List 43. Tečaj XLV. i i ✓ na i Izhaj ]/ vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 26. oktobra 1887. O b s e g : Berite vsi sadjarji! Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske Razne reči. Zemlje- in narodopisni obrazi. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) drugov ekscelenciji, gospodu naučnemu ministru. Naši dopisi. Vprašanja in odgovori. Interpelacija poslanca dr. Poklukarja in Novičar. Gospodarske stvari ? OI11 SO Berite vsi sadjarji! (Kdor je namenil jablane saditi, naj bere vsaj konec tega članka.) moral spominu pradedov, kajti, kar je bilo videti, na redili so oni, mladi niso ničesar pridejali rabili, a nič ohranjevali in zboljšavali. Najbolj nas boli, — in pri tem tudi hočemo danes ostati —, ako vidimo zanemarjeno sadjarstvo, kakor Mi bi pisali tudi v našem listu, katerega žalibog je malo da ne po vseh naših občinah. Izgovor, da ne še ne berejo vsi kmetovalci, članke, ki jih navadno uspeva sadje, ta je dandanes popolnoma jalov, sicer pa imenujemo „gospodarskopolitične", govorili bi pa v njih kažejo stoletna sadna drevesa po dvoriščih, vrtih in o stanju kmetijstva ter pošteno stokali, zahtevali po polju ravno nasprotno. takimi izgovori ni torej če bi vedeli in upali, da s tem • V | nic! državne pomoči i. stanje količkaj zboljšamo. A mi o tem ravno nasprotno Drugi izgovor je: Mi ne dobimo nič od sadnega mislimo: kolikor bolj se kmetovalec zanaša na državno drevja, vse pokradejo in polomijo. Tudi to se godi pomoč, toliko prej bo zapuščen in izgubljen. le tam, koder se ravno nič ne stori, da bi dobila mladina Seveda bodo morali kmetovalci dobivati nekaj dr- in drugo prebivalstvo ljubezen do drevja, in koder je žavne podpore. Zemljiškega posestnika bodo morali sadjarstvo tuja in neznana reč mladim in starim ljudem. manj ali več davka oprostiti, njegovo pridelovanj za- Navedli bi lahko mnogo krajev, koder so dosegli gotoviti in zavarovati i. t. d. Pa vse to zvršilo se s šolo, z učiteljstvom in s šolskimi vrti po sodelovanji bode počasi, in nazadnje bodo vsi ti poboljški, ako si občine in kmetijskih društev nepričakovane ugodne jih mislimo v denar spremenjene > malo izdali, in razmere. vsak kmetovalec moral bode vendar poginiti, če si ne Imenujem na pr samo mesto Elbogen na Če- bode sam pomagal z boljšim, izdatnejšim, cenejšim in škem. Tam sem čul od verjetne strani, da nihče več za kupčijo primernejšim pridelovanjem. Obupati je, če pogleda človek i kako počasi ali ne poškoduje sadnega drevja in javnih nasadov sploh. In vse to prihaja od tod, ker so uže v šoli vplivali Pa preidimo k stvari! Letos je sadna letina kaj prav nič ne napreduje kmetijstvo na kmetovskem domu, na mladino v tem smislu, na pristavi, na polju in na travnikih. Nedavno smo se peljali skozi vas, v kateri imajo tudi neko kmetijsko različna. Tukaj imajo malo, tam veliko sadja. Ali bo-čitalnico. Bili smo prvikrat v tisti vasi, če ravno je disi kakor hoče: kdor vidi, koliko sadja in po kako omenjena čitalnica priredila uže več velikih zborovanj, dobri ceni se z vozi na železnico, mora le obžalovati, na katerih so pa le gospodarskopolitična vprašanja da tako malo kmetovalci storijo za sadjarstvo. Šole razmotravali. Vas je bila zapuščena, drevja nič nasa- skoraj nič ne delajo, vlada pa še manj. jenega, akoravno je prostora na izber. Nič prijetnega Kako drugače je vse to zunaj na Nemškem. No- ža oko in nič koristnega! Po dvoriščih ni bilo nobe- čemo opisavati vzglednega sadjarstva in bogastva za nega reda, gnojišča nepravilno skoraj in slabo narejena, hodnje Nemčije vsled njega. Pisali bi lahko najlepše z vsakega dvorišča se je odtekala gnojnica, članke, kaj se godi na Saksonskem, v deželi, ki jo je Sadno drevje je bilo največ le staro, slabo oskrbovano, narava prav po mačeški obdarovala; kako visoko novih nasadov pa ni bilo kar nič videti. S kratka: gorah imajo tam še sadjarstvo, koder pri nas ako si pogledal poslopja > vrte j ograje, odkriti si se jemu še trnje raste. Tisto pa, kar hočemo na l • j> s* A povedati je da Pruska danes nima nobene uci- predsednik Jos. Fr. Seunig in odborniki Detela j teljske pripravnice, na kateri bi učitelj za nara Goli > Kastelic, Lenarčič, Murnik, dr. Poklukar, Povše, voslovje in kmetijstvo ne bil dovršil popolnega Robič, Witschl, dr. pl. \Vurzbach in tajnik Gustav tečaja na slavno znani sadjarski šoli v Geisen- Pire. sistem, ti vedo, kaj delajo. Tudi pri nas heimu To > Podpredsednik Jos. Fr. Seunig poroča o prodaji je marsikaj na papirju, a v praksi: Kako malo je pri- plemenskih bikov beljanske pasme v Kranji ter pred-pravnic, ki bi kaj za sadjarstvo storile! In slednjič laga naj se kupijo še štirje biki muricedolske pasme pride učitelj na deželo, pa ne najde šolskega vrta, še manj pa požrtovalnosti in sodelovanja občine. Kakšna dobrota za neštevilno majhnih gospodarjev ako bi bili pred leti sadili jablane, hruške bila j j črešnje, češplje i. > koliko denarja ki se predade po licitaciji konec oktobra meseca v Litiji. Predlog se vzprejme. Ribiškemu društvu za Kranjsko ukrene se izpla-državno podporo v znesku 50 gld. ter ob enem po tistih čati zaslužili! naročiti mu, naj skrbi tudi za rakovo zalego Koliko denarja bi si lahko prihranila gospodinja na deželi, ko bi znala sadje