Št. 56.	V	Ljubljani,	sobota	dne	8.	marca	1919.	Leto	HI.
Izhaja razen nedelj in praznikov Taak dan popoldne.
OnMUt* ta ■pravniitv* ▼ Ljubljani, Fr*nčiik*»«k» alka itar. 1, L nadete.
Učiteljska tiskarna.
Naroiataat po poiti ■ dostavljanjem aa dom aa eelo lato K 43*—, ta pol teta
S Sl*—, aa že trt lata K 10'50, u mesec K 3‘50. Za Nemčijo eelo leto K M, a •stalo tujino in Ameriko K 54.
(st* ra ti: Bnostopna petit vrstica 30 ▼ ; pogojen prostor K1*—; razglasi in poslana vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovora primeren popust
Reklamacije sa Ust so poitnine prosto.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Mo rnMli socialno MMm tinh.
Deželna vlada za Slovenijo.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 7. marca:
Hredsednijk Deželne vlade za Slovenijo, dIr* Janio B r e j c, je danes iz Belgrada prejel Muibeno brzojavko, kjer se naznanja, da je ministrski svet s posebno nared bo imenoval za Slovenijo nastopne poverjenike:	za notranje
stvari Gustava Goljo, za nauk in bogočastje (*r’ Karla Verstovška, za pravosodje u*1* Vladimirja Ravniharja, za narodno gospodarstvo Antona Kristana in za socialno skrbstvo Albina Prepeluha.
Podpredsednik Deželne vlade za Slovenijo dr* Gregor Žerjav je bil, kakor znano, Imenovan hkrati s predsednikom dr. Jankom Brejcem.
Soc alna demokracija in meščanske stranke.
(Po poročilu sodr. A. Prepeluha na Javnem shodu v Škofji Loki, dne 3. t. m.)
OJ časa splošne mobilizacijo, ko so meščanske stranke gnale slovensko ljudstvo navdušeno v toj za kapitalistične interese, pa do ustanovitve Jugoslavije, imamo za seboj nepregledno vrsto velikih dogodkov in kiobokih izprememb, ki sta njih dalekosežnost in pomen meščanskim voditeljem šc sedaj nepojmljiva: Z geslom: “Vso za vero, dom, cesarja«, so je nezavestno prišlo v silili vrtinec radikalnih prevratov. Meščansko stranke so stale onemogle pred težnjami in potrebami velikega ča-sa> k| nam je vendar očitno kazal konture novih gospodarskih ta političnih odnošajev. Iz vsega delanja in ne-tlanja teh strank v prvih letih vojne, je govorila vsa zastarelost krivičnih meščanskih programov in gesel. Za ^litiko nemškega cesarja sc je gnalo v smrt cvet slovaškega naroda, za i>olitiko ljudi, ki so spravili nemški '•‘rod na rob propada ter izkopali grob celi Evropi: Strta sedaj stara reakcija, nemški narod se je osvobodil Svoj.h zatlrakcv, Cehi so si ustvarili lastno republiko, '^^venci m Hrvati smo se združili s Srbi. Socializem se z,T>agovito širi med nemškim narodom, uveljavil se bo v kratkem tudi na češkem, po svoji poti pojde tudi v ■^ugoslavlio.
Toda, kakor da ne bi zadostovale vse dosedanje zmote in zamude, vidimo, da sc nam 1 sedaj stara zanikrno* t in nedostopnost meščanskih strank iznova kaže v vsej svoli površnosti spričo vsem onim neštcvilniin pro-1)'emom ki zahtevajo jasnih smotrov, da pridemo iz ka-t'sn sedanjih vsesplošnih kriz v normalne , ureieoc razdre.
Med vsemi drugimi strankami smo bili nri socia-sti odini, ki nismo čakali nepripravljeni na nove do-“dke. Kot stranka delavstva, ki se zaveda, da imajo 'cS>tI usodo ljudstev le ljudstvo samo, smo si pravočasno °’očili s-voj program in svoje zahteve. Vsi dosedanji do-''l)dki in problemi, nam pravijo, da smo pravilno predali.
, Kako Izgloda naša država? Njena monarhistična ^ lika nam ni bila najidealnejša. Od nekdaj stojimo na ll5tu federativne, republikanske državne oblike. Cc j‘'n° ^ udali, jc to pripisovati zunanjim pojavom. Vojna p . 50 bila zaključila z vse večjimi socialističnimi i^totvaml, ako ne bi od velike, vsled gospodarskega ot>IPan)a centralnil1 držav že pred letom očitne zmage n-j at*kir»i antantini kapitalistični svet tako neobzirno ple-j Po poraženih državah ter vsiljeval tem državam in 1^1 '*vam malih narodov, da branijo svoje meje pred po-. ePnimi antantnimi zavezniki. Ves potek mirovne kon-jQren«e kaže na težnje svetovnega kapitalizma. Wilson °stal s svojim demokratičnim mirovnim programom j 1,1 ter je odpotoval v Ameriko, odkoder je dvomljivo,
, Se vrne. Zato smo bili tudi mi, z ozirom na za se de nje l .'h krajev po Italiji, prisiljeni sprejeti dani polonij ter	sc vsemu, kar bi v takih razmerah uteg-
ni. °t®?-kočitl konsolidacijo in zedinjenje Jugoslovanka naroda.
•	Strank v narodu imamo dovolj. Tudi takih, ki se ! rade bahajo z demokratičnimi programi, četudi v res-: nici stremo le za združenjem vseh meščansko-kaplta-| lističnih sil v enotno buržuazijsko skupino. Ta cilj zasle-1 dujo v prvi vrsti Jugoslovanska demokratska stranka, . kakor jo bilo to očitno po njenem zadnjem sestanku v Sarajevu. V glavnem stremi program te stranke po naj-j tesnejši državni centralizaciji. Preko tega stremljenja ta stranka ne pr.de in potrebe bližnjega časa pokažejo kmalu vso njeno ozkosrčnost i« malopoteznost
Poleg to stranke imamo »Vseslovensko ljudsko stranko«, ki se nahaja vsled novih razmer In z ozirom na njeno dosedanjo pol.tično nadvlado v narodu v težkem položaju. Tudi interesi in smotri te stranke so nam dobro znani. Prenov.ti se bo morala v* marsičem, ako bo hotela živeti. Zato išče sedaj nove orijentacije. Gotovo je pač, da bo morala, ako bo hotela ostati ljudska stranki, revidirati prav temeljito svoj program, kar pa ne mora še preprečiti, da ne bi marsikateri njen pristaš uvidel, da je le socialistična stranka v stanu izvajati dosledno resnično ljudsko demokratično politiko.
Nasproti tema dvema strankama stoji danes Jugoslovanska socialistična stranka. Naš program smo že obširno obrazložili: Zahtevamo enotno državo, skupen par. tament, ali ker vemo, da so si interesi posameznih dežela, kakor povsod drugod, tako tudi pri nas, v marsičem zolo različni, zato zahtevamo obenem razumno vpostav-IJcnje gotovih avtonomij, ker se le tako pospeši razvoj vseh posameznih delov ter konsolidira notranjo moč in enotnost državo.
V	novi državi so nahajamo Slovenci v posebnem položaju. Kulturno predstavljamo najrazvitejši del države. V tem oziru ne smemo nazaj. Gledati moramo nasprotno, da razvijemo, v našem in v državnem interesu, vse svoje sile: Dejstvo je, da stojimo Slovenci le s 17 % analfabetov nasproti 54% analfabetov na Hrvaškem. Enotna morata biti država in parlament, doma pa glejmo, da bomo sami pridno gospodarili. Važno je za nas, da pravočasno premotrlmo naš gospodarski položaj z ozirom na novo državno zvezo, da ne bo naša pokrajina sama plačevala, primanjkljaj drugih, mnogo bolj pasivnih, pasivnih zlasti zaradi slabe uprave. Interesiranl smo prav zelo, da sc i na Hrvatskem in v Srbiji zboljša državna uprava.
Naše meščanske stranko nam niso Se dale o tem | pravega pregleda, zamujajo zopet priliko, da bi pravo-! časno pojasnile ljudstvu njegov gospodarski položaj, ter pokazale gospodarskemu razvoju slovenskega naroda in slovenske zemlje nova pota. Ker smo alpski narod, bo naša zemlja težko mogla konkurirati z bogato In plodovito Hrvatsko. Naša kupčija z žitom bo padla. Marsikatero poljsko produkcijo bo treba nadoinostiti, kazalo bo morda, da se Slovenci posvetimo plemenski živinoreji in prašičereji ter da skušamo dvigniti zopet domačo obrt in sploh industrijo.
Stojimo pred popolnoma novimi vidiki. Gospodarske silo gibljejo svet in kažojo nova pota. Meščanske stranko so spričo teh novih vidikov slepe. Gledati moramo zato, da ne pridemo zopet v položaj, ko bo moral naš človek zapustiti svojo zemljo tor romati v Ameriko.
Socialisti zahtevamo, da se industrija socializira, da bodi delavec solastnik podjetja, kojemu posveča vso svoje sile. Le tem potom ustvarimo splošno blagostanje, dvignemo državno bogastvo. Lo tako rešimo tudi problem malega obrtnika, ki je postal žrtev veliko tovarne. Razdelitev dela in zaslužka:	to je v socialno gospodar-
skem oziru naša najnujnejša zahteva.
Povedati moramo nadalje, da stojimo v prehranjevalnem oziru pred naravnost neverjetnimi pojavi. Živeža je v naši državi dovolj! Le posamezni oderuhi niso baje še dovolj obogateli. Na Hrvaškem Imamo cele zakladnico žita, in v Grnžu čakajo cele zaloge antantinega živeža, da se uredi prevoz v posamezne kraje. Kdo jo kriv temu? Ali bo treba odkriti vso resnico, da se po-kficani faktorji vzdramijo? Nesramna špokulacija brezvestnih elementov mora kratkomalo prenehati. Centralni vladi moramo povedati, da se moralo te razmere spremeniti. Hrano seml
Šolske razmero se morajo radikalno izboljšati. Zahtevamo modernizacijo šol. V njih mora vladati duh novega
časa. Šolstvo no smo več služiti v strankine namene. V njih naj se vzgajajo prosti duhovi iu krepki značaji Strankinim vplivom moramo tudi odlomiti Ter«. Vera J>odi prosta stvar posameznika. Vladati mora t« načelo svobode, ki dobi v tem oziru .svoj najpopolnejši izraz, ako ločimo cerkev od država
Zavedamo se, da ni mogoče ustvariti iz sploširj2i zmešnjav sedanjega časa takojšen red. Zmagali bomo nad vsemi težavami, čo postanemo vsi zidarji reda in miru. Zato je pa treba strnjenih sil, jasniti vidikov, globokega ^razumevanja novega položaja, njega potreb in teženj.
Človeška družba se mora radikalno prenoviti, zgraditi si nove temelje, preurediti državno in družabno organizacijo. Kapitalizem mora pasti.
Nasproti geslu: »Vse za vero, dom, cesarja« moramo postaviti geslo: »Vse za resnico in svobodo«. CL
Pismo iz Belgrada.
-i uar«a 19*9.
V	parlamentu je živo. Prišel je danes sodrug Anton Kristan, ki ga vsi hrupno pozdravljala Z njim »o prišli prof. Spinčič, sodrug Bukšcg, poslance Popovič in drugi Danes jc bila prva seja. Izvolili so sc verifikacijski odbori. Socialisti smo povsod zastopani, tako n. pr. sodrng Kristan v šesti komisiji, sodrng Petejan vi četrti itd. — Agrarni reforma je sprejeta in obelodanjena v >Sl«2be-nih Novinah«. - V ministrstvo za socialno politiko jo vstopil sodrug Jaklič. — V tukajšnjem socialističnem življenju je vso nejasno. Sodrug Dragafc) Lapčevlč je izstopil iz državnega vječa. V stranki so dobili večino revolucionarni življi. Vendar je treba še počakati razjasnitve položaja. — Pozdrav« vsem sodrngom v Sloveniji.
