NASLOV KULTURNA VEZ V okviru kulturnega povezovanja Lendave in sosednjega madžarskega Lent ga so v ponedeljek gostovali na dnevih območja Krke narodnostni pesniki Varga JOzsef, Bati Zsuzsa in Szunyogh Sandor. Prvi nastop so imeli popoldne med delavci Epfa Lenti Gyara, zvečer pa so se srečali s širšim krogom ljubiteljev poezije v knjižnici kulturnega centra Lentija. Š. J. Leto XXXV. Št. 38 Murska Sobota 29. september 1983 CENA 13 DIN VESTNIK SPRAVILO SLADKORNE PESE - v začetku tedna je stekl^aŽetku Preišnjega ^delkasl^ ]0 ®oraio v d ne pese- Letos 2Ll80 hekto .Omuriu Pospraviti d’ krWrZPCLVr5in’ te-družbeni sekt hektarjev in ^•žep^ 'j330 hektarjev Pridelek kažejo, da °d lan^radi su^e Precej 40 tn^3’ v Poprečju n1apoveduieic. ” po hektarju, adk«rnoX Pa nekoIiko višjo adkorn° s‘°Pnjo. Prve količine ^’zeli v DPenSe. ,s.° v tovarni c steklaPr,nede Jek> včeraj pa h ^lize P™,zv°dnja sladkor-odbudnee Prvega dne sicer niso vnetna ’®aj- se R gibala s su Ptavijo h med 13 in 16-di^ ab5‘b Parcelda Je t0 Pr*delek višja ’v poPrceju bo rt ^^ipravP Kmetijsk> stro- izkii^«,Pdl ^adkor, ven-letih Polana ^opoigso tmajo pri „ >> ne organiza- 'JStV0 ■ m liti6m aa.ne 'Pore sl’ izvr5evanje ” jS S ” lihdni'1 tem n P.nmerom v potrebna ‘?b tem^ Prilagod-na moraj° bi‘i Prestruktu- > Povečevanju izvoza, dvigu produktivnosti, intenziviranju kmetijstva, zmanjševanju administracije . . . Seje se je udeležil tudi Geza Bačič, član predsedstva CK ZKS, in poudaril, da se v teh časih pred socialistično zvezo pri uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije postavlja pomembna naloga: ta frontna organizacija mora predstaviti program tako, da bo ljudem razumljiv in pri tem se mora boriti za to, da ga bodo ljudje razumeli in dobili zaupanje v njega. Prav zato je med delovne ljudi in občane potrebno poslati le takšne, ki težave razumejo in znajo razložiti, skratka^ ljudi, ki so si pridobili zaupanje najširših množic, kajti stabilizacije ne bomo dobili za zeleno ali kakršnokoli drugo mizo. Ljudje zahtevajo konkretno akcijo in konkretne spremembe in se ne zadovoljujejo več s pavšalnimi ali načelnimi rešitvami. Predsedstvo je vsa omenjena stališča sprejelo in potrdilo, pri,tem pa poudarilo, da je socialistična zveza oziroma posamezne občinske konference v Pomurju že pričela aktivno bitko za izvrševanje tega programa, saj so na pripravah na programsko volilne konference že spremljali izvrševanje posameznih nalog v okviru stabilizacijskega programa. Dušan Loparnik Antene v Irak Okoli 500 delavcev tozda Proizvodnja anten in kablov Gorenje Elrada bo do maja prihodnjega leta proizvedlo za dva /iraška kupca 300 tisoč anten in tisoč kilometrov simeteričnega' kabla v vrednosti 1 milijon in 670 tisoč ameriških dolarjev. Kljub moratoriju med Irakom in SFR Jugoslavijo so se odločili za ta iz- Mn,WSTROJEVI nsLWazerji USPEŠNI v 18*40°^ Montaža Lendava je z izvozom on* °dsto*kov ved kot v polletju lanskega da ’?* v temeljni organiza-% j ■ Kai L.. do'ati * novih proizvodnih prostorih, Nova proizvodna hala, ki so jo odprli VK j'bt>go^a dvema mesecema meri 1000 kvadratnih sklobn„ Predpripravo in izdelavo določenih ele-j« tnw.-28 nadaljnjo montažo na gradbiščih. ‘b AmJ^bne 1 Paiin dela, saj bodo izdelovali spojne 'hiiulhieu V nn^-u1 izvedW ventilacijskih sistemov in izo-w bi. T ^elavc« P^’to^ih so začeli tudi usposabljati in Tp»ljna 5® najzahtevnejša in specializirana dela meri n,zaciia 'ma ta ^as zaposlenih in po Jh j?QČi|a -8° tudi si ^dnje velika montažerska podjetja. ^ČijiAbittejzsUz”o inženiringa za lastne potrebe, ki bo h 2°iandiis ■Zvoi' Trenutno so montažerji na delu v «S'Udt boi;« 'n ,raku. Novi organizacijski prijemi so Nv/bo ''ulik Jj? P°s|ovanje, dela opravljajo hitreje, to in prispevek k stabilizaciji. Ni dn^^ni ^®udariti, da so delovni pogoji sedaj v 8 *kraU P^Priprava nekaterih proizvodov in ^j'ni bi??*® deia tako doma kot v tujini. Letos •“iii 8 milijard starih dinarjev. Jani D. voz predvsem iz dveh vzrokov; zagotovili si bodo potrebna devizna sredstva za uvozne reprodukcijske materiale, pa tudi za devizno udeležbo za materiale, ki jih temu tozdu dobavljajo domači proizvajalci. Povečala pa se bo tudi proizvodnja, za četrtino, tako da bodo ponovno izkoristili vse proizvodne zmogljivosti. Na velikost in pomen tega posla kaže podatek, da to predstavlja dve tretjini vrednosti letošnjega izvoznega načrta tozda, ki znaša 127 milijonov dinarjev, kar je tudi glavnina celotnega izvoza delovne organizacije, ki so ga začrtali v višini 170 milijonov dinarjev. Na proizvodnjo za Irak, ki bi naj bila za enega izmed kupcev realizirana februarja, za drugega pa v maju prihodnje leto, medtem ko. bodo kabel odposlali že novembra, so se v tozdu že pripravili. Skrbi jih samo, kako bodo potekale dobave materialov, predvsem aluminija iz slovenskobistri-škega Impola. Zastavili pa bodo vse sile, da bodo zadovoljili tudi potrebe domačega trga in kupcev v ZR Nemčiji, Italiji in državah tretjega sveta (Nigerija, Kuvajt), kamor so do konca avgusta prodali 46 odstotkov načrtovanega letnega izvoza. V tozdu Proizvodnja anten in kablov se bodo poskusili približati načrtovanemu deviznemu izkupičku in v ta namen iščejo poti za še večji prodor na konvertibilen zahodnoevropski trg. V. Paveo | OB PREHODU NA NOV ZIMSKI ČAS I BREZ TEŽAV TUDI I TOKRAT NI ŠLO Premaknitev kazalcev za eno uro nazaj oziroma prehod na nov L zimski delovni čas ni v Pomurju povzročila kakih večjih težav. To pomeni, da smo se skoraj povsod dobro pripravili na spremembe pri premaknitvi urinih kazalcev, kar je prilagojeno evropskemu času. Lahko rečemo, da je bila situacija prvi delovni dan tega tedna v mnogočem drugačna kot letošnjega marca, ko smo prešli na poletni čas. Očitno so nas napake v preteklem obdobju vendarle nekoliko izučile! Da je zdajšnji novi čas ugodnejši, predvsem pa prilagojen evropskim razmeram, ugotavljajo tudi na pomurskih železnicah, kjer niso spreminjali voznega reda. To velja tako za potniški kot tovorni promet. Nekaj težav pa se je vendarle pojavilo v avtobusnem prometu, ki so marsikje nastale zaradi zamika delovnega časa, pri čemer so nekatere proge izpadle, druge pa so morali prilagoditi novemu delovnemu času. Različen začetek delovnega časa, ki seže tja od 6. do 7. in pol osme ure zjutraj, pa je namreč povzročil gnečo na nekaterih avtobusih. Kot zatrjujejo v Certusti TOZD Avtobusni promet, bodo skušali še v tem tednu prilagoditi prevoz delavcev na delo prav na vseh relacijah. Zato večjih zapletov glede pravočasnega prihoda delavcev na delo ni bilo, kar ugotavljajo tudi v največji pomurski delovni organizaciji Mura, kjer je proizvodnja za trakom stekla že ob 5.30, delovni čas v režijski službi pa ob sedmih. Podobno velja tudi za šole, kjer je pričetek pouka ob osmih. Največ vozačev imajo na prvi osemletki v Murski Soboti, saj njihovo število presega 330 učencev. Majhen problem se je v ponedeljek pojavil le na progi od Martjanec, ki pa je bil posledica nesporazuma, katerega so kmalu zgladili. V ljutomerski občini ni bilo večjih težav, razen v Tehnostroju, zlasti zaradi neustrezne povezave iz smeri Bučkovec in Ormoža, od koder se vozi nekaj delavcev. Tudi v lendavski občini so se dobro pripravili na spremembo delovnega časa, kar nadzoruje koordinacijski odbor izvršnega sveta skupno s predstavniki delovnih organizacij. Kdor se namreč ne bo držal priporočil, bo moral sam nositi neugodne posledice. In še pogled v radgonsko občino, kjer tudi tokrat ni moglo iti brez zapletov. V Gorenje-Elradu so imeli težave z rednimi avtobusi iz smeri Murska Sobota in Ljutomera, zato so se pojavljale zamude delavcev na delo. Delavcem Radenske pa je zagodel delavski avtobus na progi Ljutomer—Radenci—Boračeva, zato se je moral marsikdo kar sam znajti. Podobno se je zgodilo delavcem Murinega tozda Moda v črešnjevcih, ki so zaman čakali na avtobus. Vendar so se tudi te zadeve že uredile. Milan Jerše Spet državni prvaki Uspehi, ki jih dosegajo pomurski traktoristi na najrazličnejših tekmovanjih, se nadaljujejo. Se posebej vetfa to za poklicne traktoriste Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki so v zadnjih letih osvojili več prvih mest na republiških in zveznih tekmovanjih, letošnjemu prvemu mestu na republiškem tekmovanju pa so konec minulega tedna dodali še dva naslova državnih prvakov. Na zveznem tekmovanju, ki je potekalo v okolici Tuzle, so ekipo Slovenije zastopali tudi Anton Gi-der, Stanko Tibaut in Jože Režo-nja iz Kmetijskega gospodarstva Rakičan. V kategoriji lahkih traktorjev je zmagal Anton Gider, pred Jožetom Režonjem, Stanko Tibaut pa je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji težkih traktorjev. V ženski konkurenci je zmagala Slavka Zalokar iz Novega mesta, med mladinci pa Pavle Ravnikar iz Ljubljane. Torej ponovno popoln uspeh slovenskih tekmovalcev, k čemur pa so največ pripomogli prav tekmovalci iz Pomurja. Imate radi reportaže? Poglejte na 1O. in 11. stran. L. Kovač aktualno doma in po svetu Predsednik italijanske , republike Sandro Per-tini je bil na dvodnevnem obisku v Jugoslaviji. V črnogorskem kraju Pievlja je skupaj s predsednikom predsedstva SFRJ Mikom Špi-Ijakom odkril spominsko ploščo italijanski diviziji Garibaldi, ki se je borila z jugoslovanskimi partizani proti okupatorju in domačim kolaboracionistom. Na sliki: ob prihodu gosta ■i_________________________ Mika Špiljak v Pazinu Nekaj več strpnosti „"L mednarodnima pogodbama — s pariško iz leta 1947 in londonsko iz 1954 — smo natanko določili mejo med Jugoslavijo in Italijo. Z osimskimi sporazumi iz sedemdesetih let pa sta državi rešili še druga pomembna vprašanja, tudi kar zadeva dokončne državne meje. Tako je področje, ki je bilo vzrok za številne spore ter nagodbe med velikimi silami, zaradi modre in realistične politike Jugoslavije ih Italije postalo most za približevanje in prijateljstvo med državama. V evropski in svetovni zgodovini je to zgled, kako je moč ob spoštovanju in upoštevanju načel listine Združenih narodov ter ob razumevanju pomena dobrega sosedskega in prijateljskega sodelovanja rešiti tudi silno zapletene probleme v odnosih med državama, ne glede na njuna družbena sistema. Pomemben prispevek k dobrim sosedskim odnosom med Jugoslavijo in Italijo dajejo tudi pripadniki italijanske narodnosti v naši državi ter slovenske in hrvaške narodne manjšine v Italiji. Zato je toliko večje obsodbe vredne občasno divjanje fašistov v Trstu ter nekaterih drugih sosednjih krajih,” je v nedeljo v Parizu poudaril predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak na proslavi ob 40. obletnici priključitve Istre, Reke, Zadra in dela jadranskih otokov k Hrvaški ter Slovenskega primorja k Sloveniji. Mika Špiljak je poudaril, da bo dolgoročni program gospodarske stabilizacije omogočil odpraviti številne nastale težave, uresničevati pa ga moramo pp samoupravni poti in ne z' administrativnimi ukrepi. Ta program bodo uresničili le delovni ljudje, a prej se morajo dobro seznaniti z njim. O njem pa smo doslej več govorili kot ga dodelavah in pripravljali za uporabo v praksi. Razumljiva je tudi zaskrbljenost naših ljudi, ko se srečujejo s pojavi in ravnanji, ki so v nasprotju z našimi družbenimi merili in moralo; prav tako je razumljivo negodovanje in velika občutljivost, ko gre za krivice in lahko bogatenje brez dela. Upravičeno je tudi nezadovoljstvo spričo neodgovornosti in neizpolnjevanja dogovorjenih programov in politike zaradi nedoslednosti in počasnosti. Delovni ljudje odkrito in upravičeno negodujejo zaradi vseh teh pojavov, zato je treba tudi temu posvetiti veliko pozornosti. Toda kljub težavam in pomanjkanju posameznih izdelkov ni razloga za ravnodušje in nezaupanje, kajti položaj ni brezizhoden. Imamo vse, kar je potrebno, da prebrodimo sedanje težave — motive, materialno osnovo, kvalificiran delavski razred in strokovnjake, ki bi lahko odpravili tudi večje težave. So pa tudi pesimisti, ki so jih težave prestrašile. Ti so silno glasni, v bistvu pa najpogosteje zaskrbljeni prav zato, ker so zdaj ogroženi njihovi privilegiji, do katerih so se neupravičeno dokopali. Delavci, ki jim je nedvomno najtežje in ki jih sedanji položaj najhuje prizadene, so najmanj podložni paniki in malodušju, zato pa zelo upravičeno zahtevajo, da je treba stabilizacijsko breme enakomerno razporediti. Predsednik predsedstva SFRJ je zatem ugotovil, da je zaradi vrste šibkosti in napak v gospodarjenju slišati zahteve po uvedbi reda. Resnično si moramo prizadevati, da bi zagotovili več reda, toda samoupravnega, ne administrativnega. Delavci ne kritizirajo samoupravljanja, marveč zahtevajo, da ga je treba še naprej razvijati in zagotoviti večjo učinkovitost institucij samoupravnega sistema, združeno delo pa naj resnično odloča o rezultatih svojega dela. globus Tri leta vojna Prejšnji teden so minila tri leta od začetka vojne med Irakon in Iranom. Vsaka stran mora na mesec za vojno odšteti po milijardo dolarjev. Po tujih ocenah — ker drugih podatkov ni — je vojna doslej terjala od 170 tisoč do pol milijona ubitih vojakov in okoli 6,6 milijona ranjenih na obeh straneh. Četrto leto vojne preti z zaostritvijo, ki utegne ogroziti izvoz nafte z območja Perzijskega zaliva, največjega strjenega naftnega polja na svetu. Irak in Francija sta se namreč sporazumela, da bo Francija posodila Iraku pet lovskih bombnikov in rakete, ki so se odlično obnesle v falklandski (malvinski) vojni med Argentino in Veliko Britanijo. S temi letali bi iraško letalstvo lahko obvladovalo tudi iranski naftni terminal na otoku Karg.od koder Iran ves čas vojne nemoteno izvaža nafto. Iran ima na vse to svoj odgovor. Če bo Irak s sposojenimi francoskimi letali uničeval življenjsko važne iranske objekte, bo Teheran — pritrdilnih izjav o tem je veliko — onemogočil vsakršen izvoz nafte iz Zaliva. To pa bi priza-. delo ves zahodni svet. Velika Britanija in ZR Nemčija sta Francijo na to nevarnost že opozorili. Nekateri motivi za odločitev francoske vlade, da Iračanom za dve leti posodi svoje nevarne lovske bombnike, opremljene s še bolj nevarnimi raketami ,,exocet” so znani: Irak dolguje Franciji 35 milijard frankov. Bojazen, da bi Iran dobil prevladujočo premoč na fronti, pomeni tudi strah za vračanje omenjenega posojila. Jesenski manevri ' Okoli japonskih otokov so se v ponedeljek začeli skupni ameri-ško-japonski manevri, največji v zadnjih petih letih; trajali bodo 14 dni, sodeluje pa več kot ISO ladij in okoli 40 tisoč vojakov. Manevri močno odmevajo v svetu: Sovjetska zveza jih ocenjuje kot „ponovno oživljanje japonskega militarizma”, protestirajo v nekaterih azijskih državah, odpor pa je čutiti tudi na Japonskem. V povezavi z manevri ati ne: na Japonskem in Kitajskem se je te dni mudil ameriški obrambni minister. Od Japoncev je zahteval povečane obrambne zmogljivosti in povečano vojaško sodelovanje z ZDA. Japonski zunanji minister Šintaro Abeo pa je ob tej priložnosti izrazil japonsko zaskrbljenost v zvezi z morebitno preselitvijo sovjetskih raket SS-20 iz Evrope na Daljni vzhod. Ameriški obrambni minister Caspar Weinberger naj bi na tem srečanju ponovil ameriško-zahtevo, da Tokio zagotovi prostor za novo ameriško letalsko oporišče v bližini Tokia. BON -so rakete že dele teh ameriški!i rak pripeljali v ZR Nemčijo- NEW MIH. -svetovni kongres o gniB9 pokazal, da človešt $ odgovora na vpraša H bo zgodilo, ko bodo preša«" naftni vrelci. BUDIMPEŠTA ' Ma£a ska bo Sovjetski zvezi 736 a adžarski Sovjetska zveza pa^bjjov 25 tisoč osebnih a^v0|g lada, 4 tisoč mcskvftv® ter 4 tisoč težkih tovornjak TEHERAN - Ira"^®eSPjd'so čil, da so naftne naP^odovaH jih prejšnji mesec pos^ je iraška letala m • avj|j, tekla nafta v morje, P®? .} BUDIMPEŠTA " suša, ki je bila ena naj tem stoletju je kr»va' ogoli Madžarska izvoda kot s" 300 milijonov ma J predvidevali. MADRID - % prid vprašanje Gibra ’ Španije, bo ta . dnevi Atlantski paH, J hasador Prl izjavil španski am NATO Jaime de OJ 8 new DELHI '.^tra * indijski državi Mahar UtJpradešsoterjde>. človeških žrtev. Sam Utar Pradeš je P preko dva tisoč vasi- BRUSELJ — stavk«v vela največjo ki M zadnjih dvajsetih et^ nekaterih panoga * djkati s" preko dva tedna- M« terjali večje Plaie’ t. PRAGA - Sarajevsk' goinvest je na sej® |arjev sklenil za 4 «oizvo®t kupčije. V CS R elektrotehnično op f BONN — Uvajanj® oS]itev industrijo je ogrod , okoli 400 tisoč‘te’ enstj delavcev. Osem vprašani Washington^ V posebnem sporočilu agencije Tass, sporočilo velja kot uradna vladna izjava, je vlada ZDA obtožena, da je vso operacijo pri sestrelitvi južnokorejskega potni- ■■■m v žarišču dogodkov KAKO Z DELOVNIMI AKCIJAMI? Če bi se mladinske delovne akcije vključile v načrte gospodarskega razvoja in se povezale z delovnimi organizacijami, bi prav gotovo več prispevale k skupnemu razvoju. S tem bi se ognili improvizaciji pri njihovem organiziranju in ne bi imeli navideznih delovnih akcij, piše v Komunistu Sofija Pualič. Minilo je še eno brigadirsko leto. Kot že v prejšnjih letih, je tudi letos marsikakšna akcija le životarila. Ponekod so si delo kratkomalo izmišljali, drugod so si na vse kriplje prizadevali priti do denarja, da bi ohranili vsaj minimalni standard brigadirjev, na tretjih pa so dneve in dneve opravljali dela, ki bi jih stroj opravil v enem samem, itd. Posebne težave so prinesle zvezne akcije; ob njihovem financiranju so se lomila kopja in neredko porajale politične lokalne ambicije, da bi po vsej. sili izpeljali prav zvezno akcijo. Spomladanske večmesečne razprave v mladinskih forumih, na katerih naj bi izoblikovali enotna pravila za izvajanje akcij, so samo še enkrat pokazale, da ta pravila sploh niso bistvena, saj vsebine v ničemer ne spreminjajo. Pomembnejše kot to je, da se iskreno vprašamo, ali potrebujemo ali ne delov- ne akcije, kakršne smo imeli doslej. Vprašanje je zares umestno, in to iz več razlogov. Prvič, del denarja za izvedbo akcij gre iz že tako obremenjenega proračuna. Na to okoliščino ne bi smeli pozabiti niti takrat, ko ponosni poudarjamo, da smo edina država na svetu, ki goji takšno vrsto prostovoljnega mladinskega dela. Navajanje številk brigadirjev ne more skriti očitne krize, v kateri se je znašla ta zvrst dejavnosti. Iz leta v leto je zanimanje mladine za prostovoljno mladinsko delo vse manjše. Mladinske brigade postajajo čedalje bolj pionirske, delavcev in študentov pa je vse manj. K temu je prispevalo večletno enolično življenje v brigadirskih naseljih. Ko, denimo, stopite v eno izmed naj starejših brigadirskih naselij MDA ,,Djerdap”, vas bo pričakala kopica parol, ki smo jih lahko prebrali že pred desetletjem, zagledali boste barake, ki so jih davno nekoč zgradili za delavce graditelje hidroelektrarne, vozili se boste z avtobusi ,,Laste”, ki so že zdavnaj odpisani, ipd. O samoupravljanju, aktivu mladine in komunistov ni niti sledu. Tako je del pravil ostal mrtva črka na papirju. Zato so tisti preudarnejši v mladinskih vodstvih začeli razmišljati o korenitih spremembah v načinu organiziranja in izvajanja delovnih akcij. Rodila se je ideja, naj bi delovne akcije dohodkovno povezovali z organizacijami združenega dela, s čimer ne bi zagotovili le finančnih sredstev, marveč tudi smotrnost teh naložb. Po drugi strani bi se s tem izognili še nečemu, kar ni obšlo niti letošnjih delovnih akcij — da nekatere delovne organizacije izkoriščajo mladinske brigade kot ceneno delovno silo. Tako so za graditev avtomobilske ceste izvedli delovno akcijo, v katero organizacijo in financiranje so se vključili sis za ceste, delovna organizacija ,, Jugoslavija put” kot generalni izvajalec in njeni podizvajalci kot tudi končni subjekt — delovna brigada. V tem štirikotniku se na koncu ni vedelo, kdo pije in kdo plača, krajši konec pa je potegnila delovna brigada, katere delo so plačali pod sleherno realno ceno. To je samo eden izmed številnih primerov, kako investitor izkoristi ceneno delovno silo in se dokoplje do dohodka, ki mu ne pripada. To tudi razkriva malomarno pripravljanje delovnih akcij. Pogosto se sploh ne ve, kaj bodo mladinci počeli — delo pa je bistvo akcije. O takšni neorganiziranosti priča tudi primer iz Srbije: ker brigadirji niso prišli dogovorjenega dne, so morali pritegniti enoto teritorialne obrambe kot delovno brigado, da se občina ne bi osramotila. Ideje, naj bi se akcije preusmerile k drugim delom, kot na primer kmetijskim, so zanimive in morda bi lahko rodile delovne in finančne učinke. Nismo pa prepričani, da bi s tem zaustavili upadanje zanimanja mladine. V Makedoniji na primer predlagajo, naj bi dobili brezposelni brigadirji na uradu za zaposlovanje nekaj točk več, s čimer bi si pridobili prednost pri zaposlitvi. To idejo bi veljalo dobro pretehtati, saj bi takšna oblika mladinskega dela izgubila smisel prostovoljnosti. škega letala izpeljala zato, da bi še bolj zaostrila mednarodni položaj in prikrila ,,militaristične priprave”. Ker sestrelitev letala Sovjetski zvezi nikakor ne koristi, Tass postavlja ZDA osem vprašanj: — Kako ZDA razlagajo, da je boeing 747 letel 500 kilometrov zahodno od mednarodnega koridorja? — Zakaj že samo letalo, ki je imelo vse naprave, ni popravilo napake? — Zakaj se je .„zmotilo” in letelo prav nad področij s strateškimi objekti? — Zakaj Američani niso ničesar storili, da bi se letalo vrnilo na pravo pot? — Zakaj so bile s poletom boeinga 747 sinhronizirane aktivnosti številnih sredstev vojnega OGLEDALO TEDNA Osem energetsK sistemov.^ Zaradi zapiranja elektrogospoda^^ene^npt^^ krajinske meje je jugoslovanski c®1® u »I® razcepljen na osem energetsko-ekonorn 3 ni sposobna izpolniti osnovnih P°S°* _se. Z °3 kj energije in uspešno ekonomski P°s °*toini P^^ri^ na tako majhnem prostoru smo jo beograjske Novosti. Države, ki imajo P .oVati i^a * - f* instalirane moči elektrarn, ne morejo mednar-Tott1 ® sta na primer v Evropi dva ve,,^^-*-senir»* 1 „.