naše diiaštvo v akademskem društvu »Jugoslavija«, ki so bili v njem zbrani predvsem Preporodovci Pozneje je nadaljeval študije v Zagrebu kjer je tudi promovira! za doktorja prava obenem je pa napravil še maturo na trgovski akademiji. Vleklo ga je pa v Beograd, kjer je*vse svoje moči posvetil organizaciji mladine. Sodeloval je zlasti pri organizaciji Ferijal-nega saveza Dobil je tudi službo glavnega sekretarja Državnega sveta kjer je ostal do leta 1927., a med tem časom se te tudi poročil a svojo, sedaj tudi že pokojno Marijo. Vrnil se je v Luibliano in vstopil v pisarno svojega prijatelja sedanjega bana dr. Draga Marušiča za koncipienta. pozneje je pa sam otvoril odvetniško pisarno, kjer so iskali predvsem kmetje sveta :n zaščite. Pokojni je bil znan zlasti kot organizator kmetske mladine pa tudi kot publicist se je marljivo udejstvoval Ril je tudi med ustanovitelji akademskega društva »Jadran« in starešinske organizacije »Preporod«. Pogreb bo v petek ob 7. zjutraj izpred hiše št. 20 na Linhartovi cesti, od koder prepeljejo pokojnikove zemske ostanke v rodne Notranje gorice, kjer počiva tudi njegova soproga Marija. Bodi mu lahka zemlja, njegovim siroticam in sorodr. kom nase najiskrenejse sožaljel Živilski trg Ljubljana, 18. julija. Četudi je na naših u»licah še takšna puščoba, na trsu je še vedno živahno, meščani hoček) še vedno jesti, ne gicde- na to ali so paji dr*evi ali ne. In baš v pas::h dneh je trs najbolj založen in cene so najnižje, da tistim meščanom, ki se ne postijo druge sezone, ne treba postiti tudi zdaj. Mesa sicer zdaj ne kupu:e;o več tako, toda ne zaradi cen, temveč zaradi vročine, vendar je med meščani popolnih vegetarijancev malo. Izredno pa čislajo sadje, ki z-a Ljubljana konzumira ogromne ko'ičine. Vsak dan skoraj ga uvažamo na vagone ter ga konzumiramo sproti. S kolodvora ga vozijo zjutraj naravnost na Pogačariev trg, kjer ga prodajajo trgovci na debelo, raz-ložene-ga v košarah kar po tleh. Na.b ,.i gredo v denar hruške, ki jih je zdaj precej naprodaj na kmečkem sadnem trgu tudi s Štajerskega. Tudi na kmečkem adnem trgu je mnogo prekupčevalcev in te rOokl prodaiaio sadie :z prve roke. Hruške so po 3.50—5 Din kg. ringlo po 4 Din, jaćolka po 4—6 Din. borovnice po 2 Dn liter, prve brusnice po 8 Din liter, zadnje rdeče jagode tudi po S D n in zadnje črešnjo po 4 Din kg. Letos so zelo zgodaj naprodaj breskve, ki so precej drage v primeri z drugim sadjem, po S— W Din kg. Rdeča malin je leto- še več kot jih je bilo lani, prodajajo jih po 3.50 kg najdražje in po^3 Din liter. Na zelenjadue-m trgu so cene zdaj že tako n:zke kot jeseni, saj je tud: založen že z vsem. kot da smo sredi jeseni. Novi krompir jc že del: Šasa po d:narju kg, čebula po Din 1.25 kg, zelene kolerabe dobiš celo pergišče za dinar, po 6 komadov, enako ceno ima pesa. -alato si lahko privošči vsak. sai dobiš za denar 2—6 komadov. Kumare so že tako velike, da ro-samezni komu d nežna ' gospodinja koma; vzdigne, tu .n tam so vehke kot buče. Na> >eč;: komad stane 2 Din. buč Ljubljančan ne cenilo posebno, vendar >o se jih že pre- eej na\adili v primeri s prej&n.om iet . zato jih je tud: čedalje več na prodaj. Ze- eiijadu! trg je bil danes povsem zasede;: 1 'b sredah navadno ni takšnega navala lani. Zelo se pozo 1, da !jud;e potrebujejo .\rvavo denar in da je na njivah n vrtovdi čedalje več sočivja in zelenjave. Bdino perutninski trg je slabše zaseden ;ne dtediioin, kar se vedno nefcotiko poina prj cenah piščancev, ki so h.h d..nes najdražji po -10 Din par, vendar že precej težki Najcenejši so po 22 P:n par ali po 13 D.n komad. Koledar Danes: Sreda. 1«. junja katoličani: Ka-m:l. BfUDBlar, pravoslavni 5. julija.-Današnje prireditve Kino Matica: CsHri (Fran< iška Gaa!>. Km0 Dvor: Sestra Aagelika. Kino Siska: .\ora povest. Dežurne lekarne. Danes: M r. I:jku: ču\ Sv. Jakoba trg 9 Ia dr. PiccolL Tvrčeva cesta ti. ^Jac&ctd sita če govorimo o domišljiji m domiUja-vosti, bi človek na prvi pogled mislil, da tu ni nobene razlike, da imajo lahko do~ n:išljavci bogato domišljijo in natprotltO V resnici pu m tuko. domišljijo m domi, Ijavost m razlikujeta fca&of noč m Jun Domiiljavi ljudje so neozdravljivo bolni ljudje z bujno domišljijo pu vidijo zdrav^ celo v bolezni. Sekaj skupnega pu vendat imajo, da namreč zelo lahko Hvet suitu> način njihovega življenja kaže zopet velik-, razliko Domišljavec misli, d u se suče ves svet okrog njega in zaradi njega Egocen trično gledanje sveta g.-i zavaja v zmotno nuzirunje, da celo pes ne more in ne sme zalajati na nikogar drugega kakor nun j. Domišljavci so pa aktivni in pasivni, eni si domišl ju j o zase, drugi pa za druge. Ko smo oni dan posvetili skromno od hodnico visokemu gospodu z vročo željo, da bi se nikoli več ne vrnil, se jc našel tak pasiven domišl javec, ki se je čutil pri/ude tega in užaljenegu za drugega češ, da je bila naša odhodmea posvečena njegovemu varovancu, ki se je tiste dni slučajno tudi nekako poslavljal. Kam bi pa prišli, če bi se hoteli spomniti z odhodnico vsakega odhajajočega? T ako daleč bi se tudi domiš Ijavost ne smela zaleteti, sicer lahko zaide k svoji posestrimi nadutosti. Torej srednjo pot bi priporočali tudi v domišljavosti. SOKOL - Propagandni izlet Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 18. ju.ija. Ljubljanski Sokoi, ki prireja že nekaj let propagandne izlete v kraje, kjer soko]T ska ideja še m prodrla med ljudstvo alj pa k društvom, katerim je potrebna v< ki moraina podpora — priredi tudi letos tak propagandni izlet v Tuhinjsko dolino, v prijazno vasico Šmartno. Dosedaj je priredil Ljubljanski Sokol 6 prepag-andnib izletov, in sicer na Vransko, v Gornji grad 2ire, Cabar-Gerovo in Drago-Sužak. Vsi ti izleti so pokazali med občinstvom velik«» zanimanje, saj je Ljubljanski Sokoi povsod pokazal tudi sadove telesne vzgoje v telovadnici, povsod so se vrnili javni nastopi naraščaja in članstva. Tako bo tudi v nedeljo 22. t. m. pohitel Ljubljanski Sokol v Tuhinjsko dolino, da tudi med tamošnjim prebivalstvom vzbudi zanimanje za sokolsko idejo. Izlet bo združen z javno I vadbo, na kateri nastopijo moški in ionski naraščaj ter člani in čJanice s prostimi vajami in na orodju. Na propagandni izlet so vabljeni polag Ljubljanskega Sok o t vsa ljubljanska in okoli 1: i sokolska društva ter društva kamniškega okrožja, tako da obeta postati izlet pni vi sokolski pr. ..