Masaryk imperialist?
Masaryk jo veljal za najidealnejšega bojevnika resnice. Nikdar ne najdemo moža naše dobe, k! bi tako kakor on presojal vse, tudi nojneznatnejšo zadevo vedno lo z istega, vzvišenega stališča resnice. ,lz narodnostnega boja je pri nas najbolj znan iz zagrebškega procesa, kjer se je — dasi sicer uelntoresirau —• trudi) z mladenškim ognjem pokazati svotu tisti danajski način ugonobiti neprijatelja z lažjo in ponaredba**!. Sicer sc narodnostnih bojev ni mnogo ■deležcvali kor mu J# bila narodnost nekaj tako naravnega in po sebi razumljivega, da je prav iz srca sovražil vse tiste puhleže, ki jim je bila narodnost vscinkisobašs tora tako oškodovali občane nekdanjo Avstrije! Saj so baš ti podleži zakrivili, da si inteligenca narodnih držav Se vedno ni na jasnem, kako bo mogoče delati »politiko « brez narodnostnih bojev.
Drugače je pa nastopal v socialnem vprašanju. Njo-gov socialni program so skoro da krije s socialističnim, seveda le v teoriji V praksi drugače, kajti razumljivo je, da jc razloček med teorijo in prakso baš pri socializmu tako velik. Sredstva v dosego nameua pri ujem niso bila nikdar postranska stvar, v dosego Sc tako svetega namena bi so ne bil nikdar posluževal nepoštenih ali komurkoli krivičnih sredstev. Bil jc realist, ki je operiral lo z danimi razmerami Vidci jo že davno razloček med maksimulisti in ininimalLstl, priklopil bi se bi! čeprav k prvim, čc bi bil mogel verjeti, da je cffl dosegljiv. A priklopil sc ni niti k mctiševikom, dasl je ime! med socialisti mnogo prijateljev. Bil jo vodno pristaš večinskega sistema. Zato se mn Je morebiti zdelo riskantno' 'za njegovo močno osebnost pripojiti Se .širokim, malo izobraženim masam. Ne znamo pravih motivov, zakaj ni vstopil v socialno o*ganfeac))o, vemo pa, da }i jc bil zelo Mizo. Gotovo jo bil eden glavnih vzrokov, da ni mogel vzdržati mod Mladočehi, njihov boj proti socializma. Bil je Mladočch menda le dve leti Morebiti spada med to vzroke tudi HUlsncrjova afera, pa se no spominjam dobro, če spada sploh v isto doba
Htilsnerjcva afera spada obenem z rokopisnimi boji med najsijajnejše točko Masarykovth kulturnih bojev. V obeh -zadevah jo imel vrot\ sebi takorekoč ves češki narod. V drogi je imci vsaj za svoje osebno pre-
pričanje tudi dokaze, po katerih je nc samo veroval, ampak tudi vedel, da so rokopisi ponarejeni. V prvi pa ie imet edinole svojo vero, vero v človeštvo: da je nemogoče, da bt se našlo tol .ko tako neumnih ljudi, da bi tvorih veliko organizacijo, ki rabi za svoje verske obrede gorke krščanske krvi. V tej zadev: je podlegel, ker je velika, praznoverna masa verovala v praznoverje drngili, ki so ji bfli obenem osovraženi. V drugi zadevi pa ie zmagal, čeprav ne takoj. Toda narod ga je sovražil, ker mu ni mogel odpustiti cinizma, s katerim se je postavil na stališče sovražnikov. Narod, ki ni rnoget razumeti, da bi bila slaba kultura, če bi bila zidana na laži. Tako velika je bila takrat gonji proti Masarjkn. da mu še tik pred vojno niso mogli odpustiti, da iim ie vzel romantične rokopise. Tega seveda niso premislili, kako bi bilo, če bi bila Cehom šele nemška veda dokazala, da so ponarejeni. Tako pa imdjo velikega Hanko, ki je tako lepo pesnil in tako dobro ponarejal, pa tudi velikega Masaryka, ki je znal ločiti resnico od laži in imel pogum laž razkrinkati.
Slovenci poznamo Masaryka kot kulturnega bojevnika iz njegovih polemik s Krekom. O Kreku mislimo vsk da le res veroval, zato mu je tudi Masaryk drugače odgovarjal, nego navadnim političnim klerikalcem, ki so le denar kovali iz svojega »katoliškega prepričanja*. Našla sta se dva moža, ki jima je šlo res za vero im ta. Boga, vsakemu po svoje. Krek je svojega Boga že imel in ma je hotel ostati zvest, Masaryk pa — ga ie iskal. BB je res iskalec Boga.
BK je celo tak iskalec Boga, da ie zašel že v for-matlzem pobožnosti: na nekem zborovanju ateistov je rekel, da redno moli, in sicer »Očenaš« kot najlepšo motite«!.
Mnogi so se temu čudili, menda vsi, ki so Masa-ryka poznali, kajti človek, ki je res prepojen ves s pravim krščanstvom, ne potrebuje nikake mol.tve, formalne molitve, ker se razgovarja z Bogom vedno, pri vsaki svoji tnisli, pri vsakem svojem dejanju.
Toda nihče zaradi tega Masaryka ni zavrnil. Dasl (e od takrat že morebiti 10 let (referat o onem zborovanju |e izšel pred leti v prilogi »Casa«, »Besedy Času«), vendar nismo čitall, da bj bil Masaryku kdo kaj oponka! zaradi tega. Preveč so ga vsi spoštovali, pa tudi segal! so mu vsi komaj do kolen.
Tega Masaryka nahajamo zdaj med — imperialisti! Seveda, če je resnica, kar piše dunajska Preša, da ie rekel v razgovoru z njenim dopisnikom: Češka republika mora ostati v sporu Jugoslavije z Italijo ne-vtralua, ker ie prijateljica obema. »Italija le celo oborožila našo vojsko«.
Mogoče ie vse. Wilsonu smo verjeli, da se bojuje za mir med narodi. Danes mu verujemo le še to, da se bojuje ta svoje ime, da se sramuje preklicati tisto, za kar ie tolikokrat v javnosti nastopil. Bojimo se pa, da bo morebiti še ceto vesel, če ga drugi člani antante »premagajo«. Kajti zdaj je že po vojni, zmaga je odločena, ni treba več tako vsestransko skrbeti za mnenje mase, zdaj gre le za »pravično«, razdelitev plena. To pa ne gre drugače, kakor z vatlom: ti dobiš toliko, jaz pa toliko.
Ali tudi Masaryk tako? Mak) smo se že-bali, ko je zapustil- svoje prot;državnopravno stališče, pa mislili smo, da dela tako iz ozira na češke manjšine, ki bi v nemškem morju in pri znani nemški pravicoljubnosti znate res trpeti —1 tako so mislili češki voditelji sploh, torej se jim jo morebiti Masaryk celo samo uklonil.
Toda v našem vprašanju se jim gotovo ni uklonil. Kajti'— dasi so znani Cehi na jugu kot realni ljudje, kar le njih prednost, ne napaka — vendar so se precej ogrevali za našo Jugoslavijo, dokler niso prišli iz zapada tisti, kt so direktno sklepali1 dogovore z antanto, med njimi Masaryk. Od takrat kakor hladen veter. Ali niso ti j gospodje prinesli s seboj kakih že gotovih pogodb? Ker fe nemogoče misliti, da bi Masaryk kot dober avstrijski parlamentarec ne poznal naših jezikovnih mej, Je nemogoče, da ne bi bil svojim laškim prijateljem v smislu svojih Idej povedal: ampak, prijatelji, tega Vam ne morem obljubiti, ker živi tam narod, ki ni laški. Če Jim je takrat tako povedal, zakaj bi se zdaj bran! postaviti so na stran resnice? Morebiti ima tudi on v žepu kako tajno pogodbo, po kateri ga vse drugo nič ne sme brigati, ako dobi tisto, kar potrebuje on.
Ničesar dobrega ‘niso prinesli tisti, ki so prišli Iz severa. Predvsem ničesar dobrega od Masaryka. Le potrpljenje nam ponujajo na vseh. straneh.
.TCako no delajo tisti, ki hočejo resnico iu pravico. Ti so odkriti, povedo, kaj mislijo in kaj hočejo. Da je težko pustiti kozo živo. in nasititi volka, to vemo — toda, saj mi nočemo biti iib volk, ne koza! Ljudje smo, in hočemo, da nas smatrate tudi vi za ljudi.
Masaryk ni govoril samO pri zeleni mizi. 2 i v e l je na zapadu, in vedel vedno, koliko je ura. Da se ie posta-, vil on na stal-šče nevtralnosti v tako evidentnem vprašanju, to ie dokaz, da spoznava lo za potrebno. Ako je temu res tako, potem je kapituliral pred
i	ni p er i al i z rn o m po sili, ali pa se ie tudi on us- f ra Sil boljševizma.
Imperialjzem je vedno slu kapitalizma, posebno pa
še imperializem modernih republik. Kdor hoče delati proti imperializmu, mora pobijati kapitalizem. To se da pa le s socializmom. Zato je zdaj najpotrebnejše, da se ojačijo sociahst.čne stranke in njih mednarodna zveza.
Socialistične stranke se okropc pa tudi z odstranitvijo nesoglasij, blovenci smo po vel-kj večini rnenše-viki, na hrvaškem imajo pa že več boijšev,zma. Ko se nam bo posrečilo združenje, bo morebiti razmerje 1:2. To bi bilo nevarno za napredek stranke, ker bi v vednih bojih trpela propaganda. Treba je zbistriti tu pojme, pa tako, da nikogar ne odbijamo. Apostelji čina imajo vero v socializem, in te potrebujemo! Apostelji dela, m.ruega napredka in vztrajnosti do konca miajo pa — bodočnost, ki mora biti in tudi bo naša: čim manjše bodo žrtve, tem večja zasluga.
Ne lastimo sl sodbe nad ruskimi boljševiki, toliko pa lahko pripomnimo, da bodo drago plačali svojo »diktaturo proletariata«, če jo ubranijo proti antanti. Dri nas pa bi nc bilo mogoče niti, tud. če bi bili vsi bolj-ševik.. Dreveč imamo čuta za red, čeprav vemo, da je naš red mnogokrat pravi nered. Vedno naprejl Pot je začrtana, vsako prekinjeuje te poti s kakršnimkoli na-s.ljem, pomeni korak nazaj. Nasilje ostane nasilje, pa naj izhaja od kogarkoli. Zato se držimo večinskega sistema dosledno, kajti četudi ni absolutno pravičen, vendar je najbolj pravičen.
Citali smo (v soboto menda) v »Napreju«, kako si predstavlja boljševiški voditelj moč državne oblasti v rokah proletarijata. Ker se ta moč ne da tako razdeliti, kakor hlebec kruha, mora ostati nerazdeljena v rokah proletarijata. V isti sapi se postavlja tudi proti splošni volilni pravice Ves članek mi je nerazumljiv, če imam smatrati ga res za članek Trockega. V burn.h časih se napiše marsikaj burnega, toda zato, ker vemo, da bo ta ali oni glasoval proti samemu sebi, ne bomo rekli, da je temu kriva splošna glasovalna pravica! Social.stičen red hočemo, toda niti za trenutek ne smemo pozabiti, da je to tudi red! Ce ie čital Masaryk mnogo takih člankov
o	boljšev.zmu, potem se ni čuditi, da se je bbrnil od socializma in da hoče zdaj delati red — z imperial.stL Kaj šele poreko priproste naše dušice, ki se boje, boje. in zopot boje.	F.	H.
