URADNE OBJAVE
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na 11. redni seji, dne 23. 6. 2020, sprejel
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve besedilnega dela odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, 12/12-popr., 7-8/13, 12/14, 11/16, Uradni list RS, št. 97/12, 110/13, 53/15, 11/16, v nadaljnjem besedilu: Odlok) in Priloge 1, Priloge 2 ter Priloge 3 tega Odloka.
2. člen
2. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen (uporabljeni izrazi) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.	Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.
2.	Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
3.	Bruto tlorisna površina objekta (v nadaljnjem besedilu: BTP) je skupna površina etaž stavbe, kot jo določa standard SIST ISO 9836.
4.	Delež zelenih površin (v nadaljnjem besedilu: DZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe zemljišča, namenjenega za gradnjo objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
5.	Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
8.	Enota urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
9.	Etaža je del stavbe med dvema stropoma.
10.	Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom. Za etažo se šteje pritličje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasna etaža (T). Klet (K) kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kletnih etaž dopustna povsod, če to ni izrecno prepovedano.
11.	Faktor izrabe zemljišča, namenjenega za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: FI) je razmerje med BTP in celotno površino zemljišča, namenjenega za gradnjo, pri čemer je BTP skupna površina vseh etaž zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri izračunu FI se ne upošteva BTP kletnih etaž.
12.	Faktor zazidanosti zemljišča, namenjenega za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom
13.	Frčada je del strehe kot funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
14.	Gospodarska javna infrastruktura je tisti gradbeno-inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti izvajanja gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je zgrajeno v javno korist. Vrste gospodarske javne infrastrukture so: prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča), energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov), komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov), vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije).
15.	Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
16.	Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.
17.	Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
18.	Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
UO
2	URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ST. 6
URADNE OBJAVE
19.	Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
-	objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
-	objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
20.	Klet (v nadaljnjem besedilu: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega.
21.	Mansarda (v nadaljnjem besedilu: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.
22.	Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
23.	Naselje je območje obstoječega naselja, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi.
24.	Nezakonita gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno ali drugo upravno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v neskladju z njim.
25.	Nestanovanjska stavba je stavba, v kateri ni stanovanjskih površin.
26.	Neto tlorisna površina (NTP) je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor, izračunana skladno s standardom SIST ISO 9836.
27.	Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.
28.	Objekti za oglaševanje obsegajo vse vrste posredovanja obvestil in sporočil z oglasnimi sredstvi za slikovno in zvočno oglaševanje širši javnosti.
29.	Obvezna gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
30.	Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.
31.	Oglaševanje za lastne potrebe obsega predstavitev dejavnosti oziroma blaga pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov na stavbah in na gradbeni parceli stavb, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost. Med oglaševanje za lastne potrebe sodi tudi oglaševanje za potrebe prodaje ali oddaje zemljiške parcele ali stavbe. Tako oglaševanje je dovoljeno le na lokaciji zemljiške parcele ali stavbe, ki se prodaja ali oddaja.
32.	Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
33.	Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
34.	Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
35.	Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
36.	Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
37.	Praviloma - izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je potrebno upoštevati, razen v primeru, če to zaradi utemeljenih razlogov, razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in omejitev ni mogoče.
38.	Pretežno - izraz pomeni najmanj 70 %, tako da je možno znotraj neke dejavnosti, območja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin.
39.	Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
40.	Pritličje (v nadaljnjem besedilu: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
41.	Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. Prizidavo objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se dozida oziroma nadzida.
42.	Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti:
-	regulacijska linija (v nadaljnjem besedilu: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
3
URADNE OBJAVE
-	gradbena meja (v nadaljnjem besedilu: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, namenjenega za gradnjo;
-	gradbena linija (v nadaljnjem besedilu: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom - s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču, namenjenem za gradnjo ob tej črti.
43.	Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.
44.	Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.
45.	Soliter je funkcionalno drevo z obsegom 25 - 30 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla med 3 in 3,5 m, posajeno ob avtomobilski cesti, kjer je dopusten tovorni promet.
46.	Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
47.	Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.
48.	Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
49.	Strnjena pozidava je gradnja stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
50.	Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
51.	Terasna etaža (v nadaljnjem besedilu: T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho z naklonom do 10°. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75 % bruto tlorisne površine predhodne etaže in ne sme presegati zunanjih tlorisnih gabaritov predhodnje etaže. Preostanek površine se lahko uredi kot odprta terasa, strešni vrt ali loža.
52.	Trg je odprta javna površina, delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za sestajanje, zbiranje ljudi.
53.	Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
54.	Varovalni pas prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
56.	Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
57.	Višina objekta oz. stavbe, ki je določena s tem odlokom, je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho ali na vencu stavbe z ravno streho. Na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture.
58.	Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.
59.	Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
60.	Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov, ki ima vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
61.	Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.
62.	Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje (uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, odločba o priglasitvi del in lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov) ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
63.	Zaselek je poseljeno območje, ki ima manj kot deset stanovanjskih stavb.
64.	Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. Zelene površine naselja se vključno z vodnimi in obvodnimi prostori ter kmetijskimi in gozdnimi površinami združujejo v zeleni sistem naselja.
65.	Zemljišče, namenjeno za gradnjo je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
66.	Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za vodenje in potek prometa, vstopanje in izstopanje potnikov in nalaganje ter razkladanje blaga.
67.	Železniško postajališče je mesto na železniški progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov (običajno ima en železniški peron ter pripadajočo infrastrukturo, ki tako lahko hkrati oskrbuje le en vlak).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, geodetske dejavnosti in graditve objektov.
UO
4
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
(3)	Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(4)	Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.«
(1)	Izvedbeni del določa:
-	območja namenske rabe prostora,
-	prostorske izvedbene pogoje,
-	območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).
(2)	Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3)	Poleg določb tega izvedbenega dela, je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
(1)	Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in so prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2)	Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3)	Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4)	V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5)	V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca.
(1)	Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
-	splošne prostorske izvedbene pogoje,
-	podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja prostora, določene v Prilogi 1.
(2)	Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(3)	Enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, so določene v Prilogi 2.
(1)	Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja prostora (EUP). Znotraj posamezne enote urejanja prostora je lahko določena podenota.
(2)	V grafikah se enota urejanja označi z enolično oznako, ki vsebuje črkovno oznako EUP in zaporedno številko EUP.
42. člen (stopnja natančnosti mej)
43. člen (prostorski izvedbeni pogoji)
44. člen (enote urejanja prostora)
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
5
URADNE OBJAVE

45. člen
(namenska raba prostora)
(1) Na območju občine so določene naslednje namenske rabe prostora: Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE	OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE	Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ	S - OBMOČJA STANOVANJ	
	SS - stanovanjske površine	SSs - urbana prostostoječa stanovanjska pozidava
		SSn - urbana strnjena stanovanjska pozidava
		SSv - urbana večstanovanjska pozidava
	SB - stanovanjske površine za posebne namene	SB - stanovanjske površine za posebne namene
	SK - površine podeželskega naselja	SKs - površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše
		SKg - površine podeželskega naselja, le kmetijsko gospodarski objekti
	SP - površine počitniških hiš	SP - površine počitniških hiš
	C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI	
	CU - osrednja območja centralnih dejavnosti	CU - osrednja območja centralnih dejavnosti
	CD - druga območja centralnih dejavnosti	CDi - dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
		CDk - kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom, mlin
		CDv - verski objekti s pripadajočimi ureditvami
		CDo - trgovske, oskrbne, poslovno -storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt
	I - OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI	
		IG - gospodarske cone
		IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
	B - POSEBNA OBMOČJA	
		BT - površine za turizem
		BC - športni centri
	Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN	
		ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport
		ZP - parki
		ZD - druge urejene zelene površine
		ZK - pokopališča
	P - OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN	
		PC - površine cest
		PZ - površine železnic
		PO - ostale prometne površine
	E - OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE	
		E - območja energetske infrastrukture
	O - OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE	
UO
6
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
		O - območja okoljske infrastrukture
	A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE	
		A - površine razpršene poselitve
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ	K - OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ	
		K1 - najboljša kmetijska zemljišča
		K2 - druga kmetijska zemljišča
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ	G - OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ	
		G - gozdna zemljišča
		GP - varovalni gozd
		GR - gozd s posebnim namenom -gozdni rezervat
OBMOČJA VODA	V - OBMOČJA VODA	
		VC - celinske vode
		VI - območja vodne infrastrukture
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ	L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN	
		LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora
	N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI	
		N - območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
	f - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ	
		f - območja za potrebe obrambe zunaj naselij
(2) V grafikah se območja podrobnejše namenske rabe prikaže z barvo in črkovno oznako.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji
46. člen
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
(1)	Če ta prostorski načrt ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine Logatec dopustni naslednji posegi v prostor:
-	novogradnja (tudi prizidava),
-	rekonstrukcija,
-	vzdrževanje objekta,
-	vzdrževalna dela v j avno korist,
-	odstranitev,
-	sprememba namembnosti in
-	priprava zemlj išča za gradnj o.
(2)	Rekonstrukcija objekta, prizidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(3)	Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti. Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v veljavno namensko rabo prostora.
(4)	Prizidave so dopustne, če se z gradnjo ne preseže predpisanih maksimalnih gabaritov objekta kot celote.
(5)	Če veljavni varstveni režimi ali drugi predpisi ne prepovedujejo, je na celotnem območju občine, v vseh EUP, ne glede na ostala določila tega prostorskega akta, dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture (objekti po CC-SI: 21 Objekti prometne infrastrukture ter 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(6)	Kjer je dovoljena gradnja prenosnih in distribucijskih omrežij (gospodarske javne infrastrukture), je skupaj z izgradnjo omrežij dovoljeno poleg samih cevovodov ali vodov graditi tudi pripadajoče objekte in skladno s sektorskimi predpisi tudi postavitev varnostnih ograj ali drugih pomožnih objektov in naprav varovanja.
(7)	Na območju celotne občine je, ne glede na ostala določila tega prostorskega akta, dovoljeno izvajanje ukrepov in gradnja objektov in naprav za varovanje pred naravnimi nesrečami ter naprav za zaščito in reševanje.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
7
URADNE OBJAVE

(8)	Pri vseh, po tem odloku dopustnih objektih, je izven poplavnih območij dovoljena gradnja podzemnih etaž (kleti (K)), kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov. Zato se kleti, kot dopustne etaže, ne upoštevajo pri določanju največje etažnosti.
(9)	Če veljavni varstveni režimi ali drugi predpisi ne prepovedujejo, je na celotnem območju občine dopustna gradnja objektov in naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov ...) ter ureditve dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih).
47.	člen
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo)
(1)	Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta ter predpisanim faktorjem (FZ, DZP, FI).
(2)	Na gradbeni parceli se poleg zahtevnih in manj zahtevnih objektov lahko gradijo tudi enostavni in nezahtevni objekti, skupaj do dovoljenih predpisanih faktorjev (FZ, DZP, FI).
(3)	Parcelacija zemljišča, na katerem že stoji objekt, ni dovoljena, če bi se s parcelacijo zemljišče obstoječega objekta zmanjšalo do te mere, da bi bili preseženi predpisani faktorji (FZ, DZP, FI).
(4)	Zemljišče, namenjeno za gradnjo, lahko leži v več enotah urejanja prostora. Prav tako lahko leži v različnih podrobnih namenskih rabah prostora. V takem primeru se upošteva pogoje tiste podrobne namenske rabe prostora, v kateri se nahaja večji del objekta.
(5)	Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal.
48.	člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1)	Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, nad in pod terenom, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 metre, nezahtevnih in enostavnih objektov pa najmanj 1,5 metra, če ni z regulacijskimi linijami določeno drugače. Za odmik od objekta se šteje najbolj izpostavljen del objekta.
(2)	Objekte, razen stanovanjskih stavb, je dopustno graditi tudi do parcelne meje, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in so izpolnjene bistvene zahteve.
(3)	Stanovanjske stavbe je dopustno graditi tudi do 1,5 metra od meje sosednje parcele, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in so izpolnjene bistvene zahteve.
(4)	V območju podrobnejše namenske rabe »SSn - urbana strnjena stanovanjska pozidava« je dopustno vrstne hiše graditi do skupne parcelne meje med objektoma v strnjenem nizu, če so izpolnjene bistvene zahteve.
(5)	Izjemoma je stanovanjske stavbe dopustno graditi do parcelne meje, če:
-	gre za tip gradnje v strnjenem nizu ali gruči, ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,
-	je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami,
-	je tako določeno v podrobnejšem načrtu.
(6)	Gradnja gradbeno inženirskih objektov gospodarske javne infrastrukture se lahko izvaja do parcelne meje, brez soglasij lastnikov sosednjih parcel.
(7)	Na objektih, ki mejijo na javne površine (trgi ali pločniki), je na podlagi soglasja Občine Logatec, dopustno graditi napušče, nadstreške in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože) tako, da s konzolnim previsom segajo tudi nad javno površino. Konzolni previsi stavbnih delov morajo biti dvignjeni najmanj 5 metrov nad koto tal. Previsi objektov nad javnimi površinami morajo biti izvedeni tako, da je zagotovljena varnost uporabnikov javnih površin (dež, sneg, ledene sveče), in da ne ovirajo vožnje vozil in delovanja gasilskih vozil v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.
(8)	Manjši odmik objekta od parcelne meje, kot je določen v tem členu, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta postavi nadomestni objekt oziroma se ta rekonstruira tako, da se ne povečajo zunanji gabariti ali spremeni namembnost. Za nadomestno gradnjo velja izjema le, kadar velikost parcele, namenjene gradnji, ali drugi predpisi ne omogočajo odmikov, ki jih določa ta odlok.
(9)	Če lastnika sosednjih zemljišč pisno soglašata, se lahko ograje in podporni zidovi postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, morajo biti ograje in podporni zidovi od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj toliko, da se z gradnjo ne poseže na tuje zemljišče. Če je sosednje zemljišče občinska cesta, je najmanjši odmik ograje in podpornega zidu od cestišča 2 metra, oziroma skladno s projektnimi pogoji in mnenjem upravljavca.
(10)	Med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot na uvoz ali do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti ustrezen prostor, na katerem se lahko merodajno vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže.
UO
8
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
49. člen
(varovalni pasovi)
(1) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij ali objektov, merjeno levo in desno od osi posameznega voda
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE	ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vodovod	3 m
Kanalizacija	3 m
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom	3 m
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe	3 m
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti:	
400 kV, 220 kV - nadzemni potek	40 m
400 kV- podzemni potek	10 m
110 kV, 35 kV - nadzemni potek	15 m
110 kV in 35 kV - podzemni potek	3 m
10 ali 20 kV - nadzemni potek	10 m
10 ali 20 kV - podzemni potek	1 m
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti (od zunanje ograje objekta):	
400 kV in 220 kV	40 m
110 kV in 35 kV	15 m
20 kV	2 m
Plinovod:	
prenosni sistema zemeljskega plina	65 m
od ograje merilno-regulacijske postaje	65 m
distribucijski sistem zemeljskega plina	5 m
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE	
Avtocesta	40 m
Glavna cesta	25 m
Regionalna cesta	15 m
Lokalna cesta	8 m
Zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste	8 m
Mestne ali krajevne ceste	6 m
Javna pot	5 m
Železniška proga	100 m
(2) Varovalni pasovi vodotokov znašajo:
VRSTA VODOTOKA	ŠIRINA VAROVALNEGA PASU
Vode 1. reda	znotraj naselja: 15 m od roba vodnega zemljišča
	zunaj naselja: 40 m od roba vodnega zemljišča
Vode 2. reda	5 m od meje vodnega zemljišča
(3)	Če so varovalni pasovi, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem aktu, se upoštevajo določila drugih predpisov, ki določajo širše varovalne pasove.
(4)	Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje oziroma soglasje pristojnega mnenjedajalca.
(5)	Za potrebe rekonstrukcije ali prevzema objekta gospodarske javne infrastrukture je znotraj varovalnega pasu dopustna razlastitev v javno korist.
(6)	Dovoljena je rekonstrukcija in širitev javnih cest v varovalnem pasu obstoječih cest.
(7)	Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 metrov. V nobenem primeru ni dovoljen kakršen koli trajni poseg lastnika nepremičnine v pas, ki se od roba cestišča nahaja 2 m. Odstop od tega pravila je dopusten ob soglasju organa občinske uprave, pristojnega za promet.
(8)	Zaradi bodočega razvoja avtoceste je za vse posege potrebno zagotoviti odmik minimalno 10,0 m obojestransko od roba cestnega sveta avtoceste. Odstop od tega pravila je dopusten ob pozitivnem mnenju upravljavca avtoceste.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
9
URADNE OBJAVE

50.	člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1)	Delež zelenih površin (DZP) je določen v prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(2)	Pri novogradnjah je treba za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m2 površin, namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let). Preostanek zelenih površin mora biti namenjen počitku stanovalcev. Ob stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(3)	V primeru pohodne zelene strehe, na katero je omogočen dostop in je urejena tako, da izpolnjuje potrebe iz prejšnjega odstavka, se lahko površina take strehe upošteva pri izračunu DZP.
(4)	Normativi iz drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo s preureditvijo obstoječih stavb na območju širšega mestnega središča in na območju večstanovanjskih naselij.
(5)	Pri večstanovanjskih objektih in stanovanjskih objektih za posebne namene, se upoštevajo tiste zelene površine (DZP ali 15 m2 zelenih površin na stanovanje), ki zagotavljajo večjo kvadraturo.
(6)	Če na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 metrov, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 metrov.
(7)	Igrišča za igro otrok morajo biti ločena od prometnic ali ustrezno zavarovana tako, da bodo varna za uporabnike.
(8)	Če na stavbni parceli ni možno posaditi s tem prostorskim načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.
(9)	Kadar je treba zaradi novogradnje objekta odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa v času gradnje nadomestiti praviloma na območju zemljišča, namenjenega za gradnjo novega objekta oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena.
(10)	Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se na zemljišču, namenjenemu za gradnjo, ohranjajo, je treba zagotoviti ustrezno zavarovanje obstoječih dreves.
(11)	Obstoječe drevorede je treba v največji možni meri ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(12)	Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevanih zelenih površin, določenih v tem odloku.
(13)	Število dreves, ki je zahtevano za posamezno podrobnejšo namensko rabo, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(14)	Višinske razlike na zemljišču je praviloma treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Kadar obstaja nevarnost plazenja terena ali ni mogoče drugače premostiti višinskih razlik, se lahko višinske razlike premostijo z opornimi zidovi. Oporni zidovi morajo biti intenzivno ozelenjeni ali delno grajeni iz kamna. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 metra, je treba oporni zid izvesti v kaskadah (višinska omejitev ne velja za gradnjo javne prometne in gospodarske infrastrukture).
51.	člen
(dimenzioniranje ter urejanje parkirnih površin in garaž)
(1) Objekti morajo imeti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, in sicer:
DEJAVNOST OZ. NAMENSKA RABA	ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
Stanovanja in bivanje	
Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe	2	parkirni mesti na stanovanje, vendar ne manj kot 3	parkirna mesta
Tri- in večstanovanjske stavbe	-	1 parkirno mesto na stanovanje, velikosti do 50 m2 BTP in dodatno 10 % za obiskovalce, -	2 parkirni mesti na stanovanje, velikosti nad 50 m2 BTP in dodatno 10 % za obiskovalce
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi)	1 parkirno mesto na 6 postelj, od tega 75 % za obiskovalce
Poslovno trgovske dejavnosti	
Stavbe javne uprave	1 parkirno mesto na 40 m2 BTP objekta, od tega najmanj 30 % parkirnih mest za obiskovalce
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)	1 parkirno mesto na 35 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40% parkirnih mest za obiskovalce
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)	1 parkirno mesto na 35 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40% parkirnih mest za obiskovalce
UO
10
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 500 m2)	1 parkirno mesto na 40 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za obiskovalce
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)	1 parkirno mesto na 70 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za obiskovalce
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 500 m2)	1 parkirno mesto na 25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za obiskovalce
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)	1 parkirno mesto na 30 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za obiskovalce
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne...)	1 parkirno mesto na 25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za obiskovalce in ne manj kot 3 parkirna mesta
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)	2 parkirni mesti na 30 m2 BTP objekta
Bencinski servisi	1 parkirno mesto na 30 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 parkirna mesta za obiskovalce
Družbene dejavnosti	
Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)	1 parkirno mesto na 5 sedežev
Muzeji in knjižnice	1 parkirno mesto na 80 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za obiskovalce
Stavbe za opravljanje verskih obredov	1 parkirno mesto na 10 sedežev oz. obiskovalcev, od tega najmanj 80 % parkirnih mest za obiskovalce
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)	1 parkirno mesto na 5 postelj, od tega najmanj 30 % parkirnih mest za obiskovalce
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)	1 parkirno mesto na 30 m2 BTP objekta, od tega najmanj 50 % parkirnih mest za obiskovalce in ne manj kot 4 parkirna mesta
Stavbe za izobraževanje (osnovne šole)	1 parkirno mesto na učilnico, od tega najmanj 10 parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje
Stavbe za izobraževanje (srednje šole)	1,2 parkirno mesto na učilnico, od tega najmanj 20 % za obiskovalce
Stavbe za izobraževanje (predšolska vzgoja)	2 parkirni mesti na oddelek in dodatno 1 parkirno mesto na oddelek za kratkotrajno parkiranje
Športne dejavnosti	
Športna igrišča (stadion ipd.)	1 parkirno mesto na 250 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % parkirnih mest za obiskovalce ter ne manj kot 2 parkirni mesti za avtobuse
Športne dvorane s prostori za gledalce	1 parkirno mesto na 15 sedežev
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)	1 parkirno mesto na 25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % parkirnih mest za obiskovalce
Športna igrišča (javna kopališča)	1 parkirno mesto na 25 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % parkirnih mest za obiskovalce
Posebne dejavnosti	
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)	1 parkirno mesto na 3 sobe, od tega najmanj 80 % parkirnih mest za goste
Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 parkirno mesto na 6 sedežev in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za goste, a ne
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
11
URADNE OBJAVE

