44. Številka. Unhljana. v četrtek 24. februvarja. XX. leto, 1887. Izhaja TBak dan ivcier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld , za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za rneec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „UledaliSka stolba". Upravu i Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Dvojni pečat. Pred nekolikimi dnevi imel je jezikovni pod-odsek državnega zbora sejo in gospodje poslanci trudili so se v potu, kako bi se rešila avstrijska država z nemškim jezikom. Ustal je prvak nemško-pemskega kluba in tožil je miniaterskemu predsedniku, kako na nemške uloge in odloke neko c. kr. okrajno sodišče na Češkem udarja nemško češke in celo samo češke pečate. To je golo nasilstvo proti nemštvu, je vskliknil, in ako slavna vlada tako ravnanje ne zmatra za nasilstvo, kaj je pač nasilstvo! ? Ubogi Plener (ali Sturm)! Vidi se Ti, da si o nasilstvu proti jeziku malo dete, da tega nasilstva nikdar trpel nesi, kakor tudi narod ne, ki ga zastopaš; da, kdor govori tako, greši nad dobroto, ki jo uživa! Vzemimo vendar naš slovenski rod in premišljajmo, koliko peticij, koliko prošenj in vprašanj je trebalo, predno se nam je „po možnosti" zagotovilo, da dobimo na slovensko ulogo tudi tak odlok, in predno se je Slovenec jel slovensko obtoževati, kadar mu je šlo za najdražje pravice: svobodo in poštenje. Ponovile so se sicer nekatere že zaprašene naredbe, a trdost na zgoraj in birokratizem na zdelaj sta še vedno uzrok, da še ogromna veČina čistih slovenskih strank dobiva ukaze in razsodbe v nerazumljivem jej tujem jeziku, da mora poslušati v tacem jeziku narekovane pravdne govore, kjer se pač govor? o njenem gmotnem obstanku, da se v javno zemljiško knjigo (lucus a non lucendo) nje prava beležijo v tujem jeziku; no, da te celo h glavni kazenski razpravi vabijo z nemškim povabilom in da ti s slovensko obtožnico uročajo nemški pouk o pravnih pomočkih proti njej. Vidite, vse to je resnično, ker za to ni samo tisoč svedokov. nego ni nobenega, ki bi mogel svedočiti nasprotno. V državni tiskarni dobiva se od dveh let tudi nekoliko slovenskih tiskanic; nečemo jim oponašati, da so za okrajna sodišča deloma nepripravna, hvala Bogu, da je imamo! A čudom se je čuditi, da ravno najteht-nejih, posebno o kazenskih stvareh ni, in da so te, ki so v prodaj, mnogo dražje, kakor jednake nemške, kar smo še pred nedavnim časom čuli iz verodostojnega vira. Mi smo jednacih pojavov že navajeni in koža nam je tako otrpnela, da niti vladi ne oponašamo, da je to nasilstvo proti našej narod- nosti, a poudarjati vender moramo, da je to faktum in da ga še ni menda bilo, ki bi to stvar na pravem mestu prav osvetlil. Tako ravnanje nod zgoiaj" ima namreč vedno jednak odmev „zdolaj". Ako ne-majo zgoraj tiskanic, čemu nam jih zdolaj, si mislijo nekdanji in sedanji gospodje sodniki z večine; ne smemo jih imeti in grom na nas, si mislijo boječi mlajši sodniki, in le redek je, ki se ohrabri, da naroči na svojo roko posebnih tiskanic. Pozni)ino velemožnega gospoda, ki je imel zbirko kakih sto obrazcev leto in dan na pregled — v omari; zatem se je selila ta zbirka se ve zopet k svojim očetom. Mislili so menda, da jih konečno vender ne bode treba, ti diplomatje! Tako pa je z našimi zahtevami pri sodiščih, tako pri šolskih vprašanjih, in sto peticij in tisočero naših podpisov ne izda nič, par čeških besed na nemških odlokih s trudom nabranih pa se praši v najhujši zimi in jemlje vid našim državnikom, da se skoro maje ladija države. Ako tedaj človek čita ponarejeno tako zavzetje nemškega poslanca, poprime ga sveta jeza in ne misli samo na dvojne pečate, katere c. kr. slovensko nemške bi pač lahko nesel v jedni pesti, nego predočijo se mu vsa ona zahtevan ja: da zaradi ljubega miru ne smemo imeti na bankovcih ni priprostega nam,« našem jeziku, da je najmanjša pravica pri sodstvu in šolstvu onim — krivica, in da pri vsem tem do-Btikrat naši zastopniki ne posvetijo takim dražilcem, kakor jim gre. Pa upamo, da vzlic temu slavna vlada sprevidi, kako podlogo ima to posiljeno kri čanje, da je zavrne in označi brez kvara z — dvojnim pečatom. Politični razgled. Voiiaiijc Aeželc. V Ljubi j a n i 24. februvarja OgcrMlti pravosodni minister je naznanil v zbornici, da pripravlja obširne reforme kazenskega in civilnega zakonika in nov odvetniški red. Kar se tiče kazenskega postopanja, misli minister, da bi bilo najbolje, ko bi sodili le učeni sodniki, porotniki naj bi sodili le tiskovne delikte. V hi a ii j c države. Kako brezozirno postopa bolgnrMkii vlada s svojimi nasprotniki, pokazalo se je sedaj, ko so iz Sotije iztirali ruskega podložnika, odvetnika Ne-bolsina. Žandarmi so ga peš spremili do srbske meje, ee tudi je zahteval voz. Od mej" so ga spremili srbski Mandarini v Pirot, kjei so najeli voz in ga odpeljali v Niš, od tod pa po železnici v Bel-grad. Uusko zastopstvo v Belemgradu ga sedaj podpira in vrnil se bode čez Dunaj v Rusijo. — Kakor se „Paiis"-u poroča z Dunaja, pripravljajo se v Bolgariji važni dogodki. Bolgarska vlada je sklenila kneza Battenberga nazaj poklicati. Snmo to se še nest) odločili, ali hi ga volilo sebranje, ali ga pa samo imenovali načelnikom vojske z naslovom princ-regent. Regentstvo