Somišljeniki!
V petek, 4. aprila t. I. začne izhajati političen tednik za = slovensko ljudstvo =
»Ljudski glas“
ki bo namenjen predvsem slovenskemu kmečkemu pro-letarijatu, med katerega štejemo v prvi vrsti doslej brezpravne posle,« dninarje, bajtarje in male kmete, ki za naprej neobhodno potrebujejo lastnega glasila, zastopajočega niihove teptane pravice in koristi.
Naša dolžnost je, da razširimo ta list v tisočih izvodih med slovensko ljudstvo, zato vas pozivč.imo že sedaj v prednaročbo in agitacijo za list, ki bo stal letno 10 K, polletno 5 K, četrtletno pa 2 K 50 vin.
V	vsaki občini naj ima list svojega zastopnika in zaupnika, ki bo nabiral naročnike in širil list. Nujno prosimo zato somišljenike, ki bi bili pripravljeni prevzeti zastopništvo, da se nam prijavijo, isto tudi prednaroč-nike. Vse dopise je pošiljati na naslov:
»Ljudski glas Ljubljana (Uprava „Napreja‘),
Frančiškanska ulica št. 6.
Politični pregled.
—	Oklic antantnim socialnim demokratom. Amsterdam 4. Vodstvo socialno-demokrat-čne stranke na Holandskem je odposlalo socialno-demokratičnim strankam Angleške, Francoske, Italije in Belg Jo brzojavko, v kateri opozarja na nevzdržne gospodarske razmere v Nemčiji, predvsem delavskega razreda, ki t.rajo Nemčijo v obup in povzročajo obžalovanja vredne izgrede. V Nemč.ji vlada absolutno pomanjkanje najpotrebnejših življenskih potrebščin; strašna je umrljivost Otrok, starih ljudi in nosečih žen. Preti moralen polom, katerega posledica bo anarhistična zmešnjava, ki pa ne bo nevarna samo Nemčiji. Položaj je mogoče zboljšati edinole, ako vlade asociirancev odpošljejo takoj potreben živež Nemčiji. Ta pomoč naj ne bo samo ukaz človeštva 1
= Nikita črnogorski želi nazai na prestol.
LDU. Pariz, 6. (DKU) Včeraj se je bavil višji vojni svet aliirancev s črnogorskimi zahtevami. Črnogorski pooblaščenec v V/ashingtonu je v imenu kralja Nikole vložil protest proti odstavitvi kralja, ki jo je sklenila skupščina, kakor tudi proti priklopitvi Črnegore k Srbiji.
= Volitve v štajersko deželno skupščino. LDU. Oradec, 6. (DKU) Štajerski deželni svet
se je posvetoval v današnji seji o deželnem volilnem redu in je sklenil, da obdrži razdelitev v volilna okrožja za ustavodajno narodno skr# ščino tudi za volitve v deželno skupščino, v katero naj se voli 70 poslancev, in sicer 16 poslancev za volilno okrožje Oradec in okolico, 21 za spodnje in srednje Štajersko in 20 za gorenje Štajersko. Provizoma deželna skupščina se bo posvetovala v torek 11. t. m. o deželnem volilnem redu.
Likvidacija Avstro-ogrske banke. LDU
Dunaj, 7. (ČTU) Generalni svet Avstro-ogrske banke je v svoji včerajšnji seji sklenil, izvesti likvidacijo že sedaj in pooblastiti guvernerja, naj stopi v zvezo z narodnimi državami in ji*1 povabi, naj v odsek za likvidacijo pošljejo svoje zastopnike.
= Narodnostni boji v čehoslovaškl republiki. LDU Kaaden, 4. (ČTU) Danes je bil tu ljudski shod, ki ga je sklicala nemška socialno-demokraška stranka. Zborovanje je potekU mirno. Po končanem shodu je del zborovalcev, približno 600 oseb, izkušal t>a stolpu Mestnega doma razobesiti vseiiemško zastavo. V sporazumu s poveljnikom posadke in z županom p'5 nato razobesili dve zastavi, češko in vseneiu-ško. Kasneje so pa češko zastavo s silo odstranili. Po daljših pogajanjih je zopet zaplapolala na stolpu češka zastava. Položaj je postaja* vedno opasnejši. Množica je zasramovala župana,'mestne svetnike in častnike, deloma so jih napadli s kamenjem in palicami. Vojaštvo i® bilo primorano rabiti orožje. Streljali so tudi2 dvema strojnicama. Šest oseb je bilo usmrčenih in mnogo ranjenih. Vsled teh dogodko' morajo biti hišna vrata zaprta že ob osn# zvečer.
= Čehi upajo na ugodno rešitev tešinsk®' ga vprašanja. LDU. Praga, 6. (ČTU) Upravni svet glavnega mesta Prage je izda! na prebivalstvo naslednji proglas: Mestni zastop je od vladnih organov dobil sporočilo, da tešinsku vprašanje nikakor ne daje povoda za razburjenje. Naša delegacija v Parizu zastopa z vso odločnostjo naše stališče v tešinskem vprašanju. Vsled lojalnosti, s katero postopa češki narod v tem kočljivem vprašanju, je izključeno, da naši zavezniki ne bi priznali naših upravičenih zahtev. Kar se tiče primera nemškega konzula or. Schvvarza, je ugotoviti, da je uvedena uradna preiskava, čije izid je na vsak način treba počakati. Vlada Cehoslovaške republik® ima dovolj sredstev, da ščiti nedotakljivost naše države.
—	Češki rudarji proti poljskim tovarišem* LDU. Moravska Ostrova, 5. (ČTU) Češki rudarji Zofijinega rova so uprizorili včeraj polurno stavko proti Poljakom in so sklenili naslednjo resolucijo:	Češki	rudarji	Zofijine^
rova protestirajo najcnergičnejše proti pošto; panju Poljakov zaper rudarje češke narodnosti začasno s tem, da uprizore polurno stavko-Njihovi poljski tovariši jih preganjajo samo. zaradi tega, ker so Čehi. Danes zahtevamo zadnjikrat od svojih poljskih »bratov«, naj izpr®' mene svoje postopanje in naj ne zatirajo našjjj sodeželanov na ozemlju, zasedenem po poljski*1 četah. Odločeni smo iti do skrajnosti in ue bomo nikakor dopustili, da naši poljski »bratje* na ta način postopajo proti Čehoslovakom.
= Poljski deželni zbor. LDU. Varšava, f (ČTU) V včerajšnji seji deželnega zbora je finančni minister Englich predložil načrt zakou3 glede najetja prisilnega državnega posojil3' zbornica je odkazala načrt finančni komisiji. Posl. Daszynski je interpeliral Vlado glede dogovora med entento. in ukrajinsko.vlado. Skl* ceval se, je pri tem na vest, ki jo. ie priobči' »Daily Telegraph«.
= Ogrsko Velikega župana temešvarskeč3 komitata, finančnega ravnatelja Malega in njegovega namestnika so odstavili in* uvedli prod njima disciplinarno preiskavo. Obdolžena st3, da sta pri uporabi državnega denarja zakrivi*3 nepravilnosti. Je pač hudo, če ima človek predolge prste! — V Budimpešti so izmed 60 aretiranih komunistov doslej izpustili na svobod3 10. Preiskovalni sodnik ie predlagal, naj bi W nustili iz zanora še nadalmih 29 komunisto'1’ Vsi drugi bi ostali v zaporu, med njimi vodi9 komunistov Pela Vago. — Natakarji v -budim' peštanskih kavarnah so začeli stavkati. Zah*®, vajo odpravo napitnine. Večina kavarn je vsle tega zadrtih.
= Žigosanje bankovcev na Poljskem. LD Dunai 7. (ČTU) Poliska vlada je odredila gosanje avstro-ogrskih bankovcev. Prepove
t	.
dala je uvoz teli bankovcev v poljsko državo. Potniki smejo imeti pri sebi le 500 kron.
= Litovci žele proč od Nemčije. LDU. Kovno, 6. (Brezžično.) Vzhodnopruski Litovci so zaprosili antanto, naj jih ščiti pred nemškim nasiljem. Javno mnenje v onem delu Vzhodne Prusije, kjer prebivajo Litovci, zahteva energično odcepitev od Nemčije.
= Prihod nemških poverjenikov na mirovno konferenco v Pariz. LDU. London, 6. (DKU) Brezžično javljajo iz Pariza, 'da se že vrše priprave za nastanitev nemških poverjenikov za mirovno konferenco. Predsednik Wil-son, Lloyd George in Clemenceau predlože nemškim posredovalcem pogoje; Nemci se bodo potem vrnili v Weimar, da poročajo narodni skupščini.
= WiIson govoril o zvezi narodov. LDU. London, 5. (DKU) V svojem velikem govoru v Metropolitan operi je dejal Wilson med drugim: Pretežna večina ameriškega naroda je za zvezo narodov. Zveza narodov ni nič več in nič manj kakor dogovor, da vztraja svet pri idejah, katerim je sedaj pripomogla do zmage in za katere je tekla najdragocenejša kri, ki sc je kdaj prelivala. Oni, ki kritizirajo veliko podjetje zveze narodov, niso nikdar čutili silnega utripa svetovnega srca. Tok, ki zahteva splošno pravico sveta, je šel mimo njih. Dogovor zveze narodov se od mirovne pogodbe ne da |°čiti, sicer se uniči možnost te pogodbe.
Pokojninsko zavarovaoje nameščencev.
Graški deželni urad nemško-avstrijskega zavoda za nameščence na Dunaju je razposlal nekaterim službo-dav.cem, spadajočim v ozemlje kraljevine SHS, vprašalne pole o nameščencih gledo pokojninskega zavarovanja za časa vojaške službe itd. Ker se je z naredbo 269 in sl. Narodne vlade za Slovenijo ustanovil začasni °bči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ki je Prevzel vse pravice in dolžnosti prejšnjega občega pokojninskega zavoda na Dunaju, se opozarja vse službo-davce in nameščence, da se na pisma oz. pozive nem-ško-avstrijskih zavodov ni ozirati. Taki dopisi naj se Pošljejo tukajšnjemu zavodu, ki bo z inozemskimi zavodi ukrenil sam vse potrebno.
Kar se pa tiče izrecno vprašanja, v kolikor bo dr-„|ava prispevala k pokojninskemu zavarovanju nameščencev za časa vojske in tozadevnih preiskovanj, ne bo iugoslovanski pokojninski zavod tudi v tem oziru zaostal za nemško-avstrijskim zavodom in bo svojčas, Cim bo urejeno redno poslovanje, ukrenil potrebno, da Pripravi vse potrebno, da omogoči državi tozadevne sklepe.	*
V	kolikor bi pa nemško-avstrijski pokojninski za-za nameščence na Dunaju kot upravitelj premogla prejšnjega avstrijskega občega pokojninskega za-v°da za nameščence na Dunaju skušal dognati tozadevnih potrebnih podatkov, da se uredi to vprašanje še Pred likvidacijo dunajske centrale, bo stopil jugoslo-vanski zavod v tozadevna pogajanja z nemško-avstrij-jkhn izavodom.
Dopisi.