	manj kot 4 parkirna mesta
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)	1 parkirno mesto na 10 sob, od tega najmanj 75 % parkirnih mest za goste
Proizvodne dejavnosti	
Obrt in servisi	1 parkirno mesto na 30 m2 BTP objekta, a ne manj kot 2 parkirni mesti
Industrijske stavbe (do 200 m2)	1 parkirno mesto na 30 m2 BTP objekta, a ne manj kot 2 parkirni mesti
Industrijske stavbe (nad 200 m2)	1 parkirno mesto na zaposlenega v delovni izmeni
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)	1 parkirno mesto na 150 m2 BTP objekta
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)	3 parkirna mesta
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)	1 parkirno mesto na 100 m2 BTP objekta
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil)	6 parkirnih mest na popravljalno mesto
Drugo	
Pokopališča	1 parkirno mesto na 60 grobov, vendar ne manj kot 10 parkirnih mest
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)	1 parkirno mesto na 600 m2, od tega najmanj 80 % parkirnih mest za obiskovalce
Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nnastanitev policistov, gasilcev)	1 parkirno mesto na 100 m2 BTP objekta, od tega najmanj 10 % parkirnih mest za obiskovalce
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe)	1 parkirno mesto na 100 m2* *število parkirnih mest upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa
(2)	Parkirna mesta se lahko zagotavljajo znotraj stavb ali izven njih.
(3)	Na vseh zemljiščih, namenjenih za gradnjo, je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v preglednici iz prejšnjega odstavka, zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti.
(4)	Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od novega objekta oddaljene največ 200 metrov in na katerih je etažnim lastnikom, oziroma uporabnikom stavbe, zagotovljena njihova trajna uporaba. V primeru, da na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, imajo prednost parkirna mesta za kolesa.
(5)	Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, in objektih z različnimi namembnostmi, se lahko zagotovi parkirne prostore tudi na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj, pri čemer se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(6)	V BTP objekta se pri izračunu parkirnih mest ne upoštevajo NTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaža, kolesarnica, prostori za inštalacije, stopnišča, skladišča ipd.).
(7)	Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je treba ozeleniti. Drevesna gostota je vsaj eno drevo na 4 parkirna mesta.
(8)	Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.).
(9)	Manipulacijske površine ob objektih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
UO
12
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
52. člen
(vrste in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov ter drugih objektov)
(1) Dovoljeni so objekti, kot so določeni po območjih podrobnejše namenske rabe.
(2)	Na nezahtevnih in enostavnih objektih so dopustne ravne strehe, ne glede na ostala določila tega prostorskega akta.
(3)	Pripadajoči oziroma pomožni objekti (ki se uporabljajo za obratovanje glavnega objekta in so po namenu v skladu z glavnim objektom) se lahko gradijo le na gradbenih parcelah, ki pripadajo objektu, h kateremu se gradijo. Ti objekti so lahko priključeni le na infrastrukturne priključke (hišne razvode) glavnega objekta.
(4)	Nezahtevni in enostavni objekti v javni rabi se lahko gradijo tudi na zemljiški parceli, kjer ni obstoječega objekta ter lahko imajo samostojne priključke gospodarske javne infrastrukture.
(5)	Trgovske stavbe kot enostavne ali nezahtevne objekte je dopustno postaviti le na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine, če se s tem ne ovira gibanja pešcev ter vzdrževanja prometnih in komunalnih objektov ter naprav. Za postavitev na javni površini je treba pridobiti soglasje Občine Logatec, ki potrdi obliko in lokacijo trgovskih stavb. Trgovske stavbe, večje od 5 m2, morajo biti proizvod, dan na trg v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(6)	Začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Praviloma se jih postavi v središču naselja, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti ali na območjih športne, rekreacijske ali kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Začasni objekt za namen prireditve se lahko postavi le za čas prireditve, a ne za več kot 30 dni. Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine, če je pridobljeno pozitivno mnenje pristojnega zavoda.
(7)	Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja Občine Logatec. Lahko se jih uredi k obstoječemu gostinskemu obratu. Odprt gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Senčniki za zaščito pred soncem naj bodo enotne barve ter ne smejo biti pritrjeni v tlak javnih površin in na fasade objektov.
(8)	Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav, je treba namestiti tako, da so javno dostopne.
(9)	Urbana oprema mora biti v središčih naselij enotno oblikovana. Postavljena mora biti tako, da dopolnjuje javni prostor in ne sme ovirati gibanja pešcev ter vzdrževanja prometnih in komunalnih objektov ter naprav.
(10)	Medsosedske ograje ne smejo presegati višine 2,2 m. Varovalne ograje okoli športnih igrišč in protihrupne ograje lahko presegajo to višino.
53. člen (prodaja blaga zunaj prodajaln)
(1)	Prodaja blaga zunaj prodajaln-se lahko vrši na javnih ali zasebnih zemljiščih.
(2)	Prodajalec mora pridobiti pisno soglasje lastnika ali pooblaščenega upravljavca prostora, na katerem se prodaja blago.
(3)	Prostor, pogoji in postopek izdaje soglasja za prodajo blaga zunaj prodajaln na javnih površinah ter nadzor nad izvajanjem prodaje so določeni v posebnem občinskem predpisu.
54. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1)	Tipologija objektov za oglaševanje in podrobni prostorski izvedbeni pogoji za njihovo postavitev in nameščanje so opredeljeni v Prilogi 3, kjer je določena tudi dopustnost postavitve objektov in naprav za oglaševanje glede na namensko rabo prostora.
(2)	Ne glede na določila v Prilogi 3 je v vseh enotah urejanja prostora dopustno postavljati:
objekte za oglaševanje, če je njihova vsebina povezana z investicijskimi projekti Občine Logatec, katerih sofinancer sta Republika Slovenija ali Evropska unija.
-	pozdravne občinske table,
-	označevalno-informacijske table po predpisu o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah,
-	označevalno-informacijske table po predpisih varstva narave in kulturne dediščine ter
-	opozorilno-informacijske table javnih služb.
55. člen
(splošna določila glede oblikovanja objektov)
(1)	Strehe morajo biti krite s kritino v sivi, črni, temno rjavi ali opečnati barvi poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Barva kritine ravne strehe je poljubna. Dovoljene so zelene strehe. Dovoljena je tudi uporaba čopov in zatrepov.
(2)	Pri mansardah je za osvetljevanje dovoljena uporaba frčad, strešnih oken in svetlobnikov. Frčade ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Na posamezni strehi morajo biti frčade enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strešine.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
13
URADNE OBJAVE

(3)	Če ni v nasprotju z varstvenimi režimi, je na vseh objektih dopustna namestitev sončnih kolektorjev ali sončnih celic. Namestitev ne sme presegati višine slemena strehe. Priporočena je vgradnja v ravnini strešine.
(4)	Fasade v območjih stanovanj (S), centralnih dejavnosti (C) in razpršene poselitve (A) morajo biti iz spektra belih, sivih ali različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Dopustni so manjši barvni poudarki v temnejših tonih (npr. fasadni podstavek itd.). Dopustna je tudi uporaba naravnih materialov - les, kamen, steklo. Barva fasade ne sme biti fluoerescentnih ali kričečih barv. Fasadne obloge iz keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi, polkrožnih lesenih brun ter zasteklitve s steklenimi opekami, niso dopustne. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je pri urejanju fasad obstoječih objektov in novogradenj potrebno uporabiti kolorit varovanih objektov, kar potrdi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
56.	člen
(določila za gradnjo po območjih namenske rabe )
V naslednjih členih so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe prostora določene dopustne dejavnosti in objekti, ki so namenjeni tem dejavnostim. Prav tako so določeni prostorsko izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja objektov ter izkoriščenosti zemljišč.
57.	člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih stanovanjskih površin) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs, SSn, SSv, SB, SP, SKs in SKg« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Preglednica 1:			
Namenska raba:	S - območja stanovanj		
Podrobna namenska raba:	SSs - stanovanjske površine Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.	SSn - urbana strnjena stanovanjska pozidava Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.	SSv - urbana večstanovanjska pozidava
Osnovna dejavnost:	bivanje in spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem		
Spremljajoče dejavnosti:	-	centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno - storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo, ipd.), -	druge dejavnosti (le tiste dejavnosti, ki služijo tem območjem)		
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	111 Enostanovanjske stavbe, -	1121 Dvostanovanjske stavbe		- 112 Večstanovanjske stavbe
	-	1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine -	12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče, -	12112 Gostilne, restavracije in točilnice, -	1212 Gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, -	122 Poslovne in upravne stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (v sklopu stanovanjskih stavb do 50 % celotnega BTP), -	12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12304 Druge storitvene dejavnosti (v sklopu stanovanjskih stavb do 50 % celotne BTP) -	12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12420 Garažne stavbe, -	12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta in da se ne presega dopustnih emisij), -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, -	12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, -	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole, -	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, -	12650 Stavbe za šport, -	12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: samo enostavni objekti,		
UO
14
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
	-	12712 Stavbe za rejo živali: le enostavni in nezahtevni objekti: samo čebelnjak in kokošnjak ter podobno, če gre za samooskrbo ali učni proces, če velikost zemljišča omogoča ustrezne odmike in z nameravano gradnjo soglašajo sosedje mejaši, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice, -	24110 Športna igrišča -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi		
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,4	FZ: 0,5	FZ: 0,5
Zelene površine (najmanj):	DZP: 20% vsaj 1 drevo	DZP: 20% vsaj 1 drevo na stavbo v nizu	DZP: 30% vsaj 25 dreves/ha
Največja etažnost in gabariti:	P+1N+M, višina: 11,5 m	P+1N+M, višina: 11,5 m	P+4N+T/M
Oblikovanje:	Prosto stoječa stanovanjska stavba, praviloma podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa, prilagojenega značilnim okoliškim objektom. Dovoljene so manjše pravokotne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa.	Stanovanjska stavba v nizu, ki se z istovrstno stavbo stika vsaj z eno stranico ali z njenim delom. K objektom so možne prizidave na podlagi enotnega projekta za celoten niz.	Visoke podolgovate stanovanjske stavbe.
	Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.		
Streha:	Dvokapnica z naklonom 30° do 45° in slemenom, vzporednim z daljšo stranico. Dovoljene so tudi ravne strehe ter kombinacija dvokapnih streh z ravnimi v primeru lomljenega oziroma členjenega tlorisa.	Dvokapnice in enokapnice, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in podobno.	
Preglednica 2:		
Namenska raba:	S - območja stanovanj	
Podrobna namenska raba:	SB - stanovanjske površine za posebne namene	SP - površine počitniških hiš
Osnovna dejavnost:	bivanje za posebne namene (dom starostnikov oz. oskrbovana stanovanja)	bivanje in spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem
Spremljajoče dejavnosti:	-	centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno - storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo, ipd.), -	druge dejavnosti (le tiste dejavnosti, ki služijo tem območjem)	
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, -	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole	-	111 Enostanovanjske stavbe, -	12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: počitniški domovi
	-	12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	122 Poslovne in upravne stavbe (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),	
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
15
URADNE OBJAVE

	-	12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12420 Garažne stavbe, -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, -	12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, -	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, -	12650 Stavbe za šport, -	12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: samo enostavni objekti, -	12712 Stavbe za rejo živali: le enostavni in nezahtevni objekti: samo čebelnjak in kokošnjak ter podobno, če gre za samooskrbo ali učni proces, če velikost zemljišča omogoča ustrezne odmike in z nameravano gradnjo soglašajo sosedje mejaši, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice, -	24110 Športna igrišča, -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi	
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,5	FZ: 0,3
Zelene površine (najmanj):	DZP: 30% vsaj 25 dreves/ha	DZP: 20% vsaj 2 drevesi
Največja etažnost in gabariti:	P+3N+T/M	P+M ali P+1N, NTP vsake etaže je maksimalno 100 m2, višina: 11,5 m
Oblikovanje:	Visoke podolgovate stanovanjske stavbe ali svojstveni objekti.	Stavbe za občasno bivanje. Tloris je podolgovat.
	Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.	
Streha:	Dvokapnice in enokapnice, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in podobno.	Simetrična dvokapnica z naklonom, ki mora biti večji od 30° ali ravne strehe.
Preglednica 3:		
Namenska raba:	S - območja stanovanj	
Podrobna namenska raba:	SKs - površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše	SKg - površine podeželskega naselja, gospodarski objekti
Osnovna dejavnost:	bivanje in spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem	dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva
Spremljajoče dejavnosti:	-	centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo, ipd.), -	kmetijstvo in gozdarstvo ter do 200 m2 BTP za poslovno oziroma obrtno dejavnost, -	druge dejavnosti (le tiste dejavnosti, ki služijo tem območjem)	/
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	11100 Enostanovanjske stavbe, -	11210 Dvostanovanjske stavbe, -	1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, -	12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),	- 12510 Industrijske stavbe: samo za kmetijske in gozdarske ter lesnopredelovalne namene
UO
16
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
	-	12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	122 Poslovne in upravne stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12510 Industrijske stavbe: do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta in da se ne presega dopustnih emisij; do 400,00 m2 BTP objekta ali dela objekta za dejavnosti iz oddelka 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva in da se ne presega dopustnih emisij, -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, -	12620 Muzeji in knjižnice, -	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole, -	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, -	12650 Stavbe za šport, -	24110 Športna igrišča, -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje	
	-	12420 Garažne stavbe, -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (omejitev za rezervoarje za nafto in plin: samo enostavni in nezahtevni objekti), -	1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice, -	24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi	
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,4	FZ: /
Zelene površine (najmanj):	DZP: 15% vsaj 1 drevo	DZP: /
Največja etažnost in gabariti:	Stanovanjske stavbe: P+1N+M, višina: 11,5 m Nestanovanjske stavbe: P+1N, višina: 13 m	P+1N+M, višina: 13 m
Oblikovanje:	Praviloma stavba podolgovatega tlorisa oziroma tlorisa, prilagojenega značilnim okoliškim objektom. Dovoljene so manjše pravokotne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa. Če je objekt na strmem terenu (nad 25 %), je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.	
Streha:	Dvokapnica z naklonom 30° do 45° in slemenom, vzporednim z daljšo stranico. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi.	
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
17
URADNE OBJAVE

Kmetijsko gospodarski (industrijski) objekti imajo, v primeru večjih razponov, lahko bolj
položne strehe._
58. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	C - območja centralnih dejavnosti
Podrobna namenska raba:	CU - osrednja območja centralnih dejavnosti
Osnovna dejavnost:	-	centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno - storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo, ipd.), -	bivanje in spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem
Spremljajoče dejavnosti:	- druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	11 Stanovanjske stavbe, -	121 Gostinske stavbe, -	122 Poslovne in upravne stavbe, -	123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen sejemske dvorane in razstavišča), -	124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, -	12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven ožjega središča (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta in da se ne presega dopustnih emisij), -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	126 Stavbe splošnega družbenega pomena, -	12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: samo enostavni objekti, -	12712 Stavbe za rejo živali: le enostavni in nezahtevni objekti: samo čebelnjak in kokošnjak ter podobno, če gre za samooskrbo ali učni proces, če velikost zemljišča omogoča ustrezne odmike in z nameravano gradnjo soglašajo sosedje mejaši, -	12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, -	24110 Športna igrišča, -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FI: 1,6
Zelene površine (najmanj):	DZP: 30% stanovanjske stavbe, DZP: 20% nestanovanjske stavbe
Največja etažnost in gabariti:	P+2N+M/T
Oblikovanje:	Pri javnih in poslovnih objektih lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalne vpetosti v širše zaledje. Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi vizualno podobo objekta, urediti javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju namembnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. Izvedba parkirnih mest je obvezna s tratnimi tlakovci oziroma travnimi ploščami. Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.
Streha:	Dvokapnice (z naklonom 30° do 45°), enokapnice, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi, predvsem
UO
18
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in podobno.
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo, CDi, CDk in CDv« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	C - območja centralnih dejavnosti			
Podrobna namenska raba:	CDo - trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt	CDi - dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa	CDk - kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom, mlin	CDv - verski objekti s pripadajočimi ureditvami
Osnovna dejavnost:	-	trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske, obrtne dejavnosti, -	dejavnosti javne uprave	- izobraževanje, vzgoja in šport	- kulturne dejavnosti	- verske dejavnosti (dopustno je bivanje, vezano na osnovno dejavnost: samostan, župnišče, dom duhovnih vaj, ipd.)
Spremljajoče dejavnosti:	-	centralne dejavnosti, -	druge dejavnosti (le tiste dejavnosti, ki služijo tem območjem)			
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	121 Gostinske stavbe, -	122 Poslovne in upravne stavbe, -	123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, -	12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	-	241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas Če dopolnjujejo, osnovno dejavnost, so dopustni tudi: -	123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti	Če dopolnjujejo, osnovno dejavnost, so dopustni tudi: -	121 Gostinske stavbe, -	122 Poslovne in upravne stavbe, -	123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (vse do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta)	-	1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, -	1272 Obredne stavbe
	-	124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	126 Stavbe splošnega družbenega pomena, -	12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: samo enostavni objekti, -	12712 Stavbe za rejo živali: le enostavni in nezahtevni objekti: samo čebelnjak in kokošnjak ter podobno, če gre za samooskrbo ali učni proces, če velikost zemljišča omogoča ustrezne odmike in z nameravano gradnjo soglašajo sosedje mejaši, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje -	3 Drugi gradbeni posegi			
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,4	FZ: 0,4	FI: 0,8	FZ: 0,8
Zelene površine (najmanj):	DZP: 10%, vsaj 15 dreves/ha	DZP: 20%, vsaj 20 dreves/ha	DZP: 10%	/
Največja etažnost in gabariti:	P+2N+M/T	P+2N+M/T	P+2N+M/T	P+2N+M/T
Oblikovanje:	Pri javnih in poslovnih objektih lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalne vpetosti v širše zaledje. Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi vizualno podobo objekta, urediti javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju namembnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto.			
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
19
URADNE OBJAVE

	Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.
Streha:	Dvokapnice (z naklonom 30° do 45°), enokapnice, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in podobno.
59. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG in IK« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	I - območja proizvodnih dejavnosti	
Podrobna namenska raba:	IG - gospodarske cone	IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
Osnovna dejavnost:	-	obrtne dejavnosti, -	trgovske in storitvene dejavnosti, -	promet in skladiščenje, -	poslovne dejavnosti, -	proizvodne dejavnosti	-	kmetijstvo in gozdarstvo, -	obrtne dejavnosti, -	proizvodne dejavnosti, -	skladiščenje
Spremljajoče dejavnosti:	-	gostinstvo in turizem, -	nastanitev delavcev, -	družbene dejavnosti, -	rekreacijske in športne dejavnosti, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)	-	trgovske in storitvene dejavnosti, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine: samo delavski domovi, -	123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, -	125 Industrijske in skladiščne stavbe, -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljoni in stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), -	12630 Stavbe za raziskovanje in znanstvenoraziskovalno delo (samo stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji), -	12650 Stavbe za šport, -	23 Industrijski gradbeni kompleksi, -	241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas -	24203 Objekti za ravnanje z odpadki	-	12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	125 Industrijske in skladiščne stavbe, za potrebe kmetijstva, -	1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe -	24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbiralnik gnojnice ali gnojevke
		