-nik za romantično Tuhinjsko dolino. Telo vadeče članstvo in naraščaj Ljubljanskega Sokola se odpelje ■ privatnimi vozili iz Ljubljane ob pol 7. zjutraj, zbirališče članstva v kroju ob 6. na letnem lovadišču v Tivoliju, članstvo se opozarja, da je na vozilih samo še nekaj sedežev na razpolago, zato se naj vsakdo, ki reflektira na prostor, čim prej prijavi v društveni pisarni. Vožnja tja in nazaj stane 15 Din. Ostali udeleženci pa naj se poslužijo kamniškega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.18 ali 8.52. V Kamniku na postaji bodo na razpolago avtobusi za vse one, katerim je 11 km pešhoda po lepi cesti in slikoviti pokrajini preveč. Končno naj še omenimo, da bo pri javni telovadbi spremljal vse telovadne oddelke naš priznani harmonikar br. Vlado Prinčič, ki bo skrbel za razvedrilo tudi med vožnjo. Po odposlanstvu se udeleži Ljubljanski Sokol v nedeljo 22. t. m. tudi slavnostne otvoritve Sokolskega doma v Mozirju. ■ katerim društvom ga vežejo zgodovinsko vezi. Prihodnji mesec 19. avgusta pa se udeleži Ljubljanski Sokol tudi razvitja sokolskega prapora v Gornjem gradu« na kar že danes opozarjamo članstvo. Prepričani smo, da bo nedeljski propagandni izlet v Šmartno dosegel popoln uspeh in da bo v najkrajšem času zrastla tudi v Tuhinj3ki dolini močna sokolska postojanka. ŠAH Klubski šahovski turnir SKT (Tržič) je bil zaključen pretekli teden. Prijavljenih je bilo 10 udeležencev, 2 gospoda sta se turnirja udeleževala celo iz oddaljene vasi Križe. Tabela tretjega igralnega večera je razvrstila igralce na 2 skupini, kateri je delila precej zevajoča meja. Šibkejša ni prišla veliko v poštev: koristi turnirja je imela pač v nekaj poučnih vzorcih kom-binatorno izsiljenih zmag boljših igračev. — Vse nekaj drueega je pa nudila boljša skupina, ki jo je tvorila petorica: žilavo borbenost ob ostri konkurenci, kar nam dokazujejo rezultati. Od dosegljivih 9 točk je dosegel Stale Ludvik 8 in pol točke .ter s tem prvo nagrajeno mesto, dru^o mesto je zasedel Dacar Rudolf s 6 in pol točkami, tretje mesto pa si delijo Seljak Anton. Baltezar Vilko in Sajovic Janko s 6 točkami. V bodoči sezoni namerava klub prirediti medmestni turnir z okoliškimi klubi, ker razpolaga z dobrimi igrači. tev ir.O >SLOVENSKI N A ROD«, đne 18. jaEja 1934 Stran 8. Samo še danes vesela jc * %J - - . _ _ filmska opereta s FRANClŠRO G A A L KOTNI KINO MATICA Predstave danes ob 4.. 7.14 in 9.14 HIBI DNEVNE VESTI V- Nov narrlnik oddelka za rudarstvo. $k načelnika oddelka za rudarstvo v ministrstvu za uozdo«ve in rudnike je imenovan inspektor istega ministrstva dr. Žarko Mi-letie. — Pokojninsko lavannnnjo privatnih nameščencev. Ministrstvo socijalne politiko in narodnega zdravja se je obrnilo na vsr v feoštev prihajajoče ustanove in orcanizari-je. naj se izjavijo o izvedbi pooblastila, ki ca ie dobil minister v finančnem zakonu 1934—1985, da lih ko razširi pokojninsko zavarovanje na privatne nameščence vse države, — Zdravniško vcsti. v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnika v Ljubljani dr. Marijan Bregant in dr. Milan Kessler, zdravnik v Celju dr. Alfonz Kunst. zdravnik v Ptuju dr. Jože Munda in zdravnik v Vurbergu pri Ptuju dr. Nikola Bauman. — Za diplomirane str<>jn«' tohnike, absolvente strojnega odseka L>rž. tehniške srednje šole, je razpisan- natečaj za tri mesta v zrakoplovni službi naše vojske. Natečaj - je objavljen na 1 azglasni deski Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. — Odvetniške vrsti. Advokat v Celju dr. Rajnhold Kersohbaurner se je odpovedal advokaturi s prošnjo za Izbris iz imenika advokatov s pristavkom. da «e odpoveduje tudi pravici ponovnega vpisa v imenik advokatov. Odbor Advokatske komore je njegovi prošnji ugodil. Advokatu v Brežicah dr. Andreju Vebietu je odbor Advokatske komore dovolil za preselitev pisarne v Maribor skrajšani rok. da se lahko preseli s 14 avgustom. Za prevzemnika njegove pisarne jo imenovan advokat v Brežicab SO. fin. zak. za leto 1933./34 .in o možnosti popravkov pravnomočnih upravnih določb. — Prancoskj uiri-ti na Vašem .ladranu. Danes ie prispeta v Split s posebnim avtobusom skupina francoskih t.iristov. ki ostanejo v Splitu do petka, potem se pa odne-Ijeio v Dubrovnik. Izlet ie organiziral francosko tujsko prometni urad. ki je poslal na nas Jadran že m 110-0 letovišča rje v iz Francije. — Gimnaiijee Šahovski mojster. \ Splitu je ieral v ponedeljek zvečer lOletni gimnazijec Josip šiška simultanko na 14 šahovnicah. V dveh urah }e osem partij dobil, dve remiziral, dve pa izir.ibil. — Graškj »Tagblatf« zopet dovoljen. Z odlokom notranjega ministrstva jo zopet dovolien v naši državi eraški r-Tagblaft«. — Živalske knine boleznin v dravski banovini. Po stanhj z dnč 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuca na 70 dvorcih, svinjska rdečica na 97. mehurčas+i izp.iščai na 8, steklina na 2 in vranični prisad na 1. — Vreme« Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in vroče, možnost krajevnih neviht. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu m Lj zbijani' C9. v Zacrreb;i 27, v Skopi ju v Mariboru 24.2, v Beogradu 21. v Sarajevu 19. Davi je kazal haromel r v Ljubljani 761*5, temperatura ie znašala 14.S. — Nesreče in nezgode. 