bolj porabljati za hrano. s vodah, ki so sedaj uže brez rakove kuge. Čebelarskemu društvu za Kranjsko na Jesenicah zagotovi se državna podpora v znesku 100 gld. proti tal bi doma marsikateri goldinar, ki mora sedaj iz hiše za razne jestvine. Ravno taka je z moštom. Po cele temu, da preskrbi natis knjižice, ki naj uči o raznih države pijejo mošt, pri nas pa ne gre v grlo. Denar porabah medu in voska ter sploh, kako bi bilo med v kleti bolje razpečavati. Podpora se bode izplačala, kadar bode trosijo za pivo, žalibog celo za žganje, ko lahko imeli polne sode mošta. Veliko premalo se še agituje za sadjarstvo. Naj društvo rokopis predložilo. Družbenemu dolžniku ki je plačal dolg svoj j vsako leto, spomladi in jeseni enkrat v vsakem ukrene se narediti razknjižno pobotnico. Prošnje občine Mozelske za bika odstopi se živinskemu odseku. kmetijskem društvu zatrobili o potrebi in koristi sadjarstva. Učitelj naj priredi šolske praznike, v katerih bi vsak iz šole izstopivši učenec dobil sadno drevo, ki Vsled poročila okrajnega šolskega sveta za ljub- je mora vsaditi. Občina naj zasadi vse javne prostore, ljansko okolico ukrene se izplačati vodstvu ljudske šole v Šmariji 10 gld. nagrade za pokončevanje mrčesov. pota in pašnike. S kratka: nikdar ne mirovati, čut in skrb za sadjarstvo morata vedno živa biti. Prošnjo občine Rudniške za podporo šolskemu Ali bodo naše besede kaj koristile? Morda se bode vrtu ne more glavni odbor uslišati, ker nima v ta vendar kateri naših čitateljev ganil in ozrl, če ima kaj primernega prostora. Najvažnejši sad so jabolka in češplje. Jabolko donaša največ koristi in je najzdra-vejši plod. Njegova poraba je kaj različna, zato so na sadjarskem shodu v Meissenu največ o njem govorili. Sadjarji so na ta shod povabili tudi sadne trgovce ter ukrenili, da je saditi tiste jabolčne vrste ki imajo te le lastnosti: 1. Mora deblo dotične vrste biti popolnoma neobčutljivo tudi v neugodnem podnebju na Nemškem. 2. Mora imeti krepko in kvišku rastočo krono, da se da saditi ob ceste in lahko obrezovati. . Da raste v vsaki zemlji. . Da je čez vse rodovitna in i namen nikakeršnega denarja na razpolaganje. Vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo javlja, pripravljeno kulturno obdelovanje vinogradov trtni uši podpirati. Glavni odbor vzame to na znanje ter ukrene ministerski odlok v »Kmetovalcu" in ^Novicah da je proti ' prijaviti. (To se je uže zgodilo.) Razglas deželne vlade glede licenciranja žrebcev naroči se tajništvu v »Kmetovalcu" in »Novicah* objaviti. mora biti sad tak, da je za mizo, za kupčijo 5 za sušilo in za mošt. No, in je kaj takih vrst? Je! Sadjarji priporočajo naslednje vrste: Zimsko zlato parmeno, veliko ka- selsko rejneto in Blenheimovo zlato rejneto. Te tri vrste zapišite na šolsko tablo, na vrata v koledar, ter pomnožujte in razširjajte jih, da pride blagostanje in presojalno komisijo za govejo razstavo na Boh. Bistrici imenovala je c. kr. deželna vlada za svojega zastopnika gospoda c. kr. deželnega živinskega zdravnika VVagnerja. Odseki glavnega odbora ustanove se na novo, in sicer izvoli odsek za splošne reči gospoda Murnika za načelnika, odsek za gozdarstvo gospoda Gola, odsek za vinarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo gospoda in Le- živinarstvo go- ? zdravje v gospodarstva. narčiča in odsek za rastlinstvo spoda Povšeta. Za nove ude se vzprejmejo gospodje: Peter Novak, c. kr. prefekt v Terezijišči na Dunaji Der praktisehe Landwirt". Janez Štele, posestnik v Kamniku. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Jarnej Cenčič, vodja dekliške šole v Kamniku. Ludovik Stiasni, učitelj v Kamniku. kranjske. Seja glavnega odbora dne 9. oktobra 1887. Posvetovanje je vodil društveni predsednik gospod Gustav grof Thurn, navzočni so pa bili gospod pod- vprašanje: „Kaj bi pomagalo zoper uši pri živini? Vprašanja in odgovori. Vprašanje 90. Večkrat se bere Novicah j f Ko sem še gospodaril in kmetoval na Gorenjskem kislina (hudičevo olje). Majhna žličica žveplene kisline Mošnjah), prisodilo se je večkrat i da so goveda se vlije v bokal vode in s tako okisano vodo se vsak vsled slabega sena (posebno iz Piračice) dobila uši. dan po leti okisa krma hudi vročini taka okisana Tedaj je hodil neki sosed v Podbrezje po „kap'čevo olje" t. j. olje, ki je bilo neki narejeno iz tako imeno- voda ? s krmo pomešana, tudi dobro deje prašičem. Šotna nastelja kot zdravilo proti ščipanju konj. vanih farških kapic. Napravljal ga je v Podbrezji mož, V hlevih konjske železnice (tramvaja) v Bremenu rabi čigar imena nisem mogel izvedeti, ravno tako tudi v nasteljo izključljivo le šota. Opazovali so, da neka- nisfm zvedel kako ga je delal tem oljem se go- teri konji jedo to nasteljo, dokler še ni onečejena. Tistih vedo malo pomazalo okoli vrata, in uši so precej konj potem nikdar ne ščiplje, če so bili tudi prej več- izginile. Nevarno ni bilo čisto nič, živina se je brez krat bolni za to bolezen. skrbi lizala; barve je bilo bledo rdečkaste. Kako česplje ohraniti sveže do novega leta. Ker imate gotovo v Podbrezji več znancev, Vam Vzame se navadna steklenica s precej širokim vratom 7 dobro zamaši. bo lehbo o tem olji in njega izdelovalca, če še živi, napolni z lepimi češpljami in potem kaj