	-	121 Gostinske stavbe, -	12203 Druge poslovne stavbe, -	124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (dopustni le objekti, ki dopolnjujejo in so združljivi z osnovno namembnostjo območja po načelu pretežnosti), -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi	
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,65	
Zelene površine (najmanj):	DZP: 15%, vsaj 15 dreves/ha	
Največja etažnost in gabariti:	Praviloma je višina objekta do vključno 18 zaradi tehnološkega procesa, kar je potrebno v	m. Preseganje je dopustno, če je to potrebno projektni dokumentaciji posebej utemeljiti.
UO
20
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
Oblikovanje:	Pri spreminjanju obstoječih objektov je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.
Streha:	Dovolijo se vse vrste streh, vendar naj bodo po enem kompleksu poenotene.
60. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BT in BC« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	B - posebna območja	
Podrobna namenska raba:	BT - površine za turizem	BC - športni centri
Osnovna dejavnost:	- gostinstvo in turizem	- kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti
Spremljajoče dejavnosti:	-	družbene dejavnosti, -	poslovne dejavnosti, -	trgovske in storitvene dejavnosti, -	kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)	-	družbene dejavnosti, -	poslovne dejavnosti, -	trgovske in storitvene dejavnosti, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	121 Gostinske stavbe, -	12301 Trgovske stavbe (do 200 m2 BTP), -	1262 Muzeji in knjižnice	-	12112 Gostilne, restavracije in točilnice, -	12301 Trgovske stavbe (do 500 m2 BTP), -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, -	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante
	-	12203 Druge poslovne stavbe, -	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, -	124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe osnovne dejavnosti, -	1265 Stavbe za šport, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, -	241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi	
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,5, FI: 1,5	FZ: 0,3
Zelene površine (najmanj):	DZP: 30%, vsaj 20 dreves/ha	
Največja etažnost in gabariti:	višina: 14 m	
Oblikovanje	Oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.	
Streha:	Dvokapnice (z naklonom 30° do 45°), enokapnice, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in podobno.	
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
21
URADNE OBJAVE
61. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS, ZP, ZD in ZK« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	Z - območja zelenih površin			
Podrobna namenska raba:	ZS - površine za rekreacijo in šport	ZP - parki	ZD - druge zelene površine	ZK - pokopališča
Osnovna dejavnost:	- športne in druge dejavnosti za prosti čas	- oddih v oblikovanih zelenih okoljih	- zaščitna ali druga funkcija zelenih pasov	- pogrebna dejavnost
Spremljajoče dejavnosti:	-	gostinstvo in turizem, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)	-	kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, -	gostinstvo in turizem, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)	- športne in druge dejavnosti za prosti čas	-	verske dejavnosti, -	trgovske dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem), -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
Dovoljeni objekti (CC-SI):	- 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke			-	1272 Obredne stavbe, -	12301 Trgovske stavbe (do 80,00 m2 BTP objekta ali dela objekta): samo za potrebe pokopališča, -	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za potrebe pokopališča, -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, -	24204 Pokopališča
	-	12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12301 Trgovske stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12420 Garažne stavbe (samo podzemne, če se streha uredi kot park ali igrišče), -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo paviljoni, -	12650 Stavbe za šport: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: samo enostavni objekti, -	12712 Stavbe za rejo živali: le enostavni in nezahtevni objekti: samo čebelnjak in kokošnjak ter podobno, če gre za samooskrbo ali učni proces, če velikost zemljišča omogoča ustrezne odmike in z nameravano gradnjo soglašajo sosedje mejaši, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice,			
	- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje			
	-	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi			
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,2	FZ: 0,1	brez stavb	FZ: 0,2
UO
22
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
Zelene	DZP: 20%,	Raščen teren (s		/
površine	vsaj 30 dreves/ha	travo,		
(najmanj):		grmovnrcamr, drevjem in drugimi zasaditvami) mora pokrivati najmanj 70% površine parka.		
Največja	P,	P,	/	P
etažnost in	višina: 6 m,	višina: 6 m		
gabariti:	Maksimalna BTP stavbe je 200 m2 (to določilo ne velja za podzemne garažne stavbe).			
Oblikovanje:	Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne in kulturne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.			Objekti in ureditve morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno
				uravnoteženi.
Streha:	/			
62. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC, PŽ in PO« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	P - območja prometnih površin		
Podrobna namenska raba:	PC - površine cest	PZ - površine železnic	PO - ostale prometne površine
Osnovna dejavnost:	- izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa		
Spremljajoče dejavnosti:	-	gostinstvo, -	trgovske dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem), -	skladiščenje (le tiste vrste, ki služi tem območjem), -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)		
63. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	E - območja energetske infrastrukture
Podrobna namenska raba:	E - območja energetske infrastrukture
Osnovna dejavnost:	- izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike
Spremljajoče dejavnosti:	-	skladiščenje (le tiste vrste, ki služi tem območjem), -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
23
URADNE OBJAVE
64. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	O - območja okoljske infrastrukture
Podrobna namenska raba:	O - območja okoljske infrastrukture
Osnovna dejavnost:	- izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture
Spremljajoče dejavnosti:	-	skladiščenje (le tiste vrste, ki služi tem območjem), -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
Zelene površine	Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegov, naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij.
65. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »A« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	A - površine razpršene poselitve
Podrobna namenska raba:	A - površine razpršene poselitve
Osnovna dejavnost:	- bivanje, kmetijstvo in gozdarstvo ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem
Spremljajoče dejavnosti:	-	predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva, -	gostinstvo in turizem, -	trgovske dejavnosti, -	obrtne dejavnosti, -	gasilski dom, -	druge dejavnosti (le tiste vrste, ki služijo tem območjem)
UO
24
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	11100 Enostanovanjske stavbe, -	11210 Dvostanovanjske stavbe, -	12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion in gostišče (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	122 Poslovne in upravne stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela objekta), -	12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, -	12420 Garažne stavbe, -	12510 Industrijske stavbe: do 300,00 m2 BTP objekta ali dela objekta in da se ne presega dopustnih emisij; do 400,00 m2 BTP objekta ali dela objekta za dejavnosti iz oddelka 16 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva in da se ne presega dopustnih emisij, -	12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (omejitev za rezervoarje za nafto in plin: samo enostavni in nezahtevni objekti), -	12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, -	12620 Muzeji in knjižnice, -	12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje ter glasbene šole, -	12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, -	12650 Stavbe za šport, -	1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, -	12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi in nadstrešnice, -	24110 Športna igrišča, -	24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, bazen za kopanje, -	24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	3 Drugi gradbeni posegi
Stopnja izkoriščenosti (največ):	FZ: 0,4
Zelene površine (najmanj):	DZP: 15%, vsaj 2 drevesi
Največja etažnost in gabariti:	Stanovanjske stavbe: P+1N+M, višina: 11,5 m, Nestanovanjske stavbe: P+1N, višina: 13 m
Oblikovanje:	Stavba podolgovatega tlorisa (z minimalnim razmerjem stranic 1:1,3) oziroma tlorisa, prilagojenega značilnim okoliškim objektom. Dovoljene so manjše pravokotne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa. Če je objekt na strmem terenu (nad 25 %), je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Pri oblikovanju naj se ohranja in poudarja lokalne arhitekturne in krajinske kvalitete. Za ostale objekte oblikovanje ni predpisano - določi se v načrtu arhitekture ali krajinske arhitekture.
Streha:	Dvokapnica z naklonom 30° do 45° in slemenom, vzporednim z daljšo stranico. Dovoljena je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi. Kmetijsko gospodarski (industrijski) objekti imajo, v primeru večjih razponov, lahko bolj položne strehe.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
25
URADNE OBJAVE
66. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 in K2« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	K - kmetijska zemljišča	
Podrobna namenska raba:	K1 - najboljša kmetijska zemljišča	K2 - druga kmetijska zemljišča
Osnovna dejavnost:	- kmetijstvo	
Spremljajoče dejavnosti:	-	rekreacija, -	druge dejavnosti, ki služijo tem območjem	
Dopustna dela in druge prostorske ureditve:	-	agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter ostala dela in ureditve v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, -	spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, -	raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.	
Dovoljeni objekti (CC-SI):	-	objekti in pomožna kmetijsko-gozdarska oprema v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, -	12420 *Garažne stavbe -	12520 *Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo enostavni in nezahtevni objekti, # pokrita skladišča za lesna goriva, # nepretočna greznica, # rezervoar, -	# 12711 grajeni rastlinjak, (rastlinjak kot proizvod lahko presega velikost nezahtevnih objektov) -	# 12712 pastirski stan, grajeno molzišče, čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, tlorisne površine do vključno 40 m2, staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, tlorisne površine do vključno 100 m2, -	# 12713 kozolec, silos, skedenj, kašča, koruznjak, -	# 12714 kmečka lopa -	12740 *Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice, -	# 21121 grajena gozdna prometnica -	# 21520 le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč -	# 21530 objekti za akumulacijo vode in namakanje (osuševanje in akvadukti niso dopustni) -	# 22223 vodni stolpi in vodnjaki -	# 22232 mala komunalna čistilna naprava -	# 24122 ptičja opazovalnica, kot netemeljena lesena konstrukcija -	# 24202 gnojišče, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, lovska preža, kot netemeljena lesena konstrukcija -	24205 *Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, -	# 31150 gozdne vlake, -	# 33140 merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. *dopustna je tudi dopolnilna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov k že zakonito postavljenemu objektu, pod pogoji: objekte je dopustno postaviti na zemljišče, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko in gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k zakonito postavljenemu objektu. # - le enostavni in nezahtevni objekti	
	Začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: -	oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, -	cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, -	začasna tribuna za gledalce na prostem, -	premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik).	
	-	Začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. -	Dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: -	ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, -	je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali	
UO
26
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
	-	ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, -	Ne glede na peti odstavek 46. člena, so za objekte CC-SI: 21 Objekti prometne infrastrukture dopustne le rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste..
Drugi pogoji:	- na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih (nadomestnih objektov) ni dovoljena.
67. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »G, GP in GR« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	G - gozdna zemljišča		
Podrobna namenska raba:	G - gozdna zemljišča	GP - varovalni gozd	GR - gozd s posebnim namenom - gozdni rezervat
Osnovna dejavnost:	- gozdarstvo in lov		- gozdarstvo
Spremljajoče dejavnosti:	-	rekreacija, -	druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti		- druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti
Dopustna dela in druge prostorske ureditve:	Posegi v gozd in gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in dovoljenji Zavoda za gozdove Slovenije ter funkcijami gozda in ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva. Dopustne so tudi: -	gozdarske prostorsko-ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih, -	sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem. Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti pozitivno mnenje oziroma dovoljenje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe.		
	-	izvajanje gozdnogospodarskih del, -	krčitev gozdov v kmetijske namene do površine 0,5 ha, -	paša v gozdu v skladu z gozdnogojitvenimi načrti, -	ureditve za potrebe lova in ribolova, -	raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podzemlju in da se po opravljenih raziskavah zemljišče vrne v prvotno stanje, -	vzdrževanje objektov, -	odstranitev objektov	-	v varovalnih gozdovih se gospodari v skladu z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom, -	dovoljeni so tisti posegi podrobnejše namenske rabe G -	gozdna zemljišča, ki ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, -	odstranitev objektov	-	v gozdnih rezervatih se gospodari v skladu z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom, -	gradnja in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanja objektov kulturne dediščine ter izvajanja znanstveno-raziskovalnih del, v skladu z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom, -	odstranitev objektov
Drugi pogoji:	Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo: -	značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, -	značilnosti oblikovanja gozdnega roba in značilni vzorec gozdnih cest in poti.		
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
27
URADNE OBJAVE

68. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih celinskih voda)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC in VI« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	V - območja površinskih voda	
Podrobna namenska raba:	VC - celinske vode	VI - vodna infrastruktura
Osnovna dejavnost:	-	vodno gospodarstvo (dejavnosti s področja rabe voda), -	ribištvo	
Spremljajoče dejavnosti:	-	rekreacija, -	energetika (hidroelektrarne), -	druge dejavnosti, ki služijo tem območjem	
Dopustna dela in druge prostorske ureditve:	-	gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, -	gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, -	gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, -	gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, -	gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, -	gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, zagotoviti varnost plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, -	gradnja brvi in mostov, -	ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, -	ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, -	vstopno - izstopna mesta, dostopi do vode in pristani, -	gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW - 23020 Energetski objekti	
Drugi pogoji:	-	za izvedbo brvi in mostov je treba pridobiti najmanj tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve, -	dostopi do vode se lahko urejajo le z javnih površin, -	dopustna je postavitev začasne urbane opreme, urejanje brežin, -	neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore Za vse posege v območju podrobne namenske rabe z oznako VC ali VI je treba pridobiti pogoje in pozitivno mnenje oziroma soglasje pristojne službe za urejanje voda.	
		
69. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »LN« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	L - območja mineralnih surovin
Podrobna namenska raba:	LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Osnovna dejavnost:	- izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Spremljajoče dejavnosti:	-	dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, -	dejavnosti oskrbe z vodo
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve:	-	gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin, -	sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, -	raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov
	-	12203 Druge poslovne stavbe, -	12420 Garažne stavbe, -	1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, -	12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice, -	2301 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin, -	24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
UO
28
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
	- 3 Drugi gradbeni posegi
Drugi pogoji:	Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. Sanacija kamnoloma se lahko izvede na način, da se površine uredijo za športnorekreacijske namene, če je zagotovljena ustrezna dostopnost in varnost pri uporabi. Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena.
70. člen (prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe zunaj naselij) Na območjih podrobnejše namenske rabe »f« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:	
Namenska raba:	f - območja za potrebe obrambe zunaj naselij
Podrobna namenska raba:	f - območja za potrebe obrambe zunaj naselij
Osnovna dejavnost:	- dejavnosti, namenjene potrebam obrambe
71. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Na območju podrobnejše namenske rabe »N« veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba:	N - območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Podrobna namenska raba:	N - območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Osnovna dejavnost:	- dejavnosti s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami
Spremljajoče dejavnosti:	- občasno bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem
72. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1)	Objekti razpršene gradnje so zakonito zgrajeni objekti na zemljiščih, ki v prostorskem aktu niso opredeljena kot stavbna zemljišča. Prikazani so v katastru stavb na karti namenske rabe, njihova legalnost pa se izkazuje z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem.
(2)	Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan v katastru stavb, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. (3) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje so dopustni:
-	rekonstrukcija objektov, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja - SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo),
-	gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, kjer je lahko novi objekt do 20 % BTP večji od odstranjenega, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja - SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo),
-	dozidava obstoječega objekta do 20% BTP osnovnega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja - SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo),
-	nadzidava obstoječega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja -SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo), vendar le za eno etažo,
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
29
URADNE OBJAVE
-	vzdrževanje objektov,
-	odstranitev objektov,
(4)	Gradnje iz tretjega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma mu povečati BTP z rekonstrukcijo.
(5)	Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi le ob obstoječih objektih, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin podeželskega naselja - SK (FZ, DZP in FI se ne upoštevajo). Razdalja med obstoječim in novozgrajenim objektom je lahko največ 20 m (meri se najkrajšo razdaljo med fasadama). Ob obstoječem objektu se lahko zgradi največ en objekt iste vrste ali več objektov različnih vrst, vendar ne več kot tri. Ti objekti so lahko priključeni na obstoječe infrastrukturne priključke, novi priključki pa niso dovoljeni.
73. člen
(dopustno odstopanje pri oblikovanju objektov)
(1)	Oblikovanje stavbne mase objektov lahko odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov, vendar ti ne smejo bistveno odstopati od okolice, kar je potrebno v projektu posebej utemeljiti in dokazati. Na to arhitekturno rešitev je potrebno pridobiti soglasje občinske službe, pristojne za prostor.
(2)	Odstopanja od faktorjev FI in FZ so dopustna, če gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta ali odstranitev legalno zgrajene stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi. V primerih prekoračitve faktorjev FI in FZ z obstoječimi legalno zgrajenimi objekti so dovoljene tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. V teh primerih je dopustna gradnja dodatnih garažnih objektov pod nivojem terena.
(3)	Pri prizidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je prizidan del objekta v gabaritih in v oblikovanju usklajen z objektom, h kateremu se prizida. Oblikovna usklajenost rekonstruiranega, dozidanega ali nadzidanega dela z osnovnim objektom se lahko izvede tudi, če osnovni objekt odstopa od oblikovnih določil tega odloka.
(4)	Predpisano najvišjo višino objekta lahko poljubno presegajo cerkveni zvoniki in stolpi gasilskih domov. Najvišja višina objekta se meri od kote terena do slemena oziroma atike in jo lahko presegajo: dimniki, antene in ostale naprave ter ograje in dostopi na streho.
Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture in pogoji priključevanja
74. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
(I)	Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno, kot to določa predpis o urejanju prostora. (2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.
(4)	V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja.
(6)	Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način samooskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in na projektno rešitev pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
(7)	Priključevanje objektov na omrežja gospodarske javne infrastrukture se izvaja na podlagi projektnih pogojev in mnenj pristojnih mnenjedajalcev.
(8)	Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop ali priključek na javno cesto. Minimalna širina dovoza z javne ceste za manj zahtevne objekte je 3,5 metra. Minimalna širina dovoza z javne ceste za dvo- in večstanovanjske stavbe, objekte, grajene na območjih namenske rabe IG ter za zahtevne objekte je 5 metrov. Če ima nameravan poseg v prostor dva ali več objektov iz prvega stavka tega odstavka, je minimalna širina dovoza z javne ceste do objektov 5 metrov. Dva ali več objektov iz prvega stavka tega odstavka je treba priključiti na javno cesto s skupnim priključkom.
(9)	Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi soglasja občinske uprave, pristojne za promet.
(10)	Parkirišča, ki se priključujejo na lokalne ceste, morajo biti urejena tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.
(II)	Odvod odpadnih voda se mora izvesti v ločenem sistemu na način, da padavinske vode ponikajo v največji meri na mestih njihovega nastanka. Za možnost ponikanja je potrebno pridobiti geomehansko poročilo.
(12) Odvajanje meteornih vod naj bo tako, da se vode zadržujejo na površini, uporabi naj se deževne bazene za zadrževanje padavinskih vod, omogoča ponikanje padavinske vode na površini ali v podzemlju za vse objekte in zmanjša naj se odtok iz utrjenih površin z uporabo vodoprepustnih materialov. Uporablja naj se deževnico za zalivanje vrtov, čiščenje utrjenih površin ali v sanitarne namene.
Celostno ohranjanje kulturne dediščine, narave, varstvo okolja in dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
75.	člen (varstvo narave)
(1)	Zavarovana območja, območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij, so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2)	Za gradnjo in posege na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status je treba pridobiti pogoje in mnenje oziroma soglasje pristojne službe.
76.	člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2)	Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3)	Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
-	gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
-	rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5)	Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6)	Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7)	Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8)	Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9)	Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10)	Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
a)	Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
-	gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
-	oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
-	funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
-	sestavine in pritikline,
-	stavbno pohištvo in notranja oprema,
-	komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
-	pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
-	celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
-	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
b)	Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
-	odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
-	prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
-	prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
31
URADNE OBJAVE
-	naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
-	podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
-	odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
-	stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
-	oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
-	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V	primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
c)	Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
-	značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
-	tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
-	tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
-	odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
-	avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
-	preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
-	zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
č) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
-	grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
-	naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
-	podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
-	rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
-	vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
d)	Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
-	odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
-	poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
-	ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
-	gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
-	postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
-	če ni možno najti drugih rešitev in
-	če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V	primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
e)	Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	avtentičnost lokacije,
-	materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
-	vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
f)	Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
-	materialna substanca, ki je še ohranjena,
-	lokacija in prostorska pojavnost,
-	vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11)	V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12)	Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(13)	Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
UO
32
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
(14)	Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah - obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15)	Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17)	Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
77.	člen (varstvo zraka)
(1)	Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2)	Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je treba za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije, če emisije presegajo mejne vrednosti. Pri gradnji novih objektov in naprav je treba zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3)	Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik, oziroma upravljavec vira onesnaženja, dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito, oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ občine Logatec.
78.	člen (varstvo voda)
(1)	Na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v Zakonu o vodah.
(2)	Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi projektnih pogojev in mnenja oziroma soglasja pristojnega mnenjedajalca. Skladno z Zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje/mnenje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:
-	na vodnem ali priobalnem zemljišču,
-	ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu,
-	ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode),
-	na varstvenih in ogroženih območjih,
-	zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
-	kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik,
-	hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(3)	Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meje vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4)	Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh.
(5)	Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt prometne infrastrukture (npr. most, prepust), vendar le na podlagi projektnih pogojev in mnenja oz. soglasja pristojnega mnenjedajalca.
(6)	Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(7)	Ohranjati je treba retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(8) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(9)	Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in stabilnost pretočnega profila v vplivnem območju.
(10)	Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
33
URADNE OBJAVE

(11)	Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati v skladu s projektnimi pogoji in mnenjem pristojnega mnenjedajalca.
(12)	Neprečiščenih odpadnih komunalnih ali industrijskih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke.
(13)	Brežine in dna vodotokov je potrebno oblikovati na sonaraven način in v skladu z usmeritvami hidrotehnične stroke. (14) Pri posegu na občutljiva območja je potrebno upoštevati predpis o občutljivih
območjih in predpis o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
79.	člen (varstvo vodnih virov)
(1)	Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2)	Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3)	Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega odloka s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4)	Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje mnenjedajalca, pristojnega za
(5)	Na vodovarstvenih območjih je potrebno vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo, ki mora biti zaključena s čistilno napravo ali malo čistilno napravo.
(6)	Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih, je potrebno upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(7)	Pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor je potrebno varovati tudi vodne vire, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij (kot npr.: izviri z vodnimi dovoljenji za lastno oskrbo s pitno vodo).
80.	člen (varstvo tal in reliefa)
(1)	Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2)	Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftne derivate oziroma nevarne snovi, morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3)	Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4)	Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v tla.
(5)	Vsa nelegalna odlagališča je treba evidentirati in sanirati.
81.	člen (varstvo gozdov)
(1)	Za posege v gozd ali gozdni prostor je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojne javne gozdarske službe.
(2)	Posegi se izvajajo skladno z gozdno gospodarskimi načrti. Za krčitev gozda je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.
(3)	V vseh poselitvenih območjih oziroma na vseh stavbnih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, morajo biti vsi posegi načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda zagotavlja neoviran javni dostop do gozda in neovirano gospodarjenje z gozdovi. Treba je zagotoviti, da se kljub izvedbi posegov ohrani vse obstoječe poti oziroma prometnice, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do zalednih gozdov. V primeru, da bodo te ob zazidavi izgubljene, je treba le te nadomestiti oziroma zagotoviti ustrezne služnostne poti.
82.	člen
(varstvo varovalnih gozdov)
(1)	Območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2)	V omenjenih območjih je dopustna sanitarna sečnja. Izbor drevja opravi Zavod za gozdove. Posegi, ki bi oslabili gozdni rob, niso dovoljeni. V okolici Logaških koliševk naj se ob samem robu zavarovanega območja ohrani pas gozda, širok vsaj 50 m.
UO
34
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
(3)	V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli povečali labilnost terena. Na strmih pobočjih, kjer je nevarnost plazenja tal, je potrebno zaradi razbremenitve pobočij vzdrževati nižje lesne zaloge sestojev. Potrebno se je čim bolj izogibati vsem poškodbam v gozdnih tleh, paša in steljarjenje nista dopustna.
(4)	V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za posege v te objekte je treba pridobiti mnenje pristojne službe za gozdove in organa, pristojnega za ohranjanje narave. Gradnja objektov v varovalnih gozdovih, vključno z gradnjo gozdnih prometnic, ni dovoljena. Izjema so le gradnje cest ali drugih infrastrukturnih objektov javnega pomena, če jih ni mogoče zgraditi drugod, ali bi bila njihova gradnja drugod nesorazmerno dražja.
83.	člen (obramba)
(1)	V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitev objektov) in ostale ureditve za potrebe obrambe glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2)	Za vsako novogradnjo višine nad 18 metrov, v ožjem okolišu objekta za potrebe obrambe, je treba pridobiti pogoje pristojne službe za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost 1 km od objektov z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi.
(3)	Za vsako novogradnjo višine nad 25 metrov, v širšem okolišu objekta za potrebe obrambe, je treba pridobiti pogoje pristojne službe za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost 2 km od objektov z antenskimi stebri ali antenskih stolpov.
(4)	Določbe tretjega odstavka tega člena ne veljajo v širšem okolišu objektov za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, ki se nahajajo na vzpetinah izven naselij.
(5)	Pri načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambne dejavnosti se posebna pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjšanju vplivov in potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine.
84.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	V novih objektih, ki so določeni s predpisi, je treba graditi zaklonišča, za ostale objekte je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Investitor graditve objekta mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče. Revizija je obvezna tudi pri posegih v obstoječa zaklonišča, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2)	Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se izvajajo najnujnejši ukrepi. Pri tem se v največji možni meri omogočajo nadaljnji naravni procesi, razen če bi to ogrožalo obstoječa naselja in varovane enote kulturne dediščine.
(3)	Na območju občine ni in niso predvideni obrati večjega in manjšega tveganja za okolje v skladu s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
85.	člen (erozijska in plazljiva območja)
(1)	Erozijska in plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(2)	Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3)	Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, kot jih določa predpis o vodah.
(4)	Za vse posege na plazljivih in erozijskih območjih je potrebno pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike, oziroma pridobiti mnenje pristojnega mnenjedajalca.
(5)	Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
86.	člen
(območja potresne ogroženosti)
(1)	Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
(2)	Pri projektiranju je treba upoštevati projektni pospešek tal.
87.	člen (poplavna območja)
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja prostora.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
35
URADNE OBJAVE

