Učiteljski tovariš StanovsKo politično glasilo J. JU. V. — sekcije sza aravsKo banovino v Ljubljani I c W% Dr/ICI)P//lM - Uredništvo in uprava: Ljubljana, Franliikamka ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ieirtek. Naroinina letna E!= rlCSCCHU JJ1 MM LffJlM '* MrM MJ9M/tZMlM« = 60 Din ta inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. V. plalajo list s ilanarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. lek. ral. 11.153. Telefon 3112 Poglavje o slovenskem učiteljstvu Poglavje o slovenskem učitelju je v vsej svoji bednosti vendarle bistven del slovenske kulturne ,in politične zgodovine zadnjega polstoletja. Povsod pričujoč — nikjer spoštovan, povsod potreben — nikjer upoštevan hodi slovenski učitelj svojo trnjevo pot od časa, ko se je ob kresanju svetovnonazor-nih trčenj užgala v njem prva medla lučka lastnega življenjskega nazora, ko je začutil v sebi prve klice prebujajoče se osebnosti, Tu začenja njegova tragika, nujna v razvoju malega naroda, ki je gradil svojo kulturo bolj pod vplivom zunanjega pritiska nego dz lastne notranje potrebe. Slovenske mase so se sicer že uvrstile v mogočen pohod za svojo staro pravdo, a naša zgodovina ne ve ničesar poročati o sličnem pohodu za našo »šolsko pravdo«. Osnovna šola nam je bila tako rekoč oktroirana, ž njo prav tako osnovnošolski učitelj. Stopil je v svet kot nezakonsko dete in usodni »kaj pa je tebe treba bilo« ga spremlja skozi vso njegovo življenjsko pot. Nič čudnega, če je ta grenak občutek »nebodigatreba« vtisnil tako pri poedincu kakor pri vsem stanu trpko zavest manjvrednosti, ki si je dajala od časa do časa duška v psevd&revolucionarnih zaletih, porojenih iz potrebe po lastnem uveljavljanju. Slovenski učitelj je postal tako vsled svojega socialnega položaja nujno najhvaležnejši objekt individualne psihologije. Po eni strani potreba po močnih zaščitnikih, po drugi pa neko fiktivno samopovzdigovanje, ki se je izživljalo v »kulturnem pionirstvu«, vse to bedno hotenje en sam tuleč izraz psihološkega kompleksa slovenskega učitelj stva. Iz te mučne dileme so se rešili le posamezniki v samostojno osebnostno življenje, kar pa — naravno — ni moglo vplivati na socialni položaj stanu. V splošnem je ostal učitelj vsa zadnja desetletja dirigiran cerkovnik in organist, pevovodja in režiser, slavnostni govornik in večen tajnik vseh mogočih društev, kulturni pionir po poklicu, vedno v prvih vrstah prosvetne fronte, od koder so v zaledje držale vodilne vajeti generalrrcga štaba slovenskih političnih tvorcev. Iz tega vse prej kot zavidljivega položaja so se porajali konflikti navzgor in navzdol, v stanu samem so pa zazijala brezna nezaupanja in nestrpljivosti, vse v večjo čast učiteljskega »tovarištva«, ki je postalo tako ironija vseh ironij. To ozračje je postalo neizčrpen vir tragikomičnih literarnih junakov iz učiteljskih vrst. Kjerkoli se je slovenska lepa knjiga obrnila k pravemu ljudskemu vrelu, je morala neizogibno zadeti na učiteljske kulturne prednje straže. Zdravilo je bilo grenko, a potrebno in učinkovito. V takem stanju je zajela učiteljstvo svetovna vojna. Kakor vsak velik pretres, je tudi ta neizmerna smrtna vihra izkristalizirala v človeških spoznanjih marsikaj, kar bi sicer še dolgo skrivalo svoje temno bistvo. Od mnogih bleščečih gesel in kulturnih fraz, ki so mogle skozi desetletja zavajati in omamljati razne romantike, ni preostalo drugega nego kup črepinj. Neštete politične in kulturne fikcije so izginile kakor kafra pod krutim udarcem štiriletne morije razbesnelih človeških strasti. Povojna resničnost je daleč, daleč od vsega, kar si je predstavljalo politično zapečkarstvo v dnevih vojne navdušenosti. Klasična socialna piramida se je zamajala, bedni so postali bednejši, bogati bogatejši, med obemi zija praznina, ki grozi s socialnim razpadom piramide. Človeštva se je polotila panika. Kje so nekdanji voditelji? Kje so vodilni politiki in gospodarstveniki, ki so še pred kratkim tako ponosno držali vajeti v svojih rokah in si domišljali, da vodijo človeški razvoj? Kaj pomenijo danes njihovi programi, ko se podira stavb», v kateri so se tiskali? Vse je na begu! Za njimi potop! Ali naj mogoče mi učitelji pobiramo vajeti, s katerimi so nas nekoč vodili v prve vrste in naj jih jim potiskamo v tresoče roke? Ne, učitelj deli mnenje našega kmeta in delavca, ki ju pozna od blizu in ve, da so nekdanje vodilne roke ohromele in da je panika najslabši svetovalec v bojnem metežu. Dovolj je Hvastij, Komarjev in Kačurjev! Novo stanje rodi nove naloge, ki vstajajo pred nami iz našega spoznanja. »Tovarištvo« mora postati tovarištvo, nove vajeti naj bodo naša prostovoljna stanovska disciplina, najboljše jamstvo za solidaren, zavesten nastop v času, ko bivši krmilarji zapuščajo brod in posadko in ju predajajo viharju na milost in nemilost. VSEBINA: Anton Hren t Anton Hren — vzor učiteljske osebnosti Svojemu dolgoletnemu tovarišu v spomin — namesto poslovilnega govora čaisa — je bil dovzeten za vsako pametno reformo. Dasi star po letih se je v šolskem delu očitno boril s samim seboj. Rad bi sledil sodobnosti, a primanjkovalo mu je časa. »Vi mladi delajte, tudi jaz bi rad, a kaj, ko sem si začrtal smotre na gospodarskem polju!« Tako nas je spodbujal in nudil oporo vsakemu »poizkusu«, samo dai je imel garancijo, da stvar ni prazna. Prišel je večkrat v razred pogledat in se navduševal nad debatami učencev, posegal je krepko vmes in docela doumeval prizadevanja »nove šole«. »Cas hiti, le z njim naprej!« je dejal in puščal razrednikom prostost, ki je marsikdo izmed »novostrujarjev« ni bil deležen. Zato je ta in oni omahnil sredi upov in nad, ne da bi se razvijal po svoji individualnosti. Tovariš Hren je upošteval mlado generacijo učiteljstva in kaj rad je debatiral o aktualnih problemih z namenom, da čuje misli in želje mladih. Tako so se domače učiteljske konference mnogokrat zaključile z zmago »mladih«, ne da bi se čutil on kot »starina« kakorkoli užaljen. Nasprotno! V prijetni družbi se je debata nadaljevala in šegavi tov. Hren je znal vedno obrniti tako, da je bilo prav. Poglavje o slovenskem učiteljstvu. Anton Hren. — f Anton Hren — vzor učiteljske osebnosti. — Nikakih vencev in ne rož. — Življenje in delo. — Zadnja pot Antona Hrena. — Poslovilni govor predsednika JUU Ivana Dimnika. Zaščita članstva. Druga knjiga SŠM za 1. 