Mestni drevoredi in parki. Koliko so pretrpeli mestni drevoredi in parki med vojno! Tam je skoro vse posušeno in uničeno! Kjer se je posušilo kako drevo, so je po-lagali in izkopali magistratni uslužbenci za kurjavo. Dobili so to drevje brezplačno. Toda ko je bila jama izko-
•	j^na, takrat bi se bil lahko vsadil vanjo mlad kostanj.
Ohranjenega bi bilo na ta način veliko dela in stroškov, to se ni zgodilo. Jame so se enostavno zasule. Nihče Se ni pobrigal za to. Mestni gozdar je bil v ujetništvu in d°bival je plačo. Gospod Hejniz je imel pa preveč skrbi, ki« bo dobil več pomij, da izredi več in bolj debele pra-Sedaj sta oba gospoda doma, dela nimata, čas je rav»0 pripraven za saditi, ljudi pa dovolj brez dela. Ti b°do šli radi delat za pošteno plačo!
Nekaterim gospodom pri aprovizaciji. Tem potom °Pozarjamo mestno aprovizacijo, kako se manipulira pri oddaji sladkorja in kavine mešanice' pri Miihleisnu po uslužbencih aprovizacije. Ni dosti, da se stranke sili, da ieinljejo tisto nezmes kave, temveč tudi pti vagi sladkorja stvar ni v redu, kar lahko dokažemo! Stranke se Pritožujejo, da pri zavojih sladkorja pri teži 6 kg manjka .10 dkg! To ni več malenkost! Tako se je stranka, ki 16 takoj v bližini dala tehtati sladkor,' vrnila v skladišče, ter zahtevala primanjkljaj 15 dkg, druga 22 dkg, nakar ji t,ravi tam zaposleni gospod:	»Tu manjka samo malen-
kost. V drugem zavitku pa nekaj zrnjev. Te si pa pošno-Jajte!« Ali ni to že odveč; za tako drag denar sladkor kupovati, potem pa še take neukusno opazke pokušati! Zahtevamo, da vodstvo mestne aprovizacije take "astavlieuce, ki niso zanesljivi, takoj odstavi ter nadomesti z boljšimi, ali pa se bodo konsumenti te nesramnosti S£*ml otresli!	T.
Škoija Loka. Aprovizacija v tukajšnji starološki občini je skrajno pomanjkljiva. Uboge delavske družine so izročene na milost in nemilost mogotcem, ki vodijo aprovizacijo. Moke, pravijo, sploh ni dobiti! A temu ni tako! Pri tukajšnjem trgovcu in občinskem svetovalcu je koruzna moka na razpolago po 4 K 50 vin. kg. Koruze ima tol.ko, da jo ponuja kmetom po Zabnici 100 kg zn 300 kg krompirja. Ali kje dobi on te stvari, bodete gotovo vprašali? Ne vemo od kod! Ali sodite kar sami in poslušajte! Dne 20. februarja je dospel z vlakom’štev. 1766 popoldne na tukajšnjo postajo tovorni voz štev. Cig 27.743, naložen s koruzo in nekaj moke, spremljan od treh vojakov. Vojaki so ponujali koruzo tamkaj zaposlenim delavcoin po 70 K vrečo, a delavec si ne upa kupiti, ker njega vsak vidi in je seveda že »boljševik«! Nato vidimo vojaka, ki pride od Kalana in začne voziti koruzo Kalanu v skladišče in izprazni voz. Vprašamo, odkod je bila in kam je bila namenjena tista koruza? Ne verjamemo, da bi se privatnikom pošiljala z vojašk.m spremstvom! Čudno se nam zdi, da postajno osobje tega ne vidi, ali mogoče sploh videti noče. Stvar se zdi sumljiva. Nekaj gotovo ni v reaui .3 to bi zahtevali, da se stvar preišče! Prič je iovo na razpolago. Zadnji čas bi že bil, ua se sprejmejo tudi v 'tukajšnje občinske odbore zastopniki naše stranke, ki bodo temeljito preiskali razmere! Kdaj pride tisti čas? Zahtevamo, da se to takoj zgpd.! Delavci in mali kmetje, vam pa kličemo:	v socialno demokratično
stranko vsi do zadnjega in naročajte časopis »Naprej«, ker ta je neizprosen sovražnik oderuhov!
Škoija Loka. Pri nas sc za razne naredbe in zakone nekateri ljudje prav malo zmenijo, kot se na primer dogaja v nek» gostilni, kjer se če ne redno, pa vsaj večkrat igra prav do jutra na karte. 27. m. m. so si v tisti gostilni sami »merodajni« gospodje ta »špas« dovolili. Med njimi je bil tudi dobičkar slabe vesti, ki si je zmislil, da se prepove na pustni torek običajni maškeradni obhod po mestu, ker se je najbrže bal, da ne vderejo kake maškare v njegovo trgovino. Njegova dobrosrčnost se blišči samih »dobrot« posebno, vsled izgub pri stari manu-fakturni zalogi. No, recimo, da ni zmožen jahati imperialističnega kozla! Drugič pokažemo, kako se zna lepo potruditi na račun ubogega posla za dobiček 200 K!
Sava na Gorenjskem. Naši klerikavci jezikajo o »terorizmu« socialnih demokratov. Kako pa bi postopali oni proti nam, če bi imeli moči zato, se razvidi iz njihovega govoričenja. Pravijo namreč, da poprej ko bo minulo tri mesece, bo vsak prisiljen, da se organizira v njihovi organizaciji. Zanašajo se na moč vojaštva! Kako si oni to misl.jo, nam ni znano. Seveda, da bi bil ta način organiziranja terorizem, je izključeno, kar vedo tudi klerikalci! Jezi jih, ker mi odklanjamo vsak kompromis z njihovo organizacijo. Prijatelji pomnite, da je naša organizacija razredna! Vi pa odklanjate vsak razredni boj! Kako moremo delati potem skupno? Mi se bor.mo za razred tlačenih in proti razredu tlačiteljev! Vi to odklanjate! Naša pota so bistveno različna, to si zapišite za ušesa!
Litija, Ker se mi je ravno zljubilo, sem kupil »Jugoslavijo«, da berem kaj prijetnega v njej. Smešno je, da N. S. Z. še vedno šteje v svoji »Zvezi« umrle člane, ki jih je že stara Avstrija pometala v vodo. Še dobro, da ne šteje za svojega člana tudi vsakega popotnika, ki se pelje skozi litijski kolodvor! Radi onih 18 brezposelnih žensk se ne bomo dosti ž njo prerekali, ker smo top.lničarji trdih rdečih čustev! Blaga N. S. Z., zakaj ne preskrbte tem ženam, da se jim zboljša hrana in jim ne pripomorete do večjih podpor? Za usluge N. S. Z. bomo pa še nadalje »agitirali« zanjo in za frakar-ske zvončke!	,
Celje. Celjski železničarji smo imeli dne 4. t. m. prav' slab dan. Grmelo in bliskalo se je cel dan na kolodvoru. »Zvezarji« so bljuvali ogenj zoper naše so-druge. Gospod Vuga je vohunil, da bi koga zalotil in zvedel, kdo je napisal članek v »Naprej«, ki je gospoda Joklna dobro okrtačil. Zvita butica je mislil: Z enim mahljejem bom ubil dve muhi, tudi direkciji se bom prikupil. Vpeljan je namreč 12-urni delavnik in 24-urni prosti čas, da bi en par ljudi prihranil, je dal povelje, da vratarji nažigajo ponoči svetilke, samo da bi enega svetilničarja prihranil. Toda zadel je na upor, kar je gospoda načelnika jako razburilo. Penil se je od jeze ter skakal kakor bi bil obseden. Šel je v skladišče, da se iznebi svojo jeze. Raztresel je svojo togoto nad so-drugom Janežičem, ker ga ni pozdravil. Togotil se je, da ima same neolikane ljudi na kolodvoru. Na celjskem kolodvoru sc je od 2. na 3. t. m. izvršila neka tatvina. Gospodjo »zvezarji« so takoj stuhtali, da so najbrže socialni demokratje tatovi. Pri vseh premikačih so napravili hišno preiskavo. Seveda zaman. Gospodje Jaki, Vuga in Jerše, nikar ne mislite, da nas boste uničili, vaš trud je zastonj. Vejete veter, želi boste vihar!
SHS — Velenje in Celje. Glejte, kako se oddajajo službe pri državnih podjetjih na štajerskem! Poverjeništvo za socialno skrb je osnovalo posredovalnice za brezposelne, ki bi se morale pred vsemi izkazati z dobrim zgledom kot državna podjetja. Vrhu tega mora tudi država plačevati brezposelnim podpore. »Narod«
štev. 54 prinaša inserat »razpis službe kleparja«, pri kojem ni predpogoj strokovna izobrazba, tudi ne inva-liditeta, ampak Sokol mora biti. V cinkarni v Celju pa nameravajo odpovedati vsemu pisarniškemu osobju, ki ne trobi. v klerikalni rog, za to podjetje išče klerikalni fantič, neki Hrusovar, po naročilu svojega bodočega tasta, oskrbniškega predstojnika Ldvvla, kateremu nosi taisti vsako malenkost na nos, razne kon-petente. Prednost ima cerkveni pevec ali pa vsaj Orel. Izjemoma se sprejme tudi kak član NSZ. Soci je izključen. Sicer- se temu junaku vse smeji, ali vseeno igra ta veliko vlogo, dasi bo moral že zdavnaj k vojakom, ker pripada k letniku 1895, a predstojnik ga je oprostil, ker je baje kot — strojepisec nenadomestljiv — po starem avstrijskem kopitu torej! Vojaška oblast mu je dala vsled tega »zdravniški« dopust. Ker rabi za svoje »leče-nje« gimnastiko, in je v službi »nenadomestljiv«, zato se spravi semiutja podučevat v plesu hčerko predstojnika direktno v pisarni med uradnimi urami. Upamo pa, da bo sedaj, ko je predpust minil, in ker je poverjeništvo javnih del prevzel resni naš sodrug Kristan, enkrat za vselej takim komodrtetam odklenkalo. Prizadeta poverjeništva pa opozarjamo na njih dolžnost. Za vse proste državne službe morajo ne glede na reflektantovo privatno uporabo priti v prvi vrsti invalidi v poštev!
