KRANJ, 27. NOVEMBRA 1963 ŠTEVILKA 47 Naš daljnovod NAŠ DALJNOVOD je dolg že dvajset let. Prve temelje smo mu postavili pred dvajsetimi leti v Jajcu. Potem smo ga iz Jajca potegnili na vse strani, da je povezal vseh pet jugoslovanskih narodov in vse ljudi v šestih socialističnih republikah. Po tem jugoslovanskem daljnovodu teče danes enotni jugoslovanski tok. Ustvarjajo ga delovne roke delavcev in kmetov. Po velikih uspehih v zadnjih dvajsetih letih ni več no-.benega ugibanja, kam nas naš daljnovod vodi. PODATKI, KI POVEDO, KAKO NAPREDUJEMO BOGASTVA ni mogoče izmeriti z vrečami zlata. Tudi uspehov ni mogoče meriti na metre. Pa vendar razpolagamo s podatki, ki povedo, da smo v zadnjih dvajsetih letih hitro napredovali. Da ne bomo našega razvoja ugotavljali »po očeh«, bomo našteli samo nekaj številk. Kaj Izdelamo v eni uri V ENI URI pride iz jugoslovanskih električnih central čez milijon kilovatnih ur električne energije, v rudnikih izkopljejo okoli 3.000 ton premoga, iz vrtin priteče čez 170 ton nafte, iz visokih peči in jeklarn dobimo 175 ton jekla in s tekočega traka kragujevške tovarne avtomobilov »Zastava« pridejo štirje avtomobili. Naše tovarne v eni uri izdelajo 40.000 metrov raznih tkanin, okoli 2.000 parov čevljev, 30 radijskih sprejemnikov in 4 tone čokolade. Vsak peti prebiva v ec fe zapislen JUGOSLOVANSKI statističarji nam postrežejo s podatkom, da je vsaki peti Jugoslovan zaposlen. V delovnem razmerju je 3 milijone 370 tisoč ljudi. Od leta 1957 se je število zaposlenih povečalo več kot za milijon ljudi. V Belgiji, Avstriji in Zahodni Nemčiji je zaposlen vsak tretji prebivavec, v Franciji vsaki peti, v Veliki Britaniji pa vsaki drugi državljan. Številke govorijo, da se Jugoslavija zelo hitro približuje visoko razvitim industrijskim deželam. Naraščanje industrijske Beograjsko sejmišče sodi med gradbene čudeže. Njega občudujejo gradbeni strokovnjaki iz tujine in doma. proizvodnje Zagreb je drugo največje mesto v Jugoslaviji. Vedno bolj dobiva obraz velemesta. PODATKI povedo, da se je jugoslovanska industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1939 povečala za petkrat. Podatki povedo, da se je industrijska proizvodnja v Sloveniji in na Hrvatskem povečala štiri do petkrat, v Bosni in Hercegovini za šestkrat, Makedonija za devetkrat, Črna gora pa celo za 17-krat. JUGOSLAVIJA danes proizvaja desetkrat več električne energije kot pred vojno. V ladjedelništvu je Jugoslavija po vojni neverjetno hitro napredovala in zasedla deseto mesto v svetu. Avtomobilska industrija proizvaja sedaj že nad 50 različnih vozil. Jugoslavija je razen tega četrta država v jedrskih raziskavah v Evropi. Naše naravne lepote in tujci NAŠO DRŽAVO obišče vsako leto več tujcev. Že lani jih je bilo nad milijon. Letos je bila ta številka še znatno večja. Najbolj obiskano mesto pri nas je Beograd, za njim pa sedijo Opatija, Zagreb, Ljubljana, Dubrovnik in Reka. Vsak tretji dan v Jugoslaviji zgradimo kilometer železniške proge. Na cestah je desetkrat več vozil kot jih je Stara Ljubljana ob bregovih bito pred vojno. Državljani naše države napišejo letno okoli Ljubljanice se je razširila na 950 milijonov Disem. nove stolpnice in nebotičnik* V ameriški zgodovini so umrli Štirje predsedniki nasilne smrti nnedy- državnik in človek ZLOČIN NAD predsednikom Kennedvjem v mestu Dallas, v državi Teksas, je četrti v ameriški zgodovini. Pred Kennedvjem so ubili predsednika Abrahama Lincolna, James Abram Garfielda in VVilliama McKinleva. Prejšnji trije so bili republikanci, Kenedv pa je prvi predsednik demokratske stranke, ki ga je zadela atentatorjeva krogla. LJUDJE SO STALI OB PROGI ABRAHAM LINCOLN je bil šestnajsti ameriški predsednik. Njegov ded je prišel iz Velike Britanije v ZDA. Roien je bil 12. februarja 1809 na neki farmi v bližini Larue. Že kot mladenič si je pridobil spoštovanje kot fizično močan in bistroumen fant. Študiral je pravo in ga z odličnim uspehom končal. Kot advokat je pogosto zagovarjal revne farmarje. Bil je tudi razsoden politik. Kmalu so ga izvolili v kon-g£0S. V kongres oih razpravah se je zavzemal za odpravo suženjstva. V nekem svojem govoru je dejal: »Verjamemo, da je pravičnost vir moči.« Pred volitvami 1. 1860 je republikanska stranka izvolila Linkolna-- za svojega kandidata. Po volitvah je 11 iužnih držav izstopilo iz zve-te. Pr;š!o je do državljanske vojne. Po zmagi na gettvs-burškem polju je bil jug poražen in Lincoln je izdal proglas o osvoboditvi sužnjev na jugu. Leta 1865 so ga drugič izvolili za predsednika. Po sklenjenem premirju z južnimi državami jim je ponudil velikodušne pogoje. Pet dni po premirju pa ga je v vvashingtonskem gledališču »Ford's Theater« ustreli! igra-vec John Vvilkes Booth. Dan pozneje je umrl. Žalostni ljudje so se zbrali vzdolž proge, po kateri so prepeljali posmrtne ostanke pokojnega Lincolna v njegovo rojstno državo Illinois. NAJMLAJŠA ŽRTEV JAMES ABRAMGARFIELD je bil rojen 19. novembra 1831. Bi! je najmlajši v družini s štirimi otroki. Oče mu je zgodaj umrl in delati je moral kot farmar. Pozneje je končal šolo in postal pro- fesor. Bil je nasprotnik suženjstva. Za predsednika je bil izvoljen leta 1880. 'Na .tem položaju je bil samo eno leto. Neki uradnik -ga je 2. julija 1981 ustrelil na železniški postaji v VVashingto-nu. Morivca Charlesa Guite-auja so obesili v juniju mesecu naslednjega leta. (ob smrti predsednika ZDA Johna F. Kennedv ja): »NJEGOVO življenje m delo sta bila toliko potrebna ne le ameriškem« ljudstvu, marveč tudi mednarodni skupnosti.* Predsednik Tito v so-žalni brzojavki soprogi Jacquelini Kennedv »TO JE žalosten trenutek za ves narod. Gre za izgubo, ki je ne mmam nadomestiti-' Novi predsednik vlade ZDA Lyndon Jobnson, ko je prvikrat spregovori! Američanom »KENNEDV je p.ulei kot žrtev umazanega zločina« Koča Popovič, zunanjemu ministru ZDA Deanu Rusku »TO POŠASTNO d«tank nem je i'zefa veHhepi državnika, pametnega in poštenega človeka.* VVinston Churchill, bivši britanski premier »PRIŠEL BO v zgodovino človeštva kot žrtev svobode in miru.* Konrad Adenauer, bivši zahodnonemški kancler •NJEGOVA smrt je nenadomestljiva izguba za svet.* ■ Heim-ich vem Brentano, predsednik z ah.-nemške krščansko-demokratsk« stranke »OD KENNEDYJAsnf pričakovali velika dejanja, ker je bil zelo hraber človek z občutkom bodoč* nos ti.* Clement Attlee, bivft premier »TO JE strašno, to je surovo.'* Gcorge Pompidou, francoski premier »P R F.DSEDM K K tmae-dy ie padci kal vojak ped ognjrm o Odločni boj predsednika Kennedyja za napredek in enakopravnost črnega pre-fcvavstva bo postal en* najsvetlejših strani ameriške zgodovine.* Krag, danski premier -SMRT PREDSEDNIKA Kennedyta je resen udarec vsem tistim, ki so verovali te idealef* Gerhardsen, premier Norveške MORIVCA SO OBESILI VVILLIAM MC KINLEY je bil petindvajseti predsednik ZDA. Rojen je bil 29. januarja 1843 v Ni le s u kol sedmi otrok v družini, ki je imela 9 otrok. Študiral je pravo v Albanv in po študiju odprl svojo pisarno v Cantonu. Pozneje je postal guverner države Ohio. Za predsednika so ga izvolili leta 1896. V času svoie vlade se je uveljavil z metodičnim delom, ki je služilo premožnejšim slojem. Leta 1901 ob otvoritvi vseameriške razstave v Buffa-lu ga je ustrelil anarhist Leon Czolgosz. Umrl je osem dni po atentatu — 14. septembra 1901. leta. Njegove zadnje besede so bile: »To je božja pot. Zgodila se je njegova volja, ne naša.« SEDMI OTROK JOHN F. KENNEDY je bil 35. predsednik ZDA. Sin premožnih staršev, ki so mu omogočili visoko izobrazbo, je bil izviren v svojih političnih idejah. Med drugo svetovno vojno je bil ranjen. •Po vojni je nekaj časa delal v novinarstvu, kmaiu pa se je ves posvetil politiki. Leta 1960, natanko sto let po Lineolnovi izvolitvi, je postal prvi državljan Amerike. Trije streli zločinske roke «o ga zadeli na njegovi turneji po državi Teksas. S krvavo glavo jc omahnil v naročje svoje soproge Jacqueline. Kennedv po atentatu ni prišel več k zavesti. Umrl je pol ure pozneje v bolnišnici. Kennedv, ki mu je pred dvema letoma pokojna Ma- Pokojni predsednik J. Kennedv s svojo soprogo v Beli hiši. Straže na sliki mu izkazujejo vojaške časti. rilyn Monroe za rojstni dan zapela »Veliko sreče«, je bil vzoren državnik in človek. Samo dva dni v zadnjih letih, ko se je vselil v Beio hišo, ni prišel v pisarno. Ta dva dni je izostal zaradi bolezni. Njegova zunanjost se v Beli hiši ni veliko spremenila. Osta! je takšen, kakršen je bil. Ob napornih državniških poslih so se poteze na njegovem obrazu nekoliko zresnile, vendar je ostal še vedno živalum in duhovit. Las:e so mu ob zaliscih nekoliko posiveli. Pa tudi telesna teža se mu je povečala za tri kilograme. Mnogi si ne morejo razložiti hitrosti, s katero je posta! Kennedv v Ameriki priljubljen. Bil je res »ljubljenec bogov*. Vsa Amerika ga je posnemala. Ko so pred kratkim posneli neki) ploščo s Kennedv jevimi parodijami, je ta plošča posra!a v trenutku najbolj iskana. V osmih tednih so prodali 4 milijone plošč. Pri Johnu Kennedvju, ki ie bil po svojih pradedih irskega rodu. je prevladoval britanski značaj. Britanski jc bil na njem hladen pragmatizem, i/.brušen smisel za pravičnost in sposobnost, njegovo veselje do športa, njegov dar opazovanja in osebni pogum. Irska pa je bila na njem osebna vita-li-teta. 30 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladjo #30 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladji Muzej lepih umetnosti Sončno nedeljsko popoldne sem nadaljeval z obiskom v muzeju lepih umetnosti. Mu-- žeji v državah, ki smo jih obiskali, so v nedeljah odprti prav tako kot ob delavnikih. Zaprte pa so njihove blagajne, kar je za takega obiskovavca, kot sem bil jaz presneto pomembno, pa čeprav vstopnine res niso visoke. Bruseljski muzej lepih umetnosti razpolaga prav tako kot antvverpenski in vsi holandski muzeji z velikim številom platen, flamske šole. Ima pa tudi lepo zbirko skulpur modernih kiparjev, med njimi Moora in Zadkina. Posebno Zadkina na Holandskem in v Belgiji izredno cenijo. Rot-terdamski spomenik žrtvam druge svetovne vojne je njegovo delo. » Bruseljske gostilnice in njihovi gospodarji Bilo je že precej čez poldne, ko sem se spet srečal s tovariši. To srečanje je bilo namreč nujno, vsaj zame, kajti oni so imeli boršo, v kateri smo imeli konserve, ki so bile izključni vir našega preživljanja, odkar smo stopili z ladje. Čeprav ima Bruselj mnogo zelenih površin in velik park z imenom Pare de Bruxel-les, nismo nikjer mogli najti primernega prostora, kjer naj bi pospravili tiste jetrne paštete, sardine, mesne južine itd. V sila neprijetni situaciji smo se vsi zazrli v eno izmed gostilnic, ki jih je ves Bruselj poln. Odločili smo se, da povprašamo za gostoljubje. »Hrano imamo s seboj! Samo spili bi kakšno pivo!« je dejal nekdo izmed nas in gospodar je bil takoj pripravljen. Ponudil nam je stole, prinesel krožnike in nož in vsakomur kozarec piva. Bil je sila prijazen. Sam sem stopil v bližnjo pekarno po kruh. Pekarne v Bruslju so tudi ob nedeljah odprte po ves dan. V izložbi sem videl napis »Gesneden brot«. Hudirja, če je že sneden potem pa ne bo nič, sem pomislil in radovedno vprašal, kaj naj to pomeni, ker sem na ulicah videl vse polno štruc, ki so prijetno dišale. Prodajalka mi je povedala, da to pomeni: zrezan kruh. Na malem strojčku mi je zrezala kruh na mezinec debele kose, vse skupaj prijela z veliko rokavico iz belega platna in vtaknila v polivinilasto vrečko. Ko sem se vrnil v gostilnico so se tovriši že na široko zapletli v pogovor z gostilničarjem in medtem tudi odprli konserve. Pili so že drugi kozarec piva, vendar temu ni bila kriva počasnost prodajalke v pekarni, ampak njihova žeja. Tema razgovora je bil Kongo. »Polomili smo ga, kajpak, grdo polomili. Zdaj je, kar je. Sramoto moramo požreti vsi, čeprav vsi nismo zanjo odgovorni.