se že o tem pogaja z Lon (Ionsko. Dunajsko in Berolinsko vlado, Anglija ta sklep odobrava, Avstrija in Nemčija pa še nesta odgovorili. Sodi se, da temu tudi ne bodeta na sprotovali, kakor tudi tega priporočali ne bodeta. Ta vest se nam ne zdi prav verojetna. Tako naravnost izzivati Rusije, se v Sofiji ne bodo upali. Po nove] organizaciji brojil bode prvi sklic Mi*l»slte vojske do 100.000 mož, drugi sklic do 07.000 kombatantov in 30.000 nekombatantov. Koliko hode broji I tretji sklic, še ni določeno. Tretji sklic bode uvršten v 00 batalijouov, konjištva in topništva pa ne bode imel. Prvi sklic bode oborožen z Mauserjevimi in Krnkovimi repetirkami, drugi s Peabody-puškami, konjištvo bode imelo kratke repetirke (karabinerje), topništvo 66 baterij po 6 topov Bange-ji-ve sisteme in kratke Mauserjeve repetirke ...Tntirmii iioo nehata" univi, da .Nordov" članek kaže samozatajevanje viisitega carja in modrost ruskih diplomatov, ki hočejo odložiti vsako akcijo v orijeutu, da se le ohrani evropski mir. — General Gurko poklican je v Peterburg. Kakor se zatrjuje, povod temu ni iskati v kakih vojnih zadevah, ampak v tem, da hode državni sovet v kratkem se posvetoval o raznih administrativnih reformah na Poljskem, mej družim o osnovi banke za male posestnike. Fi'aiM'ONka zbornica veliko skrb obrača na brambeno moč drŽave. Kakor je znano, je brez vsa-cega ugovora dovolila kredit, katerega je zahteval vojni minister za oboroževanja. Brambeni odsek je pa celo sklenil, da se mladeniči od 17. do 20. leta morajo vaditi v orožji, ne da bi hil to zahteval vojni minister. Ko je odsek vprašal Boulangera, kaj misli o tem nasvetu, je odgovoril, da ne more nič natančnega povedati, dokler se vlada ne posvetuje o njem. Po njegovih mislih ni treba, da bi mladeniči, ki bi se vadili v orožji, bili podvrženi vojaški disciplini, tudi njim ni treba uniforme. Izjeme onim, ki so že nekoliko vešči o vojaških stvareh, naj bi se ne dovoljevale, kar hi prouzročevalo nered. LISTEK. Iz pozabljenih spominov. (.ČeŠki spisal V&cslav Bou eš-Tf ebizaky ) IX. (Dalje.) Kako so se premenili časi! Kar so nekdaj napisali deželni uradniki, k čemur je pridejal svoj pod pis sam kralj, kjer je stalo do besede: „na večne čase potrdimo in dovolimo", kjer je visel pečat, na njem lev s krono na glavi, pripravljen k skoku in z dvojnim repom, — je smel čez sto in sedemdeset let raztrgati grajski uradnik. A stare glave češke so se klonile nižje in nižje in njih oči neso mogle zaradi solz pota najti domov. Tega pa ni prorokoval niti slepi mladenič, dasi je vedel o vseh nadlogah, ki se bližajo češkej zemlji. Te graščine lastnik bil je grof, o Čegar slav-nej učenosti se lahko čita do denašnjega dne povsod in po čemer ga vsakdo nemotljivo spozna. Spisoval je latinske knjige, katerim je dajal vse možne na- slove ; v družbah je te knjige najrajši čital, ne ozirajoč se na to, razumejo li slušatelji jezik latinski ali ne. In prečitavši list za listom, poglavje za poglavjem, skoro ni opazil, da se oko za očesom zapira, da glava za glavo prikimava, kot bi bila v v teh vrstah najčistejša resnica ... V svojih mladih letih je zložil spis nazvani: „perfeeta dies princi p i s" in cela vrsta doktorjev si je grozno brusila razume s prepirkami o tem predmetu, dokler ni vsega končalo bobnenje kotlov in tromb donenje. Spise svoje je hranil večjidel v rokopisih, ker jih pre ne pojmi noben razum ... A o starih privile-gijah navzlic vsemu temu ni hotel nič slišati. Sicer pa o starih časih ni smel nihče v pričo njega niti izpregovoriti. Penila se mu je krv, srce mu je utripalo silno in nepravilno in v glavi se mu je hotelo zvrteti. Zatorej je govoril najrajši o rečeh, ka terih ni nikjer na tej zemlji. Izmej vseh najstarši so bili tu zvonovi, mnogo starši od zgubljenih mestnih privilegij in raztrganega kraljevega majestata. Zopet ti zvonovi! Kedar done z zategnenim glasom neprestano človeku na ušesa, ni čuda, da tudi pero o njih piše vedno bolj čudne vesti, v katere se glava nehote zamisli. Imenovali so se „Vaeslav, Vojtčh, Prokop". Na vsakem bil je napis, jeden pomenljivejši od dražega: „Oslavi to-le zemljo." — „Uteši vojsko božjo." „Podkoplji tujcem grude." — In zares, kadar so se razlegali ti trije glasniki na Božič, o božjej poti ali posvečenji čez ta kraj, lesketale so se ljudem oči jasneje, rudel se jim je obraz bolj navdušeno, kot bi se čarobno vračala v roke moč prednikov strohnelih. A jednok se je spomnil pre tukajšnji gospod, da nekako otlo doue, bodi si, da so morda kje počeni ... Ni moglo niti drugače biti, tako stari, stoletni zvonovi! Njih glas je prestrašil vselej, kedar-koli je zadonel v grad, vest gospoda velikega, čudo, da ni izletela duša iz njega. Ko je povsod vso molčalo, vse v ponižnosti najglobje klonilo svoje glave do zemlje, ko je povsod vse trepetalo, — feo plašili samo ti zvonovi s strahovitim očitanjem dušo kukavno, stare grehe obujali, vedno bolj določno, da so jih mogli že tudi ljudje čisto dobro razumeti. „Damo jih preliti! — Moramo! — Utegnila bi se zgoditi nesreča. — Mnogokrat se je že utrgal camelj in zaril v zemljo na polu sežnja." In volja gospodova bila je volja božja. Skoro vsi frmironki listi su zadovoljni, da so pri volitvah v nemški