več in gotovega pozvedeti in potem v »Novicah" Steklenica se zakoplje vsaj pol metra globoko v zemljo razglasiti. Pomoček je bil gotov in varen, torej bi bilo in takrat vzame iz nje, kadar se česplje potrebujejo. škoda, ako bi se pozabil, in izgubil (J. S. župnik v SI). Odgovor: Precej, ko smo bili dobili Vaše častito Store in korenine od posekanega drevja odpravljajo v severni Ameriki s tem, da zvrtajo jeseni v pismo, hoteli smo se poučiti o sproženi reči. Našli smo štor 45 % globoko in nekaj centimetrov široko luknjo J v knjigah, da delajo na Tirolskem, v Švici in na Švab- katero napolnijo s 50 9j solitarja in z vodo. Luknjo skem iz semena farških kapic (evonymus europaea) olje, dobro zabijejo in spomladi odpro. Prilijejo kerozeno- ki rabi proti mrčesu v laseh in dlakah pri ljudeh in vega olja Ur potlej zažgo. Stor zgori potem brez no- pri živini. Ko smo bili t m. o prodaji plemenskih bikov v Kranji, povedal nam je gospod Pavlin ml. iz Podbrezja, da pri njih res delajo tako olje, in da je tist mož moz nam ga deluje, ž njim v Kranj prišel lučajno stal poleg, piše se pa Anton Šifra Ta Ta benega plemena, in le pepel ostane. Osnaženje piiškovnih cevi od svinca. Najprvo se cev dobro z vročo vodo izpere in potem posuši. Ako se puška od zadi nabija, zamaši jo zadi z za-maškom. Sedaj vlij v cev nekoliko živega srebra in jo je povedal, da on izdeluje . tako olje > in da zamaši prav dobro tudi od spredaj. Kadar si se prepričal res izvrstno služi proti ušem. Pozneje smo zvedeli, da da je cev na obeh straneh dobro zamašena, tresi jo tako olje izdelujejo tudi nekje pri Škofji Loki, koder dobro tje in sem. Živo srebro spoji se kemično s svin ga pa rabijo tudi proti garjam. Prosimo čitalje > naj narede o priliki poskus ter nam sporočijo o uspehu. Vprašanje 91. Kedaj se prične ugoden jesenski cem v amalgan, in cev postane čista, kakor da bi prišla ravnokar iz tovarne. Isto živo srebro je dlje časa rabno, ako se stisne in precedi skozi mehko usnje. v 9 Živo srebro gre namreč skozi usnje, svinec pa ostane čas za pogozdovanje s smrekami, macesni in borovci v usnji. (A. R. na C.) Hruškov šampanjec. Sladke, prav sočne hruške Odgovor: Čas za jesensko pogozdovanje prične se dade se porabiti za izvrstno peneče vino (šampanjec) precej, kadar poneha rast v gozdni drevesnici. Pogozdovanje naj se pa konča, kakor hitro nastane slabo vreme in hud mraz, ob katerem zmrzuje. Razne reci. Strešne rede trpežnejše skodle če ali krovnice kelni) se na se dva do tri dni namakajo v apnenem beležu in potem šele pribijejo na streho posušene. Take skodle se izvrstno branijo vremenskim spremembam in so še celo nezgorljive. Lesu prodre namreč v luknjice apno. katero se spoji na zraku z ogljikovo kislino ter postane potlej trdo, kar naredi skodle trdne in nezgorljive. Da se ne zaduši živina, kadar ji v grlu zastane kaka jed, priporoča neki skušen kmetovalec na-brizgati živini v ušesi mrzle vode. Vsled tega otresa žival z glavo in največkrat tako sama odpravi napotek ftfi^Pjn^ " j • *-T * 1 Ljui iz grla. Da se odvrne krvotok goveji živini, to je, da se ubrani, da živina ne šči krvi, priporoča se žveplena na naslednji način. Hruške se olupijo, z noži (ribežnom) ali s primernim strojem razrežejo in potem iztisnejo (iz-prešajo). Iztisneni sok se dene v sodček, ki se ne zabije ter se pusti, da stoji mirno. Odprta veha pokrije se s koščekom platna. Čez dva ali tri dni prične se kipenje, vzdignejo se pene in drožje, ktere pa se morajo skrbno proč spraviti. Kakor hitro je to narejeno in se pri vehi ne delajo več pene, dolije se v sodček toliko kipečega oka (ki se je pripravil v kaki drugi manjši posodi), da je sodček poln. Napolnj sodček se dobro abije in pusti potem ležati v kleti prav pri miru šest tednov. tem času se izvrta 10 % nad dnom luknja, vtakne se vanjo pipa, ter pretoči ta tekočina, ki mora biti popolnoma čista, v šampanjske steklenice. Steklenice morajo se zamašiti (pa ne kakor je pri nas navada, ampak s kakim strojem, če tudi priprostim) ter potem z pečatnim voskom zakapati (glej 1. št. letošnjega Kmetovalca). Čez daljnje štiri tedne je vino pitno, in ga je težko ločiti od pravega šampanjca. Bolj če je uležano, bolje je. * Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro sla v. 68. Ajda. • v (Konee.) Ali ajda je vrlo zadovoljna bilina, ter uspeva vrlo dobro tudi v taki zemlji, v kateri nam pšenica ne bi rodila. Za peščena zemljišča je ajda pravi blagodar, ker v takih krajih ne bi mogli razen ajde iu rži nobene druge boljše žitarice vzgojevati. Ajda ni v Evropi dosta starejša od koruz se 9> za gotovo, da je starodavni Grki in Rimci niso pozna- Evropo so jo prinesli nekda konec srednjega in to s Tatarske in z Ruske. Prvi pot jo ome- šest- vali. veka, njajo v nekem meklenoborškem spisu 1436. najstem stoletju se je ajda brzo razširila po vsi Evropi, ter je postala v siromašnih krajih najglavnejša hrana. Evropi jo sejejo do 66. st. sev. šir., na jugu pa le malo. prešlem stoletju se je po Evropi razširila tudi tako „tatarska ajda" z zelenim cvetjem. Za mraz ni občutljiva kot naša navadna ajda, ali daje manj moke in t venskem jej vele nora ali tičja ne tako okusne. Na ajda, ter prav dobro uspeva. 