« Belgijec je bil videti resnično užaljeni zaradi politike svoje vlade v Kongu. »V Jugoslaviji sem bil samo enkrat, v Dubrovniku. Lepo je pri vas, posebno pa vam zavidam vaše šahiste. Jaz sem strasten šahist! V Jugoslaviji sem si nabral precej vtisov. Moram reči, da v glavnem dobre. Samo zdi se mi, da vse preveč eksperimentirate, to vas gotovo precej .stane.« Razgovarjali smo se o nogometu, kralju, pa spet o politiki, o de Gaullu itd. Gostilnico smo eno uro po prihodu zapustili in se spet ločili. Zdaj so prijatelji odšli pogledat mestne znamenitosti, jaz pa sem šel v kino. Cerkovniki — biljeterji Ker je procedura pred začetkom kina silno zanimiva, vam jo bom opisal. Pri blagajni nekega zelo solidnega kinematografa sem kupil karto. Uslužbenec kina mi je potem pokazal pot navzgor po stopnicah. Na vrhu stopnic me je pričakal naslednji biljeter, ki mi je odtrgal kontrolni listek. Pri vratih v dvorano je spet čakala nekakšna biljeterka, ki me je odpeljala na mesto. V Belgiji, Holandiji in Franciji, pa morda še kje drugod je navada, da takemu spremljevavcu daš majhno napitnino. No, jaz sem za to zvedel šele doma, ko sem si zvečer ogledal prospekt mesta. Zato tudi nisem razumel, zakaj je gospodična toliko časa stala pri mojem stolu. Ko sem se tako usedel, nisem več dolgo Odhod v Pariz čakal na začetek. Vendar je bil na vrsti najprej reklamni film ribiškega društva: »Kako-ohraniš zdrave živce?« Seveda samo z ribolovom. Nato je sledil neki drugi reklamni film. Pavze med filmi so minile v temi. Nato so zavrteli nekakšen tednik z najnovejšimi vestmi. Spet tema in drug film. Tokrat o paralitičnih bolnikih. Pretresljive slike, vzdihi po dvorani, konec filma je pomenil kader z roko, ki drži nekakšno puščico za nabiranje prostovoljnih prispevkov, seveda za para-litične bolnike. Nato pa polna luč v dvorani in biljeterji, ki so prej vodili na mesta, so zarožljali s prav takimi puščicami in jih izročili vsakemu prvemu v vrsti. Puščica je romala po vrsti in vsak je spustil vanjo nekaj drobiža. Tisti biljeter, ki jo je na levi strani spustil v prvo vrsto, je zdaj pričakal kolegovo puščico z desne strani v drugi vrsti in obratno. To je trajalo kakih pet minut. Seveda pri polni luči. Nato smo končno le učakali začetek filma. Po kinu sem odšel nazaj proti središču mesta. Nočni direndaj ... Zvečerilo se je že in počasi sem se odpravil proti zastopništvu češkoslovaške industrije in turizma na velikem trgu sredi Bruslja, kjer smo se s tovariši domenili za naslednje srečanje. Mesto je gorelo v neonski razsvetljavi. Stene hiš so bile čez dan vse polne steklenih cevk zveriženih in prepletenih med seboj, tako da nikjer nisi mogel prebrati prav ničesar. Zdaj v temnih večernih urah so zverižene cevke oživele in na recimo štirih kvadratnih metrih so se izmenično pojavljali napisi, slike, tudi po dvajset različnih na istem prostoru. Prav pred predstavništvom stoji cementna cestna svetilka z debelim podstavkom. Na njem je bil plakat z naslovom »Naredimo konečTvalo-nizaciji!«. Spet problem Flamcev in Valoncev — obešen na kandelaber! Grand Place Stovariši smo se kmalu zatem-napotili proti glavnemu trgu, dograjenemu v času petnajstega stoletja. Mogočne stavbe s pozlačenimi ornamenti, prostranost trga in vrvež turistov dajeta trgu svojevrsten pečat. Grand Place je res najlepši kraj v mestu. Na prostoru samem pa vsekakor Mestna hiša (Hotel de Ville) — zgradba zgrajena leta 1402 v gotskem slogu. Na nasprotni strani pa stoji kraljevi dvorec, ki so ga zgradili v trinajstem stoletju in obnovili v letih 1873-93. Danes je tu nastanjen bruseljski muzej. Trg sam pa okvirjajo slikovite hiše cehovskih bratovščin. še -dalje smo šli do Palače pravice, največje stavbe v Bruslju, ki so jo zgradili v devetnajstem stoletju. Med vojno poškodovana palača še danes ni dokončno popravljena. S ploščadi pred palačo smo si prav pod seboj lahko ogledali belgijsko prestolnico, ki je bila eno samo morje velikih in malih luči. Šele pogled skozi odlične daljnoglede na ploščadi ti je odkril posamezne stavbe. Po ovinku smo se spet vrnili na Grand Place in se malo prej ustavili pred bruseljskim fantkom. Maneken Pis je imel tudi ob tej uri precej Znamenita cerkev St. Carolus Borromaeus v Antvverpnu je eden najlepših kulturnih spomenikov v Belgiji obiskovavcev in tudi policaj ga je straži!. Tega dne je bil v svoji naravni Adamovi obleki. Sicer pa so zaradi turistične privlačnosti ali kaj veni zaradi česa belgijski turistični delavci dali ukrojiti nekaj oblek, ki jih ob raznih priložnostih nataknejo na mali bronasti kipec. Tako na primer lahko ob nacionalnem prazniku Francije vidite fantka v uniformi francoske armade, lahko ima tudi ameriško, rusko, napravljen je v Indijanca, Eskima itd. Utrujeni smo se odpraviti domov po kovčka in odšli na bruseljsko postajo s 26 tiri. S tira številka 21 smo se z brzino 125 km na uro odpeljali na G are du Nord v Pariz. Mito Trefalt Osvajanje vesolja JAPONSKI STROKOVNJAKI trdijo, da je 11%? stvarni datum velikega dogodka: tedaj bodo poslali v vesolje svojo raketo, ki jih bo uvrstila na mesto tretje vesoljske sile, takoj za ZDA in Sovjetsko zvezo. 1 Japonci bodo tretji »Lambda 2« Vmanj kot osmih letih so japonska znanstvena raziskovanja dosegla tak stadij, da je mogoče misliti na to, da bi poslali » vesolje raketo, ki si lasti naslov »najmočnejše rakete, ki je bila izdelana izven meja SZ in ZDA«. Raketo so imenovali »Lambda 2«. Dolga je 16,37 metrov, težka 6,2 ton, njen premer je 76 centimetrov. Prva izstrelitev ni bila uspešna, zato jo izpopolnjujejo, da bi pri drugem poskusu dosegli višino 500 kilometrov. ^ Uspehi Japoncev na področju vesoljskih raziskav so več kot veliki posebno glede na to, ker znanstveniki razpolagajo z zelo skromnimi sredstvi. Skupina raziskovav-cev, ki gradi in izpopolnjuje »rakete — opazovavce«, je v osmih letih svojega obstoja porabila priblažno toliko denarja, kot ga^je bilo potrebno za nov olimpijski stadion v Tokiu. Kagošima, najbolj oddaljena točka na otoku Kiušiu, je japonski Cape Canaveral. Od tam so doslej lansirali že 24 raket. Vse so nosile imena črk grške abecede. Zanimanje za japonski čudež nelo japonskega profesorja Hidea Itikave in njegovih sodelavcev je vzbudilo v svetu pozornost leta 1961, ko je raketa »Kapa-9-H« dosegla višino 350 kilometrov. Letošnjo pomlad je naslednica te rakete dosegla že višino 480 kilometrov. Po eksperimentu z »Lamb-do 2« napovedujejo tudi preizkušnje »Lambde 3«, ki je tristopenjska raketa in bo predvidoma dosegla višino 1500 kilometrov. Ce se bodo uspehi nadaljevali, bodo japonski znanstevniki začeli izdelovati še prvi japonski satelit, ki naj bi bil težak 40 kilogramov. Z •»Lambdo 3« naj bi bil uresničen prvi del zamisli japonskih znanstvenikov, da bi zgradili potniško raketo, ki bi v 25 minutah prepeljala iz Tokia v New York JOD ljudi. Japonci domnevajo, da g bi take rakete lahko prodali H« sDM Je drostopna ameriška raketa Centaur, H je 5 letalskim ihsižbM" po vsem visoka 32 metrov. V dvočlansko vesoljsko družino se bodo g vključili tudi Japonci s svojimi raketami. ■ Zelenjava brez zemlje ZNANSTVENIKI letonskega kmetijskega inštituta v Sovjetski zvezi so izdelali zmes hranljivih in mino ralnih snovi, ki jih rastline potrebujejo' za svojo rast. Tablete in praške sestavlja enajst kemijskih mikroelementov. Več kmetijskih organizacij že dalj časa uspešno uporablja te zmesi, ki jih dodajo pesku, brez zemlje. Letina na taki podlagi tudi za 1,5-krat prekosi letino na navadni zemlji. Posebno dobro uspevajo paradižniki, kumarice, grah in redkvice. Elektronski trener NEKO JAPONSKO športno društvo za treniranje, svojih tekačev uporablja »elektronskega trenerja«, ki teče z atletom po posebnem tiru ob tekaški progi. Atlet teče s hitrostjo, ki jo trener določa iz posebne pisarne. Robot-tekač ima radijski sprejemnik, s katerim trener vzdržuje zvezo s tekačem tako, da tekač na progi stalno sliši trenerjeva navodila. Čebela brez nevarnosti AMERIŠKIM STROKOVNJAKOM je uspelo, da so s križanjem kavkaskih čebel, ki pičijo le, kadar so izredno razdražene, in italijanskih čebel, ki so »hude«, a tudi zelo pridne, dobili novo vrsto, ki žela sploh ne uporablja, a zelo pridno nabira med. Imenovali so jo »Polnoč«. Mesto pod ledom ŠELE PRED kratkim so Amerikanci odkrili skrivnost, da se pod debelo ledeno skorjo velikega otoka Grenland skriva »tabor stoletja« — specialni raziskovalni center. V njem živi dvesto ameriških raziskovav-cev, tehnikov in vojakov. Srce mesta je atomski reak--tor, ki proizvaja toploto in elektriko. Tatovi imajo težave VLAMLJANJE v našem času silnega razmaha tehni-I ke ni niti najmanj lahko. Oglejmo si samo primer nove 1 nemške naprave, ki naj prekriža načrte tatov večjih I formatov. To je elektrodna ograja. Med tankimi žica-I mi — elektrodami, ki visijo na stropu, nastane nevidna 1 zavesa. Če se na kateremkoli mestu prekine — bodisi 1 pri prehodu človeka ali le z njegovim orodjem — se I električno polje spremeni in občutljive naprave vklju-I čijo alarm. Elektrode je mogoče nevidno vgraditi v I strop, v okvire slik, v svečnike, v steklena okna in v I druge predmete, ki so v nevarnosti pred dolgimi prsti. Še posebno neprijetna stvar je »mreža za zapira-I nje«. Ko tat vstopi v tako zavarovan prostor, se I škarjasta mreža zapre za njim, alarmni zvonec pa I pozvoni tudi v policijski postaji. Nesrečnik mora tako I na mestu vloma počakati, da ga policija »reši«. I Novi brisavci V Franciji so prikazali nove brisavce za stekla, kjer §f Je voda napeljana prav do vrha brisavca. S tem je §§ omogočeno pranje stekla povsod tam, kjer ga briše 1 brisavec. Praktičen in dober izum. I Tudi s štirimi vrati Tovarna Ford je sklenila, da bo opremila avtomobil I »TAUNUS 12 M« s štirimi vrati, do sedaj je imel dvoje. Ugotovili so, da zahteva evropsko tržišče od avtomobilov te vrste nekoliko več udobnosti. ZAPISKI UDELEŽENCA II. ZASEDANJA AVNOJ V JAJCU Iz Kočevja Veselje v Žužemberku Med boji za Žužemberk nas je 25. julija 1943 presenetila vest o padcu Mussolinija. Prelom s starim svetom nasilja, prevar in izkoriščanja. Kakšno dogajanje! Vse smo storili, da je do tega prišlo. Pripravljeni smo. Ne bo se ponovilo, kakor v letih 1917 in 1918 v prvi svetovni vojni. Ne bodo strankarski in osebni računi izigravali ljudstva. Po lastni krivdi smo izgubili Koroško, Trst in Primorsko, namesto da smo izkoristili edinstveno priliko za združitev slovenske dežele in vsfch Slovencev. Politika od moralni zlomov onemoglih reakcionarnih strank je preprečila ureditev stare Jugoslavije na naprednih načelih, ki jih je nudila socialistična revolucija. Sedaj bomo sami odločali brez poniževalnih prošenj, brez varljivih posrednikov, brez papirnatih deklaracij z vdanimi podpisi. Tu je naša v boju nastala ljudska osvobodilna vojska, enotna vojska vseh narodov Jugoslavije, tu so naši bojni uspehi, tu je vse naše boreče se ljudstvo. Ne bo odločala pobegla izdajavska vlada. Vemo kaj moramo storiti. Leto 1918 opominja. Izkoristiti je treba vsak trenutek, vsako priliko z vso odločnostjo, z vsemi sredstvi. Šest razoroženih divizij Osmi september 1943. — kapitulacija Italije. Naša vojska razorožuje okupatorjevo vojsko na naših tleh — 6 divizij. Orožje, municija, tanki. Množica borcev narašča, naval - z vseh strani na svobodno ozemlje k zmagovitim bojnim silam. Vsi se vključujejo v bojni organizem. Že 11. septembra razpis volitev, ki so bile od 20 — 25 septembra v zbor odposlancev slovenskega naroda po