(2)	Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in so določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(3)	Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4)	Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinej, so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5)	Za vsak poseg na poplavno območje je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega mnenjedajalca.
(6)	V poplavnem območju je prepovedana gradnja kleti.
(7)	Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo:
-	evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž,
-	umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja,
-	obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju,
-	pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni,
-	umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno,
-	spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred, med in po poplavi).
88. člen (varstvo pred požarom)
(1)	Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
-	zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
-	zagotoviti potrebne površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila (za določene objekte je treba opredeliti tudi postavitvene površine za intervencijska vozila) skladno z veljavno zakonodajo, veljavnimi standardi in veljavnimi tehničnimi smernicami,
-	zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
-	zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov.
(2)	Na območjih brez hidratnega omrežja je potrebno zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
Varovanje zdravja ljudi
89.	člen (arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst stavb v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
90.	člen (varstvo pred hrupom)
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, se določi stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
-	I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom:
-	površine gozdov s posebnim pomenom - gozdni rezervat (GR);
-	II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
UO
36
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
-	območja stanovanj (SSs, SSn, SSv, SB, SP);
-	III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
-	površine podeželskega naselja (SKs, SKg),
-	območja površin razpršene poselitve (A),
-	območja centralnih dejavnosti (CU, CDi, CDk, CDv, CDo),
-	posebna območja (BC, BT),
-	območja zelenih površin (ZS, ZP, ZD, ZK);
-	IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
-	območja proizvodnih dejavnosti (IG, IK),
-	območja prometnih površin (PC, PŽ, PO),
-	območja energetske infrastrukture (E),
-	območja okoljske infrastrukture (O),
-	območja voda (VC, VI),
-	območja mineralnih surovin (LN, N),
-	območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen na mirnem območju na prostem,
-	območja gozdov (G), razen na mirnem območju na prostem,
-	območja za potrebe obrambe (f), če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države, oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2)	V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cesth znaša 25 metrov na vsako stran osi državne ceste, pas ob lokalnih cestah pa 15 metrov na vsako strn od roba ceste.
V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3)	Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom. Če aktivne zaščite ni mogoče izvesti, se zvočno zaščito izvede s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(4)	Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte, ki se nahajajo v varovalnem progovnem pasu železniške proge, je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom.
(5)	Stopnje varstva pred hrupom se v času javne prireditve, javnega shoda ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, ne spreminjajo in ostajajo takšne, kot so določene s podrobno namensko rabo. Za ta namen je za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom potrebno pridobiti dovoljenje Občine Logatec.
(6)	Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec vira hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje.
(7)	Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
(1)	Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2)	V prvo stopnjo varstva pred sevanjem sodijo območja podrobnejše namenske rabe prostora: območja stanovanj (S), območja centralnih dejavnosti (C), površine za turizem (BT) in športni centri (BC), površine za rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD) in tisti predeli območja površin razpršene poselitve (A), ki so hkrati namenjeni bivanju.
(3)	Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(4)	Gradnja objektov z varovanimi prostori ni dovoljena v vplivnem območju virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
-	za daljnovode 110 kV 14 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda),
-	za daljnovod 220 kV 24 m na vsako stran,
-	za daljnovod 400 kV pa 46 m na vsako stran.
91. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
92. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati predpis s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
37
URADNE OBJAVE
93. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Za zagotavljanje ustreznega osončenja pri gradnji stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati merila za osvetlitev in osončenje v skladu s predpisom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
94. člen
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
Spodbuja se trajnostno mobilnost, kot so javni promet, umeščanje okoljskih con (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za električna vozila, kolesarske poti in podobno.
95. člen
(varovanje pred neprijetnimi vonjavami)
(1)	Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (npr. kompostarne, bioplinarne) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin, oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju.
(2)	Za ureditev novih objektov za rejo živali (npr. večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov, se mora s strokovno študijo preveriti vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerni oddaljenosti. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečujejo obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
96. člen
(nadzor nad kakovostjo vodnih virov )
(1)	Oskrba s kakovostno, zdravstveno ustrezno pitno vodo se zagotavlja skladno z določili tega odloka, ki urejajo priključevanje objektov na vodovodno omrežje.
(2)	Oskrba s pitno vodo vključuje tudi nadzor nad kakovostjo vseh vodnih virov (tudi zasebnih), za kar je odgovoren upravljavec omrežja.
97. člen (varovanje zelenih površin)
Varovanje zelenih površin se izvaja skladno z občinskim odlokom, ki predpisuje urejanje in čiščenje javnih površin.
98. člen (spremljanje kazalcev okolja)
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
	KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA	SPREMLJANJE STANJA
TLA	Delež najboljših kmetijskih površin ter kmetij skih površin v zaraščanju v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami; razmerje med trajnimi travniki in vsemi kmetijskimi površinami.	Spremljanje deleža najboljših in zaraščajočih kmetijskih površin opravlja MKGP, ki s kmetijsko politiko spodbuja kmetijsko rabo zemljišč, hkrati pa ščiti območja pridelovanja hrane.
	Prisotnost varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov glede na ostale gozdne površine.	Spremljanje stanja in določitev območij varovalnih gozdov izvaja ZGS.
	Prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in morfološke spremembe tal zaradi posegov, prisotnost	Evidenco plazov vodi občina, obnavlja se jo po potrebi. Občina zagotavlja stalno prevoznost občinskih cest, prometno varnost ter varnost prebivalcev in premoženja z
UO
38
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
	KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA	SPREMLJANJE STANJA
	zemeljskih plazov.	izvajanjem sanacij zemeljskih usadov in plazov, rekonstrukcijo in sanacijo cest, podpornih zidov in nasipov. Evidenco erozijskih območij vodi MOP, Direkcija RS za vode.
POVRSINSKE VODE	Vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja.	Spremljanje stanja se izvaja v sklopu državnega monitoringa kakovosti površinskih vodotokov. Podatki so javno dostopni na spletnem portalu ARSO.
	Pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in število PE, priključenih na čistilne naprave.	Za spremljanje stanja je zadolžena občina, ki je investitor v gospodarsko javno infrastrukturo.
	Poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov.	Za spremljanje stanja poplavnih površin je zadolžena država.
PODZEMNE VODE	Kakovost podzemne vode.	Monitoring kakovosti podzemne vode se izvaja enkrat letno, izvaja ga ARSO.
NARAVA	Kvalitativno in kvantitativno stanje (populacij) redkih, ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Sprememba površin pomembnejših habitatnih tipov. Povezanost oziroma razdrobljenost habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Prisotnost tujerodnih vrst.	V času gradnje in med obratovanjem naj se izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov. Nadzor izvaja predstavnik organizacije, pristojne za ohranjanje narave oziroma naravovarstveni nadzornik.
KULTURNA DEDIŠČINA	Ohranjanje števila enot kulturne dediščine.	Število enot kulturne dediščine se redno posodablja v Registru kulturne dediščine (RKD) in je javno dostopen podatek.
ZRAK	Povprečni letni dnevni promet (PLDP).	Povprečni letni dnevni promet (PLDP) je javno dostopen podatek na spletni strani ministrstva za promet. Nosilec monitoringa je občina, ob podpori državnega monitoringa, vsakih 5 let po sprejemu OPN.
	Način ogrevanja objektov na območju občine.	Spremljanje stanja se lahko vrši preko izvajanja lokalnega energetskega koncepta. Spremljanje stanja naj občina vrši preko aktivne vloge pri vlaganju v obnovljive vire energije.
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE	Število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja.	Spremljanje stanja vrši občina v sodelovanju z upravljavcem omrežja.
	Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca.	Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetlj avo j avnih površin, ki jih občina upravlj a, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati vrednosti, določene s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
ODPADKI	Vključenost gospodinjstev in pravnih oseb v organiziran odvoz odpadkov.	Za vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov mora poskrbeti občina skupaj z javno službo za odvoz komunalnih odpadkov. Delež vključenosti in evidenco spremlja javna komunalna služba. Spremljanje količin zbranih odpadkov vrši javna komunalna služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih količinah odpadkov, kamor se štejejo tudi ločeno zbrane frakcije.
VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI	Povprečni letni dnevni promet (PLDP).	Kazalec se spremlja na podlagi podatkov meritev PLDP na pomembnih državnih cestah v občini. Meritve izvaja direkcija, pristojna za ceste, objavljene so letno (za preteklo leto). Kazalec se mora spremljati za poseljena območja in najbolj obremenjene cestne odseke v občini. Dodatno se
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
39
URADNE OBJAVE

	KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA	SPREMLJANJE STANJA
		priporoča tudi spremljanje deleža tovornih vozil. Tovorna vozila namreč bistveno vplivajo na emisije hrupa in hkrati na slabšo kvaliteto življenjskega okolja.
	Določitev ustrezne stopnje varstva pred hrupom (SVPH) glede na PNRP.	Občina mora spremljati določila in spremembe predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev stopnje varstva pred hrupom, glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, kot tudi določila in spremembe zakonodaje, ki se nanašajo na zavarovana območja narave in plan prilagajati morebitnim spremembam.
	Način urejanja in odvajanja količine odpadne vode (KOV).	Letna poročila izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode pripravlja Občina Logatec.
	Kakovost pitne vode.	Letna poročila kakovosti pitne vode. Za zagotovitev ustrezne pitne vode upravljavec omrežja izvaja stalni notranji nadzor in v primeru neskladnih vzorcev posreduje lastnikom objektov navodila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja.
(3)	Občina enkrat letno objavi rezultate spremljanja kazalcev okolja in poroča o izvedenih omilitvenih ukrepih.
(4)	Občina sprejema pritožbe prebivalcev zaradi vplivov iz okolja.
Območja, za katera se pripravijo podrobni prostorski načrti in prostorsko izvedbeni pogoji na območjih predvidenih
podrobnih načrtov ter dovoljene prekoračitve
99. člen
(območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1)	Podrobnejši načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
-	celovito oziroma delno prenovo naselja,
-	širitev naselja na nove površine,
-	pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
-	prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
-	izkoriščanja mineralnih surovin ter njihove sanacije,
-	območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave in
-	za območja, ki so namenjena zgoščanju pozidave.
(2)	Opredelitev območij in podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območja, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, so določeni v Prilogi 2.
(3)	Meja podrobnejšega načrta, ki je določena s tem prostorskim načrtom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih parcel ali da občinski svet Občine Logatec sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi z razširitvijo oziroma spremembo območja podrobnejšega načrta.
(4)	Če je za dve ali več sosednjih enot urejanja določena izdelava podrobnejšega načrta, se lahko sprejme skupen, združen podrobnejši
(5)	Ne glede na določitev podrobnejših prostorskih načrtov v Prilogi 2, se podrobnejši prostorski načrt lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali njen del, ko se izkaže potreba po uveljavitvi tega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takega podrobnejšega prostorskega načrta. Meja takega podrobnejšega prostorskega načrta se določi v postopku izdelave.
100. člen
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnejšega načrta)
Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnejšega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
-	vzdrževanje objektov,
UO
40
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
-	rekonstrukcija objektov,
-	sprememba namembnosti objektov,
-	gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot jih določajo predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, če ne ovirajo izvedbe načrtovanih ureditev,
-	odstranitev obstoječih objektov,
-	nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture,
-	na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustne le rekonstrukcije, sprememba namembnosti in nujna vzdrževalna dela. Dopustni so le posegi, ki so v skladu s predhodno izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji.«
4. člen
Črtajo se členi od 101. do vključno 141. člena.
5. člen
V drugem odstavku 142. člena se črta izjema: », razen 1. etapa v območju Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za ureditveno območje Grapovčnik DL S5-S2 (Logaške novice, št. 11/06), s parcelnimi št. 905/10, 905/11, 905/12, 905/13, 905/15, vse k. o. Blekova vas, za katere se neposredno uporablja odlok o občinskem prostorskem načrtu«.
6. člen
Priloga 1 se nadomesti z novo Prilogo 1.
7. člen
Priloga 2 se nadomesti z novo Prilogo 2.
8. člen
Priloga 3 se nadomesti z novo Prilogo 3.
PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
9.	člen
Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po doslej veljavnem Odloku, razen če je za stranko bolj ugodno, se končajo po določbah tega odloka.
10.	člen
OPN je stalno na vpogled na Občini Logatec.
11.	člen
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 430-4/2018-199	Berto MENARD, l. r.
Datum: 23. 6. 2020	Župan Občine Logatec
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
41
URADNE OBJAVE

Na podlagi 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPP0, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-0RZGJS40) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 10. redni seji, dne 28. 5. 2020, sprejel
ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI LOGATEC
I. UVODNA DOLOČBA
1.	člen
(1)	Ta odlok ureja pokopališki red na območju občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: občina), s katerim se podrobneje določi izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti.
(2)	S pokopališkim redom se določi:
-	način zagotavljanja 24-urne dežurne službe,
-	način izvajanja pogrebne slovesnosti,
-	storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču,
-	osnovni obseg pogreba,
-	način in čas pokopa,
-	način pokopa, če je plačnik občina,
-	možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora,
-	ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice,
-	pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice,
-	obratovanje mrliških vežic,
-	obseg prve ureditve groba,
-	vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih,
-	način oddaje grobov v najem,
-	postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic, ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču,
-	zvrsti grobov,
-	okvirni tehnični normativi za grobove,
-	mirovalna doba za grobove,
-	enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture,
-	pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba,
-	razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob,
-	druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
(3)	Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in v podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
2.	člen
(1)	Pogrebna dejavnost obsega:
-	zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba,
-	prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki so storitve, ki se izvajajo na trgu.
(2)	Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
(3)	Gospodarsko javno službo po tem odloku predstavlja zagotavljanje 24-urne dežurne službe in celotna pokopališka dejavnost (v nadaljevanju javna služba).
3.	člen
(1)	Na območju občine so pokopališča v naslednjih krajih: Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Vrh Svetih Treh Kraljev in Hlevni vrh.
(2)	Upravljavec pokopališč na območju občine je Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec d.o.o.
UO
42
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
II. NAČIN ZAGOTAVLJANJA 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE
4. člen
(1)	24-urno dežurno službo zagotavlja občina v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec d.o.o.
(2)	24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, razen če zakon določa drugače.
5.	člen
V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec javne službe dolžan:
-	zagotavljati kvalitetno izvajanje storitev javne službe,
-	upoštevati normative in standarde, predpisane za izvajanje javne službe,
-	omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
-	pripravljati predloge cene storitve javne službe in
-	izvajati druge obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom.
6.	člen
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov.
7.	člen
Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba in plačniki storitev obdukcije v skladu s predpisi, ki urejajo mrliško pregledno službo.
8.	člen
(1)	Uporabniki javne službe imajo pravico uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom.
(2)	Uporabniki javne službe so dolžni plačati storitve javne službe.
9.	člen
(1)	Javna služba se financira:
-	iz cene storitev 24-urne dežurne službe,
-	iz proračuna in
-	iz drugih virov.
(2)	Cena storitev javne službe se na predlog izvajalca javne službe določi s sklepom Občinskega sveta Občine Logatec, na podlagi predpisa, ki ureja oblikovanje cene storitev javne službe.
10.	člen
Objekti, naprave in druga sredstva gospodarske infrastrukture, potrebni za izvajanje javne službe, so poslovni prostori, hladilniki, vozila in druga potrebna sredstva.
III. NAČIN IZVAJANJA POGREBNE SLOVESNOSTI
11.	člen
(1)	Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2)	Pogrebna slovesnost se opravi skladno z voljo pokojnika in na način, predpisan s tem odlokom. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
12.	člen
(1)	Pogrebna slovesnost je praviloma javna in ji lahko vsakdo nemoteno prisostvuje (javna pogrebna slovesnost).
(2)	Na željo naročnika pogreba se lahko pogrebna slovesnost opravi v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni s strani naročnika pogreba (pogrebna slovesnost v ožjem družinskem krogu). V primeru pogrebne slovesnosti v ožjem družinskem krogu
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ST. 6	UO
43
URADNE OBJAVE
upravljavec pokopališča javnosti posreduje le podatke, ki jih dovoli naročnik pogreba.
(3) Anonimni pokop se opravi po volji pokojnika. Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela na posebej za to določenem prostoru pokopališča.
13.	člen
Pri pogrebni slovesnosti se na željo pokojnika ali naročnika pogreba opravi tudi verski obred.
14.	člen
Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
15.	člen
Pogrebna slovesnost na pokopališču se prične na prostoru, ki je določen za ta namen.
16.	člen
(1)	Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v mrliško vežico na dan pogrebne slovesnosti, na željo naročnika pogreba pa največ dva dni pred pogrebom. Naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebnih storitev se za točen čas uporabe mrliške vežice dogovori z upravljavcem pokopališča.
(2)	Krsta z umrlim se lahko pred upepelitvijo za en dan položi v mrliško vežico.
17.	člen
(1)	Če pokojnik leži doma v stanovanjski hiši in je razdalja do pokopališča daljša od enega kilometra, se pogrebni sprevod opravi z vozilom izvajalca pogrebnih storitev.
(2)	Umrli stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko na dan pogreba do pokopa položi v verski objekt, praviloma na pokopališču, od koder se lahko prične pogrebna svečanost.
18.	člen
(1)	Pred začetkom pogrebne slovesnosti se na poslovilni prostor dostavi cvetje. Vodja pogreba pospremi svojce na poslovilni prostor.
(2)	Pogrebna slovesnost se prične, ko se prinesejo zastave in simboli, nato se pripeljejo posmrtni ostanki umrlega na poslovilni prostor. Od umrlega se poslovijo govorniki, sledijo pevci, recitatorji, pihalni orkester ali drugi glasbeniki in predstavniki verskih skupnosti, če sodelujejo pri pogrebni svečanosti. Vrstni red je odvisen od krajevnih običajev.
(3)	Po končani pogrebni slovesnosti se na poslovilnem prostoru oblikuje pogrebni sprevod, ki gre do kraja pokopa ali pa se pogrebna slovesnost zaključi.
(4)	Če je sestavni del pogrebne slovesnosti verski obred, gre na željo pokojnika ali naročnika pogreba pogrebni sprevod v cerkev in nato do kraja pokopa.
(5)	V času pogreba velja na pokopališčih v Občini Logatec, kjer pogrebni sprevod poteka tudi po ali ob kategorizirani občinski cesti, poseben prometni režim, kar se uredi s prometno signalizacijo.
19.	člen
(1)	Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti tako, da so na čelu slovenska zastava z žalnim trakom, nato prapori, sledijo godba, pevci, pripadniki društev, nosilci vencev in odlikovanj ter drugih priznanj, krsta oziroma žara, nato sorodniki in drugi udeleženci pogreba.
(2)	Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verske skupnosti, se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto oziroma žaro.
(3)	Udeleženci pogreba se lahko razporedijo tudi na drugačen način, če je to v skladu s krajevnim običajem.
20.	člen
(1) Udeleženci pogrebne slovesnosti se razvrstijo ob grobu oziroma pred prostorom za raztros pepela. Krsto oziroma žaro s posmrtnimi ostanki umrlega spustijo ali položijo v grob oziroma raztresejo na prostoru za raztros pepela. Po minuti molka ter poklonitvi zastav in praporov je pogrebni sprevod končan.
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
44

URADNE OBJAVE
(2)	Del pogrebnih slovesnosti se lahko opravi tudi ob grobu.
(3)	Najkasneje štiri ure po končani pogrebni slovesnosti mora upravljavec pokopališča grob zasuti, z delom pa prične, ko se večina udeležencev pogrebne slovesnosti umakne iz okolice groba.
21.	člen
Pogrebna slovesnost se lahko opravi pred upepelitvijo umrlega.
IV. OSNOVNI OBSEG POGREBA
22.	člen
(1)	Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost s pogrebnim moštvom, ki ustreza vrsti pokopa, in pokop, vključno s pogrebno opremo, ki ustreza osnovnim standardom in normativom za osnovni pogreb, ki sta jih v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, sprejeli Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
(2)	Pokopališko pogrebno moštvo ima pri pokopu s krsto šest članov, pri pokopu z žaro in pri raztrosu pepela pa tri člane. Storitve pokopališko pogrebnega moštva zagotavlja izvajalec pogrebnih storitev v skladu z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in tega odloka. Izvajalec pogrebnih storitev je dolžan pogrebno moštvo opremiti s svečanimi oblekami.
V. PRIJAVA POKOPA
23.	člen
(1)	Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. Prijava pokopa se opravi najmanj štiriindvajset ur pred nameravanim pogrebom.
(2)	Če naročnika ni, prijavi pokop občina, v kateri je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(3)	K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
(4)	Kolikor naročnik pogreba ni najemnik groba, mora ob naročilu pogreba priložiti pisno dovoljenje najemnika groba, da dovoljuje pokop.
(5)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(6)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
VI. NAČIN IN ČAS POKOPA
24.	člen
(1)	Na območju občine Logatec so dovoljene naslednje vrste pokopov:
-	pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,
-	pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,
-	raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega,
-	pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
(2)	Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno
(3)	O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne naročnik pogreba ali občina.
25.	člen
(1) Pokop se praviloma opravi na pokopališču.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
dejavnosti, ki ga je izbral
UO
45
URADNE OBJAVE

