V LJUBLJANI I IshjUa VSAK dan opoldne, izvzemSi nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—. lisdiilsen političen Ust. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI’ TVO: STSTON GREGORČIČEVA ULICA 6TKV. ir«. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po twSa. Pismenim vprašanjem naj se priloži ■-■'■; za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Štev. USM. ;• %-r 1 Stanovski princip in naše stranke. Zlasti mladinski listi silno radi poudarjajo, kakšna prednost je v teni, če so vsi stanovi združeni v eni stranki in če ni nared razcepljen po stanovskih strankah. Teoretično bi v gotovih slučajih megla la trdiiev biti tudi resnična, glede sle venskih političnih razmer pa ta trditev nikakor ne drži. Ne da se utajiti, da ima vsak stan svoje posebne interese in da so -ti dostikrat drugemu stanu čisto diametralno nasprotni. Kmet zahteva na primer zaščitno carino za u.voz kmetskih pridelkov, dočim industrialec, kot konsument, to zahtevo odločno odklanja. In obratno. Ker pa v gospodarskih vprašanjih ni mogoče priti naprej s prostim preglasovanjem, je treba narediti med zahtevami posameznih stanov kompromis in sicer tak kompromis, da ne bo trpelo celotno narodno gospodarstvo. Kar je najbolj koristno za celoto, to mora obveljati, * pri tem pa ne smejo biti zadeti življen- ; ski interesi nobenega stanu. Je sicer res, da se more tak kompro- -m is ustvariti tudi v okrilju posameznih ; strank. Toda praktično dobimo iz te teo j rije v Sloveniji čisto drug rezultat. Do- ; seže se ta kompromis v »liberalni« j stranki, doseže se ludi v klerikalni , i nikdar pa se ne doseže tega, da bi se na Podlagi obeh kompromisov uveljavila v našem javnem življenju enotna gospodarska politika. In vendar je jasno, da ima ^klerikalni« kmet čisto iste gospodarske interese, ko »liberalni« in da sta oba zaintere-siruana na tem, da bi »liberalni« ko klerikalni poslanec zahtevala v poljedelskem vprašanju čisto enake stvari in da bi tudi enako nastopala. Ne bi se smelo v interesu slovenskega poljedelca zgoditi, da bi zahtevala liberalna stranka eno, »klerikalna« pa drugo in da bi celo podpora od vremenskih nezgod prizadetim postala politikum. To pa se pri nas dogaja in lo vsled tega, ker se mešajo s stanovsko- politiko vsi mogoči drugi politični pojmi. Zavedno se meša čisto stanovska politika s kulturnimi vprašanji. Posledica tega je, da so vsi stanovi razbiti in da nimamo nikjer nobenega foruma, na katerem bi se reševala samo stanovslfa vprašanja. Se manj pa imamo seveda korporacijo, ki bi skrbela za zdrav kompromis med stanovi. Druga slaba posledica reševanja stanovskih nasprotstev potem političnih strank pa je ta, da so vsi ti tozadevni sklepi silno polovičarski, če sploh do »Pb Pride Stranke gledajo samo na to, !{ako jim kak sldep strankarsko škoduje ^ tzir pred zaslužnim ali vplivnim Urankarjem premaga vse ovite. Ce naše stranke mislijo* da nimajo biti predstavi tel j ice vseh stanov,^ po cm je treba, da iz tega svojega stališča izvajajo tudi vse konsekvence. Ne sme jim biti stanovski princip samo večja vaba v-a volilca, temveč dolžnost, da pride res <3o harmoničnega g< spedarskega razvoja naroda in do skladnega sodelovanju vseli stanov. Zalo pa tudi ne smejo ovirati, da se ljudje istega stanu združujejo brez ozira na strankarsko pripadnost. J*a pa imamo v političnem zmislu napredna obrtniška ali katoliška drtir stva, pa je po našem mnenju cepljenje ■»tl, ki je samo na škodo .celotnemu gospodarstvu. Posamezniki izpovedujejo razne politične in kulturne nazore, stanovi kot taki pa te razlike ne morejo poznati. Zato pa mora tudi vsak stan imeli svoje stanovsko zastopstvo in zato je k meti j- Krize ni! IZJAVA VODILNEGA ČLANA HSS. Beograd, 22. marca. Ugledni član Radičeve stranke je izjavil, da je situacija čvrsta in da postajajo razmere dan za dnevom boljše. Koalicija radikalov in radičevcev mora ostati v interesu obeh strank in v interesu države. — Iz okolice Nikole Pašiča se doznava, da je splošno mnenja, da krize ni in da je tudi ne bo. Istctako se ne mere govoriti o razširjenju koalicije, ker to niti najmanj ni potrebne. Edino to se lahko reče, da bo prišlo do širše rekonstrukcije vlade, ko se bedo polegle strasti in to posebno strasti v radikalnem klubu. Pašič preučava v teku zadnjih petnajst dni situacijo in išče primerne osebe v klubu, ki bi jih o priliki rekonstrukcije vzel v vlado in bi tako ustvaril situacijo, da bi vlada po izvedeni rekonstrukciji lahko neovirano delala. Vprašanje proračuna, amandmanov in velikih županov se bo rešilo prijateljski in sporazumno in nobeno izmed teh vprašanj ne bo vplivalo in tudi ne more vplivati na stabilnost in na usodo sedanjo vlade. Seja skupščine. Beograd, 22. marca. Včeraj ob 9 dopoldne se je nadaljevala v narodni skupščini podrobna razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko. Prvi je govoril član Jugoslovanskega kluba dr. Gosar, ki se je bavil z vprašanjem ukinjenja ministrstva za socialno politiko ter navajal razloge, zakaj se to ministrstvo ne sme ukiniti. Nato je govoril o delu tega ministrstva, ki ga je gra-; tl. Ostro je napadal ministra, ker ni posredoval v vprašanju rešitve spora med delavci in delodajalci v trboveljskem rudniku. Taka intervencija bi bila tako v korist delavstva kot v korist dru/.be. Za njim je govoril samostojni demokrat dr. Srgjan Budisavljevič, ki je obravnaval izseljeniško vprašanje. Radičevec dr. Djuro Pasariče!; j« konštatiral, da je skupščina prazna. Nato je omenjal, kako je po lanskoletni izjavi Pavla Radiča v narodni skupščini v vsej Hrvatski nastopilo duševno olajšanje. Čutilo se je, da je minila težka doba političnega življenja in nastopila nova doba, v kateri se bo posvečalo več pozornosti socialnemu in gospodarskemu življenju. Sedaj izdelujemo pro- gram naše bodoče narodne politike. Naša splošna finančna politika se je začela razvijati na zdravem temelju. V naši državi nimamo proletarskega problema, temveč imamo problem malih kmečkih gospodarjev, ki imajo svoje hiše in posestva, ki pa niso tako velika, da bi jih megla preživljati. Baviti se morajo ludi še '/■ drugimi posli, ne samo s poljedelstvom, tako da pravzaprav niso niti po-\ ljedelci, niti posestniki niti obrtniki. Ta naša poljedelska kriza se mora rešiti in ia mora biti predmet naše večje brige. Problem naše države in naših ministrstev je v tem, da vse pripravimo za čas, ko pride pri nas do industrializacije. Nato je bila seja prekinjena ter se je ob o. popoldne nadaljevala. Pupoldne je govoril prvi musliman g u m a n i č, za njim pa radičevec T r -n j a r, ki se je bavil z delavskim vprašanjem na Hrvatskem in napadal Svetozarja Pribičeviča. Danes dopoldne se bo seja nadaljevala. Govoriti imata še Grol in Urojič. Po krajšem govoru ministra za socialno politiko Simonoviča bo narodna skupščina ! odglasovala ta proračun. Vprašanje velikih župarov. Beograd, 22. marca. Minister notranjih del Boža Maksimovič je včeraj dalj časa konferiral z velikim županom iz Smedereva. — V političnih krogih so postali pozorni na to, da v zadnjem času prihajajo k ministru notranjih del veliki župani iz cele države. To se spravlja v zvezo z ukazom o razmestitvi in upokojitvi velikih županov. Pozornost vzbuja tudi to, da se že dva dni mudi v Beogradu veliki župan splitske oblasti dr. Perovič. Včeraj je dr. Perovič dalje časa konferiral z ministrom za notranja dela Božo Maksimovičem. Po tej konferenci je bil dr. Perovič sprejet od predsedni- TUDl PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE OBIŠČE BEOGRAD. Beograd, 22. marca. V dobro poučenih krogih mislijo, da bo kronanje kralja proti koncu avgusta t. 1. Svečanosti bi naj bile v Ziči, Beogradu in Zagrebu. Za le svečanosti se že sedaj delajo priprave. Takoj po kronanju bi posetil italijanski kralj našo državo. Enako bi poselil našo državo predsednik francoske republike Doumergue. Zaradi tega se tudi v beograjski občini dela z vso naglico na to, da se najame posojilo in bi tako prestolica v priliki teh svečanosti nudila dostojno lice. Za s k a z b o r n i c a ravno tako nujna, kakor je dokazala svojo potrebo trgovska in druge. t;a vlade Pašiča. Temu posetu se pripisuje večja važnost, ker se ta pose: Grško takoj po povratku dr. Ninčiča v B. igre d spravili v normalni in prijateljski tir. Dr. Ninčič se bo na povratku oglasil v Rimu, a prej še potuje v Lausaune. V Rimu bo imel nekoliko sestankov z Mus-s: 'dni je in in bo merebiti zaprosil tudi za avdienco pri papežu. Skušal bo urediti vsa sporna vprašanja z Vatikanom, tako da bi naš kralj ob priliki poseta v Rim tudi lahko posetil papeža. Vsa ta poročila so bila predložena predsedniku vlade in nato preko ministra dvora Jankoviča tudi kralju. V Pl? A PANJE AMANDMANOV. Beograd, 22. marca. Glede vprašanja amandmanov vlada v finančnih krogih parlamentarne večine to-le naziranje. Proračun se mora popraviti. Tiste kredite, ki izvirajo iz zakonitih obveznosti, je treba odobriti, vendar tako, da na noben način ne bodo presegali prihrankov, ki jih je dosegel finančni odbor. V tem smislu bo morala, ko se bo določevala višina amandmanov, ena kot druga vladna stranka voditi vso razpravo. Tudi finančni minister ne more odstopiti od tega zaključka, ker bi mu bilo sicer nemogoče, da bi izpolnil prevzete obceznosti. KONFERECA PASICA. Beograd, 22. marca. V ministrski sebi narodne skupščine je Pašič včeraj dopoldne dalje časa konferiral z ministrom Uzunovičem in s predsednikom radikalnega kluba Ljubo Živkovičem zaradi današnje seje glavnega odbora radikalne stranke. Na tej seji naj bi prišel na dnevni red spor med Vlajkom Kosičem in Miljutinom Dragovičem. OVACIJE ST. RADIČU V ZAGREBŠKEM GLEDALIŠČU. Zagreb, 22. marca. Včeraj popoldne je ob priliki ljudske predstave Gogoljevega »Revizorja« v gledališču imel prosvetni minister Štefan Radič predavanje. Gledališče je bilo nabito polno seljakov in seljakinj. Občinstvo je Radiču priredilo burne ovacije. SEMMER1NŠKI TURNIR. SPIELMINN DOBIL PROTI DR. VIDMARJU. Semmering, 22. marca. Senzacija včerajšnjega dne je bila hitra zmaga Spiel-manna nad jugoslovenskim mojstrom dr. Vidmarjem. Zmagali so dalje: Aljehin nad Griinfeldcm, Vayda nad Retti-jem, Tartakower nam Kmochom, Janov-ski nad Rcsellijem in Yates nad David-sonotn. Nekaj partij je končalo remis. Stanje po XI. kolu je naslednje: Tantako-wr 9, Niemcovič 8 in pol, Aljehin, Spiei-rnann 8, dr. Vidmar, Rubinstein, Tar-rascli 6 in pol, Treybal 5, Retti 5, Janov-ski 4 in pol, Davidson, Yaies 4, Griinfeld 3 in pol, Knicch, Michel 3, .Roselli P° točke. Jazz-ILnd v politiki Evrope. »Toda Evropa se zabava po svoje. Jazz-Band v lokalih, jazz-band v politiki. Brezglave orgije, brezglavi fantastični socializem. In nad to me-šavieo otopelega pohlepa, splošne mržnje in vrtinca neumnih idej se razliva blebetanje diplomatov in de-mogogov vseh vrst... L Europa s’ amuse.« (Maurice Muret. Francoski pisatelj Maurice Muret je napisal nedavno knjigo, ki jo moremo smatrati kot dokument modernega mišljenja evropskih narodov. Muret dokazuje, da se je v zadnjem času odigrala v zavesti evropskih narodov velika sprememba. Spenglerjeva knjiga »Der Untergang des Abendlandest je napravila precejšen vtis, a o Muretovi bi se lahko reklo, da je še bolj pesimistična. Prvič v zgodovini evropskega mišljenja se pojavlja tako zvani plemenski pesimizem. Politične, socialne in druge pesi-mizme, vključivši tolikanj citirani Welt-schmerz, smo imeli in poznali že poprej. Le-ti so bili predhodniki sedanjega, Evropo ogrožujočega pesimizma. Evropa dvomi o svoji bodočnosti, kakor da bi predvidevala svoj bližnji gotovi konec. »Vsaka kultura — piše Muret — zlasti pa naša evropska, more živeti le tedaj, če je zaverovana v svojo nesmrtnost. Iz osebnega optimizma Evropejca je nastal njegov plemenski optimizem. In vsa evropska civilizacija je zgrajena na tej bazi. Evropejci smo najpametnejša ljudje. Naša kultura je večna. Katera kultura naj jo zamenja? Carstvo belokožcev je večno, nima konca ne kraja. >rl a naivni optimizem je bil, v prizmi preminulih tisočletij, vsaj dokaz, da je celi organizem zmagovite bele rase poln zdravja. Sedaj pa se bliža to zdravje svojemu kraju. Evropa se nahaja na višku svoje moči in čuti svoj neizbežni konec.< Težko je zatajiti dejstvo, pravi pisatelj omenjene knjige, da je vsa sila Evrope v Aziji, Afriki in Ameriki bila zgrajena na nasilju in da je bila vzdrževana s pomočjo nasilja. Angleži pravijo, da se Indijci samo zato še niso pobu nili proti njihovi nadvladi, ker čutijo njen blagodejni kulturni vpliv. Velika Britanija baje obsipava Indijo s polnimi rokami in se vrača s praznimi... Njen cilj je: »divjim Azijatom pokazati plodove evropske kulture in civilizacije, in sicer v njihovo korist. Ali se Evropa zaveda, koliko grozodejstev je bilo samo v Maroku storjenih v njenem imenu? Kaj so delali Nemci v Vzhodni Afriki in kaj se je dogajalo v dnevih bokserske vstaje 1900? Nočem govoriti o politični morali. Moj namen je bil, ilustrirati »nežno« jerobstvo belokožcev nap ram temnopoltim bratom. Če ravnamo tako z njimi, kaj imamo potemtakem pričakovati od njih? Strašna je misel, da bodo morali najbrže že naši otroci plačevati dolgove svojih starišev. Romanski in anglosaksonski narodi izgubljajo vedno bolj in bolj sposobnost razmnoževanja. Medtem pa se temnopolti narodi razmnožujejo kakor muhe na sclncu. Samo nekoliko statistike. Južna Afrika je bila še do nedavno izključena domena bele rase. Relativno malo število črncev, ki so se potikali kakor plahe zveri po prašumah, ni niti najmanj ogrožalo posestno stanje belcev. Kako pa je sedaj? L. 1891 je bilo tam 620.000 Evropejcev in 2,790.000 črncev. L. 1901 so šteli 620.000 belokožcev in 3.657.000 črncev. 20 let pozneje to je 1. 1921, izkazuje statistika 1,510.000 belcev in 5.400.000 črncev. Kako bo razmerje v tridesetih letih? V kolonijah se vedno bolj uveljavljajo Azijati in Afrikanci. Meščanska vojna na Kitajskem je le krvava introdukcija še bolj krvave svetovne tragedije. Evropa je izolirana sredi človečanstva in mora drago plačevati svoje ideološke in politične pogreške. Kako bi bilo, da se zvežejo narodi Afrike in Azije v »afriško-azijatsko antanto«? Japonski pisatelj in prevajalec Nietzsche-a, Hikuta Hoko, piše: »Zapad-ua civilizacija se pogreza pod težo lastne kapitalistične organizacije. Orientalna liga bi zadobila svoj raison d’etre, če bi zahotelo (pomlajenja človečanstva. Ves svet je treba še enkrat orientalizirati.