30-letni Vinko Golf iz št. Vida pri Litiji je padel z voza in si zlomil desno roko. Ivana čradeža iz Dobrave pri Ljubljani je zagrabil vlačilni stroj za desno roko in mu jo zmečkal. Mali 5-letni posestnikov sin iz Srednje vasi pri Kranju, Mihec Kern se je sukal okori slamoreznice. pa je v otroški radovednosti vtaknil roko med zobe stroja. Zmečkalo mu je dva prsta desne roke. Anton Cufer z Jesenic je bil v Žirovnici in se je tam dotaknil električnega voda. Tok ga je obžgal po desni strani života. Poročali smo že o fantovskem pretepu v Strugah, kjer je bilo več fantov oklanih in prepeljanih v ljubljansko bolnico. Danes so pripeljali še Alojza Pečnika iz Vidma pri Dobrepolju, ki je o priliki istega pretepa dobil z nožem sunek v gla-o in levo roko. če bo šlo tako naprej, bo kmalu vsa vas v bolnici. V ponedeljek smo poročali, da je neka ženska sunila z nožem soboslikarja Suvo iz Šiške. K temu je treba še omeniti, da sta bila Suva napadla na cesti v Dravijah dva pijana moška in tri ženske, ki so popivali v neki gostilni v Dravljah. Ena ženska ga je brez vsakega povoda 'sunila z nožem v hrbet. — Strahovito opustošenje po nevihtah Že včerni smo poročali, kako strašno so divjale v nedeljo in deloma še v ponedeljek do m nosi i b krajih naše države nevihte. Najbolj je trpela Kostajnica, kjer je sledila nevihti silna poplava. Voda je presenetila mnoge Hudi v spanju V splošni paniki so poskakali ljudje iz hiš in brodili do vratu po vodi. Dobro uro je trajala borba za golo življenje, potem je pa začela voda odiekaJi. Da niso pravočasno prihiteli na pomoč orožniki in g« 'lei, bi bilo gotovo več. ljudi utonilo. Zjjtrai se je šele pokazalo vse razdejanja, ki rra je povzročilo strahovito neurje. 1 lice no vse zatrpane s. kamenjem, blatom, tramovi, sodi, pohištvom Itd. Nekatere hiše so tio do tal porušile. Obupani Pudje hodijo po ulicah in iščejo c*voje odplavlieno imetje. — Štajerska jabolka dobite vsak dan v podružnici Ldwy, Kolodvorska ulica 35, telefon 27—2.5. — Omožila -e jc za esenj dni. Xa Sušaku je policija and i rala pustolovko Zoro Vuk, ki se je poročila lani v decembru l mesarskim pomočnikom Zagrebu in drugih mestih, dokler je ni zasačila roka pravice na Sušaku, ko ie hotela pobegniti čez mejo. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina. uravnavajo leno delovanje . črevesa z uporabo naravne »Franz Joseiove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz J<»sefova« greneica sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hiper-. t r-ofiji prostate. »Franz Josefova« greneica so.dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.. Iz Ljubljane —lj Velikopotezno 80 se lotili dela na gr;tdu spomladi, zdaj je pa prav tako v velikopoteznem« zastoju. Pri šancah so še sicer vedno zaposleni zidarji, toda premalo jih je, da bi bilo delo lahko končano pred zimo. Velika škoda bo nastala, če ne bodo nadaljevali napol končanih vrtnarskih del zlasti pri šancah, kjer še niso napipani vse cestni nasipi. Danes so sicer zaposlili še nekaj delavcev, da bodo zopet nadaljevali tudi vrtnarska dela. toda v malem obsegu, saj bo zaposlenih pri gradbenih in vrtnarskih delih ie okrog 30 delavcev .dokler ne bo višjega kredita za javna dela. Nezaposleni si iščejo zaslužek tudi drugje in ne čakajo le na javna mestna dela, vendar dandanes ne moreš dobiti tako lahko zaslužka, čeprav si družinski oče in Ljubljančan. Oni delavci, ki so zaposleni pri javnih delih po 7 ur na dan, delajo do 16., pravijo napol v šali napol zares, da morajo hoditi beračit na kmete po delu. če hočejo preživeti družino, če torej beračijo tudi oni, ki niti ne delajo, jim tega ne sme šteti nihče v zlo. —lj Preporodovci! Počastimo našega starega tovariša, našega najboljšega Pre-porodovca dr. Janžeta Novaka, ki je ginil za idejo jugoslovanstva v hladnih avstrijskih ječah skupno z Endlicherjem in drugimi. Udeležimo se v kolikor mogoče velikem številu njegovega pogreba, ki bo v petek ob 7. zjutraj izpred hiše št. 20 na Linhartovi cesti, odkoder prepeljejo zem-ske ostanke pokojnega v rodne Notranje gorice. —lj Javno stenografično tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15 prihodnji petek, dne 20. t. m. zjutraj ob 8. uri K tekmi se vljudno vabijo starši gojenk in gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost. —lj Očale, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana. Sta ri trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T Iz Celja —c Umrl je v torek v Celju (Ozka ulica 8) v starosti 67 let g. Josip Prettner, upokojeni preglednik finančne kontrole in uradnik tvrdke J. Jellenz, v ponedeljek pa je umrl v celjski bolnici 9-letni sin kočarja Ivan Plahuta "s Trnega pri Grobelnem. —c Celjski občinski svet bo imel v petek 20. t. m. ob 18. zadnjo redno sejo pred počitnicami. Na dnevnem redu so poročila odsekov. —c Novo poslopje. Gradnja novega dvonadstropnega stanovanjskega in skladiščnega poslopja tvrdke D._ Rakusch na Cankarjevi cesti naglo napreduje. Sedaj dokončujejo že zid v drugem nadstropju. Ko bo to poslopje zgrajeno, bo sklenjena zazidava vse Cankarjeve ceste. Iz Maribora — Tujsk«-prometjia zveza v crn t runi mesta? Kakor doznavamo, se dela na tem, da se preselijo uradni prostori Tujsko-pro-metne zveze v Mariboru v grad, ki ga je nedavno kupila mestna občina. Dosedanji prostori so na Aleksandrovi cesti poleg kolodvora in so daleč od sredine mesta. če bi se načrt realiziral, bi Tujsko-promet-na zveza pridobila na pomenu, ker bi bila v centru mesta. Poleg tega bi bile v gradu pisarne mnogo bolj prostorne in bi bolj ustrezale svojemu namenu, kar pri sedanjih prostorih ni mogoče trditi. Preselitev naj bi se po vsej priliki izvršila že letos v jeseni. — Znižana avtobusna vožnja na Mariborski otok. Mestno avtobusno podjetje je na zadnji seji sklenilo znižati vožnjo na Mariborski otok na 1 Din. Znižana vozni-na velja le ob delavnikih od 16. ure naprej to pa samo proti Mariborskemu otoku. — Tretji dan po obsodbi kradel. Poročali smo že o razpravi proti kolesarskemu tatu Antonu Ljubši, delavcu iz Kukave, ki je bil 15. junija obsojen pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na 1 leto zapora, toda pogojno, ker je na drzen način ukradel v nekaj mesecih 7 koles. Tretji dan po kazenski razpravi je odšel Ljubša v Ptuj, kjer je ukradel iz veže mestnega načelstva Rudolfu Vriclu 1300 Din vredno kolo znam- ke -sOlorta«. Obtoženec se je jadrno odpeljal iz mesta in odstranil evidenčno tablico ter zvonec. Nato pa je skueai ukradeno kolo prodati mehaniku Simoniču, ki pa je sumil tatvino. Takoj je obvestil policijo, ki je nepoboljšljivega kolesarskega tatu aretirala in izročila mariborskemu okrožnemu sodišču. V torek se je vršila pred tričJanskim kazenskim senatom proti njemu ponovno razprava, na kateri je bil obsojen na 1 leto 2 meseca robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — V juniju najdeni predmeti: avtomobilsko kolo. denarnica z 1.75 Din. mala jeklena os. zlata damska zapestna ura. blagajniški ključ, denarnica z 2.50 Din, denarnica s 165 Din. zlata Ženska ovratna verižica z obeskom, zlata ženska zapestna verižica, moški dežnik, rjavi ženski dežnik, denarnica z 1.50 Din. mladi lovski pes. srebrna cigaretna doza z monogra-mam, priprava za ribolov cev za plinski štedilnik, aktovka. 