1818. letine pri nas j dobil ko so bile hude jo je baron Žiga Cois s Češke, in razširil jo po gorenjem Kranjskem, pa tudi po štajerskih in koroških hribih. Divjo ajdo so našli med aralskim in bajkalskim jezerom. De Candolle meni, da jej je domovina v Mand-žurski in na osrednjem Sibiru, ter da je od ondod preko Ruske v Evropo došla skem. Mnogo ajde se seje na Kitaj na Sibiru in v Ruski Tudi se tudi divja nahaj s posejanega polja več potov ajda pobegne in posled podivja, in take podivj ajd nahajamo tem več, Kedaj verojetno čim bolje se približujemo njeni pravi domovini začeli ajdo vzgojevati v Aziji, tega še ne vemo , da njena kultura ni stara, ker nima sKup-nega imena v arijskih jezikih niti v Evropi, niti v Aziji. 3v med Ajda je prava lepota naših slovenskih kraj bmarni mašama, malone vsa ravnina belo-rudečkastim prtom pregrnj z po tem prtu kako šume in brenče marlj čbel okoli ajdovih cvetov! To se godi ajbolj zadnj dni avgusta in prve dni septembra ako je vreme mirno in toplo; to so tisti dnevi, ko čbele največ in najboljšega medu nauosijo. Stopi samo dopoludne takega dne med ajdišči, in prepričal se bodeš po neizmerno prijetnem duhu, da je tu prava, velika tvor-nica medu. Cbelarstvo na Slovenskem ne bi moglo tako lepo uspevati, da ni toliko ajde Ni biline pri nas i ki bi dajala toliko in tako ukusnega medu, kakor ajda 69. Palma. ga bilinskega rodu na zemlji, od katerega bi človek toli raznovrstnih koristi imel kakor od palme plo dovi se hrani neštevilo ljudi. Palme dajejo človeku deblo za stavbe, vlakno za prejo obleko, od palm se do biva vino in slador, vosek in olje, in mnoge naposled dajejo tudi moko. skih krajih obilje bi palmami je Stvarnik izlil v trop-goslova svojega. Brez truda in dela dobiva človek od palm vsakovrstne h i pa tudi vsak danji kruh Ali la ni truda, tam tudi ni napredka. Čim si človek svoj kruh služi, tem teže napreduj v kulturi. Samo skopa priroda spodbuja človeka na delo in premišljevanje, in kjer ni ne tega ne unega, ondi noge druge tudi ni duševnega napredka Palme in m tropske biline morejo človeka preživljati, ali ga ne modo one višine, do katere se je nikdar vzdigniti rejo človek ob trudu in naporu vzdignil v zmernem pasu. Po otočju Indijskega oceana raste v šumah več vrst palm, katerim je stržen tako poln škroba, da je človeku treba samo s seki v šumo iti 5 pa se lahko za dolgo časa z moko preskrbi. Ta moka je poznata dandanes po e mnogo nahaja v trgovini, in na- vsem svetu, ker se zivajo jo „sago u Prva palma, od katere se sago dobi > naziva se pravi sagovec (Sagus Rumphii) ali to edi palma cela vrsta jih Radi velike koriste je človek dandanes razširil sagovce po vseh tropskih krajih sveta iu neštevilo je ljudi, katerim sago vsakdanja hrana i Stržena imajo te palme jako veliko, in stanice v strženu so nabite s škrobom. Palme dozore v šestem ali sedmem letu, ondaj jim je stržen navadno poln škroba. Da se o tem prepričajo, navadno najpreje navrtajo deblo in potem pri korenini posekajo. Posesano deblo presekajo na kosove, ki so po dva metra dolgi. Vsak kos razcepijo in potem stržen izgrebo. Stržen v lesenih stopah zdrobe, z vodo namočijo in potem na finom situ izpero. Voda odnese seboj skozi sito ves škrob, in ko je neKoliko časa postala, tedaj se škrob na dno posode vsede. Kedar se tako prirejena moka posuši, tedaj je sago gotov. Sla-bejša palma ima v sedmem letu okolo 150 kjg saga, od močnejšega debla pa se dobi tudi do 300 kjg. Ako na enem johu raste 300 sagovcev, pa se vsakega leta sedmi del dreves poseka, more ob tem živeti 10 do 14 ljudi, iu ni se jim treba truditi z oranjem in z žetvijo. Na Indijskem manj tečen otočjupeko s saga trd kruh. Sa go je toliko od naše moke, v kolikor je v njem manj beljakovinastih tvari, da-si do sedaj njegova redilnost ni še do celega dosnana si do s in določena. Glavna sestavina sagova C? vse- kako škrob. Ta škrob se začne v strženu nabirati od prve mladosti kedar palma doz za cvetauj tedaj pol škroba. Cim se začno cvetovi vijati, začne tudi škroba v strženu zmanjkovati, in kedar plodovi do zore, tedaj se stržen izpraznil. Palma je tedaj ves škrob v deblu samo za to nabrala, da more tem hitrejše in brez zapreke razviti cvetove in plodove. Kakošen je navadni sago, ki v trgovino prihaja i ve marsikdo. Druga vrsta Največe in najveličastnejše biline toplega pasa go- času na trg prihajati tovo so palme. In ta ures južnega podnebja je to saga, ki je začela v novejšem se zrnati ali jagodasti fr < * sago. Surov palmov škrob se namreč po več potov z lmenuie O tudi v mnogih krajih edini pogoj človeškega obstanka, vodo opere, na solncu posuši, razdrobi in na sita pre- ter seje; tako dobljeni kosci se v mošnjicah pretresajo in svoje bistre oči precej ostro va nj naposled v železnih ponvah med neprestanim mešanjem reče: „Gospod, vi ste pa malo preveč sitni nad ognjem posuše. Zrnati sago so začeli prirejati Ki- sem kupovala potrebnih reči uže pri razuih trgovcih naravnost mestu a tajci še le 1820. leta na Malaki, a dandanes se ga uže ko sem zahtevano mnogo použije v Evropi, ker je tečen in lahko prebav blago prejela in plačala, bila sem Jedo ga navadno na juhi vseh drugih sitnosti in besedovanja prosta; odšla sem gorki vodi zrnati vselej slobodno in brez nadl u Temu dostavita sago ne razpade, temveč se