« Tako mislijo in pišejo skoro vsi indijski in muslimanski pisatelji. Ta literarna borba Azije, Afrike in tudi že Amerike proti Evropi v zvezi z današnostjo realnostjo pa je najbolji dokaz, da je pozicija Evrope in bele rase že do temeljev omajana. ali vojne.. Včeraj je bil Snežnik najskrajnejša točka imperija, danes je že proglašena črta na Dinarskih alpah. S tem je povedano vse: Slovenci in Hrvati smo na tem, da izgubimo svojo eksistencijelno bodočnost, ker nas je ironija geografije postavila tja, kjer mora prej ali slej vdreti italijanski imperijalizem na Balkan. Mi Slovenci ne vemo, kakšnega mišljenja o našem vprašanju je službena srbska politika. Zunanji minister se izogiba preko splošnih fraz vsaki točni definiciji, ministrski predsednik pa sploh molči. Odpira se prostrani teren za nevarna ugibanja. Predvojna politika kraljevine Srbije dejansko ni računala z ujedinje-njem vseh južnih Slovanov. Pred očmi je imela le združitev poglavitno srbskih pokrajin, in v tem oziru ji je šlo za Bosno, Vojvodino ter morda še za Srem. Hrvat-ska in Slovenija ste prišle v kombinacijo šele na pritisk narodno mislečih krogov iz teh pokrajin, večji razmah pa je dobila razširjena težnja po zedinjenju seie v svetovni vojni. Dogodki zadnjih dni pa postavljajo novo vprašanje. Ali je šla smer naše zunanje politike (brez vsega smemo reči srbske politike) v zmislu slovensko-hrvat-sko-srbske skupnosti, ali pa se je orijen-tirala tako, kakor je najbolj utrezalo samo srbskim interesom. Ali jasneje: Ali je ujedinjenje vseh Jugoslovenov še kardinalna točka jugoslovenske politike, ali pa smo za ceno partikularistične sreče zavrgli ta ideal. In do katere mere? Na ta vprašanja treba odgovoriti, ker smo Slovenci že dovolj plačevali račune za druge in nismo voljni, biti plačnik še nadalje. Zato na dan z besedo! Kaj ste sklenili? Spectator: Vprašanje naiega obstoja Slovenski narod bi se mogel sporazumeti z narodom velikega Dante-ja, če bi danes vladal v Italiji duh Cavourja, Mazzinija, d’ Azeglia in Minghettija, ali danes vladajo v Italiji ljudje, ki so, brez ozira na vse napačne politične račune od garibaldinske Italije do Sonni-na in brez ozira na vse poraze od Novare do Kobarida, odstranili zadnjo moralno oporo moderne Italije. V tej deželi, s katero nas je naša oficijelna politika povezala v »pakt prijateljstva«, je danes uveljavljen reakcijonarni princip sile s svojo tajinstveno politiko h' tajnimi pogodbami. Slovenci vemo, da je zajamčen naš nadaljni obstoj le v konsekventni izvedbi formule: razorožitev + samoodločba rr trajni mir. Tega principa pa italijanski vladni sistem, s katerim se zaenkrat strinja ves narod, ne priznava, in zato zeva med demokratično mislečim in čutečim slovenskim narodom ter Italijo nepremostljiv prepad. Ne bi napisal teh vrstic, da se ni razvila med laškim in nemškim tiskom zanimiva polemika o vprašanju, kedo da je v svetovni vojni odločit zmago. Fašistov-ski tisk trdi, da so zavezniki vojno dobili, odločitev pa, da je prinesla Italija s svojim vstopom v svetovno klanje. Trditev, da so zavezniki dobili svetovno vojno na bojnem polju, je danes že ovržena. Znano je, da so bili v vseh vojnah politični momenti jačji od vseh drugih, in v nobeni vojni se ni ta teza tako uresničila, kakor ravno v svetovni vojni. Zavezniki so zmagali, kljub neprestanim vojaškim zmagam centralnih sil na /.a vezni s lv e m terenu, političnim patom s pomočjo ide-je o samoodločbi narodov«, ideje, ki je bila tesno spojena z demokratično idejo. Kakor je ta ideja na znotraj povezala medsebojno staležke skupine, tako je povezala najrazličnejše narode in jih držala v skupnosti do končne zmage. Na drugi strani pa je demokratična misel razk rojevala vojaško zmagovite centralne sile: Nemčijo v socialnem pogledu, Avstro-Ogirsko v nacionalnem smislu. Nemčija na primer, je položi In orožje zlasti vsled notranje revolucije in radi obljube, da se bo utemeljil svetovni mir na principih samoodločbe narodov in demokracije. Bitka pri Vittorio Venelo je bila mnogo pozneje odločena kakor proglasitev češkoslovaške in madžar- \ ske republike, pravzaprav šele po sklepu j avstroogrsko-italijanskega premirja. In t ta bitka igra v retoriki nacijonalnega fašizma bistveno vlogo. Iz teh kratkih navedb moremo izluščiti eno samo resnico: da dela Mussolinijeva Italija vsej Evropi veliko krivico, če perhorescira ono isto demokratično misel, ki jo je po strahovitem porazu pri Kobaridu (potom vojne akcije Amerike) rešila tako v notranjepolitičnem kakor zunanjepolitičnem oziru [ir e d gotovim poginom. Nas Slovence zanima spričo rimskih iti sedaj naknadno ženevskih pogajanj zunanjega ministra dr. Ninčiča z Mussolinijem problem naše nacijonalne eksistence bolj kot kedaj poprej. Ezio Garibaldi je označil Dinarske atpe kot mejo, naravno mejo, ki jo ima Italija začrtati naprain balkanskemu Vzhodu. Iz tega je razvidno, da se Italija pod njenim današnjim režimom ni pomirila s srbsko-hrvatskim sporazumom ter da ga pravzaprav smatra le kot neprijetno fazo \ boribi laške diplomacije za nadvlado Italije nad italijanskim jezerom«. Slovenci (in tudi Hrvati) nimajo vpogleda v zunanjo politiko naše kraljevine, ker je la resort izza Trumbičevega padca trajno v rokah najjačje srbske stranke. Mi ne vemo, kaj sta se razgovai jala Nini it in Duce, kajti zunanja politika je pri nas postala tajinstvena stvar, o kateri so natančneje informirane le dve, tri osebe na Terazijah. Vlada je demontirala vest angleškega dnevnika »'limes«, češ, da se je Jugoslavija obvezala odpreti na stežaj svoja vrata v korist laške trgov-sko-politične ekspanzije. Toda noben de- . menti ne spravi s sveta resnice, da sta 1 Keka in Trst danes mrtvi točki ter da ju je mogoče rešiti za Italijo le potom vratolomnega poskusa; »mirne« ekspanzije Politlčas pesti — Ekspoze ministra za socialno politiko. Na sobotni seji je podal minister Simonovič svoj ekspoze. Bilo je mnogo lepih besedi, ki pa niso bile prepričujoče. Zelo zanimive so bile številke, ki jih je navedel minister o naših izseljencih. Po oficielni statistiki je bilo v Ameriki preko 400.000 Jugoslovenov, po statistiki novinarja Marjanoviča pa samo v Združenih državah Sev. Amerike 610.000 in sicer 290.000 Hrvatov, 250.000 Slovencev in 70.000 Srbov. V Južni Ameriki je Jugoslovenov 100.000, v Avstraliji in Kanadi pa nad 50.000, vseh jugosloven-skih izseljencev je torej okoli 750.000. Od vseh teh so Slovenci najbolje organizirani. V eSverni Ameriki imajo 9 po-pomili društev s 180.116 rednimi in pa 39.916 o mladinskimi elani. Kapital teli društev znaša 5,298.526 dolarjev. Hrvati imajo 6 zvez s 95.000 člani in 3 milijoni kapitala, Srbi pa 4 zveze s 17.0(X) člani in 250.000 dolarji kapitala. Od 28 jugo-slovenskih šol je slovenskih 16, hrvat-skih pa 12. Cerkev imajo Slovenci 38, Hrvatje 28 in Srbi 13. Tudi v kulturnem pogledu prednjačijo Slovenci. — Morda bo ta statistika Beograd vendarle prepričala, da izgublja naša država svojo najboljšo komponento, če se vlada brez in celo proti Slovencem. - Zakonski načrt o dobrovoljcih. Udruženje dobrovoljcev je predložilo vojnemu ministru zakonski načrt o reM\i vseh debrovoljskih vprašanj, lu 1ZV11'?;'! iz oficielnih izjav, ki so jih dah vtad krogi na Krfu. Dobrovoljci so napiosil vojnega ministra, da predloži ta načrt ministrskemu svetu in da se zanj zavzame Vojni minister je sklenil, da predloži načrt najprej v proučitev posebnemu odboru ministrov in šele potem ministrskemu svetu. V ta namen je sklicana za 22. t. m. interministerialna konferenca, na kateri bo zastopal dobrovoljce državni podtajnik in predsednik glavnega odbora dobrovoljcev H. Kujundžič. — Nemški dr. Luther o franeosko-neinškem razmerju. Državni kancelar je sprejel ameriške novinarje ter jim dal to izjavo: žalibože se tudi največjemu trudu vodilnih državnikov soudeleženih sil ni posrečilo doseči zaključen uspeh. Toda ves v Ženevi zbrani svet je prepričan, da ne more zadeti nemške \lade vsled negativnega rezultata ženevskih pogajanj noben očitek. Nemčija nikakoi ni hotela