(2)	Na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa se lahko pepel iz žare raztrosi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju. Zunaj pokopališča se lahko opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(3)	Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
26.	člen
(1)	Pokop na pokopališčih v občini Logatec se lahko opravi vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih ter dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Pokopi se izvajajo v zimskem času med 9. in 16. uro, v poletnem času pa med 9. in 17. uro.
(2)	Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
27.	člen
(1)	Če je plačnik pogreba občina, se pogreb izvede v osnovnem obsegu.
(2)	Občina ima v tem primeru pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
VII. POKOPALIŠČA, KI IMAJO MRLIŠKO VEŽICO
28.	člen
(1)	Na območju občine so naslednja pokopališča, ki imajo mrliško vežico:
-	pokopališče Gorenji Logatec,
-	pokopališče Dolenji Logatec,
-	pokopališče Rovte in
-	pokopališče Hotedršica,
-	pokopališče Medvedje Brdo.
(2)	V krajih, v katerih so mrliške vežice, je na pokopališčih obvezna uporaba mrliške vežice.
(3)	Mrliške vežice obratujejo v zimskem času med 9. in 20. uro in v letnem času med 9. in 21. uro oziroma po dogovoru z naročnikom pogreba.
VIII. RAVNANJE S POKOJNIKOM DO POKOPA V KRAJIH, KJER NA POKOPALIŠČIH NI MRLIŠKE VEŽICE
29.	člen
V krajih, kjer ni mrliške vežice, so pokojniki lahko do pogreba v mrliški vežici bližnjega pokopališča ali doma v hiši z največ dvema stanovanjema, pod pogojem, da je to v skladu s predpisom, ki ureja mrliško pregledno službo.
IX. OBSEG PRVE UREDITVE GROBA
30.	člen
(1)	Prva ureditev obstoječega in novega groba po pogrebu zajema odvoz odvečne zemlje, ki nastane po pokopu in posušenega cvetja, ki ostane po pogrebu.
(2)	Upravljavec pokopališča posušeno cvetje in odpadne nagrobne sveče odstrani le s soglasjem naročnika, ki ga ta poda v pisni ali ustni obliki.
X. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
31.	člen
(1)	Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
-	zagotavlja red in čistočo na pokopališčih,
-	zagotavlja urejenost pokopališča in pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture,
-	organizira in nadzira delo na pokopališčih,
-	skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora.
(2)	Na pokopališčih v občini Logatec ni dovoljeno: UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ST. 6
46

URADNE OBJAVE
-	odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora,
-	odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke,
-	odlaganje gradbenih odpadkov, ki nastanejo kot pripravljalna dela pri večjih posegih kot so kamnoseška in vrtnarska dela,
-	opravljanje prevozov, kamnoseških, kovino-strugarskih, vrtnarskih in drugih del v času pogrebnega sprevoda napovedane pogrebne svečanosti in ob nedeljah in praznikih,
-	izvajanje zasaditev visoko rastočega drevja na grobovih,
-	izvajanje zasaditev, ki bi segale izven meja groba.
(3)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(4)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec del ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
XI. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM
32.	člen
(1)	Upravljavec pokopališča odda grobove v najem najemniku groba (v nadaljnjem besedilu: najemnik) s sklenitvijo najemne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za nedoločen čas.
(2)	Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3)	Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred izvedbo pogreba skleniti najemno pogodbo.
(4)	Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba.
(5)	Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kdo bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(6)	Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(7)	Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(8)	Če dediči najemnika groba kljub pisnemu pozivu upravljavca pokopališča ne uveljavijo pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubijo pravico do najema groba.
33.	člen
Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
-	osebe najemnega razmerja;
-	čas najema;
-	pokopališče, vrsto, zaporedno številko in velikost groba;
-	osnove za obračun višine grobnine in način plačevanja;
-	obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob;
-	ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe;
-	določbe o odpovedi najemnega razmerja za primer zanemarjanja groba kljub opozorilu upravljavca pokopališča;
-	določbo o obveznosti plačila grobnine do poteka mirovalne dobe za primer odstopa pred potekom mirovalne dobe.
34.	člen
(1)	Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino.
(2)	Grobnina za grob se lahko plača tudi za več let v naprej, vendar največ za deset let.
35.	člen
(1)	Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba, upoštevajo se tudi druga sredstva, namenjena upravljanju pokopališč.
(2)	Cena grobnine je enotna za vsa pokopališča v občini.
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6	UO
47
URADNE OBJAVE
(3) Višina grobnine se na predlog upravljavca pokopališča določi s sklepom, ki ga sprejme župan. Upravljavec pokopališča predlaga višino grobnine do 30. junija za tekoče leto.
36.	člen
(1)	Upravljavec pokopališča izstavi račune za grobnino za grobove praviloma do 30. novembra v tekočem letu.
(2)	Rok plačila grobnine je 15 dni od dneva izstavitve računa.
37.	člen
Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:
-	če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;
-	če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;
-	ob opustitvi pokopališča;
-	kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča;
-	s potekom najemne pogodbe.
38.	člen
(1)	Najemnik groba mora ob prekinitvi najema sam na lastne stroške odstraniti vsa nagrobna obeležja. Če najemnik tega ne naredi, jih mora na stroške najemnika odstraniti upravljavec pokopališča.
(2)	Nagrobna obeležja so spomeniki, robniki, temelji spomenikov in robnikov, krovne in stenske plošče, lučke, vaze in podobno.
(3)	Upravljavec pokopališča mora ob prekinitvi najema za grob, v katerem je žara, prenesti žaro v anonimno skupno grobišče. Pepel iz žare se lahko raztrese na prostoru za raztros pepela, če to naroči najemnik groba.
XII. POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANITEV SPOMENIKOV, OBNOVA SPOMENIKOV IN GROBNIC TER
VSAK DRUG POSEG V PROSTOR NA POKOPALIŠČU
39. člen
(1)	Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2)	Upravljavec pokopališča daje soglasje za postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov in obnovo spomenikov ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom. Pri tem je dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov. Višina nagrobnega obeležja ne sme presegati 1,5 metra in ne sme segati izven meje grobnega prostora.
(3)	Če najemnik postavlja, spreminja ali odstranjuje spomenik, obnavlja spomenik ali grobnico ali izvaja drug poseg v prostor na pokopališču v nasprotju s soglasjem upravljavca pokopališča ali brez njega, mora upravljavec najemnika pozvati, da te nepravilnosti odpravi v 15 dneh oziroma si pridobiti soglasje upravljavca. Če najemnik nepravilnosti ne odpravi v 15 dneh oziroma si ne pridobi soglasja upravljavca, lahko upravljavec te nepravilnosti odpravi na stroške najemnika.
(4)	Spomenikom in drugim nagrobnim obeležjem groba, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se lahko videz groba (oblika, material, napis) spreminja le v soglasju z organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine.
(5)	Žarne niše lahko vgrajuje le upravljavec pokopališča.
XIII. ZVRSTI GROBOV 40. člen
(1) Na pokopališčih v občini Logatec so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov:
-	enojni, dvojni in povečani grobni prostor,
-	grobišča, kostnice in skupna grobišča,
-	žarni grobovi,
-	prostor za anonimne pokope,
-	prostor za raztros pepela.
UO
48
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
(2)	Spreminjanje zvrsti grobov z deljenjem grobov je dovoljeno le z dovoljenjem upravljavca pokopališča.
(3)	Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov. Z načrtom razdelitve se določijo zvrsti grobov po posameznih oddelkih.
XIV. OKVIRNI TEHNIČNI NORMATIVI ZA GROBOVE
41.	člen
(1)	Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobe se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni. Enojni grob je širok do 1,00 m, dolg do 2,30 m, globok pa 1,80 m.
(2)	Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Dvojni grob je širok do 2,00 m, dolg do 2,30 m, globok pa 1,80 m.
(3)	Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od dvojnega groba.
42.	člen
(1)	Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
(2)	Talni žarni grob je širok do 1 m, dolg do 1,20 m, globok pa 0,70 m.
(3)	Zidni žarni grob je širok 0,40 m in visok 0,40 m.
XV. MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE
43.	člen
(1)	Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto znaša deset let.
(2)	Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Za pokope z žaro mirovalna doba ne velja.
XVI. ENOTNI CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE
POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE
44.	člen
Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture se določi s sklepom župana. O določitvi in spreminjanju cenika odloča župan na predlog upravljavca pokopališča.
XVII. POGREBNA PRISTOJBINA IN CENIK STORITEV GROBARJEV
45.	člen
(1)	Pogrebna pristojbina je pristojbina za izvedbo pogreba, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. Višina pogrebne pristojbine je enotna za vsa pokopališča in jo določi župan na predlog upravljavca pokopališč.
(2)	Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov. Cenik storitev grobarjev sprejme župan na predlog upravljavca pokopališča.
XVIII. RAZMERJE GROBNINE ZA POSAMEZNO VRSTO GROBA GLEDE NA ENOJNI GROB
46.	člen
(1)	Grobnina za žarni grob je osemdeset odstotkov (80 %) grobnine za enojni grob.
(2)	Grobnina za dvojni grob je sto štirideset odstotkov (140 %) grobnine za enojni grob.
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6	49
URADNE OBJAVE
(3)	Grobnina za povečani grobni prostor je petintrideset odstotkov (35 %) grobnine za enojni grob za vsak m2 površine grobnega prostora.
(4)	Grobnina za raztros pepela in prostor za anonimni pokop se plačata v enkratnem znesku ob pokopu v višini petkratnika grobnine za enojni grob.
XIX. OBVEZNOSTI NAJEMNIKOV
47.	člen
(1)	Brez soglasja upravljavca pokopališča na grobovih ni dovoljena zasaditev dreves in grmičevja, ki zraste več kot meter in pol.
(2)	Na pokopališču se lahko seka, žaga, obrezuje ali odstranjuje drevje le s soglasjem upravljavca pokopališča.
(3)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(4)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec del ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
48.	člen
(1)	Najemniki grobov morajo skleniti najemno pogodbo za grob, redno plačevati grobnino in v roku 30 dni javiti spremembo bivališča. Najemniki morajo skrbeti za urejen videz groba, to pomeni, da so ga dolžni vzdrževati, kar obsega obrezovanje in skrb za zasaditev, da ta ne posega na sosednje grobove ali poti, skrbeti za vmesne prostore med svojimi in sosednjimi grobovi, skrbeti za grobno opremo, redno odstranjevati plevel in odpadke, ki jih morajo odlagati na za to določena mesta ter skrbeti za red in čistočo na pokopališču.
(2)	Naročniki pogrebnih storitev morajo plačati stroške pogreba, vključno s stroški prve ureditve groba.
(3)	Najemniki grobov so dolžni pred postavljanjem, spreminjanjem ali odstranitvijo spomenikov, obnovo spomenikov in vsakim drugim posegom v prostor na pokopališču pridobiti predhodno soglasje upravljavca pokopališča. Izvajalci z deli pričnejo šele po pridobitvi predhodnega soglasja upravljavca pokopališča.
(4)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z drugim stavkom prvega odstavka ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
(5)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec del ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugim stavkom prvega odstavka ali tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
XX. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA POKOPALIŠČ 49. člen
(1) Upravljavec pokopališča upravlja pokopališče tako, da:
-	zagotavlja urejenost pokopališča,
-	izvaja investicije in investicijsko vzdrževanje na podlagi potrjenega investicijskega načrta oziroma naročila občine,
-	oddaja v najem mrliške vežice,
-	oddaja grobove v najem in vodi evidenco najemnikov grobov,
-	zagotavlja storitve grobarjev,
-	določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba,
-	vodi evidenco grobov - kataster in evidenco o pokojnikih,
-	izvaja prvo ureditev groba,
-	vgrajuje, odpira in zapira žarne niše,
-	izdaja soglasja v zvezi s posegi na območju pokopališč,
-	beleži termine izvajanja drugih del na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij, vrtnarske storitve) in
-	izvaja druge naloge v skladu z zakonom, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost, podzakonskimi predpisi in tem odlokom.
UO
50
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
XXI. PREPOVEDI
50.	člen
(1)	Vsi obiskovalci pokopališča in izvajalci raznih del na pokopališču se morajo vesti primerno kraju in s spoštovanjem do umrlih.
(2)	Prilaščanje in poškodovanje stvari na tujih grobovih in pokopališki infrastrukturi ni dovoljeno.
(3)	Puščanje kakršnegakoli reklamnega gradiva in sporočil na območju pokopališča in okoliških pokopališčih ni dovoljeno, razen sporočil izvajalca javne službe in upravljavca pokopališča.
(4)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(5)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec del ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
51.	člen
(1)	Prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del se ne sme opravljati v bližini napovedane pogrebne svečanosti ter ob nedeljah in praznikih.
(2)	Izvajalec del iz prejšnjega odstavka je dolžan okolico izvajanja del počistiti takoj po končanih delih. Če tega ne naredi, to naredi upravljavec pokopališča na stroške izvajalca del.
(3)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(4)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - izvajalec dela ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
52.	člen
(1)	Vstop psov in drugih živali na pokopališče je prepovedan, razen če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki, službene pse policije in pse reševalne enote.
(2)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
(3)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
53.	člen
(1)	Na pokopališče ni dovoljen dostop z vozili.
(2)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na pokopališčih dovoljen dostop vozil nujne medicinske pomoči, gasilskih vozil in vozil zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog, vozil policije, upravljavca pokopališča in inšpektorata Občine Logatec.
(3)	V primerih, ko zaradi velikosti in teže materiala nagrobnih obeležij prevoz z ročnimi vozički ni primeren, lahko upravljavec pokopališča izda soglasje za prevoz materiala z motornim vozilom. Prevoz se lahko opravi le med 7. in 10. uro.
(4)	Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
(5)	Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 420 evrov.
XXII. NADZOR
54.	člen
(1)	Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja oddelek Občine Logatec, pristojen za gospodarske javne službe.
(2)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je predpisana globa, opravlja Občinska inšpekcija Občine Logatec.
55.	člen
(1) Če najemnik postavlja, spreminja ali odstranjuje spomenik, obnavlja spomenik ali izvaja drug poseg v prostor na pokopališču brez
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6	51
URADNE OBJAVE
predhodnega soglasja upravljavca pokopališča iz tretjega odstavka 48. člena tega odloka, Inšpektor Občine Logatec z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep ali z odločbo odredi, da se do pridobitve soglasja ustavijo dela.
(2) Če najemnik postavlja, spreminja ali odstranjuje spomenik, obnavlja spomenik ali izvaja drug poseg v prostor na pokopališču v nasprotju z izdanim predhodnim soglasjem upravljavca pokopališča iz tretjega odstavka 48. člena tega odloka, Inšpektor Občine Logatec z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep ali z odločbo odredi odpravo nepravilnosti.
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
(1)	Izvajalec javne službe pripravi elaborat o ceni storitve 24-urne dežurne službe in ga predloži občinskemu svetu v potrditev v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Enotno ceno grobnine za leto 2020 predloži upravljavec pokopališč županu v potrditev v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(3)	Upravljavec pokopališč predloži predlog cenika uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture (44. člen tega odloka), cene pogrebne pristojbine in cenika storitev grobarjev (45. člen tega odloka) županu v potrditev v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
57.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju občine Logatec (Logaške novice, št. 12/01, 10/07 in 11/12).
58.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Logaških novicah.
Številka: 007-4/2020-13 Datum: 28.5.2020
Berto MENARD ŽUPAN OBČINE LOGATEC
UO
52
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
Na podlagi 17. in 19. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg) in 16. člena Statut občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08 (str. 5), 2/10 (str. 7), 10/10-UPB (str. 9), 6/13 (str. 8), 1-2/14-UPB (str. 2)) je Občinski svet Občine Logatec na 10. redni seji dne, 28. 5. 2020, sprejel
Odlok
o razglasitvi muzejske zbirke novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec za kulturni spomenik lokalnega pomena
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi Muzejsko zbirko novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec, na naslovu Tržaška cesta 81 a, 1370 Logatec.
(2)	Sezname, ki sestavljajo zbirko, vodi in hrani Vojni muzej Logatec, in so del inventarne knjige ter so v tem pomenu predstavljeni v muzejskih knjigah.
2.	člen
(1)	Varstvo Muzejske zbirke novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec je javna korist varstva kulturne dediščine, ki se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za občino in pokrajino.
(2)	Javna korist varstva Muzejske zbirke novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec obsega:
-	identifikacijo dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje;
-	ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo;
-	omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej zainteresiranim;
-	predstavitev dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah;
-	vključevane vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje;
-	celostno ohranjanje dediščine;
-	spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij.
3.	člen
(1)	Vojni muzej Logatec zbira, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko, kulturno, vojaško in narodopisno gradivo s področja novejše zgodovine od konca 19. stoletja dalje.
(2)	Osnovni cilj oblikovanja zbirke je nuditi prebivalcem in uporabnikom v skladu z njihovimi interesi informacije o dogajanju na njihovem območju in seznanjanje s podobo razvoja njihovega kraja.
(3)	Zbrano gradivo je zbrano, hranjeno in strokovno obdelano na podlagi določil stroke ter dolžne skrbnosti.
4.	člen
Posamezni izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
-	»akcesija« je način pridobivanja premične dediščine in njihovo vključevanje v zbirko;
-	»celostno ohranjanje« je sklop ukrepov za zagotavljanje nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njeno vzdrževanje, obnovo, prenovo, uporabo in oživljanje;
-	»dokumentiranje« je zbiranje, urejanje in hranjenje podatkov o dediščini, njenih vrednotah, stanju, lokaciji in drugih dejstvih pomembnih za izvajanje varstva;
-	»dolžna skrbnost« je skrbnost, ki se izkazuje s preverjanjem izvora premičnin z vrednotami dediščine na podlagi razpoložljivih podatkov iz dostopnih evidenc in registrov, strokovnih in javnih virov in od lastnikov;
-	»domoznanstvo« je veda, ki raziskuje, preučuje in opisuje določeno geografsko ali upravno območje in obsega zbiranje, obdelavo in hranjenje knjižnega in drugega gradiva za območje na katerem deluje muzej in ki govori o zgodovinskem, geografskem, etnološkem, družbenem in kulturnem dogajanju tega območja;
-	»domoznansko gradivo« je knjižnično, listinsko, rokopisno, avdio ali video gradivo ter premični predmeti, ki zadoščajo vsaj enemu od predpisanih kriterijev in sicer, da vsebujejo podatke o območju in ljudeh, ki ga v svoji pristojnosti pokriva muzej, da je bilo izdano na območju dejavnosti muzeja ali da avtorji gradiva izhajajo ali so drugače povezani z območjem, ki ga v svoji dejavnosti pokriva muzej;
-	»družbeni pomen« predstavlja vrednost, ki jo ima domoznanska zbirka za skupnost in posameznike zaradi svojega kulturnega, vzgojnega, razvojnega, verskega, simbolnega in identifikacijskega potenciala ali za preučevanje posameznih znanstvenih ved;
-	»kulturni spomenik« je dediščina, ki je razglašena za spomenik ali je vpisana v inventarno knjigo pristojne institucije za varstvo dediščine;
-	»oživljanje« so dejavnosti, ki omogočajo vključevanje dediščine v sodobno življenje in njeno ustvarjalnost, njeno trajno uporabo in uživanje v njej;
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
53
URADNE OBJAVE