1935. LISTEK: f Anton Hren kot politični osumljenec. — Prosvetni delavec. Splošne vesti. __ Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. — Mali oglasi. — Inserati. Nikdar ni prišlo do resnih nesporazumov, dasi so naziranja večkrat divergirala. Ljubil je učiteljstvo, samo, da je spoznal resnost in značaj. In njegova ljubezen do mladine? Še dan pred božičem — ko je bil zadn jič v razredu — je voščil deci in staršem vesele praznike in sladke potice! Ni čuda če je dan po Svečnici spontano vzklila med učenci po raizredih želja, da — molimo zanj. Pač dovolj značilen dokaz njegove učiteljske osebnosti, ki je privlačila mladino. Saj je imel vedno za naše dečke dobro besedo in toplo srce. Tov. Hren! Kdo bo gojil še tako veliko ljubezen pri naši deci za vse dobro in lepo, za pravično in resnično, kakor si to storil Ti? »Kdo tak je še med nami?« Skrušeni in strti stojimo ob Tvoji krsti, osamljeni kakor deca brez očeta ... Blag Ti spomin, dragi prijatelj in tovariš! Hvala Ti za vse! E. Vrane. Nikakih vencev in ne rož »Umrl je mož, kje tak je še med nami?« Ali je res, da Te ni več? Ali je mogoče, da je poteptano vse, kar Te je vezalo z življenjem? Ali Te res ne bo več k nam v šolo, kjer si 17 let neumorno vršil svoje vzgojiteljsko poslanstvo? Še pred tednom si mi — ves skrušen v postelji — pravil o trdnem upanju, da se morda vendar še vidimo spet med mladino! Kdo bi si mislil pred dnevi, da Te bodo naši dečki zaman čakali! Ti, ki si bil močan kot hrast, izkušen in neomahljiv, Ti, ki si nam vlival tolažbo v naša zbegana srca, ko smo včasih omahovali pod pezo razmer, Ti si odšel od nas za vedno.! Nisem verjel nekdaj zgodbi o hrastu, ki ga je treščila močnega in ponosnega strela ob tla kljub temu, da je kot varuh držal svoje mogočne veje nad druga mlada vitka drevesa. Tudi Ti, dragi tov. Hren si se mi zdel vseh 10 let, odkar sva skupaj delovala, takšen junak. Usoda je kruta in udarja tudi med najmočnejše vrhove sredi plodonosnega dela, samo da pokaže svojo nenasitno grabežljivost in prostost pri izbiranju. Nenadoma je bila pretrgana nit Tvojega življenja, na veliko žalost domačega prebivalstva, mladine, posebno pa nas, Tvojih tovarišev in prijateljev na domači šoli! Na deški narodni šoli v Studencih pri Mariboru upravitelj Anton Hren ne bo nikoli pozabljen. Mož zlatega srca, bistrega duha, kremenitega: značaja, železne volje in mravljine pridnosti, je bil vzor mariborskega vzgojitelja delavske mladine mariborskega predmestja. Bil pa je tudi vzor učiteljske osebnosti nam mlajšim, ki smo imeli srečo delovati na njegovi šoli. Prijazen tovariš, objektiven starešina — točen in vesten, pa tudi strog, če je bilo treba. Njegovo življenje je bila odprta knjiga, v kateri smo brali na vsaki strani o njegovih izbornih učiteljskih lastnostih. Bil je pripadnik starejše učiteljske generacije, a kot tak reprezentant onih — žal — redkih tovarišev, ki verujejo v neminovno »živo dogajanje« v razvoju gospodarstva in kulture. Bil je oboževatelj našega Cankar-j a, videl je vse križe in težave krute sodobnosti in je vedno iz vidikov čiste socialnosti motril bitje in žitje narodai. Njegova prizadevanja za zadružništvo, za stanovske gospodarske ustanove in za napredek vsega učiteljskega stanu so veren izraz njegovega s o -cialnega gledanja v svet. Zato ga je spoštoval v pretežno proletarskem kraju vsak, ki ga je poznal. In ni čuda^ da mu je socialistična občina podelila za njegove zasluge častno občanstvo in dala ulici, kjer si je zgradil lep dom, ime »Hrenova ulica«. Značilno pojmovanje odnosov učiteljstva in širših narodnih plasti! Tudi v šoli je njegovo socialno čuvstvo-vanje prišlo docela do izraza. V ničemer konservativen — vedno svežih nazorov v duhu Toneta Hrena, šolskega upravitelja v Studencih, ni več. Še polnega načrtov, sredi dela ga je zlomilo. Vse življenje samo delo in nesebičnost — vse delo usmerjeno za dobrobit naroda in stanu — v delu ga je zatekla smrt. Proti koncu svoje kratke in hude bolezni mi je izrazil v hudih bolečinah naslednjo željo z naročilom, da jo javim njegovim tovarišem in znancem: »Ko bom odhajal, ne želim nikakih govorov in nikakih slavospevov, ker, kar sem storil, je bila moja narodna in stanovska dolžnost. Ob svoji zadnji poti ne želim nikakih vencev in ne rož. Prosim pa svoje tovariše in tovarišice, prijatelje in znance ter sobojevnike iz onih časov na meji, da se me spomnijo ob mojem slovesu tako, da po svobodni volji darujejo mojemu življenjskemu idealu »Učiteljskemu domu v Mariboru« primeren znesek. Vse drugo bi me težilo na moji zadnji poti.« S tem izvršujem, učitelj moj, Tvoje zadnje naročilo. L. M. Življenje in delo Veliko in zelo občutno vrzel je zarezala smrt v naše stanovske vrste. Njena neizprosnost je brezobzirna, in tudi naša velika bol ne bo priklicala več nazaj k življenju in delu pokojnega tovariša Antona Hrena. Kaiko veliko izgubo je utrpelo učiteljstvo in učiteljska organizacija, bomo spoznali, če podamo le bežen pregled njegovega prizadevanja, dela in ustvarjanja. Vsem je bil prav dobro znan kot iskren in dober tovariš, odločen borec za stanovske pravice in razsoden stanovsko -gospodarski delavec ter kulturni in nacionalni pionir na naši severni meji. Rodil se je 12. januarja 1880. v Kompo-ljah. Torej komaj 56 let star je moral zapustiti svoje plodonosno delo, ne da bi mogel v starosti mirno uživati sadove svojega ustvarjanja. Njegovo življenje prepleta samo stremljenje in ustvarjanje, nesebičnost in delo v korist šole, stanu in naroda. Po dovršenih študijah na ljubljanskem učiteljišču je vstopil pokojnik leta 1900. v učiteljsko službo v Ljubljani. Le eno leto ie bil tu kot pomožni učitelj, kajti bil je premeščen v Središče, kjer je služboval tri leta, nato je bil nadaljnjna štiri leta šolski upravitelj v Stoprcah. Tu ga je dohitelo burno leto 1908. Že takrat se je pokazal odločnega borca za narodne pravice. Spoznal je velike krivice, ki so bile prizadejane našemu obmejnemu pre bivailstvu, poznal je tudi nevarnost, ki je pretila slovenskemu narodu in šolstvu vsled intenzivnega, a obenem brezobzirnega dela »Schulvereina«. V to borbo in v to nevarnost je posegel z vso odločnostjo in resnostjo pravega narodnega učitelja, ko je bil imenovan za voditelja Ciril-Metodove šole na Mutii, kjer je pod najtežjimi okoliščinami vzdržal polnih 11 let v vztrajnem delu za slovensko šolstvo, za ogrožene narodove pravice in za koristi vsega naroda. Ze v predvojni dobi vidimo pokojnega Hrena v prvih vrstah aktivnih organizačnih delavcev, a njegovo smotreno delo za