vsiliti Zvezi narodov svoje volje, temveč se je nasprotno branila kakorkoli predčasno vplivati na potek pogajanj. Z ozirom na sodelovanje locarn-skih sil je dejal dr. Luther, da so se sestale sile v Ženevi, da bi razčistile vsa vprašanja, ki so bila zvezana z vstopom Nemčije v Zvezo narodov. C© se vsled gotovih težkoč, ki so nastale izven okvi- ra teh pogajanj, ni moglo doseči vstopa Nemčije v Zvezo narodov, potem vsled tega ne mere priti do nobene iapremem-be v medsebojnih odnošajih locarnskih sil, zlasti pa ne med Nemčijo in Francijo. Prijateljski ednošaji obeh držav ostanejo ueizpremenjeni. “ Nova, čelioblovaska vlada je sestavljena sledeče: ministrski predsednik in notranji minister dr. Černy, predsednik deželne politične uprave; zunanje zadeve poslanec dr. Beneš, finance prof. dr. Karl Engliš, prosveta prof. dr. Ivan Kr-čanež, justica in ministrstvo za prehrano predsednik nadsodišča dr. Jiži Haus-mann, trgovine sekcijski šef dr. Fr. Pe-. routha, železnice misterialni svetnik dr. Riba, javna dela sekcijski šef inž. Vaclav Roubik, poljedelstvo župan dr. Juraj Slavik, ki prevzame obenem ministrstvo za izenačenje, vojne generalštabni šef general Jan Syrovy, socialna politika in ministrstvo pa narodno zdravje'sekcijski šel dr. J. Schieszl, pošte generalni poštni ravnatelj dr. Maksimilijan Fatha in slovaški minister dr. Josip Kallay. — Chamberlainu bo predlagana nezaupnica. Ženevski neuspeh je povzročil zlasti hudo kri v Angliji in predvsem lete očitki na Chamberlaina, ki da bi moral doseči sprejem Nemčije v Zvezo narodov. V torek se prične v angleškem parlamentu razprava o zunanji politiki Velike Britanije. Najprej bo podal Chamberlain daljše poročilo o ženevskih pogajanjih. Nato bo predlagal Lloyd George, da se zniža Chamberlainu plača za sto funtov (27670 Din). Ta predlog naj se smatra kot nezaupnico liberalne stranke Chamberlainu. Stališče delavske stranke bo označil Macdonald, ki pa ne bo stavil nobenega predloga. Da bi Lloyd George-ov predlog prodrl, je le malo upanja, ker se bodo tudi nekateri delavski poslanci vzdržali glasovanja. Za mišljenje v vladni konservativni stranki pa je značilno dejstvo, da so Chamberlaina pričakovali na kolodvoru vsi ministri. Lloyd George pa vseeno vztraja na svojem predlogu in pravi, da je v celoti razkril vse ženevske zakulisne dogodke. Obenem bo skušal dokazati, da je Chamberlain sicer zahteval za sebe od angleške vlade proste roke, da pa sani ni imel prostih rok do nekaterih tujih držav. NOV KURS V BORBI ZA NARODNE MANJŠINE. Pod tem naslovom v zadnji številki priobčeni članek je bil že odposlan, ko je kriza nepričakovano odložila sprejem Nemčije do — septembra?! Poučeni krogi trdijo, da je odpor proti vsprejenm Nemčije delo — Mussolinijevo, ki rožlja z orožjem. Proti komu? — Te vesti se zatrjujejo. A k o se pa potrdijo, potem je jasno, da se ne smemo veseliti lakih Mussolinijevih zmag. — Nemci so sicer solidarno podpisali izjavo o veljavnosti pogodb v Locarnu, ali drugače pa odločno nastopajo proti intrigam Italije. — Do jeseni bo situacija čista. Prosveta, Gostovanje operne pevke A de Poljakove v Ljubljani. Kakor že javljeno gostuje znana odlična umetnica sepranist-ka ga. Ada Poljakova v ljubljanski operi in sicer se vrše njena gostovanja v torek, dne 23. marca, v četrtek, dne 25. marca ter v soboto, dne 27. marca. Prva dva dneva gostuje umetnica v Puccinije- vi operi »Boheme« in pa v Masserteto-vem »Manon«. V soboto, dne 27. I. m. pa se vrši v operi njen koncert na katerem bode izvajala celo vrsto naj lep šili pesmi iz bogate ruske kakor tudi druge svetovne literature. Torkova predstava je izven ter so vstopnice v predprodaji od nedelje dalje pri dnevni blagajni v operi. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol. Na slavnostni akademiji, katera se vrši v sredo dne 24. t. in. oi> priliki svečane prodaje Dušanovega meča društveni tekmovalni vrsti, nastopijo vsi oddelki s povsem novimi telovadnimi točkami. Pri akademiji sodeluje tudi društveni pevski zbor pod vodstvom brata Juvanca ter godiba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. di. Čerina. Članstvo ter p. t. občinstvo prosimo, da si po možnosti že v predprodaji, v torek od 4. do 7. ure ter v sredo od 3. do 6. ure preskrbi vstopnice, sedeži po 20 Din, stojišča po 10 Din. Vstopnina na elitni ples 10 Din. rsasoan-T: -visaspacaf*«««9« piwascif9»*5 kub. m lesa. »Nihag« pa ugovora ni držala kljub večkratnemu pozivanju vlade. Vsi pozivi vlade so navedeni s številkami in datumi. Zato je ministrstvo za šume in rude dogovor z »Nihag«-om dne 14. januarja 1924 štev. 29.183 razveljavilo. Istočasno pa je bila vložena tožba zoper »Niliag< za odškodnino 7 milijonov Din. Zdaj pa se je nenadoma izvršil v postopanju proti družbi »Nihag« preobrat. Tekom par mesecev se je »uredilo«, da ni bilo treba »Nihagu« nobene odškodnine plačati, pač pa se je napravila nova pogodba, ki jo je za ministrstvo za šume podpisal takratni minister dr. Grego r Žerjav. Zdaj je v smislu tega dogovora dobila »Nihag/. še 500.000 kub. m lesa za izsekavanje. Pogodba se je podaljšala na 17 tet. Na mesto 7,000.000 Din odškodnine, daje »Nihag/ le 2,000.000 Din, železnico do gozda ki je vredna 9,000.000 Din, kupi »Nihag« za 1,500.000 Din. »Nihag« pa se »nacionalizira« na ta način, da prevzame država ena četrtino delnic po 50 Din komad, dasi so notirale le 38 Din. Tako »Nihag« ni plačala v gotovini državi ničesar, ampak ji je za odškodnino m za železnico daha — svoje delnice. Enako je »Nihag« dobila tudi 9,000.000 Din posojila pri Narodni banki v Zagrebu, kjer je za to posojilo položila 180.000 delnic. Dasi se vse ugodnosti, ki jih ta pogodba nudi »Nihagu« na škodo države ne dajo natanko določiti, je vendar mogoče z naj-navadnejšim računom dognati, da je mini, ter za šume in rude, dr. Gregor Žerjav oškodoval državo za 31 milijonov dinarjev. Po členu 85. zakona o državnem knjigovodstvu, se mora ta pogodba razdreti in po členu 58. odgovarja minister tudi za škodo, ki jo je dolžen poravnati. Člen 85. namreč pravi, da ministri ne morejo zaključiti nobenega dogovora, ki bi trajal nad 1 leto. Po preteku enega leta se vsaka pogodba razveljavi. Dr. Žerjav pa je podpisal pogodbo za 1< let. In to je storil brez licitacije, ki je po paragrafu 38. za take slučaje odrejena. Enako je sklenil dr. Žerjav to pogodbo proti členu 95. zakona o državnem knjigovodstvu, ki določa, da sme mini-str sklepati dogovor za vsoto 100.000 Din do 2,000.000 Din v dogovoru s finančnim ministrom. Preko te vsote sklepa dogovore ministrski svet. V omenjeni pogodbi je dalje dr. Žerjav kot minister za šume in rude odstopil družbi »Nihag« v uporabo za skladišča svet, ki je last križevačke občine in zasebnikov. V tem je izpostavil državo v nevarnost, da bo morala plačevati odškodnino na račun -Nihaga«. Vprašam g. ministra, ali odgovarja vsebina teh člankov resnici. Prosim za ustmen odgovor v narodni skupščini. V Beogradu, dne 14. marca 1926. Dr. Jakob Hodžar narodni poslanec. čas sploh ni več kritika, ampak eno-! stransko hvalisanje vsega. Prišli smo ra-I di klakerstva nekatemikov sploh tako j daleč, da si nihče več ne upa spregovo-| riti resnice, ker pade potem s koli po njem vsa kamarila. V novem proračunu se je storjena krivica popravila in gledališče dobi subvencijo približno enako ostalim pokrajinskim gledališčem in tudi mesto je notiralo za naš oder primerno vsoto. Sicer se bo precej tega porabilo za pokritje v teh sezonah nastalega dolga, vendar so pa bodoči