|i^ (zahodni in vzhodni), s skupnim ete d'^epi $ povezani tudi Amerika (ZDA) in Kan Pa v ’“"f’* ko uradna i^ 5je telo, medtem k za ponskega S da je b<^ zadeve potrj Jord.na!e sporočil _ ., rfl dejanskega po^ let možnosti P kami, če b kontrolnimi to * dl)e " ja letenja, toda kljub sOvje vsa opozorila m služb? . , „ajo nefl v - S čim zakaJ v , številno javljenemseznamu-^^ KOMENTIRAMO molk ni vedno zlato Na prvi seji po, skupščinskih Počitnicah so se prejšnji teden v Murski Soboti sestali delegati zbo-ra združenega dela in zbora Krajevnih skupnosti skupščine ob-ter osrednjo točko dnevnega ,eda namenili analizi polletnega 6»spodarjenja v občini. Rezultati gospodarjenja v prvih šestih mesecih so znani že dva meseca, o "I®1 so doslej že veliko govorili, 'sekakor pa tokrat ne moremo mi-mo nekaterih kritičnih ugotovitev. Osnovna ugotovitev je, da prihaja-1° rezultati gospodarjenja v 'Opravo med delegate občinske neK°®Ko prepozno, saj "°™ že kmalu znani gospodarski jezultati devetih mesecev. Stališča ® Priporočila, ki jih sprejema Wčina, tako ne dosegajo ^'ega učinka. Res je sicer, da je asu dopustov težko zagotoviti sklepčnost, vendar bi tudi za zadnjo sejo lahko rekli, da je bila takorekoč na robu sklepčnosti. Posebej velja to za zbor krajevnih skupnosti, kjer je od 47 delegatskih mest bilo zasedenih le 27, če pa k temu dodamo še odhajanje nekaterih delegatov med samo sejo, potem bo gornja ugotovitev gotovo držala. Razmišljanja o skrajšanju rokov za izdelavo polletnih periodičnih obračunov zato ne kaže ovreči, če želimo, da bodo LeNDAVA Komunisti o delu p mladih obanskega komiteja ZKS Lendava je skupaj z vodstvom t°miteia ZSMS razpravljalo o delovanju mladih v občim. To urgani,a?-'V0’ saJ bi moralo kakih 6500 mladih, ki so vključeni v osnovne organi ^eibltl veliko bolj delavnih. Mladi so premalo aktivni v delovnih ln Krajevnih skupnostih. V zvezi komunistov je ta čas kakih neaktivni v kar dobra tretjina vseh komunistov v občini, toda tudi ti so Ki.'ko gre za delo v mladinski organizaciji. Ptetnaihn- vzr°Ki za neaktivnost? Ali v zastarelih oblikah delovanja, ah v govoriti „ P0"!05' drugih organizacij? O tem bo potrebno podrobno spre-^Praviti izmed sej občinskega komiteja, še prej pa bo potrebno kidava \„robno analizo. Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Mtk iJa razPravljali še o polletnem gospodarjenju v občini. Celotni pri-tQda toie *aVSkeRa gospodarstva je sicer v polletju višji za 35 odstotkov, . Nekoii^^Hajnižje v regiji. ■ . ,. .... ^fti. Zj"*0« Je Povečal izvoz, težave pa so še vedno največje v INA-’^initorJ.0 Je Poslovalo pet temeljnih organizacij združenega dela. V st<>riti ve m vzr°Ka za zadovoljstvo, saj bo potrebno v drugem polletju ^voja .T0 več, če se bomo hoteli približati načrtovanim programom 80sPodarien!5odarstva v tem srednjeročnem obdobju. V boju za boljše e pa morajo biti komunisti povsod v ospredju. Jani D. in celota Osebnih h ^^^i življenjskega standarda delavcev in o meji del .bodkov, ki še zagotavljajo delavčev obstanek, so razrZ'^’ ne samo v Beogradu, na hud odpor. Delitev aa siromašni in bogatejši del jim nikakor ni pri kakor Pe obravnavanje gospodarjenja samo po posamez-^trativnth ie lo birokraciji najbolj pogodu, kar vemo še iz s^>janje^°v- Pa v-ence doi naiKat°v s tako imenovanim minimumom življenj-^i01/! raZmifi, aVSke družine pravzaprav ni nič novega. Na slepi tir °UvMrpvnavan-nje ° siromaštvu, in zato so bili doslej taki pos-^Ija^' lak° iin prob^emov gospodarjenja odklanjani. Tudi ideja ir^jp PremOfen?vane socialne karte, ki naj bi bila osnova ugo-"iae^dikatov snJK kega staaja delavcev, predlagali so jo na kon-Živ-skeSa m leta, sodi med takšne poskuse delje- Z ’ijdi Oci ri^eda Pa tisti del, ki živi samo od plače, in tisti del, ^“Pci ^'h prihodkov. ^on.^Piaštvn Pra^uNjo: kdo je tisti, ki lahko določi delavcem ie nam bogas,va ‘n j‘m deli ali odreka socialno pomoč?! ber ' uPrstiij Samu P° seb' ze^° občutljivo in nihče zdrav se __ Vsekj Ost ed s‘romake, pa naj ga stane, kar ga lahko stane, aja uPanje, da bo s svojim delom lahko prebrodil ^eljavliP0" do bolJ^ prihodnosti. Delavci menijo, da v s‘s‘e ne ega socializma ne potrebujejo nobenega posebnega ‘n onne za svoje družine. Od sindikatov in drugih druž-^Uprav‘jann,h dejavnikov pričakujejo le uspešnejše uveljavitve $ ‘n bob Ja ,n s tem odpravljanje vseh ovir za ^ovo uw^-Podc°VredP° š Podobno kot je bilo podcenjevano v časih 1 1 'U' ^ska^ kažejo v tako velikih organizacijah kot sta novo-'n fdustr‘Ja traktorjev in motorjev, beograjska konfekf‘Ja druge širom Srbije in drugje. Delavci tudi po 'tb^deln globoko užaljenost zaradi poskusa socialnega Si ™ d“ v socialno kategorijo spadajo le invalidi \^nk‘ res ne morejo delati. Kdor pa lahko dela, mu je "k^setn n^' možnost, da dobro živi od dela. vprašanje delavcev iz neposredne proKVod-b(e slojih rpJ0 sindikati samoupravne socialistične dežele Proinr°mašnih klonov z ukrepi, ki niso vezani na rezul->ašaZaja cev? Njihova ustavna vloga ni takšna, zveni iz ga vedno znovič slišimo v javnih razprava ^n^noZ^^Povi socialne karte ali kako drugače. Cee bi že H^Pp k«^alno maP°' Poj b° takSna kot kor,^anl- me ^>irZm je bila doslej Evropa center sveta, k" Jebll°Pi: ko nov zemljevid sveta dokazuje, M-o^ojboP °JU- prav ‘iste> ki s° bile na starem zem,je d ’ k ieJn\r°bi, močno zmanjšane. . ,. ^n^Po rZ’ da ie na zdajšnji karti samoupravljanja predr vpiiZ^msko odločanje skladno s predimenzioniranim ki ernje še Ja druibeno-političnih skupnosti na gospodarjenje, Prem‘“l0 Združenemu delu odločanje o ostanku dohod odZJhen za kakšne korenitejše spremembe v družbeno-,rPnumh vsakdanje prakse. Vsaka socialna kar a, ki S,anja in 'ma vlogo legitimacije siromaštva, je in tega ni težko opaziti de dcem izbori Zin° vrednotenje človeka po rezultatih dela, k bi Pravit Prav sindikati za vse člane naše družbe, JePP^veni P^^riti le za proizvodne delavce, češ da g Pm^dnp1'1* Problemov je torej v hitrejšem zaposlovanju Z^°dPih hltrejšem zagotavljanju stanovanj. Polna zaposli Pstre ^^Ijivosti rešuje vse drugo, menijo delavci i ^ki 01^ ko^ razmer, ne pa da delavci ne morejo s' Je bi lahko, in bi zato naj dobivali socialno po-Zehjo Viktor Sirec samoupravnih odnosov, potem bi morala biti delegatska skupščina najprimernejše mesto za to. Čeprav so v soboški občini v prvih šestih mesecih letos zabeležili v gospodarjenju nekatere pozitivne premike, saj so rast družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, produktivnosti in izvoza celo presegle resolucijska predvidevanja, pa tudi težav ne manjka. Rast primarne kmetijske proizvodnje ne dosega' planirane, nekatere organizacije združenega dela dosegajo slabše poslovne rezultate od lanskih, padajo realni osebni dohodki, obresti za obratna sredstva pa vse bolj bremenijo dohodek marsikatere temeljne organizacije. Da so vse to vprašanja, o katerih bi se dalo veliko povedati, potrjuje razprava v družbenopolitičnem zboru, ki je do gospodarskih gibanj zavzel precej kritičnih stališč. Tako so delegati tega zbora posebej opozorili na kadrovsko politiko, ki mora postati sestavni del gospodarske stabilizacije, več pozornosti pa bi kazalo posvetiti tudi kontroli cen. Zaradi neurejenosti teh je marsikje ogroženo načelo delive po delu in rezultatih dela, saj največkrat ni pomembno, koliko in kako kdo dela, pač pa kje dela. Da je temu tako, potrjuje podatek, da je zaradi višjih cen v nekaterih OZD narasel dohodek, odvisno od tega pa tudi osebni dohodki, pa čeprav je produktivnost v teh istih organizacijah združenega dela celo padla. O teh in še o vrsti drugih vprašanj bi morali delegati temeljito spregovoriti, zato molk na zadnjem skupščinskem zasedanju nikakor L. Kovač Priprave na volitve SZDL Na seji predsedstva občinske konference SZDL Lendava so podrobno spregovorili o volitvah v konference in odbore SZDL, ki bodo v letošnjem letu! Bistvena značilnost za aktivnost družbenopolitičnih organizacij v zadnjem obdobju je prenašanje delovanja v osnovne in krajevne organizacije, zato pa je izredno pomembno, kakšni ljudje jih bodo vodili. Pri pripravah na volitve je potrebno posebno pozornost nameniti kadrovski politiki in v konference in odbore izvoliti ljudi, ki imajo pri občanih zaupanje in ki so bili tudi doslej aktivni. Predsedstvo občinske konference SZDL je analiziralo tudi uresničevanje načrta zaposlovanja v letošnjem prvem polletju in ugotovilo, da ga ne uresničujejo, še več, na zavodu za zaposlovanje je čedalje več nezaposlenih, med njimi seveda vedno več mladih. Da bi problematiko vsaj omilili bo potrebno dosledno spoštovati dogovore o izvajanju kadrovske politike, o odhajanju v pravočasni pokoj, zmanjšati bo potrebno tudi nadurno in pogodbeno delo. Jani D. 30 odstotkov zemljišč slabo obdelanih Ena izmed nalog kmetijsko-zemljiške skupnosti v Lendavi je skrb za pravilno obdelavo kmetijskih zemljišč. Skupnost ugotavlja, da se slabo obdelanih in takih zemljišč, na katerih lastniki ne dosegajo povprečnih pridelkov, praktično ne da ugotavljati, če upoštevamo, da je v občini nekaj nad 17 tisoč ha kmetijskih površin na kar 138 tisoč parcelah. Po oceni je slabo obdelanih od 30 do 40 odstotkov vseh obdelovalnih kmetijskih površin, to pa je gotovo podatek, ki govori sim za sebe. Res imajo torej tisti strokovnjaki, ki pravijo, da ima lendavska občina v kmetijstvu še veliko rezerv. Kmetijska zemljiška skupnost je z nekaterimi kmetovalci opravila razgovore in dala nasvete za izboljšanje stanja, prvi rezultati se že kažejo, toda to seveda ni dovolj, to mora postati stalna naloga v prvi vrsti pospeševalne službe, družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih. Jani D. POGOVOR Z BORISOM PREJACEM Enostavne recepte treba izpeljati Menda tako mladega politika kot je 31-letni Boris Prejac, nedavni predsednik občinske frontne organizacije v Ljutomeru in še prej mladinski funkcionar, na takšnem položaju predsednika medobčinskega sveta socialistične zveze ni v naši republiki. Prvi vtis: preprost, neobremenjen, pripravljen, da posluša sogovornika, gre tudi v dialog ali polemiko, sicer pa izredno dovzeten in okreten pri razčlembi časa in razmer. Ravno zato — in tudi spričo siceršnjih srečanj z njim — se v pogovoru, ki smo ga pravzaprav načrtovali že od aprila letos, se pravi odtlej, ko mu je začel teči dveletni mandat na položaju, ki ga zaseda, nismo ogibali očitnih izzivov in nujam po opredeljevanju. Doslej ste vodili dve seji sveta, šest predsedstev sveta in kar 16 posvetov, obsežnejših ali manj obsežnih, pomembnejših ali manj pomembnih. Skratka, veliko ste sestankovali. Se vam zdi, da sta tak način in taka metoda ustrezna in učinkovita? Zelo relativno bi bilo aktivnost medobčinske organizacije socialistične zveze ocenjevati samo po sestankih. Menim pa, da je metoda posvetovanja v SZDL kot frontni organizaciji drugih družbenopolitičnih organizacij dobra vsaj v prvem delu, ko gre za povezovanje vseh političnih, strokovnih in znanstvenih subjektov, medtem ko je že bolj vprašljiva uresničitev vseh sprejetih usmeritev, stališč in sklepov. Brez posebne analize ali informacij bi si upal reči, da .se recimo po junijskem posvetu o drobnem gospodarstvu ali sep-temberskih o prostoru ter novem programu življenja in dela osnovne šole, nekatere zadeve le premikajo na bolje. Tako je znano, da se je naša republika v drobnem gospodarstvu odločno zavzemala za stimulativnejši pristop v davčni politiki in za nekatere devizne olajšave, kar ni ostalo brez odmeva v jugoslovanskem prostoru. To so bile med drugim tudi zahteve naših posvetov, kajti če jrosveti ne bi imeli teh namenov bi bili kot lepa zgodbica, ki si jo preveč pripovedujemo sami sebi. Se ne bojite, da vam utegne, če boste nadaljevali s takim ritmom, poiti sapa? Niti ne, kajti v pripravah na bližnje volilne seje SZDL smo se odločili, da naredimo konec številnim posvetovanjem in se frontno organizirani lotimo zlasti uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Odločili smo se tudi, da v vsaki občini obiščemo volilne seje nekaterih krajevnih konferenc socialistične zveze in v ta namen že oblikovali ustrezno sestavljene ekipe. Tako bomo lahko še bolj izmenjavali izkušnje, ki jih imajo krajevne organizacije SZDL v pomurskem prostoru in posameznih pomurskih občinah, saj menim, da je med nami še vse premalo tesnega in predvsem kvalitetnega sodelovanja. Ni treba, da odgovorite na naslednje vprašanje, vendar vam ga bom vseeno zastavil. Govorimo o krizi, o težavnem gospodarskem položaju ali še raje zaostrenih razmerah. Po nedavni anketi sodelavcev raziskovalnega inštituta pri FSPN v Ljubljani so glavni krivci za današnjo krizo po mnenju dobre tretjine vprašanih politiki in njihovo vmešavanje v gospodarstvo, nakar sledita odgovora: vsi smo krivi oziroma glavni krivci so vodilni ljudje v gospodarstvu. Kaj bi se zgodilo, če bi poskušali tako anketo izvesti za pomurje ali pa recimo samo za občino Ljutomer? Poskušajte jo narediti, kajti mislim, da ne bi bilo nič narobe. Menim pa, da je treba vprašanje podrobneje analizirati, saj so to lahko le pavšalne ocene, ki morajo dobiti odgovor in konkretno potrditev. Pri investicijah so izpostavljene predvsem velike konglomeracije združenega dela kot na primer IMV, Gorenje-in Ina-Nafta Lendava, ki so v težavah in jih skušamo zdaj ocenjevati tudi skozi prizmo odgovornosti političnih delavcev. Res je namreč, da vse preveč pristajamo na odločitve takšnih in drugačnih — tudi ekonomskih — inštitutov, ki upravičijo vsako večjo investicijo. V nadaljnjem samoupravnem odločanju mi seveda slepo verjamemo tem odločitvam, ki pa v drugi fazi, v praksi, ne dobijo potrditve. Menim, da je potrebno za zrelo odločitev o neki večji investiciji dejansko pošteno prikazovati razmere pred ljudmi. Čeprav za naslednjo trditev nimam argumentov, bi rekel, da se je včasih manipuliralo z odločitvami, kar postavlja strokovne delavce v organizacijah združenega dela pred še večje odgovornosti. Ponavadi je še tako, da smo v obrazložitvi neke investicije izredno učinkoviti in podrobni, ko pa se zadeve zaostrijo, nas m, ali pa iščemo objektivne energetske težave, ozirom težave oziroma težave v svetu. Skratka, naši delavci morajo biti v samo upravni organiziranosti veliko bolj previdni in poglobljeni, to pa hkrati tem bolj velja za vse subjektivne sile in vso samoupravno strukturo. Če se za hip zadrživa še pri vodilnih ljudeh — se vam ne zdi, da socialistična zveza prek svojih koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in drugih organov premalo ali skoroda ne spremlja dela teh ljudi, kot ji denimo to nalaga družbeni dogovor o kadrovski politiki v naši republiki? Da ne spremlja, tega ne bi rekel, saj smo se pri metodah dela omenjenih odborov dokaj celovito lotili in zavezali, da mora biti pri vsakem posameznem kandidatu tudi ocena „do-mačih” družbenopolitičnih organizacij, torej v tozdu ali delovni organizaciji. Ponekod se poslužujejo metode, da v okviru izvršnih svetov ocenjujejo posameznega kandidata, predvsem ko gre za uresničevanje stališč in sklepov občinske skupščine ali občinskih dogovorov in sporazumov. Drži pa, da smo včasih nemočni, zlasti pa pri finišu odločanja o posameznem kandidatu v določeni delovni organizaciji, ko se tudi družbenopolitične organizacije oportunistično obnašajo in ne poskušajo diferencirati svojih stališč ali so nekako podrejene vplivom določene skupine ljudi. Teh primerov ne bi našteval, ker sp preveč dobro znani in tu dejansko včasih izgubljamo svoje pozicije. No, ko že govoriva o kadrih — po štirih letih smo spet na pragu volitev v organe in organizacije socialistične zveze. Do kod smo prišli v pripravah nanje? Ravno v oktobru bodo potekale volilne seje krajevnih konferenc SZDL, ki jih bomo letos združili z letnimi programskimi sejami. Te ne smejo predstavljati le formalnega dejanja, ampak smo dolžni odkrito in odgovorno prikazati delež, ki ga ima socialistična zveza pri premagovanju določenih težav (oteženi materialni pogoji gospodarjenja, padec življenjskega standarda in podobno). V vseh teh razmerah pada določeno zaupanje ljudi v SZDL, saj včasih prehitro pristajamo na normati-vizem, administriranje in nismo dovolj sposobni, da bi pri strokovnih in drugih institucijah, ki so v ra namen postavljene, poiskali ustrezne odgovore. Največjo odgovornost ima v delegatskem sistemu pri zagotavljanju pogojev za delo delegacij (Prost.?r-skih kadrovskih in drugih), sicer pa bomo na jesen in amo spet skušali izpeljati družbenopolitično usposabljanje m izobraževanje za delegate, seveda predvsem za prakso in ne toliko za teorijo. Vsekakor pa volitve niso edina zdajšnja preokupacija frontne organizacije, kajti kadrovski postopki bi že itak morali biti sestavni del obstoječih nalog. Pred njo je bitka za gospodarsko stabilizacijo, kot so jo zastavili vsi separati Kraigherjeve komisije. Mar se bomo zdaj prelevili v bralce na kupe učeno popisanih papirjev ali pa bomo res kaj storili? Ne gre za novo akcijo, še manj za kampanjo, ampak za naloge, ki jih imamo v SZDL že vgrajene v uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Pri tem ne bi posebej omenjal jesenske setve, ki je za naše kmetijsko območje eno prioritetnih področij. Strinjam se, da pri omenjenem stabilizacijskem programu ne bi smeli preveč riniti v na široko in dolgo pisane dokumente, ampak na podlagi republiškega sestaviti občinske in nato tudi ustrezne programe po krajevnih skupnostih in tozdih. Vsekakor takšne, ki ne bodo sami sebi namen, ampak bodo odražali položaj in prihodnje naloge. Če prav razumem, bi morali verjetno le dopolniti obstoječe programe varčevanja po delovnih kolektivih? No, postaviti tri ali štiri stalnice, recimo glede kmetijskega kompleksa ali vseh vprašanj skupne porabe, ki se še kako tiče SZDL, posebej zdaj, ko posegamo v programe izobraževanja, zdravstva, ko se zaostrujejo razmere v sociali in ko so odprta nekatera vprašanja preskrbe. V združenem delu vemo, da je številka ena izvoz, sledi boljša organiziranost za večjo proizvodnjo, zmanjševanje režije in vseh teh balastov in tako naprej. Pri uresničevanju teh programov moramo biti dejansko temeljiti, saj splošnost ne bo mobilizirala ljudi. Pomembno področje je davčna politika, ki smo jo v javnosti vsaj v prvem delu preveč odgovorno razdelavali, zato je nujno iti v javne razprave. To še tem bolj, kajti včasih si je posameznik pridobil premoženje s krvavimi žulji in veliko znoja in zato moramo s takšnimi in drugačnim obremenitvami pošteno razčistiti. Zdaj sva tovariš predsednik že pri metodah in načinih dela socialistične zveze. Pri starih, preživelih ne moremo vztrajati, se pravi, da bi recimo predsednik občine na terenu obljubljal ljudem, da bo posredoval, pomagal, uredil in podobno?! Strinjam se, sicer pa mislim da smo se tudi v Pomurju tega že precej otresli, čeprav pred tem nismo imuni. V zavesti ljudi včasih še prevladuje občutek, da lahko kaj vem kateri vodilni funkcionar — tudi politiBni — marsikaj obljubi in obljubljeno hitreje izpelje, kakor bi se sicer dalo po samoupravni poti. Mislim, da bi se morali takih poskusov veliko odločneje otresati, saj imamo samoupravno organiziran sistem, delegatski sistem, skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. To je prava pot, sicer se že postavlja vprašanje krize političnega sistema. Morda pa se ljudje še premalo zavedajo, da imajo recimo v temeljnih oblikah organiziranja (potrošniški sveti, vaški odbori, krajevne skupnosti in podobno) dokajšnjo moč vplivanja?! To je nesporno, kajti nekatere institucije političnega sistema vse premalo izkoriščamo. Gre pa v bistvu za zelo enostaven recept, treba ga je samo izpeljati. S tem ne bi hotel trditi, da je vse narobe, daleč od tega, saj imamo ob dobrih primerih tudi take ,,mimohode”. Sicer pa nas to jesen čaka veliko nalog, pri čemer ne bomo smeli preveč drobiti svojih sil in moči, se potrjevati v konkretnih akcijah in spopadati s posplošenost-jo, naveličanostjo in kritizer-stvom, kar je deloma že na pohodu. Skratka ločevati bo treba dobro od slabega — torej SZDL ne razlagalec, ne pojasnjevalec, ne propagandist, ampak živo vpet v vse tiste silnice, o katerih sva že govorila. Branko ŽUNEC ^embra 1983 STRAN 3 mala anketa V POMURJU VSE VEG TURISTOV Res je sicer, da je z nastopom jesenskega obdobja v naši pokrajini manj tujih gostov, pa tudi domači obiskovalci zdaj ne ,,pritiskajo” s tako močjo kot v poletnih mesecih, kljub temu pa si turistično-gostinski delavci tudi zdaj ne morejo privoščiti počitka. Bera poletnih mesecev le ni tako obilna, da bi se lahko zdaj predali brezdelju. Tako obnašanje tudi ne bi bUo v skladu z lastnostmi dobrega gospodarja, ki si pač mora nenehno prizadevati za čimboljši gospodarski učinek. Ne nazadnje je treba strmeti za čimvečjim prihodkom in s tem tudi dohodkom zaradi tega, ker imajo turistično-gostinske organizacije veliko obveznosti do posojilodajalcev. V lanskem in letošnjem letu smo v Pomurju dobili nekaj novih turistično-gostinskih zmogljivosti, ki so veliko doprinesle k sorazmerno dobrim poslovnim rezultatom v osmih mesecih letošnjega leta. 1985. letom, dokler je sicer negativen rezultat ,,planiran” in ga v skladu s amoupravnim sporazumom pokrivajo ostali tozdi Golfturista. Zdravilišče Radenska Radenci združuje pet temeljnih organizacij, ki se ukvarjajo s turistično-gostinsko dejavnostjo: TOZD Naravno zdravilišče Radenci, Moravske toplice, Diano inZvez-do v Murski Soboti in Jeruzalem v Ljutomeru. Medtem ko so v lanskih osmih mesecih imeli v teh tozdih 193.000 nočitev, jih je bilo letos v enakem obdobju 206.000, to je za 7 odstotkov več. Spodbudno je, da se je povečalo tudi število tujih nočitev, in sicer od lanskih 48.000 na letošnjih 54.000, kar predstavlja povečanje za 12 odstotkov. Domačih nočitev je bilo 152.000, lani pa 145.000, torej letos 5 odstotkov več nočitev. V Radenski seveda ne zanikajo, da je bilo tujih ničitev več zlasti zaradi novih nastanitvenih zmogljivostiv zdravilišču v Moravskih toplicah. Večletno ozko grlo je bilo odpravljeno z dograditvijo sodobnega hotela. Ta je omogočil, da so imeli letos kar 50 odstotkov več nočitev kot lani. Število nočitev je tudi preseglo njihove načrte za 10 odstotkov. Sicer pa, kar zadeva nočitev, letos beležijo dobre uspehe tudi v TOZD Zvezda v Murski Soboti, kjer so načrt presegli za 4 odstotke. S takim odstotkom se ponaša tudi TOZD Grozd v Gornji Radgoni. Za 7 odstotkov več nočitev je bilo v TOZD Jeruzalem v Ljutomeru, medtem ko v TOZD Diana v Murski Soboti, kar zadeva nočitev, ugotavljajo za 8-mesečno poslovanje padec za 15 odstotkov. Tudi V TOZD Naravno zdravilišče v Radencih je bilo le- V Pomurju torej tudi v ,,stabilizacijskem” letu 1983 še kar dobri poslovni uspehi turistično-gostinskih organizacij. Uspelo jim je povečati število nočitev, ki so neke vrste ,,barometer” poslovnega uspeha. To je nedvomno rezultat boljšega dela, novih poslovnih prijemov, raziskave trga — in spoznanja, da je v svetu ob Muri veliko tega, kar lahko ponudimo našim obiskovalcem. Kaj pa pomurski človek? Smo še vedno ,,dobri ljudje”, ali pa smo postali ,,rezervirani”? Priznati