-	»plan« je plan, program, načrt ali drugi splošni akt, katerega izvedba ima vpliv na dediščino ali njeno varstvo;
-	»premična dediščina« so premičnine ali zbirke z vrednotami dediščine;
-	»premični spomenik« je premičnina ali zbirka premičnin, ki predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del življenja na območju Republike Slovenije ali njenih regij ali predstavlja pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo;
-	»pristojna organizacija« je subjekt, pristojen za izvajanje ukrepov zbiranja, dokumentiranja, varstva in nadzora nad dediščino;
-	»raziskava« so dela, ki posegajo v dediščino za potrebe njenega varstva, s katerimi se preučujejo njeni deli in pridobivajo podatki o njeni vsebini, njenem pomenu, stanju in ogroženosti;
-	»uporaba« so stalne ali občasne dejavnosti, ki se opravljajo v dediščini, ob njen ali v kakršni koli povezavi z dediščino, pri tem pa vplivajo nanjo ali uporabljajo njene kulturne vrednote in družbeni pomen;
-	»upravljanje« je izvajanje nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bila stvar razglašena za spomenik in obsega predvsem vodenje in organiziranje razširjanja zbirke, vzdrževanja, uporabe, dostopnosti, predstavitve javnosti in spremljanja stanja;
-	»varstveni režim« so pravila, ki ob upoštevanju družbenega pomena spomenika in na podlagi njenega vrednotenja konkretizirajo omejitve lastninske pravice ter drugih upravičenj in določajo ukrepe za izvedbo varstva;
-	»varstvo« so pravni, upravni, organizacijski, finančni in drugi ukrepi različnih deležnikov, ki so namenjeni obstoju in bogatitvi dediščine;
-	»varovanje« je takšno ravnanje z dediščino, ki z rednim dopolnjevanjem, vzdrževanjem in obnavljanjem omogoča obstoj vrednot dediščine in njeno uporabo vsaj v minimalnem obsegu;
-	»zbirka« je skupina premičnin s sorodnimi vrednotami dediščine, ki jih lahko povezuje skupen zgodovinski, prostorski, upravni ali osebnostni kontekst.
II. Muzejska zbirka novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec
5.	člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev Muzejske zbirke novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec za kulturni spomenik lokalnega pomena, so:
-	zbirka predstavlja pomemben del življenja na krajevnem območju ter dragocen vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo;
-	zbirka ima dediščinski pomen s predmeti povezanih kulturnih vrednot, ki jih povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst;
-	zbirka ima izjemen kulturni, izobraževalni in znanstveni pomen;
-	zbirka ima izjemen pomen za poznavanje preteklosti občine Logatec in širše;
-	zbirka je odraz dolgoletnega, načrtnega in strokovnega zbiranja gradiva iz preteklosti;
-	zbirka vsebuje tudi dokumente, arhivsko in knjižno gradivo, ki so sestavni del celotne zbirke;
-	največjo posebnost predstavlja zbirka vojaških in gasilskih odlikovanj, militarij, uniform itd.;
-	Muzejska zbirka novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec je kot kulturni spomenik pomembna kot celota.
6.	člen
(1)	Kot sestavni del informacijske podpore varstva se izvaja digitalizacija zbirke in dokumentiranje dediščine.
(2)	Dokumentiranje dediščine vsebuje predvsem zbiranje gradiva, evidentiranje gradiva, zbiranje podatkov za inventarizacijo dediščine, evidentiranje njenega stanja in ogroženosti ter dokumentiranje posegov.
7.	člen
Za zbirko velja varstveni režim, ki določa:
-	da je zbirka varovana oziroma hranjena v njeni izvirnosti, neokrnjenosti in celovitosti;
-	da zbirka varuje, ščiti in širi vrednote te kulturne dediščine;
-	da se zbirka, razen v primeru selitve sedeža poslovanja Vojnega muzeja Logatec oziroma lastnika, varuje in hrani na območju občine Logatec;
-	da se zbirka delno ali v celoti v tem pomenu varuje in hrani s strani Vojnega muzeja Logatec oz. lastnika, ali s strani drugih subjektov po izbiri ter s soglasjem Vojnega muzeja Logatec in lastnika;
-	da se pri hrambi zbirke preprečuje vsakršno poslabšanje, poškodovanje oz. degradacijo predmetov, razen v primeru morebitne trajne onesposobitve orožja, kolikor bi bilo to nujno z vidika njegove nefunkcionalnosti, pri čemer mora biti v skladu z načelom sorazmernosti to skrajno sredstvo, ko se izčrpajo vse druge možnosti (začasen prenos hrambe oz. prenos hrambe na drug subjekt po izbiri in s soglasjem Vojnega muzeja Logatec oz. lastnika itd.);
-	da se pri hrambi predmetov upoštevata tako javni interes kot interes muzeja oz. lastnikov;
-	da je dovoljena in želena aktivna ter preventivna konzervacija v skladu s strokovnimi standardi v sodelovanju s pristojno in strokovno usposobljeno ustanovo;
-	lastnik in upravitelj zbirke mora določiti odgovorno osebo, ki bo skrbela za izvajanje varstvenega režima;
-	zbirka mora biti evidentirana, dokumentirana in skrbno hranjena;
UO
54
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
- predmeti, ki so iz zbirke predstavljeni javnosti, morajo biti ustrezno varnostno varovani in zaščiteni.
8. člen
O izposoji in selitvi zbirke ali delov zbirke iz prostorov Vojnega muzeja Logatec na drugo lokacijo mora biti pisno obveščen pristojni organ Občine Logatec zadolžen za področje varstva kulturne dediščine.
Z Muzejsko zbirko novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec je treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njene kulturne vrednote in družbeni pomen ter družbena vrednost.
10. člen
(1)	Občina, ki je spomenik razglasila, ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena - Muzejski zbirki novejše zgodovine v Vojnem muzeju Logatec.
(2)	Lastnik stvari iz prvega odstavka tega člena mora o nameravani prodaji in o pogojih prodaje pisno obvestiti predkupnega upravičenca. Pristojni organ občine v 30 dneh sporoči lastniku, ali bo občina izkoristila predkupno pravico.
(3)	Predkupni upravičenec lahko predkupno pravico prenese na tretjo osebo, če se s tem izboljša ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika. O prenosu predkupne pravice na tretjo osebo odloča pristojni organ občine.
(4)	V primeru, da predkupni upravičenec odstopi od uveljavitve predkupne pravice, pogodbena cena ne sme biti nižja od ponudbene
(5)	Notar overi podpis prodajalca in kupca na kupoprodajni pogodbi le, če prodajalec predloži izjavo predkupnega upravičenca, da odstopa od uveljavitve predkupne pravice, ali po poteku roka iz drugega odstavka tega člena.
(6)	Pogodba o prodaji stvari iz prvega in drugega odstavka, sklenjena v nasprotju z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, je nična.
(7)	Predkupni upravičenec ima prednost pred morebitnimi drugimi predkupnimi upravičenci.
(8)	Predkupna pravica se izključi, če lastnik prodaja stvar iz prvega odstavka tega člena svojemu zakoncu, sorodnici oziroma sorodniku v ravni vrsti, posvojiteljici oziroma posvojitelju, posvojenki oziroma posvojencu ali osebi javnega prava, katere ustanoviteljica je država, pokrajina ali občina.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za področje kulturne dediščine.
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Logaških novic.
Številka: 007-11/2020-6 Datum: 28. 5. 2020
9. člen
III. Končne določbe
Berto MENARD, l.r.
ŽUPAN
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
55
URADNE OBJAVE

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 -ZNOrg in 84/18 - ZIURKOE), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - 0RZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), 3., 4. in10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Logatec (Logaške novice, št. 7-8/07 in 1-2/20) ter 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 11. redni seji dne 23. 6. 2020 sprejel
O D L O K
o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z
območja občine Logatec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (predmet odloka)
(1)	Ta odlokje koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2)	Koncesija po tem odloku se podeli izvajalcu (v nadaljevanju: koncesionar), izbranemu na javnem razpisu, ki bo izveden v skladu z določbami tega koncesijskega akta in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
2.	člen (pojmi in izrazi v odloku)
(1)	V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
1.	»gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma dvojini) sta obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
2.	»koncedent« je Občina Logatec (v nadaljevanju tudi občina);
3.	»občinski svet« je Občinski svet Občine Logatec;
4.	»koncesija« je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena;
5.	»koncesionar« je subjekt, ki bo izbran na javnem razpisu v skladu z določbami tega koncesijskega akta in predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij, ter bo izvajal javno službo po tem odloku na podlagi podeljene koncesije;
6.	»izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku;
7.	»povzročitelj odpadkov« je oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine Logatec povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov);
8.	»uporabnik« je povzročitelj odpadkov iz predhodne alineje.
(2)	Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
3.	člen (način podelitve koncesije)
(1)	V občini Logatec se javni službi iz 1. člena tega odloka izvajata s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2)	Koncedent za izvajanje obeh javnih služb podeli enotno koncesijo.
(3)	Koncesija za opravljanje javnih služb se podeli na podlagi javnega razpisa.
UO
56
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
4. člen
(vsebina javnih služb)
(1)	Obvezna občinska gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega:
-	obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov,,
-	skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov pred njihovo obdelavo,
-	oddajo izločenih nenevarnih frakcij, primernih za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
-	ravnanje z izločenimi nevarnimi frakcijami, kot je za posamezno nevarno frakcijo določeno v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki,
-	oddajo izločenih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov,
-	oddajo ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi upravljavcu odlagališča za komunalne odpadke in
-	izdelavo ocene odpadkov pred oddajo odpadkov iz prejšnje točke v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2)	Obvezna občinska gospodarska javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov obsega odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(3)	Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Logatec.
(4)	Predpisi, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina javnih služb po tem odloku, so sestavni del tega koncesijskega razmerja in ga dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
(1)	Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in dejavnost odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov ter za druge dejavnosti, ki jih opravlja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2)	Ob izpolnitvi dane zahteve in drugih pogojev, ki jih določa zakon, lahko koncesionar v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti.
(3)	Koncesionar mora pred začetkom izvajanja koncesijske pogodbe predložiti koncedentu v soglasje izhodišča, ki so osnova za ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga...). Koncedent sme zavrniti soglasje samo, če bi predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad koncesijskim razmerjem.
(1)	Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za celotno območje občine Logatec.
(2)	Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3)	Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka, za katere mu je podeljena koncesija. Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
5. člen
(ločeni računovodski izkazi)
6. člen
(območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb)
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
57
URADNE OBJAVE

7.	člen
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb)
(1)	Za izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
-	center za ravnanje s komunalnimi odpadki z objekti in napravami za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, v katerem se mešani komunalni odpadki obdelujejo po postopkih D8 in D9 v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, ter
-	odlagališče za nenevarne odpadke, na katerem se odlagajo ostanki predelave mešanih komunalnih odpadkov po postopku D1, s pripadajočimi objekti in napravami v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2)	Objekti in naprave ter oprema, potrebna za izvajanje javnih služb iz 1. člena, morajo biti v lasti in upravljanju koncesionarja ali tretjih oseb.
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
8.	člen (obveznosti koncesionarja)
(1)	Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
-	v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter v skladu z odloki in koncesijsko pogodbo;
-	upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
-	zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
-	opravljati vse druge naloge, ki so skladno s predpisi določene za izvajanje obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
-	pripravljati letne (do 31. 10. za naslednje leto) in dolgoročne programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb;
-	svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
-	voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
(2)	Če zakon ne določa drugače lahko koncesionar izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
9.	člen (viri financiranja)
(1)	Javni službi se financirata:
-	s ceno storitev javnih služb,
-	iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, ali sredstev od izvajanja drugih tržnih storitev, če ti skladno s predpisi na državni ravni predstavljajo prihodek javne službe,
-	iz okoljske dajatve, če je to v skladu z veljavnimi predpisi,
-	iz proračuna,
-	iz drugih virov.
(2)	Cena storitev se oblikuje v postopku javnega razpisa.
(3)	Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javnih služb, izhajajoč iz veljavnih predpisov, ki te cene regulirajo (predpisa, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva
UO
58
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
okolja, ali drugega predpisa ali splošnega akta) ter iz svoje prijave, dane na javnem razpisu za izbor koncesionarja. (4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, je občinski svet.
10.	člen (koncesijska dajatev)
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
11.	člen (status koncesionarja)
(1)	Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena tega odloka in druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki skupaj nastopajo kot enoten prijavitelj (konzorcij) in ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
(3)	Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavrnejo.
12.	člen
(pogoji za izbiro koncesionarja)
(1)	V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da pri njem niso podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, vključno z razlogi iz šestega odstavka tega člena, oziroma razlogi za izključitev iz drugega predpisa, ki bi nadomestil 45. člen Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2)	V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja:
1.	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
2.	da ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javnih služb in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje teh javnih služb, zlasti pa okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopkih D8 in D9 ter okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov po postopku D1,
3.	da je samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo v skladu s predpisi, normativi in standardi,
4.	da je ekonomsko in finančno usposobljen zagotavljati izvajanje javne službe;
5.	da razpolaga z ustrezno infrastrukturo, prostori in opremo, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb,
6.	da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javnih služb,
7.	da se zaveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam,
8.	da predloži predlog elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe, pripravljen v skladu s predpisi,
9.	da ima ustrezna strokovna priporočila in sicer najmanj eno potrjeno referenco za izvajanje javnih služb na območju, primerljivem z območjem koncesije iz tega odloka,
10.	da izpolnjuje druge pogoje za sodelovanje, določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje koncesij in tem odlokom.
VI. JAVNI RAZPIS
13.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
59
URADNE OBJAVE
(1)	Koncesionarja za izvajanje dejavnosti javnih služb iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom z objavo obvestila o koncesiji v skladu z naslednjim odstavkom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2)	Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani občine oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis.
(3)	Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje:
1.	navedbo in sedež koncedenta;
2.	podatke o objavi koncesijskega akta;
3.	predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
4.	začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5.	postopek izbire koncesionarja;
6.	merila za izključitev in pogoje za sodelovanje;
7.	merila za izbor koncesionarja;
8.	način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
9.	pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
10.	druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo,
11.	način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznostmi s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;
12.	kraj in rok za predložitev prijave, zahteve za njihovo predložitev;
13.	naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
14.	rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka;
15.	pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
16.	osnutek koncesijske pogodbe;
17.	druge podatke v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa, kot npr. morebitno izvedbo pogajanj.
(4)	Poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
(5)	Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(6)	Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, v katerem je ta dokumentacija dostopna.
(7)	V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(8)	Rok za oddajo prijav mora biti najmanj 30 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
(1)	Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
(2)	Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(1) Merila za izbor koncesionarja so naslednja:
1.	najnižja ponujena cena izvajanja storitev koncesionirane javne službe;
2.	nespremenljivost ponudbenih cen oziroma obdobje zagotavljanja cen po ponudbi, predloženi v postopku javnega razpisa, ki ne sme biti krajše od dveh let od začetka trajanja koncesije;
3.	najnižji stroški prevoza mešanih komunalnih odpadkov od zbirnega centra izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih
14. člen
(pogoji za sodelovanje)
15. člen
(merila za izbor koncesionarja)
UO
60
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
vrst komunalnih odpadkov do centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v katerem se bo izvajala obdelava mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
VII. IZBOR KONCESIONARJA
16.	člen (uspešnost javnega razpisa)
(1)	Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2)	Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(3)	Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali so te nepopolne, se javni razpis ponovi ali se uporabi ustrezen postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
(4)	V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz 18. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
17.	člen (izbira koncesionarja)
(1)	Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
(2)	Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do tretjega kolena, v zakonski zvezi, partnerski zvezi ali svaštvu do tretjega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. O izločitvi odloča župan. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije, ki ga imenuje župan.
(3)	Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4)	V postopku pregleda in ocenjevanja prijav lahko koncedent zahteva pojasnila vloge, pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila).
(5)	Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(6)	Koncedent sme v soglasju s kandidatom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu.
(7)	Župan v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(8)	Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (konzorcij).
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
61
URADNE OBJAVE

(9) Glede pravnega varstva zoper odločitev o izbiri koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
VIII. KONCESIJA
18.	člen (sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki.
(2)	Za javni službi iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionaijem sklene ena koncesijska pogodba.
(3)	Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
19.	člen (koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
20.	člen
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1)	V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(2)	Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3)	Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
21.	člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1)	Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
-	izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka, za kateri je pridobil koncesijo,
-	dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)	Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenostjo tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih, če je koncesionar izpolnil vse svoje obveznosti.
22.	člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
UO
62
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
(1)	Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let.
(2)	Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi zadnji dan koledarskega leta, v katerem se izteče 10 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(3)	Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
23. člen (razmerje do podizvajalcev)
(1)	Koncesionar lahko po predhodni pridobitvi pisnega soglasja koncedenta del koncesije odda v podizvajanje, pri tem pa mora ves čas trajanja koncesije sam opravljati dejavnost obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
(2)	V zvezi z izvajanjem koncesije s podizvajalci morajo koncedent, koncesionar in podizvajalci ravnati v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(3)	Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati po načelu transparentnosti in nediskriminatornosti. Če je koncesionar naročnik po zakonu, ki ureja oddajo javnih naročil, mora pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam upoštevati predpise, ki urejajo področje javnih naročil.
(4)	Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu kot da bi ga opravljal sam.
IX. PRENOS KONCESIJE
24.	člen (prenos koncesije)
Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja, razen če to dopušča zakon.
X. NADZOR
25.	člen
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinski svet občine.
(2)	Nadzor po tem odloku obsega finančni in strokovni nadzor.
(3)	Koncesionar je koncedentu dolžan omogočiti opravljanje strokovnega in finančnega nadzora in uradnim osebam občinske uprave in neodvisnemu revizorju predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(4)	Nadzor nad izvajanjem koncesije se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na območju izvajanja javnih služb. Na zahtevo koncedenta je koncesionar dolžan omogočiti tudi stalno spremljanje nad izvajanjem določenih del iz okvira obeh javnih služb.
(5)	Nadzor nad izvajanjem koncesije obsega zlasti nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njenim vzdrževanjem in obnavljanjem, pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, spremljanje ustreznosti uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi izvajanja dejavnosti glede obsega in časovne razporeditve izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.
(6)	Nadzor nad izvajanjem koncesije je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se opravlja v poslovnem času koncesionarja. Oseba, ki spremlja izvajanje koncesije, se izkaže s pooblastilom koncedenta in je dolžna podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.
(7)	Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6	63
URADNE OBJAVE
naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe ali v okviru svojih pristojnosti in nalog ukrene, kar je potrebno, da se nepravilnosti in nestrokovnosti odpravijo.
(8)	Koncedent ima pravico, da imenuje neodvisnega revizorja, ki na stroške koncesionarja opravi revizijski pregled poslovanja koncesionarja.
(9)	Način izvajanja strokovnega in finančnega nadzora nad izvajanjem koncesije se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
26. člen
(obračunavanje stroškov javnih služb)
(1)	Uporabniku storitve javnih služb iz 1. člena tega odloka obračunava stroške storitev izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo za račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračunava upravičene stroške.
(2)	Izvajalec javnih služb iz 1. člena izstavi izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih je po plačilu računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov. Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 3 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov.
27.	člen (poročanje)
(1)	Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
-	podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
-	podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
-	podatke o stroških izvajanja javne službe,
-	podatke o količinah odpadkov, prejetih v obdelavo, ter podatke o količinah odpadkov, predanih v odlaganje ali odstranjevanje,
-	podatke o pritožbah uporabnikov,
-	podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
-	podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
(2)	Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3)	Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4)	Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5)	Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
28.	člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so spremembe bistvene v smislu 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, lahko koncedent koncesijsko pogodbo odpove (odstopi).
29.	člen
UO
64
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
(obveščanje koncedenta)
Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
-	postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
-	stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
-	poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
-	v vseh primerih višje sile.
30.	člen (odgovornost koncesionarja)
(1)	Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb.
(2)	Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3)	Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti za škodo, ki jo z opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
31.	člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1)	Dolžnosti koncedenta so zlasti, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku.
(2)	Pravice koncedenta so zlasti:
-	nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
-	druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
32.	člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
-	do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
-	pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
-	uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2)	Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
33.	člen (dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
-	upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
-	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
65
URADNE OBJAVE

XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
34.	člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
-	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
-	s prenehanjem koncesionarja,
-	z odvzemom koncesije,
-	z odkupom koncesije.
35.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
-	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
-	z enostranskim razdrtjem,
-	z odpovedjo (odstopom od) koncesijske pogodbe,
-	s sporazumno razvezo.
(2)	Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
36.	člen (potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
37.	člen (razdrtje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba lahko enostransko z odpovedjo koncedenta preneha, če:
-	koncesionar ne sprejme njegovega predloga, da se pogodba spremeni skladno s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah,
-	je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
-	je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
-	je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
-	koncesionar krši koncesijsko pogodbo tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
-	koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom ali koncesijsko pogodbo.
(2)	V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko odpoved koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko odpove po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za odpoved pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Enostranska odpoved koncesijske pogodbe ni dopustna v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
UO
66
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
38.	člen (odpoved koncesijske pogodbe)
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v predpisu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
39.	člen (sporazumna razveza)
(1)	Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)	Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(3)	Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od šest mesecev.
40. člen (prenehanje koncesionarja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2)	Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3)	Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(4)	V primeru, da je koncesionar konzorcij, koncesijsko razmerje preneha tudi ob prenehanju posameznega člana konzorcija.
(5)	V primeru prenehanja na podlagi prejšnjega odstavka se preostali člani konzorcija dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje javne službe, ki je predmet koncesijskega razmerja, do začetka veljavnosti koncesijske pogodbe, sklenjene med koncedentom in novim koncesionarjem oziroma do obvestila koncedenta, da je zagotovil prevzem opravljanja predmetnih javnih služb s strani tretjega izvajalca.
41. člen (odvzem koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če:
-	ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo,
-	po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato nastanejo motnje pri izvajanju storitev;
-	pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
-	krši določbe te pogodbe, odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije in mu je bila v zvezi s tem izrečena pogodbena kazen več kot 5 krat v enem letu;
-	ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
-	ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije;
-	je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2)	Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3)	Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
67
URADNE OBJAVE

(4)	V primeru odvzema iz sedme alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(5)	V primeru odvzema iz prve do šeste alinee prvega odstavka koncesionar ni upravičen do nobenega finančnega nadomestila ali odškodnine.
42.	člen (odkup koncesije)
(1)	Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javni službi možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet Občine Logatec, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javnih služb.
(2)	O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj eno (1) leto v naprej.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
43.	člen (višja sila)
(1)	Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge naravne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov, če so predpisani, ali pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
44.	člen (spremenjene okoliščine)
Koncesijska pogodba se lahko spremeni pod pogoji in na način, določen s predpisi, ki urejajo nekatere koncesijske pogodbe.
XIV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
45.	člen (uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
46.	člen
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
UO
68
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
-	5. in 6. alineja prvega odstavka 4. člena Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o. (Logaške novice, št. 1-2/11, 1-2/16 in 3/20) ter
-	18. člen Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Logatec (Logaške novice, št. 4/09).
48.	člen (objava javnega razpisa)
(1)	Javni razpis oziroma obvestilo o koncesiji iz 13. člena tega odloka koncedent objavi v roku 60 dni od pričetka veljavnosti tega odloka.
(2)	Do izbora koncesionarja in sklenitve koncesijske pogodbe je izvajalec javnih služb iz tega odloka Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec d.o.o.
49.	člen (začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Logaških novicah.
Št. 007-16/2020-7 Logatec, dne 23. 6. 2020
Berto Menard Župan Občine Logatec
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
69
URADNE OBJAVE