2 para zimskih čevljev, sveženj ključev, denarnica s 4 Din, srebrna moška ura z verižico, zračna avtomobilska sesaJka. ženska ročna torbica, moška nikelnasta ura in telovnik. zlata ovratna verižica s križcem, zlata zapestna verižica in zlata ura. _ Nezgoda na ^Havbi. V torek zjutraj se je ponesrečil delavec Leopold Jenko, zaposlen pri tovarniški stavbi >Rosner« na Meljski cesti. Ko je šel po stavbišču se je spodtaknil ob kos lesa in tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo v stegnu. Ponesrečenec se zdravi v mariborski bolnici, kamor so pa z avtomobilom prepeljali na pomoč poklicani reševalci. _ Svojega dobrotnika" okradeL V torek dopoldne se je vršila pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča razprava proti 20-letnemu Janezu Vugi, delavcu brez stalnega bivališča. Obtoženec je prišel v januarju ves prem ražen k posestniku Krajncu v Lancovi vasi in ga prosil, naj ga vzame pod streho toliko časa. da dobi službo. Krajne se je brezposelnega mladeniča res usmilil in ga sprejel v oskrbo. Toda že teden dni pozneje je mladeniča vzela noč, z njim pa tudi 3000 Din gotovine in nekaj perila. Nehvaležnež je z dletom vdrl v omaro svojega dobrotnika in ukradel denar. Toda Vmga je kmalu prišel v roke pravice. Obsojen je bil na 14 mesecev strogega zapora! Tako ubijajo brezvestneži zaupanje do brezposelnih, med katerimi je mnogo res pomoči potrebnih. Samo še danes velika filmska dramu Sestra Angelika ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din. Iz Novega mesta — Na tedenski sejem s prašiči je bilo v ponedeljek pripeljanih nad 400 prašičkov, ki so jih prodajali par od 200 Din dalje. — Lepa prireditev. V nedeljo je priredil na vrtu g. Murna pomočniški odsek obrtnega društva veselico, ki je dosegla prav lep uspeh. Občinstvo so zlasti zanimal" razni bogati dobitki predvsem pa Kegljašku tekmovanje, pri katerem je odnesel prvo nagrado ključavničarski pomočnik g. Cigoj — lep kip z uro. Iz Črnomlja — Črnomelj dobi moderno kopališče. KaKor smo že poročali, jc sreski od*k>r Rdečega kr'ža v emomlju po priza levanjn s«'C;jega preć'sedn * a. vladnega svetaika g. Trstenjaka lr ostalih agilnih članov odbo ra sklen;l. na zel-■, prikladnem prostoru ob Lahinji zgraditi kopališče, ki ne bo ie največje v Beli Krajini, temveč bo urejeno po najmodernejših načelih. Priprave so že končane in so pred kratkim pričeli že tudi s prvimi deli. Tehnična dela vodi z vso po žrtvovalnostjo inž. Leo Janežič, ki pra*: da bo v primeru lepega vremena kopališčt do konca julija že lahko dograjeno. Novo kopališče pomeni za Črnomelj velik napre dek in zaslužijo vsi, ki so z delom pripomogli, največjo pohvalo. — Originalni pernavski lan katerera se je tukajšnjim kmetovalcem dala ca razpolago bansKa uprava, se zelo lepo razvija Zemlja, kakor tudi podnebje mu zelo ugajata in vidno v razvoju prekaša lan domačega semena. — čevljarji Bat'ta. Veselo novico, 1 i yo je objavil »Slovenski Narod« 11. julija, do je banska uprava razveljavila pooblastilo tvTđki Bat'a in bo ista morala svoje po družnice v Črnomlju in Novem mestu zapreti, so vsi črnomeljski in okoliški če v ljarji sprejeli z največjim zadoščenjem Prepričani so, da bo enako uvidevnost po-Kazalo tudi trgovinsko ministrstvo, ki bo c zadevi spregovorilo zadnjo besedo. Silno slabega materialnega stanja naših malih podeželskih obrtnikov ministrstvo gotov > ne bo prezrlo, temveč ustreglo njihovim željam tako. kakor zahtevajo tudi gosp * iarski interesi države same. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v sIŠKI Telefon Štev. 33-87 Wiily Fritsch ir. temperamentna Mad-žarka Roszy liarzonv v veseli opereti NORA POVEST Dorothea VVieck, Theo Lingen, Jakob Fredke Predstave v sredo in Četrtek ob 7. in 9. uri Pride! SKANDAL V BIDIMPESTI Iz Kranja —1 Novi pisarniški cbčinskj prostori. V prostorih bivše Jadransko-podunavBke banke se odslej rešujejo vojašae zadeve ter prijave delavcev in tnjcev. V L nadstropju imata uradne ure župan rn občinski tajnik Tu se rešujejo vse blagajniške in tajniške zadeve. — Še o tatvini vina. V poročilo o tatvini vina se nam je vrinila mala napaka. Vino sta ukradla Ručigajeva hlapca Janez Lan gerholc Ln Leopold Peternel, ne pa Janke Finžgar, ki je hlapec pri Jahaču. — Izredni občni »bor SPD. V torek 31 julija ob pol 21. bo v restavracijskih pro starih Narodnega doma Izredni občni zbor SPD. Na dnevnem redu je vprašanje Imar jetne gore. Kaj je naravna smrt? Po mnenju biologa Mečnikova bi lahko dočakal človek mnogo višjo starost kakor jo dočaka povprečno Ne&atere vrste žuželk žive komaj nekaj dni ali — nekaj ur, nasprotno pa žive nekatere rastline več stoletij, baje celo 10.000 let. Človeka zanima v prvi vrsti vprašanje, s kako visoko starostjo lahko računa on. S tem problemom se je pečal Mečnikov. Nanj naletimo tudi v knjigi »Trije ustanovitelji modernega zdravni&tva«: Pasteur, Lister, Koch tPariz, Alcan^ z uvodom izpod peresa ravnatelja Pasteurjevega zavoda v Tunisu. EL Burneta. To so tri mojstrske potopisne študije, znane doslej samo v ruskem originalu. Meenikov. slavni biolog, je jasno spozna L da sta razmnoževanje in smrt d?ve glavni biološki funkciji. Zato je tudi smatral za neobhodno potrebno obravnavati spolno vprašanje kot fiziolog in zdravnik, ki naj uvaja mladino v srnotreno higijeno, s pomočjo katere doseže človek normalno visoko starost. Pripravljal se je napisati o tem knjigo, pa je napisal samo uvod. Po njegovem prepričanju bi lahko dočakal človek mnogo višjo starost, kakor jd dočaka navadno, in sicer po zaslugi higijene. Vemo, koliko zaslugo je pripisoval v tem pogledu bakterijam mlečnega kisa-nja in njihovemu pomenu v higijeni črev. V študiji ^Smrt sviloprejke, thanatoloski esej«, — je