izgledi boljši. Eno torej vsaj deloma odpade, bojimo se pa, da se ne spremeni drugo in tretje. Stojimo v času, ko morajo gledališke uprave pripravljati osnove za prihodnjo sezono, naša gledališka uprava pa čaka in bo čakala verjetno še vse tja do prihodnje jeseni, da se komaj tik pred otvoritvijo predrami in angažira na hitro roko — kar ji pač ostane. Če hoče, da se naše gledališče dvigne vsaj nazaj na prejšnjo višino, je neobhodno potrebno, da se angažirajo še nekatere dobre moči, ki stopijo ob stran tistih naših par dobrih igralcev in igralk, ki so nam še ostali izza lepših dni. Tu je treba korenitih sprememb. To je conditio sine qua ncn! Drugo je, da se omogoči drami kot temelju gledališča prost razvoj s tem, da se je ne potiska vstran kot manjvredno. Opera naj se reorganizira ali pa ukine; opereta pa, ta naj se vtesni, da ne bo izpodjedata resnične gledališke umetnosti ali pa naj se — če se res ren-tira — prepusti privatni iniciativi. Naša kritika pa naj se drži stare preizkušene resnice, da samo nezasluženo hvalisanje več škoduje — gledališču, publiki, igralcem in umetnosti — kakor pa preostra graja, čeprav se mora gibati tudi ta v mejah produktivne in ne destruktivne kritike. Nehati morajo pa končno tudi vse osebne simpatije in antipatije v upravi in ansamblu in vse — zakulisne intrige. To sem napisal iz ljubezni do našega gledališča in želje, da se vrne nazaj na pot, ki vodi kvišku, k umetniškemu napredku in razvoju. Vsak drug namen mi je bil daleč, daleč stran. — v. — b. — Levita prodira v Nemčiji. Mariborska kultura. V zadjem članku sem se dotaknil vprašanja mariborskega tiska, danes se pa hočem ozreti na naše kulturne institu rije. Kakor v vprašanju tiska, tako se tudi pri tem vprašanju kaže, da Maribor nima poleta, da nima intelektualnega stremljenja po tekmovanju, ampak prevzema vedno bolj vlogo kulturnega konsumenta Ljubljane. Le na nekaj smo še lahko ponosni, na naše pevce namreč, na one v Glasbeni Matici pa še prav posebno. Edino le še naša pesem nam daje pravico do predikata kulturno mesto. IIaydnove »Letne čase«, ta veličasten oratorij, je podala Glasbena Matica ko, da jo stavimo lahko ob bok najbolj-Sim pevskim zborom naše države, velik napredek je pa pokazala s svojim zadnjim koncertom tudi naša »Drava«. Le-1)0 se razvija dalje tudi »Svoboda« in Jadran, Maribor komaj nastaja in zato ne moremo povedati o njem šp niče-: ar. »Ljudska univerza« je zelo agilna, menda najbolj med vsemi svojimi vrsticami v naši domovini, pa tudi drugi skr-l)e za dobra predavanja svojega kroga. »Ljudski oder« živi in dela, »Dramatično društvo, ki je vso jesen prenavljalo oder v Narodnem domu in obljubljalo novo življenje in delovanje, je l>a zopet na tihem zaspalo in m o njem Ksantipa. Dva tigo« let velja že Keantipa, Žena modrijana Sokrata, kot pr.mer shnein neznosne žene, pravega kakor bi dejala ljubljanska r*ica. Sedaj pa je objavil nemški pubh-'■lRt Baumaim flanek, ki dokazuje, J% to mnenl6 0 Ksantipi čisto zgpreseim IV* žena moža, kakršen je bil Sokrat, Ploh drugačna biti ni mogla. D Bau-''Humovega silno zanimivega članka popihamo: Sovrstniki in potomci ao vzklikali: Ubo-^ Sokrat, Če »o mislili na njegovo ženo. ( 48 pa je, stopiti na stran mnogo okle-vetane Ksantipe in vzklikniti: Uboga Ksantipa! O zunanjosti Ksantipe viri previdno molče, ker stara stvar je, da je proti lepi ženi, pa če je še tako jezična, moški svet IMjpuatljiv. Govoric« o njenih svobodnih šegah bodo pač samo govorice, zakaj hvaležnost obdarovanih molkih bi sodbo o aj«j sigurno iapramanlla. Bila pa j« mlada ia temparauiMata*. ne duha ne sluha več. Naše knjižnice delajo tudi in se lepo razvijajo, žalostno pa je, da sla si skočili še nedavno »Ljudska« in »Studijska« v lase. Cernu je bilo tega treba, ne moremo razumeti, ker imata vsaka svoj delokrog in je tudi konkurenca samo hvale vredna, čimveč konkurence v kulturnem delu, temveč napredka, uspehov in sadov, zato naj se v bodoče ne spravljajo v javnost take af Posebno poglavje je pa naše gledališče. Molčali smo o njem ves čas sezone in molčalo je tudi ostalo časopisje, le zadnjič je »Straža« prekinila molk in dasi se z njenim načinom niti malo ne strinjamo, je vendar vsaj ona pokazala, da je treba govoriti tudi o našem gledališču, ker se z vtikanjem glave v pesek škoduje pred vsem njemu samemu. Ne vemo kako je to mogoče, vemo pa in vidimo, da je visokih ambicij prvih sezon našega gledališča konec in da je temu krivo •forsiranje opere, ki se kljub vsem žrtvam ni mogla razviti, je pa izpodjedla dramo in jo zavrla v razvoju, ki je svoj čas kazal krasne vidike in izglede za bodočnost. Krivdo na tem nosi država, ki je sedaj par let postopala z našim gledališčem skrajno mačehinsko, njegova uprava in pa v mali meri kritika, ki zadnji V sredo je bilo zaključeno v Nemčiji vpisovanje v liste za predložitev zakona o brezodškodninski zaplembi premoženja nemških knezov. Štirje milijoni vo-lilcev, ena desetina vseh volilnih upravičencev, bi se morala vpisati v predložene spiske, da bi se potem tozadevni zakonski načrt predložil parlamentu in da se potem potom referenduma izreče ljudstvo za zakonski načrt, če bi ga parlament odklonil. Kakor pa je bilo sporočeno v soboto v nemškem parlamentu, se je vpisalo v spiske več ko 12 milijonov volilcev in od rezultata so bili predlagatelji brez-odškodninske zaplembe ravnotako presenečeni, ko njeni nasprotniki. Rezultat glasovanja pa je tembolj presenetljiv, ker je bilo to prvo glasovanje te vrste in ker je bilo premagati velike tehnične težkoče. Vrhu tega pa so mnogi čisto monarhistično orientirani uradi glasovanje sabotirali, na deželi pa veleposestniki hi graščaki, zlasti prosluli »Land-rati« terorizirali vse od njih odvisne najemnike in kmete. Kljub vsemu temu tako sijajen rezultat! Tem bolj sijajen, če upoštevamo hi-storiat tega vprašanja. Prvotno so zahtevali brezodškodninsko zaplembo samo komunisti. Pod njihovim pritiskom so se izjavili za ta predlog tudi socialni demokrati, ga stilizirali in potem predložili parlamentu. Vse ostale stranke pa se gibanja oficielno niso udeležile, temveč narobe svoje volilce pozvale, da se vpisovanja ne udeleže. Ta poziv je popolnoma propadel, kakor kaže nad vse jasno rezultat vpisovanja v Berlinu. Socialisti in komunisti (skupno z neodvisnimi) so dobili pri volitvah 7. 12. 1924 1,086.350 glasov dne 29. 3. 1925 1,060.336 glasov pri obč. vol. 25. 10. 