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo,14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZfisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena statuta Občine Logatec (Logaške novice št. 1-2/2014-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na 11. redni seji, dne 23. 6. 2020 sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOGATEC ZA LETO 2020 - REBALANS
1. člen
V odloku o proračunu Občine Logatec za leto 2020 (Uradni list RS, št. 12/2020) se 2. člen spremeni tako, da se
"Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih v EUR: A. IZKAZ RAČUNA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v EUR
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans 2020
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	16.947.442
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	13.218.519
70 DAVČNI PRIHODKI	11.184.769
700 Davki na dohodek in dobiček 703	Davek na premoženje 704	Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki	9.160.127 1.779.632 245.010
71 NEDAVČNI PRIHODKI	2.033.750
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženj a 711	Takse in pristojbine 712	Denarne kazni 713	Prihodki od prodaj e blaga in storitev 714	Drugi nedavčni prihodki	1.112.550 17.000 30.100 33.600 840.500
72 KAPITALSKI PRIHODKI	382.821
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721	Prihodki od prodaje zalog 722	Prihodki od prodaje zemljišč in neop. dolg. sredstev	58.000 324.821
73 PREJETE DONACIJE	-
730	Prejete donacije iz domačih virov 731	Prejete donacije iz tujih virov	-
74 TRANSFERNI PRIHODKI	3.346.102
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	1.017.002 2.329.100
UO
70
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	19.233.131
40 TEKOČI ODHODKI	3.156.326
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim 401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402	Izdatki za blago in storitve 403	Plačila domačih obresti 409 Rezerve	980.128 158.163 1.972.535 7.500 38.000
41 TEKOČI TRANSFERJI	7.097.004
410	Subvencije 411	Transferji posameznikom in gospodinjstvom 412	Transferi neprofitnim organizacij am in ustanovam 413	Drugi tekoči domači transferi 414	Tekoči transferi v tuj ino	244.000 3.935.944 639.322 2.277.738
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	8.596.022
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	8.596.022
43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI	383.778
430	Investicijski transferi 431	Investicijski transferi pravnim osebam, ki niso PU 432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	287.728 96.050
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	- 2.285.689
B. IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans 2020
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	-
750	Prejeta vračila danih posojil 751	Prodaja kapitalskih deležev 752	Kupnine iz naslova privatizacije	-
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	-
44 DANA POSOJILA IN POVEČAJE KAPITALSKIH DELEŽEV	-
440	Dana posojila 441	Povečanj e kapitalskih deležev in naložb 442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	-
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
71
URADNE OBJAVE

C. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov	Rebalans 2020
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	1.600.000
50 ZADOLŽEVANJE	1.600.000
500 Domače zadolževanje	1.600.000
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	-
55 ODPLAČILA DOLGA	-
550 Odplačila domačega dolga	-
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH	
(L+IV+VIL-IL-V-VIIL)	685.689
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	1.600.000
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	2.285.689
SREDSTVA NA RAČUNU konec leta 2019	
9009 Splošni sklad za drugo stanje 2019	685.689
Posebni del rebalansa sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanimi kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov je priloga k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Logatec: http://www.logatec.si/
2. člen
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Logaških novicah, uporablja pa se za leto 2020.
Številka: 410-9/2020-1 Datum: 5. 6. 2020
ŽUPAN OBČINE LOGATEC Berto Menard l.r.
UO
72
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15), Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14, 98/15), Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), 24. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Logatec (Logaške novice, št. 10/19; v nadaljevanju odlok), 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na 11. redni seji dne 23. 6. 2020 sprejel
P R A V I L N I K
o določitvi cene odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode v občini Logatec
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določa način obračuna odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode uporabnikom, ki niso uporabniki obvezne občinske gospodarske javne službe, vendar se za odvajanje in čiščenje njihovih odpadnih vod uporablja javno infrastrukturo.
2.	člen
(1)	Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
-	industrijski uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost v objektu, v katerem nastaja industrijska odpadna voda;
-	industrijski zavezanec je industrijski uporabnik, ki mora zaradi izvajanja svoje dejavnosti izvajati obratovalni monitoring odpadnih voda ali odvaja odpadne vode iz industrije, obrtne, obrti podobne ali druge gospodarske dejavnosti, ki po nastanku niso podobne komunalni odpadni vodi;
-	izvajalec javne službe je izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2)	Ostali izrazi imajo pomen, kot ga določa zakonodaja s področja varstva okolja.
3.	člen
(1)	Izvajalec javne službe med industrijske zavezance uvrsti:
-	industrijske uporabnike, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažujejo okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, za katero je v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi ali toplote pri odvajanju odpadnih voda, in predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje, predpisano izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda in
-	industrijske uporabnike, za katere z nenapovedanimi meritvami ugotovi, da v javno kanalizacijo odvajajo prekomerno obremenjeno odpadno vodo.
(2)	Z industrijskim zavezancem iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe sklene posebno pogodbo o izvajanju in obračunavanju storitev odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod.
II. OBRAČUN STORITVE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ZA INDUSTRIJSKE ZAVEZANCE
4.	člen
Enota količine storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje skladno s 5. členom tega pravilnika določena količina industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
5.	člen
(1)	Za industrijske zavezance, katerim se količina odpadne vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se količina odvedene industrijske odpadne vode določi na podlagi izmerjene količine dovedene vode.
(2)	Za industrijske zavezance z lastnimi viri vode, pri katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za določitev količin odvedene odpadne vode izmerjena količina vode na merilniku oziroma merilnikih, ki merijo količino načrpane vode. Uporabnik mora izvajalcu javne službe predložiti potrdilo o skladnosti merilnika oziroma merilnikov s predpisi in mesečno sporočati podatke o količinah izmerjene načrpane vode na merilnih mestih.
(3)	Za industrijske zavezance, katerim se količina odpadne vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene odpadne vode na merilniku oziroma merilnikih. Industrijski zavezanec mora izvajalcu
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ST. 6	73
URADNE OBJAVE

javne službe predložiti potrdilo o skladnosti merilnika oziroma merilnikov s predpisi in mesečno sporočati podatke o količinah izmerjene odvedene odpadne vode na merilnih mestih.
(4) Če industrijski zavezanci iz prvega in drugega odstavka tega člena predložijo ustrezna dokazila, se jim lahko količina odvedene odpadne vode zmanjša za vodo, vgrajeno v izdelke, ali za tehnološke izgube.
6. člen
(1)	Prispevek za odvajanje industrijske odpadne vode se za industrijske zavezance določi s pomočjo naslednje enačbe:
Pd = Q x F. X Cd
odv	h	odv
kjer oznake pomenijo:
Podv je prispevek za odvajanje industrijske odpadne vode (v EUR/mesec),
Q je količina odvedene industrijske odpadne vode, določena skladno s 5. členom tega pravilnika (v m3/mesec),
Fh je faktor hidravlične obremenitve iz drugega odstavka tega člena,
Codv je cena za odvajanje 1 m3 komunalne in padavinske odpadne vode (v EUR/m3)
(2)	Faktor hidravlične obremenitve (Fh) se določi glede na količinski pretok industrijske odpadne vode v preteklem koledarskem letu, in sicer:
Fh	Količina industrijske odpadne vode (m3/leto)
1,00	< 4.000
1,10	> 4.000 < 10.000
1,15	> 10.000 < 20.000
1,18	> 20.000 < 50.000
1,20	> 50.000 < 200.000
1,22	> 200.000
7. člen
(1)	Prispevek za čiščenje industrijske odpadne vode se za industrijske zavezance določi s pomočjo naslednje enačbe:
P... = Q x F x C...
C1S	^	C1S
kjer oznake pomenijo:
Pčiš je prispevek za čiščenje industrijske odpadne vode (v EUR/mesec), Q je količina odvedene industrijske odpadne vode (v m3/mesec),
F je skupni faktor obremenitve industrijske odpadne vode (vsota faktorjev osnovne in dodatne obremenitve) Cčiš je cena za čiščenje 1 m3 komunalne in padavinske odpadne vode (v EUR/m3).
(2)	Skupni faktor obremenitve industrijske odpadne vode (F) se izračuna s pomočjo naslednje enačbe:
F = F + F.
od
kjer oznake pomenijo:
Fo je faktor osnovne obremenitve, ki zajema množino usedljivih snovi, skupni dušik in skupni fosfor ter kemijsko potrebo po kisiku
Fd je faktor dodatne obremenitve, ki se obračuna v primeru preseganja mejnih vrednosti za izpust v kanalizacijo
(3)	Osnovna obremenitev odpadne vode je določena z naslednjimi mejnimi vrednostmi parametrov onesnaženosti:
Vsebnost usedljivih snovi	5 ml/l
Kemijsko onesnaženje, izmerjeno po dikromatni metodi	600 mg O2/l
Dušik	40 mg N/l
Fosfor	5 mg P/l
(4) V primeru, da so mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka presežene, se določi faktor osnovne obremenitve industrijske odpadne vode v skladu z naslednjo enačbo:
F0 = 0,1 x (A/5) + 0,15 x (Ntot/40) + 0,15 x (Ptot/5) + 0,6 x KPKd/600)
UO
74	URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
kjer oznake pomenijo: Fo je faktor osnovne obremenitve A je množina usedljivih snovi v ml/l Ntot je celotni dušik v mg Ntot/l Ptot je celotni fosfor v mg Ptot/l
KPKd je kemijska potreba po kisiku (mg O2/l), določena s pomočjo dikromatne metode.
(5)	V primeru, da je katerikoli količnik (KPKd/600; Ptot/5; Ntot/40) manjši od 1, se vrednost tega količnika zaokroži na vrednost 1.
(6)	Če odpadna voda vsebuje tudi druge snovi, katerih vsebnost je omejena s predpisi, se k faktorju osnovne obremenitve prišteje tudi faktor dodatne obremenitve. Osnova za izračun faktorja dodatne obremenitve je koncentracija tistega parametra, ki presega zakonsko dovoljeno mejno vrednost:
F. = C/C .. - 1
d	mdk
kjer oznake pomenijo:
Fd je faktor dodatne obremenitve
C je vsebnost odpadne snovi v preiskovanem vzorcu vode Cmdk je maksimalna dopustna vsebnost odpadne snovi v vodi
(7)	Če odpadna voda vsebuje hkrati več odpadnih snovi, ki presegajo dovoljene vrednosti, se faktorji dodatnega onesnaženja za te snovi medsebojno seštevajo.
(8)	Za parametre se uporabljajo mejne vrednosti, določene v predpisu o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo oziroma v posebnem predpisu glede na posamezni vir onesnaževanja.
8. člen
(1)	V primeru, da ima en industrijski zavezanec na isti lokaciji večje število merilnih mest, se za tega industrijskega zavezanca določi en faktor hidravlične obremenitve (Fh) na podlagi vsote količin odvedene industrijske odpadne vode na vseh merilnih mestih.
(2)	Faktor skupne obremenitve (F) se za industrijskega zavezanca izračuna kot povprečna vrednost izračunanih faktorjev skupne obremenitve (F) na vseh merilnih mestih.
III. CENE OMREŽNINE ODVAJANJA IN OMREŽNINE ČIŠČENJA
9.	člen
Industrijskim zavezancem se omrežnina za odvajanje in omrežnina za čiščenje industrijske odpadne vode mesečno podlagi veljavne cene omrežnine odvajanja in cene omrežnine čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki jo organ.
IV. NENAPOVEDANE MERITVE
10.	člen
Izvajalec javne službe ima pravico izvesti nenapovedane meritve parametrov odpadnih vod pri vsakem uporabniku.
11.	člen
(1)	Če izvajalec javne službe za industrijskega zavezanca z nenapovedano meritvijo ugotovi, da kateri koli od izmerjenih parametrov onesnaženosti za najmanj 30 % presega vrednost iz zadnjega predloženega poročila o obratovalnem monitoringu, lahko izvajalec javne službe rezultate nenapovedanih meritev uporabi za izračun novega skupnega faktorja obremenitve industrijske odpadne vode (F).
(2)	Če se za nenapovedano meritev uporabi trenutni vzorec, se novi skupni faktor obremenitve industrijske odpadne vode (F) uporabi samo za mesec, v katerem je bila meritev izvedena. V primeru, da se za nenapovedano meritev uporabi reprezentativni vzorec, se novi skupni faktor obremenitve industrijske odpadne vode (F) uporablja od prvega dne meseca, v katerem je bila meritev izvedena, do izteka meseca, v katerem industrijski zavezanec predloži novo poročilo o obratovalnem monitoringu.
(2) Izvajalec javne službe industrijskemu zavezancu posreduje obvestilo o novem skupnem faktorju obremenitve industrijske odpadne vode (F). Stroške nenapovedanih meritev v primeru iz prvega odstavka nosi industrijski zavezanec.
obračunava na potrdi pristojni
12. člen
(1) V kolikor izvajalec javne službe za katerega koli uporabnika, ki ni uvrščen med industrijske zavezance, z nenapovedano meritvijo ugotovi, da kateri od parametrov onesnaženosti presega mejno vrednost, ki je določena za odvajanje v javno kanalizacijo, lahko izvajalec
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
75
URADNE OBJAVE
javne službe takšnemu uporabniku na osnovi rezultatov meritev parametrov odpadnih vod določi faktor hidravlične obremenitve (Fh) ali skupni faktor obremenitve industrijske odpadne vode (F).
(2)	Uporabnik iz prejšnjega odstavka se uvrsti med industrijske zavezance. Izvajalec javne službe mu posreduje obvestilo o faktorju hidravlične obremenitve (Fh) ali skupnem faktorju obremenitve industrijske odpadne vode (F).
(3)	Uporabnik iz prejšnjega odstavka plačuje prispevek za odvajanje in prispevek za čiščenje industrijske odpadne vode od prvega dne meseca, v katerem je bila meritev izvedena, in vse dokler se z novimi meritvami ne dokaže, da lastnosti odpadnih vod, ki jih odvaja v javno kanalizacijo, ne presegajo mejnih vrednosti, ki so določene za odvajanje v javno kanalizacijo.
(4)	Stroške nenapovedanih meritev v primeru iz prvega odstavka nosi uporabnik.
V. POROČANJE IN OBRAČUN STORITEV
13.	člen
(1)	Industrijski zavezanec je dolžan izvajalcu javne službe poslati poročilo o obratovalnem monitoringu za preteklo koledarsko leto v elektronski obliki najkasneje do 31. marca v tekočem letu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora biti enako kot je bilo poslano na Agencijo RS za okolje in elektronsko podpisano.
(2)	Izvajalec javne službe obdela prejete podatke najkasneje do 30. aprila v tekočem letu in za vsakega industrijskega zavezanca izračuna faktor hidravlične obremenitve (Fh) in skupni faktor obremenitve industrijskih odpadnih vod (F).
(3)	Izvajalec javne službe najkasneje do 30. aprila v tekočem letu posreduje industrijskemu zavezancu obvestilo o skupnem faktorju obremenitve industrijske odpadne vode (F) in faktorju hidravlične obremenitve (Fh), ki velja za obdobje od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta.
(2) Industrijski zavezanec ima pravico v osmih dneh od prejema obvestila vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe, če se z elementi za obračun storitev odvajanja in čiščenja ne strinja. Ugovor ne zadrži plačila računa, izstavljenega na podlagi novih faktorjev za obračun prispevka za odvajanje in prispevka za čiščenje industrijske odpadne vode.
14.	člen
Industrijski zavezanci so dolžni izvajalcu javne službe sporočiti spremembe naslova oziroma sedeža, lastništva, plačnika in druge spremembe v roku 15 dni po njihovem nastanku.
15.	člen
(1)	Za nepravočasna plačila storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode izvajalec javne službe zaračuna zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti računa do dneva plačila.
(2)	Izvajalec javne službe zaračunava tudi stroške opomina po ceniku, ki ga sprejme izvajalec javne službe.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
(1)	Ta pravilnik se objavi v Logaških novicah in prične veljati 15 dan po objavi, uporablja pa se od 1. aprila 2021 dalje.
(2)	Z dnem pričetka uporabe tega pravilnika preneha veljati poglavje 9.3 (Prispevek za čiščenje po obremenjenosti odpadne vode) Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, javne kanalizacije ter o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo v občini Logatec (Logaške novice, št. 3/13).
Številka: 007-22/2020-3 Datum: 23. 6. 2020
Berto Menard, l.r. ŽUPAN
UO
76
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
Na podlagi 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 11. redni seji, dne 23.6.2020, sprejel
PRAVILNIK
o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Logatec
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
(1)	Pravilnik o subvencioniranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Logatec (v nadaljevanju: pravilnik) določa merila za dodelitev finančnih sredstev iz sredstev proračuna, za subvencioniranje prevozov pitne vode občanom Občine Logatec, s stalnim prebivališčem v Občini Logatec.
(2)	V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. UPRAVIČENCI DO SUBVENCIJE
2.	člen
(1)	Do subvencioniranega prevoza pitne vode so upravičena gospodinjstva oziroma uporabniki s stalnim prebivališčem v Občini Logatec (v nadaljevanju: uporabniki), ki nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje, kot edini vir pitne vode pa uporabljajo vodnjak, ki se polni s kapnico, oziroma so priključeni na drug, v sušnem obdobju presihajoč vodni vir. Voda se dostavlja na naslov stalnega prebivališča uporabnika.
(2)	Subvencioniran prevoz vode ne pripada uporabnikom, katerim je omogočen priklop na zgrajeno vodovodno omrežje, vendar priklopa še niso izvedli. Prav tako subvencioniran prevoz vode ne pripada upravičencem, ki onemogočajo gradnjo javne komunalne infrastrukture, pa tak poseg ne pomeni rušitve uporabnikovih stavb.
III. POGOJI IN POSTOPEK ZA DODELITEV SUBVENCIJE
3.	člen
Do subvencioniranega prevoza pitne vode je uporabnik upravičen pod pogojem, da vodo uporabi izključno za potrebe gospodinjstva. Subvencioniranje prevoza pitne vode ne pripada za izvajanje gospodarske, obrtne ali druge pridobitne dejavnosti.
4.	člen
(1)	Subvencioniran prevoz pitne vode se izvaja v sušnem obdobju, ko uporabnik ne razpolaga s potrebno količino pitne vode za potrebe gospodinjstva.
(2)	Do subvencioniranega prevoza pitne vode je upravičen uporabnik, ki je vpisan v Evidenco upravičencev subvencioniranega prevoza pitne vode (v nadaljevanju: Evidenca) pri izvajalcu javne gospodarske službe (v nadaljevanju: izvajalec). Vpis v evidenco opravi izvajalec na podlagi podatkov o tem, ali ima uporabnik možnost priklopa na vodovodno omrežje. Za vpis v evidenco mora uporabnik izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta pravilnik, in sicer:
-	da uporabnik nima možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje, o čemer je v primeru dvoma potrebno mnenje izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: izvajalec),
-	da gre za porabo vode za lastne potrebe,
-	da ne gre za porabo vode za izvajanje gospodarske, obrtne ali druge pridobitne dejavnosti,
-	da se vodo dostavlja na naslov stalnega prebivališča uporabnika.
(3)	Izvajalec na svoji spletni strani objavi pogoje, pod katerimi so prebivalci upravičeni do brezplačnih prevozov pitne vode.
(4)	V kolikor so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni, izvajalec vpiše upravičenca v Evidenco na podlagi javnega pooblastilo, da odloča v enostavnih upravnih postopkih, ki ga občina podeli izvajalcu. V primeru, da izvajalec zavrne vpis v Evidenco, o tem izda sklep. Zoper sklep o zavrnitvi vpisa je možna pritožba, o kateri odloča župan.
(5)	Izvajalec Evidenco sproti ažurira in jo posreduje občini.
UO
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6	77
URADNE OBJAVE
5. člen
(1)	Upravičenec je dolžan občino obvestiti o začetku pomanjkanja pitne vode zaradi suše na območju, kjer se nahaja njegov objekt. Po prejemu obvestil o začetku pomanjkanja pitne vode zaradi suše lahko župan preveri stanje pri izvajalcu in se na podlagi navedenega odloči o sprejemu pisne odredbe, s katero določi, da so na določenih območjih v občini, uporabniki upravičeni do subvencioniranja prevozov.
(2)	Odredbo se objavi na spletni strani občine in izvajalca kjer se z njo lahko seznani tudi dobavitelj.
(3)	Upravičenost do brezplačnih prevozov na z odredbo določenih območjih preneha ob prvem deževju, ki za upravičenca pomeni prenehanje pomanjkanja vode oziroma na podlagi porabe sredstev na proračunski postavki, o čemer župan odloči s preklicem odredbe, ki se prav tako objavi na spletni strani občine in izvajalca javne službe.
(1)	Uporabnik naroča dobavo pitne vode neposredno dobavitelju.
(2)	Dobavitelj je dolžan uporabniku dostaviti vodo čim prej, oziroma najkasneje v štiriindvajsetih urah po prejemu naročila.
(3)	Dobavitelj je pravna oseba, ki ima ali upravlja s cisterno in pripadajočo opremo za polnjenje in za distribucijo pitne vode ali se ukvarja s prevozom pitne vode.
(4)	Občina in dobavitelj skleneta pogodbo, s katero dogovorita naloge ter medsebojne pravice in obveznosti glede subvencioniranega prevoza pitne vode.
(1)	Uporabnik je dolžan dostavnemu vozilu za prevoz pitne vode zagotoviti neoviran dostop do vodnjaka oziroma do mesta polnjenja.
(2)	Uporabnik je odgovoren za higiensko ustreznost vodnjaka oziroma mesta polnjenja.
(3)	Dobavitelj je odgovoren za dostavo vode, ki bo ob prekuhavanju ustrezala standardu pitne vode po priporočilih NIJZ, obenem pa poskrbi za ustreznost dostavnega vozila in lastnih cevovodov, ki jih uporablja pri polnjenju.
(1)	Odvzem pitne vode lahko dobavitelj opravi samo na za to določenih polnilnih mestih, ki so opremljena z merilniki iztočene vode in po predhodno pridobljenem pisnem soglasju izvajalca.
(2)	Izvajalec za prevzeto pitno vodo izstavi račun uporabniku.
(1)	Ob vsakem opravljenem prevozu vode izda dobavitelj dobavnico oziroma nalog o količini dobavljene vode ter jo preda uporabniku v potrditev.
(2)	Dobavitelj na podlagi potrjene dobavnice izstavi občini račun za subvencijo prevoza pitne vode, potrjeno dobavnico posreduje izvajalcu, na podlagi katere le-ta izda uporabniku račun za dostavljeno pitno vodo.
(3)	Dobavitelj občini izstavi račun iz prejšnjega odstavka praviloma enkrat mesečno. Računu za subvencijo mora dobavitelj priložiti seznam opravljenih prevozov pitne vode ter kopijo dobavnice oziroma naloga, potrjenega s strani uporabnika.
(1)	Uporabniki so na podlagi prejetega računa dolžni poravnati strošek dobavljene pitne vode po ceni, ki velja za gospodinjstva v Občini Logatec z vsemi predpisanimi dajatvami vključno z omrežnino.
(2)	Občina poravna stroške prevoza pitne vode v deležu 100 % iz namenske proračunske postavke.
6. člen
7. člen
8. člen
IV. SUBVENCIONIRANJE STROSKOV PREVOZA PITNE VODE
9. člen
10. člen
UO
78
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
11.	člen
Uporabniki so upravičeni do največ petih brezplačnih prevozov pitne vode na koledarsko leto, za morebitne dodatne privoze vode, ne glede na predhodne določbe tega pravilna, stroške prevoza v celoti plača dobavitelju uporabnik sam. Občina krije navedene stroške le za naročila uporabnikov v času, ko je tako določeno s pisno odredbo župana.
V. KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Logaških novicah.
Številka: 007-21/2020-6 Datum: 23.6.2020
Berto MENARD ŽUPAN OBČINE LOGATEC
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
79
URADNE OBJAVE