moramo, da smo se že precej ,,pokvarili”, vendar pa sept ne tako, da bi bili ob tisto lepo dejanje, ki se mu pravi gostoljubnost. Torej smo dobri gostitelji, še zlasti pa naši turi-stično-gostinski delavci. To jamči, da v naši obratih tudi v prihodnje gostov ne bo manjkalo. Dober glas, ki se širi od ust do ust (v prispodobi povedano: seže v deveto vas) je še najbolj učinkovita propaganda za privabljanje novih gostov. Seveda pa tudi sodobnih prijemov ne gre zanemariti. Pomurska turistična zveza še vedno ni zaživela, tudi turistična poslovna skupnost ne, zato naši turistično-gostinski delavci še vedno vselej ne nastopajo povsem organizirano — skupno. Ideja o skupnem prospektu Pomurja je še vedno le pobožna želja, pač pa bodo v teh dneh v Radenski izdali v naladi 100 tisoč izvodov prospekt za svoje tozde, prav tako pa bodo na svojem prospektu 'predstavili svoje obrate tudi v lendav-kem TOZD Gostinstvo. Prospekt bo v nakladi 10 tisoč izvodov. V tozdih turizma in gostinstva si pač nenehno prizadevajo za dotok gostov, še zlasti pa v obdobju, ko ne morejo računati na večji prihodek od domačih (pomurskih) obiskovalcev, saj je kupna moč občutno padla, zlasti po nedavni podražitvi piva. Tako se pospešeno pripravljajo na sprejem gostov, ki bodo v našo pokrajino prihajali v okviru ,, jesenskih paketov”. Gre pretežno za goste, ki bodo preživljali v naših obratih konec tedna. Ne bo pa dolgo, ko bodo spet prazniki (za 29. november bo menda prosto kar štiri dni), zato bo treba to dobro izkoristiti. Od tujcev pa si veliko obetajo zlasti v času božiča in novega leta. Sicer pa v teh treh mesecih, ki so ostali še do novega leta, ne bo manjkalo številnih prireditev. V lendavi na primer že zdaj napovedujejo veliko lovsko pojedino. Poletni meseci so se sicer iztekli, s tem pa turistične ,,sezone” v Pomurju ni konec. Po napovedih gostincev lahko celo slutimo, da se prava sezona šele začenja. Potematakem lahko pričakujemo, da bodo naposled tudi I osebni dohodki naših gostiteljev, ki še zdaleč ne delajo le po osem ur, delu primerni. Zdaj so njihovi osebni dohodki pod poprečjem. S. SOBOČAN KJE JE MEJA? OZIMNICA 83 Od časov, ko je La Fontaine v svoji ba _ . čričku in mravlji lepo opisal pridnost mravljo P” e. ranju ozimnice čez vse leto, se je marsikaj »P 0 nilo. Ozimnica v današnjih časih ne pomen’ tega, da imamo doma v shrambah na zafo8’ < krompirja, sadja, zelenjave, skratka vrtnin m ščin, ki jih pozimi težje dobimo, ampak P®' & delati zalogo sedaj, ko je vse še ceneje In se P . dobi. Potrošniki, občani, so vedno bolj pmP samim sebi, svoji iznajdljivosti, saj so sicer P®• bolj skromne, ni pa tudi prave organize Skrbni gospodarji imajo v Pomurju pravzaprav liko več sreče, kot pa tisti v večjih mestmj v skoraj vse moč dobiti pri sosedu ali P».n klJpu bližnji vasi. Težave (sicer manjše) pa so Pri kuriva. A z malo iznajdljivosti se tudi ta |eVjaj rešiti. In iznajdljivosti ni konca in kraja. TakoP^ slutiti iz odgovorov naših anketirancev v Ljuton MARICA ŠTEBIH: Naša je številna, čeprav so ov poročeni. Ozimnico Prl.P pri skupaj. Krompir ^pU^o l®‘°s kmetih, zelenjavo pa smtarl1 še kupili pri Emoni, ker je vedno najcenejša, saj so . kumare bile po 40 din, „B v liko. Jabolka in ostalo « , pa glavnem pridelamo dom , nam je manjkalo, smo kupili ali pa še bomo PJ 0 jez Ozimnica mora biti dovolj pestra in bogata, saj & zimo človek potrebuje največ vitaminov, le-te P sva si sadja in zelenjave. Tudi s kurjavo nimamo težav, jo z možem pravočasno priskrbela, nekaj pa Je od lani. Da ne zavede naslov, v pričujočem prispevku ne bo beseda o me-jaštvu in sporih, ki so značilni za Prekmurce, saj ti kaj radi burkajo vročo kri okoli mejnikov, največ koristi pa imajo zaradi številnih tožb za neznaten košček zemlje potem odvetniki: Tokrat je tožba ali bolje vprašanje drugačno. Postavljamo ga v imenu tistih, ki glasno govorijo le, če jim starejši to dovolimo — najmlajših. Vprašujemo, kje in do kolikšne meje lahko varčujemo pri predšolskih otrocih in njihovem vzgojnem varstvu? O stabilizaciji (tej tolikokrat ponavljani in zlorabljam besedi) v zdravstvu in šolstvu je v zadnjem času veliko slišati, pa tudi mnogo papirja ih tiskarske barve bo še prelite, preden bodo ustrezni programi nared, manj pa je besed in tudi narejenega na področju otroškega varstva. Verjetno zato, ker so na tem področju iz republike le nakazani programi, v občinskih strokovnih službah pa se morajo znajti sodelavci sami, odvisno seveda od zmogljivosti posameznih občin, točneje za vzgojno varstvo odmerjenih sredstev in izvedbo dejavnosti. Velikokrat gre na rovaš slednje, saj je po besedah ravnateljice vzgojno- KOMENTIRAMO varstvene organizacije Murska Sobota Ivanke Šeruga težko biti še bolj varčen, ob že tako skrčenih in racionaliziranih programih, posebej pa kadrovski problematiki, ki se nanaša v soboški občini predvsem na varuhinje. Tudi drugod v Pomurju je na področju otroškega varstva težko najti še kakršnekoli materialne in kadrovske rezerve, sicer odvisno od razvitosti posameznih občin, odkar ni tako kot prej skupnih republiških izhodišč. Povsod sta prisotni varčevanje, lastna iniciativa zaposlenih, ki delajo z otroki, in vemo, da je to delo zahtevno, osebni dohodek pa že zdavnaj ni več motivacija zanj, saj so vzgojiteljice in varuhinje med slabo plačanimi, njihov odnos do otrok pa je še kako pomemben. ,.Čeprav vemo, da je bistvo stabilizacije odrekanje nečemu oziroma varčevanje pri stalnem naraščanju cen, vseeno ne kaže zmanjševati porabe v škodo otrok,” ima po- vsem prav ravnateljica vrtcev v soboški občini. Spontano se postavlja tudi vprašanje, ali smo res že tako daleč, da bomo odrekali najmlajšim že tako pičlo odmerjeno prehrano, jim pozimi zniževali temperaturo v igralnicah, ki so obenem tudi spalnice v času popoldanskega počitka, jim omejevali svetlobo in izklapljali luč ter tako povzročali okvare na vidu ali pa ogrožali higieno. Saj nam navsezadnje ne sme biti vseeno za najmlajšo generacijo, ki smo ji z rojstvom dali življenje, sebi pa odgovornost zanjo, za vso generacijo kratkohlačnikov, tudi tisto, ki ni deležna varstva v vrtcih in tako ne tudi organizirane vzgoje v času, ko je najbolj dovzetna za svet okoli sebe. Širina predšolskih vzgojnih programov je odvisna od sredstev, teh pa je premalo, da bi poleg obstoječe male šole zajeli tudi mlajše otroke. Prav zaradi pomanjkanja sredstev je zato toliko bolj pomembno, da tista, ki jih združujemo prek stopenj pa tudi neposredno za vzgojo in izobraževanje naših najmlajših, najbolj racionalno porabimo za dejavnost. Pri prehodu na tako imenovane funkcionalne oblike pomoči: torej za prehrano, varstvo, oskrbnino v domovih, obutev, tudi oblačila v zimskem času in nenazadnje za neposredno plačilo oskrbnine malčkom v vrtcih, pa je potrebno biti pazljiv, da bodo te socialne pomoči prejemali zares le tisti, ki so je potrebni.,,Moramo biti budni, da se število otrok v vrtcih ne bo manjšalo, oziroma da starši ne bodo jemali otrok iz vzgojno-varstvenih ustanov v času, ko življenjski standard pada, veča pa se število socialno ogroženih,” je dejala strokovna sodelavka na občinski skupnosti otroškega varstva Marija Kerčmar. In dodala: ,,Da to preprečimo, obenem pa skušamo zajeti v druge razne oblike večje število do zdaj, še nezajetih otrok, smo se v naši skupnosti dogovorili, uskladili pa v okviru skupnosti socialnega varstva, preiti na dodeljevanje funkcionalnih oblik pomoči predvsem družinam otrok, ki so v vrtcih, in tudi tistim, ki niso.” Seveda se postavlja spet vprašanje: tokrat časa, ker vemo, da ta, v katerem zdaj, živimo, ne bi smel biti usoden za nobenega otroka iz generacije, ki odrašča, saj mu bo težko pojasniti, čemu mora vleči kratko, čeprav smo mu starši pripravljeni dati največ. Brigita Bavčar KAREL PINTARIČ: Pn" t0_ ozimnice pravzaprav nl bujeva - žav, saj z ženo ne po^ij, dosti. Krompirja imava vi|a 200 kilogramov sva ga P joSto; za letos in to nama b tu£ji valo. Na vrtu pridela toliko zelenjave, da J tu(ji nekaj še za čez zimo- sva letos niso pretirane. se kupila relativno P°ce ' dov®1!' ne kopava v denarju. Tudi drv in premoga im je saj premog vedno kupim pravočasno, pravzap treba spomladi premog za naslednjo zimo, tako da jeseni trepetati, če ga bom dobil ali ne. SLAVKO VRBANČIČ-Z°Zžav, nico pravzaprav nl .j^ino " saj sem osnovno poUJ doVoU krompir — že kupi • je | posvečen pa 4O-letnici zbora odposlancev Kranjčeve naroda v Kočevju in 40-letnici II. zasedanja AVNOJ. O dober poz? m^stu v slovenski literaturi bo že prvi dan plenuma govoril kamenin ni eC Hi6®076®3 dela Franc Zadravec. Sobota pa bo povsem v nekaterih PS8 ° Mišku Kanjcu: Janko Kos bo govoril o Kranjcu in levi Prozi u°] Pisateljih Štefan Barborič o patriarhalnem v Kranj-PPiitični in a- 0 Kranjčevi vojni prozi, Jaro Dolar o Kranjčevi a, Boris pat11181 feljtonistiki, Janko Liška o kritiki in Kranjčevi literatu-proWeinu Z™ ° ^rih ljudeh v Kranjčevih delih, Miroslav Kokolj o ’ tomanii pr* Pomurskih pisateljih, Marjan Dolgan o groteski Zatiku 1° S° mi P°vedali- Tope Peršak O Mišku Kranjcu kot Štiglic bo' Van ?otrč bo meditiral o pisatelju Mišku Kranjcu, France ^tiztn 8ovor*i 0 snemanju Kranjčevih Stricev, Tilka Orožen °Pozoril na Kromanu Strici so mi povedali in domaein Franc Šebjanič bo plovna sku^”^3 V madŽ3rskih prevodih. Avtorje in teme je predlagala Pma, ki jo vodi prav tako rojak — Franc Zdravec. plenuma se bodo akademiku, revolucionarju in pisatelju kipar Dravr/T^P0^011’!' s spomenikom, ki ga je oblikoval akademski "®deljo oB| J - odkrili pa ga bodo v Veliki Polani. Tam si bo moč v nunia pa b <3atl razstavo naprednega tiska, ves čas trajanja XI. ple-°gled raje.? v av'’ Pmd kongresno dvorano hotela Radin v Radencih na biografij vs®h kožnih izdaj Kranjčevih del in razstava umetniških miška Kranjca mlajšega. V 7 ® mntra Miška Kranjca bo tudi literarni večer v galeriji Kulturne-p^a Bret|a p rski Soboti. Na sobotni prireditvi sodelujeta gledališka m murski okt Ug'ieva 'z Maribora in Rajko Stupar iz Lendave, zapel bo (a ■ Ve£er pa bo Popestril tudi cibmalist Miška Baranja. Po bajali še^d^^^ v Siriji še filmski večer, saj bodo v isti dvorani '“’'anu Mišk r • kopije petega dela televizijske nadaljevanke po a Kranjca: Strici so mi povedali v režiji Franceta Štiglica. Brigita Bavčar ENDRE GONTER: SLIKA (z razstave Grupe 676 v veliki dvorani galerije Kulturnega centra v Murski Soboti) Kdo in kaj je Fran Miklošič? XXI. RADENCI 83 ^val c - ------- 9'Osbe N kr * betje^HoZ e,tošniim * krta ““V®*!®- In ^^o&^obil W’ Prired«- Sk °F Shtkulturnih de ShSisL« po-5^2 S’ 5 ne, zvečer pa še nastop Helge Hamm-Albrecht, mezzosopranistke, in Carin Levine iz Kolna ter Jelke Klemenčič, pianistke iz Ljubljane. Nedeljski, sklepni koncert pa bo pripadel enemu naših najboljših komornih orkestrov — Zagrebškim solistom, ki bodo poleg del domačih skladateljev Parača, Ruždjaka in Markoviča predstavili še dela Martinuja in Brittna. Kljub temu da sodobna komorna glasba v naši pokrajini še vedno ne najde pravega mesta, pa si je v širši slovenski in evropski javnosti priborila posebno mesto, me- V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak je že dalj časa na ogled razstava ob 170-letnici rojstva Frana Miklošiča. Čeprav je bil rojen ^0. novembra 1813, pa so razstavo odprli nekoliko prej v počastitev plenuma kulturnih delavcev OF Slovenije. O Franu Miklošiču v glavnem vemo le to, da je bil rojen v okolici Ljutomera (Radomer-ščak) in da je bil pomemben za Slovence. Zakaj, na katerem področju, .... in vsa ostala vprašanja, pa zahtevajo že malo poglobljenb zanimanje za Bedi«. In ma9- Ka- J*?’. 9d ostalih tJ*0 ^est'val %" kva,ite- moramo ^'kiSe^Eder z Mad Poslušalcem otvoritvenem 20^ 30. _________ *ePtembra ob kali k’** •ahkn” ^^o Poleg Popoldne sli-“-Ofenz h Ljublja- sto, ki ji gre. Dosti je k temu pripomogel prav radenski festival. Seveda pa k temu velja pripomniti še nekaj: na radenskem festivalu gre tudi za afirmacijo domačih skladateljev in predstavitev dosežkov najnovejših stvaritev na področju sodobne glasbe, zato toliko bolj nestrpno pričakujemo, kaj bo prinesel letošnji festival. Dušan Lopamik Frana Miklošiča. Kljub temu, da je študiral na Dunaju, da je tam naredil doktorat in da je dobil plemiški naziv, kljub temu, da je govoril aktivno več jezikov, ne samo slovanskih in kljub temu, da je za slovensko, 'slovansko in evropsko jezikoslovje naredil več kot kdorkoli drug, ga danes (razen v strokovnih krogih) odrivajo ob stran, kar si Fran Miklošič vsekakor ni zaslužil. Že njegovi etimološki slovarji, primerjalne slovnice, so kljub časovnemu odmiku (iz 19. stoletja), še kako aktualna in še vedno enkratna dela, ki jih jezikoslovci uporabljajo. Ce zaradi drugega ne, bi ga lahko častili vsaj zaradi tega, ker je v tistih časih Dunaj postal središče slavistike in okrog Frana Miklošiča se je zbiralo jedro slovenstva na Dunaju. Krivico delamo temu velikemu možu iz obrobja Slovenije. Res je, da so mu v Radomer-ščaku lansko leto uredili lepo spominsko sobo na njegovi domačiji, a je toliko od rok, da le redko katera noga stopi v tisti odročni kraj. Ljutomerska knjižnica, je skupaj z univerzitetno knjižnico iz Maribora torej pripravila razstavo o Franu Miklošiču. V bistvu je ta razstava povzetek Miklošičevega celotnega življenja. V bistvu je to povzetek njegovega ustvarjalnega in znanstveno-raziskovalnega de- la. Dokumenti, ki so razstavljeni, vodijo obiskovalca od leta do leta, do ene znanstvene razprave, do druge, od slovarja, do slovarja. Tako so se Ljutomerčani vsaj malo oddolžili njegovemu spominu in vsemu, kar je Fran Miklošič naredil za evropsko jezikoslovje. Dušan Loparnik GRUPA 676 Petkova otvoritev razstave v galeriji soboškega Kulturnega centra je bila s svojim literarnim dodatkom in sproščenostjo nekaterih nastopajočih prava osvežitev v poplavi klasičnih odprtij podobnih likovnih manifestacij. Čeprav je iz videnega razbrati, da likovni razvoj posameznikov iz Grupe 676 ni povsod šel naprej, je njihova prisotnost v pomurskem prostoru vendarle opazna. Pri arhitektu Bošnjakoviču geometrijske konstrukcije odkrivajo izjemne prostorske razsežnosti, pri Gonterju je po novem izstopajoč abstraktni izraz, Kocan ostaja zvest nadrealizmu in impresivnemu barvnemu koloritu, Jurgec preseneča in privlačuje z risbo (karikaturami znanih osebnosti iz domače in tuje politične scene), Hirci pa ostaja pri svojih krajinah in pastelih, bb razstave MURSKA SOBOTA — V mali dvorani galerije Kulturnega centra je na ogled razstava Reformacijsko gibanje na slovenskem vzhodu. V veliki dvorani pa so na ogled dela likovnikov Grupe 676. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava ob 170-letnici rojstva Frana Miklošiča. RADENCI — V avli pred Kongresno dvorano hotela Radin bo v času trajanja XI. plenuma na ogled knjižna razstava vseh izdaj Kranjčevih del, razstava umetniške fotografije Miška Kranjca ml. in razstava rokopisov Francija Šturma. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA V PRODAJALNI DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Gino Pugnetti VSE O PSIH (DZS), Janez Kajzer S TRAMOVI PODPRTO MESTO (Mladinska knjiga) in Carl Sagan KOZMOS (založba Otokar Keršovani z Reke). France Vodnik: Misli in presoje, Ljubljana 1983 Thomas Hardy: Casterbriški župan, Ljubljana 1983 Jean Cassou: Zapisan svobodi, Ljubljana 1983 Michael Jansen: Bitka za Bejrut, Ljubljana 1983 Otto Schumann: Das grosse Konzerthandbuch, Koln — Luzern — Wien 1983 Gunhild Recke: Kuhajte z nami, Koper 1983 Marko Prašnikar: Kanarčki, Ljubljana 1983 kulturni koledar PETEK. 30. SEPTEMBRA ČREŠNJEVCI (pri Gornji Radgoni) — Ob 14. uri otvoritev obnovljenega kultumo-etnološkega spomenika — domačije slavista in pisatelja Petra Dajnka. RADENCI — Ob 16. uri bo v razstavnem salonu hotela Radin otvoritev razstave del Janeza Vidica. Ob 16.30 bo v kongresni dvorani hotela Radin otvoritev XI. plenuma kulturnih delavcev OF s pozdravnim nagovorom in referati (Josip Vidmar: Nastanek slovenske državnosti, Franc Filipič: Progresivna stremljenja političnega življenja v Pomurju med obema voj- r nama, Franc Zadravec: Kranjčevo mesto v slovenski literaturi« Ob 20.30 bo Otvoritev festivala Komorna glasba XX. stoletja in koncert godalnega kvarteta Eder iz Budimpešte. Ob 22.30 bo nočni koncert z deli padlega partizanskega skladatelja Franca Sturma. Izvajalci prvič izvajanih del bodo: Tomaž Lorenz, (violina), Jelka Klemenčič (klavir) in godalni kvartet Eder. SOBOTA, 1. OKTOBRA RADENCI — Ob 9. uri bo nadaljevanje plenuma o Mišku Kranjcu s prispevki Janka Kosa, Štefana Barboriča, Helge Glušič, Jara Dolarja, Janka Liske, Borisa Paternuja, Miroslava Kokolja, Marjana Dolgana, Toneta Peršaka, Ivana Potrča, Franceta Štiglica, Tinke Orožem in Franca Šebjaniča. Od 10. uri bo v klubski sobi v mezaninu hotela Radin kolokvij o skladatelju Francu Šturmu. Ob 15. uri se bo v kongresni dvorani hotela Radin nadaljeval plenum o Mišku Kranjcu. MURSKA SOBOTA — Ob 20.30 bo v galeriji Kulturnega centra literarni večer posvečen Mišku Kranjcu. Nastopili bodo Breda Pugljeva, Rajko Stupar, Pomurski oktet in cimbaiist Miška Baranja. Literarnemu večeru bo sledila projekcija petega dela (delovne kopije) TV nadaljevanke po romanu Miška Kranjca: Strici so mi povedali v režiji Franceta Štiglica. NEDELJA, 2. OKTOBRA LENDAVA — V galeriji na gradu bo ob 10. uri otvoritev spominske razstave Lajčjja Pandurja, ki je posvečena 10-letnici njegove smrti. VELIKA POLANA — Ob 11.30 bo na ploščadi pred osnovno šolo odkritje spomenika Mišku Kranjcu, ki ga je oblikoval akademski kipar Drago Tršar, rojstne-i mu kraju plodnega pisatelja pa ga podarjajo udeleženci XI. plenuma kulturnih delavcev OF. V rojstni hiši je na ogled razstava naprednega tiska med obema vojnama. v Komidar mu je brez premisleka odgovorila: tolar 'n Pet srebrn'x°V^ iz žena in preštel Proučevalec je potegnil svoj mošnjiček P ° gotovino. Vsota je ustrezala. mu je av čedno!” je zagodrnjal dr %e vpra- ^iete bodbmdek nad visoko kravato zatikdo mj je ^^oj drobiž, je pač dopustno P°^^;, dnevi ukradel rdečkastega P^^ "^echt Piepmal!" je neutegoma odgovoru o je Fe Naj se javi še kak drug g SP dne' meseca in leta je um^J^o^podov. , obzirno povzel eden izmed go^odo^ ,e Ust®, magnetiziranke je dobil bolesten ^egovorila: IS ^^1. * '» o s .o ^kama gladilo OP0™**^0^ ..Ti a z glavo, se nasmehnila in izp ?ačpi: je odgovorila. * se čuditi. "G°' ob,^at' ~ ' v " ----ti sam — — ••Ma« 7 ie komaj slišno šepetala, ' , \ ^efnn Vam je ta odgovor umljiv, gospod. 7^ Prikimah „ Toda vsi tega ne razumemo." je vzrojil učitelj Fleck. ,,Kaj naj to pomeni?" „Kaj naj to pomeni, gospodična?" je poizkuševalec uslužno ponovil. „ Ponovni prihod!" je dahni/a. „Zače!o se ji je blesti!" je zagodrnjal dr Pfefferich. „ Doslej smo čuti marsikaj presenetljivega: AH smem še jaz nekaj vprašati?” „Prosim.” ,,Kaj je to: na pisalni mizi doma mi leži, nekoč je bilo živo in zelo spretno, sedaj pa je nerabno in mrtvo." Magnetiziranka je sopla, naporno premišljevala, segla z roko k vratu in lovila zrak, kakor da bi jo nekaj dušilo, potem pa je s težavo spravila iz sebe. ,,Roka— obešenega — Janička iz Prage." Doktor si je z modrim robcem otrl pot s čela. „UganHa je!" je priznal. ,,Na mizi mi leži izsušena roka češkega tatu!" ,, Vsekakor čudovit vpogled!” je izjavil dekan Balaena-rius. ,;Pojava se ne da tako enostavno razlagati. ” Mož v črnem oblačilu je stopil pred speče dekle in rekel: ,,Ve!ecenjeni gostje, gospodična je silno utrujena in ji bo treba kmalu privoščiti počitka. Prosim vprašajte jo še kaj o bodočnosti." Nihče se ni ganil. Nikogar ni bila volja pogledati za temno tenčico. Tedaj je dr Schturich napo! vstal, odprl usta, hote! spregovoriti, a se je premislil in zopet sedel. ,,Ravno sedaj je pri njej!" je ravnodušno povedala Kb-ckeringova. Dr Schlurich je zamahnil z roko, kakor da ne bi hote! ničesar slišati in se bled ter drgetajočih ustnic naslonil na stol. „ Takšne so ji torej prisege!" je pritajeno dejal. ,,AH smem tudi jaz spet nekaj vprašati?" Vstal sem. Dosedanja izpoved jasnovidke me je toliko presunila, da sem dojema/ svojo okolico kot sanje, hkrati kot sanje, hkrati pa sem jo pušča! vrhu svojih misli. Prireditelj me je pozval z nemo, nekoliko nestrpno kretnjo. ,,Kdaj bom /so Bekčija spet videl?" sem vpraša/. Gospodična je vzravnala glavo, se zdrznila in zaječala. „ Rezilo visi----------— pada-------------ah!" Pretresljivo je kriknila, se zvila v svojem stolu, priprla oči, da se je videlo beločnico, planila kvišku, nato pa je težka omahnila. Vsi gostje so poskočili. „Histerija!"je nekdo na glas spregovoril. Sosed mi je pojasnil: „Za danes je predstava končana. Upam, da so gospodje nekoliko zadbvoljni, zlasti gospod, ki mu je bil ukraden petelin. " Nekdo se je prisiljeno zasmejal. Vsi so se podvizali k izhodu. Bledi prireditelj nas je prezirljivo ogledoval. Ozrl sem se. Dekle se je prebudilo in zmedeno ter presenečeno gledalo okrog sebe. Oblil me je mrzel pot, kakor da bi stala za menoj smrt. Hiteli smo po stopnicah navzdol. ,, Škoda, da nisem vpraša! za datum svoje smrti", je zavrešča!'učitelj Fleck. „ Vsaj pripravi! bi se lahko pravočasno." ,,Prav je, da tega niste vprašali!" je rekel dr Schurich. Nihče mu ni odgovorit. Poslovili smo se v gosti sivi megli, ki je zastirala ulice ob reki. Molče sem stopal poleg dr Schluricha. ,,Slutil sem, da me vara. Če pa smo si tega gotovi, boli."je tiho povedal. Stisni! sem mu roko in izgini! za najbližjim voglom. Od blizu in daleč je bilo slišati klice obhodnic. ,, Rezilo — visi — pada — — —"je bila kriknila jasnovidka. Pod plašč se mi je prikradlo nekaj ledenomrzlega in me presunilo. Ročaj gostilniškega zvonca je predstavljal hladno ročico smrti. (DALJE PRIHODNJIČ) ■ SEf»tEMbra 1983 STRAN 5 UPORNIK MElHIOR- KAKO SANIRATI RADGONSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO O SOCIALNO SKRBSTVO IN ZDRAVSTVO BODO POSTAVILI NA NOGE F“' DELAVSKI VSAKDAN „S0CIALN0” V prvem poletju je z izgubo poslovalo med družbenimi dejavnostmi v radgonski občini že po običaju zdravstvo, kot izgubar pa se je pojavila tudi občinska skupnost socialnega skrbstva. Za 1,1 odstotka višji odhodki od prihodkov so socialnemu varstvu povzročili izgubo nekaj čez 292 tisoč dinarjev, občinska zdravstvena skupnost pa je sklenila poletje s 7.454.597 dinarji izgube. Zatorej je bilo vprašanje, kako sanirati položaj v obeh skupnostih, v ospredju zadnjih skupščin občinske skupnosti socialnega skrbstva in občinske