stanovski; gospodarska podjetja se je pričelo po vo^ni. Ko je bil po osvobojenju imenovan za Soi-skega uprarvitelja v Studencih pri Mariboru, je posvetil doberšen del svojih moči vprav stanovskemu gospodarstvu. Dobro se je zavedal, da more biti močan, pomemben m vpliven le tak stan, ki ima močne in vrtine gospodarske temelje. Ustanovil je društvo »Učiteljski dom« v Mariboru, ki je sedaj že tri leta v lastnem poslopju. To njegovo deio je bilo torej kronano z lepim uspehom, kajti njegova ideja je naletela med vsemi tovariši in tovarišicami na pravilen odmev, o čemer nam priča lepi mariborski »Učiteljski dom«. Ko je bilo treba preskrbeti »Učiteljskemu domu« rednih dohodkov, je osnoval »Učiteljsko gospodarsko poslovalnico«. Ze leta 1924. in 1925. je bil član upravnega odbora »Učiteljske tiskarne«, a leta 1933. je bil ponovno izvoljen v nadzorni odbor te najvažnejše naše gospodarske ustanove. " Kako je mislil vedno le na druge in da je videl v zadružništvu res najsolidnejše temelje vsakega stanu, nam izpričuje dejstvo, da je bil soustanovitelj »Mariborske r.aba ljalne zadruge državnih nameščencev«. V učiteljski organizaciji se je že pred \ vojno, a še posebej v prvih povojnih letih opazil odločen in močan vpliv razsodnega in vedno stvarno gledajočega tovariša Hrena. Njegovi resni in stvarni članki v »Učiteljskem tovarišu« so bili najlepše zrcalo prave stanovske zavesti, pisani vedno ob pravem času, ne prezgodaj ne prepozno. Prav zaradi tega si je pridobil zaupanje učiteljstva, ki ga je izvolilo v takratni ožji sosvet, a tudi v glavnem odboru JUU je več let zastopal slovensko učiteljstvo. Po društvenih zborovanjih in skupščinah je vedno nastopal kot propagator stanovskih gospodarskih ustanov in nikoli ni pozabil poudariti tudi velike važnosti »Učiteljske samopomoči«, »Samopomoči učiteljskih otrok« ter naših hranilnic in posojilnic v Ljubljani in Celju. Iz vsega njegovega dela in snovanja je razvidno, da ga je vodila vedno enai sama želja, koristiti učiteljskemu stanu kot celoti. Kot večletni predsednik Mariborskega učiteljskega društva, član ožjega sosveta in glavnega odbora JUU, se je izkazal vedno pravega zaščitnika interesov celokupnega učiteljskega stanu. ALi je mislil samo na učiteljstvo? Ne! Preveč blago je bilo srce našega dobrega pokojnika tov. Hrena. Živel ni zase, marveč za druge, delal in ustvarjal je, da bi koristil narodu. Ves čas, od začetka službovanja pa do svoje prerane smrti je bil marljiv delavec in odbornik Ciril in Metodove družbe, So-kolai in raznih lokalnih gospodarskih in kulturnih institucij. Ves svoj prosti čas je posvetil delu. Živel je za delo in sredi dela ga je strla smrt. Z Antonom Hrenom je legel v grob pravi narodni učitelj, naš vzor stanovsko zavednega tovariša, iniciator in agilen sodelavec pri našem stanovskem gospodarstvu. Nenadomestljiva izguba nas je doletela z njegove smrtjo. Za njim žaluje učiteljstvo, za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali, ker bil je blaga duša, iskren značaj in eden izmed najmar-ljivejših delavcev v učiteljskih vrstah. Ohranimo mu trajen spomin — posnemaj mo ga! Zadnja pot Antona Hrena Skoraj 5000 ljudi izkazuje poslednjo čast in priznanje narodnemu učitelju V torek popoldne so odpeljaili zemeljske ostanke Toneta Hrena k vpepelitvi v Graz. Pred Sokolsikim domom v Studencih, kjer je ležal na mrtvaškem odru, se je zbrala velika množica ljudi. Poleg mnogih stanovskih tovarišev in tovarišic, so prišli njegovi znanci in prijatelji od blizu in daleč. Sekcijo JUU za dravsko banovino so zastopali tov. Dimnik, Kumelj in Grum, »Učiteljsko tiskarno« tov. Šumer in Skulj, a »Učiteljski dom« v Ljubljani tov. Kobal. Šolska mladina iz Studencev je prihitela, da spremlja svojega upravitelja na njegovi zadnji poti. Zbralo se je tudi lepo število Sokolov, ki so tvorili častno stražo svojemu starosti. Kako zelo priljubljen, kako spoštovan in cenjen je bil tov. Tone, nam je pričala ogromna udeležba pri njegovem pogrebu. Skoraj 5000 ljudi se je zbralo, da izkaže poslednjo čast in priznanje narodnemu učitelju in voditelju. Mariborski »Večernik« Jutra piše: »Odkar je Maribor izročil zemlji svojega rešitelja Maistra, še takega pogreba, kot je bil včerajšnji, ni videl.« Dež je rosil in tudi oči vseh prisotnih so bile solzne, ko so Sokoli prinesli rakev nepozabnega pokojnika iz doma. Ustregli so njegovi poslednji želji. Nič vencev — ne šopkov ni bilo na preprosti kristi, le dva šopka nageljčkov, ki sta ju položili na rakev pokojnikovi hčerki, sta krasila rakev, v kateri je počival naš draigi tovariš Tone. Pogrebne obrede je opravil ljubljanski starokatoliški župnik g. Lavrinc, asistirala sta mu pri tem opravilu zagrebški in mariborski starokatoliški duhovnik. Ob krsti je nato spregovoril starokatoliški duhovnik g. Še-gula, ki je v kratkem orisal veliko pokojnikovo delo. V imenu domačega sokolskega društva, se je poslovil od pokojnika tov. Ciril Hočevar. Za občino in krajevni šolski odbor v Studencih je govoril župan g. Kalah, ki je orisal velike zasluge pokojnika za napredek Studencev, a v imenu sreskega društva JUU za Maribor desni breg se je poslovil tov. Simon Petrovič. Govoril je nato predsednik JUU tov. Ivan Dimnik, za CMD g. dr. Lasič, a za Zvezo nabavljalnih zadrug v Beogradu g. ing. Trajkovič. Prva je nato zapela šolska deca, ki jo je pokojnik sam učil: »Kje so tiste stezice«, nato je pel pevski zbor »Enakost« žalostinko »Gozdič«. Učiteljski oktet, ki je bil šele pred dvema mesecema ustanovljen na Hrenovo pobudo, je pod vodstvom tov. Horvata zapel »Gor čez izaro«. Nato se je razvil veličasten žalni sprevod. Spredaj so jezdili Sokoli na konjih, za njimi je stopala šolska deca, gojenci Učiteljskega doma, Sokoli, godba »Drava« in duhovščina, za krsto pa sorodniki, zastopniki raznih organizacij in društev, učitelji in pevci, zadrugarjii ter nepregledna množica l judi. Pogreb je krenil na Zrinjskega trg, kjer je že čakal avto, da prepelje pokojnika v Graz upepelit. V imenu »Učiteljskega doma« se je poslovil še upokojeni šolski upravitelj tov. Rajšp. Ko je duhovščina opravila poslednje obrede, je godba »Drave« zaigrala žalostinko in v slovo so zadonele sokolske fanfare, nakar je avto odbrzel z zemeljskimi ostanki pokojnega Toneta Hrena. Poslovilni govor predsednika JUU Ivana Dimnika Dragi prijatelj — Tone! V času, ko so nam možje Tvoje vrste nenadomestljivo potrebni, je odjeknila tožna vest v učiteljskih vrstah in povzročila najtežje občutke. Padel