državni zbor zmagali vladni pristaši. Ko bi Bismarck za septennat ne bil dobil večine, bi bilo vojno upitje še dalje trajalo iu nazadnje bi utegnila se res vneti krvava vojna. Francija pa želi miru, če tudi se vojne ne boji. Čas miru bode porabila, da se dobro pripravi za vojno. Posebno je pa razveselil Francoze izid volitev v Alzaciji in Loreni, kaiti pokazal je, da se Francozi lahko zanašajo kolikor tol ko na pomoč Alzačanov in Lorencev v bodoči vojni. Četudi je nemški kane lar zmagal pri volitvah in je septennat že zagotovljen, vender mu bode javaljne njib izid prav ugajal. V Alzaciji in Loreni so zmagali protestovci, kar kaže, da ti dve deželi še vedno želita odločiti se od mogočne Nemčije. Koliko so že pisali nemški listi, da prebivalstvo omenjenih dežel začenja simpatizovati z Nemci, da že ni več misliti, da bi pomagalo Francozom, ko bi prišlo do vojne mej Francijo in Nemčijo. Volitve so pa baš uasprotno pokazale, četudi je sam namestnik bil izdal oklic na volilce, da uaj volijo nemške kandidate. Vse ni nič pomagalo, narod je zopet pri volitvah pokazal, da za Nemčijo ne mara. Nič bolj vesel pogled se ne kaže Bismarcku, ako pogleda" na vzhodno stran države. Toljuke bi rad zatrl, proti njim se poslužuje vseh mogočib sredstev. Ob volitvah mu je pomaga! agitovati proti Poljakom celo poznanjski škof Dinder. A vse to ni nič pomagalo, Poljaki, katere on zmatra za sovražnike države, povrnejo se skoro v prejšnjem številu v državni *boT. Po vsej državi pa število socijalistov narašča vzlic izjemnim zakonom. To so zopet jasno pokazale poslednje volitve. Čas morda ni več daleč, ko socijalisti postanejo nevarni nemški državi. St iiiiatk us Ji i senat je jednoglasno vsprejel načrt zakona, da su osnujejo novi polki za Dobrini žo Ob sedemdesetletnici rojstva nizozemskega kralja navstal je v Amsterdamu pretep mej delavci, ki so razdeljeni v dve stranki, socijaliste iu proti-socijaliste. Vojaščina je morala delati red, več osob je ranjenih, nekatere celo težko. Socijalisti so nekda protisocijaliste demonstrativno izivaii. Dopisi. Iz S.j:i li! Jane '2'6. februvarja. (Slovenske menice. — Z e r n a c k t e S t a a t s u o te n.) Kakor znano, je finančno ministerstvo vsled raznih, od več strani j mu izraženih želj 1. 1*84 zaukazalo, da se imajo tiskati tudi menice s slovenskim tekstom, slovenske menice so torej, ako sem prav poučen, že če/, dve leti v prometu. A kako sem se začudil ko sem te dni i>o***Hnw«1 »nn«t. n^knj <.bi venskih menic ter iskajoč jih pri treh trafikantih moral zvedeti, da jih nemajo; na vprašanje, zakaj ne, se mi je odgovorilo, da 80 jih v začetku imeli, a ker se jih je le malo razprodalo, pozneje pa celo nič iu ker še nihče več za nje ne vpraša, so jih zopet dali naznj ; kajti to nikakor ne gre, da bi trafikantje zalageli denar za slovenske menice, ki bi potem leta in leta nerazprodane pri njih ležale. Malomarnost, brezbrižnost slovenskega občinstva je torej kriva, da slovenskih menic pri trafikantih dobiti ni, in ta slovenska brezbrižnost bo tudi uzrok, da bo linančno ministerstvo čez par let ustavilo nadaljno tiskanje slovenskih menic, kazaje na to, da je prometni uspeh treh ali štirih let dokazal, da se slovensko občinstvo za slovenske menice niti ne briga in tedaj nikako:- ne kaže, da bi se tiskale le za to, da bi potem leta in leta ležale ali troh nele pri dotičnih uradih. Odkritosrčno rečeno se Vacslav, Vojteh in Prokop, ki so pomagali Praškim zvonovom vselej, kedar so včasi bili plat zvona ali vabili v zbornico vso občino, morali so doli iz zvonika že zaiadi teh svojih imen, a kaj še le zavoljo teb napisov, ki jih je preložil za silo rav natelj svojemu gospodu v nemščino. Gospod grof je čisto ohripel, tako se je zdaj zakrohotal. Oslaviti to le zemljo V — Izsesati jo do droba! — Utešiti vojsko božjo? — K temu je samo penez treba. — Tujcem grade podkopati? — Saj si jih silini uajmarljiveje stavijo ! A okrog je stala tolpa lju iij z rokami skle njenimi in usti nehote ponavljajočimi: „0 slavi to le zemljo — uteši vojsko božjo — podkoplji tujcem grade!" — Povsod, kamor so prišli, so se s tem hvalili, kajti nikjer neso imeli takih zvonov. In ko so segali grajski služabniki po carneljnih, da bi jih odpeli, se jim je zdelo, da seže roka drzna po lastnem njih srci. „Slišiš ti, gospod grof? — Ta dan si dobro zapomni. — O sveti Vacslav jedini sin, tvojih graščin dedič, tvoja slava in radost ti umre. — O sveti Vojteh smrt si po grofice pride! — O sveti Prokop, tebi bodo pripravili grob! — Pomni si ta dan dobro, gospod grof!" pa moramo čuditi, da slovensko občinstvo ne rabi i slovenskih menic; saj imamo v Ljubljaui vender vsaj tri, ako ne več zavodov, s katerimi ima, ako i ne izključljivo, vsai v veliki večini le slovensko i občinstvo posla; tu bi se vender lahko veliko slovenskih menic porabilo. Na narodnih zavodih, na slovenskem občinstvu je tedaj, d« si ohranimo to, kar smo si pridobil", segajmo po slovenskih menicah! Pred tremi ali štirimi tedni imel sem v roki potrdilo, iz katerega sem raz videl, tla se zelo po škodovani bankovci morajo oddati pri nekem tukajšnjem cesarskem uradu, ki jih pošlje na Dunaj, da tam odločijo povračilo, stranka pa dobi mejčasno potrdilo o izročenem denarji. Iz