Sevnica. Sevnica je postala znamenita, ne morebiti zaradi svoje »izvrstne zdravilne vode«, — pitno vodo itnamo iz greznic in kanalov —, tudi ne zaradi splošnega »lepega« napredka občine, ki se kaže v tem, da imamo v sredi najubožnejšega okraja par vojnih dobičkarjev, ki so iz nič čez vojsko postali milijonarji, marveč je postala slavna po zaslugah Peskove »Jugoslavije«. Ko mast in avstrijski patrijotični spevi ne nesejo več, se je vrgel mož na žurnalistiko. Jugoslavija na papirju mora nekaj dati. In reklamo za list je treba delati amerikan-sko. Znani so dohodki v Sevnici od 10. januarja t. 1. Tihotapska družba iz Brežic si je izposlovala uradno dovoljenje in sicer proti kompenzaciji, za izvoz 1 vagona moke v Nemško Avstrijo. Dotično žito je bilo že pred demobilizacijo nakupljeno pod roko na Hrvatskem. Ko je bila moka v Sevnici na kolodvoru naložena, je ljudstvo, ki je bilo že par mesecev brez moke, kratkomalo ni pustilo odpelj:hi. Nekateri so vdrli v vagon, in se je potem moka razdelila. Tudi v Sevnico so prišli razjarjeni ljudje trgovine revidirat. Ko je orožništvo nekaj ljudi pozaprlo, so drugi nekega Kolmana s silo iz zapora rešili. Zaprli so jih še več in odgnali v Celje, veliko drugih pa je bilo od glavarstva policijsko kaznovanih. Pri tej stvari se mora ugotoviti sledeče: Krivda je bila pri merodajnih mestih, ker se niso pobrigali za aprovizacijo prav nič, moko pa se je hotelo poslati drugam. Razburjenje ljudstva je razumljivo. Nasilni vlom v vagon in nasilna oprostitev Kolmana iz zapora ni bilo pravilno. Popolnoma napačno pa je bilo strogo in nervozno izvajanje posledic od strani glavarstva v Brežicah. Globe in kazni z zaporom so kar deževale. Naše oblasti, upajmo, nimajo naloge kakor nekdaj, ljudi strahovati, marveč urejevati, ir. jim pomagati. Dovolj smo že trpeli,- in ni nas treba, če pridemo pod težo razmer iz ravnovesja, udarjati s škorpijoni. V tem slučaju ni ljudstvo nikogar dejansko napadlo, nikomur lasa skrivilo, pač pa so ljudstvo skubili c. kr. oblasti in razni izkoriščevalci, trgovci verižniki itd. Seveda take dogodke, kot je bilo v Sevnici, si mora za reklamo »Jugoslavija« porabiti. Neki fantje iz Ljubljane so imeli 23. februarja t. \". shod v Sevnici v imenu N. S. Z. Ljudje so mislili, da so socialni demokratje in so šli na shod. Pobiralo se je po 4 K od ljudi, pa se v resnici ne vč, zakaj. Ali za »Jugoslavijo«, alj za stranko, katera nima nikjer svojega programa. Vse so ljudem obljubili, in res:	»Jugoslavija«	piše na
dolgo in široko, po večini pa napačno, v škodo prizadetim, kajti le z resnico in stvarnostjo se bo kaj doseglo, in vse je v teku, da pride resnica do veljave. Z demagogijo pa se le še dobro pokvari. Uspeh pa išče »Jugoslavija« v tem, da pošlje cele koše lista, v katerem se
o	teh dogodkih v Sevnici piše, v naš kraj in ga zastonj deli. Upamo, da v resnici zastonj in zaman, kajti ljudje bodo videli, da jih tam le farbajo, in da. se bo le v socialno-dmokratični stranki dalo kaj napraviti. Na ročajte »Naprej«!
Dnevne vesti.
Citatel]em! Tiskarni je pošel papir, zato bo izhajal »Naprej« na tem papirju par dni. V kratkem se pa oblika »Napreja« sploh poveča. — Imamo še vedno vojno!
—	Pogajanja z nemškimi sodrugi v Mariboru. Nasproti vestem, o popolnem ujedlnjenju obeh socialističnih strank le na kratko poročamo, da se pogajanja še vedno niso zaključila, da pa se bo ob enakopravnosti obeh narodnosti prej ali slej dosegel sporazum in skupno delovanje!
—	Opozarjamo na XI. predavanje »Akademije«. V sredo, 12. t. m. je predaval gospod Silvo Domicelj o biologiji naroda. Razmotrival je vprašanje zelo zanimivo z docela znanstve-no-naravoslovnega stališča. Vzel je narod kot najvišji organizem in ga naravnost seciral po
udih in organih, v telo in dušo. Povdarjal je razliko med narodom, organizmom in državno (raznarodno) organizacijo. Njegovo razlaganje je še posebno zanimivo in aktualno, ker izhajajo samo po sebi iz njega posledice: samoodločba, pripadnost tujejezičnih mest v narodnem telesu itd. — Drugi del predavanja se vrši danes ob 8. uri zvečer v I. nadstropju realke v Vegovi ulici. Pričakovati bi bilo, da se ga ra zen navadnega občinstva udeleže ludi znanstveno interesirani krogi. Vsebino prvega predavanja govornik začetkom kurzoriški ponovi.
— Državna posredovalnica za delo. Gozdnih delavcev za Bosno se do nadaljnega ne sprejema več, ker je število popolnjeno.
— Poverjenik za notranje zadeve gospod Gustav Golia sprejema samo v torek, četrtek in soboto od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
— Pisma v Ameriko! Cenzura za pisma v Švico je odpravljena, ter lahko sedai naši rojaki svojcem v Ameriki brez ovir pišejo. Pisma naj se zaprto, ako mogoče v rekomandi-ranih ali ekspresnih pismih pošiljajo na našega rojaka gospoda Albina Kunca. Basel, Central bahnstrasse 21, Schv/eiz. Vsakemu pismu j<% priložiti za poštnino in stroške K 4.— v bankovcih ter natančen naslov naslovnika v Ameriki. Pisma pridejo gotovo in hitro v roke naslovnika. Na drug način ni sedaj mogoče odposlati pisem v Ameriko.
—- Važno za visokošolce! Ministrstvo za kmetijstvo v Belgradu je javilo semkaj, da namerava slušatelje visokih šol, zlasti živino zdravniške in visoke gospodarske šole, ki jim je onemogočeno nadaljevanje študija na Dunaju in Lvovu, poslati v prijateljsko inozemstvo, zlasti na švicarski vseučilišči v Curihu In Bernu. V to svrho naj se prijavijo pismeno poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani vsi oni visokošolci, ki žele nadaljevati svoje študije v Švici ali na Francoskem in naj prilože tej prijavi vse potrebne dokumente in fotografijo. Prijava sama mora vsebovati ime in priimek, prosilca, podatke o dosedanjih študijah (vseučilišče, fakulteta, tečaj, leto imatrikulacije, prestane preizkušnje in delni izpiti ter njili uspeh in datum) in natančen naslov sedanjega bivališča. Namen teh prijav je, da se omogoči posredovanje za izdanje potnih listov in za do voljenje bivanja v inozemstvu pri ondotnih poslanstvih. Dijakom, katerim nedostajajo po trebna sredstva, namerava ministrstvo v vpo-števanja vrednih slučajih dajati primerne me sečne podpore, za katere bo vlagati pozneje posebne prošnje.
— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v pomladanskem terminu 1919 se prično na državnem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 25. aprila ob 8. uri Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostih preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 10. aprila v rokah izpraševalne. komisije.
— Begunske sirote s Primorskega. Poverjeništvo za socialno skrbstvo naznanja vsem onim, ki so se zadnja dva meseca priglasili, da sprejmejo begunske sirote, sledeče: Vrnitev begunskih sirot iz Brucka v domovino se je nekoliko zavlekla, zato ni moglo poverjeništvo ustreči prošnjam priglašenih družin v tistem roku, kakor je prvotno nameravalo. Sedaj so sirote že v domovini in sicer v taborišču Strm-šče pri Ptuju. Kakor hitro bodo sirote zdravni ško preiskane, dobe priglašenci otroke in sicer v prvi .vrsti oni, ki so izjavili, da vzamejo sirote za svoje. Vsaki posamezni družini bo sporočilo poverjeništvo, kdaj in kje dobi otroka.
—	Goriškim učiteljem, upokojencem in vdovam, ki bivajo tostran demarkacijske črte, je višji šolski svet v Ljubljani odmeril in nakazal vojnodraginjske doklade za leto 1918 in 1919. Priglasilo se je 80 aktivnih učiteljev in učiteljic, 29 vpokojencev in 17 vdov. Za 19 oseb se še ni nakazala draginjska doklada, ker so potrebna še pojasnila. Deželno knjigovodstvo v Ljubljani je dobilo ukaz, da nakazila po poštni hranilnici kar najhitreje izvrši, tako da prejmejo upravičenci draginjske doklade za leto 1918 in za mesece prosinec, svečan in sušeč po odbitku predujmov, ki so jim bili v letu 1918. izplačani, v skupnem znesku, od 1. malega travna 1919 naprej pa v mesečnih obrokih. Reklamacije naj se vlagajo pri višjem šolskem svetu.
—- Koroškim učiteljem in učiteljicam lavnih ljudskih in meščanskih šol je višji šolski svet v Ljubljani nakazal službene prejemke takoj pri nameščenju in obvestil o tem učitelje z dekreti, davčne urade v Velikovcu, oziroma Dobrlivasi, Pliberku in Železni Kaplji pa z rednimi
nakazili. Vsled imiogobrojnih pritožb jo pa dognal višji šolski svg,t, da njegove odredbe niso prihajale na cilj. Dogajalo se je, da je prejel učitelj svoj dekret, na davčni urad pa ni dospelo nakazilo, tako, da ni bilo mogoče izplačati prejemkov, ali pa je dospelo nakazilo, a učitelj 'ni dobil obvestila, tako, da ni mogel iti po svoje prejemke. Višji šolski svet je stvar natančno preiskal, in dognal, da je odpravništvo deželne vlade vse odloke redno odpravilo. Ker pa tudi po dvakrat ali po trikrat odposlanih odlokov učitelji, oziroma davčni uradi niso prejeli, je sum opravičen, da na poštah ali na poti posega vmes zločesta roka, ki nagaja, da oškoduje naše narodno učiteljstvo. Višji šolski svet je pred nekoliko dnevi brzojavno odredil, da naj davčni uradi izplačujejo službene prejemke po vsebini odlokov, s kojimj se izkažejo učitelji.
— Čehoslovaška legija v Trstu. V Trstu se nahaja Čehoslovaška legija, močna kakih 300 do 400 mož. Ti opravljajo varnostno siuzbo na obeh postajah, v luki in na pošti. Značilno je, da je italijanski guverner v Trstu poveril Celio-slovakom varnostno službo pri najvažnejših' poslopjih in napravah. Je li strah pred revolucijo tako velik in zaupanje do kraljevskih kara-rinerjev tako majhno?! Čudno je tudi to, da naši severni bratje Cehi služijo Italijanom in njih imperialističnim interesom. Slovanska vzajemnost, kje si?
—• Oklic vsem onim, ki bi se radi vrnili v Nemčijo.
Nemško poslaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Nemčije, ki ima naslednje listine:	1. potni list, ki ne sme biti starejši kot eno
leto; 2. dovoljenje policijske oblasti iz enega kraja v Nemčiji, kjer je dotičnik pred vojno delal, da se sme priseliti v Nemčijo; 3. izkaz, da dobi v resnici službo rudarja v dot.čnein kraju v Nemčiji. Brez teh izkazov obmejne oblasti v Nemčiji nikogar ne puste čez mejo in to radi težkoč v prehrani in prometu.
— Obrtne pirglasitve. Stranke, ki nanovo priglašajo obrti pri mestnem magistratu, v številnih slučajih ne predložc vseh po zakonu predpisanih listin, radi česar mora mestni magistrat take stranke zavrniti. Da se ne bode s takimi slučaji tratilo časa uradu in da si pri hranijo stranke samo nepotrebna pota in čus, se opozarjajo vsi oni obrtniki, ki menijo kak obrat priglasiti na novo, da morajo osebno predložiti mestnemu magistratu rojstni list, domovnico in vojaško odpustnico aii ouhodnico, za vsak rokodelski obrt pa še posebej učno spričevalo, delavsko knjižico, vsa pomočniška spričevala, pomočniško pismo in pobotnico o plačani pridružnini zadrugi, kateri obrt pripada. Vsaka stranka mora prinesti seboj za vsa • ko novo obrtno priglasitev Kolek za 8 kron. Za vse koncesijonirane obrti se pa morajo vlagati pri mestnem magistratu pismene prošnje, kolekovane s kolekom za 8 kron, in katerim se morajo priložiti tudi zgoraj omenjene predpisane listine.
— Poročil se je g. podporučnik Nikola K. Džanga z gospodično Katijo Morianovo. Čestitamo !