si nam Ti, ki si stal kot neomajen oirjaški hrast, vedno v prvih učiteljskih vrstah. Ta vest tare danes učiteljska srca širom naše države dn jaz prihajam, dragi Tone, da se v imenu vsega jugoslovanskega učiteljstva in v imenu Izvršnega in Glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja poslovim od Tebe — Ti naš vzornik! Bil si od onih močnih osebnosti učiteljskega stanu, ki je kot dolgoletni predsednik sreskega društva, podpredsednik sekcije za dravsko banovino in član Glavnega odbora JUU vse svoje izredne darovitosti in moči posvečal konstruktivnemu delu v dobrobit učiteljstva, šole, naroda in države. V Tebi je plamtela ona močna stanovska zavest, s katero si vzdrževal članstvo vedno na potrebni višini. Borec si bil za enakopravnost, svobodo vesti in mišljenja. Ideal Ti je bila stanovska demokracija. V stanovskih vrstah si bil vedno daleko-viden in si se dvignil nad vsako strankarsko-politično, versko ali plemensko gledanje prosvetnih problemov, v katere si s svojim spretnim govorom in peresom vedno aktivno posegal. najgloblji. Nad 30 let si se udejstvoval na prosvetnem, narodno-obrambnem in gospodarskem polju, zlasti pa v stanovsko organizacijskem in gospodarskem delu. Ustanovil si, ali pomagal ustanoviti, marsikatero javno institucijo in jo tudi vodil. Pa ne zato, da bi dobil boljše mesto ali pohvalo — temveč, ker je bilo to potrebno — ne za Tebe, temveč za napredek naroda. Na priznanja nisi reflektiral nikdar! Tvoj nacionalizem se je globoko odražal v nacionalni etiki, v spoštovanju nacionalne poštenosti in v nacionalnem, ekonomskem in socialnem ustvarjanju. Bil si borec v naši nacionalni utrdbi na severni narodni meji, Ciril Metodovi šoli na Muti, iz katere so po Tvoji pobudi v Avstriji izžarevali nacionalni žarki po vsej Sloveniji. Tvoren steber narodno-obrambnega dela si bil v dobi našega nacionalnega suženjstva v Avstriji. Zato pa si bil tem odločnejši borec za državljansko enakopravnost in svobodo v današnjem času — v svobodni Jugoslaviji! V isti smeri si se odlikoval v stanovski in šolski borbi, kot borec za svobodo otroka, za svobodo učitelja in za svobodo šole in šolske organizacije. Kot tak si odločilno posegal v deklaračno borbo slovenskega učiteljstva leta 1926. in si ostal zvest pobornik dekla-račnih načel in odločen borec za solidarnost stanu. Nenadomestliv nam ostaneš na našem stanovskem gospodarskem polju. Na tem polju si postavil nevenljive spomenike, ki bodo še poznim rodovom pričali o Tvojem požrtvovalnem delu. Ne samo, da si bil duša in ustanovitelj Učiteljskega doma v Mariboru, bil si član in duša vsemu našemu stanovskemu gospodarstvu. Še preko tega je segala Tvoja ljubezen do gospodarskega dela v Savezu nabavljalnih zadrug drž. nameščencev v Beogradu. To je notranjost, duševni obraz Antona Hrena in njegovih del! Dragi Tone! Prišel sem, da se v imenu vsega učiteljstva v Jugoslaviji poklonim Tvojim manom in Ti zakličem: Velika Ti hvala za Tvoja velika dela, ki jih bodo deležni še pozni rodovi — slava Tebi, dragi prijatelj! ZaSiita Članstva (Nadaljevanje.) 25. Berden Franjo, učitelj, Zg. Šiška — Senožete. 20. I. 1934. št. 1505. — 20. I. 1934. št. 1525. — 20. I. 1934. št. 1525/1. 26. Gregorič Marija, učiteljica, Senovo. 18. IX. 1934. št. 458. — 18. IX. 1934. št. 458/1. — 18. IX. 1934. št. 458/2. — 26. IX. 1934. št. 516. — 20. II. 1935. št. 1789. 27. Potočnik Pavla, učiteljica, Donačka gora — Pilštajn. 7. II. 1934. št. 1715. — 7. II. 1934. št. 1715. — 8. II. 1934. št. 1715/1. — 7. II. 1934. št. 1715/2. — 7. II. 1934. št. 1715/3. — 17. II. 1934. št. 1794. 28. Cerar Ivana, učiteljica, Hrušica —■ Stogovce. 2. XII. 1933. št. 1162. — 2. XII. 1933. št. 1162/1. _ 2. XII. 1933. št. 1162/2. 29. Žitko Marija, učiteljica, Moravče; Ana Lazar, učiteljica, Cemšenik; Primožič Ivan, šol. upr., Mekinje; Lesar-Lunder Alojzija, učiteljica, Ribnica; Kalan Maks, šol. upr., Šmihel pri Novem mestu; Kržišnik Ivan, šol. upr. Št. Peter pri Novem mestu; Rusijan Ambrozij, šol. upr., Domova; Hartman Janez, šol. upr., Nova cerkev; Fajon Rudolf, So-stro pri Lubljani; Porenta Urška, učiteljica, Hrušica pri Ljubljani; Ivan Jarnovič, učitelj v Ligojni; Kodrič Rudolf, šol. upr., Vuhred: Skupna vloga: 28. VIII. 1933. št. 377. — 28. VIII. 1933. št. 377/1. — 2. IX. 1933. št. 443. — 2. IX. 1933. št. 443/1. 30. Porenta Urška, učiteljica, Hrušica — Grosuplje. 2. XII. 1933. št. 1163. — 2. XII. 1933. št. 1163/1. — 2. XII. 1933. št. 1163/2. Največji biser Tvoje močne osebnosti pa je bil Tvoj kremeniti značaj, ki Ti je bil posebna odlika. Spoštovanje resnice, pravičnosti in poštenja, poglabljanje pravega tovarištva in nesebičnega složnega dela za stan in narod, to so bile posebne Tvoje vrline. Za nje se nisi boril samo v stanu, temveč tudi pri javnem udejstvovanju vsepovsod. V intelektualnem pogledu si posvečal svojo darovitost delu za splošnost. V kolikor Te nismo našli pod Tvojim pravim imenom na vseh popriščih intelektualnega dela, smo Te zasledili pod psevdonimom Kompoljski v najrazličnejših listih, revijah in drugje. Bil si skromen po svojem značaju in si samo s svojimi deli bil prvi na mestu, kjer si videl, da je to potrebno. Vstal si, kadar si opazil, da se poloteva malodušje naše vojske in vlil si zopet zdravega optimizma za nove pohode in zmage stanu. Vera v moč in silo države in v njene sposobnosti Ti je bila nezlomljiva. To vero si prinesel s seboj v Jugoslavijo dobro prekaljeno iz vojaških preiskovalnih zaporov iz leta 1915. v Ljubljani. Zato nisi bil samo borec za nezavisnost učiteljskega stanu, temveč tudi za duhovne, socialne in pravne interese in za državljanske pravice in svobodo učiteljstva. Globoko si zastavil lopato za dviganje kulturne, nacionalne in državljanske zavesti naroda. Na vseh popriščih narodnega dela Te vidimo. Odnošaji do naroda so Ti bili Druga knjiga SŠM za 1.1935 S. Hessen: Petnajst let sovjetske pedagogike. Rusija postaja zopet nekak mit. Mnogi se iz vseh zadreg zatekajo k njej, od nje pričakujejo nove odrešitve. Zato nam je vsak objektiven prikaz tamošnjih prilik prav dobro došel. V kratkem izide pri Slovenski šolski matici Hessenova knjiga »Petnajst let sovjetske pedagogike«, kjer nam pisatelj prikazuje zlasti pedagoško dogajanje v SSSR in sicer, kakor zatrjuje, na temelju »avtentičnih virov uradne in poluradne sovjetske literature«. Glavna pisateljeva vrlina je, o tem sem se uveril ob branju rokopisa, da skoraj le poroča, le na koncu poglavij se oglaša tudi s svojim mnenjem. Petnajstletno dobo deli pisatelj na štiri periode. V prvi, »utopistični« dobi (1918.