jednega tacih potrdil sem tedaj raz videl, da je neka stranka izročila nekaj bankovcev, katere so ji miši zelo raz jedle, kar je pa bilo na potrdilu označeno z besedami „von Mausen zernaelete Staats-noten." — No, sem si mislil, to je gotovo pisal kak star bivši korporal, ki se je šele pri vojakih v pisanji toliko izvežbal, da zdaj za silo zapiše par besed in je tako iz besede nzo r nage n" v svoji primitivni učenosti napravil »zer-nackt" — A kako sem se začudil, ko sem zvedel, do je to pisal uradnik, ki baje po gostilnah kar na debelo prodaja svojo modrost in učenost, katere se je kot odličen (?) društvenik nasr-kal v prvem nadstropji Ljubljanske kazine. Tako duševno revše naj bi finančna direkcija vsaj za par mesecev poslala v obrtni j sko pripravljalno šolo, kjer se obrtniški učenci nemškemu pravopisju vsaj toliko prince, da tacih, vsacega čevljarskega učenca sra-motečih, pravopisnih kozlov ne streljajo. Pa skoro gotovo tudi za tega duševnega siromaka velja stara prislovica v prikladni varijaciji: „Česar seBertel ni mogel privaditi, se tudi Albert ne bo.w Iz Gorice 23. februvarja. [Izv. dop.] Goriške Čitalnice ples v maskah in kostumih na pustno nedeljo obnese 1 se je nepričakovano dobro. Takoj po 9. uri napolnila se je društvena dvorana z odličnim občinstvom iu ob 1j.,lQ. uri je bila natlačeno polna. Stopivši na prag, ostrmel si, kajti ponujal se ti je krasen prizor. Lepi in nežni spol v okusnih in olegantnih toaletah šeta po dvorani, dvor-Ijivi gospođici je kratkočasijo, vsa dvorana je pi-»in«« t«„, rjjfifajal je tvojo pozornost spanjsKi senor v krasni narodni noši; ponosno koraka po dvorani, kakor se Španjolu spodobi, da te živo spominja na znan rek: stolz lieb' ich den Spanier. Tu zapaziš druzega Španjola, volikega, a manj ponosnega v noši in vedenji, bil je menda španjsk meščan, a slovenski krasni spol ga je zelo zanimal in vedel B6 je prav pošteno slovensko. Mnogo smeha zbudil je „butelj", ki je svojo ulogo od začetka do konca nepresegljivo dobro igral. Zdaj stoji pred tabo in te tako budalosto gleda, da si ti smili; a če si ga nagovoril, spravil se je „makako" takoj dalje „makakovaje", da si se nehote smijal. V zavesti svojega visocega poklica postopil je po dvorani previdno iu ponosno — diplomat; spoznal si ga takoj po obrazu velike modrosti in nategnenih ušesih. Presrečen je bil, ker je ravnokar rešil zamotano bolgarsko vprašanje, zapodivši regentstvo v „Hessen-Darmstadt, Reiss-Gleitz-Schleitz". Mnogo visokih „Kaj pa hoče ta človek in kaj mi pravi?" Berič in mušketir sta se hipoma zagnala srdito na drzneža; ali tujec se jima je zmuznil kakor jegulja, kot bi se bil v zemljo udri. ,No, kaj da je hotel ?" „Prazna vera, ekscelenca — nič ko prazna vera!" Grajski uradnik se je globoko priklonil. „Do besede mi ponovi njegov govor! — Bil je tako čuden, in glas njegov je d nel kakor mrliče v, kedar pre iz grobov govore!" Uradnik je izpolnil željo njegovej grofjej milosti. Ali gospod ni poslušal do konca pošastnega prorokovanja. Odšel je tako naglo, kakor neznani veščec. In zaman so ua tolažili, da je bil to blazen od nekod za reko, čegar domislicam se deloma smejijo, da se jim solze oči, a deloma se usede pri njegovem govoru v Brce vsakemu gorje težko. Zvone so odpeljali v zvonarno v Prago še tistega dne. Grof se je tudi odpeljal od tod, in ko so v zvoniK nove obeševali, se sicer ni prigodila nob.na nesreča; ali vedeževanje neznanca se je izpolnilo na las. Kedar so po čeških cerkvah prepevali: „To-loži žalostne, vse zlo zapodi", si je gospod grof — redov dičilo je radi tega njegove prsi. Dobro zabaval je sebe in druge francoski plemenitaž v odličnem kostumu srednjega veka, dočim se je držal bolj na strani gospod v rokoko kostumu. Za njimi po* hajkoval je molčeč domino in druga čestita gospoda v maskah, kostumih, salonski obleki in frakih. Mej nežnim spolom zbujale so občao pozornost „poštene Kranjice postave lepe" v originalnih slovenskih čepicah ali „avbahtt in lepih, bogatih slovenskih nošah; delile so kolače, sladkarije in ljubeznivosti. Tesno držala se jih je mornarjeva hči, kateri so Modrice toliko lepote v nedra nasule, da je vse očarala. Tej elegantni prikazni pri jal je izvrstno mornarski kostum. — Variatio deleetat: Z veliko spretnostjo mešala se je mej občinstvo „grda babura". Jeziček ji je tekel, da bi užugal Coroni« nijev motor na veter pri najhujši burji. Če si še toliko ž njo modroval in se trudil, da bi jo spravil iz uloge, — vse zastonj: prav je imela vedno ona in zadnjo besedo tudi. — Glej tam pošteno črno-oko Italijanko! koga išče neki? „Du scbalk" —bi ji rekli — »a ne zasleduješ morebiti soproga, ki ne ve, da si v dvorani?" Tu zopet lepo, bogato slov. nsko dekle! tako pohlevno in pobožno pobeša oči, tako osamoČeno in tožno pohajkuje po dvorani, da ne veš, je li to umetno posnemanje ali ironija pelenene istinitosti. Toda kdo je mogel z vsemi občevati, vse opazovati ! Tam si videl lokavo Korošico v narodni obleki, za njo nedotakljiv domino v resnem in pomenljivem pogovoru z gospodom, ki se ni kazal posebno radovednega, in zopet tam vitko dekle iz Soške doline v družbi z modro Kanalko in prebrisanima cigankama, lepe Štajerke iu »deštre" Slovenke iz Tržaške okolice. Glej tam tudi