obsežena v omenjeni knjigi — se vrača Mečnikov k svojemu priljubljenemu vprašanju uspešnega črevesnega procvita«. O čem nas poučuje sviloprejka glede problema smrti? V prvi vrsti o tem, da niti tako lahkomiselna bitja, kakor so metulji, ne žive od zraka. Tisti, o katerem razpravlja Mečnikov, ima tako prilagođeno anatomijo, da ne more jesti. Sicer mu je pa tudi odmerjeno kratko življenje, saj živi samo nekaj dni, k večjemu dober mesec. Povprečno živi 14 dni. Človek bi mislil, da v takih razmerah ne more biti nič na ravne jšega od smrti. Mehanizem te smrti nam pa tudi tu vsiljuje nekatere dvome. Ali morda igrajo mikrobi kakšno vlogo? V treh četrtinah mrtvih metuljev ni nobenih mikrobov. Torej gre tu za naravno smrt? Od prvega do zadnjega dne življenja si išče ta metulj svoje reprodukcijske funkcije. Ne dela nič drugega, lahko bi rekli, da na nič drugega ne misli. Morda pogine od lakote? Kazalo bi, kajti v svojem kratkem življenju izgubi polovico teže. ki jo je imel ob rojstvu. Vendar pa ne moremo trditi, da pogine od lakote, torej zaradi pomanjkanja hrane, kajti v mrtvem metulju je še del zaloge, ki jo je prinesel na svet in ki služi za razvoj jajčec. Degeneracije ali poškodb mišičevja tudi ne moremo ugotoviti. Celice živčnega sistema so v najboljšem stanju. Kaj bi bilo torej vzrok smrti? Po Mečnikovem prepričanju podleže metulj kupičenju urina ali točneje rečeno kupičenju nepremeš.inih toksičnih snovi. Pogine, ker živi. Življenje tvori odpadke. Metulj jih izloča, samo. nekaj Iz Trebnjega — Občina razsrlala. V smislu čl. 148. zak. o nep. davkih se objavlja, da mora biti III. Četrtletni obrok zjjradarine. pridobnine. rentnine in davka na poslovni promet plačan najkasneje do 15 VIII. t. 1.-, -in prvi polletni obrok ^mljarine do 16. VIII. t. L Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajneže plačilnega roka. mora plačati od teija dne pa do plačila ftodttfotne zamudne obresti, istočasno pa se uvede postopanje, ki ie v zvezi z občutnimi stroški Vsi zavezanci se opozarjajo da odpadajoče davščine do danega roka zan»isljjvo poravnajo v izouib nadaljnih stroškov. — Piknik. 2e napovedani in preloženi piknik tukajšnjega Sokola bo v nedeljo 22. t. m. popoldne n.rCvfbrinh-. Istočasno bo tudi nastop vseh oddelkov domačega dr-jš^va. po nastopu pa pripravlja Sokol vsem popotnikom piknika prij-olno presenečenje. Vabljeni! — Program javnih del. Občinski gradbeni odbor je predložil upravi občine program gradbenih det, za katera je zahteval nujnost. Gre za popravilo pota od kapelice čez Odrgo na Repče in pota čez Ražnjek v Medvedjeselo do Križaj. Popravi naj se tudi ograja ob poti, ki vodi od šole preko mostu do grada, ker je razpadla in je v tem kraju ogrožen v*^ promet. Za vsa ta deta. katerih potrebo je gradbeni odbor ugotovil na mestu ob priliki odhoda občine, potr> huje odbor 6000 Din. Glede na ta predlog predlog je uprava občine za vaa ta dela dovolila iz rednega proračuna enkratni prispevek 5300 Din, primanjkb'ai pa naj se pokrije s kuljkom zavezancev občine Trebnje. Iz Laškega — Sezija v Laškem je na visku. V Ri-dio-Thermi so zasedene vse tujske sobe, pa tudi privatne sobe v mestu so večinoma že oddane. Poleg stalnih gostov smo opazili v nedeljo tudi precej tujih izletnikov Dan je nekoliko pokvaril popoldansKi dei ki pa ni napravil hujše škode. — Naš' n • gometaši so se merili v nedeljo z SK Tr bovlje. Da so tako občutno podlegli (7:1) >* pač glavna krivda to, da je odšlo prav le -tos več starejših članov klnba k vojakom iti je vrsta sedaj nepopolna. K temu si W Se eden najboljših jclnbašev SKS Laško M K. pri obrambnem skoku natrgal na nogi kite ter so ga morali sredi tekme odnest' z igrišča. Sodil je savezni sodnik ZN~P vW skoizi objektivno. — Prav ta dan se je vr šila na Dolu velika gasilska tombola Gla' ni dobitek — 2 vola — j« priromal tokrat v Laško. Zadel ga je trgovski vajenec v La škem rudarjev *sin Medved Franc, ki *eve-1a nI vedel, kaj naj počne z dobitkom ter je raje vole vnovčtl za 3200 Din. dni, potem pa nastane anurija. Ne morda zato, ker se na dela več moča, temveč zato, ker se moča več ne izloča. Nastopi torej uremija. Anatomska in fiziološka usposobljenost ga napoti na samoprehrano. Kot ličinka se je preživljal z listi, kot metulj se pa spremeni hočeš nočeš v mesojedca in prisiljen je požirati samega sebe. Tako nastanejo toksične snovi, ki jih pa ne more izločati. Te snovi se-nabirajo, zastrupljajo metulja in ga počasi ugonobe. Metulj umira zato, ker je živel. LTmreti je zanj naravno. Da, smrt je naravna. Toda smrt večini izmed nas ne, vsaj brezpogojno ne. Trenutek smrti napoči skoraj vedno prej, predno bi moral na|>očit: trenutek naravne smrti. Napoft prej zaradi bolezni in infekcij. In tu naletimo na priljubljeno Mečnikovo temo o zdravem in srečnem življenju, o ortobiozi. Ce bi človek dobro pazil nase. če bi živel po načelih higijene, bi go.^eee! mnogo višjo starost, kakor jo doseže povprečno. Načela higijene so po Mečnikovem mnenju vedno bolj znana in opredeljena. 2al se pa za higijeno ljudje ne zmenijo dosti, ker je sovražnica zabave in veselja. Mečniku je cilj življenja zopet življenje, delovno. koristno in dolgo življenje do trenutka, ko se oglasi instinkt smrti, to se pravi, ko človek začne sam sebi govoriti, da je že dovolj dolgo živel in da bi rad umrl. Večina ljudi pa umira mnogo prej. Bližajoča se smrt ne vzbuja v njih nobenega strahu, ker še ne hrepene po smrti. Slutnja smrti se prehudi po Mečnikovem mnenju v starosti od 75 do SO let. Ljudje, ki so živeli dotlej polno življenje, začenjajo v teh letih izgubljati zanimanje do življenja. Moči jim ne zadostujejo več za izpolnjevanje življenjskih funkcij, z močmi pa izginja tudi veselje izpolnjevati jih. Potlej jim je bila delavnost glavni smisel življenja. Zdaj se pa začno vpraševati, ali si niso morda delali iluzij. Njihova smrt je naravna, ker je zaželjena. Toda večini ljudi smrt še ni zaželjena in zato lahko rečemo, da ni naravna. Baš zato je skušal Mečnikov podaljšati živ l jen .je do te skrajne meje. Trdil je, da se da to doseči s higijeno prehrane in s spolno higijeno. On je pa umrl prej. Izgovarjal bi se lahko, da