zdravstvene skupnosti. S spremembo bilance skupne porabe v občini so radgonske samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti pridobile dodatnih 13 milijonov in sedemsto tisoč dinarjev. V veljavi je že od pričetka avgusta in čeprav so se s tem prispevne stopnje v celoti znižale za 0,11 odstotka od bruto osebnega dohodka, je to po razdelilniku omogočilo socialnemu skrbstvu dvig prispevne stopnje od 0,79 odstotka. To občanov ne bo udarilo po žepu, skupnost pa bo do konca leta uskladila prihodke z odhodki. To pa ne bo pomagalo radgonskemu zdravstvu. Pridobili so sicer okrog 8 milijonov dinarjev — stopnja za zdravstvo se je iz dohodka zvišala za 0,2 odstotka — vendar Na skupščini socialnega skrbstva so delegati sprejeli sklep, ki je prav gotovo prava redkost v celotni državi. Bratu in sestri Julijani in Alojzu Mlinaričevima iz Črešnjevec so na predlog sveta za socialno varnost namenili 200.000 dinarjev za nakup bivalnega kontejnerja. Ta znesek bodo vodili kot izdatek za osnovna sredstva. Mlinaričeva sta že dolgoletna prejemnika denarne pomoči kot dodatnega vira preživljanja. Najprej sta jo dobivala od občine, njej sta zapisala posestvo: okrog tri hektare zemlje in hišo, ki jo je močno najel zob časa, nato pa od občinskega zakonskega naslednika skupnosti socialnega skrbstva. Njuna hiša je neprimerna za bivanje, zdaj pa stanujeta pri sosedih. Ker je zima pred vrati, Mlinaričeva pa sta si preskrbela tudi nekaj kreditnih sredstev, so jima delegati odobrili navedeni znesek. Kontejner bo po njuni smrti prešel v last skupnosti socialnega skrbstva. zaradi tega, ker so ta sredstva že upoštevana v rebalansu finančnega načrta, ne pomenijo rešitve. Ker ni več dovoljeno prelivanje presežnih sredstev iz drugih sisov, se radgonski občinski zdravstveni skupnosti ob koncu leta ne obeta pozitiven rezultat. Izgube naraščajo še Stabilizacijski program do 22. novembra Na prvi seji komisije za stabilizacijo, ki jo je imenovala občinska skupščina Lendava, so se člani najprej dogovorili o načinu delovanja vseh subjektivnih sil; zveze komunistov, SZDL, mladine in samoupravnih organov delovnih organizacijah in svetih krajevnih skupnosti. V programu, ki ga bo komisija izdelala do 22. novembra, bo potrebno konkretno povedati, kako povečati izvoz, kako zastaviti kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja in opredeliti odgovornost za uresničevanje stabilizacijskega načrta. V organizacijah združenega dela bo potrebno podrobno analizirati sedanjo in bodočo situacijo in opredeliti povečanje izvoza ter dvigniti produktivnost. Načrt gospodarske stabilizacije naj bi bil torej čim bolj konkreten. Komisija ne bo mogla mimo nekaterih večjih problemov, kot so recimo v INA Nafti. Za pripravo stabilizacijskega načrta se bo potrebno povezati tudi z nekaterimi drugimi strukturami na republiški Jani D. V. Paveo in medrepubliški ravni. naprej, praksa pa nas uči, da so izdatki v zdravstvu najvišji prav v zadnjih treh mesecih. Izgubo so povečali še visoki izdatki specialističnega zdravljenja, zobne nege, prevozi z reševalnimi vozili, nekaj manj pa še prekoračitev stroškov za osnovno zdravstveno varstvo, zdravila in za denarne dajatve. Dobrih 7 milijonov izgube do konca leta terej, kot kaže, ne bodo uspeli pokriti. Radgonsko zdravstvo je danes v namanj zavidljivem položaju v Pomurju, saj se tudi stroški (naraščajoče cene naftnih derivatov, hrane) dvigajo takorekoč iz dneva v dan. Sanacijski ukrepi so že pripravljeni in jih že izvajajo, vendarle pa jih morajo dosledno upoštevati, delavci v zdravstvenih organizacijah, strokovni delavci, organi skupnosti in uporabniki s spremenjenim odnosom do zdravstva, tudi tako, da bodo globlje posegli v lastne žepe. Vsekakor pa nekaj čez 22.000 zavarovancem (18.500 delavskih in čez 4.000 kmečkih, aktivnih 7.943) zdravstvene pravice ne bodo omejene. ■ Bo sindikat šel do konca? i ■ Vodstvo te tradicionalne delav- kjer si že dalj časa časa uopuve- delovnega časa in navsezadnje * | ■ ske oreanizaciie v Pomuriu ie dniemn kako np cmp ležati le na rtncppaniu v da političnih delavcev — se zdijo kot glas vpijočega v puščavi, s čimer se dodatno zateguje tetiva na loku sicer lastne nam solidarnostne zagretosti in vzajemnosti: Ce sindikalisti priznavajo, da so premalo ,,tam sjrodaj” (med delavci, za stroji, med kmeti, v zadružnih organizacijah in še kje), to hkrati pomeni, da se ne (z)morejo v tolikšni meri poglobljeno in poznavalsko spoprijemati z vsem tistim, kar žuli neposredne proizvajalce. Samo za primer vzemimo izvoz, Govorimo eno, delamo drugo. Venomer znova poudarjamo, da morajo biti gonilna sila, s pomočjo katere bosta naša družba in delav- ski razred premagala zdajšnjo pa tudi dolgoročno stabilizacijsko preizkušnjo, prav komunisti. To je še posebej aktualno v dneh, ko centralni komite slovenskih komunistov namenja temeljiti analizi že prehojene in nadaljnje poti in seveda deležu komunistov pri tem svojo osmo sejo. Jasno je, daje do vseh teh izkušenj in nadaljnjih smernic mogoče priti le opirajoč se na izkušnje komunistov v življenjskih in delovnih okoljih. Njihove odgovore — kaj so v lastnih okoljih storili za večjo produktivnost, oživljanje oziroma vsaj ohranitev proizvodnje, vključevanje v izvozna prizadevanja, razvojno-razisko-valno delo, kako so varčevali z energijo in vse dragocenejšim reprodukcijskim materialom — strnjujejo v teh dneh v vseh osnovnih organizacijah in aktivih zveze komunistov. Žal pa se do tistega, česar so nam sicer polna usta, še vedno neodgovorno obnašamo takrat, ko bi morali sklepe s papirja uresničevati v praksi. Tak primer sta tudi dve nesklepčni seji radgonskega aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Od vseh 19 se jih je na prvi sklic odzvalo le 6, teden plečih nekaterih, najraje večjih organizacij združenega dela. Pa vendar gredo vsa ta prepričevanja, ki jih spremljajo ,.plazovi” napotil, stališč in sklepov, po polževo, če se že ne izjalovijo. Kaj ko bi delavska organizacija v duhu svojega poslanstva — torej ne z nekakšnimi operativnimi, strokovnimi posegi, marveč metodo sočasnosti — z roko v roki z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, celotnim samoupravnim sestavom in vodilnimi ter strokovnimi kadri, odločneje in odgovorneje zapregla po načelu: tekmujmo v delu s sorodnimi kolektivi v isti panogi!? Očitno je namreč, da marsikje manjka prav tekmovalnega — še bolje: zdravo konkurenčnega — ozračja, čeravno je res, da ga v zadnjem obdobju znatno dušijo že kar kronična pomanjkanja surovin, repromaterialov ali energije. Ob tem pa je nesporno, da ne kaže v nič dajati toliko naglašanih notranjih, skritih rezerv, ki tičijo v višji storilnosti zaposlenih, večji produktivnosti kolektivov (tj. kar največja izkoriščenost Komunisti pred novi#11 oblikami dela V vse težavnejših gospodarskih in političnih -0 no*';* hčini’' vajo odločilno angažiranost komunistov, se oprli ^jgonsk*Xirfe*1®!! metod dela tudi komunisti v osnovnih orSan*zacMat_munist» * f nfed1^ ustanavljanju so stalne akcijske konference med Akciji® a delu in sveti komunistov v krajevnih skupnosti ' unistov, n bodo pomenile stalno obliko dela oziroma zbore |j spr°,(! bodo le-ti iz posameznih osnovnih organizacij ana pri razvijanju samoupravnih odnosov, dohodkov« org^^MCli',?; ne programe in ostala pomembna vprašanja v de njh ot8aD . veda s tem konference ne bodo prevzemale vlog snOvne °r8 „ bodo sklepi obvezujoči le,.'če jih bodo sprejele v oV v * Bjenis Zaradi reorganizacije oziroma sprejetja novm us(gnavl) $ komunistov po 10. kongresu pa bodo pohiteli tu tov komunistov v krajevnih skupnostih. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih stavbnih mizarskih iz e pa Licitacija bo v petek, dne 30. 9. 1983 na Pušči in sicer: — za družbene dejavnosti od 8. do 9. ure — za vse ostale od 9. do 11. ure '■ no telefonU i Podrobnejše informacije lahko dobite p Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstvem d^rnoStm suje dela in naloge s posebnimi pooblastili m glavne sestre TOZD za mandatno dobo 4 let. -nio#11 'o pol®^ Kandidati za razpisana dela in naloge l?°®aSjadnje: -10dic'nS* gojev, določenih z zakonom, izpolnjevati se j,e|ek za — da imajo višjo šolo za zdravstvene delavce, |°vnip izk® nju sestre, opravljen strokovni izpit in 3 leta izp°ln Kandidati naj pošljejo pismene prijave z zdr3vStV M gojev v 20 dneh po objavi na naslov: ron jZte TOZD Zdravstveni dom Ljutomer. . ■ v 30 dn®n K Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvesti roka za sprejemanje prijav. smelejšem poseganju v energetska bogastva po ri -ob Muri (premog, nafta ipoJ- I Le po tej poti se bo tu4 JI spopadati s pojavi „zihei®’ ■ mlačnosti in samozadov J vnemarnega udrihanja čez I vo in sistem, kakor tudi | njem vseh mogočih in new 8 -n | izsiljevalskih sporazum h« dogovorov. Skratka, lazJ -ločevati zrnje od plevJ"?I cimo odločneje zoperstaa I in kriku glede novega delov« » časa, ki je post«."1" politični problem štev' a . j g Pamet v roke, trezno razmW I tisti najbolj Ti še I se več ravnati po zg1®®11' e 0 ’ vedno vlečejo, pa naj ® uvedbo dve ali triizmens ali I la v nekaterih kolek^ I začasno (trajno!?) iz | določenega števila de: e skupnih služb (n£Pr ojZVod- | režije!) v neposredno.P1 I njo ali . . . in se bi lahk * Le kasneje pa le eden jih je bilo pripravljeni in riti o svojih izkušnj .. jno«®! pri izvajanju štabi za 1^ no kako na to /Pogovor °' ukrepi. Morda so' , la50, zakaj je tako, dahž seje aktiva po dr g vse pre ležili. Opozorili so, ®sedaI»o ’ sestankujemo, tor J p 0 bo sestankih, od katerih šeV£dn koristi. Zakaj, vemo bi ? W nismo toliko zay > zaVezal*.> povedali v oči in sVoj bomo temeljito sp a se s nos. Vloga komumstoVAPantg^ kim ravnanjem kr ^ti \en je bila v naši P° ^ preizku^ mer kos tudi tezj.m P^ Ni dvoma, da b m d, g vodstvom, prebro^1 |e organ» darske te^ve ve^ cijsko enotni- Za o J ne sm ce v vrstah kom boSta P a prostora. Poti, k* Ijali v lepše gospkon^v nega izvoza Za o P-^ komu prvih vrstah boja P & kar iA In ko bomo delali^ wdi rezu se dogovorili, 0 drugačni, boljs • V. STRAN 6 VESTNIK, » kmetijska panorama IZKUŠNJE kmetovalcev OB BIKIH SE KONJI . 40-letni Franc Kiš iz Doline pri Lendavi ima s kmetovanjem Li u in ,udi slabe izkušnje. Kljub temu (slabim izkušnjam) Ploh ne pomišlja, da bi se zadovoljil s tem, kar ima, ampak “fflehno snuje kaj novega. Trenutno ga navdušujejo konji. Plani in pogoji »Naša kmetija že od nekdaj W za večjo, zato smo imeli Ph hiši (tedaj, ko še ni bilo ‘r.aWiJ konje. Z leti so stro-I' konje povsem izpodrinili, W pa želim na dvorišču in v ’levu spet slišati rezgetanje, v ™ namen sem že pripravil pro-s.°9 ki ga je treba le še oddati. Vsaj štiri konje bi rad Človeku je pač ob red-,m. delu potreben še nek Wček in & je to pravi ptiček, potem je lahko vese-'l'Popolno.” ^omačiji živi ob Francu oO-letna mati Gizela. Franc edinec in se še ni poročil. Piševa obdelujeta 10 hekta-™ etnije 8 in pol hektarjev je posestva, poldrug jyirpa imata v dolgoročnem Pridelujeta predvsem ^etos sta jo posejala K hektarjih. Pridelek s treh hpitarj^v hosta silirala, z dveh < lorjev pa bosta pospravila .- ^0 v zrnju. Kljub temu, da SL?B gruntu množica kmetij-" strojev, brez človekove KUPON: Prosim, da mi pošljete prospekt HLEVIT Pomanjkanje voluminozne POGOJE ZA ZREJO,ČE ŽELIMO USPEHE Svetin?,3 Po sod°bni tehnologiji, je zaprta. Hlev zapušča [e redko, zato pa so i• prav hjtro hleJa Pa’ toplota in snaga. Vsak lastnik večjega števila živali ve, kai p HLEVITA vam Predstavljamo HLEVIT - material za tla m °™’Na Hi e! "eh spLa' ^Porna proti učinkom gnojnice in kislin, mogoče jih je h 1 W!Va,i dobro počutijo, so čiste in lepo napredujejo. rpntimetrskem sloju. Hi c??ern° v vrečah po 50 kg, na beton pa ga nalagamo v tri do štin c razmerju- %* Hl&A zadostuje za približno en kvadratni m3ter tal. Maso popravljamo v razmerju. %ri'^lahk„c’en del cementa ter potrebne količine vode. . hjbEČNA—ln- la ^2 kuP*te v vseh prodajalnah gradbenega materiala, .zdeluje pa ga LJUBEČA onih kislinoodpomih in opečnih izdelkov — Celje. Celje %Sbn&i4 ni m pro-lahko pa EVIT na ~~63001 el- (063) (Ime in naslov) Kupon pošljite na naslov: LJUBEČNA-Industrlja keramičnih, kisllnoodpornlh in opečnih izdelkov — LJUBEČNA PRI CELJU, 630001 CELJE, p. p. 13_______________________z ?^TEMBRA 1983 pomoči seveda ne gre. Torejsta oziroma bosta nekaj delavcev tudi plačala. ,, Posvetil sem se živinoreji, ” je povedal Franc in nadaljeval: ,,Zdaj imam v hlevu 15 pitancev in 4 krave molznice. Te dajo kar precej mleka, vendar nisem zadovoljen s ceno: čudi me način ugotavljanja tolšče, saj se mi Zdi nemogoče, da bi bilo v mleku mojih krav le 3,2 odstotka tolšče. Zaradi tega je mleko seveda slabo plačano — le ’15,30 dinarjev. Prepiral se ne bom, rajši ga ne bom oddajal. Povečal bom stalež govejih pitancev. Letos sem že prodal 8 bikov, do konca leta jih bom prodal še šest. Okrog 15 glav pitancev oddam vsako leto. S ceno nisem ravno zadovoljen. Plačajo glede na odstotek klavnosti in ta je (podobno kot pri mleku) v primerjavi z drugimi nizka: 50 do 54 odstotkov naj bi bilo mesa. Morda je vzrok za tako nizek odstotek klavnosti teža pitancev; oddajam jih težke od 550 do 750 kilogramov. ” Ne oziraje se na pomisleke okrog odstotka klavnosti in na mnenje, naj bi živali plačevali po živi teži, bo Franc stalež pitancev povečal. Torej bo kupil nekaj stokilogramskih bikcev, čeprav je njihova cena visoka. Franc prodaja živino lendavski kmetijski zadrugi. Pri njej je dobil pred leti tudi posojilo, da si je lahko uredil hlev 13 krat 10 metrov, kupil je dva traktorja. . . Poleg opravil na njivah se veliko razdaja tudi v vinogradu. Upam, da je medtem rešil tudi problem oskrbe s pogonskim gorivom, kajti prav v času obiska so bile rezerve izčrpane, dela na poljih pa več kot dovolj. Franc Kiš je imel do dela na kmetiji vedno veselje in tudi zdaj ni spremenil odnosa do zemlje. S’ SOBOČAN TURNIŠČE: cene pujskov Kot kaže, je ponudba pujskov še vedno večja od povpraševanja. Pretekli četrtek so rejci pripeljali na turniško sejmišče 102 pujska, prodali pa so jih le okrog 70. Cene so se gibale od 6.500.00 do 8.000,00 dinarjev za par. I Pomanjkanje voluminozne krme, ki je posledica letošnje suše, je mogoče omiliti z nekaterimi ukrepi, ki jih lahko opravimo še tudi v septembru in oktobru. Ce intenzivno trav in j e nemudoma pognojimo (če tega nismo že opravili) z I dušikom (okoli 150 kg KAN na ha), bmo pospešili rast ruše in s tem povečali pridelek zelinja. Krmo pokladamo presno v hlevu ali pa jo živali popasejo. Trava ne sme iti v zimo bujneje razvita, ker bi jo napadla snežna plesen. Isto priporočilo velja v celoti tudi za travo, posejano na njivah. Mlada zelena krma v jesenskem obdobju vsebuje običajno več vode in manj ogljikovih hidratov kot zelena krma spomladi ali jeseni. Dopolnimo jo s krmo, pri proizvodnejših živalih pa še z žitom ali drugo škrobnato krmo. Namesto sena lahko pokladamo tudi koruzno slamo. Dobra koruzna slama po hranilni vrednosti ne zaostaja za pozno košenim travniškim senom, vsebuje pa manj beljakovin, ki pa jih zelena krma jeseni večinoma vsebuje kar precej. Posebno tokrat največje obveze prevzelo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki bo tej kulturi namenilo 800 hektarjev njivskih površin, v Kmetijskem kombinatu Radgona bodo peso zasejali na 350 hektarjih, v delovni organizaciji Ljutomerčan na 150 hektarjih, v tozdu Mursko polje KZ Ljutomer—Križevci na 180 hektarjih, v lastni proizvodnji Vinogradniškega gospodarstva Kapela pa bodo pesi namenili 25 hektarjev. V zadružni proizvodnji bodo največ sladkorne pese zasejali kmetje Kmetijske zadruge Panon-ka in sicer 650 hektarjev, v Kmetijski zadrugi Lendava so ji določili 250 hektarjev, v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona 200 hektarjev in pri kooperantih Vinogradniškega gospodarstva Kapela 40 hektarjev, medtem ko bodo kmetje v ljutomerski občini peso zasejali na 300 hektarjih površin. V kmetijskih zadrugah so že pripravili plane setve po posameznih temeljnih zadružnih organizacijah, izdelati pa je potrebno še podrobne programe po vaseh in za vsakega pridelovaca ter nemudoma pričeti z akcijo. Ta je takorekoč že stekla, saj zeleno koruzno slamo govedo rado je. V območjih, kjer je bil pridelek krme močno zmanjšan, kaže razpoložljivo slamo silirati ali posušiti. Pri siliranju koruznico na kratko zrežemo in po možnosti mešamo s travo ali drugo zeleno krmo. Koruznico, namenjeno za sušenje ali siliranje, poberemo kmalu potem, ko smo obrali storže, da preprečimo izgube in kvarjenje zaradi dežja. Povsod, kjer pridelujejo sladkorno peso, kaže listje z glavami v čimvečji meri izkoristiti za krmo. V manjših količinah ga pokladamo svežega, s tem da obrok dopolnimo s senom ali koruznico in da pokladamo več rudninskega dodatka. Večino listja pa kaže silirati. Pridobimo lahko silažo z ugodno hranilno vrednostjo. Pri siliranju je važno predvsem, da je pesno listje čim manj umazano od zemlje in da ima silos dober odtok za odvišni sok. Pesno listje sili- In še nekaj besed o pogojih pridelovanja sladkorne pese v prihodnjem letu. Osnovna cena je že znana in znaša 5,20 dinarja za kilogram čiste pese s sladkorno stopnjo 15,5. Cena je vsekakor spodbudna in ni razloga, da se pridelovalci ne bi odločali za setev iz ekonomskih razlogov, saj znaša pri pridelku 50 ton bruto dohodek po hektarju 260 tisoč dinarjev. To pa je gotovo dohodek, ki ga ni moč doseči pri vsaki kulturi. Za prihodnje leto je predvideno, da bodo pridelovalcem poravnavali stroške prevoza do oddaljenosti 15 kilometrov po ceni 20 par za kilogram, vsi ostali pogoji pa ostanejo enaki kot letos. Prav tako pa bo tovarna prihodnje leto plačala pridelovalcem tudi sredstva ramO tudi skupaj z zrezano koruzno slamo. Na njivah, s katerih smo pospravili krompir ali silažno koruzo, prav tako pa tudi na še ne obdelanih in nepose-janih žitnih strniščih lahko še letos posejemo prezimne krmne dosevke, ki so godni za košnjo že v aprilu. Za te dosevke izberemo predvsem tiste njive, na katerih bomo spomladi posejali koruzo za silažo ali za zrnje. V hladnejših območjih lahko konec septembra posejemo le ozimno rž (okoli 200 kg semena na ha; primerna je zlasti sorta danko). Ogrščico in rž gnojimo ob setvi le z okoli 100 kg/ha KAN, ob koncu zime pa zelo izdatno — z okoli 300 kg/ha KAN. Opozarjamo pridelovalce strniščnih dosevkov, ki so namenjeni za krmljenje v pozni jeseni (grašica, krmni grah in še zlasti ogrščica in repica), da dosevke, ki so jih ob setvi pomanjkljivo pognojili z dušikom, nemudoma dognojijo z dušičnim gnojilom (150 — 300 kg/ha). Kmetijski inštitut Slovenije STRAN 7 OGNJEODPORNA MINERALNA PLOŠČA NEGOR IZ BRESTA Ko gradimo, ne pozabimo na možnost požara brest negor 1. brest 2. 3. materiala in Negorljivost za raziskavo konstrukcij. MOŽNOSTI UPORABE 4 OGNJEODPORNIH MINERALNIH PLOŠČ obloga strešnih konstrukcij — mansard prezračevalni kanali obloge sten in stropov Vsako leto izginevajo v plamenih velikanska materialna sredstva, pogosto pa tudi človeška življenja. Tokrat ne bomo iskali vzrokov za katastrofalne posledice, pač pa bi radi opozorili na možnost, kako se zavarovati pred požari. Primer: plošči v ognju sta iz različnih materialov. Desna je navadna ivema plošča, ta se je takpj vnela, leva pa je ognjeodporna mineralna plošča NEGOR. O njej bo tekla beseda v tem kratkem prispevku. Plošče NEGOR izdelujejo v cerkniškem BRESTU. So plod večletnih, povsem njihovih raziskav. V obratih pod Slivnico je pred kratkim stekla serijska proizvodnja. Plošče so iz ekspandiranega minerala, vezanega z anorganskimi in organskimi vezivi. So iz negorljivih ali težko gorljivih snovi, imajo pa dobre toplotne in zvočno izolacijske lastnosti ter preprečujejo širjenje požara. Ne vsebujejo azbesta in podobnih materialov in so zdravju neškodljive. Zlasti pa je pomembno, da pri požaru ne sproščajo vnetljivih plinov In strupenih snovi. Povsem ustrezajo domačim in mednarodnim normam. Zaradi vseh teh lastnosti so zlasti uporabne v gradbeništvu in ladjedelništvu. Požar na ladji pomeni veliko katastrofo, zato so pri izdelavi, uporabi in vgrajevanju ključnih elementov normativi v ladjedelništvu še posebej strogi. Pravkar smo ,,navzoči" pri preizkusu 16 mm plošč NEGOR tipa GL-1, namenjenim ladijskim stropom. Preizkus so opravili na ljubljanskem Zavodu PRODAJA NEGOR PLOŠČ Slovenijales Vižmarje Slovenijales Celje Slovenijales Maribor Slovenijales Hoče pri Mariboru Slovenijales Zagreb, skladišče Sesveti Slovenijales Split, Duj-movača b. b. Metalka Ljubljana Javor Ljubljana, Celovška 268 5. 6. ■ 7. 8. 9. 