1925 966.694 glasov in pri vpisovanju 1,584.082 glasov Torej za pol milijona več, kakor imajo volilcev. Niso pa za sedanji predlog glasovali samo pristaši republikanske misli, temveč tudi bivši monarhisti, kakor je razvidno iz te primere: ko je poročila mnogo starejšega Sokrata. Poročila se je najbrže zato, da je preskrbljena in zaščitena, kakor se iz enakega vzroka poroče vse njej duševno enako stoječe žene. O veličini Sokrata ni imela, ko vse povprečno Grkinje, niti pojma. Sokrat je bil star, needeganten in grd človek. Da bi bil gozdno strašilo, so mu manjkale samo kozlovske noge. Fiziognomist, ki ni poznal Sokrata, ga je označil kot razuzdanca in pijanca. Če je Ksantipa sploh kdaj premagala njegovo Favnsko grdoto, o tem se nič ne poroča, kakor se o duši žene sploh malo govori, če nima ravno duše hetere. So- ;rat sam, kateremu je bila lepota in zmiselnost isto, je opravičeval svoje mesnate ustnice s tem, da so tako po-liubi mehkejši. Pri tem je pripomniti, d* je sicer izvrševal svoje zakonske dolžnosti do Ksantipe, da pa je .skal svojo izvenzakonsko zabavo pn Aspazij. in ne samo pri njej. Če je našel pn duhoviti prijateljici P«rikleja več zmisla za svojo hladno računajočo naravo, ni v Wih a«t»««i dokaz proti Ksantipi. Lu Dr. Mars kot predsedniški kandidat demokratov, centra in socialnih demokratov ter Thalmann kot predsedniški kandidat komunistov sta dobila pri volitvah 26. aprila 1925 skupno 1,518.594 glasov; za brezodškodninsko zaplembo premoženja vladarjev pa se je vpisalo 1,584.032 volilcev, torej za okoli 80.000 več. Ker je jasno, da se velik del demokratov in centrumašev iz strankarske discipline ni udeležil vpisovanja, je jasno, da je samo v Berlinu glasovalo mnogo več ko 100.000 bivših monarhistov za protimonarhistični predlog. Republikanska misel je v Nemčiji zmagala na vsej črti in pohlep knezov je monarhizem pokopal. Nujna posledica tega pa je, da se bo vse nemško politično življenje znatno preokrenilo na levo in da dobi tudi Nemčija svojo levico in najbrže tudi svojo levičarsko vlado. aZ osiguranje miru bo nemška levica največje važnosti in mogoče ne bo dolgo, ko bo po francoskem zgledu nastal tudi v Nemčiji kartel levice. veliko kurtizano je bilo gotovo dražljivo, če je imela v svoji zbiiki tudi miselno težkega favna. Mogla si je privoščiti vsakovrsten užitek, dočim naj bi bilo vse žensko in človeško hrepenenje Ksantipe saturirano po Sokratu. Tudi če ni bila zmožna slediti poletu Sokratovih misli, je bilo tedaj za njene omejene sile dvakrat težko, ker je bila od dnevnih skrbi čisto izčrpana. V kakšnih skrbeh je morala pričakovati Sokrata, ki je po neki večerji pri Platonu zopet enkrat tako temeljito pozabil iti domov, da je prišel domov šele drug dan zvečer. Če ni Sokrat nič (zaslužil, ni motilo Aspazije, kor ona ni poznala pomanjkanja. Joda Ksantipa in njeni otroci niso imeli navadno niti za kruh. Sokrata seveda to ni motilo, ker se je lahko najedel in napil pri svojih prijateljih. Če je res, da sta imela oba zakonca i samo eno vrhno obleko, potem je to zn-| delo zopet, samo Ksantipo, dočim se Sokrat za prisiljen domač zapor ni me-■ nil in tudi brez vrhn« obleke filozofiral i na ceeti s krojači i» ievljarji. KRATKE VESTI. Veliki indijski pesnik Rabindranat Tagore je nevarno obolel. V štrajk so stopili rumunski advokati vsled novega pristojbinskega zakona. Holandski parlament je z 48 proti 41 glasovi sklenil, da se odpravi poslanstvo pri Vatikanu. Socialno demokratični listi so odkrili, da so se ponarejali tiaočfrankovski bankovci leta 1924 tudi v MUnchenu. BELEŽKE. »Slovenski Narod«, piše o nameravani združitvi šušteršicijancev z radikali in konča svoj globoumen članek z besedami: Ali ipak je povsem v redu, ako se šušteršičijanci fuzionirajo z radikali.« »Slov. Narod« je pozabil dostaviti: »Zlasti zato, ker upamo, da se v radikalni stranki združimo z njimi tudi mi, ker ni vraga, da vendar enkrat ne bi prejeli radikali — tudi nas. Ponujamo se res že zadosti dolgo!« Le naravno je, če se je ozka duša Ksantipe bala pred smešnestjo, ki jo je Sokrat preziral in kot starec plesa), hodil k glasbenim vajam ko šolarček in stalno govoril o svojem notranjem klicu ko Devica Orleanska. Ce ni Ksantipa toga demona spoznala, ji je prav tako malo zameriti ko prvi Wagnerjevi ženi, ki ni spoznala duševne veličine svojega moža. Je pač neprimerno lažje iti skozi življenje kot Matilda Wesendonk in Aspazija, kakor pa kot gospa Mina Wng-ner ali Ksantipa. Da pa tudi sicer ni lahko biti žena velikega moža, je dokazal Tolstoj. Naravnost udušljive pa so zahteve in omejitve, ki bi jih morala prenesti žena takega krepostnika, kakor je bil Sokrat. Kako pa je sploh nastalo sedanje mnenje o K san tipi? Najbrže so jo kdaj videli, da j« vrgl« Sokratu posodo na glavo, ker jo je ta spravil s svojim tilozofičnim mirom na vse njen« opravičene očitke v obup A i p« se j« zabavala publika, ko je tipa, sita 4ap«nja doma, str§ala Dnevne vest!. KAZEN ZA MINISTRSKE NEUSPEHE. Listi poročajo, da namerava vodja angleških liberalcev Lloyd George predlagati angleškemu parlamentu, da se zniža zunanjemu ministru Chamberlainu plača za 100 funtov vsled njegovega ženevskega neuspeha. Bilo bi nad vse dobro, če bi se sličen predlog uveljavil tudi v naši skupščini. Pot naše delegacije v Ameriko je veljala na primer dva milijona dinarjev. Če naša delegacija ne bi šla v Ameriko in če bi dali desetini študentom le desetino vse te svote bi bil efekt za našo državo na vsak način povoljnejši. Dosegli bi vsaj to, da bi deset mladih ljudi videlo svet. Kaj je bolj pravično, kakor če bi dejala skupščina, da mora izdatke za brezuspešno pot trpeti tudi finančni minister, ki je kot znano večkraten milijonar. Brez drugega pa je jasno, da bi najpriini-tivnejša pravica zahtevala vsaj to, da vrne polovico svojih dnevnic, ker so bile te dnevnice še enkrat višje, kakor pa so dnevnice ameriškega ministra. Pa naj pravica še tako glasno zahteva teh predlog, smo vseeno prepričani, da skupščina takega predloga nikdar ne bo sprejela. Ne samo zato, ker so v naši skupščini ministri močnejši od skupščine, temveč predvsem zato, ker je tudi med našimi poslanci le malo ljudi, ki se ne bi bali take določbe. Zato se pri nas ministri nimajo bati Llcyd George-ovega predloga in naš davkoplačevalec ostane slej ko prej tisti, ki bo plačeval račune za ministrske in druge neuspehe. — Napredek v osnovnem šolstvu. V zadnjih letih je otvorilo prosvetno ministrstvo v seh krajih države številne nove osnovne šole, posebno v Srbiji. Samo lansko leto je bilo otvorjenih nad 70 osnovnih šol, in sicer 56 v južni Srbiji, 15 v Črni gori, 1 pa v Vojvodini. Od 1. januarja 1925 do danes je bilo otvorjenih vsega skupaj 124 novih osnovnih šol. Sedaj se gradi v raznih krajih države 186 novih šolskih poslopij. V Srbiji je projesti-ranih še 119, v Crni gori 67 novih šol. šole se grade torej prav pridno. Težkoče povzročajo samo premajhni krediti, ministrstvo ne more pomagati vsem občinam, ki potrebujejo novih šol. Med tem je treba povdarjati, da se v raznih krajih države tudi ljudstvo samo ne boji žrtev. — Reforma, ki je vzbudila veliko nezadovoljnost. Predsedstvo najvišjega sodišča v Sarajevu je izdalo te dni odredbo, ki prepoveduje vsem uradnikom najvišjega sodišča kakor tudi vsem uradnikom podrejenih okrožnih in okrajnih sodišč piti med občevanjem s strankami črn« kavo in pušiti. Poduradnikom, slugam in strojepiskam se le stvari med uradnimi urami sploh prepovedujejo, ne glede na navzočnost ali nenavzočnost strank. Ta reforma je vzbudila med prizadetimi veliko nejevoljo. — Mednarodna konferenca delodajalcev se vrši od 14. do 24. maja v Pragi. Na konferenci se bo pretresalo vprašanje gospodarskih svetov in delavskih odborov. Ob priliki kongresa se prirede za udeležence posebne eskurzije v po-edina industrijska mesta Češkoslovaške, j Po kongresu se odpeljejo delegati na zasedanje mednarodnega urada dela v Ze- ' nevo. na trgu edino skupno vrhno obleko. Mnogo je skrbel za govorice o Ksantipi tudi Alkibijad ali kak gost, ki ga je povabil Sokrat na dom, pa čeprav je znal, da ni doma nič za jesti. Najbolj pa se je za slabo mnenje o Ksantipi potrudil sam Sokrat. Ali je sploh mogoče si misliti, da bi si kdo upal vprašati Sokrata za najintimnejše stvari zakonskega žijlvenja, če ne bi vprašalec znal, da sme take stvari spraševati? S kakšno brezobzirnostjo je moral Sokrat govoriti o teh stvareh svojim prijateljem! S svojo sugestivno silo bi mogel Sokrat z lahkoto iz prepirljive žene ustvariti ljubečo ženo, samo če bi hotel. Toda tega ni hotel in to je tudi odkrito povedas. če se ga je vprašalo, zakaj je poročil Ksantipo, je prostodušno priznal, da je hotel videti, koliko more sploh žena prenesti. Zato jo je naj-brže nalašč jezil, samo da je njeno potrpežljivost preizkusil do dna. Zakaj dostavil je, da nalašč ne brala njenega razpoloženja, ker bolje je jahati ognjevitega, ko p« krotkega konja. — Usposobljenostni izpiti za osnovne šele pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na di'ž. moškem učiteljišču) se prično dne 26. aprila t. 1. zjutraj ob 8. uri. Pra\ ilno opremljene prošnje za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno srezkemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do 11. aprila v rokah izpraševalne komisije. — Predsednik. — Napake v novem telefonskem imeniku. V novem telef. imeniku direkcije pošte in telegrafa Ljubljana (izd. 1925-1926) je več tiskovnih napak in pomanjkljivosti. Na strani 16 je treba črtati telefon štev. 365, Obrtna šola, državna. Na strani 38 se mora glasiti naslov naročnika štev. 264 pravilno: >Rav-nik Rudolf Dr. itd.