je prepozno spoznal, kako je treba živeti, če hoče človek dočakati visoko starost. Filozof ima morda proti Mečnikove-mu nauku ugovore. čeprav raje nc obrne- biologove argumentacije proti njemu samemu. Če je namreč naravna smrt tista, ki jo želimo, kaj bi potem rekli o samomorih? Mar ne odhajajo tudi samomorilci s sveta, ker se jim zdi življenje že predolgo? Slutnja smrti morda ni tako izključena funkcija starosti, kakor trdi Mečnikov, ki je kakor mnogi drugi, gledal življenje pod kotom svojega življenja, to se pravi pod tesnim kotom. — Sodne počitnice. Predstojnik tukajšnjega sreskega sodišča sodni svetni* s dr. Pernat je nastopil za dobo sodnih po čitnic svoj redni letni dopust. Zastirpal ia bo g. Ustar. — Knjige Slov. Matice Bq nr ti so dobijo pri poverjeniku učitelju g. Slavcu, ki sprejema tudi naročnino za prihod-nje leto. — Avtomobilski klub priredi — Mik*ir smo kratko že poročali — v nedeljo dne 22. t. m. izlet v Laško. Podroben program bo se objavljen. Že sedaj pa vabi mestn-. županstvo vse hišne n-osestniK«', da okras1 jo v počastitev dragih gostov hišo z zastavami, ter je prepričano, da bo šlo probi-valstvo izletnikom vsestransko na roke. li bodo odnesli iz I>aškeea najlepše vtise. SPORT S portne zanimivosti Ljubljana. 18. julija. Poročali omn. da bi morali ta teden štovati v Ljubliani plavafi dunn.jp»keo;4 č»>terroichit**her VaterUSnd iBeber Sportklu-ba. Dunajčani so uostovanje iz mvnanih vzrokov odpovedali. Ilirija so zdaj podaja ■ Bllšaško Viktorijo. Sodniški zbor v Beogradu je že določil sodnike za II. kolo državnega prvenstva. V soboto sodi v Sarajevi lekma SaSk \ Spi ! 2. Ames. v nedeljo v Novem Stodu Vojvodina : Juj*O0lavifal g, Kupindžir, v lV">jradu BSK : Zak 2. Ninković, BA.sK : Oadjan ski g Andre. v ^koplju Skopski : Soart.i j Arandielovič. v Garaje*vu Slavija : Split c. Anifv, v ZaoTeb'i Ooncordia : Hajduk g< P** valek. v Opjpk 1 Slavija : Krajišnik g, Ko-senfeld, v Ljubljani Ilirija : Gradj&nflkl 1 Živanović. Za balkanske [gre v Zagreta se oba ljubijaneka kluba resno pripravljata. V«a iucotdovenska športna javnost pričakuje, da bodo ravno LjubPancani, računajoč po letošnjih uspehih, najmočnejša ororu- .Tjgo-alavije. Na predlog Grkon- in ftolunrov nat bi se v okviru balkanskih ijrer v Zam ustrezajoči bazen. femve~ tudi dovolj občinstva, da bi se z lahkoto krili v*i stroški Upamo, da to vprašanje 3e ni končnove]javno rešeno in da ae da ?e Vn\ ukretvti. CttaHe tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" 8tom 4. Ponson du Terrail: 73 Lepa Židovka Roman. DL MAS DES VIGNES — Saj to je »pravi roman, kar mi tu pripoveduješ, — je prebil Vergniaud Gitadeta. — Roman, ki žal nikoli ne bo razvozlan, dragi moj, — je odgovoril Elie Guadet zamišLjesno- Vzdihnil je tin nadaljeval: — hi to je bilo vse, kaj se mi je posrečilo spraviti iz starega viimčarja. Sicer sem pa prepričan, da niti oo, niti kdo drugi ne ve noč drugega. Bela hišica se imenuje Mas des Vignes. Prej je bila last stare vdove, ki je pa umrla. Nekaj let je bila zaprta, nekega juLra so se pa njena vrata zopet odprla. Prišli so delavci, prepleskali so vrata ie okna, prebelili stene in spravili v red notranjost. Cez nekaj dni se je pa ustavita pred hišico kočija. Izstopila sta žena in deklica, obe črno oblečeni. Kočiiaž je pognal konje nazaj in ni ga bik> več na spregled. Od takrat prebiva zagonetna žena s svojo hčerkico tu. Odkod sta prišh? Gospa je zelo dobrega srca in čez nekaj dni je bik> že znano, da je bogata. Beračem je dajala miloščino in podpirala je vse siromake v tem kraju. Cesto je padel tudi cekin v dlan ali klobuk siromašnega človeka. In če je presenečeni berač za-jecljal »molil bom za vas, lepa gospa,« je dvignila solzne oči proti nebu in hitro odšla. V Sa i m-Emil ion je hodila vsak dan, toda ustavljala se je samo na poŠti. Vsak mesec in vedno ob istem času je za tri ali štiri dni izginila. Stari vi-ničar rrri je zatrjeval, da se vozi v Bor-deaiDL Potem se je pa zopet vračala v Mas des Vignes ter živela dalje svoje skromno in zagonetno življenje... Tu je Elie Guadet za hip obmolknil. V njegovem pogledu je bilo toliko otožnosti in v glasu toliko ginjenosti, da ga je prijel Vergniaud za roko in mu ie krepko stisnil rekoč: — Nadahu j! In mladi mož je znova povzel besedo: — Lahko si misliš, da to ni moglo zatreti ljubezni v mojem srcu. Baš nasprotno- Moja strast ie s tem le še bolj »SLOVENSKI NARODc, dne 18. julija 1934 plamteia. Vsak dan sem stal na cesti, kjer sem sreča val svojo lepo in otožno neznanko. Končno je tudi ona opazila mojo vztrajnost in zdelo se mi je, da se ne jezi, ker jo neprestano zaJeznjem. Odzdravljala mi je z melanholičnim nasmehom ki nadaljevala svojo pot. Cesto sem hotel poklekniti pred njo, toda zadostovalo je, da me je pogledala, pa mi je upadel pogum. Pozneje jo je pa vedno spremljala hčerka. Nedolžnost je vedno branik kreposti. Sicer nisem mogel drvomiti, da je vdova. Toda po mojem prepričanju se človek nikoh ne more otresti vsake nade, pa naj bo še tako potrt ali sari. Kakor veš, imam nekaj premoženja sem častihlepen in podjeten, kakor ti sem rudi jaz sanjal o slavi in če si me prehitel, ti mislim slediti. Do tega sklepa sem prišel nekega večera, ko sem sedel k mizi in ji napisal pismo. Ah, vse, kar je kipelo v mojem srcu, sem izftJ na papir. Ljubil sem jo, m oboževal. Bila mi je vse na svetu in moja usoda je bila odvisna od njenega odgovora. Zasnubil sem jo, opisal sem ji svoje razmere in ji priznal, kakšne nade gojim v svojem srcu. Svoje poslanstvo sem poveril staremu vimčarjai, ki sem z njhn takrat govoril o nji. Se zdaj se mi zdi, da je trajala celo večnost ura, ki je minila od takrat, ko sem čakal skrit v vinogradu, da je odnesel viničar moje pismo v Mas in se vrnil. Sledil sem mu s pogledom. Ko sem videl, da je stopil na vrt, mi je zastalo srce. Ko je potrkal na vrata, me je oblil mrzel pot m zdelo se mi je, da bo zdaj zdaj po meni. Slednjič se je vrnil. Prinašal mi je pismo. Hotel sem vstati in mu stopiti naproti, pa so se mi kolena tako šibila, da nisem mogel. Samo moje srce je bilo polno radosti, kajti zdelo se mi je, da mi prinaša pismo vsaj upanje, če že