mlado Napolitanko, ognjevito in krasno, a tu zopet čarobni Bošnjakinji, ki sta pomilovaje gledali proizvode zapadne kulture. — Od kodi pa najedenkrat oni slovenski dežnik? Jokav gaje poštenim Slovenkam izmaknil ter ga razpel, a v svoji neukretuosti rabil ga je za solnčnik, da bi jih varoval pred žarki Siemensove razsvetljave ter smešil pred zbranim občinstvom. A kako so včasih te maske skupaj korakale in žlobodrale, kako so gogotale in klepetale, da si šiloma iz dvorane bežal! Toda čarobni glasovi vo-jaSko godbo nmpodili ko, kakor da bi pihnil, zbrane razsajalke in nov prizor, pokaže se v dvorani. Vse to te nehote spominja na kalejdoskop ali pa na čarobno svetiljko, s katero hipoma predrugačiš slike na nasprotni steni. Takoj priskočijo plesalci in po« lovijo vsak svojo izvoljeno, kakor nekdaj Rimljani Sabinke in rahlo in brzih nog vrteli so se po s vitlih parketih krilati pari. Istinito lep prizor! Letos bil je to prvi poskus v tem oziru in ta se je dobro sponesel Pogrešali smo večjih skupin, toda vsega ob jednem ee ne sme zahtevati. Odbor se je pač neumorno trudil, da je priredil veselico, ki je najboljši dokaz njegove spretnosti in marljivosti. Začetek je dober, le tako naprej in veselice na pustno nedeljo v Goriški Čitalnici bodo postale znamenite v taki meri, da bode Čitalnica ponosna nanje. Na Bvidenje torej v prihodnjem predpustu! S 1*1 u j a 20. februvarja. [Izv. dop. j V novejšem času vzbudilo se je mej zdravniki našega mesta čudo da ne vseh — pulil lase z glave, kajti umiral mu je jedini sin. In ko je ob svetem Vojtčhu vse kipelo v pomladnjem, čvrstem življenji, so se gospodu grofu oči unele od žalosti, ker je umrla gospa grorica, in ko se je žoltil na polji zlati klas in je žito vse dozorevalo, je kosa Moranina pokosila tudi steblo grofovemu življenju . . . A temu dogodku, ki ga je zaznaraenovala brž čas roka že zelo stara, je s pismom mnogo novejšim, vender še s švabskim to pripisano: „ V sega dobrega in zlega priče naj star še so zvonovi na čeških zvonikih. Kedar je sreča cvela našim prednikom v naj pol nej še m cvetu, so jim doneli zvonovi k svatbi. Ko so jih pokladalivgrobskrižem v desnici, na sebi z belo rohačo in na glavi zvencem t rnj e v i m , b uča 1 i so zvonovi: lahko noč! Ko so se prebudili, ko so si oči meli in se pogrebci zbodli ob trnje vencev, donela je iz stolpov ju trne a. Zopet smo v pomlađuje moči, v naj bu j nej še m c ve t u, povsod je zvežost, povsod krepost in zvonovi done v boj, in železnih cameljnov h rume nje kliče vsak stan, vsako starost in vsak rod!" (Dalje prih.) posebno gibanje, katero ima tem več pomena, ker si nekateri gospodje po pruso-židovski žurnalistiki hočejo ohraniti pozornost občinstva, kar se njim po dejanji do sedaj žalibog ni posrečilo. V Graški Tagespošti priobčil nam je zadnje dni znani denuncijant vest, da je v tukajšnji vojaški bolnici umrl podčastnik vsled tega, ker so mu baje zmaknili zob z neočiščenimi kleščami. Vojaškemu poveljništvu tako očitanje ni bilo po godu in Tage8pošta morala je preobčiti „poslano", ki je celo stvar pojasnilo in grozno denuncijacijo pokazalo. Vsakemu od nas bilo je jasno, da v tem slučaji gre za kruhek, in ravno to je žalostno, d*i se v akademičnih krogih kaj tacega godi in goditi sme. Na „poslano" dali so pa v Tagespošti odgovor naši zdravniki dr. Klainsasser, dr. Semetkovski, dr. Rack iu ranocelnik Pichler. Čudno je, da ti gospodje odgovor dajejo, ko neso vprašani in da s tem pogoditi pomagajo, kdo je denuncijacijo sprožil. Kakor smo se mej tem prepričali, ima naša garnizija dva polkovna zdravnika in celo postopanje od imenovanih poštenjakov obrača se le proti tema, ker baje nesta rojena Nemca in ker tudi bolnikom dobre svete dajeta, kadar ja prosijo. Prvo in drugo je imenovanim trn v peti. Mi si pa vender mislimo, da ti gospodje ne majo posebnega uzroka pritoževati se zaradi pomanjkanja posla v zdravniških zadevah. Velikonemec dr. Rack se pa mej slovenskimi kmeti pri svojem se-demindvajsetkrajcarskem „kšeftu" prav dobro počuti, dr. Semetkovski ima kot zdravnik južne železnice obilo opravil in dr. Kleinsusser se kot okrajni in 8odnijski zdravnik tudi ne bi smel pritoževati, da mu je dolg Čas. On po vsem političnem okraji ptujskem koze cepi, kar so v prejšnjih časih manjši padarji opravljali; on je domači zdravnik v tukajšnjem „Antikeuschheitspensionati", kjer se od slučaja do slučaja gotovo plačuje! Ptujslti okraj ima mnogo vina iu čestokrat se vsled tega primeri, da si pijanci črepinje razbijejo in človeške kože raztrgajo. Za ranocelce je tedaj vedno dovolj šivanja. Zakaj torej nepotrebno hujskanje, ako vsaki ima, kar mu sire. x-f-y. Iz Žuž<>»i|M-rka 12. februvaija. *) [Izv. dop ] Ker se nikdo aUrih in spretnih dopisovalcev ne gane, naj vsaj jaz povem, da ob gorenji Krki še nesmo izumrli, čeravno nam naši sosedje v nižavi ne privoščijo železnice, katero bodo pač komaj kdaj pričakali. Naše družbeno življenje se vzlic temu giblje in „Bralno društvo" spominja na cvet svojih prvih let. Stari iu mladi odborniki si prizadevajo, da so prirejajo zabave, s katerimi se krepita narodni čut in ponos. Po pripomoči novejega g. člana imamo v društvu vsako soboto streljanje s puško in kažejo se taki strelci mej nami, da