10. predelne stene spuščeni stropovi obloge stebrov in nosilcev notranja in zunanja vrata garažna vrata negorljivo pohištvo določajo po priporočilih IMCO. Za verodostojnost preizkusa in rezultatov pa s podpisi jamčijo predstavniki domačih in tujih registrov, pri katerih so ladje v večini zavarovane. Seveda pa morajo biti preizkušanj tudi materiali, ki jih vgrajujejo v stanovanja, poslovne stavbe in po normativih JUS, DIN, SOLAS, ISO. Obdelovati jih je moč z lesno-obdelovanimi stroji in mizarskim orodjem. Tip GL-1 nastopa kot samono-silni element, tip LG pa je uporabna tam, kjer je statična obremenitev omejena. Uporabnost plošč povečuje tudi njihova različna debelina od 10 do 40 mm, še zlasti pa možnost oplemenitenja s težko vnetljivimi laminati, kovinskimi folijami ali furnirjem. V številnih kombinacijah z drugimi materiali so plošče NEGOR več kot primerne za stenske obloge, predelne stene, stropne in strešne konstrukcije, obloge nosilnih stebrov in konstrukcij, zračne kanale, zaščitne lopute pri prezračevalnih in klimatskih napravah, za jaške za električne kable, za vrata, negorljivo pohištveno opremo in še za marsikaj. SPUŠČEN STROP OBLOGA NOSILCA ZAŠČITA KABLOV A Vse to so ognjeodporne mineralne plošče NEGOR BREST CERKNICA! brest negor STRAN 8 sport p M Mi MM MM MM HM MM >MI ■ {Uspela telesnokulturna prireditev 1 Mladost 83 — 12. srečanje osnovnošol-* Evrope — Šport združuje lade. Preteklo soboto je bil v Mur- jal: „Za vse, ki imamo radi razgibano življenje mladih na športnem in kulturnem področju je danes praznik, kateremu smo dali ime Mladost 83 kot simbol vseh mladih ob bližajočem se prazniku dnevu pionirjev in kot (REZULTATI — 12. SREČANJA ŠPORT ZDRUŽUJE MLADE Atletika — pionirji — 100 m: 1. Sanson (Sz), 2. Špindler (Lj), 1- Horvat (MS); 300 m: 1. FUlop (VM), 2. Sanson (Sz), 3. Sebjan IMS); 1000 m: 1. Špur (MS), 2. Bognar (Sz), 3. Gomboc (Je); Ubijava: 1. Goršak (Bel), 2. FUlop (VM), 3. Sečkar (MS); Višina: h Vandari (Sz), 2. Harbusen (Je), 3. Forjan (MS); Krogla: 1. Kocsis (Sz), 2. Habjanič (Lj), 3. Fabjan (VM); Štafeta 4 x 100 m: • Szombathely, 2. Murska Sobota, 3. Beltinci. Pionirke — 100 m: I b Zčhler (Sz), 2. Ropoša (MS), 3. Legen (Lj); 300 m: 1. ZOhler to), 2. Kovačič (Lj), 3. Perger (MS): u600 m: 1. Nagy (Sz), 2. "^>5 (Lj), 3. Banfi (MS); Daljava: 1. Bokor (Sz), 2. Perger toS), 3. Horvat (Bel); Višina: 1. Lengyel (Sz), 2. Erjavec (Bel), 3. (Lj); Krogla: 1. Gombias (VM), 2. Perša (Bel), 3. Marft to)! Štafeta 4 x 100 m: 1.Szombathely, 2. Ljutomer, 3. Murska ^pbota; Ekipno: 1. Szombathely 89 točk, 2. Murska Sobota 64, 3. LMomer 59, 4. Beltinci 53, 5. Jenersdorf 40 in 6. Vas Megye 27 točk. I Namizni tenis — ekipno: 1. Sobota II. (Mekicar, brata Unger) Sobota 1, 3. Lendava, 4. Ravne, 5. Jenersdorf, 6. Szombathely. t'osamezno. j Kuzma, 2. Mekicar, 3. Benkovič, 4. Unger (vsi ( Taborniška orijentacija: 1. Gorica (Italija) 31,00 točk, 2. burska Sobota 29,08, 3. Gornja Radgona 27,68, 3. Lendava *n 5- Gornji Senik (Madžarska) 25,04 točk. mo tudi za to vrsto družbene aktivnosti, uspelo pripraviti tako množično srečanje mladine, tabornikov in športnikov. To znova potrjuje, da za množično društveno aktivnost in razgibanost ni dovolj le denar, ampak še kaj več. Predvsem veliko dobre volje, entuziazma, prostovoljnega dela in pripravljenosti za krepitev medsebojnega prijateljstva, sodelovanja in tovarištva. Tudi to nam je v teh časih gospodarskih in političnih preizkušenj potrebno. Zdaj je ponovno prišel čas, ko moramo obnoviti nekatere temeljne vrednote naše NOB in ljudske revolucije — enakopravnost, bratstvo in enotnost, suverenost Jugoslavije. Da tudi medsebojno solidarnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov na osnovi dela, ne pa česa drugega.” Prireditev Mladost 83, ki jo je režiral Jože Vild je lepo uspela. 'Zlasti je bil prisrčen uvodni na- stop najmlajših iz soboških vrtcev ter izredno privlačni zletni sestavi učencev in dijakov osnovnih in srednjih šol. Prireditev pa so popestrili pomurski taborniki, letalci in padalci Pa-račina in Murske Sobote, soboški radioamaterji, folklorna skupina iz Beltinec, združeni pevski zbori soboških osnovnih šol, pihalni orkester Štefan Kovač iz Murske Sobote in mladi športniki udeleženci mednarodnega srečanja. Prireditev si je ogledalo okrog 2.000 gledalcev. Po osrednji telesnokultumi prireditvi pa je bilo 12. srečanje osnovnošolcev — Šport združuje mlade, tokrat že tretjič v Murski Soboti. Prišli so iz Italije, Avstrije in Madžarske ter merili moči v atletiki, namiznem tenisu in taborniški orientaciji. Tekmovanje v atletiki je bilo na stadionu OŠ 17. oktober v Beltincih, tekmovanje v namiznem tenisu v Murski Soboti, preizkušnja v taborniških veščinah pa na 6,5 km dolgi poti na območju Prosenjakovce in Domanjše- ski Soboti pravi telesno kulturni Praznik. V lepem sončnem dopoldnevu je na nogometnem torišču Mure blizu tisoč ciciba-nov, pionirjev, pionirk, mladin-in mladink pripravilo pravo wsnokulturno manifestacijo. Kdsednik organizacijskega od-?ra in predsednik skupščine 1KS Jože Kovač je v pozdrav-nem nagovoru med drugim de-h - zaključna prireditev letošnjih aktivnosti na področju telesne kulture.” Slavnostni govornik predsednik skupščine občine Martin Horvat pa je med drugim povedal: ,,Prav gotovo izražam naše skupno zadovoljstvo, da je prizadevnim delavcem telesne kulture v občini kljub skromnim sredstvom, ki jih iz razumljivih razlogov namenja- vec. Feri Maučec sklepni prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu. Foto: F. M. ^ITENiS^mrlz ^pričakovano visoka poraza tekmovanja v MRLZ ni bil za Sobočane nič kaj vzpodbuden, "Mkov 80st°vanjih v Bjelovaru in Veliki Gorici doživeli dva Pfarti; v.no Vls°ka poraza. V srečanju s Partizanom so sicer izgubili šti-„ Sem ,tr?j«n setu, kar daje vedeti, da imajo premalo moči in živcev. ? Sa{inr^anju z Radnikom pa jim je uspelo premagati le tretjega igral-?as|i snio"°y mladinca Belužiča. Nobeden od Sobočanov m igral dobro, r ‘ sPet priJakovali od Močana in Šercerja. V naslednjem kolu Sobo-S. E°stujejo v Ljubljani proti Iliriji in v drugem kolu v Vitezu in PARTIZAN: SOBOTA 7:2 (Grantverger: Benko 2:0 2:1, Valentič: Šercer 0:2, Novakovič: Benke>2.0, ' httič u ,^ereer 2:1, Valentič: Močan 2:1, Novakovič: Šercer 2.1, HsSm ko 2:0 in Horvat: Močan 0:2). 2-0 F^očan 2:1, Radočaj L: Benko 2:0, Belužič: ! ercer 2.0, H 2:0, Radočaj M: Šercer 2:0, Belužič: Benko 1.2, »ercer 2:0, Belužič: Močan 0:2, Radočaj M: Benko 2:0). M. U. STRELSTVO rOKAL POMURJA Žmavc in Murska J®*>ota zma9°valca "’’itn' 1 nam. Klub Je Pripravil drugo padalsko tekmovanje za pokal 18), se ie ™on> popularizacije tega športa v naši pokrajini. Tek- (6) inT^'0 2® padalcev in padalk iz Paračina (3), Maribora Sk, metr„Murske Sobote (3), ki so tekmovali v skokih na cilj z n v' Prireditev je uspela, odslej pa naj bi bila vsako leto v n^z ka»L»°1nkurenci je po treh skokih osvojil prvo mesto Žmavc °. Kar^ke točke> Pred Simičevo (Paračin) 0,18, Vidovičem SC?'n (Mb)^?,^) MO, Cušom(Ptuj) 0,91, Pojbičem(MS) 1,17, £ V® 3>08> Kranjc-Vrečkovo (Mb) 3,18, K-ik 3’ 99 t » kazenskih točk itd. Ekipno: 1. Murska Sobota 1,77, . Pn >r H. 3$ oa rih01- 1 10.17, 4. Paračin 14,68, 5. Ptuj II. 31,40 in S2°^em ‘"“sldhtočk. s,ezo in ^dalskem tekmovanju so slavnostno odprli vzletno-Pripravili letalski miting. °B Ravnici ^Ubnovili strelski dom »i / V Vs , ’ 25 ieti ^^o^ti^ or8a-OLSoij ?a so On ” .Posamezni-Vw1111 del« 1,111 kraJani s (900 ur). V talino jdom je tako z^ VV’>iU 2a stJ , .° Jurkovič .Mild011 Ve^ krožek na SL S° 2asltJ^ dobitev- Ob 111111 Pt’^mez- ---------------- nikom podelili priznanja. Plaketo in priznanje pa je prejela tudi strelska družina Jovo Jurkovič od republiške in občinske strelske zveze ter ZTKO občine Gornja Radgona. Ob praznovanju 25-letnice strelske družine Videm ob Ščavnici so pripravili medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zmagala je SD "tišina s 1290 krogi pred SD Ljutomer 1288, in SD Noršinci 1276 krogov. Med posamezniki pa je zmagal Drago Pertoci s Tišine z 275 krogi. PRL - moški REZULTATI — 1. KOLO Polet: Bistrica Polana : Lendava Radgona : Toko Beltinka : Ljutomer 33:30 22:21 19:19 29:17 REZULTATI — 2. KOLO Bistrica : Ljutomer Toko : Beltinka Lendava : Radgona Polet: Polana Toko 2110 15:20 28:27 18:14 prel. 47:46 3 Beltinka 2 1 0 1 56:45 2 Lendava 2 1 0 1 39:36 2 Polet 1 1 0 0 33:30 2 Polana 1 1 0 0 22:21 2 Ljutomer 2 1 0 1 37:44 2 Radgona 2 0 1 1 33:37 1 Bistrica 2 0 0 2 45:53 0 PNL REZULTATI 5. KOLA Crenšovci: Bakovci Turnišče : Lipa Mostje : Beltinka Ljutomer : Veržej Hotiza : Dobrovnik Carda : Petišovci Beltinka 5 4 1 0 1:1 5:0 2;4 1:3 2:2 2:0 18:7 9 Petišovci 5 3 1 1 7:3 7 Carda 5 3 1 1 9:6 7 Veržej 5 2 2 1 9:6 6 Hotiza 5 2 2 1 6:6 6 Dobrovnik 5 2 2 1 10:11 6 Crenšovci 5 0 4 1 8:9 4 Mostje 5 1 2 2 10:11 4 Bakovci 5 1 2 2 7:9 4 Turnišče 5 1 1 3 11:11 3 Lipa 5 1 1 3 4:13 3 Ljutomer 5 0 1 4 5:12 1 II. MNL - zahod LESTVICA PO 3. KOLU Grad 3210 8:3 5 Serdica 3 2 0 1 12:4 4 Cankova . 2 1 1 0 6:1 3 Križevci 3 1 1 1 6:3 3 Romah 2 1 1 0 3:1 3 Rogašovci 3 1 0 2 3:8 2 Tromejnik 3 1 0 2 6:12 2 Slaveči 3 0 0 3 3:15 0 MNL - mladina Boris Hegeduš po P°murje izpadlo ■ v ka^Srebuj1^. tekm> so hokejisti Pomurja iz Murske Sobote s° Sok/r811?5*^ tekmo z domačo Mladostjo z 0:1. O izidu 018ol, "Ocani dobro zaigrali je odločila 65 minuta, ko je bil LESTVICA PO Rakičan Radgona Apače Puconci Bogojina Šalovci Dokležovje Tišina Pušča Tešanovci 3. KOLU 3 3 3 3 3 3 2 2 3 3 3 2 2 1 1 1 1 0 1 1 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 o o o 1 1 2 1 1 3 3 11:5 16:1 8:3 9:8 9:9 15:6 10:5 5:4 1:21 3:25 6 5 5 3 3 2 2 2 0 0 SEPTEMBRA 1983 SD Mura in Bukovec prvaka Končano je bilo tekmovanje v občinski strelski ligi Murska Sobota, kjer je sodelovalo 30 ekip s 415 strelci. Naslov prvaka v ekipni konkurenci je pripadel SD Mura (10712) s 137 točkami pred SD Panonija (10632) 131, SD Noršinci (10543) 121, SD Koloman Flisar Tišina (10409) 114, SD Grafičar Murska Sobota (9838) 83 točk itd. Med posamezniki je zmagal Branko Bukovec (Tišina) s 3612 krogi pred Andrejem Šiftarjem (Mura) 3592, Janezom Horvatom (Mura) 3585, Karlom Turnerjem (Noršinci) 3584, Martinom Karom (Panonija) 3558 krogov itd. KOMENTIRAMO ODLIKE KOLESARJA Na nedavni zelo dobro organizirani kolesarski dirki za 5. pokal KS Tišina verjetno za povprečnega gledalca ni bilo presenečenje, da sta v osrednji dirki članov in mladincev na 55 km dolgi progi zmagala nekdaj znana pomurska kolesarja Jože Kavaš (33) in Ciril Škafar (27). Tudi poprečna hitrost, ki stajodosegla (nad 42 km) in tehnično dovršen pobeg v sredini proge ni presenetil, saj gre za tekmovalce (Kavaš), ki je poleg številnih uspehov leta 1973 postal državni prvak v turistični kategoriji in za nekdanjega mladinskega reprezentanta (Škafar), ki je bil leta 1975 tretji na rang lestvici jugoslovanskih mladincev, takoj za Bojanom Ropretom in Bojanom Udovičem. Strokovnjaki kolesarskega športa pa s tem uspehom vendarle niso zadovoljni. Medtem ko izrekajo vse priznanje veteranoma, pa se zaskrbljujoče sprašujejo, kaj je vendar s pomurskimi mladinci, med katerimi sta dva celo uvrščena v perspektivni športni razred, ki imajo letos nad 30 nastopov in okrog 20.000 km treningov. Kako so jih lahko prehiteli že vrsto let neaktivni tekmovalci, ki se s kolesarstvom ukvarjajo le rekreacijsko? Po vseh kolesarskih normah se kaj takega ne bi smelo zgoditi mladincem, ki so dobri tekmovalci in so svoje sposobnosti dokazali z zmagami na pomembnih dirkah. In kje je potem vzrok za neuspeh? Po našem mnenju jim manjka skromnosti, trdega dela in tovarištva v ekipi, kar smo že večkrat poudarjali, vendar razen velike užaljenosti posameznikov nismo ničesar dosegli. Nobenega dvoma ni, da mladinci Ceh, Berden in Titan ne bi mogli slediti ubežnikoma. Toda tega nobeden od njih ni storil, četudi sta jih po 30 km vožnje trener in vodstvo dirke opozorila, da imata ubežnika že 1 minuto in 40 sekund prednosti in da ta prednost narašča. Prav tako ni bilo mogoče pričakovati, da bosta vodeča kolesarja omagala in da bodo svoje sposobnosti pokazali na koncu. Šele v zadnjih dveh krogih so dojeli resnost stanja ter s paničnim in neorganiziranim lovom za ubežnikoma skušali nadoknaditi zamujeno, kar pa ni prineslo drugega kot težji padec enega izmed zasledovalcev. Spominjam se, ko je na enem izmed sestankov Jože Kavaš posredoval mladim tekmovalcem nekaj bogatih izkušenj, pa mu je eden od njih takole odgovoril: ,.Tovariš Kavaš, ne boste zamerili, če vam povem, daje danes kolesarstvo čisto nekaj drugega kot v vaših časih.” Ni res, dragi mladi tovariši! Tudi danes moraš priti prvi skozi cilj, če želiš zmagati. Da pa to lahko dosežeš, moraš nadzirati dirko, organizirati napade, loviti ubežnike, nuditi pomoč sotekmovalcem, se boriti in nikakor podcenjevati. Natanko tako kot pred 30 leti. To sta vam Kavaš in Škafar dokazala. Svileni dres, bele rokavice, takšna in drugačna taktika,, to je samo okras kolesarstva. Trdo delo, skromnost in tovarištvo med tekmovalci je pa že zdavnaj preizkušeno in tudi danes veljavno zagotovilo uspeha. Tudi pokali in kolajne, ki sta jih na tej dirki prejeli kot prvaki Pomurja v različnih kategorijah, vam ne morejo biti v uteho. % Janez Srež — SRL — ŽENSKE —— .................- VODI POLANA 1 V četrtem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige vzhod je Polana v pomurskem derbiju v Gornji Radgoni premagala domačo Radgono 19:10. Najboljše strelke: Horvat 6, Lilk 4, Kavaš 3, Kociper 3 pri Polani ter Petek 5, Mlinarič 3 in Hamler 2 pri Radgoni. Rokometašice Beltinke pa so doživele visok poraz v Šmartnem 8:26. Strelke za Beltin-ko: Zakojč, Hozjan, Baša in Puklavec, vse po 2. V naslednjem kolu igrajo: Polana : Lisca, Beltin-ka : Brežice in Velenje : Radgona. ■ n— KOŠARKA —... . ------ --------------— Dve zmagi Pomurja Kadetinje Pomurja so v zaostali tekmi slovenske lige — vzhod premagale Rogaško 46:36. Strelke: Kuharič 11, Norčič 10, Lopert 10 košev. V predzadnjem kolu pa so Sobočanke slavile nad ekipo Cometa 42:38. Najboljša strelka Kuharič je dosegla 16 košev. Kadeti Pomurja pa v istem tekmovanju v predzadnjem kolu izgubili z Libelo 71:72. Kadetinje Pomurja so na drugem mestu, kadeti pa na tretjem. Po četrtem kolu vodi Polana s 7 točkami. Poraz Poleta V četrtem kolu tekmovanja slovenske moške rokometne lige je soboški Polet nepričakovano izgubil tekmo s Prulami, čeprav je ves čas bil v vodstvu. Gole za Polet so dosegli: Horvat 8, Varga 7, Katona 5, Benko 4. V naslednjem kolu igra Polet doma s Sevnico. TORBAL TURNIR Sobočani četrti V Stuttgartu v ZR Nemčiji je bil ob praznovanju 25-letnice invalidskega športa mednarodni torbal turnir, na katerem so sodelovale ekipe iz šestih držav. Med njimi je nastopila tudi ekipa medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota in med 18 ekipami zasedla 4. do 5. mesto, kar je lep uspeh. Ekipa Murske Sobote je nastopila v postavi: Štefan Maučec, Drago Potočnik in Dušan Korošak. I. ONL Lendava REZULTATI — 4. KOLO Renkovci: Nafta 1:2 Olimpija : Bistrica 3 : 0 Graničar : Panonija 1 : 1 Kobilje : Nedelica 1 : 3 Odranci : Mladost 4: 2 - Nedelica Odranci Olimpija Nafta Mladost Renkovci Panonija Kobilje Bistrica Graničar 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 2 2 0 1 0 o o o o 1 o o 3 0 1 1 0 1 1 1 2 2 1 3 3 3 12:5 13:8 10:5 6:5 10:8 5:5 3:5 7:10 1:8 4:12 8 6 6 5 4 4 3 2 1 1 II. ONL Lendava REZULTATI — 3. KOLO Polana : Zvezda 5:0 Kapca : Žitkovci 2:5 Pince : Lakoš 0 : 4 Lakoš Žitkovci Polana Kapca Zvezda Pince 3 3 3 3 2 1 3 1 3 1 3 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 2 2 3 12:3 14:6 10:7 7:10 6:13 3:13 6 5 3 2 2 0 KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU Rebeki (Puhar) še državni naslov Konjeniški klub Ljutomer je v nedeljo pripravil sklepne letošnje dirke. V središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa je kajpak bila dirka za državno prvenstvo triletnikov. Prijetno je presenetila Rebeka z Brankom Puharjem iz Veržeja, ki je na 2200 m zmagala s časom 124,3 pred Ilono (Cvetko, Maribor) in Lerom II. (Mirko Hanžekovič, Veržej). Tako je Rebeka poleg republiškega naslova osvojila še državni naslov. Sicer pa so največ uspeha imeli domači kasači. Izmed šestih voženj so zmagali kar petkrat. Zmagovalci v ostalih dirkah so bili I. dirka (3—12 letne kasače)1600 m — Leopoldina (Vlado Žnidarič, Staranova vas) je zmagala v obeh tekih. Dvoletniki 1400 m: 1. Dorica MS (M. Slavič, st.) 1:30,1, 2. Ani MS (M. Slavič, ml.), VI. dirka 3—12 letne kasače — 1600 m Rebeka (Puhar, Veržej), 2. Lareta (Fras, Veržej), 2. Psina II (T. Slavič, Ljutomer). Rebeka z voznikom Brankom Puharjem iz Verieja po zmagi na državnem prvenstvu triletnikov v Ljutomeru. Foto: T. Gider STRAN 9 naši kraji in ljudje DOLINA PRI LENDAVI Resničnost in domišljija Če bi Dolino pri Lendavi obiskali popoldne, ko se delavci vrnejo iz tovarn, kmetje s polj in iz vinogradov, otroci pa iz šole . . . tedaj bi prav gotovo v vasi bilo čutiti živahnejši življenjski utrip. Ker pa smo se v naselju pomudili dopoldne, so bila marsikatera vrata zaklenjena, še v vaškem bifeju ni bilo značilnega gostilniškega vzdušja. Ne glede na vse to pa je vendarle nastala naslednja reportaža. ZGODOVINSKI ROMANI TELEFON PRIHAJA Mnogo je še krajev, kjer si nenehno prizadevajo da bi dobili telefon. Tako tudi v krajevni skupnosti Orešje-Dolina, kamor še spadata Pince-Marof in Benica. Dela so na tem območju naposled stekja in najkasneje prihodnje leto bodo ti kraji lendavske občine povezani s svetom. To bo pridobitev, ki ji skorajda nr enake, pravijo v Dolini. Enako velja za vodovod. Dolgo so čakali nanj! Priključili se bodo na vodovodno omrežje iz' Lendave. Tudi tokrat bodo zavihali rokave pridni voja-ki-graničarji, ki bodo menda napeljali glavni vod. Priključke po vaseh pa bodo zmogli krajani sami. Načrtujejo, da bo voda pritekla prihodnje leto. skemu domu. Zaenkrat stoje le zunanje stene in nad njimi je položna streha, v naslednjih tednih pa naj bi bila podoba gradbišča povsem drugačna. Torej bodo storili vse, da bi bile sanitarije čimprej urejene, prav tako slačilnica, soba za sestanke in prostor za igranje namiznega tenisa. Gradbeni in drugi materiali V Dolini imajo kulturno društvo Sandor PetOfi, ki ima dramsko in recitacijsko sekcijo, folklorno skupino, ženski oktet, v vaško-gasilskem domu pa imajo tudi knjižnico. Imeli smo srečo, saj smo tam našli Alenko Hatlak, ki knjižnico vzorno vodi že tretje le- PRIDNE GASILKE Franc Szabo iz Doline se veliko ukvarja z gasilstvom. Povedal je, da so društvo ustanovili pred 53 leti, da šteje 58 članov, da imajo dve motor ki z zmogljivostjo 800 in 400 litrov na minuto. Pozabil tudi ni na organiziranost gasilcev, zato lahko zdaj zapišemo, da imajo poleg desetine odraslih še ženski in moški mladinski in pionirski. Zanimivo in hkrati vredno pohvale je, da v gasilskem društvu delujejo tudi mladinke in pionirke. Sploh pa je delo pri gasilcih zelo privlačno, zato rezultati ne izostajajo. Nekaj dosežkov: mladinke so občinske prvakinje, na republiškem tekmovanju v Ribnici pa so zasedle osmo mesto, kar je vsekakor tudi velik uspeh. V Dolini si bodo prizadevali zgraditi požarnovarnostne vodnjake, saj se zavedajo, da sedanji 25-kubični bazen ni dovolj. ti Franc Szabo se zlasti udejstvuje pri gasilcih. Po ureditvi va-ško-gasilskega doma bodo na vrsti požarnovarnostni vodnjaki. VAŠKO GRADBIŠČE Sogovornik nam je s ponosom pokazal prizidek k vaško-gasil- Alenka Hatlak skrbi, da imajo vaščani Doline na voljo zanimive knjige. Letno jih izposodi 170. Prevladujejo mladi bralci. bodo stali okrog 500 tisoč dinarjev, torej veliko več, kot pa je 150 tisoč dinarjev, ki so jih dobili od interesne skupnosti za madžarsko narodnost. Razliko bodo nekako sami primaknili. Morda bodo do denarja prišli tako, da bodo priredili nekaj veselic. Te dni so namreč v večji dvorani položili nove talne ploščice in marsikaterega že srbijo pete. Z© ljubljanska banka POMURSKA BANKA Namensko varčevanje za 10 novih vrst posojila — Nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš — Plačilo stroškov za vzdrževanje ali adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše — Nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo za stanovanje ali stanovanjsko hišo — Plačilo stroškov za telefonski priključek — Plačilo stroškov za priključek na električno ali plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje ali kanalizacijo — Popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev — Plačilo uvoznih dajatev — Plačilo invalidskih pripomočkov in storitev rehabilitacije — Nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo ali gradnjo garaže — Plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih ali termalnih zdraviliščih Način pridobitve kredita: 1. Z rednim mesečnim varčevanjem ali enkratnim pologom in 2. na osnovi prodaje deviz Odplačilna doba kredita je od 5 do 10 let. Višina kredita je odvisna od varčevalne dobe in se giblje od 150% do 330% privarčevanega zneska ali 250% od vezanih dinarskih sredstev na osnovi prodanih deviz. Podrobnejše informacije o kreditih lahko dobite na sedežih poslovnih enot Pomurske banke v M. Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. ljubljanska banka to. Povedala je, da je v vasi pravzaprav podružnica lendavske knjižnice. V njej je 1300 slovenskih in madžarskih knjig. Izposoja jih vsako nedeljo med 13. in 14. uro, čepa jo kdo zaprosi za knjigo zunaj,, uradnega časa”, mu seveda tudi ustreže. Alenka je še dejala, da so se ljudje že nekoliko naveličali televizije (mimogrede naj povemo, da tudi v Dolini lahko gledajo madžarski . program iz pretvornika v Dolnjem Lakošu), zato spet segajo po knjigi. Največkrat si jih izposojajo mladi, ki jih je okrog 60 odstotkov, 40 odstotkov pa je starejših obiskovalcev. Slednji najrajši berejo stare zgodovinske romane. Ob resničnem življenju torej tudi nekaj domišljije! Sicer pa v Dolini letno izposodijo 170 knjig. POMOČ PEVKAM Ko se je vodja ženskega okteta izselil iz kraja, so pevke ostale same. Doslej jim ni uspelo najti naslednika. V vasi menda zdaj ni nikogar, ki bi prevzel to mesto. Glede na to, da bi občanke še naprej rade pele, se naučile novih pesmi, nastopale . . . jim bo potrebno pomagati. Ali v Lendavi ni nikogar, ki bi priskočil na pomoč? Po drugi strani pa so še naprej aktivni mladi plesalci, torej člani folklorne skupine. Menda jih največ sodeluje v lendavski folklorni skupini, zato seveda tudi doma če-sto zaplešejo, vsekakor pa ob 15. marcu kulturnem prazniku matičnega naroda in narodnostne skupnosti v Pomurju. Tekst in foto: S. SOBOČAN OBISKALI SMO KS KRIŽEVCI NA GORIČKEM pod streho I Vaščani Trimlinov so se letos odločili zgraditi vaški dom, d’*’1 tako omogočili normalno delovanje mladih, razvoj kulturne deja^ g nosti in delovanje gasilskega društva. Iz dosedanjih prispevke | krajani že zgradili, oziroma uredili vodovod, asfaltirali ceste, zg ■ dili transformator, gradnja vaškega doma pa bo gotovo nap s ■ akcija v vasi za katero se vsi zavzemajo. 