Na podlagi 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20-ZIU00PE) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 11. redni seji, dne 23. 6. 2020 sprejel
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU FINANČNIH SREDSTEV IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA BLAŽENJE POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 NA PODROČJU GOSPODARSTVA V OBČINI LOGATEC
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina in namen)
(1)	S tem pravilnikom se določa ukrep, pogoji in postopek dodeljevanja sredstev oziroma pomoči z namenom blaženja posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Logatec.
(2)	Namen ukrepa je dodelitev izredne finančne pomoči poslovnim subjektom, ki so imeli prepovedano poslovanje zaradi epidemije Covid-19, ki je bila razglašena z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/20) z dne 12. 3. 2020.
2.	člen
(način zagotavljanja sredstev)
Sredstva za ukrep iz tega pravilnika se zagotovijo v proračunu Občine Logatec.
3.	člen
(pravna podlaga de minimis)
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo le pod pogoji in v mejah, ki ne pomenijo kršitve sheme državne pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU. Št. L 352, 24. 12. 2013) ter Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).
4.	člen (oblika pomoči)
Pomoči za blaženje posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Logatec se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
5.	člen (opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2.	»enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
3.	»upravičeni stroški« so stroški, za katere se lahko dodeljuje pomoč.
II. UPRAVIČENCI
6.	člen (upravičenci)
Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:
- samostojni podjetniki posamezniki, mikro, mala in srednja podjetja, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih
UO
80
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6

URADNE OBJAVE
družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 - ZPosS);
-	za opredelitev velikosti podjetja se upoštevajo določila Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe;
-	zadruge, ki so registrirane po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo).
7.	člen
(Kumulacija de minimis pomoči (Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013))
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oziroma 100.000 EUR).
8.	člen
(Ostale določbe de minimis pomoči (Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013))
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
-	ribištva in akvakulture;
-	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
-	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
(3)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(4)	Do pomoči ni upravičen prejemnik, ki nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.
(5)	Do pomoči ni upravičen prejemnik, ki na dan oddaje vloge nima poravnanih obveznosti iz naslova plač in prispevkov.
(6)	Do pomoči ni upravičen prejemnik, ki je davčni dolžnik.
(7)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(8)	Skupni znesek pomoči dodeljen enotnemu podjetju ne sme preseči 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali EU (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči
100.000 EUR).
(9)	Pomoč ni namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
(10) Občina kot dajalec pomoči bo od upravičenca pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:
-	vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,
-	drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
81
URADNE OBJAVE
in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih.
(11)	Upravičenec mora k vlo gi predložiti tudi:
-	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja,
-	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo drugega odstavka tega člena pravilnika.
(12)	Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
-	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),
-	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
(13)	Občina bo evidence o individualni pomoči de minimis hranila še 10 let od datuma dodelitve pomoči upravičencem.
9.	člen (osnovni pogoji)
(1)	Pomoč po tem pravilniku se lahko dodeli upravičencem s sedežem, podružnico ali poslovno enoto na območju občine Logatec, v kolikor svojo dejavnost na tem območju tudi opravljajo.
(2)	Pomoč iz občinskega proračuna se za isti namen dodeljuje le enkrat.
(3)	Isti upravičeni stroški se iz katerega koli proračuna v nobenih okoliščinah ne financirajo dvakrat. Če občina ugotovi, da je izbrani prijavitelj (upravičenec) prejel sredstva za upravičene stroške tudi iz drugih virov financiranja ali pa so mu bila odobrena, ne da bi o tem pisno obvestil občino, se lahko pogodba o dodelitvi sredstev razdre, prijavitelj pa je dolžan občini povrniti vsa neupravičeno prejeta sredstva s pripadajočimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.
10.	člen (omejitve pomoči)
Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni poslovni subjekti, ki:
a)	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji;
b)	so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje;
C) so že prejeli pomoč po tem pravilniku in sredstev niso koristili namensko ali niso izpolnili obveznosti iz pogodbe o dodelitvi sredstev;
d) so že koristili državno pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči;
6) nimajo poravnanih vseh zapadlih obveznosti do Občine Logatec;
f)	so bili izbrisani iz Poslovnega registra RS v obdobju od 1. 1. 2020 do dneva uveljavitve tega pravilnika,
g)	so davčni dolžniki.
III. VRSTA POMOČI
11.	člen (ukrep)
(1)	Po tem pravilniku se lahko dodeljuje pomoč za ukrep subvencioniranja stroškov komunalnih storitev.
(2)	Namen ukrepa je blaženje poslovne škode, ki je nastala v času trajanja razglašene epidemije Covid-19.
(3)	Predmet pomoči je sofinanciranje stroškov komunalnih storitev upravičencev na območju občine Logatec.
(4)	Pomoč se dodeljuje kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
(5)	Upravičenci po tem ukrepu so:
a)	samostojni podjetniki posamezniki, mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 - ZPosS) in
b)	zadruge, ki so registrirane po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo):
-	ki jim je bilo z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20 in 58/20) onemogočeno poslovanje,
-	ki imajo na dan razglašenih izrednih razmer registriran sedež, podružnico ali poslovno enoto na območju občine Logatec.
(6)	Upravičeni stroški po tem ukrepu so stroški komunalnih storitev v času trajanja razglašene epidemije Covid-19.
(7)	Neupravičeni stroški po tem ukrepu so:
UO
82
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
-	stroški davka na dodano vrednost za zavezance za DDV,
-	stroški zamudnih obresti.
(8)	Višina dodeljene pomoči:
- 100 % upravičenih stroškov se prizna upravičencem, ki jih je bilo v času razglašene epidemije Covid-19 prepovedano poslovanje.
(9)	Višina razpisanih sredstev, omejitev najvišjega zneska pomoči in ostali pogoji se opredelijo v javnem razpisu.
IV. POSTOPEK DODELJEVANJA POMOČI 12. člen (način dodeljevanja sredstev)
(1)	Sredstva po tem pravilniku se bodo upravičencem do sredstev pomoči dodeljevala na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa oziroma javnega poziva, skladno s pogoji in po postopku, določenim v tem pravilniku in v javnem razpisu, na podlagi rezultatov ocenjevanja vlog ter višine razpoložljivih sredstev.
(2)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča župan na predlog komisije, ki jo s sklepom imenuje župan.
(3) Medsebojne obveznosti in pravice med občino in upravičenci se uredijo s pogodbo.
13.	člen (javni razpis)
Javni razpis mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
-	predmet javnega razpisa;
-	skupni znesek sredstev namenjenih javni razpis;
-	upravičence, ki lahko zaprosijo za pomoč;
-	pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati;
-	pogoje, pod katerimi se sredstva dodeljujejo;
-	merila za ocenjevanje vlog;
-	navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k vlogi;
-	rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave razpisa;
-	naslov, na katerega se pošiljajo vloge.
V. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV POMOČI
14.	člen (organi nadzora)
Upravičenost in pravilnost porabe dodeljenih pomoči po tem pravilniku preverja organ občinske uprave na način obveznega poročanja.
15.	člen (sankcije za kršitelje)
V primeru nenamenske porabe sredstev pomoči, navajanja neresničnih podatkov, ugotovljenega dvojnega financiranja ter kršenja drugih določil tega pravilnika je prejemnik dolžan vrniti vsa neupravičeno prejeta sredstva skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila.
VI. KONČNE DOLOČBE
16.	člen (začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Logaških novicah.
Številka: 007-20/2020-6 Datum: 23. 6. 2020
Berto Menard, l.r. ŽUPAN
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
83
URADNE OBJAVE

Na podlagi 127. do 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljnjem besedilu: ZUrep-2) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Logatec na 10. redni seji, dne 28. 5. 2020 sprejel
o potrditvi lokacijske preveritve - širitev obsega stavbnega zemljišča v enoti urejanja prostora z oznako MB-39 v občini Logatec - ID: 1561
1.	člen
S tem sklepom se potrdi Elaborata lokacijske preveritve za območje posamične poselitve v EUP MB-39 v občini Logatec, ki ga je izdelal Studio Formika, d.o.o., Kraška ulica 2, 1380 Cerknica, odgovorni prostorski načrtovalec Nejc Gosak, št. elaborata ELP 23/2019, Cerknica, avgust 2019.
2.	člen
(1)	Lokacijska preveritev se nanašana na širitev dela zemljiške parcele št. 315/2-del in 315/3-del, obe k. o. Medvedje Brdo, za skupaj 331,25 m2.
(2)	Sestavni del tega sklepa je grafični prikaz prilagojene in natančno določene oblike in velikosti območja stavbnega zemljišča
Na delu zemljišča iz prvega odstavka drugega člena tega sklepa se omogoči širitev obstoječega stavbnega zemljišča MB-39, posamične poselitve z oznako A, katere velikost je 9673,02 m2. Stavbno zemljišče se bo razširilo za 3,4 % kar znaša 331,25 m2, za prizidavo in rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta, skladno z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, 12/12-popr., 7-8/13, 12/14, 11/16, Uradni list RS, št. 97/12, 110/13, 53/15), ki se nanašajo na obstoječo posamično poselitev v MB-39, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko.
(1)	Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Logaških novicah.
(2)	Sklep preneha veljati dve leti po izdaji, če investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodločbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodločbe ali gradbenega dovoljenja.
(3)	Sklep se evidenira v prostorskem informacijskem sistemu z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 1561.
Številka:007-9/2019-4 Datum: 28. 5. 2020
S K L E P
v M 1:5000.
(3) Identifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov je ID 1561.
3. člen
4. člen
Berto Menard, lr. ŽUPAN
Grafični prikaz:
UO
84
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 1-2/14), je Občinski svet Občine Logatec, na svoji 10. redni seji, dne 28. 5. 2020, sprejel naslednji
O SPREJEMU STRATEGIJE ZA MLADE V OBČINI LOGATEC 2020-2024.
1.
Občinski svet Občine Logatec sprejme Strategijo za mlade v občini Logatec 2020-2024.
2.
Višina sredstev za sofinanciranje dejavnosti za mlade se določi z vsakoletnim proračunom.
3.
Ta sklep se objavi v Logaških novicah in začne veljati z dnem 1.1. 2020. Številka: 6711-17/2019-10
Celoten dokument- Strategija za mlade Obcine Logatec je objavljena na spletni strani Obcine Logatec - www.logatec.si
S K L E P
Berto Menard, lr. ŽUPAN
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
85
URADNE OBJAVE

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr. 101/13 in 55/15 - ZfisP in 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena statuta Občine Logatec (Logaške novice št. 1-2/2014-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Logatec na 10. redni seji, dne 28. 5. 2020 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LOGATEC ZA LETO 2019
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Logatec za leto 2019, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna.
2.	člen
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Logatec so bili v letu 2019 realizirani v naslednjih zneskih: A. IZKAZ RAČUNA PRIHODKOV IN ODHODKOV
v EUR
Skupina/Podskupina kontov	Realizacija 2019
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	13.930.126
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	12.540.563
70 DAVČNI PRIHODKI	10.274.961
700 Davki na dohodek in dobiček 703	Davek na premoženje 704	Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki	8.268.550 1.763.825 239.175 3.411
71 NEDAVČNI PRIHODKI	2.265.602
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711	Takse in pristojbine 712	Denarne kazni 713	Prihodki od prodaje blaga in storitev 714	Drugi nedavčni prihodki	1.216.281 16.525 24.102 38.645 970.048
72 KAPITALSKI PRIHODKI	143.521
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721	Prihodki od prodaje zalog 722	Prihodki od prodaje zemljišč in neop. dolg. sredstev	143.521
73 PREJETE DONACIJE	1.000
730	Prejete donacije iz domačih virov 731	Prejete donacije iz tujih virov	1.000
74 TRANSFERNI PRIHODKI	1.245.042
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	636.879 608.162
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	13.195.498
40 TEKOČI ODHODKI	2.491.785
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	863.517
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	139.474
402 Izdatki za blago in storitve	1.482.875
403 Plačila domačih obresti	5.919
409 Rezerve	-
41 TEKOČI TRANSFERJI	6.483.596
410 Subvencije	44.219
411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom	3.799.359
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	604.930
UO
86
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
413	Drugi tekoči domači transferi 414	Tekoči transferi v tujino	2.035.088
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	3.943.776
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	3.943.776
43 INVESTICIJSKI TRANSFERJI	276.341
430	Investicijski transferi 431	Investicijski transferi pravnim osebam, ki niso PU 432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	177.714 98.627
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	
B. IZKAZ FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina/Podskupina kontov	Realizacija 2019
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	-
750	Prejeta vračila danih posojil 751	Prodaja kapitalskih deležev 752	Kupnine iz naslova privatizacije	-
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	-
44 DANA POSOJILA IN POVEČAJE KAPITALSKIH DELEŽEV	-
440	Dana posojila 441	Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	-
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	
C. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov	Realizacija 2019
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	-
50 ZADOLŽEVANJE	-
500 Domače zadolževanje	-
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	422.500
55 ODPLAČILA DOLGA	422.500
550 Odplačila domačega dolga	422.500
IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH	
(L+IV+VIL-IL-V-VIII.)	312.128
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)	422.500
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	734.628
STANJE SREDSTEV NA RAČUNU konec leta 2018	
9009 Splošni sklad za drugo stanje 2018	373.561
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
87
URADNE OBJAVE

3.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Logatec za leto 2019 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Logatec za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2019 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
4.	člen
Stanje sredstev na računu Občine Logatec ob koncu leta 2019 je 685.688,98 EUR, in so sestavni del proračuna za leto 2020.
5.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Logatec za leto 2019 se objavi v Logaških novicah Občine Logatec.
Številka: 410-13/2019-10 Logatec, 14. 3. 2020
Občine Logatec Berto Menard l.r.
UO
88
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
Na podlagi 12. in 13. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za blaženje posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Logatec (Logaške novice, št. 6/20) in priglasitve sheme »de minimis« pomoči skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), št. priglasitve: M001-5874661-2020, z dne 18.6.2020, župan Občine Logatec objavlja
Javni razpis
za dodelitev finančnih sredstev za blaženje posledic epidemije Covid-19 na področju
gospodarstva v občini Logatec za leto 2020
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov komunalnih storitev upravičencem z namenom blaženja poslovne škode, ki je nastala v času trajanja razglašene epidemije Covid-19.
II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva v višini 20.000,00 EUR, za leto 2020, so zagotovljena v proračunu Občine Logatec za leto 2020, na proračunski postavki 15097 Subvencioniranje stroškov komunalnih storitev podjetjem Covid-19.
III.	SPLOŠNI POGOJI IN OMEJITVE
Sredstva se dodeljujejo na osnovi Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za blaženje posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v občini Logatec (Logaške novice, št. 6/20, v nadaljevanju: Pravilnik), tega javnega razpisa ter meril za vrednotenje, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, na podlagi rezultatov ocenjevanja vlog ter višine razpoložljivih sredstev.
Sredstva po tem javnem razpisu se dodelijo le pod pogoji in v mejah, ki ne pomenijo kršitve sheme državne pomoči de minimis v skladu z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ter Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).
IV.	UKREP, VIŠINA SREDSTEV, PREDMET PODPORE, POGOJI, UPRAVIČENI STROŠKI
Predmet podpore je sofinanciranje stroška komunalnih storitev to je: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode ter ravnanje z odpadki upravičenim pravnim osebam v času trajanja epidemije Covid-19.
-	samostojni podjetniki posamezniki, mikro, mala in srednja podjetja, ki so registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 - ZposS),
-	zadruge, ki so registrirane po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 - uradno prečiščeno besedilo),
ki jim je bilo z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20, 29/20, 32/20, 37/20, 42/20, 44/20, 47/20, 53/20 in 58/20) onemogočeno poslovanje in imajo na dan razglašene epidemije Covid-19 registriran sedež, podružnico ali poslovno enoto na območju občine Logatec.
Višina dodeljene pomoči: 100 % upravičenih stroškov za upravičence, ki jim je bilo v času razglašene epidemije Covid-19 prepovedano poslovanje.
Upravičeni stroški so stroški mesečnega računa komunalnih storitev v času trajanja razglašene epidemije Covid - 19, to je od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020. Za mesec marec 2020 se bo upošteval polovični znesek mesečnega računa. Račune za stroške komunalnih storitev, ki jih je izdalo Komunalno podjetje Logatec d.o.o. in bodo predmet sofinanciranja, mora upravičenec imeti plačane.
Neupravičeni stroški so:
-	stroški davka na dodano vrednost za zavezance za DDV,
I.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Upravičenci so:
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
89
URADNE OBJAVE
-	stroški zamudnih obresti.
Vloga je popolna, če vsebuje:
-	ustrezno izpolnjen, podpisan in žigosan prijavni obrazec,
-	fotokopijo računa Komunalnega podjetja Logatec d.o.o. za mesec marec, april in maj 2020,
-	izpolnjene in podpisane izjave od št. 1 do 4, ki so priloga vloge.
Občina bo po uradni dolžnosti pridobila dokazila o:
-	registraciji dejavnosti, v Poslovnem registru RS, na dan oddaje vloge (AJPES),
-	višini že prejetih de minimis pomoči v obdobju zadnjih treh let (Ministrstvo za finance),
-	poravnanem priloženem računu za komunalne storitve pri Komunalnem podjetju Logatec d.o.o.,
-	poravnanih zapadlih obveznostih do Občine Logatec na dan oddaje vloge.
V. ROK ZA ODDAJO VLOG IN NAČIN ODDAJE
Skrajni rok za oddajo vlog je 31. julij 2020 do vključno 13.00 ure.
Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti ter ustrezno označena. Na sprednji strani kuverte mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ - VLOGA
NA JR POMOČ ZA BLAŽENJE POSLEDIC COVID - 19 NA PODROČJU GOSPODARSTVA«
Vlagatelji lahko vloge oddajo ali
-	osebno v sprejemni pisarni Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec (1. nadstropje) ali
-	po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Z ovojnice vloge, ki bo oddana na pošti, mora biti razviden datum in čas oddaje vloge. Upoštevane bodo namreč le tiste vloge, ki bodo oddane na pošto do 31. 7. 2020 do vključno 13.00 ure (upošteval se bo poštni žig oddane priporočene pošiljke z navedenim datumom, uro in minuto oddaje pošiljke).
Vloge, oddane po navedenem roku, se ne bodo upoštevale in se bodo neodprte vrnile vlagatelju.
VI. PLAČILO UPRAVNE TAKSE
V skladu s 5. členom Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/15 - ZUUJFO, 84/15 -ZZelP-J in 32/16), je potrebno plačati upravno takso v višini 22,60 EUR (tarif.št.1: 4,50 EUR in tarif.št.3: 18,10 EUR). Takso lahko nakažete z UPN nalogom in sicer:
Prejemnik: Taksni račun Občina Logatec, Tržaška cesta 50A, Logatec Koda namena: GOVT
Namen nakazila: taksa razpis - gospodarstvo Covid-19 Znesek: 22,60 EUR
Račun za nakazilo: SI56 0126 4464 0309 134 referenca SI11 75639-7111002-020. Vlagatelji k vlogi priložijo dokazilo o plačilu upravne takse.
VII. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE
Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava komisija imenovana s sklepom župana. Odpiranje vlog ne bo javno.
Če vloga ni popolna, se vlagatelja pisno pozove k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev vloge je 8 (osem) dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Nepopolna vloga, ki je vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se s sklepom zavrže. Če se po dopolnitvi vloge ob pregledu ugotovi, da dopolnitev vsebinsko ne ustreza, se zavrne.
Računi za plačilo komunalnih storitev, ki ne bodo plačani, ne bodo predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu.
Občinska uprava Občine Logatec bo skladno z določili 8. člena pravilnika izdala odločbo o višini odobrenih sredstev za posamezen namen. Občina Logatec bo z upravičenci sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev.
UO
90
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
URADNE OBJAVE
O dodelitvi sredstev odloča župan.
Izbrani vlagatelji bodo pozvani k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev.
V kolikor sredstva ne zadostujejo za vse vlagatelje, se odobrijo po vrstnem redu glede na datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošto oz. na vložišče občine, do porabe sredstev javnega razpisa.
Upravičencem se sredstva izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek za izplačilo sredstev mora biti dostavljen na naslov Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, najkasneje do 27. 11. 2020.
VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Javni razpis in razpisna dokumentacija sta od dneva objave v Logaških novicah do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Logatec www.logatec.si in v sprejemni pisarni Občine Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec - I. nadstropje, vsak dan v poslovnem času, do izteka prijave na javni razpis.
Dodatne informacije glede razpisa lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur na Občini Logatec, kontaktna oseba je Mateja Čuk (tel. 759 06 36, e-pošta mateja.cuk1@logatec.si).
Številka: 311-1/2020-1 Datum: 24. 6. 2020
Berto Menard, l.r ŽUPAN
URADNE OBJAVE 29. JUNIJ 2020 - ŠT. 6
UO
91
URADNE OBJAVE