terenskih odborih; na 500 pre-bivavcev 1 odposlanec. Od 1. do 3. oktobra zbor v Kočevju, ki se ga je udeležilo 572 odposlancev iz vseh krajev slovenske dežele. Navdušeno z izrazom polnega priznanja odobrava delo OF, izjavijo, da je OF edino jamstvo za svobodo in združeno Slovenijo v svobodni, združeni Jugoslaviji. Izključeno OF predstavlja vseljudsko narodnoosvobodilno gibanje in je edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda na slovenskem ozemlju. Uspela je OF, k<»r se. \e> takni nh n«tane močno razveselil. Oci so izražale vedro, odločno in živahno naravo. Všeč mi je bila njegov?. v—£/vnana, preprosta in možau ^sebnost. Prisrčno smo se f zdravili in izmenjali nekaj besed. Popoldne smo se seznanili tudi z drugimi delegati. Prispele so že vse delegacije, razen makedonske in sand-žaške. Bližal se je večer in ura začetka zasedanja v bi^ šem Sokolskem domu onstran reke. S DOM • DRUŽINA • MODA • DOM • DRUŽINA • MODA % DOM • DRUŽINA « MODA • DOM • DRUŽINA C MODA Modni eksperti pravijo: krzno in še enkrat krzno VIDETI JE, da je lanska zima zastrašila predvsem tiste, ki ustvarjajo modo, kajti skoraj vsi letošnji modeli so taki, da bi lahko prestali eskimsko zimo. Na prvem mestu stoji krznen plašč podložen s krznom in nato volnen plašč s krznenimi dodatki. Mnoge izmed nas si dragega in toplega krznenega plašča ne moremo privoščiti. Tolažimo se, da so vremeno-slovci napovedali blago zimo in bomo tako tudi brez njega prestali. Brez večjih de- športni jopici kombinirani z volno. Prav v letošnji zimi bo prišla ta kombinacija - zopet na dan. Zakaj ne? Saj je praktična, saj si lahko iz starega premajhnega suknjiča ukrojimo novo jopico, ki ji dopletemo rokava in ovratnik. Ste obzirni | Ljudje smo kaj različni in tudi občutek za lepo ve- § denje ni pri vseh enak. S samovzgojo nam bo =§ uspelo marsikaj popraviti. Odgovorite na na- = slednja vprašanja in za vsak — da — si pripišite kri. §H Zec, za vsak — ne — pa si zapišite O in si oglejte izid. ^ 1. Ali pripovedujete tujcem in ljudem, ki jih prvič srečate, svoje intimnosti? Da Ne §|§ 2. Radi takoj ponudite tikanje in si želite čimprej, ustvariti domače vzdušje? Da Ne HH 3. Se vas mora enkrat ali večkrat opozoriti, da niste upoštevali samoumevnih pravil gostoljubnosti? Da Ne §s 4. Če greste z znanci ali prijatelji v lokal, 1|| ali se šele nato, ko je račun plačan, spomnite, da bi morali vsaj zase plačati, mi če že niste bili dolžni, da bi tudi pova- bili prijatelje? Da Ne 11 5. Vas je že kdaj kdo opozoril, da so vaša vprašanja, pripombe in dovtipi žalili tretjo osebo? Da Ne §§j 6. Vas morajo prijatelji često opozoriti, WM da govorite malo tiše? Da Ne j||f 7. Se vam je že pripetilo, da ste prišli k prijateljem ob nepravem času in da se niste mogli predolgo posloviti? Da Nt m 8. Ste nagnjeni k temu, da prekoračite . mejo — naj si bo s komplimenti, obleko ali pokloni? Da Na H§ f. Ste se že vmešavali v zadeve, ki vas ne bi smele prav nič brigati? Da Ne §Hf 10. Ste se že prepirali s svojo prijateljico, ženo ali nevesto v prisotnosti otrok ah prijateljev? Da Ne ||§ 8 — 10 križcev pomeni, da res nimate prav nobenega občutka za lepo vedenje. Na vsak način se morate m potruditi in popraviti svoje napake. I|§ 3 — 7 križcev v odnosu do soljudi lahko pride do Wm težav, kadar niste dovolj premišljeni v.svojem govor- §§| jenju in obnašanju. Skušajte biti prijaznejši, vljudnejši §§§ in diplomatsko spretni. =f| Moški in njihova garderoba ŽENSKA MODA dobiva sti, moška pa postaja ljubi sicer kombinacije v izbiri barv pestrejša. Zgodi se, da včasih otroci zrastejo čez glavo. Posebno deklice so pri izbiri oblek dokaj zahtevne in bi za sve-tek in petek nosile najraje najlepšo obleko. Domiselno rešitev je našla mati osemletne hčerke, ki ji je v omari razdelila obleke na praznične, za šolo in za igro. Povedala je tudi, da je človek lepo in elegantno oblečen le takrat, če je primerno oblečen. Tako mala sedaj ubogljivo nosi preproste obleke za vsak dan, športne hlačke in pulover za igro in praznično obleko le za praznik. Saj bi bila ■ rada ob vsaki priliki primemo oblečena. zadnja leta pečat moško-malce domiselne j ša. Ne kričečih barv, je pa prav Dnevna obleka ima daljši suknjič, ki se zapenja s tremi gumbi. Hlače so ozke, brez zavihkov. In blago? Material je volna s sintetičnimi vlakni. Zelo priljubljene so podolžne decentne črte (svet-lo-temno modro; črna — konjak), čeden je športni suknjič, krojen iz blaga z vzorcem ribje kosti, ki je lahko zelo velik ali pa komaj zaznaven. K temu suknjiču pa nosite enobarvne hlače. Pri nas je izbira tega blaga velika in je zelo primeren, pa naj si bo za suknjič, jopič ali suknjo. Suknja je kratka, pogosto so rokavi raglani. širok pas je lahko na hrbtu v višini pasu, sicer so pa prepasani plašči izginili. Zapenja se navadno enovrstno in ima žepe z zavihki. In obleke za izredne priložnosti? So črne, temno sive ali temno modre. Seveda, na obvezno belo srajco z manšeta-mi ne boste pozabili kot tudi ne na bel robček. narnih izdatkov pa si lahko okrasimo plašč s krznenim ovratnikom in manšetami. In ta ovratnik ni treba da je iz astrahana, prav preprosta barvana lisica, volk ali zajček nam nadomesti dragocena in za našo mošnjo nedostopna krzna. Ovratnik naj bo visok in okrogel. Velike in vitke žene si lahko privoščijo šal-ovratnike, ki segajo skoraj do pasu. Modne novosti so krzneni klobučki in rute. Seveda mlada in športna dekleta se gotovo ne bodo ločila od kučem, zato se bodo pa zrelejše žene morda odločile za krznen klobuk. Krzno mora biti kratkodlako in v poštev pridejo navadno dražja krzna, zato moramo računati, da bomo zanj odrinile večjo vsotico. Krznene rute (prav tako kratkodlako krzno) so se pojavile že lani, letos pa se bodo morda usidrale. Zavezale si jih bomo na tilniku in zaradi tega, ker so še vedno te rute redkost, bodo v letošnji zimi zelo moderne. Tudi škornji so izdelani v ta namen, da nas bodo varovali pred ozeblinami. So precej visoki in športni. Italijani so skoraj povsem zavrgli take z visokimi in ozkimi petami, na nemškem trgu se pa še opazijo. Tudi čevljarji uporabljajo krzno, služi kot podloga ali pa kot okrasni material. '"".............■.......1 4 S Izbira med poročnimi prstani je kar lepa. Marsikdo, ki je na tem, da se poroči, se vpraša, kakšen prstan naj izbere. Zavedajmo se, da poročni prstan ni modni »smuk«, saj ga bomo nosili vse življenje. Tako ob tej priliki raje pozabimo na modne domislice. Na sliki 1 in 2 sta povsem preprosti obliki in prav zato vedno lepi, na sliki 3, in 4 pa sta prstana, ki sta trenutno modna. S O1 DELAVCIH, KI GRADIJO NOVO SKOPJE Leseno mesto MINULI TEDEN se je inž. arh. Marko Deu, šef Te ljudi je kaj lahko spo- gradbišča »Jelovice« v naselju montažnih objek- f1^1 ™ gradbišču po »uni- 7 ,., , . j . i, r.- t i • t> a formah«. Svetlo modre de- tov Vlae, mudil nekaj dni v škofji Loki. Pred po Iovne bIuza in čepica novnim odhodom v Skopje, kjer je že od konca Tako oblečeni monterji in avgusta, smo ga zaprosili za razgovor; hkrati pa delavci imajo razen emblema nam je posredoval nekaj utrinkov iz obnavljajo- matičnega podjetja »Jelovi- p, . n • . • __•___ ,_____,■ ... ca« še ime delavca. Tako kot cega se Skopja. Svoje vtise so pripovedovali tudi ameriSki vojaki clovek> ki ' učenci v gospodarstvu, ki so tri tedne pomagali ^de na gradbišče, dobi popri postavljanju jeloviških montažnih hiš. vsem drug vtis, ko vidi tako enotno oblečene delavce, kar ŽIVLJENJE SE VRAČA ulic je že zgrajenih. Ulice■ ie. zaenk5?.tJe {f^™1 v. na" MED RAZVALINE ^J^JSS* Sesreča je prišla zahrtno. po zaslužnih ljudeh, ki so jjjjgj P°s'e-l na vseh nenadoma, da poseje doma iz istih krajev, kot so 1SC Xi x smrt in opustošenje, graditelji: Naselje že dobiva Grozljivi ples stihije jezdro- zaključeno obliko, mestno ZALOGA bil mesto. Mesto, ki je bilo podobo. Ima svoj preskrbo- OSEBNEGA PERILA zgrajeno s toliko požrtvova- vaini center, obrtniške de- £A PET LET nja, odpovedi in navdušenja, lavnice, restavracijo, kavarni- Zakaj njegovi prebivalci so co, da ne govorimo o obratu rpako kot je izredna pri-vtkali vanj vso svojo ljube- družbene prehrane; dalje 16- J[ zadevnost vseh jelovi-zen, hoteli so, da bi bilo čim razredno šolo, ambulanto, ških monterjev in de-svetlejše in lepše — sporne- otroškovarstveno ustanovo, laveev, so tudi delovni pogoni k našemu času in simbol prihodnje leto pa bo -dobilo i'1 izredni. Marsikdo, pravza-mladega, prebujenga naroda, toplarno. Vse uličice so prav vsi, ki so prišli na grad-glavno mesto Socialistične re- asfaltirane, prostor za pešce »išče obmestnega skopskega publike Makedonije. pa popločen. To bo. kot je naselja, so se morali marši Resda nesreča rre napove- videf'./e seUa!« eno najlepših duje svojega uničevalnega nasenj. pohoda... Zato pa smo v nasprotju s tem vsi mi — RACIONALNO občani Jugoslavije sp°"ttano IZRABLJEN ČAS priskočili na pomoč. Nekaj čemu odpovedati. »Saj >do-brobro zaslužijo. Vračajo se /. debelimi denarnicami,« — je slišati maloštevilne pripombe nergačev. Da, zaslužijo! Vendar je treba tem nergačem povedati, da ljudje rabljen čas, predvsem zdaj ko je že speljana c]ek. T' tudi J(redl™ JS°^ trična napeljava, pa se de- vse vnema je bila potrebna. Za- , dan ce]o J pju. kaj? Ze 13. novembra-- ob no£ v . fc pje postalo podoba ljudske solidarnosti. Vsa pota naše domovine so se odprla roke so bile ponujene Skopj Mesto, ki je bilo zgrajeno obletnici osvoboditve Skopja , enournim odmorom. Toda s toliko požrtvovanja odpo- so monterji školjeloške »Je- večjna delavcev zavestno krši vedi in navdušenja ter je iz- Jovice« izročili direkciji za. obvezni odmor po kosilu, ginilo v nedosaajanem snu— izgradnjo in obnovo Skupja Čimprej hočejo izpolniti svo-bo zgrajeno. To je naša na- trideset stanovanj v montaž- je obveznosti. Vsi so s svoj-poved. Zgrajeno bo mesto nih dvojčkih. Vsak komen- cj; z družino le v pismeni bratstva in enotnosti, eno tar o racionalnosti delovnega zvezi... naših najdražjih skupnih del. časa in delovni vnemi je od- „. . . ,,„ ... » ■ _ , . ... jA Nisem mogel zadržati sme- Toda popre i je treba po- veC'.ce vemo da ie bilo to hg> ko sem ^ Q te,/ayiih skrbeti za streho graditeljev, * , ,e"? * ^kaj xeo. , . posameznikov. Po domala za streho brezdomcev, zago- oelovmn dneh. Petnajst dvoj- cei0dnevnem delu se človeku toviti prehrano, zgraditi po- ckov- ne samo postavljemh, kaj maj0 ]jubj( da bi se trebne prostore komunalnih, temveč tudi opremljenih (eno sprav{i k pranju. Predvsem k šolskih, zdravstvenih usta- stanovanje meri 55 kvadrat- pranju zasebnega perila. »Ca-nov, čimprej obnoviti gospo- nih metrov) s švedsko kuhi- sa nj bilo, za pet let imam darstvo. njo in vsemi ostalimi priti- 7a]ogo spodnjega perila.