« in ne Ravnikar itd. Na strani 51, pod »Kamnik« je izpuščen slov naročnika štev. 3, ta se glasi: »Tovarna barvarske robe »Titan«, Perovo.« Na strani 53 sta izpuščeni javni govorilnici: »Križe na Gorenjskem« in »Limbuš«. — Velikonočne počitnice na ljubljanskem vseučilišču se prično dne 28. marca in trajajo do 11. aprila. — Izleti na Jadran. Jugoslovensko-če-škoslovaška liga v Mariboru priredi za Binkošti izlet na Jadran. Pripravljalni odbor bo poskrbel za znižano vožnjo. — V Split prihajajo skoro dan na dan preglasi inozemskih izletniških skupin. Tako pride poleti v Split akademsko turistično društvo »Romania« iz Bukarešte. Člani društva so profesorji, sodniki in visokošolci. Priglasila se je ludi skupina tehnikov iz Temešvara. Več izletniških skupin je prijavljenih iz Švice. Meseca aprila obišče na pr. številna družba švicarskih obrtnikov in trgovcev na jahti »Niroana« vso jugoslovensko obalo. Istočasno pride v Dalmacijo družba švicarskih profesorjev geografije. — Za povzdigo tujskega prometa. Po inicijativi velikega župana mariborske oblasti se je vršila te dni v Mariboru anketa, ki je razpravljala o smernicah in sredstvih za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti. Prišlo je do važnih sklepov. — Poljedelska razstava v Pragi. Kakor vsako leto priredi tudi letos »Poljedeljsko udruženje Češkoslovaške republike« v dneh od 12. do 17. maja, znano poljedelsko razstavo v Pragi. Cilj razstave je nuditi splošno sliko razvoja polje-deljsko-industrijskega v celi republiki, pospeševati nadaljnji napredek poljedelstva, posredovati direkten stik izdelovalcev s konsumenti in podpirati raz-množitev produkcij. Razstava je razdeljena na številne skupine kakor: rastlinstvo in poljedelstvo sploh, gospodarstvo, živalstvo, poljedeljska industrija, poljedelski stroji, zadrugarstvo itd. Poleg tega bodo prirejene še razne posebne razstave (sladkorna industrija, industrija in produkcija lana, gospodinjstvo itd.). Posetniki razstave imajo na čsl. železnicah 33% popusta. — 700 brezposelnih gledaliških igralcev na Dunaju. Na Dunaju živi danes okrog 1200 gledaliških igralcev, od teh jih je brez aganžmana okrog 700. 500 neangažiranih dobiva državno podporo za brezposelne. Od angažiranih dobiva 80% minimalno plačo 2 milijona 300 tisoč kron. In /V njegovi smrtni uri? Nobena besede zahvale, ko je prišla Ksantipa z otrokom v naročju k njemu v ječo. Da je več ko sedemdesetleten starec mirno pričakoval smrti, ni končno noben dokaz velikanskega junaštva. Ali pa ne kaže veličine žene, če toži ta, pozabljajoča lastno gorje: »O Sokrat, zadnjikrat govore danes s teboj tvoji prijatelji in zadnjikrat govoriš ti z njimi.« Pozabila je tedaj Ksantipa na skrb za svojega otroka in sebe, Sokrat pa ni imel niti sedaj za njo dobre besede, temveč je naročil Kritonu, da jo odpelje domov, ker mu je bila njena prisotnost na poti. To je bilo Slovo velikega Sokrata od žene in \ otroka! In sedaj vas vprašam zastopnice mehke ženskosti: če bi vas usoda mesto za ; ljubice Maksa, Kavsta, Egmonta ali grofa j Strahla naredila za ženo Sokrata, ali ne bi vsaka od vas prišla v zgodovino kot >samo ljubezen ubijajoča« žena kakor Ksantipa? Italijanska skrb za Reko. Rimski uradni list priobčuje odlok s katerim se določa 9 milijonov lir za zgradbo bolnice, zdravilišča in hiralnice na Reki. — Razpisana mesta. Na osnovnih šolah ljubljanske oblasti je razpisanih 69 stalnih učiteljskih služb. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. marca 1926. — Na tehnični srednji šoli v Ljubljani, eventualno na državni strokovni šoli za puškarstvo v Kranju je razpisano služi-teljsko mesto. Prošnje je vložiti do dne 10. aprila 1926. — Na ženski realni gimnaziji v Ljubljani se razpisuje stalno mesto učitelja matematike in fizike. Prošnje je vložiti do dne 29. marca 1926. — Podrobnosti glede vseh razpisanih mest glej v »Uradnem listu« št. 25 z dne 16. marca 1926. — Iz državne službe. Teodor Budin, bivši okrajni tajnik pri okrajnem glavarstvu Logatcu je reaktiviran ter dodeljen v službovanje kotarski oblasti na Visokem pri Sarajevu. — Razpisane kolodvorske restavracije. »Uradni list« št. 25. z dne 16. marca 1926 priobčuje razpise natečajev za uporabo sledečih kolodvorskih restavracij, oziroma kolodvorskih okrepčevalnic: Ljubljana, glavni kolodvor, Maribor, glavni kolodvor, Zidani most, Velenje, Grobelno, Brežice in Grosuplje. — Katastrofalne poplave v Ecuadorju. Iz Ecuadorja poročajo o katastrofalnih poplavah, ki so zahtevale številne človeške žrtve. Velikanski požar pri prodajalcu živali. V podjetju nekega prodajalca živali v Newyorku je izbruhnil te dni požar, pri katerem je poginilo nad 5000 kanarčkov, 600 papig in 20 opic. — Številne smrtne kazni v sovjetski Rusiji. Kot poročajo poljski listi, je bil ustreljen te dni v Harkovu bivši oficir caristične armade Nesderenko. V Evpa-toriji se je vršil proces zoper 29 oseb, ki so bile obdolžene protirevolucionarne propagande. Dva oficirja in 9 vojakov je bilo obsojenih na smrt. V Samarkandu je končal proces zoper 115 »zarotnikov« iz vojaških krogov s tem, da je bilo obsojenih 25 obtožencev, med njimi dva bivša sovjetska generalštabna oficirja in bivših carističnih oficirjev na smrt. Vse obsojence so ustrelili na dvorišču jetniš-nice. V Kokandi je bilo obsojenih na smrt 9 oficirjev-upornikov. — Sovjetski državni pravdnik — poglavar roparske tolpe. Kot poročajo poljski listi, se je vršila te dni v Simbirsku senzacionalna obravnava zoper 19 članov roparske tolpe, ki je terorizirala tamkajšno prebivalstvo z roparskimi napadi, požigi in umori. Policija je aretirala tolpo po dolgotrajnem težkem boju, v katerem je padlo pet razbojnikov. Tekom obravnave se je ugotovilo, da je bil vodja tolpe državni pravdnik tamkajšnjega okrožnega sodišča Dimitrijev. Vsi banditi z državnim provdnikom vred so bili obsojeni na večletno težko ječo. — Veliko tovarniško podjetje v zasedenem ozemlju. V velikih predilnicah v Podgori pri Gorici bo zaposlenih 8000 delavcev. Lastniki podjetja imajo velikopotezne načrte. Sezidali bodo delavske hiše, prodajalniške prostore, delavski dom in športni prostor za svoje uslužbence. Delavska kolonija bo imela lasten kino, lasten variete in lastno po- , žarno brambo. Da tudi gostiln ne bo manjkalo, se razume samo po sebi. Ljubljana, 1— Med vojno in po vojni. Med vojno je ljudi davila lakota, ker je šla za živež jako trda. Takrat so se ljudje zvečer zbirali v kavarnah k večerji. Večerjali so