—1922.) je skušala sovjetska pedagogika z ureditvijo »enotne šole« ter z odstranitvijo vseh ovir in pregrad dati vsakomur možnost, da '¿'¿.V —1 Glede premeščanja učiteljstva ima tudi »Volksstimme« od 30. I. notico, kjer omenja v tej zadevi polemiko med liberalnim in klerikalnim časopisjem. Od svoje strani pripominja, da je proti vsaki samopašnosti. Nihče ne bi smel biti premeščen brez preiskave in dokaza krivde. —1 Proti monopolizaciji šolskih knjig in zvezkov ima »Domoljub« od 29. I. manjši članek. —1 O koroških Slovencih in kočevskih Nemcih in nekaj primerjalne statistike manjšinskega šolstva prinaša »Domoljub« od 29.1. 4 v :..»«HJ*'r<:- T«. •; ry.: v > , te----fg . tudi samo s kratico - ski. Članki so bili navadno kratki pa jedrnati. Vsak stavek na pravem mestu. Včasih pa je svoji nararvi primerno napisal tudi šegavo. Zato se ni čuditi, da so smatrali »Šaljivcai iz Podravja«, ki je izšel 1. 1910., za njegovo delo, in nemškutarski Marenberžani so bili zelo hudi nanj. Ne vem ali je usoda, ali le zgolj slučaj nanesel, da sem bil po osvobojenju nameščen na njegovi šoli v Studencih Bil sem silno vesel, ker sem vedel, da se mi ni treba bati sitnega upravitelja. Da je namestil višji šolski svet baš tov. Hrena v Studence, je razumljivo tistim, ki so poznali studenške razmere in pa njega. Desetletja so raznarodovali v Studencih slovenski živel j, otroški vrtec, osnovni šoli, Schulverein, Sudmarka, Tuirnverein, Bauernrunde in druga društva. V vsem tem se je pridružila še železniška upraiva s svojimi nemškimi in nemškutarskimi uradniki. — Vse zavedne slovenske rodbine bi lahko preštel na prstih ene roke. Tu je bilo dovolj veliko polje zanj in še za mnogo drugih njemu enakih, katerih pai žalibog tedaj ni bilo. Začetek je bil silno težaven. Stal je otroški vrtec, prazen in zapuščen, zraven njegai telovadnica (vse sedaj last So-kolskega društva) z iztrganim podom, zadnjim činom odhajajočih. Vse to bi se lahko uporabilo v koristne svrhe. V počitnicah 1. 1919. mi je pisal, da je pri telovadnici na kegljišču na strehi vsak dan po 10—15 fantov, ki se plazijo po strehi, kakor mački in vrabci —morda bi se dalo kaj z njimi začeti? Dvomil sem, in vendar smo imeli še iste počitnice pripravljalni odbor Sokolskega društva in 1. septembra smo pričeli telovaditi. Tovariša Hrena smo izvolili za starosto, njegova preizkušena nacionalna delavnost nam je bila porok za uspeh. Vodil je društvo vsa leta, da svoje prerane smrti. Dolga leta je bil pokojni tov. Hren tudi član uprave Mariborske Sokolske župe. Kot Sokol je bil kremenit značaj — njegova pot je bila ravna. Bil je vnet Ciril-Metodar. Njegovo delo na Muti sem že omenil. Ko so se po osvobojenju razmere zboljšale, je večina nekdanjih CM popustila pri delu. On pa je vedel, da stoje mejniki, a ni še izruvan plevel, ki so ga sejali tujci. Udejstvoval se je v CMD še nadalje v mariborski moški podružnici pa' tudi v glavnem odboru. Pisal je v koledarju CMD. Vsa leta je urejeval koledar za obmejno deco »Kraljeviča Marka«. Rad je obiskoval tudi obmejne kraje, vsako leto je v počitnicah obhodil vsaj del severne meje ter na licu mesta proučeval narodne in šolske razmere. Ko je tako hodil tudi po Prekmurju je nabral mnogo narodnega gradiva, ki ga je s tovarišem Kontlerjem uredil v »Prekmurske narodne pravljice«. Sodeloval je tudi v drugih društvih. 2e več let je vodil Ljudsko univerzo v Studencih. Ni bil sicer predsednik, bil je preskromen, da bi delal radi naslova, temveč je delal kjerkoli je vedel, da je njegovai pomoč potrebna. Studenška ljudska univerza je danes po njegovi zaslugi važna ustanovaj za ta izrazito delavski kraj. Vedno je znal naprositi predavatelje, ki obiraivnavajo primerne teme vsak četrtek. Omogočil je mnogo ekskurzij v razne tovarne in muzeje in zgodovinsko važne kraje. Končno naj še omenim, da je tudi mnogo pisal. Njegovo kritično oko je opazilo vse, njegovo pero pai je neusmiljeno bičalo vse. kar je bilo graje vredno, vedelo pa je tudi pravilno oceniti pošteno delo! Vsi, ki smo bili njegovi ožji sodelavci, čutimo, kako velika praznina je nastala z njegovo prerano smrtjo. Pogrešalo ga bo So-kolsko društvo, ki ga je vodil vseh 17 let, pogrešala ga bo CMD, pogrešala ga bo Ljudska univerza v Studencih in še mnogo drugih organizacij, pogrešali ga bodo tudi vsi, ki nam je bil vedno svetovalec, tovariš in brat. C. Hočevar. —1 O premeščanju učiteljstva piše »Glas naroda« od 29. I. takole: »Slovenec«, ki mu je dovoljeno komentirati premeščanje uči-telstva, piše v svojem zadnjem uvodniku med drugim tudi to-Ie: Nihče od premeščenih ni oškodovan, večina je prišla še na boljše, pa naj so te ali nasprotne politične barve, nikomur se s premeščenjem ni zgodila noberra krivica itd., itd. —1 Nekaj koroških fantov je obiskovalo kmetijske šole v naši državi. To jim nekateri Nemci v Avstriji zamerijo, češ, da se itak nič prida ne naučijo. »Koroški Slovenec« pripominja, da se je na Grmu v Jugoslaviji šolal tudi bivši minister inž. Schumy. —1 Šola v Kresnicah je obhajala dne 1. in 2. februarja 60 letnico svoje ustanovitve. —1 »Domoljub« od 29. I. omenja zadnji uvodnik, ki ga je napisal Lapajne v »Učit. tovarišu« in na drugem mestu pravi, da je »Učiteljski tovariš« dobesedno ponatisnil njegov članek »Volja narbda naj obvelja tudi na šolskem polju«, dostavlja, da sta članek delno ponatisnila tudi »Jutro« in »Domovina«. (Zdi se, da je »Domoljub« na ta članek izredno ponosen!) —1 Nekrolog Antonu Hrenu je prineslo »Jutro« od 3. II. in 4. II. »SI. narod« od 3. II. »Mariborer Zeitung« od 4. II. in »Mariborski večernik« od 3. II. w v-UV.'. •«• Oi- V&sKS "/r,:.'