« je klinami. Ob vsem tem gre dejal eden izmed delavcev. JELOVIŠKE HIŠE nedvomno priznanje več kot »Jaz pa sem ga — perilo V SADOVNJAKU stotim ljudem — monterjem namreč — pošiljal po pošti in instalaterjem iz 12 koope- — umazanega; z obratno po-[ed sklepi so bila orne- rantskih podjetij iz Škofje što pa sem od doma dobil njena tudi satelitska Loke ter iz drugih krajev opranega«, — je pristavil oziroma obmestna na- Slovenije. drugi, selja. Za eno izmed njih so bila določena Vlae. V »zakup« sta ga vzela ljubljanski »Edilit« in lesnoindustrijsko podjetje »Jelovica* iz škofje Loke. Dober mesec po usodnem dnevu so bili njun i delavci, monterji in strokovnjaki, že na mestu. Obmestno naselje Vlae se razteza na štiridesetih hektarih na obeh straneh e-ie izmed skoaskm vpadnic, kj veže Skopje s Te tovom. V 950 stanovanji bo dobilo svoj novi dom pettisoč prebivavcev. Tam, kjer co začele rasti jeloviške montažne hiše je bil poprej sadovnjak. Bil je lep sadov- Pogled na dela naselja Vlae, ko je bilo še v zaključni fazi njak. Zdaj je tam že lepo delu ni več videti kupov zemlje: urejena je kanalizacija in naselje. Del naselja, nekaj, »ostavljene svetilke. V prvih dneh, ko se je v Skopju začelo življenje normalizirati so poslovali številni uradi in trgovine pod milim nebom. Tako je bila tudi pisarna, tehnični in kostrukcijski biro: na prostem. Na sliki: inž. arh. Marko Deu, šef gradbišča »Jelovica« v naselju montažnih objektov Vlae v svoji pisarni. V ozadju vidimo delavca, ki postavljata- strešno tramove. PRESENEČENJE 13. NOVEMBRA To je bil dan, ko so bili stanovavcem oddani ključi tridesetih stanovanj. Za presenečenje tega dne sta poskrbela vodja škofjeloških pleskarjev Boris in vodja zagrebške tapetar-ske zadruge. Organizirala sta ples. Kako, saj razen Mihe z Bleda, ki je ob večerih za-brenkal na strune svoje kitare in v melodijah obujal spomine na svoj kraj, in nekega haromnikarja, ni bilo v naselju nobenega glasbenika. Pa plesavke! Osem tapetark in priljubljena kuharica iz Škofje Loke, ki ji pravijo »Nona« — so edine ženske v Danes namreč na tem pre-na asfaltnih ulicah so že naseljih Nki njih ni nihčo resno pomislil. Pozno popoldne pa so vsi v jedilnici ostrmeli. Na »!ikof;< je prišla* osem »zrihtanih« žensk. Z najlonkam; in svilenimi bluzami. »Od kod so se vzele« -«■ so nemo spraševali zbrani moški. To so vendar tape-tarke. Presenečeno so strmeli, zakaj njihove oči so jih bile vajene le v modrih »pajacih« z rdečimi rutami na glavah. Orkester je bil brž sestavljen. Harmonika in kitara sta bila prava instrumenta. Kontrabas je zamenjala nažagana letva, bobea miza, saksofon pa glavnik z ovojnim papirjem cigaretno škatlice. Bilo je prijetno razpoloženje. Plesavke so najbolj trpele. Malo jih je b'Ar* in vsi bi radi plesali. Tudi Nona je zaplesala poskočno) gorenjsko polko, Naslednii dan je bil spet tak — kot vsi drugi, tak kot bodo naslednji tja do 25. decembra. Do tega dne bo namreč Jelovica končala * svojimi obveznostmi, če le ne bo preveč nagajalo vreme ia dobava materiala. Oddali bodo ključe za 200 stanovanj. Samo še to: Danes, ko pra* nujemo 204etnico nove Jugoslavije so delavci iz Jelovic* oddali že ključ stotega — povsem izgotovljenega stanovanja. Stane škrabar j T i ODIDI 0>M1 m Mv >» %v •TO ¥lenega dvoma nI, da Je vsak, Id pozimi na smučeh s skoraj sto kilometri na uro drči po belih strminah, svojevrsten Junak. Marsikdo je pogumen, pa zato se ne more biti dober smučar, ker na primer nima trdne volje, neverjetne vzdržljivosti, dobrih refleksov in kaj vem, česa še. Da ima naš najboljši alpski smučar PETER LAKOTA vse prej naštete lastnosti, pa je že dostikrat dokazal — minulo zimo še prav posebno. Ljubitelji športa niso pozabili dne, ko je simpatični Jeseničan v Chamonixu prehitel celo vrsto svetovno priznanih smučarskih mojstrov in se s taktično vožnjo uvrstil na 12. mesto tekmovanja za pokal Kandahar. Razen tega je postal republiški in državni prvak v smuku in državni prvak v slalomu; bil je tudi najboljši Jugoslovan na FIAA tekmovanju v Kranjski gori in zmagovalec številnih domačih tekem. Druge vrste ptič (v pravem pomenu besede) pa je LUDVIK ZAJC, čeprav tako kot Lakota tekmuje na smučeh in je tudi član jeseniškega smučarskega kluba. Kdor je že bil na zaletišču velike planiške skakalnice, mi bo gotovo pritrdil, da ga je stisnilo pri srcu, če je pomislil, da se mora pognati v belo brezno. Zajcu in njegovim kolegom pa take skrbi ne delajo preglavic. Letos je zahtevne naloge vedno dobro opravljal hi se je ob Jemcu in Pečarju prebil prav na vrh našega smučarskega skakanja, kar je potrdil tudi s prvim mestom na republiškem prvenstvu in z drugimi zmagami. Ni torej čudno, da so bravci, ki so sodelovali v naši anketi IZBERITE NAJBOLJŠE GORENJSKE ŠPORTNIKE v letu 1963,. največkrat predlagali prav junake teh dveh tipično gorenjskih panog. Peter Lakota in Ludvik Zaje sta si prvi mesti nedvomno zaslužila. Pecar (1961) in naimznotem-ški Igravec J. Teran (1%2), je PETER LAKOTA šesti lastnik te častne trofeje, ki bo leto dni v njegovi vitrini, nato pa bo prejel miniaturni spominski pokal s posvetilom našega uredništva. desetorici so se zaslu&eno stvu, kar so mu tudi bravci | uvrstili Janez Teran, Vlado šteli v dobro in mu prisodili Brinovec, Albin Felc, Majda tretje mesto. Ankele, Janez Kocmur, Božo Največ točk za plavalno vr-Jemc, Marjan Pečar in Leon sto Triglava je osvojil dolgo-Pintar. progaš V. Brinovec, razen te- Teran že vrsto let sodi med ga pa je bil na državnem pr-naše najboljše namiznoteni- venstvu za Rogošičem drugi ške igravce, zato je že od 1956. leta stalni »član« naše desetorice. Lani so mu bravci prisodili naslov najboljšega. Letos si je med drugim z Realen vrstni red ostalih Kot rečeno, so drugo me sto bravci prisodili skakavcu. zmagami nad našimi najbol j-Ludviku Zajcu, ki sodi med širni igravci (tudi Markovi-naše najboljše tekmovavce in čem in Veckom) zagotovil je zato tudi stalni reprezen- mesto v reprezentanci, ki je tant. — Na ostala mesta v igrala na svetovnem prven- Šesti lastnik pokala Letošnji zmagovavec oziroma najboljši med najboljšimi gorenjskimi športniki Peter Lakota se je rodil 23. novem- Najboljši jugoslovanski alpski smučar peter lakota z Jesenic si je kot »dodatek« k številnim uspehom v minuli sezoni prislužil še naslov najboljšega gorenjskega športnika. Naslednje mesto pa je 300 bravcev, kolikor jih bra 1937. leta v Mojstrani — odkoder je njegov oče. S prvimi smučmi se je srečal, ko je bil star 3 leta; tedaj mu jih je za darilo prinesel stari oče. Ko je bil star 4 leta, je šel z materjo na smučeh prav do Hrušice! S šestimi leti pa je začel smučati že zares ..., razen tega pa je zelo rad telovadil. Doslej so mu bravci Glasa dvakrat prisodili mesto v desetorici — leta 1970 je bil de seti, lani pa šesti. Glede na to, da so doslej naš prehodni je sodelovalo v tradicionalni anketi nassga Usta, pokai osvojili piavavci b. prisodilo 20-IetnemU Smučarskemu skakaVCU Končujeva 0956) V. Brinovec TimviviT i»ifiT v xl « 1 (1957, 1959), J. Kocmur (1938, LUDVIKU ZAJCU s Koroške Bele. 1960) smučarski skakavec m. PETER LAKOTA na 1500 metrov. Hokejistu izrednih sposobnosti Felcu z Jesenic vsekakor gre mesto med prvo petorico, čeprav je v moštvu teže ocenjevati uspehe kot pri posameznikih. Je stalni član naše reprezentance, razen tega pa je bil najboljši strelec v jugoslovanskem moštvu, ki je na svetovnem prvenstvu osvojilo 13. mesto. Pintar spet v areni Ankeletova letos kakih vidnejših uspehov ni dosegla, ker jo je domala na vseh tekmovanjih spremljala smola. Vendar je bilo več kot očitno, da je naša najboljša smučarka (razen tega pa se ukvarja tudi z rokometom), saj je povsod, kjer je pripeljala do cilja, zabeležila celo za moške razmere odlične čase. Njeni padci so bili navadno »sad« predivje vožnje. Tako kot ie več lat zapored je bil tudi leto Kocmur najhitrejši jugoslovanski pla-vavec ter zato državni prvak na 100 metrov prosto in član reprezentance, ki se je udeležila sredozemskih športnih iger. — Jemc in Pečar sta si razdelila naslednji mesti. Prvi je to zaslužil za osvojeno državno prvenstvo, drugi pa za naslov najboljšega domačega skakavca na planiški velikanki; seveda pa sta oba zmagala še večkrat. — Motorist Pintar, ki je leta 1961 Stane Fugina Ljubljanski dnevnik žrebali sedem nagrajencev, Tet nagrad po IMA dinar- "Darko Kuhar, 7g. Duplje M; smo prijazno Petijevo mamo Jev pa bodo prejeli — Milena Milan Ovsemk, rlraše 29 — prosili, naj izvleče še en li- Cerne, Zupančičeva 3, Bled; Lesce in Franc Pretnar, V. P. stek, da jo bo med tem naš Janez HanW, Hraše "7, Lesce; 60002-3, Zaječar. fotoreporter slikal. Tedaj pa , se je sreča poigrala z njo, mi pa smo bili priča nenavadnemu dogodku — iz vrečke je potegnila svoj predlog! Sicer pa smo pri Lakotovih med žrebanjem preživeli prijetno urico ob dobri kavici, s katero nam je postregla prijazna gospodinja. Pogovor se je seveda sukal tudi okrog sina, ki je mimo študentova-nja našel čas tudi za smučanje in postal vrhunski športnik (če mu mati — kot nam je sama priznala — ne bi skrivala smuči, da ne bi na gozdarski fakulteti preveč zamudil, pa bi bil morda "še boljši!). — Vprašal sem, če se je morda tudi oče ukvarjal s športtom. Pa se je za-smejala: »Oh, seveda, s tarokom — saj se še sedaj!« INA LAKOTA prenehal tekmovati, se ie letos spet pojavil na motorju. Čeprav kakih zelo pomembnih rezultatov ni dosegel, se je športni publiki takoj spet priljubil, kar se vidi tudi po rezultatih naše ankete. Naključje... Obljubili smo, da bomo najboljšega športnika prosili, naj izžreba naše nagrajence. Ker pa je Peter Lakota prav sedaj na treningu v Italiji, ga je pri »nehvaležnem poslu« zamenjala mati Ina. Ko je segala v vrečko, je bila precej nervozna; kako tudi ne, saj je bil med 300 predlog: tudi njen. Ko smo zares iz- Komu nagrade? Izmed petih kandidatov, ki so predlagali Lakoto, Zajca, Terana, Brinovca in Felca (vojak Jože Zupan iz Som-bora, Janez Klemenčič iz Ko-vorja, Jože Urbane iz Pan-geršice, Pavle Rupar s Suhe pri Škof ji • Loki in Julij Kej-žar z Jesenic) je mati najboljšega gorenjskega športnika za leto 1963 izžrebala Jožeta Urbanca iz Panger-šice 2 pri Golniku, ki bo prejel prvo nagrado v znesku 10 tisoč dinarjev. Med 58 predlogi, ki so imeli pravico do druge nagrade, je Ina Lakota izžrebala listek z imenom Mira Teptna, Trg Svobode 9, Tržič, ki bo zato dobila 5 tisoč dinarjev. Toliko, da je že mislila na moškega z drugega konca žice. Potem se ga je spomnila. Tam je ležal v svoji dortmundski hiši, v postelji; in ker je ležal v postelji, ker ni stal poleg pisalne mize, je čutila njegovo sovraštvo, sovraštvo moža brez oči, ki je želel, da bi se nekaj nadaljevalo, in že je vedel, da^se bo v njegovem življenju nekaj zdrobilo, če ne poj de tako dalje, ki se je z nasiljem boril za svojo jetnico.Potrebuje me, vendar bi me potreboval le, če bi šlo dalje kot doslej, če se bo vslej tako nadaljevalo, to je njegova inačica perverznosti, sadistična inačica. Zdaj je lahko trezno razmišljala, skoraj hladno je precenila, kakšno trpljenje bi prizadejala moškemu v postelji, če bi odložila slušalko, vendar ni čutila sočutja. Sam naj opravi s to rečjo, smilil se ji je le, ker mu je nekaj prizadejala. Z nezavedno krutostjo^ ženske, ki več ne ljubi, ženske, ki je svobodna, je odložila slušalko. Pogovor je veljal dvanajststo lir; Franziska je plačala in odšla iz urada, spet pod bledikaste galerije Fondaca dei Tedeschi. To je torej opravljeno. Stopila je na ulico in zagledala na njenem koncu stopnice, ki so vodile k mostu RiaHo, stale so v soncu in ljudje so hodili po njih navzgor in navzdol. Prav, da je to mimo, začutila je zadoščenje, zadoščenje je slab občutek, vendar so trenutki, ko čutimo zadoščenje, ne morem si pomagati, veseli me, da sem opravila m Joachimom. Nehote je stopila proti mostu, naj se od Rialta popeljem z vaporettom do Zac-carie, pred hotel, in odidem spat? čutila je, da je neprespana,nisem še prav utrujena.Le neprespana, najbrž sem videti strašna. Stopila je v bar blizu prištajališča motornih čolnov in popila ekspresso, toda zatem ni izbrala vaporetta. Roditi moram, zrak je svež m lep, odkar sem prišla, ni bilo tako lepo. In spet je izbrala pot skozi Mercerio. Na Markovem trgu je bilo zdaj mnogo ljudi, trg je preplavljal splet ljudi, razvejano ustje človeških skupin ki so vrele iz odprtin trga kakor iz cevi, povsod ekrog trga so visele svilene zastave, modre in rdeče, stare in ugledne, medtem ko-se je zeleno-belo-rdeča barva tro-bojnic z drogov napenjala v morskem vetru. Nekaj izrednega se dogaja, morda je praznik. Zahodna