91 starih milijo®® „j krajevnim ^samoprispevkom že zbrali, vse ostalo pa bodo n®P g s prostovoljnim delom. Na srečo imajo v vasi nekaj doon ■ darjev, ki bodo svoj prosti čas namenili zidavi,, pridno P I pomagajo tako najstarejši kot Jajmlajši. V vaškem dom«। _ I imeli kulturno dvorano, prostore za gasilsko društvo in pms g delovanje mladih in družbenopolitičnih organizacij. Te dni s® y z zidavo, upajo pa, da bo do konca leta dom pod s*r g prihodnjem letu pa dograjen. Pred nedavnim so ustanov g kulturno društvo, zato računajo, da jim bo na pomoč Pris | tudi kulturna skupnost. . s£ ZJ. Posebno pozornost namenjajo gasilskemu društvu, saj ■ vedajo, da živijo v neposredni bližini petrokemičnega komP . p g INA Nafte, kjer je možnost požarov nenehno prisotna. "J Razprava o stanovanj^1 politiki L . _ .. raznravlJaL V sindikalnih organizacijah v lendavski občim so zaceu > r uresničevanju stanovanjske politike. V osnovnih organizacija stagnira bno o tem temeljito razpravljati, saj kaže, da v lendavski o ^gnjaj® gradnja družbenih stanovanj, saj v delovnih organizacija večino sredstev za zasebno stanovanjsko gradnjo. Po neka e naj pa je še vedno veliko prosilcev za družbena stanovanja. V r ^najbi bi se sindikat opredelil do stanovanjske politike in sprejel sk e^, izboljšali razmere na področju stanovanjske politike. Na s up it nov sveta za stanovanjska in komunalna vprašanja in č a v(eV so spremljanje in proučevanje delovnih in življenjskih razmer ^jp. sprejeli nekatera izhodišča za razpravo v osnovnih organiza J RAZVOJNI KORAK NE BO ZASTAL? Čeprav so na območju Križevec na Goričkem dosegli v zadnjih letih več pomembnih pridobitev — obrat tekstilne tovarne iz Prosenjakovec, nova podružnična šola z vrtcem v Domanjševcih, asfaltna povezava G. Petrovci—Križevci, da omenimo le nekatere — spada križevska krajevna skupnost še vedno med manj razvite. Veliko je namreč še nerešenih problemov, potreb, želja . . . pripravljeno večino sredstev za postavitev dveh novih transformatorjev in razširitev telefonije in čakajo, kdaj se bodo izvajalci (DES oziroma PTT) lotili del. Tamkajšnje lovsko društvo pa je v sodelovanju s krajevno skupnostjo medtem uredilo akumulacijsko jezero, ki meri okrog 8 hektarjev, namenjeno pa je za potrebe lovstva, podtalnico in ribištvo — torej tudi za turizem. Ker so tamkaj regulirali del potoč- bi bila garaža s skladiščem. V DOMANJŠEVCIH so problem električne energije, kot kaže, naposled rešili. Postavili so dva nova transformatorja ter tudi delno razširili in obnovili omrežje. Čaka pa jih ureditev ceste proti Lončarovcem, ki jo bo treba dodobra gramozirati, saj pelje čez močvirni teren. Pa še izgradnjo nove mrliške veže imajo v načrtu in mogoče bodo kaj uspeli 'postoriti tudi pri vaškem domu. Krajani KUKEČA, ene najbolj odmaknjenih in žal tudi izumirajočih vasi, prav tako ne mirujejo. Pred nedavnim so zgradili prizidek pri vaškem domu, med letom pa so uspeli tudi urediti blizu 2 kilometra vaške ceste in postaviti nov most. Mar to zanje ni veliko? se lahko številu prebivalstva. C 60 h os°ta\oVS^ “es^in^^^ skupaj tukaj je skoraj tem® j kečuinvPanovah^^o^ jih je malo, seahkoP asllsi® razmerno velikim siCerJ domom z garaž o. prostore 0 niso končana, vendar P t silo že lahko korist«® zgradili tudi nov pot in uredili turn _0Jni % Kjer je volja, zaStal- kljub težavam torej n flR Knzevci na Goričkem v teh dneh (Foto: J. G.). Tukaj zavjje cesta proti Kukeču Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ko je denarja vedno manj tudi za krajevne potrebe, si prizadevajo, da bi uresničili zastavljene programske naloge. Tako imajo v KRIŽEVCIH že ne struge, je potrebno zgraditi še nov most, kajti zdaj morajo domačini na svoje parcele precej daleč okrog. Posebej med gasilci pa tečejo tudi priprave za gradnjo prizidka pri njihovem domu, kjer NORŠINCI PRI MURSKI SOBOTI (Fot®' Volja do dela in precej neučakanost^ jljavi telefonov, asfalti- neučakanost rahlo prekipe- otniobj^h-J^^iiirrf 'nmoi nz^lrlvaini Irilnma. D« ki ^inito v xl a 01516 plin- PW;DankOt °^iten pri’ umetn^ republišk;Lne8a ustvarjanja >reeni ? ekonomij, se "jiihi pra$ujejo in mi z RETJINE, ČETR- U1’ kako ne sre mi v ra-kko .^mogoče, da je Jlna nekoga S tret?6"0 P°dro^e> bS?1* za drugo, nekaj P°vsem Polovica o ono x s užbo, tretjina Pa me sje ?’ kar pravkar 5 ?a nekdaj del< 8ovorili ° PritK0’ dand13 Umsko in nit11 Že ta]? anes pa smo , d nP da ei” da nam Ž?tvid^ Da° kljunit; v zasebnem ne govorimo! ^5. MOČNEJŠI prebirate ali %vkolame)Pri*°Žnostne njnvore } govore in Dik^ov, naS'b vidnih Sih V> kultUrniAP°darstve' M0Ste najbjkgV ,ln dra-so vf d°gnali, Do?? so£neJši> hj1* iz S pnspodob ? Žal5« Še J e tudi ne‘ ioka^kih ’ krajevnih ali °M>nk±jih.- kjer 'n J]ajo» P1mr naboji!) ’'Pstr^e BPootl^ubljani Da bi ^jpaa alm Sre1”- tam tudi se - brž - Omogočimo jim delo, ki Tudi invalidi so lahko pomemben člen v ustvarjalni verigi, le možnost za primemo delo jim je treba ponuditi. Tu lahko veliko prispevajo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Na to v tednu, tednu invalidov, od 4. do 8. oktobra, še posebej opozarja komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov, ki jo v soboški občini vodi Marica Šiker. „Ne le v tem tednu,” pravi Marica Šiker, ,,skozi vse leto je treba invalidnim osebam posvečati primemo, nevsiljeno mero pozornosti in jih pritegovati k ustvarjalnemu delu v okoljih kjer živijo. Združeno delo je že doslej pokazalo veliko razumevanja. Odraz tega so invalidske delavnice. Hočemo organizirati še delavnice pod posebnimi pogoji. Med razmišljanji smo skušali najti tudi primemo obliko za duševno prizadete. V Murski Soboti smo po dogovarjanjih izbrali primeren prostor, kjer dvanajst takih invalidov opravlja nekatera manjša in ne preveč zahtevna dela za obrtnike Majdo Kolbl iz Murske Sobote, Alojzijo Slvic iz Lipovec in Slavka Ruglja iz Černelavec. Prav pridni so. Skoraj tekmujejo med sabo. Da bi vse šlo po pravi poti, je za te štiriurne zaposlitve, ki sodjjo v okvir delovne terapije, sklenil pogodbe z obrtniki Dom oskrbovancev Rakičan. Začetek je tu, to pa je lahko tudi spodbuda, da bi še krajevne skupnosti za tako ustvarjalno delo usposobile primerne prostore. Spomnimo se samo na nekatere opuščene šole, pa še kje drugje bi se našlo kaj prostora. Zavzemamo se predvsem za to, da pri takem ustvarjalnem delu spet ne bi začeli pritegovati davčnih vijakov. V takih primerih bi bilo to neumestno in nehumano. Nihče ne bo obogatel, delal bo pa le. Še se bomo trudili.” Tako naj bi torej v soboški občini delali v prihodnje. Občin- ska komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov se bo trudila, spodbujala bo tudi tiste, ki imajo dovolj sposobnosti in spretnosti za domačo obrt. Kaj vse zmorejo invalidi si lahko ogledate v sobo- ški galeriji. 5. oktobra. Otvoritev razstave bo Janko Stolnik Cilka Sukič se v utesnjenih prostorih v Cankarjevi ulici trudi, da bo izpod rok dvanajstih odnesla v skladišče čimveč zavojčkov z zamaški in kljukicami za perilo. Saj ne gre za kakšne norme, v štirih urah pa se da marskaj narediti. Cilka Sukičeva se pri tem trudi z vsemi pedagoškimi sposobnostmi. Foto: Albert Abraham TEDEN INVALIDOV 4. oktober—8. oktober 1983 Program: Torek, 4. oktober 1983 ob 16. uri Srečanje v šahu — klubski prostor Društva upokojencev Sreda, 5. oktober 1983 ob 10. uri — Otvoritev razstave ročnih del s kulturnim programom (Galerija) ob 11. uri — Razgovor: Invalidsko varstvo v občini Murska Sobota (Galerija) ob 16. uri — Kegljanje' na visečem kegljišču DRIŠ pri domu Društva upokojencev Četrtek, 6. oktober 1983 ob 16. uri Streljanje z zračno puško v TVD Partizan v Murski Soboti Petek, 7. oktober 1983 ob 16. uri Meddruštveno srečanje v balinanju na balinišču TVD Partizan Bakovci, združeno z otvoritvijo balinišča Sobota, 8. oktober 1983 ob 10. uri Razglasitev rezultatov športnih tekmovanj s — Galerija v Pokrovitelj: SEPTEMBRA 1983 podelitvijo priznanj Murski Soboti CIALNEGA VARSTVA MURSKA SOBOTA SKUPNOST SO- OBČINE plesna šola • kazina • ljubljana plesna revija v hotelu • diana • m. sobota 8. oktobra '83 ob 20. uri sodelujejo plesalci iz Canade in Jugoslavije N ATU RIŽEM NI SAMO GOLOTA V soboto dopoldne so v Banovcih ustanovili pomursko naturistično društvo. Je tako društvo v Pomurju potrebno ali ne? Dejstvo je, da veliko Pomurcev svoj dopust vsako leto preživlja ob morju in precej jih izbere enega od mnogih naturističnih kampov in plaž. Iz tega sledi, da je v Pomurju precej naturistov. Vse do letos pravzaprav ni bilo tehtnih razlogov za ustanovitev naturističnega društva v Pomurju. Z otvoritvijo naturističnega kampa v Banovcih pa so pomurski naturisti dobili pomemben objekt, kjer lahko uveljavljajo načela svojega ki so si ga zadali na ustanovnem občnem zboru: celotno dejavnost bo društvo razvijalo v duhu načel in olike mednarodnega naturi-zma. Osnovni namen je razvijati tak našin življenja, ki pomaga današnjemu civiliziranemu človeku, da se vrača k naravi in s tem k čimbolj naravnemu, tolerantnemu življenju, brez predsodkov, ki ovirajo njegov vsestranski razvoj. Društvo naturistov Pomurja bo vzgajalo svoje člane v naturističnem duhu s tem, da bo organiziralo različne prireditve. Za čim uspešnejše razvijanje najrazličnejših oblik rekrea- gibanja. In katera so to? Gre predvsem za zbližanje z naravo. Ni poudarek na tem, da so v svojih prostorih — kampih — brezoblačil, pomembno je, da je to le ena od značilnosti natu-rizma. Zdrava prehrana, borba proti vsem oblikam sodobnega zastrupljanja (kajgnja, alkohol . . .), uživanje vsega, kar narava nudi: mir, tišina, dajejo naturistu občutek pripadnosti 'in zlitja z njo. Naturizem torej ni nikakršen bav-bav, ki bi strašil, ki bi bil nemoralen, ki bi pohujševal. 26 pomurskih naturistov to dokazuje tudi s programom dela, tivne dejavnosti bo društvo sodelovalo z organizacijami in ustanovami, ki se ukvarjajo z varstvom narave, se borijo proti onesnaževanju okolja, v katerem človek živi, z rekreativno-šport-nimi dejavnostmi, s turizmom, posebno z naturističnimi kampi. Ne moremo reči, da bodo naturisti v Pomurju osamljeni, saj je v Sloveniji ustanovljenih več društev, ki so povezana v zvezo, in tako organizirano delujejo v tem prostoru. Začetki torej so in Pomurci so kar junaško zagrabili in prebili ledino tudi na tem področju. SREČANJE V objemu cvetlic Ko zaidemo iz asfaltnega vrveža v mir in prostranost narave, nas zamika, da bi vsaj delček te lepote ohranili. Francu Sčunčarju, upokojencu iz ulice Oktobrske revolucije 5 v Murski Soboti, se je to gotovo posrečilo. Skupno z ženo Anico sta namreč sredi mestnega vrveža uredila zares lep vrt. Za oko je prečudovito pogledati cvetlični vrt v živopisnih barvah. tus, ki mi je prejšnji mesec dal kar 29 cvetov, sedaj pa jih je ostalo še 11,” pravi z zadovoljstvom Franc Ščavnčar, ki ga dobro poznajo tudi soboški godbeniki. V njegovem cvetličnem vrtu pa sem naletel tudi na ciprese in lokvanje različnih barv, kar je nedvomno posebnost. Ne manjka pa tudi nekaj drugih vrst cvetlic, ki V CVETLIČNEM VRTU — Franc Ščančar med živopisnimi cvetlicami, ki jih je vzgojil sam. Še posebej ponosen pa je na kaktus, ki je imel pred kratkim celo 29 cvetov. Foto: M. Jerše. ,,Že od nekdaj sem se navduševal nad cvetjem. Zaradi tega sem sklenil urediti vrt, kjer bodo rasle tudi rože. Veseli me, ko gledam kako rastejo, jih negujem in vedno znova ugotavljam kaj zanimivega. Gojim gladiole, vrtnice, oleandre, še posebej pa kaktuse, katerih sem imel še pred kratkim okrog 40 vrst. Predvsem pa sem ponosen na kak- nadvse lepo uspevajo. Dokaz več, da je moč z negovanjem in ljubeznijo marsikaj narediti za svoje prijetnejše okolje. To pa je Francu Sčančarju iz Murske Sobote nedvomno uspelo. Milan Jerše STRAN 11 Graški jesenski velesejem OD 1. DO 9. OKTOBRA OKNO V MEDNARODNO GOSPODARSTVO VELESEJEM 80 PRIKAZAL NASLEDNJE STROKOVNE RAZSTAVE IN POSEBNE PRIREDITVE zdravstvena in življenjska pomoč informacijska tehnologija za urade BIT '83 . nega starih zgradb in ročno delo z roko v roki ponudba za hišo in stanovanje - moj dom -moj dragulj strokovna razstava Jesno jedro"-delo z lesom je pač zabavno kuharska umetnost na svetovni ravni -G as from odel . kmetijska posebna razstava - sveže sočivje o družinski sejem za ženo in moža sejemske modne revije mednarodna vinska po izkušnja vse za vsakdanje življenje: . pohištvo, tekstilni izdelki, radio, televizija, sp° in prosti čas, fotoaparati, nakit, ure, gospodinjski aparati... GRAŠKI VELESEJEM - Graški jesenski velesejem 1983prinaša na 155.000kvadratnih metrih površine mednarodno ponudbo blaga iz 35 evropskih in čezmorskih držav. NOVE IDEJE ZA VSE NAMENE Cena vstopnine je enaka kot lansko leto. Odpiralni čas: 9.00 do 18.00 VABLJENI - OBIŠČITE NAS! ČAS SEJMA -POMENI ČAS AVSTRIJSKEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA NAŠI TRGOVCI IN OBRTNIKI ZAGOTAVLJAJO KVALITETO IN UGODNE CENE SNA NAFTA ENDAVA 69220 LENDAVA RUDARSKA ULICA 1 TELEFON: 75-201 TELEX: 35-226 GOSPODARSKA ZBORNI^ STRAN 12 SIEMENS PHILIPS PHILIPS AVTOBANKA IZREDNA PRILOŽNOST OB NAKUPU! Prenosni radijski sprejemniki v stereo tehniki, kasetofoni, avto radijski sprejemniki, gramofoni svetovno znanih proizvajalcev, pre-2°sni barvni televizijski sprejemniki, velika izbira vrhunskih kaset •DK in Philips, BRAUN — mrežice za brivske aparate. Nudimo usluge v lastni strokovni delavnici. “*U®nio garancijo tudi na posamezne dele vseh prodanih proizvo-"°v- Sprejemamo jih v popravilo. M । zalogi imamo vse elektronke za barvne televizorje. Posebej pa 519 in PY 500-A. FINK LEIBNITZ - LIPNICA, Hauptplatz 35, telefon 3452/2751 NOVO! Na voljo dnevno od 6. do 22. ure AVTOBANKA — GRUnDIG TO JE ODPRTINA, KI JO IMA VSAKO OKNO! Sodobno opremljena banka za vse mednarodne bančne nudb — ugodne sejemske cene! V GRAŠKI BLAGOVNI HIŠI: Billerbeck-reklamni dnevi s svetovanjem, od 1. do 8. oktobra, v 3. nadstropju Jockey-reklamni dnevi od 1. do 15 oktobra na oddelku z moškim perilom, v 2. nadstropju Wolford nogavice — svetovalni dnevi od 3. do 8. oktobra, v 1. nadstropju Piere-Robert — predstavitev od 3. do 8. oktobra, na oddelku s parfumerijo, v pritličju Triumph — stezniki — svetovalni dnevi od 3. do 8. oktobra, na oddelku z ženskim perilom v 1. nadstropju. Velika prodajna razstava orientalskih preprog v razstavnem prostoru, v 4. nadstropju. Začetek zimske sezone v športni hiši z veliko novostmi za športnike Smučarski bazar pred športno hišo 7. in 8. oktobra NOVO: Boutiaue „Oregon" v Paradieshof-u. Športna oblačila, jeans, jopice, puliji. . . in modni dodatki. Za moške in ženske od 14 leta naprej. NOVOI Sejem pohištva v Gradcu — St. Peter, Koglerweg 50. Vse za opremo stanovanja. Lastna montaža pohištva—varčevanje z denarjem. RAZSTAVE NA SEJMU: Hala 1, južni prizidek. ,,Sport in rekreacija" z vsemi športnimi rekviziti. Kongresna dvorana 12, 1. nadstropje: pohištvo za kuhinje in jedilnice. © industrija stavbnega pohištva >61310 ribnica KASTNER 8.OHLER SEPTEMBRA 1983 STRAN 13 s dopisniki so zabeležili APAČE Obisk v krajevni skupnosti Krajevna skupnost Apače sodi med največje v gornjeradgonski občini, saj živi v enajstih vaseh 2.800 prebivalcev. Da je v taki krajevni skupnosti veliko želja in problemov, je povsem razumljivo. O tem nam je nekaj več povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Apače Hinko Režonja. ,,Nenehno načrtujemo nove naloge. Prav te dni končujemo z gradnjo prizidka k vrtcu v Apačah. Otroci so se že vselili, otvoritev pa bomo imeli 15. oktobra ob občinskem prazniku. V vrtcu bo prostora za 60 otrok, kar bo za nekaj let zadostovalo. Vrednost del je okoli 10 milijonov dinarjev, veliko sredstev je iz samoprispevka. Druga večja investicija je napeljava vodovodnega omrežja v Lutvercih. Vodo je dobilo 70 gospodinjstev. Ta investicija nas je veljala 2,2 milijona dinarjev. Tudi tu je precej sredtev iz samoprispevka in prispevka koristnikov vodovoda, pomagala pa nam je tudi območna vodna skupnost. V prihodnosti bi morali rešiti oskrbo z vodo še v drugih krajih, zlasti v strnjenih naseljih. Za uresničitev teh želja bi morali postaviti vodovodni stolp v Lešanah, vendar bi to precej stalo.” Že lep čas se ubadajo s telefonijo. Položili so glavni telefonski kabel od Podgrada do Apač, ki je že priklopljen. Rabili pa bi večjo centralo. V zadnjem času posvečajo tudi večjo skrb kulturi. Tako so začeli z obnovo kulturnih domov. Obnovili so dom v Žepovcih, zakar so posamezna gospodinjstva prispevala po 1.000 dinarjev, zdaj pa obnavljajo kulturni dom v Lutvercih. S tem upajo, da se bo kulturno življenje hitreje razvijalo. Ludvik Kramberger Sedmega septembra je odpotovala na delovno akcijo v Parafin mladinska delovna brigada „Štefan Kovač-Marko” iz soboške občine s komandantom Jožetom Šarkezijem. Med petindvajsetimi brigadirji je kar 22 Romov iz mladinskih organizacij Pušča in Vanča vas—Borejci. Obljubili so, tik pred odhodom z železniške postaje v Murski Soboti, da na delovni akciji ne bodo razočarali. V Paračinu so ostali do petindvajsetega septembra, torej bodo delali nekaj dni več kot je bilo predvideno. S/ m eTa lica LJUBLJANA, Dalmatinova 2 posveča posebno skrb oskrbi tržišča z izdelki za ekonomično izkoriščanje vseh vrst toplotne energije j SONCE GREJE VEDNO I NAJCENEJE Na voljo imamo kompletno opremo za izkoriščanje sončne energije, od kolektorjev do posebnih bojlerjev. Naprave delujejo v povezavi s klasično centralno kurjavo in kot dodatni vir se lahko uporablja električna energija. Imamo več vrst naprav za avtomatsko preklapljanje, glede na razpo-ložlpvo energijo. KAMINSKI IZMENJEVA- LEC TOPLOTE KIT - 2 Kaminski toplotni izmenjevalec KJT-2 nudi možnost ogrevanja dela stanovanja ali počitniške hišice. Uspešno izkorišča gorenje v kaminu in temperaturo dimnih plinov za ogrevanje vode v sistemu cevi, obenem pa ustvarja v prostoru prijetno domače vzdušje ob odprtem ognju. Naprava je izdelana tako, da jo je možno vgra-> je zadovoljen vračal v Nemšovo na seveda“ se-živi z ženo in dvema sinovoma, z že J ’ r8 ona se s sestro še kdaj srečal. Dejal je, j^-ažal J3bfe daj priti na Češkoslovaško, hkrati p ;nd voljstvo, da je spoznal družino svoj f. ljudi, ki živijo v Jugoslaviji. STRAN 14 VESTNIK, 29 kronika ITudi prejšnji teden v Pomurju ni manjkalo prometnih nesreč, ki so se v glavnem končale z lažjimi in hujšimi telesnimi poškodbami, Ifna oseba pa je umrla. Zaskrbljujoče je gotovo dejstvo, da [narašča število otrok, povzročiteljev različnih prometnih nesreč, kar opozarja, da bo treba na za-1 četku tega šolskega leta nameniti i še več pozornosti prometni kul-| turi mladih. Ne bo pa odveč tudi opozorilo občanom, da naj bodo |k>olj previdni pri čuvanju imovi-ne, saj je poraslo tudi število tatvin in vlomov. V ponedeljek, 19. septembra, °b 00.15 se je na magistralni čete stl v Crenšovcih zgodila promet-I na nesreča s hujšimi posledicami. | Brata Drago (20 let) in Stanko (Jerebic (18 let) iz Odranec sta se na parkirnem prostoru pred gostilno Jaklin v Crenšovcih prepirala in prerivala. Pri tem je Stan-bp vrgel na tla brata Draga in na B njem klečal. V tem trenutku pa I o39"’etni voznik Ivan Majcen iz | Murske Sobote, Iva Lola Ribarja *'■ z vzratno vožnjo speljal s g Parkirnega prostora in z blatni-I kom osebnega avtomobila zadel g “rata Jerebic. Drago je bil hudo ■ telesno poškodovan, Stanko pa ’zje. Po trčenju je Majcen od-■ Peljal proti Murski Soboti in av-I t0 Pustil na dvorišču Gizele Curič 1 ^Crenšovcih 69. Skril se je na Podstrešje, kjer so ga našli g belavci milice. I !?• septembra ob 18.05 pa so se | nJe otroci iz Murske Sobore pe-' s.kolesi z ulice Mikloša Kuz- a in zavijali na levo na ulico e’ana Kovača proti Cernelav-Takrat je iz središč i mesta fe voznik osebnega avto-I ™°bila Geza Hodošček (62 let), | le kljub zaviranju zadel 7-let-e8a G. K. Ta se je po padcu na te 'e 'ožje telesno poškodo- OTROcipOTZRodTHjlNKR^ ~ 1 M. p^dnost 5-letnega otroka Pr°tnef+ Rakičana je botrovala fan io 1 nesre^i v naselju Raki-je voaiv^^bta ob 18-55. Ko Stefan n L Osebnega avtomobila te °bnec (33 let) iz Rakiča- na peljal po Partizanski ulici v smeri Kotne ulice, mu je nenadoma izza zaustavljenega kmečkega voza pred vozilo pritekel otrok. Kljub močnemu zaviranju je zadel otroka, ki se je v nesreči hudo poškodoval in se zdravi v soboški bolnišnici. Tega dne ob 23.05 pa je prišlo do večje prometne nesreče v naselju Noršinci pri Ljutomeru. 75-letni Leopold Kosec, doma iz Ljutomera, Fulneška 3, je s kolesom brez luči pripeljal s stranske na regionalno cesto. V tem trenutku pa je iz smeri Ljutomera pripeljal voznik osebnega avtomobila Vlado Žnidarič (25 let) iz Stare Nove vasi 3. Prišlo je do trčenja, pri čemer je kolesarja vrglo po cestišču, kjer je obležal hudo telesno poškodovan. 20. septembra ob 9.10 se je zgodila huda prometna nesreča na lokalni cesti v Dolnji Bistrici, ki je posledica neprimerne hitrosti. 31-letna voznica osebnega avtomobila Marija Žibrat iz Dolnje Bistrice 109 je peljala iz Srednje poti Dolnji Bistrici. Pred rjaseljem Dolnja Bistrica je prehitevala voznika motorne kosilnice Martina Pršo iz Gornje Bistrice 141 in pri tem zapeljala preveč v levo na bankino. Zaradi neprimerne hitrosti jo je začelo zanašati na vozišču in jo vrglo v desni obcestni jarek, kjer je trčila v propust. Voznica se je hudo telesno poškodovala, pri trčenju pa se je vozilo vžgalo in povsem zgorelo. Iz gorečega avtomobila je voznico rešil omenjeni voznik kosilnice, škoda pa znaša kar 200.000 dinarjev. Žal pa hitra pomoč ni pomagala, saj je Žib-ratova 23. septembra v Kliničnem centru v Ljubljani podlegla poškodbam. 20. septembra ob 11. uri je bil povzročitelj nesreče na Poljski ulici v Bakovcih 13-letni otrok iz Dokležovja, ki se je pripeljal z dvorišča na cesto. 20-letna voznica Bernarda Cergoli ni mogla preprečiti trčenja, pri čemer se je otrok na srečo le lažje poškodoval. Voznik osebnega avtomobile Ludvik Škrilec (47 let) iz Ranko-vec pa se je hudo poškodoval v prometni nesreči 23. septembra ob 7.20. Na regionalni cesti iz Murske Sobote proti Gederov-cem ni mogel v naselju Vanča vas varno speljati desni ostri ovinek, zato je zapeljal v levi cestni jarek, trčil v drevo, nakar je vozilo odbilo nazaj na cestišče. Voznik je dobil hude telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša 50.000 dinarjev. Ob 19. uri tega dne je neizkušenost in neprimerna hitrost botrovala prometni nesreči, v kateri se je hudo poškodoval 22-letni Bojan Lebar iz Lendave. Na regionalni cesti Centiba—Lendava je namreč zapeljal v obcestni jarek. Trčenje maj voznikoma Dezi-derjem Železnim iz Moščanec, ki je zapeljal na levo stran ceste v avto Ane Borovič iz Odranec, kar se je zgodilo pri hiši št. 34 v Moščancih, je na srečo minilo brez telesnih poškodb. Zato pa je znašala skupna materialna škoda celo 60.000 dinarjev. 24. septembra je ob 14.30 voznica traktorja Cecilija Tratnjek (17 let) iz Renkovec peljala po regionalni cesti Dobrovnik—Murska Sobota. V Strehovcih je vključila desni smerokaz in naglo zavila v levo. Tedaj je za njo pripeljal voznik avta Ignac Fister iz Murske Sobote, ki je nameraval prehitevati. Pri trčenju sta se lažje poškodovala voznica traktorja in sopotnica avtomobilista Edita Kuronja iz Murske Sobote. Škoda znaša 30.000 dinarjev. JAVNI RED IN MIR M. J. Za Pomurje je značilno, da se stanje javnega reda in miru postopoma slabša. Število kršitev se je v 9 mesecih tega leta povečalo za 20 % naoram enakemu obdobju minulega leta. Ta ugotovitev kaže na poslabšanje družbene discipline in na pomanjkljivo samozaščitno ponašanje občanov. Kršitve javnega reda in’miru so v veliki rperi odvisne od prekomernega uživanja alkohola. Od 1.235 kršitev v 9 mesecih tega leta je bilo 893 storjenih pod vplivom alkohola. K temu veliko prispevajo tisti, ki alkohol spravljajo v promet, ker je njihov ledini namen, da naredijo čimvečji promet, ne zavedajo pa se posledic alkohola v družbi in družini. Zato je potrebno, da se na tem področju več angažirajo vse strukture, posebej pa gostinski delavci z namenom, da se zmanjšajo kršitve javnega reda in miru. Po vrstah kršitev prevladujejo: prepiranje in kričanje, pretepanje, omalovaževanje pooblaščene uradne osebe, točenje alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam in druge. Okrog 10 % kršitev odpade na omalovaževanje uradne osebe in neupoštevanja ukaza. Z malo tolerance in kulturnega odnosa bi se te kršitve lahko v celoti odpravile.