— Častne aiere in častim razsodišča. Tu v Mariboru imamo dosti častnikov in kot »dragocen« ostanek avstrijskih časov so ostale tudi častne aiere —* zastopniki sem, zastopniki tja. In zakaj? N. pr. če sc ne pokloniš kakemu gospodu nadporočniku in če mu ne odzdraviš?! Tablo! Častna afera! Če kak oficirček v pozni uri nazdravi Petru ali Pavlu, pa ne ostaneš! Halo! Častni sod! Kako dolgo boš še jadrala, mlada Jugoslavija, pod to reakcionarno srednjeveško zastavo!
— Prenos imetja iz Nemško Avstrije v Jugoslavijo. Narodna vlada Nemške Avstr.je je z naredbo z dne 19. dec. 1918 (Steueifluchtgesetz) odredila, da mora vsakdo, ki ima nad 30.000 K premoženja in se izseli iz Nemške Avstrije, naložiti 30—50% svojega imetja v banki, ki jo določi'vlada. Ta vloga služi kot kavcija za vse nove davke, ki se bodo tam sklenili do konca leta 1921. Pri tem pride v prvi vrsti v poštev davek na imetje. V smislu te naredbe mora vsakdo en mesec pred izselitvijo predložiti kompetentni davčni oblasti seznam svojega imetja. Na podlagi tega seznama določi davčna oblast kavcijo ter izda dovoljenje za izselitev. Nemci so si torej dobro zasigurali davek na imetje pri vseh, ki za-puste njihovo državo. Kako pa je s tem pri nas? Vsakemu Nemcu se dovoli brez vsake kavcije in brez vseh ovir svoje s slovenskimi žulji in podporo stare Avstrije lahko zasluženo imetje prenesti v Nemško Avstrijo ali v drugo državo. Zakaj ni kaj takega ukrenila takoj tudi naša vlada, ali ukrene vsaj sedaj, kar bi bilo njej sami v korist ali pa bi vsaj služilo v kompenzacijo pri bodočih financijelnih pogajanjih, oziroma pri likvidaciji razpadle Avstrije? Ali namerava naša vlada tudi tem preseljenim državljanom še v Jugoslaviji naložiti davek na premoženje, ko bodo itak še pri regulaciji valute izgubili mnogo svojega težko in pri trdi konkurenci v tujini zasluženega in prihranjenega imetka?
—	Poštni promet z Madžarsko ustavljen.
LDU. Zagreb, 7. (J DU) Poštno ravnateljstvo razglaša, da je do preklica ustavljen ves pro_-I met med Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno po eni strani in Madžarsko na drugi strani. Izvzete so le one pokrajine madžarske republike, ki so okupirane po četah Srbov, Hrvatov in Slo vencev.	____________
Službe, trafike in ustanove za invalide ali svojce padlih.
»Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani« bo zanaprej redno opozarjala na proste službe, trafike in ustanove za invalide in svojce padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov. Z debelimi črkami bo tiskana oblast, ki je mesto razpisala in pri kateri je treba prošnjo vložiti, za tem sledi razpisana služba, trafika itd-'
V	oklepaju jo povedan dan, do katerega se mora prošnja vložiti in številka uradnega lista (n. pr. u. i. št. 60), v katerem so navedeni vsi natančnejši podatki in pogoi1-Vojnim invalidom so pridržana: 1. izključno vsa mesta slug, paznikov (tudi vratarjev) v vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in obratih« katere država ali nadzira ali podpira: prav tako vsa mesta upraviteljev državnega pravdništva izven sodi^ pri sodnih dvorih; 2. dve tretjini vseh prostih službeni!' mest pisarniških uradnikov, poduradnikov in pomožnih pisarniških moči.
Službe: Deželna vlada za Slovenijo v Ljubija!1'1 gradbeni urad: 3 cestni mojstri (Jesenice, Tržič, Cel)e)»
2	rečna mojstra (Celje, Ptuj) (do 31. marca 1919. u. št. 53); 18 cestarjev: 6 v celjskem, 6 v kranjskem, 1 v ljubljanskem, 2 v novomeškem in 3 v slovenjcgraškei11 stavbenem okraju (do 31. marca 1919, u. 1. št. 53). Meroizkusno nadzorništvo v Ljubljani: 1 pomožno P*” sarniško moč, 1 pomožni sluga (do 4. marca 1919, u. !• št. 53). — Mestni magistrat celjski: 1 kancelist, 3 pisat' niški pomočniki, 1 sluga, 4 mitničarji in 1 vodni mojstcr (do 10. marca 1919, u. 1. št. 54); 1 oskrbnik (do 10. marca. 1919, u. 1. št. 55); 1 knjigovodja (do 10. marca 1919, u. *• št. 55). —• Finančno ravnateljstvo v Ljubljani: več pre' glednikov, višjih paznikov in paznikov finančne straž« za Banat, Bačko itd. (do 11. marca 1919, u. 1. št. 55). Fredsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani-vodje zemljiških knjig (1 v Celju, 1 v Mariboru, 2 v No-vemmestu); 13 višjih pisarniških oficijalov (1 v Radovljici, 1 v Brežicah, 1 v Konjicah, 1 v Šmarju, 1 v Ormož11'
1 v Slov. Bistrici, 2 v Ptuju, 1 pri Sv. Lenartu, 1 v Pl*' berku, 1 v Metliki in 1 v Mokronogu), 46 pisarniskifc uradnikov (do 8. aprila 1919, u. 1. št. 54) in sicer 3 pr' dež. sodišču v Ljubljani, 2 pri okrožnem sodišču v Cel)a> 8 v Mariboru, 3 v Novem mestu, 1 pri okrajnem sodišč v Kranju, 1 v Kranjski gori, 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, -1 v Gornjem gradu, 1 v Konjicah, 1 v Lašken1’
1 v Rogatcu, 2 v Slovenjem Gradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slovenski B*' strici, 1 v Zgornji Radgoni, 1 v Pliberku, 1 v Velikovca'
1	v Železni Kaplji, 1 v Ribnici, 1 v Kozjem in 1 v Mc(' liki. — Državno pravdništvo v Ljubljani: Upravitelj državnega pravdništva v Cirknici (do 31. marca 1919, u. !• št. 54), Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika (do 10. april*1 1919, u. 1. št. 57). —■ Ravnateljstvo državne obrtne v Ljubljani: 1 šolski sluga, 1 kurjač (do 20. marca 1^’ u. 1. št. 54).
Trafike; Finančno okrajno ravnateljstvo v Lillb'
ljani:	Tobačna glavna trafika v Spodnji Šiški (do
marca 1919, u. 1. št. 52); tobačna glavna trafika v nem 5 (dav. okr. Radovljica do 15. marca 1919, u. * št. 52).	.
Ustanove: Komisija za začasno vodstvo in l*kv*' dacijo dež. uprave v Ljubljani:	Karel baron NVurzba^
chove, cesarice Elizabete ustanove za invalide in ralce: 6 po 120 K za Ljubljančane, 6 po 60 K za roja^ iz Kamnika, Homca in Jarš, 6 po 60 K za rojake iz Vi!1' tarjevca iz občine Šmartno pri Litiji (do 8. marca u. 1. št. 50).
Umetnost in književnost.
Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče: V soboto, 8. t. m. ob pol 8. zvečer Henrika I&' | sena »Strahovi« ižven abonementa. V nedeljo, 9. t. m. 0 3. popoldne ». . . ulica št. 15« izven abonementa. V po>,(J/ deljek, 10. t. m. ostane gledališče zaprto. V torek, H* (' m. ob pol 8. zvečer H. Ibsena »Strahovi« za aboneme,lt »A«. V sredo, 12. t. m. ob pol 8. zvečer ». . . ulica Št. .
uradniška predstava izven abonementa.
Operi1
m*
gledališče: V soboto, 8. t. m. »Manon« za abonent1, »A«. V nedeljo, 9. t. m. ob pol 8. zvečer »Mamselle F1 touche« izven abonementa. V ponedeljek, 10. t. m. osta1,e gledališče zaprto. V torek, 11. t. m. ob pol 8. zvečer »B® hžme« za abonement »B«. V sredo, 12. t. m. ob 4. poP° dne »Mamselle Nitouche« izven abonementa za p. n. olr činstvo iz dežele.
Mussorgskij, čigar krasni ciklus pesmi »Iz °tr izbe« bo pela gdč. Cirila Medvedova s spremljava«1!6 klavirja (L. M. Škerjanc) na koncertu dne 10. t. m., '
P1!
'Ir,
r.nani skladatelj ene najboljših ruskih oper »Boris Godunov«. V zgoraj navedenem ciklu so jo čudovito lepo poglobil v naivno domišljijo priproste otroške duše. Zdi sc d, ko poslušaš te lepe pesmice, da vidiš pred seboj otroka, kako so zvečer zaupljivo pogovarja s staro babico, kako kleče ob posteljici opravlja večerno molitev. Na sporedu se nahajajo tudi štiri nove pesmi našega mladega komponista L. M. Škerjanca, ki bo na tem koncertu prvikrat javno nastopil kot pianist s tremi Debussyjeviml preludiji za glasovir. — Preostale vstopnice za ta umet-n‘Ski koncert se prodajajo v traiikj v Prešernovi ulici in dan koncerta v Narodnom domu. Dobi se tudi lično besedilo vseh pesmi, ki nam jih bo zapela gdč. Medvedova.
Shodi,
v Moste-Vodmat-Zelcna jama. V soboto, dne 8. marca točno ob 8. uri zvečer seja podružničnega odbora in sestanek vseh zaupnikov v gostilni pri Sušniku. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
Krakovo-Trnovo v Ljubljani. .V sotroto, dne 8. t. m. °b 7. uri zvečer shod v gostilni nasproti Nušakove vo '-Snice iprei Weiss).
Seja osrednjega odbora »Splošiie železničarske organizacije za Jugoslavijo« se vrši v soboto, dne 8. marca ° 7. uri zvečer v društvenih prostorih. — Predsednik. Krajevna skupina I. luž. žel. vabi na odborovo sejo. aj®"a sc Vft>i dne 8. marca točno ob pol 8. uri zvečer v oivši Mabrovi hiši štev. 10, I. nadstropje. — Seja je važna, Priditc vsi,
Shodi v nedeljo, dne 9. L m.
kropa ob 3. uri pop. v šoli, poroča sodr. Mihevc. IHojstrava ob 3. uri pop. Motel »Triglav«, poroča SOl*r' Erjavec.
Dnevni red: Politični položaj.
Laze. v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne ja-en shod v gostilni pri Mahniču. Dnevni red: Politični °žai. Poročevalec iz Ljubljane.
V	Mojstrani se vrši shod v hotelu »Triglav«, ne pri
^oiorco.
^ Zidanem mostu shod cementnih delavcev se bo
vršij
v nedeljo, dne 9. t. m. ob 1. uri popoldne. Udeležite
shoda vsi!
KarmeL V nedeljo, dne 9. t. m. se vrši v Gostilni Bevk v Gabrijeleh ob 2. uri popoldne sestanek, h kateremu se vabi odbor strokovne organizacije: Rok Stergar, Sumper Gregor, tranc Rozman, Mirt Franc in Uranič Blaž. vttbljeni so tudi druid sociailistično misleči delavci, na ta sestanek, ker se bo ustanovila kra-3evria politična organizacija. — Ivan Gruden, Predsednik strokovne organizacije.
Krajevna polilična organizacija za Ljubljano ima v “ahrovi hiši, 1. nadstropje, desno, svojo pisarno. Uradne llre vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
Sodrugl In sodružice Ljubljane In okolice! V sredo, n® 19. marca (praznik) točno ob 9. uri dopoldne se bo lok')) T	Mirovi	hiši, 1. nadstropje (društveni
krajevna strankina konferenca
* Sledečim dnevnim redom: 1. Majsko slavje v Ljubljani. ’ Raznoterosti. — Na konferenco so vabljeni vsi člani Politične organizacije, izobraževalnega društva »Svobode« in strokovnih organizacij.