stran slavnostne Piazze se je že kopala A. A. ▼ soncu, tako da je Franziskin pogled nehote spolzel ob skrivnostnem stolpu, temno rdečilo Campanilla, čigar bela konica je merila v neizmerno modrino, v prozorne globine, še nikdar nisem bila zgoraj, ta reč je za turiste, toda morda je velika, poskušala bom, ker sem opravila z Joachimom in se dogaja nekaj izrednega, ker imam spet priložnost, v tem zraku je najbrž čudovito stati na vrhu, morda bom danes sama zgoraj, turistov je malo in tako zgodaj še niso pokonci, tole so sami Benečani, imela je srečo blagajničarka v Campanillu je že prišla, dejala je, da je še prezgodaj, vendar je Franziski prodala vstopnico, celo odprla dvigalo in za njo zaprla rešetko. Franziska je počasi zdrsela kvišku. Najboljši gorenjski športniki 1963 Športni uredniki o naši anketi Peter LAKOTA Ludvik ZAJC Janez TERAN Vlado BRINOVEC Albin FELC Majda ANKELE Janez KOCMUR Božo JEMC Marjan PECAR Leon PINTAR (smučanje) (smuč. skoki) (nam. tenis) (plavanje) (hokej) (smučanje) (plavanje) (smuč. skoki) (smuč. skoki) (motorizem) 165 162 135 129 104 96 89 67 67 50 Jože Dekleva Delo Peter KLAVORA (veslanje) 44, Vlado MARTELANC (kegljanje) 41, Viktor TIŠLER (hokej) 24, Janez RO TAR (motokros) 23, Janez OTRIN (strelstvo) 21, Stane STARE (judo) 21, Milan ČESEN (sankanje) 20, Fric DETICEK (smučanje) 19, Peter BRINOVEC (plavanje) 18, Lilo KLINAR (hokejT 18, Marjan RUS (košarka) 16, Cena VALENTAR (hokej) 16, Anka ANKELE (rokomet) 15^ Milan KOšNIK (plavalni maraton) 15„ Franc PETERNEL (strelstvo) 15, Danilo VIDOVIČ (rokomet) 15, Franci HVASTI (kolesarstvo) 13, Matevž ROZMAN (sped\vav) 13. Milan BAVEC (judo) 12. Niko HLADNIK (rokomet) 12, Milan KALI SNI K (speeduao) 12 Ivo PERKOVIC (nogome:) 12, Nenad PROTIC (atletika) 11, Jože MOČNIK (speedvvao) 9, Francka 2UMER (kegljanje) 9, Cvetka CADE2 (kegljanje) 7, Janko KOBEN1AR (smučarski teki) 7, Zvone STRA-ŽIŠAR (telovadba) 7, Karel KOBLAR (kegljanje na ledu) 6. Franc LAKOTA (smučarski teki) 6, Janez PINTAR (motorizem) 6. Borut BELEHAR (košarka) 5, Miia GUNCAR (tenis) i, Munib TABAKOVIC (atletika) 2, 02bi V1STER (atletika) 2, Milena HARC (ke gljan je) 1, Milan JEREB (kegljanja) 1, Roman SELJAK (smučarski teki) !, Janez ŠUMI (smučanje) in Hanzi VERĐN1K (atletika) L Izid nagradne ankete športnega uredništva Glasa je tokrat — po mojem — zanesljivo brez prigovora: jeseniški alpski smučar Lakota je letos bolj kot vsi drugi gorenjski športniki zaslužil naslov najboljšega. Odveč bi bilo naštevati vse njegove letošnje rezultate; dovolj je, če ostanemo kar pri njegovem največjem uspehu v minuli sezoni 12. mestu v smuku na Kandaharju v francoskem simičarskem središču Chamonixu. Neposredno po tem uspehu Petra Lakote sem v komentarju zapisal: » ... S tem podvigom se je Lakota ne samo približal skozi dolgo vrsto let vodilnim jugoslovanskim smučarjem Tinetu Muleju, Janku štefetu Matevžu Lukancu, ki so v »zlatem« obdobju naših alpskih disciplin nizali uspeh za uspehom, ampak jih je v marsičem tudi prekosil. Tinetu Muleju je 1951. leta, ko se je na progi za smuk v Garmisch-Partenkirchenu uvrstil na 5. mesto in premagal Pravvdo, Oreillera in vrsto drugih iz naj višjega mednarodnega razreda, zadostovalo 5,4 sekunde zaostanka za zmagovavcem, da je zasedel zelo vidno mesto za Haiderjem (A), Zeno Colom (I), Couttetom (F)...« — Peter Lakota pa je na letošnjem Kandaharju zaostal le 3,35 sekunde za zmagovavcem. - JOŽE DEKLEVA Po vrsti izvrstnih alpskih smučarjev, ki smo jih imeli nekoč, smo torej naposled le izluščili smučarskega mojstra, ki spet sodi v visok razred. — Ce bi znal Lakota v odločilnem trenutku natanko pretehtati vse sposobnosti, pa bi verjetno še večkrat lahko samo za las ostal za zmagovavcem ... Tudi v tradicionalnem tekmovanju TT za plaketo Branka Zi-herla se je Peter uvrstil na častno peto mesto — tudi tu kot najboljši gorenjski športnik — prav med vrhnje športnike iz vse Slovenije z našim šampionom Mirom Cerar-jem na čelu. Morda so se udeleženci ankete prav zato teže odločili, koga postaviti na boljše mesto. Henrik Ubeleis Tedenska tribuna Ne bo težko uganiti, zakaj je uredništvo Glasa pred osmimi leti prvič razpisalo nagradno anketo »Izberite najboljše gorenjske športnike«. Trdno sem prepričan, da so vas k temu vodile tele osnovne STANE FUGINA misli: kvalitetni šport je organsko povezan z razmahom množične telesne vzgoje. Lepi dosežki vrhunskih športnikov imajo zlasti velik propagandni vpliv.. Najboljši športniki so vzorniki doraščajoče-rnu rodu. Najboljši zato zaslužijo, da jih spodbujamo pri vadbi in nagrajujemo za uspehe. In kaj si vrhunski športnik Janko želi še več, kot to, da ga je za najboljšega proglasila prav sredina, v kateri živi! Vsak gore .j-ski športnik — ne samo najboljši, marveč tudi tisti z eno samo točko v anketi — je lahko vesel tega lepega priznanja vaših bravcev. Letošnja — že osma — anketa Glasa je nedvomno izluščila najboljšega med gorenjskimi športniki — alpskega smučarja Petra Lakoto z Jesenic. V minuli sezoni na domačih terenih domala ni imel resnejšega tekmeca, po častnih mestih pa je segel na napornih tekmovanjih v hudi mednarodni konkurenci tudi v tujini, zlasti v Chamonixu. Prvo mesto Petra Lakote in tudi razvrstitev ostale devetorice do 10. mesta v vaši priljubljeni anketi kažejo še, da so bravci Glasa popolnoma pravilno ocenili uspehe gorenjskih šport-nikov in športnic v minulem letu. številni gorenjski športeiki so v minuli tekmovalni sezoni dosegli rezultate, s katerimi so se uvrstili v naš najvišji, mednarodni razred. Peter Lakota je bil najboljši jugoslovanski alpski smučar, Ludvik Zaje skakavec, Albin Felc, hokejist, osmerec Bleda pa si je pridobil naslov najboljše jugoslovanske veslaške posadke. Razumljivo, da so bravci Glasa v svoji anketi izbirali med njimi. Čeprav so mnenja in sodbe med strokovnjaki, publiko in novinarji pogosto različna, bi bržčas ne mogel nihče odreči prvega mesta smučarju Lakoti, ki si je s svojimi rezultati na FISA tekmah v minuli sezoni pridobil ne samo neprecenljiv sloves, temveč tudi visoko startno številko v najvišjem razredu na bližnjih zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Lakota zasluži prvo mesto med gorenjskimi športniki tako objektivno kot tudi subjektivno — tam, kjer so okusi najbolj različni —, saj se je z njim naposled pojavil tekmo vavec, Id smo ga v specifično slovenski, zlasti pa »gorenjski športni panogi« dolgo let močno pogrešali. Lestvica desetorice najboljših gorenjskih športnikov ne kaže samo velikih uspehov, temveč tudi, kateri športi so na Gorenjskem najbolj priljubljeni. Nič novega se ni zgodilo na tem področju. To so predvsem smuški športi, pa jeseniški hokej, ki že vrsto let prevladuje v zveznem merilu, ter plavanje, ki se bo sedaj, po otvoritvi novega pokritega bazena v Kranju, še bolj razmahnilo. Vendar pa pri tem ne bi smeli pozabiti, da so bili blejski veslači na evropskem prvenstvu najboljši izmed Jugoslovanov, da se gorenj-ski kegljači stalni člani državne reprezentance in da so med olimpijskimi kandidati mimo najboljše desetorice še drugi gorenjski športniki. hfmrik ttBFI RIS f 9 Rojstni - m- an republike Q\ vcčano praznujemo letoštiji 29. november. Ob rojstnem-dnevu republike se spominjamo tudi rojstnega dne pionirske organizacije. V teh dneh so pred petnajstimi leti na. //. kongresu VSAOT v Bihaću ustanovili pionirsko organizacijo. Imenovali so jo Zvezo pionirjev, njene člane pa pionirje. Tb so bili dečki in deklice, ki so- brezmejno ljubili domovino- in so bili pripravljam za njeno osvoboditev žrtvovati vse svoje mlade moči. Po njihovem vzgledu so ptottir-ji in pionirke po osvoboditvi pomagati obnavljati porušeno domovino, danes pa si zavezujejo rdeče rutice vsi otroci Jugoslavije, ki ljubijo svojo domovino in se uče od pionirjev o borbi in obnovi, kako je treba služiti svoji domovini. tli liiiiil Hladni dnevi v otroških -vrtcih ne pokvarijo razpoloženja otrok. Vidimo, da se najmlajši kas dobro zaposlijo-« s svojimi igračami, čas hitro mine. Izlet male račke NENAVADNA RADIJSKA POSTAJA V NEW YORKU je neka lokalna radijska postaja, ki vsako nedeljo oddaja svoj posebni program. Ta oddaja, ki terja celih osem ur, je posvečena,le otrokom. Program, v bistvu predstavlja mešanico raznih iger, predavanj, humoresk in vseh mogočib znanstvenih zanimivosti. Vsak otrok lahko postavi kakršnokoli vprašanje, na katerega dobi odgovor takoj. Seveda odgovarjajo na ta vprašanja sami otroci. Nai-boljše odgovore nagradijo. m zajec LISICA ŽE DOLGO ni nič jedia; zato je čakala na kakršenkoli plen, ki bi ji prišel pod gobec. V travi je zavohala rov. Spoznala je, da se tod skriva* zajec; zato je potrpežljivo čakala, ker zajca še ni bilo doma, se je vlegla in se naredila, kakor da je mrtva* Zajec je brezskrbno priskakljal. Ko je zagledal »mrtvo« lisico jo je hitro pobrisal v rov., kamor pa lisica ni mogla. Iz rova jo je zmerjal z grdimi priimki! Zvita lisica pa se ni zganila Končno je zajec mislil, da je lisica res mrtva; zato je prilezel iz rova. Takrat pa je lisica poskočila in zgrabila zajca za vrat! Odnesla ga je svojim mladičem, ki so ga mučili is se z njinr poigravali, nato pa so ga požrli. Medved in liska ZARADI RAZNIH prepirov sta se medved in lisica končno odločila, da se bosta pomerila med seboj. Tekmovala sta, kdo vrže kamen najbolj daleč. Lisica-se je zlagala, da ima nad oblakom veliko moč in mu bo zato ukazala, naj zadrži medvedov kamen. Medved ji ni verjel. Prvi je vrgel medved. Res je kazalo, da je oblak zadržal kamen, ko je naenkrat padel na tla. Potem je bila na vrsti lisica! Namesto kamna pa je spustila vrabca. Zletel je pod nebo in izginil v oblakih. Medved je moral priznati, da ga je lisica premagala. » ** Zdravko Karantar, osnovna šola »rVežihov V orane« Jesenice »ja kmečkem dvorišču. |%» kjer so bili zbrani vsi predstavniki domačih Hvali, je živela tudi raca s svojo družinico. Sestavljalo jo je deset mladih račk. Mamica ni imela z njimi dosti težav in jeze, edino ettax ji je delala vedno sitnosti. Nikakor ni bila poslušna, sploh pa- je bila nekaj posebnega — edino ona je imela pisano perje. Tudi tistega dne. ko jih je mati peljala na sprehod, je bila neposlušna. Bilo jc takole: Ko sd šle račke na sprehod ob potočku, so prišle do lepega tolmunčka in začele prositi mamico, naj jih pusti, da se gredo malo kopat. Mamica raca pa se je bala zanje, kajti potoček je bil precej deroč, in če bi katero zaneslo na sredino, ne bi mogla več nazaj in tok bi jo odnesel. Toda ker obljubam, da bodo pridne in prošnjam, ni bilo ne konca na kraja, im je dovolila. Ena, dve, tri, že so bile vse v vodi. To je bilo veselega gaganja, čofota-nja in plavanja. Toda mala račka je bila zopet neposlušna, zaplavala je predaleč in že jo je nosil tok. Prestrašena je zaklicala: -Mamica.' Mn-mLa!.( Toda vse zaman, tok jo ie nosil vedno dlje in dlje in že jc izginila vsem izpred oči. Mati raca je takoj poklicala ostale račke iz vode in odšli so domov. Malo pisano račko pa iz nosilo naprej, dokler ni prišla zopet do tolmunčka in zlezla na suho. No, bila ie sama daleč proč od ost *':lt sestric in ni vedela, kaj bi. Toda ni se še: dobro osušila, že ji je priletela naproti čebela: -Brr — brr! Kaj pa ti tako daleč od doma?« Račka se je začudila: Od kod SM pa poznaš?". A, čebela ji de nazaj: »Saj sem tudi jaz iz iste kmetije kot ti. Saj si ie videla lepo pisano hišico z mnogimi sobicami. Tam stanujem s svojimi sestricami. Me smo pridne, veš, nabiramo med.« »A, tako je to. Pa tako daleč od doma si, se nič ne bojiš, da ne boš znala domov?« je vsa prestrašena relda račka. Čebela pa jo je potolažila: »Oh, nič ne skrbi, tak izlet naredim vsak dan. No, pa pojdiva, da tvoje mamice ne bo preveč skrbelo.