*' Po kraju prevladujejo kršitve v: gostinskih lokalih, privatnih stanovanjih, cestah in ostalih krajih. Od vseh kršitev odpade na kršitve v privatnih stanovanjih 22 odstotkov, kar kaže na neurejenost družinskih razmer v mnogih družinah. Tudi na tem področju bi morali več storiti vsi dejavniki, ki skrbijo za zdrav razvoj družine, posebej pa krajevne skupnosti in centri za socialno delo. Med 1.199 kršitelji javnega reda in miru je 501 povratnikov, nekateri tudi večkratni, kar kaže na neustrezno kaznovalno politiko. Zato bo potrebno temu vprašanju v bodoče posvetiti več pozornosti. Po statističnih podatkih za 9 mesecev tega leta je bilo največ kršitev na območju občine M. Sobota (na 1000 prebivalcev) 12, G. Radgona 7, Lendava 6 in Ljutomer 5. Varčevanje z energijo doma in v delovni organizaciji vodilni Prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva TOZD GOZDARSTVO Lesna, stavbna in pohištvena industrija MARIBOR 1 traktor IMT 558 1 prikolica enoosna 1 kombibus Zastava 412 K 1 kamion kiper 4500 v voznem stanju — neregistriran KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o. izklicna cena 100.000 din/kom 15.000 din/kom 40.000 din/kom 50.000 din/kom Licitacija bo v nedeljo, dne 2. oktobra 1983, v Črncih pri Apačah ob 10. uri. Ogled vseh osnovnih sredstev je možen uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene, kupljena osnovna sredstva pa takoj plačati in odpeljati. Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano — sprejeto, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kvalitete ali kvanitete. Pri prodaji osnovnih sredstev mora kupec plačati še prometni davek. Vse informacije v zvezi s prodajo lahko dobite po telefonu na številko (069) 74-321 int. 54. Delavski svet TOZD TOVARNE POHIŠTVA LJUTOMER objavlja prosta dela m naloge VODJA VZDRŽEVANJA IN VARSTVA PRI DELU Pogoj: višješolska izobrazba strojne smeri z 1 letom delovnih izkušenj ali srednješolska izobrazba s 3 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe s kratkim opisom delovnih izkušenj in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: MARLES Maribor, TOZD TOVARNA POHIŠTVA LJUTOMER. Rok prijave je 15 dni od objave. tovarna V if Program TIM Laško tilTI laško Mk0 jOj^.Pnlovica proizvodnega programa delovne organizacije TIM brane in (ik, 2n^anka’ 19 30 ' 21.00 Androsove ži^aja Zabavnoglasbe- 21'45 Dnevnik, rwi„> Dnevnik, 22. uri. Pec, 17.25 ^7dl Prosim, 17.30 S lPan&k Zas' 19 Druč“ ,Paneptikum, • Avst^” kl magacin, ri ^201^*’ 1930 J1Ž 2L1 s Tl 8 Stari (TV ^.ln $°bra revija, ’Hp Sp°rt, g^°: , u. *z.zo Nočni MREŽE;] 19.30 Tv Narodna dnevnik, z . . ., : ' dnevnik, 20.00 Glasba, 19.3OTv 20.00 V družbi zabavno glasbena oddaja, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.40 Športna sobota, 22.00 Jugoslovansko ekipno prven- 12.00), 14.00 Tenis — finale Devisovega pokala, Jugo-slavija:Madžarska, prenos (slov, kom), 17.30 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine’83 prenos, 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Čas jazza, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Ludwig, Italijanska nadaljevanka (do 22.05) Lutkomedija, otroška serija, 18.00 Vabilo na komedijo, 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja, 18.45 Dvanajstica, rock glasba, 19.Q0 Telešport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 življenje brez konca, slovaška nadaljevanja, 21.55 Dober večer, zabavno glasbena oddaja (do 22.45) 8.50 TV v šoli: TV koledar, Narodna heroja brata Ribar, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Od Učke do Savudrije, Poročila (do 10.35), 16.20 Šolska Tv: Ves olj e — Obale vesoljskega oceana, 17.20 Poročila, 17.25 Kronika video C. D. 83 17.40 Zbis: Tri predice, 17.55 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Revija folklore, oddaja TV Zagreb, 18.25 Gorenjski obzornik, 18.40 Pisani svet: Ogledalo, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Bleasdale: Delavci na črno, angleška nadaljevanka, 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 40-let po kočevskem zboru, dokumentarna oddaja, 21.55 L Otrin: Pesem giba — Začetki baleta, baletna oddaja, 22.15 TV dnevnik II, 22,35 Kronika video C. D. 83 ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Mi in Tv, otroška oddaja, 18.15 Življenje knjige, 18.45 Gledalec, Urednik, zabavno glasbena serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50) J TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Varnost v prometu. Kakšno vodo pijemo. Odmor, ,,Ženski svet” 1939—1941, Energija vode, Poročila (do 10.35), 17.20 Poročila, 17.25 Kronika video C. D. 83, 17.40 Ciciban, dober dan; Zlatorog, 17.55 Jesenska serenada ’83, 2. oddaja, 18.25 Zasavski obzornik, 18.40 Mozaik Kratkega fihna: Poti in Sanje, jugoslovanska kratka filma, 19.05 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio Nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme, 19.27 Propagandna oddaja, 20.00 rodni teden Prvi medna-ekoloških in etnoloških filmov - Kranj ’83: Strupi, slovenski film. Če ljubite ta planet . . ., kanadski film, Cisto in varno okolje, švedski film, Na 'domačiji, slovenski film, Salamou 69, francoski film, 22.00 TV dnevnik II, Kronika video C. D. 83 ODDAJNIKI II. MREŽE: 17.25 TV dnevnik, 22.20 TV 17.45 Radost Evrope, prenos 10. jubilejnega mednarodnega festivala za otroke, 19.00 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, (do 22.00) OPOMBA: Izredni športni pregled (15 min) TV ZAGREB TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Čuvajmo knjige, Hormoni in proizvodnja mesa. Odmor, Matematika, Zaščitna narava. Poročila (do 10.35), 16.10 šolska TV: Vesolje — Obale vesoljskega morja, 17.10 Poročila, 17.15 Kronika video C. D. 83, 17.30 Zemljepisne posebnosti: Živi zakladi Japonske, angleška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Čas, ki živi: KZ Dachau, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radi.o nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 T. Pluch: Vas ob meji, avstrijska nadaljevanka, 22.30 TV dnevnik II, 22.50 Kronika video C. D. 83 ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 18.15 Znanost, 18.45 Zabavno glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, prenos iz Cankarjevega doma, L. Lebič: Novemberske pesmi, J. Brahms: Nemški Requiem op. 45, Bachchor iz Marbur-ga, 21.30 Povodi in sledi, oddaja iz kulture (do 22.00) TV ZAGREB /© ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB ____'____ atletiki, posnetek Po prostranstvih dok. oddaja (do TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.10 Sedem TV dni, 16.40 Poročila, 16.45 TV koledar, 16.55 Rokomet: Crvena Zvezda—Že-Ijezničar, 18.30 Mali kon-' cert, 18.45 Neobcezno 2, 19.30 Dnevnik, 20.00 Eldorado (film), 22.05 Dnevnik, 22.20 Koncem tedna. Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Moja domovina, 15.30 Doc Savage (film), 17.05 Sestanek brez dnevnega reda, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rdeči konj (nadaljevanka), 21.05 Morje, ljudje, obale, 21.35 športni pregled, 22.05 Športna reportaža, 22.25 Dnevnik. Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, '17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.00 Povabilo na komedijo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vojaški plašč (drama), 21.50 Argumenti, 21.20 Telo (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Ob dnevu rudarjev. Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, 20.55 Tretja generacija (film), 22.35 Dnevnik. Prvi program 8.50 TV v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 TV koledar, 17.25 Kronika gospiških občin, 17.45 Veselje Evrope, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Varaždinski baročni večeri, 21.30 Dnevnik. i Prvi progi am : 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika split- : skih občin, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Halo, dober večer, 22.05 Dnevnik. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA . TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Opoldanska redakcija, 14.50 Gentlemane Jimmy, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Igra in zabava, 17.45 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Caterina, 21.50 šport, 22.10 Nocoj. Prvi program H.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.00 Mustang (film), 16.35 Risanka, 17.10 Don in Peter, 17.15 Tfehnika za otroke, 17.40 Če-ladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Koncert po željah, 12.45 Budizem, 21.50 Sport. TV MADŽARSKA *4t5^ka TV; ttit ‘elJ haraveA?'1 >6-40 Meje a r’biČe- n 10 m>-^Žn^Ogije’ 5 minut 0 vPraša’, 17-20 Navz-^I’lQ8 00 Refi ?8ankarska Ste?0 TVAA^m-maga- Une:nik; ^tef. ka; 2> , ’ znanstvena Tv5r?anje v t« Sevnik; ,an« Kuj-fej, TV MADŽARSKA 8.10 Za otroke; 10.05 Galapagos: Živalski svet; 10.55 Kolesarstvo; 14.40 iLKOpER 15.40 35-letnica pionirskega naselja Csillabercl6.25 Malajski tigdr, 2. del; 17.45 Nigerijska tržnica;18.15 Slovite knjižnice, Szom-bathely; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Telepodij predstavlja: Dva moška pod posteljo, šaljivka; 21.25 Brahms: Koncert za violino; 22.20 Vso zlato sveta, francoski film. Življenje^lutk; 15.35 Folklora; 16.15 Pribočnik milostljivega gospoda, nadalj.; 17.35 Napoved sporeda; 18.00 Delta; 19.00 Tedenske aktualnosti, reportaže; 20.00 Poročila; 20.05 Mike Andros, ameriška nadaljevanka; 20.55 Družabna igra; 21.35 Franz Kafka: Pismo očetu; 22.15 Poročila. TV KOPER TV KOPER U.bolp11® j® ~ celo-’p^iljpp^ajo Peter eter v^Noiret -atlas 22-15 19.00 Risanke, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Trnova pot — tv nadaljevanka, 20.30 Lucy in njeni — serijski film, 21.00 London — dokumentarna oddaja iz serije Mesta, 22.00 TVD — nocoj, 22.10 Vročica sobotne noči: ,,Privatni grehi, javne vr-Jine” — celovečerni film — Igrajo: Lajos Balazsovits, Pamela Villoresi — režija: Miklos Janeso. 17.00 Lucy in njeni — serijski film, 17.30 Murphyjeva vojna — film — Igrajo: Peter O’Toole, Philippe Noiret — Režija: Peter Yatse, 19.10 Risanke, 19.30 Stičišče — tednik TV Dnevnika, 19.50 Velika dolina — serijski film, 20.45 Dekle iz podeželja — celovečerni film — Igrajo: Tony Martin, Vera Ellen — Režija: Henry Levin, 22.05 Sedem dni, 22.20 3O'let slovenskega okteta. j Prvi program 9.00 Jutranja poročila, ! 9.05 TV v šoli, 10.30 Prija-j zen par (film), 11.35 Po zmajevih sledeh, 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Prometna varnost, 17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Magacin Alpe — Jadran, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik, 21.50 Večerni šport. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30'Sila si, človek (film), 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček,- 18.00 Moda, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljudje, Moči, Mnenja, 21.00 Grk Kostas (film). Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Rojena včeraj (film), 12.15 Ljudje, moči, mnenja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 In tubo igra Huber, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Opereta (TV film), 22.00 Propad Gandhijevega sveta. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Opereta (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Obalni pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Človek Meier (drama), 22.00 Raport' iz vzhoda, 22.45 Večerni šport. TV MADŽARSKA PONEDELJEK: Ni sporeda TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku Z Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: 9. Mednarodni turistični in športni festival Kranj 82, 17.30 Dekle iz podeželja — film — Igrajo: Tony Martin, Vera Ellen. Režija: Henry Levin, 19.00 Športni pregled, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Trnova pot — TV nadaljevanka, .20.30 Veliki detektiv — serijski fim, 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.45 TVD nocoj, 22.00 Ob skodelici kave — glasbena oddaja, 22.15 Privatni grehi, javne vrline — film — Igrajo: Lajos Balazsovits, Pamela Villoresi Miklos Janeso. Režija: TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.10 in 15.05 Šolska TV; 10.00 Rappacinijeva hči, amer, film; 10.55 Nosorog; 17.10 Svet jezika; 17.55 Country-glasba, nastopata Peter in Paul; 18.15 Recept iz vbrša, spored studia Szeged; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 18. dela češke nadaljevanke; 21.05 Studio 83; 22.05 Spored studia Szeged; 22.40 TV dnevnik. 8.25 in 15.00 Šolska TV; 10.25 Žene z morske obale, pon.; 17.00 Hura, počitnice, sovjetski film; 18.10 Video strani; 18.20 Turizem 83, reportaža; 18.50 Obvestila službe za stik z javnostjo; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pravni primeri; 20.40 Še pol ni res, kviz; 21.15 Svobodna TV univerza; 22.00 Saragossa Band, neposredni prenos; 22.55 TV dnevnik. TV MADŽARSKA. 8.30 in 14.45 Šolska TV; 9.40 Ne zapuščajte v^iše ljubljene, sovjetski film; 10.55 Disko; 16.55 Kratek film; 17.45 Video strani; 17.50 Telešport; 18.20 Pedagoški forum; 19.30 TV dnevnik; 20.00 V spomin aradskim mučenikom; 20.30 Hrabra odločitev, nemški TV film; 21.20 Umetnina tedna; 21.25 Panorama, svetovnopolitiČni magazin; 22.25 TV dnevnik. T^V KOPER TV KOPER TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva, 17.30 Popi — mladinski TV fim, 18.00 Veliki detektiv — serijski film, 19.00 Obzorja, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Trnova pot — TV nadaljevanka, 20.30 Skrivnost treh kontinentov — celovečerni film — Igrajo: Marta Hyer, Carlos Thompson — režija — William Dieterle, 22.15 Turistični vodič — v sodelovanju s kompasom Jugoslavija, 22.30 TVD — nocoj, 22.40 Serijski film. 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola. Srečanje z znanostjo, 17.30 Skrivnost treh, kontinentov — film — Igrajo: Marta Hyer, Carlos Thompson — režija: William Dieterle, 19.15 Risanke, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Trnova pot — TV nadaljevanka, 20.30 Velika dolina — serijski film, 21.30 Ob skodelici kave — Glasbena oddaja, 21.45 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 22.00 TVD —-nocoj, 22.10 Koprska srečanja. 14.U0 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 17.00 TVD — novice, 17.05 TV šola: 9. Mednarodni turistični in športni festival Kranj 82, 17.30 'Jugoslovanski pevci; Alma Ekmečič, 18.00 Velika dolina — serijski film, 19.00 Risanke, 19.30 TVD — vse danes, 19.50 Serijski film, 20.30 Velika dolina — serijski film, 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.45 TVD — nocoj, 21.55 Video mix — Glasbena oddaja v živo, z glasbenimi željami I in nagradnimi igrami. Septembra 1983 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 30. SEPTEMBER — SOBOTA, 1. OKTOBER — Terezija NEDELJA, 2. OKTOBER — Mina PONEDELJEK,. 3. OKTOBER — EvaH TOltEK, 4. OKTOBER — Frančišek MEDA, 5. OKTOBER — Marcel ČETRTEK, 6. OKTOBER — kino LJUTOMER 1- oktobra ob 20. uri in 2. okto-Baa ob 18. in 20. uri ameriški zgo-davinski erotični film: KALIGULA”; 5. in 6. oktobra ob 20. uri no-nondandski film: ,,NEUNIČLJIVI MENI MORRIS”; SVOBODA” GORNJA RADGONA 30. septembra ob 17. in ob 19. not ter 1. oktobra ob 19. uri anacriška erotična komedija: »VROČE MAJICE”; 1 oktobra ob 17. in 19. uri anatrfki pustolovski film: ,,MOŽ K SAN FERNANDA II”; črenšovci L in 2. oktobra ameriška h—r rti ja „DVA SUPER BANDITA”; K oktobra kanadski barvni film: ..DEKLICE”; 'prodam. KRAVO S TELETOM, kontrola A, prodam. Ludvik Panker, Peča-MRd 79. M-3648 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in pomivalno korito prodam. Sonja Zeiko, Staneta Rozmana 13, Murska Sobota. M-3649 DRVA PRODAM. Brezovci 40. M-3651 SUHE BOROVE DESKE, debelina 5 cm, dolžina 4 m, prodam. Murska Sobota, Vrazova 6. M-3652 PARCELO NA VANECl, pri primerno za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M-3654 NEMŠKEGA OVČARJA, starega šest mesecev, prodam. Jože Baranja, Vanča vas 71/B. M-3655 OPEL REKORD 1900, letnik 1974, prodam. Skakovci 71. M-3656 PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Pintarič, Murska Sobota, Čopova 7. M-3657 GARSONJERO V CENTRU MURSKE SOBOTE, takoj vseljivo, prodam. Informacije pri Tiborju Hariju, odvetniku, M. Sobota. M-3658 ZASTAVO 101, 1100 M, junij 82, 22.000 km, z dodatno opremo, prodam, Šarkanj, Stara 8, telefon 24-277. M-3659 -TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam, Ficko, Murska Sobota, Lendavska 19/A. M-3660 AUDI 80, letnik 1975, prodam. Škafar, Tropovci n. h. M-3661 ZASTAVO 101 UGODNO PRODAM. Naselje 14. divizije 15, Murska Sobota. M-3662 GUMI VOZ PRODAM. Rankovci 69. M-3663 LEP NAGROBNI SPOMENIK z okvirjem prodam. Ogled na pogrebnem podjetju. M-3665 PEUGEOT 404 PRODAM. Telefon 23-079, naslov v upravi lista. M-3671 VW, starejši letnik, prodam. Štefan Tarnaš, Gornja Bistrica 130/A. M-3672 avtoklepar* t vo a v to ličar sl vo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Le'ndava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Sabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Pušan Loparmk, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva m uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Branko Prša I tako Se vedno je težko doumeti resnico, da nisi več med nami. Dom, ki si 8a katerem smo bili srečni, je ostal prazen. Odšel si od nas tja, kjer ni trpljenJa Hvala vsem, ki se ga še spominjate in krasite njegovo mnogo prerano goirl Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči mama, sestri Lizika z družino in Marika, brat Jani z družino in ostalo MOTORNO KOLO TOMOS 15 SLC, letnik 1983, mesec september, novo, prodam. Informacije po telefonu 78-230. M365O ZASTAVO 128, staro 15 mesecev, prevoženih 8.000 km, prodam. Bakovci, Poljska 35, telefon 76-058. Ogled po 15. uri. M-3666 IMT FERGUSON 542, star 1,5, 760 delovnih ur, prodam. Štefan Balažič, Renkovci 128, p. Turnišče. M-3668 DVE TELIČKI za nadaljnjo rejo, stari 15 mesecev, prodamo zaradi bolezni lastnika. Beltinci, Panonska 47. M-3669 ŠKODA 105 L NAPRODAJ. Marjan Rep, Jurij 15/A, p. Rogašovci M-3670 MEŠANI GOZD NA GORIČKEM (1 ha), blizu glavne ceste, prodam. Naslov v upravi lista. M-3673 JABOLKA: zlata parmena, london peping, jonatan, Ontario, po ugodni ceni prodam. Kupec nabira sam. Pečarovci 44, p. Mačkovci. M-3674 ZASTAVO 750, letnik 1979, ugodno prodam. Radenci, Porabska 7, telefon 22-704 — od 7.—15. ure. M-3675 AVTO VW 1200 PRODAM. Rajmund Vouri, Sotina 47, p. Rogašovci. M-3676 FIAT 126, letnik 1980, prodam. Jože Forjan, Lendavska 19, Murska Sobota. M-3678 ORGLE X-50 ELKA, LESLIE 150 W, original HEIMONT, prodam. Naslov v upravi lista. M-3681 OMARO, dva kavča, fotelja iri mizo za dnevno sobo prodam. Naslov v upravi lista. M-3682 JABOLKA ZA OZIMNICO ali jabolčnik (bobovec, meščanske), prodam. Karel Kahr, Križevci 138 v Prekmurju. M-3684 POHIŠTVO: kavč, omaro, mize, stole, fotelje, rabljeno, prodam. Ogled v soboto, 1. oktobra od 8.—12. ure: Staneta Rozmana 7/II — Ana Osadčev. M-3685 BOROV GOZD V NERADNOV-CIH in suhe borove plohe (,,fosli-ne”), prodam. Sebeborci 101. M-3686 KROMPIR SORTE IGOR, večjo količino, prodam. Banovci 7, p. Veržej. M-3687 TRAKTORJA STEYR IN FERGUSON, kombajn in razne druge kmetijske stroje prodam. Naslov v upravi lista. M-3687 GOLF, letnik 1980, prodam. Be-zovci 20. M-3788 KORUZO s 50-arske parcele prodam. Lebar Štefan, Hotiza 3/A. M-3689 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. E. Ružič, telefon 21-259 ali 21-878. M-3690 GLOBOKI OTROŠKI VOZIČEK PRODAMO. Svetec, Cemelavci 32/E. M-3691 OPEL REKORD, letnik 1965, tudi za rezervne dele, prodam. Andrejč, Šalamenci 83, p. Puconci. M-3692 ZASTAVA 101 UGODNO NAPRODAJ. Možnost tudi na odplačevanje. Pečarovci 47. Telefon 77-117. M-3711 GROZDJE PRODAM. Murska Sobota, Mladinska 29. M-3712 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 20. M-3713 ZASTAVO 1500, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled po 16. uri pri Trstenjaku, Melanjski vrh 8, p. Radenci. M-3716 STREŠNO OPEKO BIBER PRODAM. Murska Sobota, Mikloš Kuzmiča 29. M-3717 LADA 1300, S, stara sedem mesecev, naprodaj. Drago Pentek, Prosečka vas 2, p. Mačkovci. M-3718 LADA SL, karambolirana, naprodaj za rezervne dele. Telefon popoldne: 21-823. M-372Q POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO in KUHINJO PRODAM. Franc Vogrinčič, Lendavska 4, Murska Sobota. M-3721 TRAKTOR ZETOR 2011 z jer-menico in koso, prodam. Franc Žnidarič, Berkovski prelogi 11, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3722 BARVNI TELEVIZOR GORENJE UGODNO PRODAM. Temlin, Puževci 43. M-3726 ŽENSKI KRZNENI PLAŠČ VELUR št. 38, popolnoma nov, prodam. Telefon od 7.