Mesečni shod podružnico lesnih delavcev v Ljub-•lan!. se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca t. 1. točno ob
• uri dopoldne v Narodnem Domu. Dnevni red: Me-^6no poročilo; Volitev delegatov na strokovni kongres;
oiožaj lesnih delavcev z ozirom na gospodarski razvoj ^Jugoslaviji; Razno. Polna udeležba dolžnost!
Prvi majnik.
Vse pol.tične, strokovne in prosvetne organizacija, "*dalje posamezni zaupniki krajev, kjer ni organizacije, 'N javijo najkasneje do 15. marca na upravništvo »Na-e*a«, koliko Izvodov majskega spisa 'naroče.
I	Naznanjamo, da bo letošnja številka majskega spisa v prav posebno odlični izdaji, trajne vrednosti. ®'ikost bo kot pri socialni reviji »Demokracija«. Ovili.bo tiskan v dveh barvah. Sodelovanje so nam ob-llbil‘ naši najboljši pisatelji in umetniki.
Cena majskeinu spisu se je radi izrednih stroškov Papir in dru!,e tiskarske potrebščine določila na kr°«o za Iztis.
sPis M1*1 sodrug’ vsaka hiša si mora zagotoviti ta važni ^^aročito ga vsi, ki čutite socialistično!
Zadnje vesti
Verifikacijski odbor državnega veča.
<vji LDU. Beigrad, 7. (JDU.) Verifikacijski FVv narodnega veča je začel svoje delo. h. bednik je dr. Bečič. tajnik dr. Dinko Križ-
UVIIICK« VUV-«. jv ctvvi O Vlije UCHL
ha i^ je dr, Bečič, tajnik dr. Dinko Križ-<3S>. č\ani dr. Mažuranič, Lomovič, dr. Lončar, tir	*>rlv«tf Popovič, dr. Joso Sunarič,
■ Dušan Vasiljevič. V odbor je predloženih
270 mandatov, od katerih je danes verificiranih 188. Sedaj so v razpravi protesti proti nekate rim mandatom, tako za Bosno in vojvodino.
Ukrajinci zahtevajo pirzuanjo neodvisne ukrajinske narodne republike.
LDU. Pariz, 7. (DuuKU. — brezžično.) Glasom »Petit Parisien« je odposlala ukrajinska delegacija v Parizu na francoskega ministra za zunanje stvari Pichona pismo s prošnjo, da naj nastopno noto izroči mirovni konferenci: Ukrajinska vlada prosi mirovno konferenco, da pripozna neodvisno suvereno ukrajinsko narodno republiko. Ukrajinska narodna republika spom.tija mirovno kouiereuco, aa je izza vsega početka svojega bivanja v Evropi vsa zgodovina ukrajinskega naroda, zgodovina neodvisnega naroda in njegovo borbo za svobodo.
Delna demobilizacija na Poljskem.
LDU. Varšava,?. (DBA): iirambni odsek je sklenil odpustiti G letnikov, in sicer od 1896. do vštetega 1901. Zakonski načrt bo v petek rešen v deželnem zboru.
Morilec sodruga Lisuerja priznava umor.
LDU. M o n a k o v o, 7. (DunKU.) Časopisni oddelek osrednjega sveta objavlja daljše poročilo o dosedanjih uspehih preiskave napada na ministrskega predsednika Lisnerja. Morilec Eisnerjev je poročnik grof Arco aui Vai-ley, rojen ieta 1899 v Avstriji. Priznal je, da je umoril ministrskega predsednika namenoma in s preudarkom. Smatral je udeiežbo Lisnerjevo pri vladnih poslih za nesrečo Bavarske. Zato da se je odiočil, da ga šiloma odstrani.
Mirovna konferenca za Italijo.
LDU. Budimpešta, 7. (CTU.) »Az Lst« poroča: V italijansko - jugoslovanskem vprašanju je, kakor vse kaže, večina delegatov na mirovni konferenci na strani Italije. Go1 vori se, da se l.loyd Georgev govor, kjer govori o pretiranih zahtevali novih držav, nanaša na jugoslovanska stremljenja. Italija je uver-jena, da dobi Reko, ker podpira njene zahteve francosko in angleško časopisje.
Italijanska zbornica. — Glasovanje o volilnem skrutlniju.
LDU. Rim, (DunKU.) »Agenzia Stefani« poroča: V zbornici je vložil iinančni minister predlog o fiskalni reformi, ki vsebuje enkratni prihodninskl davek, progresivni davek in davek za velika rodbinska posestva. Turati je nato utemejcval svoj predlog, da naj se pri prihodnjih volitvah v zbornico uvede volilni skrutinij. Orlando je izjavil, da je sicer nasprotnik skrutinija, da se pa za slučaj sprejetja tega prtjdoga, le ta spopolni s proporcem, Ako se bo to vprašanje predložilo zbornici, tedaj on ne stavj vprašanje zaupanja. Ne smatra pa možno tdko všž-no vprašanje reševati na tako hiter način, in prosi, da se Turatijov predlog preloži za 6 mesecev.
LDU. Rim, 7. (DunKU.) »Agenzia Stefani« poroča:
V	poimenskem glasovanju je zbornica s 243 proti 129 glasovi sprejela predlog ministrskega predsednika Orlanda, da se odloži razprava o predlogu Turatja o volilni reformi za 6 mesecev..
Mirovna konferenca v Parizu. — Lloyd George za ostrejše pogoje Nemčiji.
LDi J. P a r i z , 7. »Agence Havas« poroča: Seja zastopnikov velesil najvišjega interali-iranega vojnega sveta, ki je bila v četrtek popoldne, je zapustila v krogih konference izboren vtis. Lloyd George se je udeležil sestanka. Poudarjal *e v svojih izvajanjih, naj aliiranci proti Nemčiji kmalu zavzamejo jasno in odločno stališče. Dejal je, da je rodilo premirje ne le vojaške, temveč tudi politične posledice, za katere so odgovorni voditelji vlade. Zahteval je tudi, da se poostre po vojaških izvedencih izdelani pogoji zlasti glede količine čet. ki jih sme imeti Neničija pod orožjem. Na njegov predlog se je odgodilo posvetovanje vojaških pogojev premirja na petek, da bo mogel staviti predlog v tem zmislu. Sprejeli so pomorske pogoje za premirje. Vprašanje o usodi nemškega bro-dovja Ln njegove dodelitve aliirancem pa se še ni rešilo. Splošno je pokazala seja popolno soglasje v nazorih aliirancev glede razorožitve Nemčije.
Franclja so isočo udeleževati oskrbo Nemčijo.
LDU. Amsterdam, 6. (DunKU.) Kakor javlja »Tijd« iz Pariza, se je Francija dne 2. marca oficielno branila, udeležiti sc pri načrtu za oskrbo Nemčije, utemeljevala je to 5 tem, da se ne sme noben vinar nemškega denarja za to porabiti, ker bi bila sicer Francija oropana odškodninskih doneskov za opustošenja v Franciji. Zedinjeno države pa opozarjajo, da Je vzpostavitev redu v Nemčiji za Frančijo mnogo važnejša, kakor za Zedinjene države. Višji ameriški diplomat je izjavil: Ne gre za to, storiti Nemčiji dobroto, temveč gre samo zn naše
lastno interese. Pomoč, ki Jo nudimo sedaj Nemčiji, nam bo rodila stoteren sad.
Delavski nemiri in stavka v Alzaciji.
LDU. N a u e n , 7. (Brezžično.) Po švicarskih vesteh so izbruhnili v Miihlhausnu na Alzaškem resni delavski nemiri. Baje stavka 20.000 delavcev. Vsled velike dragi- • nje živil Je računati s splošno stavko na Alzaškem. 1/. poročil ni razvidno, ali je stavka naperjena proti francoski okupaciji ali pa je posledica razširjajočega se boljševizma.
Iz JVemčiie.
Poročila, katera so nam zadnje dni doba iala iz Nemčije, niso bila nič kaj razveseljiva. Jedva končana generalna stavka je kar naen krat iznova izbruhnila in pojavili so se zopet dobro oboroženi Spartakovci. Teih se je pridružila tudi mornariška divizija in del drugih čet. Tako je postal Berlin torišče bratomornih bojev, padale so žrtve, človeško življenje je viselo r.a nitki. Anarhija je zavladala v največjem mestu Nemčije in od tu se je stavkarsko gibanje zaneslo tudi po drugih industrijalnlh krajih nemške republike. Že so poročali listi o odstopu Scheidemannove vlade in o tem, da prevzamejo vlado neodvisni socialisti. Zadnja poročila pa javljajo v svet, da so vladne čete premagale revolucijonarce in da obvladujejo položaj. Tudi stavka ponehuje. Ce smemo verjeti vsem tem poročilom, je stavka končana in delavstvo se vrača zopet na delo, Berlin zado biva navadno lice. Gotovo, je, da bodo tudi drugi kraji Nemčije sledili Berlinu in da se položaj v kratkem izboljša.
Ne moremo s sigurnostjo ugotoviti, kje tiči vzrok tem nemirom in stavkam. Nekateri pravijo, da je bilo delavstvo nezadovoljno, ker je. nemška narodna skupščina razpravljala le o nemških kolonijah, mesto da bi se pričela ba-viti s socialnimi reformami in vprašanjem prehrane. Mogoče, je tudi to nekoliko pomoglo k stavki, a glavni vzrck ne tiči tu. Krivca teh razmer moramo iskati drugod, v antanti sam;. Mirovna konferenca v Parizu se bavi le z vprašanjem, koliko odškodnine naj zahteva od Nemčije, kako naj ji diktira stanje armade, odvzame trgovske ladje itd. Ni ji pa mar nemško1 ljudstvo, ki že peto leto strada in umira vsled 1 pomanjkljive prehrane. In še danes poroča ko-j respondenčni urad, da Francija ni naklonjena temu, da bi pomagala pri oskrbi Nemčije z živili. Prav nič se ni čuditi potem, da se pojavlja v nemški republiki anarhija. V času vojne jt-ljudstvo trpelo pod militarističnim škornjem gobezdavega Viljema, sedaj pa tira to ljudstvo v obup »pravična« antanta, ker mu ne privošči niti toliko, da bi moglo živeti. Imperialisti antante so* mnogo, da, največ krivi temu, da v Nemčiji do danes še niso zavladale redne razmere. In od antante je odvisno, ali se boljševi-ško gibanje zanese in uveljavi v Nemčiji,ali ne. Če pride i v Nemčiji do boljševizma, to gotovo ne bo v prid Francije in ostalih antantnih držav. t	,
Vladne čete obvladujejo položaj. — Šparta-kovci razkropljeni. —- Socialna demokracija proti stavki. — Generalna stavka končana.