« In sta šli. Čebela je spotoma sedala na cvetke in nabirata med, tnala račka pa si je z zanimanjem ogledovala pokrajino. Pot je. bila dolga, toda končno sta te prispeli do kmetije. Tu pa so račke vse srečne sprejele svojo sestrico. Mamica pa jo je pokarala, kajti izlet bi se lahko tudi nesrečno končal. Mala naga-jivka pa je obljtibila, da bo odslej bolj poslušna. Breda Krainer Kadar listje odpada, oblači se nebo, poletje odltaja jesen prišla bo. Jesen se nam bliža, potem starka zima. poletje pa vsak zapusti prav nerad. Lastovke, škorci, kukavice, zapuste polja, gorice; odlete na toplejši jug; zaradi hrane in muh. Potlej pa del gospoduje, luže, je blato po tleh, vsaka žuželka še v toplem domuje, le kos se potika v mrzlih nočeh. Alenka Velkavrh 5. raz. osnovne šole Edinstvena šola na s\e u Šola za mlade znanslv NA POLOTOKU Krima v Sovjetski zvezi imajo otroško šolo, ki je gotovo edinstvena na svetu. V njej ne poučujejo predmetov, ki so v navadi po ostalih šolah za otroke od 9 do 15 let. Na urniku, ki velja za te učence lahko prečita te naslednje predmete: astronomija, astronavtika, višja matematika, elektrotehnika, višja fizika itd. Seveda se v to šolo ne more vpisati vsak, ki bi se hotel; toda samo najbolj inteligentni. Tisti, ki so že v zgodnjem otroštvu pokazali smisel za. znanost in tehniko. Življenje v tej nevsakdanji šoli je zelo zanimivo. Učenci so sam! postavili na dvorišču astronomski obser- vatorij, v katerem je vedno živo. Do sedaj so mladi astronomi zabeležili 3.200 meteorjev. Prav tako proučujejo Mesec in Mars. Mladi znanstveniki se pri svojem delu poslužujejo elektronskih možgan. ki so jim dali ime Iskra, Koster m Aga-niok*_ Kaj je to: Piše grški režiser Michael CacoyaDnis OB SEDANJIH razpravah naših filmskih delavcev in naše širše javnosti o novih poteh našega filma in o njegovih sedanjih problemih morda ne bo odveč prisluhniti mnenjem predstavnika drugega majhnega naroda o vprašanjih^ ki nas zdaj tarejo. Izbrali smo grškega režiserja Michaela Ca-covannisa, ki si je pridobil znaten sloves že tudi zunaj meja svoje domovine, posebno z ekraniza- Naš ,novovalovskU mladi režiser Boštjan Hladnik poskuša svojo umetniško srečo v tujim, cijo Euripidove »Elektre«, za katero je lani v Can- Za nemško družbo »Piran-film« je sredi leta posnel »Erotikon« z Ingrid von Bergen, Gun- nesu dobil nagrado za najboljšo filmsko adaptacijo. O obliki nar jem Mollerjem in Michaelom Cramerjem Ce človek gradi film od zunaj navznoter — logično, kritično, analitično — to popolnoma zaduši vsebino. Tak način je čisto zgrešen; vendar pa se, sam zavzemam za obliko, dokler ta izvira od znotraj, iz vsebine.. Oblika ne sme biti stvar »visoke mode«, zakaj film ni maneken. O domači snovi Vfilmskem ustvarjanju je eno izhodišče bistvenega pomena: poistovetenje s snovjo. Jaz na primer ne bi mogel resnično polno doživeti romana, kise dogaja v ameriškem velemestu. Meni je potrebna snov, ki je blizu takšni družbeni sredini, kakršno sem sam doživljal v teh mnogih letih, ki sem jih preživel v Grčiji ali pa v tujini in na potovanjih. Na drugi strani pa ne težim za kakšno »mednarodno« temo. Nobene potrebe ne čutim, da bi šel ven — k temp me niti ne vlečejo osebne težnje niti ne silijo finančne potrebe. O koprodukcijah Večino koprodukcij, ki nastajajo dandanes, so rodili finančni in ne umetniški razlogi. Sploh ne vidim dosti umetniških razlogov, ki bi lahko pripeljali do koprodukcij. O ekipnem delu Zelo tesno sodelujem z majhno skupino tehnikov. Izbiram zelo skrbno. Uporabljam majhno skupino, vsega skupaj šestnajst do dvajset ljudi. Nerad komu prepuščam vodstvo; sam imam vso oblast in posledica tega je, da, kadar snemam film, delam tudi po dvajset do dvaindvajset ur na dan in tako morajo tudi vsi drugi delati po dvaindvajset ur dnevno. Razen Walterja Lassallvja, ki je moj glavni snemavec, so vsi drugi tehniki Grki. Zdi se mi, da imajo grški tehniki nenavaden dar za prilagajanje in z njihovimi rastočimi izkušnjami je moja ekipa dosegla resnično popolnost. O tehniki Pomanjkljivost tehnične opreme mi ne dela skrbi. Zmeraj se da najti druga pot. Da narediš film, ni nujno imeti velikih žerjavov in podobnega. Toda tisto, kar imamo, je res dobro — kamere, leče in zvok, kar je osnovno. Dejansko je »Elektra« nedavno dobila nagrado francoskih tehnikov za zvok. V Grčiji se je več pisalo o tej nagradi kot o uradni nagradi v Cannesu — zakaj vedno se je mishio, da smo v zvoku daleč zadaj. Toda kaj pa je zvok? To je tudi umetniški element; mnogo več je odvisno od načina,uporabe zvoka kot pa od same kvalitete posnetka. O festivalskih nagradah Iogično je, da sem bil zelo zadovoljen, ko je »Elektra« lani v Cannesu dobila nagrado. To za film mnogo pomeni in bilo bi snobistično, če bi se pretvarjal, da mi nagrada ničesar ne pomeni. Vendar pa bi morali imeti pri presojanju festivalskih nagrad do^ ločen občutek za mero. Zame je važno dejstvo, da so ljudem, katerih delo zelo ob-, čudujem, lahko všeč stvari, ki meni niso. Jaz spoštujem njihova stališča in pričakujem, da bodo tudi oni spo štovali moja. To je razlog, da pripisujem nagradam manjši pomen, kot to delata tisk in reklama. IIt1lllllliilUllllHHimimRtmflliii!IIHIIiUHIilIl Priljubljena Jean Seberg( Do zadnjega diha) si je pustila rasti nekoliko daljše lase in tako prav prikupna zaigrala v svojem novem filmu »Po francosko« »AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA« ameriškega režiserja Martina Ritta so nastale po desetih zadnjih zgodbah Er-nesta Hemingwaya o Nicku Adamsu. V uspelem filmu, ki ga lahko štejemo za enega najboljših filmskih prenosov Hemingwaya, igrajo Richar Bevmer, Diane Baker, Corine Calvet in Susan Strasberg, Eli VVallach in Paul Nevvman »CAPAJEV« režiserjev Sergeja in Georgija Vasiljeva je eno najuspelejših del z začetka sovjetskega zvočnega filma. V tem zelo priljubljenem filmu o partizanskem poveljniku iz časa državljanske vojne so zaigrali Boris Babočkin, Boris Blinov in Varvara Mjasnikova. Rjava aktovka Vse popoldne so skrbno čistili orožje, vmes pa pogledovali v dolino, kamor so se spustili ob prvem mraku. Pa ne ves bataljon, temveč le dvajset mladih s tremi strojnicami oboroženih fantov. Z njimi sta šla tudi komandant in komisar, vodil pa jih je terenec Miha, ki je poznal spodaj vsak korak. » Hodili so ko duhovi, da bi bila zaseda čimbolj uspešna. Bilo je rečeno, da bo ta večer na cesti nemški intendantski transport. Komaj se je znočiio, so se v varnem razmaku približali cesti, ki je bila v glavnem speljana po čistini. Zato je bil majhen gozdiček kot nalašč za zasedo. Hkrati pa je pretila nevarnost, da jih Nemci niso prehiteli, kajti prav tam je bilo mogoče hoditi in se prikrivati blizu ceste, ki je bila pomembna okupatorjeva žila. Smotrno so razmestili strelce in mitraljezce, polegli in čakali v prepričanju, da bo sovražnika zanje preveč, da bo plen velik in da se bo nemara težko prebiti nazaj v hribe, čakali so pol ure čakali tričetrt ure, a mimo ni bilo drugega kot nek nagel osebni avto. Prijemalo se jih je vznemirjenje in sosed je že šepetal sosedu: »Nemara pa so zvedeli za našo nakano?« Toda — kako naj bi zvedeli, ko je o nameri vedel samo štab. Ivan Jan Vznemirjenje pa ni raslo zaradi negotovosti, temveč zaradi čisto nekaj drugega: dve uri so hodili do tega nevarnega kraja in čepeli v temi, da so jim umirali udi, zdaj pa naj ne bo tistega, kar so čakali in naj bi se vrnili praznih rok! Hodili bi potuljeno in neprimerno teže, kakor S težkimi nahrbtniki na ramah. Komandant se je zato odločil: »Užgali bomo na vsak avto, ki se bo pripeljal s severne strani! Dosti ne moremo zgrešiti, kajti kdo se drugi vozi dandanes, če ne okupator in taki, ki so z njim!« ■ Ta odločitev se vsem sicer ni zdela prav preveč všeč, kajti kdo ve, kako naključje lahko potisne na cesto celo kakega izmed njihovih znancev ali sorodnikov. Večina fantov iz bataljona je bilo namreč domačinov. Na koncu pa so bili vsi istih misli: praznih rok se ne bodo kimali nazaj v Karavanke. Spet je poteklo četrt ure, morda dvajset minut, ko je napeto tišino in temo pretrgal najprej komaj opazen plamen luči, potem pa zvok avtomobilskega motorja, ki je naglo rasel. Približa-vajoče se luči so se naglo večale. »Pripravite se! Moj strel pomeni začetek! Merite v kolesa, kajti samo eden je! »je naročal Šepetaje komandant, in od njega je šlo povelj« v levo in desno, kot dogorevajoča eksplozivna vrvica. V mislih vseh, Id so bili v zasedi, je bilo ena samo vprašanje: Kdo bo tisti, ki je v avtoma* bilu? V tem je počilo in takoj nato so zadrdrala avtomatska orožja. Avto s prestreljenimi gumami je začel vse bolj ropotati, zavijati s ceste in se ustavljati. Prvi so iz zasede skočili k njemu s pripravljenim orožjem. Iz avtomobila, katerega vrata so bila na stežaj odprta, je bilo slišati neko cviljenje. Avto je bil prazen. le zadaj sta bila dva majhna prašička, na sprednjem sedežu pa velika, nova in lepa rjava aktovka. Razen tega so vsi znaki kazali, da je bil avto last nemške vojaške enote. Vzeli so aktovko in avto uničili ter se umaknili slabe volj?. \ Cez nekaj dni je v štab bataljona prišlo sporočilo in predlog posebne vrste: če vrnejo aktovko, jim bo lastnik prinesel radijsko oddajno postajo! Lastnik je bil znan: domačin-kulturbundovec, obubožan bogataš, ki se je celo med vojno ukvarjal s »švercom«. V avtomobilu je bil poleg njega njemu podoben domač patron ter dva nemška podoficirja. Toda-kot nalašč, nihče razen enega prašička, ni bil od številnih partizaskih krogel niti opraskan! Sicer pa so merili v kolesa! Zanimiva druščina je iz preluknja-nega avtomobila pobegnila pred prihodom ba-taljoncev! Ta zanimiva aktovka? V njej je bilo veliko nekakšnih italijanskih in nemških taksenih znamk, nekakšnih kolekov. Natanko za 25.000 lir in mark! Zato ponuja lastnik radijsko postajo? Na vsak način je bilo to za partizane neprecenljivo bogastvo! Toda-kje jo bo dobil? Nedvomno — ali jo bo »prišvercal« ali pa mu jo bodo dali Nemci! Vendar-postaja je postaja! Vse nekaj drugega, kakor kurirske nogel Aktovko je v neko skalno razpoko skril komisar, medtem pa je bila zveza s »švercarjem« vzpostavljena. Prvič je prišel »parlamentarec« sam, brez lastnika aktovke in na kraju javke so partizani za vsak primer postavili zasedo. Morda bo zakrknjeni kulturbundovec s kosmato vestjo le prinesel v bližino svojo dragoceno glavo, in če jo bo, ne bo sam. Aktovka je ostala skrita v skalovju, kajti glede radijske postaje ni bilo še mč otipljivega. »Parlamentarec« je obljubil, da jo bo prinesel drugič. Tako je bil spet dogovorjen nov sestanek in na drugem kraju... Pod pogojem, da pride s postajo lastnik sam! Kdo bo torej koga? Naslednji sestanek je bil povsem drugačen, kot je bil zamišljen, kajti že čez dva dni so Nemci pognali v novo hajko. Medtem je namreč prišla tista intendantska kolona, ki jo je bataljon povsem uničil. Tega pa mogočni okupatorji niso mogli mirno gledati. Pod Karavankami je tisti dan ostro pokalo m na vsaki strani je bilo nekaj mrtvih. Padel pa je tudi bataljonski komisar, ki je edini vedel za skrito aktovko! Sicer so jo v skalovju ostali nekaj dni iskali, a vsi napori so bih zastonj: aktovke ni bilo nikjer! In tako partizani tudi niso dobili radijske postaje in tudi zviti »kulturbundovec« se ni več pokazal. Naslednjo pomlad pa je tisto rjavo aktovko v neki skalnati razpoki dobil kurir Niko, ko je v hudi uri iskal zavetišče. Toda — marke in tisti vrednostni papirji so bdi samo še sivkasta, napol preperela in zgrbančena gmota, ki niti za kurjenje ni bila kaj prida! ir 1% agradna ItrizanUa VELIKE NAGRADE Uredništvo »Glasa« je ta reševavce naše slikovne križanke pripravilo velike denarne nagrade: L nagrada 10.000 din 2. nagrada 5.