ne sreče. Stari viničar je pa odkimal z glavo, rekoč: — Ubogi gospod Elie! Te besede so me pretresle v dno duše. Obračaj sem pismo v rokah in nisem si upal odpreti ga Slednjič sem se ves iiz sebe premagal, odprl pismo in ga p reči tal. Gaudet je obmolknil, globoko je vzdihnil in nadaljeval: — Cital sem naslednje pismo: »Gospod! Vaše pismo me je ganilo, kakor more ganiti le ubogo ženo, ki ne pozna več v življenju sreče, ne upanja. Gorje, ki me tare, je tako, da so vsi ljudje proti njemu brez moči. Privezana sem h grobu in sicer za vse življenje. Vsi, ki sem jih ljubila, so ločeni od mene. Ene je ločila smrt, druge debele stene jetnišnice, ki se morda nikoli več ne odpre. Oprostite mi, gospod, in pozabite name. Vaša radostna mladost je polna upanja in zločin bi bil prikleniti jo na izgubljeno življenje. Ce me resnično ljubite, gospod, vas prosim na kolenih, da zapustite Samt-Emilione in se vrnete v Bordeaux. Vsak dan bom vroče prosila boga da vam pošlje srečo, in bog me bo uslišal. — S to črko se je pismo končalo in obenem je bila podpis. Elie Guadet ie zopet obmolknil. Zdaj ga tudi Vergniaud ni več prosil, naj nadaljuje. Molčal je tudi sam. Mladenič je znova povzel besedo: ■— Vse drugo boš lahko uganil sam, je-li? Izpolnil sem njeno željo. Naslednjega dne sem zapustil rojstno mestece in svoje stare starše in zdaj sem tu swt, nesrečen, toda ne obupan, kajti nekaj mi pravi, da bo morda nekega dne ... Elie Guadet na izgovoril svoje misli do konca. Tisti hip je namreč nekdo potrkal na vrata. Mladi advokat je vstal. — Kdo si drzne motiti naju? — je zagodrnjal nejevoljno. — Saj je že davno minil čas za posvetovanja- Saj bo kmalu noč. Pri tem se je ozrl na svojega prijatelja in zapazil, da ima solze v očeh. In brž je pripomnil: — Nihče ne sme videti pri meni objokanega človeka. Stopi brž v sosedno sobo. In Viktorin Vergniaud je odgrnil zaveso, zakrivajočo vrata v sosedno sobo. Potisnil je skozi nje svojega prijatelja, potem jih je pa zopet zaprl in stopil hitro k vratom, vodečim na hodnik. — Je gospod Viktorin Vergniaud doma? — se je začul prijeten ženski glas v senci, ko je mladi advokat odprl vrata. — Jaz sem, advokat Vergniaud, ma-darne, — ie odgovoril in se umaknil s praga. V sobo je stopila mlada žena, držeč za roko deklico. Obe sta bili črno oblečeni. Pri pogledu na črno oblečeni neznanki se je Vergniaud zdrzni L S princesami je hotel plesati V soboro zvečer je priredil ameriški poslanik v Budimpešti Montgomeri na parniku »Zofija« na Dunavu poslovilni diner, ki so bili nan.i povabljeni člani diplomatskega zbora in budimpeštanska gospoda. Na ladji so priredili po večerji ples in tu je vzbudil pozornost vse gospode mladenič, ki ni bil v smokingu, pač je pa zelo navdušeno plesal in se kar preveč stiskal k damam. Plesalke je med plesom tako pri-vijal k sebi, da se je začela gospoda spogledovati, pa tudi zgražati. Končno je stopil k njemu uradnik ameriškega poslaništva in ga vprašal po imenu, ker ga ni nihče poznal. Mladenič se je predstavil za kletnega zasebnega uradnika Jakoba Kuxa in na vprašanje, kako ie prišel na par-nik, je odgovoril, da je splezal nanj po vrvi v pristanišču. Dejal je, da ie hotel vsaj enkrat v življenju plesati s princesami, ker je moral sicer vedno plesati samo z natakaricami in modistka-mi. Posrečilo se mu je plesati z mnogimi elegantnimi damami in tako mu ni žal, da je storil ta korak. Podjetnega mladeniča so izročili policiji, ki ga je pa izpustila, ker je mogoče proti njemu postopati samo radi kršitve domačega miru. Aleksander Jablonovski umrl V Parizu je umrl te dni znani ruski romanopisec in humorist Aleksander Aleksandrovič Jablonovski, star 63 let. Napisal je več povesti in romanov, med katerimi je vzbudil največjo pozornost roman »Gimnazijci«. Najbolj je pa zaslovel s svojimi humoristično-satiričnimi podlistki. Kakor Gogol, je bil tudi Jablanovski maloruski plemič in imel je z njim skupno potezo Maloru-som lastnega humorja. Čitatelji listov, ki je v njih priobčeval feljtone, so iskali v prvi vrsti njegov fini humor in ironijo, saj je bila v njem globoka življenjska modrost. Pisal je tudi zelo lepe povesti za otroke in iz življenja živali. Sodeloval je pri mnogih ruskih revijah in listih, kakor »Srn otečestva«, »Naša žizn«. Božji mir«. »Rječ« itd. Posebno mnogo njegovih podlistkov sta priobčila »Kijevskaja misi« in »Rus- _160 k oje slovo«. Kakor vsa ruska inteligenca, je bi tudi Jablanovski liberalnih nazorov in za svojo prvo dolžnost je smatral napadati vlado, armado, administracijo policijo, žandarmerijo, skratka vse organe, ki so ovirah razvoj ruske kulture. Seveda je tudi on sanjal o revoluciji, toda ne o taki, kakor jc prišla-Ruska revolucija je namreč udarila v prvi vrsti po svojih protektorjih, soci-j ali s t ih in liberalcih. Tedaj se |e zdrami iz teh težkih sanj tudi Jablonovski in takoj je našel svoje mesto v beli armadi. Bil je evakuiran v Egipt in njegove prve emigrantske izkušnje je priobčil dnevnik Burceva »Obščeje delo« pod naslovom »Gosti pri angleškem kralju«. Angleški prevod teh črtic je prvič opozoril Evropo na trpljenje ruske emigracije. V emigraciji je sodeloval samo pri listih narodne smeri, največ pn »Vozroždenju^, pri »Rulu« in »Segod-nja«. Njegovo satirično pero je strupeno napadalo boljševike, ki so ga izmed vseh ruskih publicistov :ud; najbolj sovražili. Zanimivo je, da je imel Jablonovski tovariša v Trockem. ko sta pred revolucijo skupaj sodelovala v »Kijevski misli«, v kateri je Trocki pisal o francoski in nemški politiki, seveda ko še ni nastopal kot marksist. Iz Poljčan — Strela udarila v kovačnico Nad. Poij-cane in okolico je v nedeljo na večer ponovno prihrumela nevihta. Zlasti j© bilo hudo proti 19. uri. Pozneje smo zvedeli, da je v Sp. Lažah gorelo. Strela je užgala kovačnico tamošnjega posestnika in gostilničarja g. Mlakarja. Ko je ljudi, ki jih je bilo takrat vse polno v gostilni (zatekli so se tja pred nevihto z L ju bočna, kjer je bilo žegnanje | minil prvi strah, so šli takoj gasit in so s pomočjo gasilcev 'iz L*Ot\ ki so prihiteli tja naravnost s svoje prireditve, ogenj kmalu pogasili, tako da posestnik ne trpi prevelike škode. Takoj so se odzvali klicu na pomoč tudi poljčmski gasilca, ki pa jim m bilo trdHl več intervenirati. — Gasilska tombola v Makoiah. V nedeljo ob 15. uri priredi lani ustanovljena makolska gasilska četa na *rgu ve'iko tombolo s 160 prav lepimi dobitki; med glavnimi je spamica iz javorjevega lesa. Karte so po 2 Din. Podprite mlado društvo z obilnim obiskom! Pristopajte h „Vodnikovi družhi" POZOR! Spalnice iz trdega vezanega in mehkega lesa, kakor tudi vse drugo pohištvo dobite najceneje pri Gospodarski zadrugi, Vegova ulica 6. 