bodejo pri „crni vojski" vsaj strelci prve vrste. Mlajši člani in naše krasotice pa se uče miloglasnih slovanskih pe-snij ter se je uspeh njih truda pokazal sijajno pri Vod nikovi veselici 6. t. m. Že nekaj let nesmo vodniku slovenskih pevcev kazali časti v posebni slavnosti, kakor zasluži ; društveniki, posebno pa g. predsednik in g. pevovodja smejo se toliko bolj ponašati na uspeh letošnje slavnosti. Če si tisti večer stopil v društvene prostore v hiši g. predsednika Fr. Pe-hanija st., prevzele so te neke svečauostne misli, kajti vse je bilo ozaljšano lepo in temu večeru primerno. V teh mislih nas je potrdil krepki moški zbor „Ilirija vstan l" kakor tudi iskreni govor g. podpredsednika o Vodniku in oživljeni Iliriji. Zatem zado-nelo je par rničnih mešanih zborov, kjer so se nežni glasi naših milih pevk kosali s krepkimi glasi vrlih pevcev. Toda naše grlice poskusile so se tudi same ter zapele so nam Ipavčevo „Kukovica" tako milo in popolno, da so jo morale ponavljati. Le tako dalje, ter čast Vam in g. pevovodju! Konečno smo imeli prvič tu priliko slišati izvrstni venček narodnih pesnij „rožeukravt, nagelj in rožmarin", tudi pri tem se ploskanje ni hotelo poleči. Ne smemo pozabiti še priprostega kmetskega dečka iz 4. tukajšnjega razreda. Gosp. nadučitelj priučil ga je Vodnikovo pesen „Zadovoljni Kranjc" tako dobro, da jo je deklamo-val na obče začudenje. Resni del se je zvršil, sedaj se je pričel ples, mladina se je sukala do ranega jutra, stareji pa smo pri peči rekli kako pošteno in radovali se z mladino. Ko smo se vračali domov bila je želja le ta, da se skoro v drugič snidemo; ta predpust težko več, ker je v tukajšnji župniji navada, da so *) Slučajno z.'.kasiijeno Op. ured. zadnji trije pustni dnevi stroge cerkvene molitve; ali je čas ravno pripraven, o tem se nečemo raz-govarjati. Upamo pa, da v postu zopet slišimo naše slavce in da se takrat tudi pomenimo, česa nam je tu v narodnem in gmotnem oziru še treba. ■z KreMiile 23. februvarja. [Izv. dop.] Dne 1. marca t. I. otvori se v Kresnicah nova pošta. Da se je osnoval ta urad, ki je v pravem pomenu besede krvava potreba tukajšnjemu ljudstvu — kajti dve uri daleč je do bližnje pošte do Litije, kamor je do sedaj prinašalo in po pošiljatve in liste zahajalo na poŠto — stekel si je osobito v prvej vrati velicib zaslug upokojeni ravnatelj, hišni posestnik in občinski svetnik Ljubljanski g. Fran Povše, ki se je istinito veliko potrudil, da se je dovolila imenovana pošta. Velike hvale dolžni smo nadalje državnemu in deželnemu poslancu, kanoniku K lunu, kije v to svrho storil potrebne korake pri trgovskem mini-sterstvu. Tudi okrajnemu glavarju Ltijskemu gosp. Grilu prizadeli smo truda in posla; temu gospodu zahvaliti se moramo še posebe na dobrotnosti, s katero je opisal, obrazložil, ter dokazal nujno potrebo poštnega urada za Kresnice. Prijetna dolžnost veže nas torej, da se imenovanim gospodom v imenu tukajšnjega prebivalstva javno zahvaljujemo za ves prizadeti trud. Domače stvari. — (Nemški pouk na ljudskih šolah kranjskih.) Pred kratkim izdani ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta do vseh c. kr. okrajnih šolskih svetov ukazuje, da ima biti odslej pouk v nemškem jeziku na vseh slovenskih tro-in čv eter o razrednih ljudskih šolah na Kranjskem, ol»lfgateii9 počenši od tretjega raz reda in je pouku nemškega jezika odmeriti po šest do sedem ur na teden. — (Naš listek.) V malo dneh bodo konec sedanjemu podlistku „Iz pozabljenih spominov". Po tem pa pride na vrsto „Mabel Vaughan", roman, ki ga je angleški spisala Marija S. Cummins, poslovi nil pa J. P—ski. Ker je M. Cummins slavna pisateljica, slovenski prevod pa tudi jako dober, nadejamo se, da bode ta obširni in lepi roman vsestransko ugajal. — (Osobne vesti.) Dr. Karol Rusa, okraj ni glavar v Kamniku, premeščen je v istej lastnosti v Logatec. Začasno vodstvo okrajnega glavarstva v Kamniku prevzame vladni tajnik Gottfried Fried-rieh. Novoimenovani okrajni glavar Ludovik marki Gozzani ostane kot tak v Radovljici. — (Umrl) je dne 22. t. ni. g. Martin Šli-bar, dekan na Vrhniki, vitez Fran J osipovega reda, duhovski svetnik iu član okrajnega šolskega sveta logaškega v GG. letu svoje dob i. It. I. P.! — (Umrl) je včeraj g. Robert B ur garel I, računski oficijal pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, v 37. letu. Burgarell bil je rodom Nemec, a bil je naši narodnosti pravičen in prijazen. Nekaj časa bil je pevovodja dramatičnemu društvu in prav uspešno vodil petje pri gledališčnih predstavah. Dlje časa bil je tudi organist v cerkvi Jezusovega srca in učitelj petja v Liehtenthuruovem zavodu. Cerkveni glasbenik priobčil je nekaj njegovih skladeb. Blag mu spomin! — (O atentatu) tata Diamanta na preiskovalnega sodnika, deželne sodnije svetnika gosp. L. Ravnikarja čujemo naslednje podrobnosti: Koje Diamant bil pripeljan pred preiskovalnega sodnika, velel je slednji slugi, naj ide po zapisnikarja. Sluga odide in bil je komaj sredi hodnika, kar zakriči Diamant „Gib mir mein Geld zurtlck, du...!u in napade svetnika Ravnikarja. Slednji obvaroval je toliko prisotnosti duha, da je z jedno roko pozvonil, z drugo pa napadevalca zgrabil za vrat. Dasi je g. svetnik Ravnikar še