napne, in zrna mu postanej prozorna. Dandanes škroba. prirejajo zrnati sago tudi iz korunovega še Leskovka in Hribarica: „Kar zahtevamo za goto denar, to naj se nam da; čas je drag in ni zato, da ga s praznimi marnjami tratiti in zapravljati morale." Kaj takega se Plahtaču, odkar je bil v Zalesj ? še nikdar pripetilo ni; iz oči v oči še v tem kraji nobene Podučile stvari. naravnost slišal ni. zadet Kar osupne) je, kakor bil hudo Pa, zvitež ve si tudi prec pomagati. Prične se Nasledki „šnopsa". ovarjati, da on s tem nič slabega nameraval ni, da (Dalje.) Smerekarica, Leskovka in Hribarica bile so med leške na to in ono mu je velikoveč in vse le na tem ležeče, dobrim ljudem na vse strani pošteno postreči ter blage gospodinje za šaleškimi gospodinjami one posebno častne izjeme terim se radovednost, ki je osobito ženskemu spoli rojena, ni j kar ka pri jim tegnilo pri gospodinjstvu prav priti, prijazno spomniti in se jim tako za zaupanj hvaležnega skazati. mogla ravno preveč očitati. Bile so razumne Potem se vse tri sosediuj in modre žene, katere niso z lepo kaj storile, ne da bi pri Plahtaču poslove ter odidejo; ..sladkega na kratko „z Bogom poprej ne bile vsega dobro prevdaril pa nobena in pretehtale. Tudi te tri vrle gospodinje čule so pogostoma na lastna ušesa čast in slavo Plahtaču in njegovi napravi v Za- njih pokusila ni, a tudi ;;bob£o za otroke n6 vzela. Ko pridejo, vračaje se vsaka na do se vse skupaj lesji popevati; da, čudile se niso malo preko Podlipnjikov hiše ? kako j stala rejo ekatere žene tako zelo hvaliti iu v zvezde kovati a ga mo- ravno na vežineui pra ta želi jitn „dob kar ker, kar je preveč, je preveč dobi prijazni odg ** Bog daj » Podlipujica jutro", za vsakem gospodinj- vpraša: „Od kod pa, sosede? stvu pripeti se preje ali pozneje, da je treba to in ono kratek odgo „Od Plahtača-4, >i No potrebno reč v štacuni za hišo kupiti. Tako doletela je prava sreča za naš kraj kako pa vam ta gospod Podlipujica jih bil ki j kaj s tudi zgoraj omenjene tri matere zaleške. Ko nekega sopraznika od sv. maše skupaj domov ojo prijaznostjo in po strežbo dopade?" praša Podlip dalj Smerekarica od » Veš kaj Mi gredo, pogovarjajo se to in ono o družinsko gospodinj- „Zakaj pa ne? skih razmerah svojih. Med drugim pridejo v svojem po- , prav nič posebno ne. u Zato, ker praša jo Podlipujica nekako osupnj preveč sladak, preveč priliznjen, in, kakor govoru tudi na Plahtača in njegovo štacuno. Smereka- se mi dozdeva, mora biti ta človeii tudi pravi hinavec rica pravi svojima sosedinjama, da v novi zaleški šta- i odgovorila je Smerekarica z nekakim prepričanjem i €uni ni bila še nobenkrat, a da bode tega dne vendar-le morala si v domači štacuni nekoliko drobnarij za gospo- ljiv in mil ter dela vse iz Ni mogoče", ugovarja ji Podlipujica „on je tako postrež diujstvo nakupiti. A tudi Leskovka in Hribarica do tega lesčanom v prid in korist ajbolj namena nam Za dne nista imele s Plahtačem še prav nič opraviti. saj se tako tudi na tabli Do nad vratiini njegove zakupne hiše bere govore se toraj vse tri, da idejo, ko domov pridejo, sku- varja Smerekarica, „da se to tebi paj v novo štacuno si vsaka po svojih razmerah potrebnih reči nakupiti. Kakor dogovorjeno, tako storjeno. ii Mogoč u 5 ugo Mina tako dozdeva i a ti tega človeka še gotovo nikoli bolj natanko in bistro Ko Plahtač kar tri gospodi krati opazovala katerih do zunanjo hI nisi. Vidila si do sedaj na njem nje tega dne v svoji štacuni še nobenkrat videl ni dobrohotnost in prisilj i pred da prilizo ga bila pa ti malo bolj strogo ia natančnej bila saboj zagleda, bil bi kmalu od veselja zaukal. Mislil si zovala, zapaziti je, ha! še teh treh mi je manjkalo, to so izmed vseh Kako čudno z ustnicami mrda prav Zaleščank zadnje k meni došle; še te tri moram si pri- žekuje takrat ko 3 opa-tudi to a še bolj čudno pomi lahko uteg dobiti eni ali drugi gospodinji zaleški na- pa imam vse Zalesje na svoji strani in v svojih sproti v štacuni svoji najbolj meden iu sladak. Videla mrežah. Žetev obeta dobra in bogata biti; prav po mojem načrtu kaj ugodno izpod rok. vse mi gre boš in videlo bode vse prebivalstvo Zal z okolico Ko je vsaka izmed omenjenih treh 1 • gospodinj pri red kruha i da iz te moke ne bode za naš kraj poštenega Da se pač motila, dobro bilo nam i na- Plahtaču zahtevane potrebne reči prejela in plačala, šim družinam! Zdi se mi pa, da se ne varam." Na to prične on tudi pri njih svoje znane ceremonije in prisi- poslove se sosede ter gre vsaka na svoj dom. Ijeno sladkanje. Poslušajo in opazujejo ga nekoliko tre- notkov mirno in strogo; osobito Smerekarica ni presli- Op i katere je Smerekarica ravnokar o Plahtač bila povedala pravile so na Podlipnjikovo mate šala nobene besede njegove, a tudi prezrla ne najmanj- nek posebni vtis polu bojazni, skrbi in strahu. Nič več šega kretanja njegovega. Ker je se žnablji vedno mrdal, ni bila tako mirna in vesela, kot popreje. Resneje, ko z očmi pa neprestano pomižekaval, upre Smerekarica vso stvar premišljuje, bolj se ji dozdeva, da je tudi ona sama, ne vede kako, jo na neko stransko napačno pot zavozila, odkar je Plahtača, njegovo štacuno in ustanovnega prava in pravilom našega 55 kega tt pri njem spoznala. Dozdevalo se ji je, da 5 slad- več- šolskega zakono krat ko Plahtača v štacuni obišče, večje potrebe se iz-nova v njenem gospodinjstvu na dan prikazujejo. dajstva. Državni ljudskošolski zakon z dne 14 1869, drž. zak. št. 62, pravi namreč v §. 