- ive.V Siaovinččegv na«k-:*«ai&% :vv v»:< tskt <šs-kean K H ^it^tl *<#«' -*V. ' —1 O delu »Pohorcev« proti slovenstvu piše »Slovenec« od 4. II. Tem zvrača krivdo tudi o zadevi monopolizacije šol. knjig. —¡1 O novi uredbi manjšinskega šolstva na Madžarskem piše »Jutro« od 4. II. —I V preteklem letu je bilo v Češkoslovaški republiki 21.200 predavanj, katerih se je udeležilo nad 4 milijone poslušalcev, vzgojnih tečajev je bilo 3500 s 102.000 udeležniki, diletantskih predstav 26.200, vzgojnih filmov 11.500 za odrasle m 9000 za mladino, akademij in proslav 2500, razstav 500, ekskurzij 674 in 31.000 drugih kult. prireditev. (P.rager-presse 1. II.) —1 Glede monopolizacije šolskih knjig polemizira »Slovenija« od 31. I. z »Zvezo kulturnih društev« in s »Pohodom«. —1 Glede preprečenja premestitve šol. upravitelja Bablerja prinaša pismo VI. Ka-pusa v ponatisku tudi »Gorenjec« od 31. II. Pismo komentira po svoje. —1 Kuluk — to odkupnino za osebno delo plačujejo dandanes samo javni uslužbenci, za druge je odnravljen. Čas bi bil, da bi se nam že enkrat odvzelo to breme. (»Naš glas« od 1. II.) —1 Ločena žena ima pravico do pokojnine po pokojnem možu — drž. uradniku. (»Naš glas« 1. II.) —1 O zaupnicah, ki jih prejema predsednik JUU Dimnik, piše »Naš glas« od 1. II. Dimnika imenuje list zaslužnega organizatorja. —1 Pravico do trikratne polovične vožnje po železnici na leto imajo žene vseh državnih, tudi upokojenih uslužbencev, neglede na to, ali ima žena kake dohodke ali premoženje, ozir. službo. (»Naš glas« 1. II.) —1 Klub koroških Slovencev je na svojem občnem zboru odločno zahteval recipro-citeto v manjšinskem šolstvu na Koroškem in pri nas. (»SI. narod« od 4. II.) —1 Tudi akademska mladina je poslala posebno spomenico v Beograd proti monopolizaciji šolskih knjig. (»Straža v viharju« od 1. II.) —1 Zato, da bi imeli absolventi učiteljskih šol prost dostop na filozofsko fakulteto in ne samo na pedagogiko, se poteguje pisec članka »Prosto pot sposobnim« v »Akademskem glasu« št. 2. —1 O učiteljskih premestitvah ima »Delavska politika« z.dne 5. II. uvodnik. Tu pravi med drugim: Krivice je treba reparirati, a kedaj začenja in neha krivica, je stvar, ki zahteva izredne preudarnosti. Ob premeščanjih v prejšnjem režimu, je stanovska organizacija branila svoje člane in je vršila svojo dolžnost, zato ravno ta organizacija najbolje ve, kateri učitelj je bil brez stvarnih razlogov premeščen. Kot vemo, strokovna organizacija za te reparacije ni bila vprašana. Nasprotno, z očitkom jo obtožujejo, da v prejšnjem režimu ni vršila svoje dolžnosti. Naj dotični ne prezro, da so bili tudi učiteljski organizaciji stavljene meje, da ni mogla doseči stoodstotnih uspehov. — Naj nihče ne skuša pod videzom reparacij krivic, ustrezati zahtevam zlobnežev, podeželskih magnatov, ki zgolj iz hudobije zahtevajo, da se ta ali oni premesti in tako gospodarsko uniči. Naj se povsod vprašajo, so li za premestitev podani zadostni razlogi. —1 Šolsko obveznost podaljšujejo v Angliji od 14. na 15. leto starosti. Zakon stopi v veljavo šele 1. avg. 1939., če bo sprejet v zbornici. (»Delavska politika« od 5. II.) —1 Policijo na beograjskem vseučilišču ustanove kot poročajo vsi dnevni časopisi. Naša gospodarska organizacija ZADRUŽNO ZAVAROVANJE! Tovarišicam in tovarišem v razmišljanje. Učiteljstvo si je osnovalo dve ustanovi, ki se bavita z zavarovanjem: »Učiteljsko samopomoč« in »Samopomoč učiteljskih otrok«. Da sta bili res potrebni, priča veliko število zavarovancev. Obe ustanovi sta na zadružni podlagi. Glavna karakteristika takega zavarovanja je ta, da zadružno zavarovanje, kakor vsako drugo zadružno poslovanje, ne stremi za dobičkom, temveč nudi na bazi solidarnosti svojim članom najcenejše zavarovanje. Zavarovanje pri zadrugah ni predmet špekulacije, temveč je samo izvrševanje socialne funkcije. Zadružnik-zavarovanec je solastnik zadruge, enakopraven član te interesne za-jednice. V tem je prednost zadružnega zavarovanja. Socialen značaj zadruge pa se kaže v tem, da lahko zavarovanci, ki niso denarno močni, pristopijo v tako zadrugo in se tako rešijo skrbi, ki navadno pridejo s starostjo. Tako delo pa ne prinaša dohodkov in zadruga je vesela, da krije režijske stroške. Zavarovanje v zadrugah je prosto nagona po dobičku — saj je samo hladno računsko delo, moment socialnosti in humanosti. Medsebojno zadružno zavarovanje ne deli divi-dend, ne vrši nobenih spekulativnih del —• a ker se naslanja na zadružno organizacijo, zmanjša režijo, znižuje riziko, pa je vsled tega v stanju, da nudi idealno najnižje tarife in najpovoljnejše pogoje. Tovariši, tovarišice! Pristopajte kot'zadružniki v naše socialne ustanove. Močni bomo in velike zneske bodo prejemali člani in njihove družine v potrebi in nesreči! Oklenimo se strogo stanovskih ustanov in ustvarili si bomo lepšo bodočnost. —g Še en primer v posnemanje. Iz sre-skega društva Sv. Lenart v Slov. goricah je pristopilo 19 članov k »Učiteljski tiskarni«. S tem je zopet znatno narastlo število zadružnikov te važne naše ustanove. Tovariši, tovarišice, posnemajte in pristopajte! — V močnem gospodarstvu je naša moč. Mladinslca matica —mm Peta številka »Našega roda« je v tisku in izide zopet normalno, to je pred 20. To bo živahna, vesela številka. Nekaj pustne razposajenosti bo v njej. Med novimi sotrud-niki se nam predstavita naš znani realistični pisatelj Plestenjak, v Cicibanovem rodu pa v verzih in risbi tov. Hotzelova. Vse rubrike bodo prav zanimive in vsa številka prav bogato ilustrirana. —mm »Istra« iz Zagreba od 1. II. prinaša vsebino 4. številke »Našega roda«, obenem ponatiskuje oceno Bevkovih »Pastircev« iz »Ljubljanskega zvona« in mnenje ruskega pedagoga o tem delu. ŠolsUi radio —r XVII. Torek 11. februarja bo g. Jagodic Vojko pripovedoval, kako je »V kraljestvu dolenjskega Kuma«. II.—III. — Kum stoji v osrčju slovenske zemlje. Z nobene druge gore se je ne moremo tako ogledati, ko ravno s Kuma. In kako hodi človek na Kum, kako gleda na vso zemljo pod seboj spomladi, v poletju, jeseni in zimi, vesel in žalosten, in kakšni so njeni ljudje, vasi in vse kar biva tam okrog, to je namen predavanja. Poleg tega pa je v kraljestvu Kuma toliko zanimivosti in tako lepih, da je treba tudi o njih spregovoriti mladini. — V zvezi s to šolsko uro še tole: Na koncu predavanja bo g. predavatelj apeliral na vse učence in učenke, da naj opišejo svoj rojstni kraj, kakor se jim pač najbolje in potrebno zdi. Te svoje sestavke naj pošljejo na naslov šolskega radia pri JUU Ljubljana. Najboljša naloga bo prejela lepo nagrado, ostali dve, s prvo vred pa bodo prečitane v šolski radio jtrri, ki bo javljena mesec kasneje. Sestavke z naslovom »Moj rojstni kraj«, je poslati do 29. februarja. —r Petek 14. februarja bo imela ga. dr. Slava Kristan-Lunaček higiensko predavanje. II—III. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 9. februarja ob 15. uri predavanje: Ravnanje z vinom; g. inž. Flego. Stanovska organizacija JUU Iz društev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC bo zborovalo v soboto, dne 15. febr. 1936. ob 9. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje: »Pedagoški pojm dela — podlaga šolski reformi«. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V PTUJU prelaga svoje za dne 8. februarja sklicano zborovanje na soboto 15. februarja. Zborovanje se bo vršilo na istem kraju ob istem času in z istim dnevnim redom, kakor je bilo objavljeno v »Učit. tovarišu« št. 26 z dne 30. januarja. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU bo zborovalo v soboto 15. febr. 1936 ob pol 10. uri v Šoštanju. Poleg običajnih točk bo poročilo o predsedniškem zboru v Mariboru in predavanje odseka za ženska vprašanja (tov. Trobej Marica). Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 15. febr. 1936. ob 9. uri pri MikMču v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Nekaj misli o vzgojitelju, človeku, šoli, vzgoji in soncu. — Predavanje naše članice tov. Samčeve iz Višnje gore. 2. Poročila odbornikov. 3. Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA-ZAH. DEL bo imelo izredni občni zbor 15. febr. 1936 ob pol 9. v Ljubljani, v telovadnici narodne šole na Grabnu. — Po poročilih odbornikov bodo volitve upravnega odbora. Odbor. = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH sporoča in vabi vse člane na III. letošnje zborovanje, ki bo dne 15. fehruarja t. 1. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah s pričetkom ob 9. uri na tamkajšnji narodni šoli. Dnevni red bo: 1. Si-tuacijsko poročilo tov. predsednika. — 2. Či-tanje dopisov. — 3. Predavanje g. prof. Baša Franja o »kulturni avtohtonosti slovenskih goric«. — 4. Gospodarsko predavanje: »Učiteljska samopomoč v Ljubljani«. — 5. Predlogi m slučajnosti. — Pričakuje se polnošte-vilna udeležba. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD bo zborovalo v soboto, dne 15. februarja 1936 v Ksaveriju. Pričetek po prihodu poštnega avtobusa. Na dnevnem redu je predavanje »O mladinskem skrbstvu«, ki je zadnjič izostalo. Sreski kmetijski referent g. ing. Wenko bo govoril o delu učiteljstva za povzdigo nekaterih kmetijskih panog, a predsednik bo poročal o predsedniškem zboru, ki bo 9. II. t. 1. v Mariboru. Tovariši (ce), pripravite se na zborovanje z raznimi predlogi! Le pri složnem delovanju bo naše delo plodonosno. Pridite gotovo vsi! — Pred zborovanjem bo kratka odboiova seja. — Odbor. Poročila + JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR — LEVI BREG je zborovalo dne 7. decembra 1935. v Mariboru v Narodnem domu. Od vpisanih 95 članov (-ic) je bilo navzočih 83, odsotnih 12, t. j. 87% udeležbe. Od odsotnih se je devet opravičilo. V otvoritvenem govoru pozdravi tovariš predsednik novo pristopivše člane (-ice), se spomni prerano umrlega odličnega slovenskega pedagoga dr. Janka Bezjaka, rojaka Slovenskih goric, ki mu zborovalci zakličejo trikratni »Slava!«. Tov. predsednik obravnava nato dopise sekcije in centrale. Članstvo je pozorno sledilo predsednikovemu situacijske-mu poročilu in sprejelo z radostjo vest, da je sodni postopek proti tov. Dimniku ter tov. Kumlju ustavljen. Pogovorili smo se o personalni politiki v zadnjem času ter o nameri, uvesti nove draginjske razrede za drž. urad-ništvo. Iz dopisov je razvidno, da je v centrali JUU zavel nov duh, večja agilnost in inicijativnost tamkajšnjega odbora, kar je samo pozdravljati. Živahna debata je pokazala, da je izdaja novih čitank oziroma smernice, po katerih bodo čitanke sestavljene, zadeva vsega članstva. Bilo je stavljenih več predlogov. Izvoljen je bil sreski redakcijski odbor, ki bo zbiral primerno gradivo. V odboru so: za I. razr.: tov Leskovar in From, za II. razr.: tov. Erženjak in Berce, za III. razr.: tov. Hiti, Jurinec, Ferk, za IV. razr.: tov. Salda in Spreitz, sklicatelj je tov. From. — Gospodarski odsek se poživi, kar bo naloga tov. Janžekoviča. Za prihodnje zborovanje ima tov. Andrejčič gospodarsko predavanje in tov. Kodrič predavanje o osnovnih načelih naše personalne politike. Eno predavanje je prijavil tudi tov. Šprajc. — Proračun za leto 1935.-36., ki ga je občni zbor sprejel le začasno — do poprave uredbe o zmanjšanju prejemkov drž. uradnikov, je zbor po temeljitem predsednikovem pojasnilu popravil in sicer: za člane in neporočene učiteljice od prejšnjih Din 13.50 na Din 16.— in za poročene članice od prejšnjih Din 3.25 na Din 8.—, kar je bilo soglasno sprejeto. Tov. predsednik se zahvali za ta ponovni dokaz naše stanovske zavednosti in apelira: nadaljujmo z vzgojo članstva za skupno, disciplinirano delo, z vzgojo čuta odgovornosti vseh. Ker nas še vedno boli okrnitev našega pedagoškega glasila »Popotnik«, se je v zvezi s popravljenim proračunom sprejel predlog, da se »Popotnik« razširi na račun »Prosvete«, ki naj bi bila zmanjšana priloga »Popotnika«. Ali ne bi sekcija dosegla po vzgledu drugih držav delno podporo državne oblasti — banovine za izdajanje pedagoške revije? Poskusimo februarja v banov, svetu — če gre. Tov. predsednik stavlja sledeče predloge, ki jih zborovalci deloma razširijo in soglasno sprejmejo: 1. »Popotnik« je edino pedagoško glasilo naše sekcije. Članstvo tukajšnjega učit. društva ne odobrava, da je baš sedaj, ko se pojavljajo tako številna in aktualna pedagoška vprašanja, ta naš pedagoški list — namesto razširjen — celo okrnjen, vsled česar predlaga, da se ga razširi zopet v prejšnji obseg. Če za to ni kritja, naj o načinu kritja razpravlja bodoča banovinska skupščina. Za vse slučaje je morda misliti tudi na cenejšo priključitev zmanjšane »Prosvete« kot del »Popotnika«, kakor tudi na dosego podpore pri oblasti. 2. Da bo čim več učiteljstva, zlasti še podeželskega, pritegnjenega k sodelovanju pri sestavi novih čitank ter bo sestava tega važnega učbenika (umestnejše bi bile sicer čital-ne pole!) čim uspešnejša, predlagamo: a) Sekcija naj naroči, da osnuje poleg glavnega redakcijskega odbora vsako sresko učit. društvo sreski redakcijski odbor. b) Na vsaki šoli naj učiteljski zbor razpravlja (pri konferencah) o bodočih čitankah, zbere glavne smernice ter vse morebitne prispevke za čitanke in jih predloži v uporabo in oceno sreskemu redakcijskemu odboru, ki tako redigirane prispevke predloži glavnemu redakcijskemu odboru. c) Sekcija naj razmnoži zadevno svojo okrožnico št. 917/5.11.35 tako, da jo dobi vsaka šola, da uredi učiteljstvo po njej svoje sodelovanje. 