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.000 din 5. do 10. nagrada 1.000 dinarjev. Rešitev križanke pošljite na uredništvo do vključno ponedeljka, 9. decembra 1963. Žrebanje bo naslednji dan ob 16. uri v prostorih uredništva. f Naše najstarejše tovarne I (nadaljevanje) Sprva se je suknarna skoro izključno ukvarjala le z iz- jg delavo sukna za vojaštvo Vojne krajine. Potrebe so stalno H naraščale. Zato so stari obrat v Ljubljani obdržali, a so ga jj uporabljali predvsem za skladišča surovin in gotovih izdel- | kov, pa tudi za nekatera pripravljalna dela. Seveda pa si jg nikakor še ne smemo predstavljati ne vem kako velike I proizvodnje. Takratni čas m" bil tako zahteven in tako hiter. }j V prvih devetih mesecih obratovanja so stkali in dodelali H le 101 kos sukna, kar je pomenilo 2727 vatlov blaga ( 1 kranj- J ski vatel je meril 78,5 sm). V prihodnjem letu je proizvod- 1 nja tako narasla, da so napravih že 549 kosov oziroma 14.S23 ■ vatlov sukna. Sukna za graničar je je bilo kmalu dovolj. Treba je bilo poiskati novo tržišče. Domač trg je zalagala Benečija in naši podjetniki so zahtevali, da se uvoz blaga prepove. POPRAVEK V prejšnji številki »Panorame« se je v članek vrinila tiskovna pomola, ki bistveno moti. Drugi odstavek se pravilno glasi: Odgovor na tako ugibanje je zares presenetljiv: letos poteka 239 let, kar je bila na Sebi pri Ljubljani ustanovljena prva večja suknarna na slovenskih tleh, sicer res le obsežnejša manufaktura, toda že z industrijsko delitvijo in orga* nlzacijo dela; letos pa tudi poteka 126 let, kar je začela z delom na mehaničnih strojih prva prava tekstilna tovarna pri nas, Bombažerska predilnica in tkalnica v Ljubljanu (Nadaljevanje prihodnjič) RUD IJ S Hl VELJA OD 30. NOVEMBRA DO 6. DECEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05., 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. SOBOTA 7.15 Delovni kolektivi — delovnim ljudem 8.00 Mladinska radijska ' i igra 834 Glasbena medigra 5J35 Matic in Alenka v naši diskoteki 925 Solistična zabavna f glasba 10.00 Legenda o Titu — kantata «,00 Obisk v skupščini SRS 11.20 Arije in drugi odlomki iz jugoslovanskih oper B.05 Igrajo veliki zabavni i orkestri 1235 Domači napevi \ za prijetno opoldne B30 Kolektivi pozdravljajo 1*30 Zabavna glasba J3*05 Premiera in reprize i iz makedonske in slovenske glasbe 16.00 Z zabavno glasbo i v dobro voljo 27,05 Slovenski oktet poje pesmi slovenskih skladateljev 1725 S Titom od Ranguna do New Yorka 17.40 Zabavna glasba 18.00 Novi posnetki Verdijevega Trubadurja 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zaigrajmo /in zapojmo 2020 Ne "joči bronasti stražar — radijska priredba 21.00 Sobotni ples 22.10 Za naše izseljence 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Pisani takti 20.45 Pet veselih minut 2030 Odmevi s Salzburškega festivala 1963 22.10 Za ilešimo v sobotno 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 830 Iz albuma skladb za mladino 9.05 10.00 10.30 1130 1130 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. še pomnite, tovariši Iz baleta »Labodje jezero« Nedeljska reportaža Solistični instrumenti zabavne glasbe Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. Za našo vas Koncert pri vas doma Nekaj melodij — nekaj ritmov Plesni ritmi s koncertnih odrov Humoreska tega tedna Naš glasbeni avtomat Hammond orgle Radijska igra Glasba iz znamenitih 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz opernega albuma 18.00 Akutalnosti doma in v svetu 18.10 Bolgarska in poljska zabavna glasba 18.45 Pota sodobne medicine 19.05 Glasbene razglednice 22.10 Melodije v noči 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI- PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Operni ansambli starega in novega sveta 20.10 Zvočni portret ansambla Fred Bungo 20.45 Chanconne in Partito v d-molu 21.00 Za oddih in za zabavo sneoR T0R8H 8.05 1330 13.50 14.10 15.05 16.00 16.20 17.05 17.15 18.16 oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 21.00 Pianist iz Texasa 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Trije skladatelji iz Čehoslovaške DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14.00 Zveneče kaskade * 14.30 Priljubljene miniature Sergeja Rahmaninova 15.05 Od tod in ondod 19.05 Deveta simfonija 20.45 Koncert št. 8 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna soareja pri jugoslovanskih skladateljih poneoeueH 8.05 Pol ure pri skladatelju novih akordov 8.35 Sonce — štiri zborovske skladbe 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Sestanek z orkestrom Roger Williams 10.15 Odlomek iz 2. dejanja opere Ekvinokcij 10.35 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Veseli planšarji s pevci 12.40 Lepe melodije Priljubljene narodne pesmi z domačimi ansambli S popevkami in melodijami v dobro voljo Radijska šola za srednjo stopnjo Na obisku v mariborski operi Zvočni kaleidoskop Pozor, nimaš prednosti Zabavna glasba Kmetijski nasveti Bosanske narodne z ansamblom Milana Stan teta Lepe melodije Drobne skladbe VVolfanga Amadeusa Mozarta Radijska šola za višjo stopnjo S Slovenskim oktetom po Evropi Zabavna glasba V torek na svidenje Vsak dan za vas Koncert po željah poslušavcev Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Instrumentalni solisti 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Renesančne skladbe iz Nemčije in Avstrije 20.20 Radijska igra 21.06 Sonata v h-molu 21.35 Godala v ritmu 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program RTV 23.05 Melodije v noči DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika 19.20 Večerni akordi 19.30 Veliki violinisti 19.39 Iluminacije 20.00 Po svetu jazza 20.45 Popevke, ki jih radi poslušate 21.05 Skupni program JRT 830 8.55 9.25 10.15 11.00 12.05 12.15 1225 12.40 13.30 14.05 14.35 15.15 15.30 16.00 17.05 18.00 «.05 Jutranji divertimento 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Glasba ob delu 10.15 Narodne pesmi iz Južne Amerike 10.45 Človek in zdravje 10.55 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 Trio Avgusta Stanka 12.40 Lepe melodije 13.30 Odmevi iz Španije 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Znano in priljubljeno 15.15 Zabavna glasba 15.40 Pesmi jugoslovanskih narodov 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Friderik Chopin — skladatelj 17.35 Iz fonoteke Koper 18.10 Mojster orkesterske igre 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Večerni akordi 20.20 Odlomki iz opere »Pikova dama« 21.20 Brahms v koncertni in komorni glasbi 22.10 Ciacoona za violo in klavir 22.15 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Pravljična suita za klavir 19.35 Metamorfoze na VVebrove-. teme 19.55 Zvoki ob kaminu 20.05 Mojstra francoske zborovske renesanse 20.45 Orgle in orglice 20.55 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.10 Moderni plesni ritmi Č8TRT6H 8.05 Opera in balet 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Slovenski pevci — orkestri in ansambli 10.15 Igra vam ameriški simfonično-pihalni orkester 10.30 Pet minut za novo pesmico 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Igrajo in pojo Beneški fantje 12.40 Lepe melodije 31.30 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Majhni zabavni ansambli 17.15 Turistična oddaja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 »V podvečer« 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domači* pesmi in napevov 20.45 Lahka glasba 21.00 Lirika skozi čas 21.40 Koncert za harfo in godala 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Petnajst minut vam igrajo zabavni orkestri 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj srbskega jezika 1920 Kvintet za pihalne instrumente 19.36 Od pianina do big banda 20.08 Prizor iz 1. dejanja opere Rusalka 20.45 Plesi iz Marosszeka 21.00 Melodije po pošti POTOK 8.05 8.30 8.55 925 10.15 10.35 10.55 11.00 12.05 12.15 1225 12.40 13.30 14.05 14.35 15.15 15.20 15.45 16.00 17.05 18.00 18.10 18.30 18.45 19.05 20.00 20.15 20.30 21.00 21.15 23.05 23.10 19.05 1920 19.41 20.05 20.45 20.55 21.10 21.15 Moravani pojejo skladbe Tisoč pisanih taktov Pionirski tednik S Koroškega v Belo Krajino Drobni prizori iz Sneguročke Novost na knjižni polici Glasbena medigra Pozor, nimaš prednost Zabavna glasba Radijska kmečka univerza Vokalni kvintet Niko Štritof in Štirje fantje Lepe melodije Pesem in ples iz Jugoslavije Radijska šola za nižjo stopnjo Domače za prijetno opoldne Napotki za turiste Zabavna glasba Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Popoldne pri skladatelju Franzu Schubertu Aktualnosti doma in v svetu Razbita čaša Pripoveduje Borut Lesjak Iz naših kolektivov Glasbene razglednice Iz filmov in glasbenih revij Tedenski zunanjepolitični pregled Dve novi izvedbi Beethovna Hammond orgle Oddaja o morju in pomorščakih Glasbena medigra Afroditino zmagoslavja DRUGI PROGRAM Nadaljevalni tečaj angleščine Gozdni prizori Vedri zvoki iz naših študijev Simfonija št. 5 Srečanje s pevcem Joon Williamsom Kulturni globus Glasbena medigra Jazz na koncertnem odru Kranj »CENTER« 27. novembra — ameriški barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 15.30 in 17.30 28. novembra — ameriški barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 16., 18. in 20. uri, premiera domačega CS filma NEVESINJSKA PUŠKA ob 22. uri 29. novembra — domači CS film NEVESINJSKA PUŠKA ob 14., 16., 18. in 20. uri, premiera meh. barv filma ČRN T OREL ob 22. uri 30. novembra — slovenski film KEKEC ob 14. uri, domači CS film NEVESINJSKA PUŠKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 22. uri 1. decembra — amer. barv. CS film NA NIŠANU ob 14. uri, amer. barv CS film SEJEM V TEKSASU ob 16., 18. in 20. uri 2. decembra — amer. barv. CS film AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 17. in 19.30 3. decembra — amer. barv. CS film AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 17. in 19.30 Kranj »STORŽIČ« 27. novembra — ameriški barv. CS-film SEJEM V TEKSASU ob 10. uri, egip. film SLAVČKOVA. PESEM ob 16. 18. in 20. uri 28. novembra — ameriški barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 10. uri. amer. film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 15. uri, sovjetski film TAHIR IN ZUHRA ob 17. uri, španski barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 19. uri, egip. film SLAVčKO-VA PESEM ob 21. uri, premiera slovenskega filma TRIGLAVSKE STRMINE ob 23. uri 29. novembra — slovenski film KEKEC ob 10. uri — mladinska matineja, slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE ob 13. in 21. uri, amer. barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 15. in 19. uri, sovjetski film TAHIR IN ZUHRA ob 17. uri, premiera meh. barv, filma ČRNI OREL ob 23. uri 30. novembra — ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 10. uri, meh. barv. film ČRNI OREL ob 13. uri, amer. ban'. VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 15. in 21. uri, domači CS film KOZARA ob 17. in 19. uri, amer. barv CS film AVANTURE MLADEGAČLOVEKA ob 23. uri 1. dcembra — domači film REKA SMRTI ob 10. uri meh. barv. film ČRNI OREL ob 13. uri, domači CS film NEVESINJSKA PUŠKA ob 15. uri, amer. barv. CS film NA MUHI ob 17. uri, egp. film SLAVČKOVA PESEM ob 19 uri, premiera sov j. filma ČA PAJEV ob 21. uri 2. decembra — slovensk film TRIGLAVSKE STRMI NE ob 16., 18. in 20. uri 3. decembraj — slovenski film TRIGLAVSKE STRMI NE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 27. novembra — sovjetski f m TAHIR IN ZUHRA ob 20. uri 28. novembra — premiera jug. CS film NEVESINJSKA PUŠKA ob 21. uri 29. novembra — slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE ob 15. in 19. uri,.špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 17. uri, premiera meh. barv. filma CRNI OREL ob 21. uri 30. novembra — domači CS film KOZARA ob 15. uri, amer. barv. CS film SEJEM V TEKSASU ob 17. uri, amer. harv. VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 19. uri, premiera amer. barv. CS filma AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 21. uri 1. decembra — meh. barv. film ČRNI OREL ob 15., 17. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 28. novembra — ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 19.30 29. novembra — ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 15. in 17. uri, amer. barv. CS film NA NIŠANU ob 19. uri 30. novembra — ameriški barv. CS film NA NIŠANU ob 15. in 17. uri, eaip. film SLAVČKOVA PESEM ob 19. uri 1. decembra — amer. barv. VV film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 15., 17. in 19. uri Naklo 29. novembra — slovenski film KEKEC ob 15. uri, egip. film SLAVČKOVA PESEM ob 17. in 19. uri 30. novembra — amer. film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA ob 15. uri, španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC ob 17. uri, slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE ob 19. uri 1. decembra — slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE ob 15. uri, sovjeteski film ČAPAJEV ob 17. uri. amer. barv. CS film NA NIŠANU ob 19. uri Jesenice »RADIO« 30. novembra do 2. decembra — amer. barvni CS film PREPOVEDANE STRASTI Jesenice »PLAVŽ« 30. novembra do J. deoera-'bra — jugoslovanski film "NEVESINJSKA PUŠKA 2. decembra do 3. decembra amer. barv CS film PRFPO VEDANE STRASTI FRA D1AVOLO 1. decembra — japonski GS film PRISTANIŠČE, ZADOVOLJSTVA Dovje-Moj strana 29. do 30. novembra — japonski CS film PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA 1. decembra — amer. film FRA DIAVOLO Koroška Bela 30. novembra — jugoslovanski film DVOJNI OBROČ 1. decembra amer. barv. film BUTTERFIELD 8 2. decenibra — jugosovan-ski film NEVESINJSKA PUŠKA Kranjska gora 29. do 30. novembra — amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI 1. decembra — jugoslovanski Bhn DVOJNI OBROČ Kropa 29. novembra — poljski CS barv. film KRIŽARJI ob 20. uri 30. novembra — ruski film KOCUBEJ ob 15. in 19.30 L decembra — amer. barv. film D\RBY O'GILL ob 15. in 19.30 4. decembra — ruski Fum ČLOVEKOVA USODA ob 1930 Ljubno 29. novembra — amer. barv. CS film DAYVI CROCETT ob 16. uri 30. novembra — nemški barvni film EšNAPURSKI TIGER ob 19.30 1. decembra — nemški barvni film EšNAPURSKI TIGER ob 16. uri Duplica 30. novembra — amer. CS film STRELJANJE V DODGE CYTIJU ob 19. uri 1. decembra — amer. CS film STRELJANJE V DODGE CYTIJU ob 15., 17. in 19. uri Podnart 29. novembra — slovesnki film SAMORASTNIKI ob 9. in 11. uri 30. novembra — ameriški barvni Film DVOBOJ PRI OK. KORALU ob 17. in 19. uri 1. decembra — amer. barv. CS film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA ob 15., 17. in 19. RadovVjvca 30. novemtora — ameriški ban,', film ZADNJI VLAK IZ GUN-HILLA ob 16. in 20. uri 30. novembra — franc. barv. film PREGANJANA LJUBEZEN ob 18. uri 1. decembra — slovenski film SAMORASTNIKI ob 18. uri 1. decembar — franc. barv. film PREGANJANA LJUBEZEN ob 18. uri 1. decembra — amer. barv. film OBRAČUN PRI OK. KORALU ob 10. uri dopoldne 3. decembra — sovjetski Blm LJUBEZEN ZMAGUJE ob 20. uri 4. decembra — sovjetski film LJUBEZEN ZMAGUJE ob 18. uri 4. decembra — amer. barv. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 20. uri , 5. decembra — amer. barv. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 20. uri 6. decembra — francoski film POGLED Z MOSTU ob 20. uri Teieutzu« SOBOTA — 30. novembra RTV Ljubljana 17.00 Poročila 17.05 Praznično srečanje s športniki RTV Beograd 18.05 Gledališče ob 18.05 RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 1930 Sprehod skozi čas 19.45 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 25.45 šest svečanih povabil RTV Zagreb 21.45 Tri pesniške besede RTV Ljubljana 22.00 Allmistak-eo — komična opera PONEDELJEK - 2. decembra RTV Ljubljana 10.40 Šolska ura 15.20 Ponavitav šolske ure 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 18.30 Poročila 18.35 Peter v cirkusu — lutkovna igra 19.00 TV obvozrnik JTV 1930 Tedenski športni preeled 20.00 TV rhiermk RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 20.45 Sneči bojevnik — TV drama RTV Ljubljana 21.45 Ob 150 letnici rojstva Ghiseppa Verdnija 22.15 Poročila ! TOREK 3. decembra NEDELJA I. decembra Žirovnica 30. novembra amer. film RTV Beograd 11.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 11.30 čebele — zgodba o Denisu Evrovizija 16.15 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija : Francija RTV Zagreb 17.45 Reprodukcija posnetka športnega dogodka RTV Beograd 19.30 Koncert jazz orkestra RTV Beograd JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Gorski venec priredba 22.00 Poročala RTV Zagreb 20.00 Poročila 20.05 Akademija v počastitev književnika Avgusta Cesarca 22.00 Poročial SREDA — 4. decembra 20.45 Na kraju samem — \ zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Zgodba o dr. Kiidaru 22.35 Poročila 22.35 Poroči'a 1 i ČETRTEK — 5. decembra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Slike sveta RTV Ljubljana 18.30 Britanska enciklopedija 19.00 TV obzornik 19.30 Koncert folklornega ansambla Iz ČSSR •Lučnica« JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Don Kihot — baletni večer 22.30 Poročila j PETEK 6. decembra — TV 16.30 17.30 18.« 18.05 18.20 19.00 19.35 2OJ00 2030 Intenizija šti ris tomdii jonov stopinj RTV Ljubljana Ruščina na TV Porodila Ekskimček — slikanica Pionirski TV studio TV obzornik Ek«nedicija JTV TV dnevnik RTV Ljubljana Propagandna oddaja RTV Zagreb RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila '' 0813 Filmska oddaja 18.30 Hranimo zadrave zobe — znanstvena oddaja JTV L9.00 TV obzornik \ RTV Ljubljana 19.15 Dokumentarni film • RTV Beograd 1930 Naši baletni umetniki JTV 20j00 TV dnevnik RTV Zagreb ) 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 Risani filmi 21.15 Soba Preda Astaira — film Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran Križanka št. 44 Brez besed 1 2 3 4 5 L 6 | 7 I 8 9 10 ,11 I I« I |13 14 15 16 i 17 Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično. 1., 1. znana oseba iz slovenske povesti, 6., 2. kraj, kjer kopljejo rudo, 8., 3. avtomobilska oznaka Prije-dorja, 9., 12. pokrajina v Indokini, 11., 4. grški popis bojnih pohodov, 13., 5. rusko žensko ime, 14., 16. sosednji črki, 15., 7. družbeno shajališče, 17., 10. visok vojaški čin. — Zdaj ga bomo poskušali zdraviti s šoki Anton P. si je sezidal hišo in povabil najbližje prijatelje na kosilo. Po osmi ali deveti zdravici, ko je radovednost trium-firala nad taktnostjo, so ga prijatelji vprašali. — Povej nam, Anton, od kod ti denar za vilo? — Varčujem, prijatelji moji, Rešitev križanke št. 43 Vodoravno: 1. Tovariš, 8. okolica, 9. po, 10. adar, 11. ara, 12. kolo, 14. al, 16. ovaditi, 18. ponirek. čen človek sem. En dan oblečem eno, naslednji drugo in tako po vrsti.. . Tako se ne kvarijo. Ekonomiziranje mi je že tako prišlo v kri, da pomišljam, če že ni čas, da se preneham voziti s tramvajem in taksijem. — Pa vendar ne boš hodil peš? — se zasliši prestrašeni glas. Varčen človek parčujem — jim je otroško nedolžno odgovoril Anton. • — Varčevanje in delo sta osno-pa za vsak uspeh. Osebno na pri-'tner nikdar ne pijem konjaka znamke »MarteU. Steklenica »Martela* "iiane 453 zlotov. Kupujem raje ^Courvoisier* po 423 zlotov, pijem raje šampanjec »Karel Veliku 'po 351 zlotov, pri tem prihranim kar 42 zlotov. In kot veste: zrno 00 zrna ... i' Ali pa recimo — oblačenje. J/edno si zapovedujem: preveč si ■siromašen, Anton, da bi kupoval froceni stvari; bolje je torej, če ku-eno obleko iz čiste volne kot mvoje 60 procentnih. Dobro oble-jfro nosiš dlje kot dvoje, troje 'cenenih. 1 — Toda zdi se mi, da sem videl tori tebi več dobrih oblek — se mmeša eden izmed gostov. fe — Vsekakor — odvrne Anton. Ub. Imana nmkrri dobah oblek. VUT- — To ne. Preveč časa bi izgubil in podplate bi vsak hip izrabil. Zato nameravam kupiti avtomobil. Sami presodite: štirikrat dnevno s taksijem je 50 zlotov, v mesecu znese to 1500, ob letu že 18.000. Če računam, da bom živel še 25 let, potem vidite, koliko bi moral izdati se za taksi! — 450 tisoč zlotov! — Poglejte, mnogo ceneje je kupiti avto za 150 tisoč zlotov. Ostane mi jih 300 tisoč in — vložil jih bom na hranilno knjižico. — Anton, Anton, kaj te je vendar spodbudilo, da živiš tako skromno in varčno? — so se čudili prijatelji. — Kako kaj? Pomanjkanje! Mar res mislite, da s svojimi 1600 zloti, kolikor jih^ dobim kot skladiščnik, lahko živim razkošno? . t, tMeti ... Zofja Hajnovska / m m VELJA OD 30. NOVEMBRA DO 7. DECEMBRA OVEN (21. 3. — 20. 4.) ČE V IGRI ne bo šlo vse po sreči, si ne beli preveč glave. Raz-• vedriš se v družinskem okolju. Pozabljeni dolžnik te razveseli. V petek ustrežeš zahtevni otroški želji proti svojemu konceptu, zato se čez tri tedne praskaš -za ušesi in iščeš drobiž po žepih. BIK (21. 4. — 20. 5.) SAMO Z DIPLOMATSKO spretnostjo uresničiš svoje načrte v službi, doma in še nekje. Neko potovanje utegne postati pomembno v tvojem življenju; posledice, seveda koristne, bodo zaznavne šele po novem letu. Skrbna ženska te posvari. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) PO ČUSTVENIH zapletljajih zaradi ljubosumnosti se bo vihar sčasoma pomiril. Včasih je treba tudi drugim priznati, da imajo prav. Ne vmešavaj se v zadeve, ki ti prinašajo samo skrb. Naj nekaj časa to drugi opravljajo, saj to ne bo rotacija. RAK (21. 6. — 22. 7.) ZELO VAŽNO srečanje in še važnejši pogovor. Zelo lep petek, sobota polna pričakovanja, žal, pride opravičilo. Ne boj se za zdravje, pač pa za posojeni predmet. LEV (23. 7. — 22. 8.) ZARADI TUJIH nasmehov bo nekaj hudih pogledov. Prisilijo te, da v službi ne razkazuješ čustev. Oseba drugega spola ti še nagaja in se naslaja bolj iz ljubosumja. Ni se treba bati razočaranja — obljubljeno pride. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) POSKUSE DOBRIH znancev, ki bi se radi pobotali, ne puščaj vnemar. Petkov poseg v hranilnik se ti z obrestmi maščuje. Ohladiš vročekrvnega sorodnika. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) IZKORISTI ZVEZE in daj dobrim prijateljem možnost, da se izkažejo. Kasneje bo še dovolj priložnosti, da se jim oddolžiš. Nekaj najdeš. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) PREPOVEDANO SPOGLEDOVANJE se lahko brez nevarnosti nadaljuje. V četrtek priznanje, v petek bahanje, v soboto vožnja. Veselje z živalmi in s pošto. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) ZARADI POSEBNIH okoliščin je možno, da te pred koncem tedna doleti dodatna finančna obremenitev. Zato stisni pas, če hočeš udobno silvestrovati. Presenečenja z darili. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) V SRČNIH ZADEVAH bi bilo potrebno, da se odkrito pogovoriš, namesto da zgubljaš čas s prerekanjem. Obisk te bolj uspava kot zabava. VODNAR (21. L — 19. 2.) V ZASEBNIH zadevah bo treba popustiti, če nočeš konec tedna zabresti v nevšečnosti. Glede na izkušnje odbij neresne in dvomljive ponudbe. Pozor na cesti. RIBI (20. 2. — 20. 3.) ZAMUDIŠ LEPO priložnost, ki se ne povrne zlepa. Kljub obremenjenosti srce v petek močneje zabije. Tisto, kar vidiš sobotni večer, ne vidi vsak! — Oprostite, avtomobil je pokvarjen, ne moja žena?. ■