6: maja učnem jeziku in Pred o pouku druzega deželnega je- zika odločuje v mejah, po zakonih določenih, Plahtačevo dobo bilo je v njenem gospodinjstvu vse tako deželno šolsko oblastvo, zaslišavši one, lepo v redu; z malim bilo je moč vsem potrebam po- šolo vzdržujejo. Iz tega je popolnem jasno, da dotičoa deželna šol- šati polno zadostiti, a sedaj je uže vse drugače. Preje pri- ska oblast ni vezana na želje onih, ki šolo vzdržujejo hranila si je med letom pri gospodinjstvu lepih novcev, katere je prejemala za eno in drugo reč; sedaj dobiva pa primeroma še več denarja za prodane ti namreč imajo se samo pač pa J7na meje po konih določ reči Ker ne dostaje posebnih deželnih mesto da se kaj prih pa se vsak teden več ali manj zakonov, more se za spredaj imenovane dežele samo primanjkuj Kava sladkor ozir jemati na v bobki pl določbe državnih osnovnih zako u za otroke, »sladki raznih imen naredilo njenem gospodinjskem žep mislila ni. nov z dne 21. decembra 1867, drž. zak št uže hudo in veliko luknjo v članu XIX. izrecno velevajo: 142, ki v na kar pa še do danes (Dalj prih.) deželah, kjer stanuje več narodnosti, naj bodo Politične stvari. javna učilišča urejena tako, da bode brez vsake sile za pouk druzega deželnega jezika, vsaka teh narodnosti dobivala potrebnih sredstev za izobražbo v svojem jeziku. Po tej določbi državni nterpelacija poslanca dr. Poklukarja in drugov ekscelenciji, gospodu naučnemu ministru. (V državnem zboru dne 18. oktobra.) brezdvom da sila, se vrši 'nih zakonov je torej z uvajanjem druzega deželnega jezika lijanščine) kot obligatnega tuje duhu tem slučaju nemščine, oziroma ita- n a s p r o- > učnega predmeta, i n besedam avstrijskega ustavnega prava, in ravno tako more se smatrati za kričečo nezakonitost, ako so v rečenih deželah, Štajerski^ Jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokra- Koroški in Primorski, ljudske šole, odmenjene izobrazbi jinah Štajerske, Koroške in Primorske daje uže deset letja povod jako opravičenim pritožbam slovenskega, oziroma hrvatskega prebivalstva. Te pritožbe so se često-krat, posebno pa v zadnjem zasedanji javno izražale v izpeljavah posamičnih poslancev ter bile so povod, slovenske, oziroma hrvatske mladine, urejene tako, aa tuj jezik, bodisi izključno, bodisi deloma velja učnim so se predlagale resolucije. tem oziru naj da bodeta omenjeni resoluciji, kateri sta poslanca K lun iu Vi- težič dne 10., oziroma 14. maja 1887 predložila visoki jezikom, edino opravičeni materni jezik pa je potisnjen nazaj. Uvaževaje vse to, stavijo podpisani do Vaše eksce-lencije vprašanje: . Je-li Vaša ekscelencija pripravljena, odstraniti sedanjo nezakonito uredbo ljudskih šol zbornici in kateri sta bili tako muogobrojno podprti, da vanih deželah ter takoj se ne more dvomiti, da bodeta naposled vsprejeti. v gore lmeno-zaukazati tako jezikovno orga- nizacijo, da bode v zmislu člana XIX. zakona z dne 21. Kljubu temu se pa pristojna šolska oblastva nikakor decembra 1867. drž. zak. št. 142 in osnovane slovanskega niso ozirala na tožbe ob jezikovni uredbi ljudskih š jI. Prej ko slej ni- vaščina na teh učnih zavodih edini zakona z dne prebivalstva pri- 14. maja 1869 drž. zak. št. 62 slovenščina, oziroma hr- ko majo koroški Slovenci niti ene enorazredneslo- poučni jezik, venske 1 j u d s k šol se pa uvela nemščina ali italijanščiua Kot učni pred- 5 prej na oziroma Primorskem vsled prisiljenega uvajanja nemškega italijanskega poučevanja, na Štajerskem pa se slej trpe ljudske šole met, da bi se ž njo ne pričenjalo pred končanim 3. šol tekom tega Je čutno skrčilo jerskega z 5 leta kajti območje slovenskega poučnega jezika z odredbo dež. šolskega sveta šta- 22. februarija t št. 823, zaukazalo se je > da se pouk nemščine pričenj celo na zrednih ljudskih šolah s poludnevnim poukom, in sicer takoj na spodnji stopnici, razširil se je pouk tega jezika na dvo-in trorazrednicah uprav abnormalno, na čveterorazred-nicah pa se pouk tega jezika ni samo potisnil uže v skim letom, na drugi strani pa, da bila izključena vsa-koršna sila za pouk druzega deželnega jezika? 2. Ali misli Vaša ekscelencija potrebno ukreniti, da se bode skrbelo za primerno izomiko učnih sil, se imajo uporabljati na teh ljudskih šolah? (Sledi eno in petdeset podpisov členov Hohenwartovega in češkega kluba.) prvi razred, temveč nemščina povzdi višjem razredu za celo vrsto važnih učnih strok nim jezikom. se je v naj- uč- Naši dopisi. Iz Ljubljane. parlamentarni krizi dr zavnega zbora piše se nam z Dunaja: Razprave med Ta fakta, ki izvestno visoki učni upravi niso ne- vlado in državnega zbora večino do včeraj še niso bile aane. Po večkratnih obširnih razpravah in po tem,. znana, nasprotujejo da se ne strinjajo z načeli raci- dog jonalne pedagogike, o tem hočejo podpi popolnem ko sta bila minister Gautsch in dr. Rieger v tej zadevi molčati — jako odločno positivnim določbam avstrijskega pri cesarju, posvetovalo se je ministerstvo v tem vpra Sanji v več sejah. V ponedeljek pa so imeli zopet raz- pisatelj v predgovoru, namen, da