krepek mož, napeti je moral vender vse sile, da se je ubranil lopovu, zlasti, da mu je zabranil, da se ni mogel polastiti aktov, kar je bil Diamanta glavni namen. Ko je prihitela pomoč, so imeli Štirje možje opraviti, da bo Diamanta oblekli v prisilni jopič in ga uklenili. Uklenjen je Diamant izrekel željo, naj bi ga gosp. svetnik Ravnikar poljubil Da slednji tega ni storil, je ob sebi umevno. — (Nesrečno žganje.) Včeraj popoludne zbralo se je 5 fantov v gostilnici „pri Mokarji" na Ljubljanskem barji ter so s pijačo pust pokopavali. Ravno so hoteli oditi proti 3. uri popoludne domov, kar pride iz Ljubljane gospod, ki ima ondu svoja posestva in povabi finte še na pijačo. Plaval je že pijani petorici še štiri litre žganja, najboljšega, od katerega so tri litre izpili, četrtega pa pod mizo zlili. Ko so odšli iz gostiloice na prosto, popadali so takoj vsi nezavestni na tla. Tri so potem /i -vlekli v hišo, dva pa v hlev. Izmej teh dveh jg 20letni posestnikov sin Fran Vidmar v kratkem umrl, hlapca J. Trčka iz Lip pa je hitro poklicani zdravnik še rešil. Tudi drugi trije v hišo preneseni šnopsarji so okrevali, dasi so prestali strašne ho lečine. — (Kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v n^-deljo 2 7. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji pri M. D. v Polji. — (Za nagrobni spomenik Bo Žid aru Kaiču.) ki se bo postavil v Ljubljani, darovali so sledeči gg. rodoljubi: Rajšp F., oskrbnik na Ptuj i, 20 gld.; Žitek Jos., profesor v Ljubnem, Jurca And , veletržec na Ptuji, o. Hrtiš Benko, gvardijan, dr. Jurtela Fran, deželni poslanec, po 10 gld.; dr. Cucek, odvetnik, in Kunstek Luka, profesor, po 5 gld. ; Špindler A., c. kr. kancelist, 4 gld.; Gregorič A , tajnik, 3 gld. ; Neimenovani, dr. Ploj R., odvetnik, Modrinjak M., prost, Klobučar Ant., c. kr. pristav, Mihelič Jože, c kr. pristav, Lešnik M., c. kr. davk. pristav, Cilenšek M., profesor, Muršec M., trgovec, Pavlinič M., hišni posestnik, Romih Toni., učitelj, o. Stanko Prus, kaplan, o. Bonaventura Čižek, kaplan, po 2 gld.; Rotnar F., c. kr. pristav v Ribnici, Langerliolz J , c kr. pristav, Knop Iv., Neimenovani, Planinšek M., podjetnik, Kranjc Luka, c. kr. davk. pristav, Stanj ko 11., trgovec, Trstenjak R , župnik pri sv Marjeti, Sok Tone, veleposestnik pri sv. Marjeti, po 1 gld.; Brenčič Vek., odv. kand. na Ptuji, 3 gld. Vkup 114 gld. — (V Zadru) bil je, kakor čitamo v Tržaškem listu, v noči od 17. do 18. t. m. hud mraz. Termometer kazal je v mestu — 10° C, v Ben-kovci — 135° C, v Obrovci — 1G'2° C. Pristanišče pri sv. Roku bilo je zamrznjeno in čolni morali so led razbijati, da so mogli v mesto. Zuani »najstarejši ljudje" trdijo, da v Zadru že 30 let ni bilo tako hudega mraza. — (Iz Hercegovine) piše se Zu drskemu »Narodnemu listu": Pogostoma čitamo v časnikih, pa tudi v cenjenem „Nnrodnem listu", da je ta ali oni človek na svetu doživel 100 let in to se javlja kot redkost. Takih starih ljudi j je pri nas dosti. A živeti do 120 let tudi še hočejo. V okraji stolačkem zadela ji? ta čast v zadnji čas Gjura Matica in To-dora Bukovica. Pokojni Gjuro Matic živel je 120 let. Ni zgubil zob v vseh 120 letih, temveč mogel je pokazati, kako more jesti najtršo skorjo od kruha. L. 1855. pripovedovali so naši ljudje to gospodu kapetanu Vidieu, ki pa tega ni hotel verjeti. Da se prepriča, šel jo iz Stolca v vas Bjeloviči, kjer je Matic živel, in videl je takrat iu veroval. L. 187G. ko so se dvignili po Bosni in Hercegovini, vzel je tudi stari Gjuro puško, pa je varoval svojo hišo. In dokler je živel, imel jo pri sebi po jedno pištolo, druzega nič. Drug tak star človek bil je v Gorenjem Hrasnu, pisal se je Teodor Bukovič Doživel je 123 let, umrl pa 1*83. 1. In tako star hodil je iz Pobrdja v jedneni dnevu v Mostar. Ko bi kdo o tem dvomil, naj se oglasi po cenjenem „Narodnem listu", da mu povem imena prič z do-tičnimi dokazi. — (Razpisano) je mesto kancelista pri okr sodni i i v Kostanjevici. Prošnje do 24. marca t. 1. — Razpisana je služba druzega učitelja na dvoraz-rednici v Bohinjski Bistrici. IMača 400 gld. Prošnje do konca marca. — Nadalje je razpisana služba učitelja, ob jednern šolskega vodje, na jednorazred-nici v Lescah. Plača 400 gld., opravilna doklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do konca marca. Telegrami „Slovenskomu Narodu'-; Peterburg 24. februvarja. „Petersbur-ger-Herold trdi, da so poslednje vesti iz Pe-terburga, kako bi Rusija v slučaji nemško-francoske vojne postopala, sicer vse iz istega vira, a neosnovano. „Herold" konstatuje, da so razmere mej oficijalno Nemčijo in oficijalno Rusijo najsrčneje. Berolm 24. februvarja. 