vojno kavo in vojni čaj, ki so si ga sladili s saharinom, in prigrizovali so h kavi in čaju neokusni vojni kruh. Svoje sijajne telesne užitke so dopolnjevali s tečno dušno hrano, ki jo je ljudem vsak dan pripravljal znani general H6-fer. Danes je ravno tako kakor je bilo med vojno. Ljudje ne hodijo zvečer večerjat domov ali pa v gostilne, ampak v kavarne. Jedi je sicer dandanes dovolj, ni pa zopet tega, kar je bilo med vojno preveč, namreč papirnatega denarja. In tako ljudje zopet srebljajo svojo kavo in čaj, ki je sicer oslajen s pravim sladkorjem, in zopet prigrizujejo kruh, ki si ga prineso s seboj, grenijo pa jim njihove telesne užitke vesela časopisna poročila, ki pravijo, da bo še dolgo tako ostalo. I— Vandali««m t tivolskih nasadih. Zlobne roke ljubljanskih ponočnjakov na Morejo mirovati. V nožd od četrtka na petek i* s petka aa soboto so v Gut- mano vem drevoredu pod Tivolijem izruvale neznane surovine 8 klopi. Če se bodo vandalstva tako nadaljevala, potem je bolje, da mestna občina sploh vsako delo ustavi. Kar na eni strani z velikimi stroški napravi, ji p() drugi strani take pijane živine pokvarijo. Žalostno je, da Ljubljana vse to pasivno gleda. V drugih mestih je občinstvo toliko pošteno in se organizira na skupen odpor proti takim podivjancem. V Ljubljani to zaman pričakujemo in ne pomislimo, da je to denar ljubljanskih davkoplačevalcev, katerega se razmetava s tem, da se take javne naprave poškodujejo in te poškodbe tolerirajo. Čaš bi že bil, da se tudi Ljubljana po vzgledu drugih mest upre takemu ^brezumnemu počenjanju in nekaj stori, ker oblasti so prešibke, cia bi zatrle to organizirano ponočno divjaštvo. Če pa pride tak zlikovec policiji v pest, naj ga kaznuje kar najstrožje brez ozira na stan z zaporom. I— Mestna ljudska kopeij v Kolodvorski ulici bo dne 23., 24. in 25. marca t. 1. zaprta. RECITACTJSK1 VEČER »PRELOM A-SEV«. V sredo zvečer se je vršil v »Mestnem domu« recitacijski večer Delavske akademije, ki ga je priredil umetniški klub »Prelom«. Nastopila je trojica Pavla N e v e n k o v a, Ferdo Delak in Janez Žagar. Ferdo Delak je imel uvodno predavanje ^Gledališka politika sovjetske Rusije«, v katerem je na kratko očrtal nastanek novega gledališča v Rusiji, gledališča množice »Politični misterij« je še najboljša označba predstav novega ruskega teatra. Tu nastopajo ogromne množice igralcev pred še večjimi množicami gledalcev. Na odru se ponavljajo vsi važnejši dogodki kot oktobrska revolucija, padec in beg Kerenskega ter nastanek sovjetske vlade itd. Amerikanec Craige se je izrazil, da se more le vzhod ponašati z novimi pridobitvami na gledališkem odru, zapad je tu izgubil že vso tvornost. Sledile so recitacije Janeza Žagarja in sicer pesmi Krleže v malce improviziranem slovenskem prevodu, vendar dovolj gladkem, dalje »rečno izbran odlomek iz Cankarjeve »Gospe Judit«, ki je med občinstvom vzbudil mnogo zanimanja. ludi Bezručev »Rudar« je dosegel svoj efekt. Recitacije so bile dobro podane. Gospodična Nevenkova je izvrstna naivka in je recitirala Zupančičevo idilo »Sveti Duh« in Kettejevo basen: »Sultan in kužek«. Ves večer je nudil vtisa zaokroženosti, dasi so bile posamezne tečke prav dobre. Spored ni bil enoten, kajti le prevelika je disonanca med upornimi pesmimi Krleže in Kettejevo basnijo. Tudi bi si želel par točk, ki bi pojasnjevale ivodno predavanje. Seveda je glavni »'zirok v tem, da so imeli »PrelomašiL prekratek rok za pripravo. Občinstva je bilo zelo malo, kakih 60, mnogo je krivde tudi v nezadostni agitaciji in v tem, da se je večer vršil v sredo, mesto v Četrtek, kot običajno. DRUŠTVO «TREZNOS'i’» V LJUBLJANI. V Ljubljani je osnovana lokalna organizacija sarajevskega Saveza Trezvenosti. Za razliko od »Svete vojske«, ki ima poleg ab-stinantov tudi amernilke organ itzirame, stoji naša organizacija na sledečih zmagonosnili in znanstveno utemeljenih principih. Člani naših organizacij se zavežejo pole« osebne abstinence 1 na to, da ne bodo producirali, ne kupovali, ne prevažali in ue ponujali alkoholnih tekočin, služečih za opijanijo lij udi, Vidini o, da »Joni organizacija na principu železne doslednosti, ki je vedtio vsaki pametni ideji pripomogel <1° potrebnega uveljavljenja jn praktično potrebnega efekta. Taka organizacija je /.a Slovenijo neobhod-110 potrebna. Sloni na iprinciipu poda-oibneqp delovanja ined narodom in polaga največjo važnost na »talni osebni kontakt enako mislečih ljudi. Organizacij'1 je versko in politično popolnoma neutralna. Takšne organizacije Slovenija ut predsednika sli podpredsednika, niji**-ski m v od. Ljaktjaa*. — Odkor. Tsžkoee fehoslovaške. Bivši p Jjedelski minister dr. Hodža je sprejel dopisnika »Vremena in mu dal daljši interview, v katerem je označil težkcče Čehoslovaške. V prvi vrsti treba omeniti socialno politiko, ki zelo obremenjuje čehoslovaški proračun. Zlasti velike zahteve se bodo stavile na državno blagajno od 1. junija dalje, ko stopi v Čehoslovaški v veljavo zakon o splošnem zavarovanju. Čehoslo-vaška pa mora voditi dobro socialno politiko, ker se samo s tem prisili komuniste, ki so druga najmočnejša stranka, da preidejo z revolucionarnega na evolucionistično stališče. Druga velika težkoca so nasprotja med industrijo in poljedelstvom ter s tem nastalem boju med poljedelsko ali industrijsko zaščitno carino. Mojstrstvo Švehle je dosedaj ta nasprotja vedno premagalo, toda po odstopu Švehle bedo težkoče narasle. Naš proračun se stalno zmanjšuje in finančni minister dr. Engiiš je izdelal zakonski načrt, po katerem bodo davki znižani za vse davkoplačevalce razven proizvajalcev sladkorja in špirita. Obenem z davčnim zakonom se reformira tudi uradniški zakon. Uradniške plače se bodo prilagodile valutnim izpremem-bam, kar bo državo obremenilo za 700 milijonov č. kron. Predvsem bodo imeli korist ed novega uradniškega zakona nižji uradniki. Kaj bo ujedinilo Slovane? Na to vpra- JOSIP JURIJ STROSSMAJER. V soboto, 20. t. m. se je vršilo v društvu »Soča predavanje pod gornjim naslovom. Večer je otvoril društveni blagajnik šviligoj, ki je podal besedo predavatelju prof. Bačiču. Strossmajerjev praded Pavel se je v začetku 18. stoletja priselil iz Linča v Osijek in se oženil tam z Osiječanko. Njegovi potomci so že bili popolni Hrvatje in enemu med njimi, živinskemu trgovcu Ivanu Strossmajerju, sta se 4. februarja 1815 porodila dvojčka Josip in Jurij, t.d katerih je kmalu eden umrl, ker niso roditelji vedeli kateri, je prestal obdržal obe imeni. To je bil poznejši djakovski vladika. Sin preprostih starišev je imel odprto lo eno pot do karijere in to je cerkev. Najprej je študiral semenišče v Djako-vem, nato pa v Budimpešti, kjer je 19 let star dosegel doktorat filozofije. 1837 je postal kaplan v Varaždinu, kjer so pa bile njegovemu duhu preozke razmere. Sprejet je bil nato v dunajski »Augusti-neum , kjer je 1. 1842 dosegel drugi doktorat teologije. Bil je nekaj časa profesor fizike in matematike na djakov-skem semenišču, nato pa, vsled svojega velikega talenta in izobrazbe, dvorski kaplan in profesor Augustineu.na na Dunaju. V burnem letu 1848 je bil Strossmajer v ozkih prijateljskih stikih z banom Jelačičem, ki ga je tudi leta 1850 kandidiral na izpraznjeno mesto djakovske škofije. Gaj in njegovi Ilirci so bili proti tej kandidaturi, prodrl pa je nazu je le Jelačičev predlog in tako je Strossmajer postal škof v Djakovem. D jakovo je sicer majhno mesto, - pomisliti moramo, da je takrat še po zagrebških ulicah rastla trava vendar j