se ž njo vtrdi, posebno ki je . ki govor ministerski predsednik grof Taafte, Gautsch in med koroškimi Slovenci Zemljiakovski ter dr. Rieger, grof Clam in Zeithammer. poosebljen v zlatomašniku Einspielerj verski in narodni živelj Pri tem razgovoru je » kakor pišejo časniki, vlada svoje se niste osebno vdeležili lepe slovesnosti sklepe naznanila zastopuikom češkega kluba, ki so imeli nimivi knjižici Slovenci, sezite po za včeraj o tem poročati sedemnajstorici desnice. vse- ni vladinih sklepov do včeraj še ni prodrlo v javnost ničesar. Samo toliko se more posneti z vsega, kar se do s( čela zborovala Trgovinska in obrtnijska zbornica za Kranjsko v petek dne 21. oktobra 1887 ob 6 uri daj o tej zadevi čuje, da se vlada hoče držati na- izražene v naredbi naučnega ministi glede ednjih šol. Da se v nadrobnih posledicah ne drži onega ičela, kaže obljuba naučnega ministra, dana deputaciji galiških poslane > da hoče tam ustanoviti eno gimna zijo takoj, nekoliko pa še v prihodnjih letih Ali in koliko pa lada hotela odstopiti od omenjene naredbe glede uže odpravljenih srednjih šol, o tem se pa do včeraj ni čulo zanesljivega, naravno tedaj, da se ne more soditi, ali bode desuica zadovoljna s tem kar zvečer v mestni dvorani ljubljanski ter rešila sledeči dnevni red: . Zapisnik zadnje seje. _ - . Poročilo o doneskih za lesno strokovno šolo. . Poročilo o ustanovitvi obrtne nadaljevalne šole v Krškem. 1 . Poročilo o ustanovitvi obrtne nadaljevalne šole v Skofji Loki. ? namerava ponuditi vlada. . Poročilo o proračunu za leto 1888. 6. Poročilo o napravi javne tehtnice v Vipavi . Poročilo o napravi javne tehtnice v Stobu. E n o p a z velikim zadosten jem priznavajo vsi politični krogi iz dosedaj vršenih obravnav, da se je v prvi vrsti grof Hoheuwart s Poročilo o vprašanji. ali mora neki obrtnik firmo vpisati. ± ~ , j i , x mmmmm E.2M. d o s t j o 10 Ogujevitos z a narodne zahteve Slovencev in hhm it— mm i O poganjal ter 10. Poročilo o pripravah za dopolnilue volitve. Poročilo o preložitvi enega somnja v Kranjski gori. da ga je Tnfez Lichtenstein pri re?£f z veliko spretnostjo in ejj.ako odločnostjo podpiral, da bode v prvi se ta fbrez potrebe'po- m ** vrsti njuna zasluga. v. zročena zmešnjava srečno reši. Morebiti nam pred sklepom lista doide kaj zanimivejših novic o tej zauevi. 11. Poročilo o prošnji za tri somnje v Medvodah. 12. Poročilo o vprašanji, ali je trgovinske opravnike pooblastiti, denar za od njih prodano blago sprejemati. 13. Poročilo o vlogi nekoliko tvrdk za napravo že- in za odstranjenje tarifuih lezničue postaje v Šiški Volitve v delegacijo vršile so se v zbornici po- anomalij. slanški minuli petek in je bil za Kranjsko izvoljen dr. Poklukar, za namestnika kanonik Klun; za G o- Litiji imel bode tajnik c. kr Kmetijsko potovalno predavanje v Šmartinu pri kmetijske družbe gospod riško dr. vitez Tonkli, za namestnika prošt J o r d a n ; Gustav Pire v nedeljo 30. t. m. popoludne za Dalmacijo dr. Klaič, za namestnika conte JBo-relli; za Trst Stalitz, za namest. Burgstaller; za Istro dr. Milevoj, za namestnika Franeski. po službi božji. Zborovanje delegacij prične se jutri une 27. Cesar sprejme delegacije v soboto dne 29. oktobra to: ogeisko ob 12. uri, avstrijsko pa ob 1. uri. okt. Novičar iz domačih in > in tujih dežel. Dunaja krizi državnozbo poročamo na zadevah kranjske gimnazije imamo še dodati, drugem mestu današnjega ista i ko objavljamo tudi da sta se člena deputacije, deželni ouOornik O. De tel a do besede in mestni župan karol Savni k poklonila tudi nauč- glede terpelacij lovenskih P našega nemu ministru Gautschu, Kateri ju je sprejel izreduo zborska seja prijazno ter jima odg na priporočilo cesarj o tej pravi o času ljudskega šc ulega petka bila budgetu. Is t D Oglasili zadevi izročene prošnje, da bode prošnjo, kader mu do- k besedi: protisemit Turk ide, zelo nadrobno pretental ter da jo boie najdobruhot- je ponovil uže v interpelacij dalj dr.' 3 zanimiva pri raz-so se pri tej priliki regorec, ki dr. G nejše ocenjal. enako dejanje! čakaj Poklukarj izrečene mo ali sledi tem besedam tudi tožbe o SI namenjenih ljudskih šolah z ome Za prijatelje svetovnega jezika ;;Volapiik* poroča C. Winider's pri- Buchbaudluug iu Briiuu na novo jenjem na Štajersko, dalje šibal postopanje oblastev glede volitve okrajnega šolskega sve izšlo knjižico z Praktischer Leitfaden fur den Selbstunterricht vo naslovom: „Vereinfachtes Voiaptik .t a sveta v Ptuju, nečno pa izjavil, da bode glasoval za začasni budget O Dr. ko Vaš a ti izjavil je dalje v imenu Mladočeho j da Aug Scbneid. Cena 56 strani bodo oni v očigled postopanji naučnega ministra glaso obsegajoči knjižici je 60 vi- vali proti; konečuo pa izjavil še dr. Rieg v narjev »Einspieler zlatouiašnik. spominska knjižica, imenu češkega kluba, da bode s somišljenci svojimi gla soval za začasni budget, ker je državi potreben n e vredil Andrej Kalau, kapelau. V Ljubljani 1887. Založil kot izraz panj lad Levica pri vseh slavnostni odbor, tiskala katoliška tiskarna" imenuje perečih vprašanjih dosledno molči in čaka se 104 strani obsegajoča knjižica, kateri je, kakor pravi bil začasni budget sprejet skoraj soglasno Tako je t seji minulega ponedeljka predložila je vlada Pri vojnem