2335 14LETNA DEKLICA % dežele, z odličnim izpitom 4. mešč. v samostanu, išče v bližini obrtne šole stanovanje, kjer bi lahko v prostem času poučevala majhno deklico. — L Kralj. Železniki. KRK Cenjenim letoviščarjem priporočam svojo dobro restavracijo Velebit« v mestu Krku. Prvovrstna domača prehrana dnevno 22 Din. Dobra vina. Lepe sobe poceni- Restavrant >Velebit<£, Martin šamanič — Krk, otok Krk. Diraške sobe oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0-50 para. SAMOSTOJEN MOJSTER dober, za večjo pletarno, dobi nameščen je. Navesti je treba dosedanje delovanje in zahtevek plače. Ponudbe je poslati na Naslednici Bokor Atiasa — Bugojno. KUHARICO ki se popolnoma razume v kuhi, sprejmem. Pismeno se javiti na Jelšin grad, p. Šmarje pri Jelšah. REFORM STEKLENICE za vkuhavanje sadja in po vrtnin, so letos cenejše. Cenike zahtevajte od tvrdke Lovro Peto v ar, Ivanjkovci. NOVO OPRAVO ZA DELIKATESO LN ŠPECERLJO iz trdega lesa, ugodno proda A. Terčon v Kranju. 2334 Tudi Vaša obleka bo kakor nova, .o jo pustite Kemično Cisti u ln barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip štev. 4-4> t-*ralniea -- svetlnlikalnica SPALNICE iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46,1 CEMENTNE VREĆE dobro ohranjene, kupim vsako množino. Battelino, Kotnikova ulica 16. 2336 Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m igra&un vozičkov, stoiic, hoienderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA ŠT. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! t*LJUSE za volane v različnih gubah. SPECLELN1 EN TEL oblek, volan, šalov Ltd. AŽURIRANJE, en tel vložkov in čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zaves perila. Hitro, fino m poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljar poleg hotela Štrukelj NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila. A. PRESKE K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T MalLnovec kg Din 16.— Marmelada kg Din 15.— samo pri čeme Oskar spec. del. Sv. Petra cesta 35, Ljubljana ZAVESE vam najlepše napravi po izbiri blaga Specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljublja na, Marijin trg 2. — Kdor Kupi Dlago pri meni, mu jih iz-gotovim brezplačno' $6fl POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za 15.— Din v restavraciji >Pod skalco«, Mestni trg 11, pri Cigliču, kakor tudi ražnjići, ćevapčići in vsakovrstna vina. 2343 i ,i,||h.ri.ill.'li.tulil.r»:!i:jjli■ ll.,fIMIrlu J!|!lllllli '>*llllilllllill|t KAKO SEM SI SPET PRIDOBILA SVOJEGA SOPROGA t Ko sva se poročila, ie moj soprog oboževal mojo lepo čisto kožo — kožo, ki bi mogla zadiviti vsakega moškega. Po rojstvu otroka pa se je moja koža izpre-menila. Sprva sploh nisem posvečala po?or-nosti gubam in ohlapnosti mišic na licu, dokler nisem zalotila svojega moža v objema neke drage ženske. SSL mm m TUDI VI 51 LAHKO PRIDOBITE. LEPOTO KJ JO UUBUO VSI MOŠKI Bila sem obupana! Ko sem prebirala liste, pa sem nenadoma naletela na članek o kremi Toka! on, ki vsebuje biocel — to čudovito novo odkritje. Kupila sem kremo Tokalon ter sem takoj spet dobila vso prejšnjo zapeljivo lepoto, ki jo moj mož toliko lfubi. Že po treh dneh sem bila na videz popolnoma druga žena s čisto kožo, mladostna in poželjiva. Moj mož se je spet zaljubil vame do blaznosti. Zahvaljujoč kremi Tokalon našla sem spet srečo in ljubezen. Krema Toka- f/f± , Ion vsebuje sedaj biocel, močno koncentriran ekstrakt pridobljen od mladih živali, ki v resnici pomlajuje postarano in uve-nelo kožo. Z uporabo te kreme lahko žene od 50, pa celo one od 60 let dosežejo polt, ki bo zbudila zavist mnogih mladih deklet. ZAHVALA Vam vsem, ki ste nas ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda JOSIPA REBEKA sL kljBcaviiičarsfeega mojstra in meščana ljubljanskega toiažin in počastili njegov spomin navzlic slabim vremenskim pri h kam, da ste ga spremili v tako častnem Številu na njegovi zadnji poti, najlepša in iskrena zahvala. Zlasti čutimo dolžnost, zahvaliti se vsem darovalcem vencev, zastopstvu Ljubljanskega Sokola, Zbornice za TOI predsedniku g. Jelačinu in gg. tajnikom, županu g. dr. Pucu in gg. občinskim svetnikom, Obrtniškemu društvu, Obrtniškemu vajenskemu domu s častnim predsednikom g. Turkom in članstvu, Okrožnemu odboru obrtniških združenj in Bolniški blagajni samostojnih obrtnikov z g. Pristouom, Združenju ključavničarjev z g. Mar-Unčičem, Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov s predsednikom preč. g. kanonikom Strojem, odposlanstvu Prostovoljnega gasilnega društva, urad-ništvu O UZD, krajevni organizaciji JN S-Mestni trg in Strelskemu društvu > Sigurnost«. Končno naša topla zahvala gg. pevcem Združenih pevskih zborov za petje ganljivih žalostink ter gg. Krapežu, kanoniku Stroj« in Iglicu za toia-žflne govore ob grobu. — Iskrena hvala! Ljubljana, dne 17. julija 1934. ŽALUJOČI OSTALI. ■ Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes, dne 18. t. m., ob %£. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni za vedno zapustil naš nadvse iskreno ljubljeni oče, sin, brat, svak, stric, gospod dr. Janže Novak odvetnik itd. Truplo blagopokojnega prepeljemo v petek, dne 20. julija 1934. po blagoslovitvi pred hišo žalosti, Linhartova ulica št 20, ob 7. uri zjutraj v rodni kraj Notranje Gorice na tamkajšnje pokopališč p r rosimo tihega sožalja: i ubijana. Notranje Gorice, dne 18. julija 1934. RAJKO in JURCER, sinova; MARIJA NOVAK, mati; bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Urejajo: Jorip gacancift. — Za »Narodno tiskarno«: Pfcmn JezerSek. — Za opravo ls dal bata: Oton Chnatoi — Val v Ljubljani. 46