—15. ure: 21-790. M-3723 SADIKE KVALITETNIH JAGOD PRODAM. Sep. Moravci 135/A. M-3724 čestitke in bratu JOŽEFU BUDJU iz Puconec, želijo ob povratku iz JLA vse najboljše, uspeha v nadaljnjem življenju, predvsem pa izpolnitev ž djenjskih ciljev — oče, mama in brat Sanji. STANKU STOTLU od Jurja, želijo ob odhodu na odsluženje kadrskega roka vse lepo, prijetne trenutke v novem okolju in po odslužen ju srečen povratek v domači kraj _______ mladinke in mladinci Dragemu BOJANU CIPOTU iz Polane pri Murski Soboti, želijo ob odsluženju vojaškega roka vse najlepše, zdravih in srečnih dni v domačem kraju, predvsem pa izpolnitev vseh skritih želja — vsi domači in prijatelji. FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Ogled možen vsak dan v Beltincih, Ravenska 6 (Svenšek — blok) ali pokličite po telefonu 069 81-137. M-3723 3,5 T VELENJSKEGA LIGNITA in dvojno pomivalno korito, MARLES, popolnoma novo, prodam. Naslov v upravi lista. M-3725 MALE PUJSKE PRODAM. Tišinska 6/A. M-3728 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik december 1981, prodam. Fefer, Murska Sobota, Naselje B. Kraigherja 29, telefon 23-686. M-MM 150 1 MOŠTA in grozdje, sorte beli burgundec, prodam. Informacije po telefonu: Gornjec, (069) 73-040, interna 690. M-3729 SLADKI MOŠT PRODAM. Brezovci 40. M-3730 VOLVO 144 DL, letnik 1972, registriran do junija 1984, nujno in ugodno prodam. Hozjan, Veržej 61, telefon 82-556. M-3721 TELEVIZOR črno-beli PO UGODNI CENI PRODAM. Ogled po 15. uri: Lendavska 60. M-3732 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 17. M-3733 TELEVIZOR CRNO-BELI (tombolski dobitek), prodam. Ogled: Vučja gomila 84. M-3734 KROMPIR ZA OZIMNICO in jabolka za jabolčnik prodam. Sebeborci 107. M-3736 ZASTAVO 750 PRODAM. F. M., Murska Sobota, Titova 17. M-3693 KUHINJSKE ELEMENTE IN GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem na Krajini, ugodno prodam. Kumin, Lendavska 33/B. M-3695 FORD CAPRI PRODAM. Selo 9, telefon dopoldne: 75-412. M-3696 NEDOGRAJENO HIŠO V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU PRODAM; Stolnik, Bučečovci 51 M-3431 TRIINPOLSOBNO STANOVANJE V ŠOPINGU. PRODAM. Telefon 21-688. M-3715 BUKOVA DRVA in žagan les za gradnjo prodam. Ivanovci 15, p. Fokovci. M-3697 KORUZO Z NJIVE (primemo za silažo), 45 arov, prodam. Ludvik Žalik, Zvezna ulica 3, Murska Sobota, telefon 21-177. M-3698 ENOMANUALNE ORGLE TIGER PRODAM. Ludvik Žalik, Zvezna ulica 3, M. Sobota. M-3698 a MOPED AVTOMATIK 3 (za 17.000) in trajnogorečo peč, rabljeno eno leto (za 7000,00), prodam. Franjo Antunovič, Murska Sobota, Zorana Velnarja 34. M-3699 R-4 TLS, letnik 1977, prevoženih 62.000 km, prodam. Horvat, Beltinci, Panonska 36. M-3700 KURILNO OLJE PRODAM. Informacije: Cemelavci 8. M-3646 GROZDJE (jurka, izabela), prodam. Sovjak, 118, p. Videm ob Ščavnici. M-3325 SALONITNE PLOŠČE, 40 kom., 5,5-valne, prodam. Vaneča 58/E. M-3701 FIAT 126 P, dobro ohranjen, letnik 1977, z dodatno opremo, nujno prodam. Cena cca 100.000,00 — 110.000,00 din. Antolin, Bakovci, Vrtna 6. M-3702 BIKCA, starega 8 mesecev, prodam. Krašči 6. M-3703 SCIROCCO, letnik 1975, karam-bolirano, prodam. Informacije v soboto in nedeljo: G. Slaveči 42. M-3705 GOLF, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu 74-704. In-467 FIAT 850 ŠPORT, neregistriran, v voznem stanju, poceni prodam. Jerebic, Odranci 383. M-3706 TRIDELNE BRANE za traktor, potrebne manjšega popravila, prodam. Curič, G. Krapje 17, p. Veržej. In-473 VAUXHALL CAVALIR 1200 (potrošnja 71), tip ASCONA ANGLEŽ—OPEL, letnik 1978, prevoženih 51.000 km, prodam. Hrastje Mota 84, Radenci. M-363I ŠKODA 1000 MB, v voznem stanju, neregistrirana, ugodno naprodaj. Slavko Korenjak, Borejci 30. M-3634 KORUZO Z NJIVE V PUŽEV-CIH (70 arov) prodam. Informacije: Puževci 38. M-3635 WARTBURG, starejši tip, prodam. Iva Lola Ribarja 33, Murska Sobota. M-3636 ZASTAVO 101 SC, karamboli-rano, prodam. Telefon 069-74-076. M-3637 VESPA 200 NAPRODAJ. Informacije: Tehnopromet M. Sobota, telefon 21-714. M-3638 VINOGRAD (1000 trsov) prodam. Ladislav Vorčš, Stara 1, Murska Sobota. M-3639 STOLE ZA KUHINJO in PEC NA OLJE EMO prodam. Telefon 23-311. M-3641 POČITNIŠKO HIŠICO na lepem kraju v bližini Murske Sobote prodam. Naslov v upravi lista. M-3640 ' ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Jurij 15, p. Rogašovci. M-3642 MONTAŽNO GARAŽO UGODNO PRODAM. Informacije popoldne: Puconci 9/B. M-3644 PEUGEOT 304, z dodatno opremo, prodam za 95.000 din. Kličite zvečer: telefon 23-239. M-3645 BELE SALONITNE PLOŠČE, 6-valne, prodam. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M-3707 MENJALNIK ZA VW BUS in razne druge dele prodam. Sebeborci 81. M-3709 BUKOV IN SMREKOV GOZD, 50 arov, prodam. Štefan David, Motvarjevci 80. Le-358 Utihnil korak je tvoj po S zelenih, ,. • zastal tvoj je dih o^^.U(poet ne slišiš več tvojih note ieSket-a v naših srcih blesti se solz V SPOMIN _ 26. septembra je minilo žalostno leto, polno nas je zapustil naš dragi mož, oče in dede Franc Vereš iz Murske Sobote ■ mi 135,1,0 Sončnega jesenskega popoldneva si vesel odšel na delo, a niti ti, naš najdražji, nid prazni30 slutili, da se ne vrneš več med nas. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veli gvg in in globoko žalost. Ne moremo verjeti niti danes, da se nikoli več ne vrneš, v našm boš živel dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI - V SPOMIN Q 15. oktobra sta minili dve leti, odkar nas je mnOg daj zapustil ljubi sin in brat ZŠAM v Murski Soboti vpisuje v šolo za poklicne VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Rok prijave je do 15. oktobra na AMD Murska Sobota, Noršinska 2. AUDI 100 LS, letnik 1970, dobro oltranjen, ugodno prodam. Informacije popoldne po telefonu 21-372. M-3647 KRAVO ALI TELICO, obe breji prodam Jože Rožman, Radenci, Gubčeva 29. GROZDJE (burgundec, laški rizling in šipon) prodam. Jože Rožman, Radenci, Gubčeva 29 NEDOGRAJENO HIŠO NA CANKOVI PRODAM. Informacije: Domajinci 35, p. Cankova. M-3579 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Kličite po telefonu 069 81-336, od 16. — 17. ure. ln-72 CITROEN GS BREAK (CLUB), dobro ohranjeni, letnik 1979, prevoženih 76.000 km, registriran do julija 1984, ugodno prodam. Cena 270.000 din. Dodatne informacije po telefonu 069 75-495. Le-366 zaposlitve PRIUČENO ALI KUHARICO sprejmem v redno delovno razmerje. OD po dogovo- GOSTILNA PRI RIBIČU, m. VERŽEJ. M—3714 STAREJŠO ŽENSKO za dnevno nekaj urno pomoč v gospodinjstvu, iščemo. Oglasite se od 16. do 18. ure. Štefana Kovača 25, Murska Sobota. M-3719 DVE KV KUHARICI ali priučeni s prakso in dve KV natakarici sprejme takoj GOSTIŠČE ,,KAMIN” v Moravcih. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača po dogovoru. Javite se vsak dan od 9. — 12. ure v gostišču ,.KAMNIK” v Moravcih. M—3683 DVA ZIDARJA IN DELAVCA ZAPOSLIM. Gradbena obrt Pregelj, Koper, Letoviška 5. Kličite po 20. uri na telefon: 066 23-449. M—3737 SAMSKO UPOKOJENKO sprejme za gospodinjo župnišče v Pomurju. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M—3643 MLADO DEKLE ZA VAR5TV° DVEH OTROK in P01”^ gospodinjstvu, zaposlim- $ Pleško, Rožna dolina, Cesta L 36, telefon 061 263-052. M—33” razno CENJENE G°^B^SoVO VABIMO 1. OKTOBRA ODPRTO GOST1LNC) »^ RIBIČU” V VERŽEJ. & ® gaja, toplo priporočamo. An Veržei 228. M—3714 j^gK, ODLETEL JE P^^datke svetlo modre barve, vse sporočite proti n3#"1 Ag. M' tar, Kidričeva 16, M- S 3735 .... ceni pr°da KDOR MI po mzji c zazidljivo parcelo a aVim starejšo hišo mu ^‘J^be P03 razna zidarska dela. F uprav0' ..PRILOŽNOST” 33 W M—3680 sobe ENOSOBNO STANOVANJ LJUBLJANI oddam v0 študentkoma. Ponudbe lista. M—3715 -nitarij ®"e SOBO s souporabo sa«^ moški. Naslov v upravi 3677 sobo STAREJŠI MOŠKI i&e vasi. Ponudbe na upra M—3704 oBo s OPREMLJENO 5 v na-posebnim vhodom -^vojak0'’ jem. Štefan Žiga, 4, M. Sobota. M-3708 kupim HRASTOVE DE8!® ^pim-kub. m po možnost' u Jerebic, Odranci 383. M ^j^* MLADO SVINJO * pujski kupim. J««« m-468 Šafarsko 29, P- Ljutomer STRAN 18 VESTNIK, ZAHVALA Tiho in spokojno, kakor je živela, nas je v 91. letu starosti zapustila ter se po 20. letih pridružila svojemu možu, večnemu počitku naša ljuba mama Marija Mulec roj.VERDONIK vdova po strojnem ključavničarskem mojstru Antonu Mulcu iz Veržeja 138 Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem, sosedom, znancem in prijateljem, predstavnikom delovnih kolektivov, gasilcem in ostalim, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njem zadnji poti in okrasili 'grob z venci in cvetjem. posebna zahvala predstavnikom Cerkve škofu dr. Grmiču, dekanoma Škrabanu in Korbunu, duhovnikom Cegulju, Hanželiču, Hriberniku, Jurčaku, Kostanjevcu, Maruši, Ogrizku, Puncerju, Vidicu in Pušniku za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Prisrčna hvala dr. Ivanu Kapunu in dr. Nikolaju Szepešyu za dolgoletno zdravstveno nego, sosedom Ceciliji Stefanečevi, Ferenčevim in Balažic-Ropoševim za pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala predstavniku Krajevne skupnosti in ostalim govornikom za poslovilne besede, pevcem ln solistu za odpete žalostinke. Prav tako hvala vsem, ki ste nam pismeno izrazili sožalje. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh žalostnih dneh. SIN MARJAN, snaha Marica in ostali SORODNIKI Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa, nas je v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat Rudi Grah s Stavešinskega vrha Prijate!’6^1 *n- nenariomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in VeUce Jem’ k* ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali PevCeJn Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter za odpete žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega Rudija pospremili na njegovi zadnji poti. G. Radgona, 15. septembra 1983 $ena Antonija, sinova Rudi in Mirko z družinama, hčerke Olga, Justika, Zofka in Anica z družinami, sestra Rezi, brat Karel in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Terezije Svetec , iz Dolenec 78 kreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na ^osebn njeni zadnji poti, za darovano cvetje in izrečena sožalja. a zahvala tudi govorniku Karčiju Bediču za tople besede ob slovesu, g. župniku za ^risrčn ep Pogrebni obred in čustvene besede ter pevcem za zapete žalostinke. °ve zahvaljujemo sestri Mariji in možu Štefanu, vnuku Marjanu in njegovi ženi Karli za njihov trud, vso pomoč in lajšanje zadnjih trenutkov življenja. Ljubljana, 18. 9. 1983 SIN ŠTEFAN Z DRUŽINO ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža in očeta Paula Kalmana iz Lendave I II tol T“°ra looo--* za vecino zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga 11. I šilite bes n .PosPrem*h na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Novaku za oe m pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala tudi sorodnikom, sose- । I dom in prijateljem za darovano cvetje. • ■ ■ Vsem še enkrat iskrena hvala! Oh, zlati človek naš, kje si, kod hodiš, da te ni več nič med nas? Srce tako zelo pogreša te, te kliče in želi, a tebe dragi naš, od nikoder ni in ni! V SPOMIN 20. septembra sta minili dve leti, odkar nas je tragično zapustil naš najdražii Vili Kočevar Ni verjeti krutosti usode, da človeka, tako dobrega, kot bil si ti, več ni, da več ne živi. Z jutrom vsakim objokujemo in z večerom izjočemo resnico, ki kriči: vašega dragega več ni. Res je, več ga ni, a v naših srcih še živi. Živel je, še živi in živel bo, kajti ljubezen njegova in toplina v nas večna bo. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki z obiskom groba počastijo njegov spomin, iskrena hvala. Globoko žalujoči in nepotolažjjivi: žena Angela, sin Vilko z družino, hčerka Lidija, mama, sestre in bratje z družinami, tašča in tast ter ostalo sorodstvo Vprašal rože sem na gredih, ker doma bil si ti. Pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni. ZAHVALA (Danilo Bučar) V 53. letu nas je po krajši in hudi bolezni za vedno zapustil Jože Stefanec iz Vanča vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki Ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pomagali v teh težkih urah in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota za zdravljenje in skrb med hudo boleznijo. Posebno se zahvaljujemo č. g. duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Cecilija, sin Marjan, hčerka Ivanka, brat in sestre z družinami, tašča ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 57. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi in nepozabni mož, oče, tast in dedek Peter Antončič Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter s tem dokazali, da ste cenili našega dragega pokojnika. Posebna zahvala osebju bolnišnice v Rakičanu in Mariboru za požrtvovalno pomoč pokojniku. Iskrena zahvala dragim sosedom in dr. Deziderju Koši, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali. Iskrena zahvala tudi tov. Jožetu Ropoši in tov. Milivoju Birsi ter vsem ostalim tovarišem dragega pokojnika za organizacijo pogreba ter lepe poslovilne besede. Lendava, 7. 9. 1983 Žalujoči: žena Irena ter otroci z družinami Zarek sonca je ugasnil, zatemnili zemljo temni so oblaki, toda, draga mama, spomin nate ni usahnil, ostala z nami boš ob misli vsaki. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nepričakovano in brez slovesa za vedno zapustila naša nadvse draga mama, babica in prababica ’ Rozalija Pintarič roj. Gumilar iz Šalamenec Ob nenadomestljivi izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, zlasti Gizeli Janža, sorodnikom in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, poklonili številne vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam lajšali bolečino. Posebna hvala duhovnikom, nečaku Frideriku ter duhovnikoma iz Velike Polane in od Grada, pevcem žalostink, predstavnici KS Marti Sever za poslovilne besede in sodelavcem GP Ingrad iz Ljubljane in podjetja „NA-NA” iz Celja. še enkrat vsem — naj lepša hvala! Lendava, 11.9. 1983 Salamenci, Ljubljana, Celje, 17. 9. 1983 Žalujoči: sinovi Erni, Gusti in Karči z družinami STRAN 19 Kramarovec v besedi in sliki iz naših krajev Malokatera pomurska vasje po osvoboditvi doživela toliko sprememb kot Kramarovci. Menjali so se lastniki, le eden je ostal, Nemce so izselili, potem pa so se s trdoživostjo lotili dela na skopi zemlji priseljenci iz različnih predelov Slovenije. Nekateri so obupali, ali pa so se iz drugih razlogov spet razkropili po ostalih predelih Slovenije. Zdaj je v tej obmejni gorički vasici le sedemnajst ohranjenih ali obnovljenih hiš, prebivalcev bolj malo, kmetijske mehanizacije pa čedalje več. Obdelovalnih površin ne zanemarjajo, to je treba priznati. K temu jih na nek način spodbuja Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki je z visokimi investicijami in strokovnim delom močno spremenilo ta del goričkega sveta. Da bi lahko iz zemlje izvabili kar se le da, so melioriraU 135 hektarov obdelovalnih površin. Pri delih se je precej zatikalo, zato je bilo za setev koruze ponekod prepozno. Zasejali so proso, kulturo, s katero imajo bolj malo izkušenj. Pa niso razočarani. Tri tone sta na vsakem hektarju — 40 hektarjev je bilo zasejanih s prosom — s kombajni pospravila Franc Celec in Franc Škotnik. S, Sob^311 D. L. S prodajo letošnjega pridelka prosa KG Rakičan ne bo imelo nobenih problemov, zatrjuje dirktor dipl. ing. Franc Skledar. Vse je bilo pravočasno dogovorjeno. Kako pa vinogradi? „To bo že peta trgatev v sodobnem terasnem vinogradu, ki se razprostira na dvanajstih hektarih. Samo laški rizling imamo, kleti nimamo, ves pridelek pa bo prevzel KK Gornja Radgona. Tako smo se dogovorili,” je dejal vodja vinogradništva na ekonomski enoti v Kramarovcih Rihard Peuroča, ki je navdušen nad pridelkom in kvaliteto. Dobra letina, kvaliteten pridelek, nove spodbude . . . Trgatev se bo za tiste zasebnike, ki bodo grozdje kupili, začela prvega oktobra, za redno trgatev pa bodo določili datum po dogovoru z radgonskim kombinatom. Bo to peti ali šesti oktober? Ceste, te slabe ceste! Herta Lovenjak iz Serdice in Inga Čurman iz Oci-nja sta na makadamski cesti pustili ob strani v kramarovski trgovini natovorjeno samokolnico. Pohvalili sta poslovodkinjo Potrošnikove trgovine Ireno Pevec, tudi z Marijo Recek v bifeju so ljudje zadovoljni, le o cestah v tem predelu nista povedali nič veselega. Mala Jožica je bila raje tiho. Mala Jožica je bila tiho, tudi takrat ko smo se pogovarjali o cestah. Tudi v občinskem središču so najbolj veseli, če jih okrog asfaltiranja občinske ceste nihče ne gnjavi, vsi, ki živijo tod ob meji pa so neučakani. To dokazuje dodatni referendum o krajevnem samoprispevku v krajevni skupnosti sredi julija. Asfaltiranje ceste od Rogašovec do Kramarovec. 64 glasovnic so imeli v rogašovski krajevni skupnosti na dan glasovanja v Kra-marovcih. Na vseh je bil obkrožen ,,ZA”. Bo že. Organizacije združenega dela okrog asfaltiranja ceste še niso glasovale „PROTI”, tiste namreč, ki to občinsko cesto najbolj rabijo. Janko Stolnik Obletnica šolstva v Bučkovcih V soboto so na šolskem dvorišču v Bučkovcih slavnostno proslavili 200 letnico šolstva in 111 letnico šole v tem kraju. Prireditve so se pričele že sredi minulega tedna, z otvoritvijo razstave likovnih del in monodramo Intervju, ljutomerske gledališke igralke Julke Bezjak, osrednja slovesnost pa je bila v soboto. Slavnostni govornik Janez Kuhar je spregovoril o pomenu jubileja, ki ga slavijo v tem kraju in opozoril, da smo v časih, ki ni naklonjeno šolstvu, kajti gospodarska situacija nas sili v skrajno varčevanje. Alojz Makoter, ravnatelj osnovne šole je prebral kroniko šole, nato pa so razvili novi prapor pionirskega odre- da Fran Belška. Zbori skupščine občine Ljutomer so že marca letos sprejeli sklep, da šolo poimenujejo po padlem borcu in domačinu Francu Belšaku in sobotno slavje je bilo tudi priložnost za uradno preimenovanje. Ob tem pa je njegov soborec iz tistih časov dr. Daniel Hojs orisal življenje in delo tega zaslužnega krajana. Praznovanje so sklenili z obiskom razstave arhivskih dokumentov, likovnih del učencev, ročnih del domačink in kulinarike, ki so razstavljeni v prenovljenih šolskih prostorih. V nedeljo zvečer se je iz Paračina vrnila mladinska delovna brigada Štefan Kovač-Marko iz Murske Sobote, ki je sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji „Avtoput Bratstvo in enotnost". 25 brigadirk in brigadirjev iz soboške občine je delalo v četrti izmeni akcije, ki je trajala skoraj tri tedne. V akciji, ki sodi v okvir zglednega sodelovanja mladih med pobratenima občinama Paračin in Murska Sobota, so mladi Sobočani pomagali pri urejanju avtoceste. Trak akcije, kot najvišje priznanje izmene, 7 udarniških značk in 7 posebnih pohval, dokazujejo, da so se mladi Brigadirji iz soboške občine ponovno. izkazali. To velja tudi za rezultate na interesnih področjih in navezavo tesnih stikov z brigadami iz Skopja, Smedereva in Šabca ter s Kosova. M. J. Sprejeti varnostni dokumenti Pokrajinski komite za ŠLO in družbeno samozaščito in pokrajinski odbor za Pomurje sta na skupni nedavni seji sprejela varnostni načrt pokrajine in razpravljala o novostih pri organiziranju in delovanju narodne zaščite. Spremembe, ki jih na to področje prinaša nova zakonodaja, bo potrebno čimprej uveljaviti v praksi in posebno pozornost nameniti usposabljanju delovnih ljudi in občanov, ki bodo delovali v narodni zaščiti. Pokrajinski odbor pa je na ločeni seji sprejel varnostni načrt pokrajinskega odbora in sklenil, da bo v okviru programa usposabljanja tudi letos organiziral pokrajinski dan. Tokrat naj bi se podrobneje seznanili z aktivnostmi na področju SLO in DS v radgonski občini. J«! r * n večih MLADOST 83 V MURSKI SOBOTI — Privlačna telesnokultuma prireditev, ki so Jo po gb* Murski Soboti. Blizu tisoč mladih iz soboške občine je s svojim nastopom navdušilo okrog Feri Ferijalci” v Soboti Počitniška zveza Slovenije zaupala organizacijo zbora jugoslovanskih počitničarjev zvezi v Murski Soboti. Tako seje 17. septembra zbralo v Murski Soboti na dvodnevnem srečanju blizu 150 mladih iz vseh republik in pokrajin z namenom, da se med seboj spoznavajo; ohranjajo izročila naše revolucije, se seznanjajo z gospodarskimi in kulturnimi dosežki ter razvijajo športno-zabavne igre. Na slavnostnem zboru, ki je bil v klubu mladih v Murski Soboti, je udeležencem govoril predsednik Počitniške zveze Slovenije in hkrati sekretar Počitniške zveze Jugoslavije Marjan Pavlin, kulturni program pa so pripravili učenci OS Edvarda Kardelja iz Murske Sobote. Zatem so se mladi pogovarjali z borci NOB, si ogledali tovarno Mura in lončarsko dejavnost v Tešanovcih ter položili venec na spominsko obeležje na Vaneči. ,,Plavi večer” z zabavnimi igrami so preživeli v Vidoncih, kjer so tudi prenočili. Naslednji dan pa so si ogledali usmerjeno kmetijo na Cankovi, nato pa so se zadovoljni vrnili na svoje domove. F. Maučec ..BOGOJINA 83” V Bogojini bo osnovna organizacija ZSMS v nedeljo, 2. oktobra, spet pripravila tekmovanje mladih pevcev-amaterjev. Prireditev se bo začela v kulturni dvorani ob devetnajstih. Pričakujejo okrog deset pevcev, ki jih bo spremljal ansambel ..Komet”, -js- Jubilej in delovna zmaga 3 1923. leta je 35 mladih mož v Crenšovcih ustanovilo gasilsko društvo. Od ustanovnih članov še živijo Ternar, Horvat in Tompa. V šestih desetletnjih je društvo prehodilo ,,trnovo” pot, vendar članstvo ni klonilo. Poleg osnovne naloge — preprečevanje in gašenje požarov — je gojilo tudi kulturno dejavnost. Zgradili so velik gasilski dom, kupili motorno brizgalno in drugo opremo, še letos pa bodo v Crenšovce pripeljali sodobno veliko gasilsko cisterno. Gasilci so nad doseženimi rezultati upravičeno ponosni, zato so v nedeljo pripravili jubileju primerno slavje. V nedeljo pa je bilo v Crenšov-cih slovesno tudi zavoljo krajevnega praznika. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Lendava Ludvik Jerebic. Med drugim je poudaril tudi pomen boljše izrabe kmetijskih zemljišč, s tem pa tudi možnost za povečanje dohodka kmetijskih proizvajalčev, kar ima ugoden vpliv tudi na zaposlenost. Marsikdo, ki zdaj trka na tovarniška vrata, bi lahko dosegel osebni dohodek na kmetiji. S tem pa seveda ni rečeno, da si v občini ne prizadevajo za nova delovna mesta. Lani jih je bilo na voljo 100. To je še zdaleč premalo. Se sreča, da večina organize gospodari, zato se obdajo sli za delo večim iskalcem zapo ve. Manjša čistilna naprava, ta% v Crenšovcih predah na krajevnem prazniku izrednega okrog 6 milijonov J jevne pomena, saj je zame„ nriključili kanalizacije. Nanjo s P stanovanjske bloke in ’jnvesti-je pa še priključni estate torje: Univerzal, banko, zadrugo . . . Čistilna nap lahko očistila vse odpadn Crenšovec, zato je bitev. To najbolje ve vode mi, saj jim umazane povzročajo veliko skr ■ Ob gasilskem jubileju'nJOj! vnem prazniku so v sreČa' pripravili številna šp . s|Ove-nja, na osrednji snosti pa so poleg J . godbe na pihala nas P .n ujenci mešanega pevskega z osnovne šole. Podelil’ so vilna gasilska priznanj , krajevne konference ’ jzročd tor TZO Crenšovci Pa J priznanja šestim kmetovalcem. bo vaščane spodbudila, da celoti. Taka je čistilna naprava za vaško kanalizacijo v Črenšo^d^malu 1*^ bodo problem odpadnih vo Foto: S>s Lani v decembru, ko je Ana Vogrin iz Rakičana, vsi jo prav srčno kličejo Tajika, praznovala 101. rojstni dan, sem napisal tudi nekaj o trdoživosti. To so si domači zapomnili in me v soboto povabili na njen prvi jesenski ,, vikend”. Dela vajene roke so na dvorišču tako spretno ličkale koruzo, da bi še kakšen lenuh dobil voljo do dela. Tudi precej fižola je že zluščila, bučnega semena pa se ne loteva. Pravi, da preslabo vidi in za vsako neiztreblje-no jedrce bi ji bilo žal. Foto: Janko Stolnik