LDU. Berlin, 7. (CTU) Včerajšnji poulični boji so končali s popolnim uspehom vladnih čet, ki se jim je posrečilo, zasesti notranje mesto in pa policijsko predsedništvo, ki so ga začasno morale izprazniti. Zasedle so tudi poslopje mornariške divizije ter konjušnico. Spartakovci so se umaknili proti severnemu delu mesta. V ulicah in trgih, kjer je divjal boj, posebno na Alexanderplatzu, je večina poslopij zelo poškodovana, ponekod popolnoma porušena. Zastopnik lista »Neue Freie Presse« je izvedel na merodajnem mestu, da vlada Upa, da bodo njene čete obdržale nadvladje. General Marker je dospel v Berlin in se je izrazil, da bo vzpostavil mir v Berlinu. — Večinski sociailsti so izstopili iz stavkinega vodstva. Komisija strokovnih organizacij je odgodila posvetovanje o pridružitvi stavki. — »Diissei-dorfer Tagblatt« poroča iz Weimarja da so meščanski člhni kabineta ministrskemu predsedniku Scheideinannu podali ostavko. Doslej se ta vest še ne potrjuje, ali dementira. Mogoče je, da bo Scheiderhann danes ali jutri predložil demisijo celokupnega kabineta, da tako da predsedniku Ebertu možnost za rešitev krize.
LDU. Beri i n, 7. WU poroča: Pri včerajšnjih bojili za posest Aleksandrovega trga in redarstvenega predsedništva je bilo zajetih 150 mornarjev. Vsa poslopja, katera so zasedli v okolici Spartakovci, so sedaj v rokah vladnih
čet. Špartakovci so razpršeni, del se ]e skril po hišah, iz katerih mečejo ročne granate, Na različnih krajih mesta se je slišalo pokanje ročnih Rranat. Pretekla noč je bila bolj ininia kakor pa četrtkova, ker je ponehal težki topniški ogenj in detonacije min. Tu in tam se sliši po kanje ročnih granat, kakor tudi streli pušk in strojnic. V časniškem okraju je prišlo do posameznih spopadov. Središče mesta je daleč okoli zaprto od vladnih čet Tudi mostove čez Spreejo so zasedli. Na različnih krajih mesta so postavljene na cestah strojnice, ravnotako tudi na balkonih in hišnih oknih. Oklopni in tovorni avtomobili, oboroženi s strojnicami, vozijo po posameznih delili mesta. Domnevajo, da bodo vladne čete, ki so v povoljnem številu na razpolago, kamlu napravile popoln red. -LDU. Berlin, 7. (DunKU.) Danes popoldne so streljaU pri charlottenburški mestni hiši v rriedrichsstrasse in na francoski cesti. Izgube Spartakovcev so jako velike. Akotudi zadnji odpor še ni docela zatrt, je kriza vendar premagana. — LDU. Berli'n, 7. (DunKU.) Wol-fov urad poroča: Noč je splošno mirno potekla. Očiščenje Aleksandrovega trga oboroženih upornikov je buo po vladnih četah izvršeno tekom noci. Na VVUhelmovem trgu in na nekaterih drugih krajih mesta je prišlo še do streljanja, o katerem se ni vedelo, odkod prihaja. Sedanja naloga vladnih čet je, ščititi delavoljne v berlinskih industrijskih podjetjih. Narodna mornarska divizija in dvoje zbirališč republikanske vojaške straže so se razpustili. — LDU. Berlin. 7. C(TU.) Položaj se je danes precej izboljšal, ker so se vladne čete zopet polastile vseh vladnih poslopij in tudi policijskega pred-sedništva. Vodstvo stavkajočih je skoraj soglasno ugotovilo, da je stavka izbruhnila proti volji socialnih demokratov, ki ne bodo podpirali več splošne stavke. Socialno demokratična stranka ni želela stavke in smatra za hudodelstvo vsako nadaljevanje štrajka. Tudi vodja neodvisnih socialistov Rihard Miiller je izjavil, da nasprotuje stavki, ki je včeraj izbruhnila v plinarni in elektrarni. — LDU. N a u e n, 6. (Brezžično.) Po zanesljivih vesteh listov iz Weimarja so se 4. t. m. pogajanja med zastopniki berlinskih socialistov in kabinetom pozno ponoči ugodno razvila. Odposlanstvo delavcev se je že v noči na sredo vrnilo v Berlin, da sporoči predloge vlade stavkujočim. Kakor poročajo, vsebujejo ti predlogi zagotovilo, da se obstoj delavskih in vojaških svetov zajamči v ustavi. — LDU. N a u e n , 8. (Brezžično.) Stav-karski položaj se za enkrat v- Berlinu še ni iz -premenil. Stavke se udeležuje slejkoprej le del delavstva in še ta ne radevolje. Tako so n. pr. sklenili cestni železničarji, da prično Sim prej mogoče z delom, kakor hitro se bo smatralo generalno stavko za končano. Uslužbenci nad-in podzemeljske železnice so se v tajnem glasovanju Izrekli celo z ogromno večino proti stavki in za takojšnjo vzpostavitev obrata. — LDU. Lipsko. 7. (DunKU.) Stavkarski položaj je nelzpremenjen, vendar se pa opaža gibanje v prid končanja splošne stavke. V včerajšnji seji lipskega meščanskega odseka je bilo soglasno sklenjeno, podpirati čim krepkejšo meščansko stavko. — LDU..B e r 1 i n , 7. (DunKU.) Generalna stavka je končana. Pod-cestne železnice so zopet povzele promet. Tudi telefonski promet za zasebnike je zopet odprt. Ceste kažejo zopet navadno sliko.
Razno.
* Ponarelalec 200- in 25kronskih bankovcev prijet. Poročali smo, da so dognali ponaredbe 200-in 25k ronskih bankovcev. Avstro-Ogrska banka je razpisala nagrado za izsleditev ponarejevalca 5000 K. Kot sedaj poročajo, se je policiji posrečilo dobiti ponarejevalca teh bankovcev. Piše se Josip Bittner. Oddan je bil vojnemu sodišču v Gitschinu.
9 Oče in hči. Listi prinašajo poročila, da je v Parizu se nahajajoča italijanska kraljica 'obiskala svojega očeta, črnogorskega kralja Nikito ter inu pritrjevala v tem, ker se noče odreči prestolu. — Lepo je to, če hči pomaga staremu in delanezmožnlinu očetu, da celo njena dolžnost je. Ne moremo se pa strinjati s tem, da bi italijanska kraljica pomagala svojemu očetu na prevrnjeni črnogorski prestol, kjer bi on še nadalje odifal in skubil že itak revno črnogorsko ljudstvo. Naj raje hči sledi svojemu očetu, bolj pametno bo to in mnogo bolje tudi za Italijane, ki eotovo ne ljubijo preveč »kraljice po božji in Emanuelovi volji«.
Aprovizacija.
Prodajalci moko, krtih a in peki se vabijo, da sc takoj zelase v mestni posvetovalnici, kjer dobe novi načrt o prodaji kruha. Na nove krušne izkaznicc, ki so bodo izdajale v petek, dne 14. marca za 5. in 6. krušni teden, naj nikdo ne prodaja kruha in inoke, prodno nima novi razdelilnik, ker so številke trgovinam deloma zamenjano.
Zavodi, poki im mesarji dobe prejemnice za sol v mostni posvetovalnici.
Prodaja soli. Na vsak prvi odrezek sladkornih izkaznic se dobi.začasno takoj pol kilogram bele soli v tisti trgovini, kjer ima pozneje dobiti stranka sladkor. Drugi odrezek in levi del sladkornih Izkaznic se mora strankam vrniti radi poznejše prodaje sladkorja in žvepienk. Kilogram soli stane 1 krono. Stranke naj takoj vzamejo sol, da ne bode pozneje kake zmešnjave. Radi nerodnosti ki jih zagrešijo stranke, magistrat no more posredovati, ali sprejemati pritožb.
Dodatno sladkorne izkaznico za otroke do 0. leta, za doječe in noseče matere, za bolnike in težake se vsied pomanjkanja v sladkornih zalog začasno ne bodo izdajale. Sladkor bode prišel v Ljubljano najbrže šele okrog 20. marca, ker je radi žigosanja denarja na Češkem začasno vsak osebni in tovorni promet s Cehoslovaško prokinjon.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
HARMONIKA
Na prodaj je kromatična
z močnim okovanim mehom, z 49 aluminijum glasovi (Primstimmen) in 89 basovi, fino izdelana, Se malo rabljena. — Proda se tudi
- - - - trompeta - - - -
Poizve se pri Luciji Lamberger, Loke št. 178, Trbovlje I. ■■■■■■■■■■■■■■■■■a&■■■■■■£■■«■!■■■■
Prva jugoslovanska tovarna Loka pri Žusmii, Štajersko,
se priporoča za dobavo kopit in prosi za naročila na gornji na3lov.
ve^ *e rabljenih elek-■IVlipilIl tnčnih motorjev do 8
: konjskih sil.	■=
J. Resman, usnjar, Radovljica.
I! pOzOR~M
!- Nikakega veriženja več-1
Vsi, ki želite od pomoči navijanju cen, boljše storite, da si brez izkaznic nakupite®8" nufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filip°v dvorec) pri Frančiškanskem mostu.	\
Razprodaja se vrši dnevno dopoludne od 8. — 12. in popoludne od 2. — 5. dokler kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. P0 večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugod*18 prilika na trgovce na deželi.
ummmammmamBmmmmm**
m
t
s \ i !
■
■
K
B
■
H
Čevlji tovarne
Peter Kozina 8
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi po plati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podelati po K 85*— za moške,
K 73*— xa ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
SADJEVEC,
VINO in
KISLO VODO
razpošilja
A. OSET, p. GUSTANJ-
j« SV* prvovrstna
UOSia vozn« kolesa
1PC s printa pnevmatiko. S* priporoča
B m	Ifflltf speci Jalna trgovina s
Iglla V wR| Siv. stroji in k o I e s i«
= Ljubljana, Sodna utica it. 7. —
mmm Ceniki se za enkrat ne razpošiljajo, mi
,SVOBODA*, dmiinžki »st;;iže izsi^
Izhaja 15. vsakega meseca. Stane letno 12 K, polletno 6 K.
Najuliudneje Vas vabimo na naročbo družinskega lista „Svobode“, ki izhaja 15. vsakega meseca. „Svoboda" prinaša v prcpiosti, a umetniški obliki povesti, pesmi, članke in lažje znanstvene razprav«, posebno o zdravstvu, in na ta način v vsakem oziru zadošča potrebam družin. Uredništvu se je posrečilo pridobiti dobre in ugledne slovenske pisatelje, pesnike in znanstvenike, obenem pa prinaša tudi manjše, a dovršene prevode iz tujih slovstev; prav posebno bo uredništvo gojilo ono panogo slovstva, ki umetniško ali znanstveno posega v socijalna vpraSanja in bo list tako povsem odgovarjal duhu &«»«.— ..Svoboda" izhaia za enkrat v skromnejšem obsegu, ki pa se poveča takoj, čim se odzove povoljno Število naročnikov. Ko se razmere ublaž6, bomo prinafiali v „Svobodl“ tudi umetniške priloge, zlasti domačih slikarjev, ki naj se denejo v okvir in bodo mesto tujega, dostikrat ničvrednega blaga v umetniški okrasek slehernega preprostega domu.	__
Starši, naročajte „Svobodo“, čitajte jo, širite med svojimi znanci! Dajte jo v roko /.lasti evojlm
r . v. , t .	.•	•_ i.i	  :k.i:	i	Hnhrfttfll.	outtra	in	rw>n<*n»‘rrH	iMiva ?
lista „Svobode“. Ljubljana, Šelcnburgova uliea 6/n
UredniBhro In upravnlitvo »Svobode**.
-. Sprejema se tudi inserate. Cene po dogovoru. - -Naročajte, iitajte, Sirite naš družinski list .SVOBODA’-
*) Kdor pristopili k dolov, teobr. drufitvti P Sv o bodi*, ruij »e javi hijaifltvu, Ljobllurui, fielenbmfovtt ulica G II. V«iopul^‘ 0 vinarjev, članarina mesečno K l’—.
znufia 50