3. Množe se slučaji, da kr. banska uprava odpiše ozir. črta šol. prispevke, dolžne krajevnim šolskim odborom izza prejšnjih let. Ker pa so v večini ,umlhw umlhw uhlmwy f Naglašamo sicer, da uvidevamo finančno mi-zerijo naših občin, vendar s takim črtanjem ne odpravimo šolskih upnikov — dolgov. Na drugi strani pa se s tem črtanjem dolžnih prispevkov občinam indirektno daje — recimo »pomislek«, ali sploh naj šolske prispevke odplačujejo v polnem obsegu ali ne. Prosimo sekcijo, da posreduje pri kr. banski upravi, da se taka črtanja ustavijo. 4. »Popotnik« naj objavi k temu tačas res aktualnemu vprašanju več razprav, po možnosti eno številko posveti samo tej stvari (morda s predčasnim razpisom tozadevne pismene ankete!) in priobči čimveč (ne predolgih a izdatnih, manj »filozofirajočih«, a več iz prakse vzraslih) prispevkov k rešitvi tega vprašanja. 5. Glavni redakcijski odbor naj razpravlja o tem, ali bi ne kazalo za vaške šole organizirati posebno sestavo vaško-šolskih (kmet-sko - delavskih) čitank! 6. Naprosti je vse sreske šolske nadzornike, da sodelujejo z učiteljstvom pri teh pripravah sestave novih čitank. 7. Glavni redakcijski odbor je razširiti s pritegnitvijo še več mlajših tov. sodelavcev in sodelavk (tov. Andrejčič). 8. Informirati se je, ali odgovarja istini, da so nove čitanke že dogotovljene in pripravljene za izdajo — brez našega sodelovanja? (Tov. Sardoč.) 9. Jezikovni slog čitank naj bo čim pri-prostejši in prisrčnejši, obseg čitank ne prevelik, da bodo tako cene čim zmernejše (tov. Cvetko.) 10. S pripravami se ne prehitimo, nuditi je več časa, da bo rezultat tem boljši. Tovariš predsednik je imel predavanje Moje pedagoško - didaktične beležke ob nadzorovanju šol. leta 1934./35.« in sicer po teh le vidikih: a) Pravilnost in objektivnost gledanja in ocenjevanja učiteljevega dela predpostavlja vsestransko in večletno poznavanje: 1. gospodarskih, socialnih in nacijonalnih razmer; 2. krajevnih razmer, odnošajev med šolo in domom itd.; 3. življenjskih pogojev učiteljstva. b) Črtice o teritori jalnih, gospodarskih, socialnih in nacionalnih razmerah našega obmejnega šolskega sreza. c) Svojstva nove vaško - pristne šole. č) Poti do vaško - pristne šole. Zborovalci so predavatelja, ki bo o priliki nadaljeval s poročilom, nagradili z glasnim aplavzom in želeli, da ta izvajanja priobči v »Popotniku«. — Prihodnje zborovanje bo 8. februarja 1936. Kodrič Rudi, Mirko Vauda, t. č. tajnik. predsednik. Novosti na "knjižnem trgu —k Frana Levstika Zbrano delo, VI. zvezek. Uredil dr. Anton Slodnjak. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 85 Din. Strani 476. Pred kratkim je izšel VI. zvezek Zbranega dela Frana Levstika, ki ga urejuje znani slovenski strokovnjak na slovstvenem polju in najboljši poznavalec F. Levstika, njegovega življenja in dela dr. Anton Slodnjak. Omenjeni VI. zvezek obsega kritične opise Frana Levstika od leta 1869. in obsežen uvod urednika. Knjiga obsega: »Vodnikovo življenje«, »Komentar in vari-jante Vodnikovih pesmi« ali »Kastelčeve zbirke«, kakor jo imenuje urednik, »O Vodnikovi rokopisni ostalini vobče«, »O Vodnikovem rokopisu«, »Vodnik brez konca in kraja«, »Signum temporis«, »Razgovori«, »Slovanski pismeni jezik«, »Prešern, Prešerin ali Preširen?«, »Vodnikova pesem: »Bohinjska Bistrica«, »Pravda o slovenskem šesto-meru. Odgovor mariborskemu šestomerniku Pajku«, »Pravda o slovenskem šestomeru«, »O Koseskem v matičnih knjigah«, »Vrtče-vim pesnikom in pisateljem sploh«, »Zgodovina slovenskega slovstva«, »Knobljeve pesmi«, »Jurija Dalmatina sv. pismo«, »Matija Kostelic«, »Izmišljena tiskarnica«, Rihar ali Richter?«, »Dopolnila ali varijante«, »Jezikovne reči«, »Govor pri zabavi po prvem občnem zboru Dramatičnega društva« in »Varijante pravde o šestomeru«. Poleg teh kritičnih spisov F. L. je dodal urednik še slovarček manj znanih slovenskih besed, opombe in poročilo. — Najbolj značilno za kritične spise F. L. je pač tole, kar je napisal urednik v svojem uvodu: »Levstikov najvišji življenjski ideal je resnica, to se pravi neusmiljeno razkrivanje globin in višin človeškega življenja«. —k Rejec malih živali, februarska številka je ravnokar izšla in prinaša poljudno strokovne članke iz perutninarstva, kuncereje, golobarstva, ovčjereje, kozjereje, o dresuri psov, pa tudi o kanarčkih, eksotičnih pticah ter ribicah. List je glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul. 10. Vodi in urejuje ga naš tovariš Inkret Alfonz s Šenkovega turna. Mali oglasi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'— FR. P. ZAJEC izpraian optik L/ublJana, Start trg 9 priporoča: naočnike, ičipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto* tparate itd. Velika zaloga raznih ur, ilatnls« in srebrnine. Ceniki brezplačno. JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRUŽENJE — sekcija za dravsko banovino javlja žalostno vest, da je njen bivši podpredsednik in član glavnega odbora JUU v Beogradu, tovariš Anton Hren šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru dne 2. februarja t. 1. po kratki in težki bolezni preminil. Na zadnji poti smo ga spremljali izpred Sokolskega doma v Studencih v torek 4. t. m. Njegovi zemeljski ostanki so bili prepeljani v graški krematorij in tam vpepeljeni. S svojimi deli si je zgradil najlepši spomenik. Vzornega tovariša bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu! V Ljubljani, dne 5. februarja 1936. JUU — sekcija Ljubljana. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, r. z. z o. z., javlja vsem svojim zadružnikom in poslovnim prijateljem, da je tovariš Anton Hren podpredsednik nadzorstva, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru, prvi starosta Sokolskega društva Studenci itd., umrl dne 2. t. m., ko je stal na vrhuncu svoje moške moči in požrtvovalne nacionalne in stanovske delavnosti. Svojemu odličnemu sotrudniku in značajnemu borcu za pravico in poštenje očuvajmo v hvaležnih srcih neminljiv spomin! V svojih delih sam boš živel večno! Ljubljana, dne 2. februarja 1936. UČITELJSKI DOM V MARIBORU naznanja svojim članom, da je njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik Anton Hren šolski upravitelj po kratki, težki bolezni v nedeljo dne 2. februarja ob Vfl. uri preminil. Od blagopokojnika smo se poslovili v torek dne 4. februarja ob 15. uri pred Sokolskim domom v Studencih ter smo ga spremili na zadnji poti skozi mesto, odkoder je bil prepeljan k vpepeljenju v Gradec. Odbor. KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« raglstrovana zadruga z omaj. zavezo Liubliana Frančiškanska ulica it. 6 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točnal PODRUŽNICA MARIBOR, palaia banovinske hranilnice