ministerstvu obljubil je sedanj dolgo uže pričakovan predlog o sladkorskem davku, minister F prihraniti še daljnih 9 milijo vojni tako. ki je zastopnikom Ceske in Moravske zelo bolj povoljen, da bode potrebščina tega ministerstva za 28 milij kot prvi ta predlog. Zbornica je sklenila, ta predmet manj kakor pa po zahtevah bivšega vojnega mi takoj oddati v obravnavo velikemu odseku za pogodbo nistra Boulangerj Minister njih zadev, F1 z Ogersko, odsek je včeraj o tem uže razpravljal in bode skoraj gotovo uže v petek zbornici poročal. tero se da pooblastilo, z Laško in Nemško začasno podaljšati sedanje trgovinske pogodbe. Sicer ni bilo zanimivega v tej seji. — Tudi danes (sredo) je seja z malo pomenljivim dnevnim redom , zadnja seja pred novim letcrn pa ima biti, kakor se čuje, v petek dne 28. oktobra. v Štajerska. Cesarjevič Rudolf in nadvojvodica Štef anija dospela sta v ponedeljek 3/4l v Gradec, ki je vsled prihoda tako visokih gostov ves okinčan in na nogah. Cesarjevič s svojo soprogo mudi se na Štajerskem nekaj dni in se med drugem pripelje tudi v Maribor. Slovesni sprejemi in svečanosti z domoljubnimi pozdravi spremljajo povsod visoka gosta, katera sta vkljub mrzlemu jesenskemu vremenu, sprejela došla jima vabila zastopnikov Štajerske. Ogerska. — Ministerski predsednik ob enem vodja finančnega ministerstva, Koloman pl. Tisza, predložil je minuli teden ogerski zbornici državni proračun za prihodnje leto, ki se sklepa s primanjkavo 18 milijonov. To naznanilo spremljal pa je s predlogi o povikšanji nekaterih užitninskih davkov na žganje, pivo, sladkor in nekatere premembe pri monopolu s tabakom, od katerih pričakuje toliki vspeh, da bode srečna Ogerska, ako ne bode vojske in ne preteče vojskine nevarnosti, državni proračun, ki se ima predložiti leta 1890 za leto 1891 sklenil že s presežkom. Vsi časniki pozdravljajo to veselo novico z velikim priznanjem in z zadovoljnostjo. Nemška. Zelo je potrla nemške denarne kroge vest o velikanskem polomu pri lipsiski diskontni banki, katere vodja J e r u z a 1 e m jo je popihal. Primanjkljej ) ki znaša veliko milijonov in ki je nastal vsled predrznih nesrečnih špekulacij, prikrival se je uže od leta 1882. sem, delnice te banke, ki so se plačevale na borzi po 110 gld., padle so na 10 gld. Vbežalega vodjo Jeruzalema zasačili so in ga pritirali nazaj v Lipsijo. novi nastali govorici, da ruski car obišče cesarja Viljema, pišejo vladini časniki jako brezozirno rekoč, da r e n s, S g e r t in prvi tajnik angleškega poslanstva mr Dalje je vlada predložila zbornici načrt postave, s ka- zarad pa podpisala sta v ponedeljek dopoludne pogodba tralizacije Sueškega kanala. Angleška. Tukaj še vedno huje vre vsled De- brezozirnega postopanja vlade nasproti Ircem. lavci, ki nimajo od česa živeti, zbirajo se vsako nedeljo po veliko tisuč na velikih trgih Londona. — Stari dr- žavnik in zagovornik Irskih pravic, Gladstone, pa potuje od kraja do kraja in oznanja vojsko in propad sedanji vladi, in pred svetom onečastuje ime „proste4t Angleške. Stari državnik pa se sedaj ne omejuje v svojih govorih na Irsko prašanje, temveč razvija že nadrobno načela prihodnje ^liberalne" vlade, ki hoče imeti mir z Irsko, razširjenje volilne pravice, pa tudi omejenje v tem oziru, da vsak volilec voli samo enkrat. Videti je, da se ljudstvo poprijema načel, katere z veliko spret nostjo ve priporočiti stari in slavni državnik. Srbska. Kralj Milan, ki je dalj časa bival na Dunaji, vrnil se je zopet nazaj na Srbsko, kjer se obe tajo nekatere ministerske spremembe. Kraljica Nata liia, ki je dalj časa bivala v Badenu poleg Dunaja ter prihajala tudi na Dunaj kralju, pa se je podala v Florenc, kjer hoče ostati čez zimo s sinom kraljevičem. L) #• Kakor vedo časniki na drobno poročati, se kraljica zato ne vrne v Beligrad, ker je baje minulo leto z čudovito brezozirnostjo pritrjevala oni agitaciji, po kateri bi se bil imel kralj Milan prisiliti, da se odpove prestolu Srb- skemu, tako bi bila prevzela vladarstvo kraljica v imenu mladoletnega kraljeviča. Srbska skupščina snide se najbrž že v začetku no-vembra. Njena glavna naloga je urejenje srbskih financ. zbornici se bode jasno razsvetlilo slabo gospodarstvo prejšnje vlade. Žitna cena v Ljubljani 19. oktobra 1887. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 52 kr. banaške 6 gold. 78 kr turšice 4 gold. 39 kr soršice 5 gold 40 kr. rži 4 gold 22 kr. ječmena 3 gold. 25 kr. bi obiskanje carovo, ako bi car vkljub temu poslušal Pr08a 4 g°ld- 39 kr- — aide 4 S°ld- 22 kr- ovsa 2 gold one ruske glasove, ki oznanjajo sovraštvo proti Nemški, še poojstrilo slabe razmere med Nemško in Rusko. Med nemško Krup-ovo in enako belgiško tovarno za izdelovanje topov, nastalo je hudo tekmovanje, ki žuga 44 kr. Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. V Kranji 24. oktobra. Že kaliti Belgijo. tako napete politične razmere med Nemško in Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr. Rrž 4 gold. 86 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 87 kr. Ječmen Francoska. General Cafarel, ki je barantal z redovi, bil je po vojnem ministerstvu odstavljem in iz- ročen civilnem sodnijam. 4 gold. 39 kr. 1 gold. 60 kr 56 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.