394 volitev gotovih. Mej temi je 197 pristaše\, 137 nasprotnikov septennata. Ožjih volitev doslej 60. Berolin 23. februvarja. Državni zbor sklican v 3. dan marca. Pariz '23. februvarja. Pevramonta, urednika časnika „Revancne", so zaprli. Pri hišni preiskavi zaplenili so več spisov. Vladi se je ta korak potreben zdel, ker je Pevramont s svojimi izjavami državo kompromitoval. Bruselj 28. februvarja. V tovarni Mar-chienes razletelo seje 90.000 kilogramov težko kolo in ubilo 7 delavcev, 55 pa težko ranilo, Rim 23. februvarja. V mestu Casale bil «il> G. uri 20 minut zjutraj močen, valovit, 10 sekund trajajoč potres, kmalu potem čutil se je nov sunek. V Aleksandriji čutili so tudi dva potresa. V mnogih drugih krajih bili so potresi, mnogo je mrtvih ir ranjenih in več hiš se je podrlo. — V Genovi je veliko hiš razpokanih, dimniki so se zrušili. V Savoni podrlo se več hiš in 11 osob je ubitih. Pre-plašenost splošna. Veliko prodajalnic zaprtih. Ustnica uredništva. GoBp J. R. v Ljubljani: I'roti nam naperjeno „Correspondenz der Redaction" v „Ljubljančanki" smo čitali, a ne zdi se nam vredno, da lii kot odgovor tiskali Va3 sicer stvarni, toda veliko predolgi spis. O „Baucrnballu" je sodba že gotova in dobro vemo, da se nekateri narodnjaki, ki so ae vrtili pod g. KODiga zastavo, že kesajo. Stavek „Die Human tat kennt keine Nationalitiit" je prazna fraza, kakerfinih imajo nekateri ljudje vedno dovolj na jeziku. V dejanji je seveda vse drugače. Kolikokrat se je na narodni strani že za dobrodelne namene nabiralo, a nikdar se Se ni udeležila nasprotna stranka! In ako se nabira za neruske glumače, zakaj se ob jednem ne misli tudi na jednako prizadete člane dramatičnega društva? Menda zato ne, ker so Slovenci. — Da je „Bauernball" imel dobrodelen smoter, je pravo za pravo humbug, kajti agitacija za „kmetski ples" se je žo davno prej začela, nego je g'edališče pogorelo Aranžerji pa so po nezgodi priliko porabili in napravili „aus der Noth eine Tugend". V tem tiči vsa veleduSnost. Trpotcev Izvleček t. apuo-železom, zanesljiv, upliven in 20 let pre- / • skufien proti »ušici, plueniet, kataru, kašlju in \'u J pomanjkanju krvi. — Cena gld. 1.10. — Fran-jjgjj ciNkuHovM lekarua na l)nna|i, V., Hunds-thurmerstrasse št. 113, lekarna Ub. pl. Trnkocsjr v Ljubljani in v največ lekarnah. (855—5) TufCl: 28. februvarja. Pri Nlvnm Ullmann, Kellmann z Dunaja. — Kol-linar iz Prage. — Htirman z Dunaja. Pri n«iU'»! Ernst z Dunaja. — Antoni z Gradca.— — Slibar iz Maribora. — Werninghaus z Dunaja. — Erath iz Rudolfovega. Meteorologično poročilo. i ju 1 Stanje S Cas °P.»- barometra a j zovanja j 1 1 Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. £ 7. zjutraj 742-32 mm. «2 i 2. pop. 1743 14 mm. so 9. zvečer 744-54 mm. — 7 4' C 3 6 C — 26 C brezv. si. zah. si. zah. megla jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura — 2-P, za 2 0° pod normah)m. 3Z>-CLXia,jsl2:£i "borza, dne 24. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 79-— — gld. 7885 Srebrna renta..... „ 8015 — „ 8016 Zlate renta...... „ 109-85 — „ 109*40 5°/c marčna renta . . „ 9685 — „ 9690 Akcije narodno banke . . „ 849-— — „ ?49-— Kreditne akcije .... „ 278-— — „ 27560 London .... „ 128-10 — n 128 — Srebro....... „-- — „ --- Napol. . „ 10 10 — „ 10 11 c. kr. cekini „ 6-01 — „ 6 01 Nemške marke „ 62 70 — „ «270 4°/0 državne srečke i-. 1. 1854 250 gld. 126 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld, 167 „ 75 „ Ogerska zlatu renta 49/? . 97 „ 85 , Ogerska papirna renta 6n/0 . . 87 . 50 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 50 „ Dunava reg. srećke 5°/0 100 gld 113 „ 50 „ Zemlj obč. avatr. 4Vi°/o z'ttti zast. listi 125 „ 60 „ Prior, oblig. Elizaoetinu zapad, železnice „ — Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice 99 „ 80 „ Kreditno srečke 100 g 174 „ 50 „ Rudolfove srečke 10 „ 18 „ - „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 105 „50 „ Tj ummway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 208 ,, 75 „ Zahvala. Ob priliki, ko je 11. februvarja r. I goreti pričelo v mojem mlinu v Domžalah, so prostovoljna pozama braniba v Domžalah pod vodstvom nje poveljnika gosp. župana Ja nežira in gospodje fabrikantje v Domžalah, na čelu njim gosp. Ladstiitter, pridi i pri jako it.-ugodnih razu «rah tako hitro na pozoriSče in tam delali z res občudovanju \ redno vztrajnostjo, da so mi obvarovali največji del mojega imetka, za kar izrekam vBem najprisrčnejšo in to popclm-m zasluženo zahvalo. V Ljubljani, dne 18. februvarja 1*87. (120) Josip 3Cia.*žstr- Razglas. Ker so v koledarjih za 1887. leto napačni dnevi zaznamovani za letne in živinske sejme v Dobovi, okraj Brežice, na Štajerskem, naznanjamo s tem, da so v Dobovi letni in Živinski Ncjmi nastopne dni: Dne 31. januvarja vsakega leta, a 26. marca „ „ „ 25. aprila „ „ i 15. julija „ „ „ 15. septembra „ „ „ 9. decembra „ „ Ako bi bila dotični dan nedelja ali praznik, je sejm v prvi sledeči delavnik. Županstvo v Velikem Obrezi, dne 3. februvarja 1887. (122—1) Župan: Andrej Kreačic. Y „Narodni Tiskarni" ¥ Ljubljani prodajajo Jurčičev« zbrani spisi po znižani eeni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janifar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali trtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. (Jolida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Koz lovska sodba v Višnji Gori. Lepa po v os? iz stare zgodovine 4. zvozok: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Clrad Hoji nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošter.ski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilprt. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. (.Mladika", 1868.) — II. Moč in pravica. („Zvon", 1870.) — III. Telečja pečenka. Oiiraz iz našega mestnega življenja. • „Slovenski Narod", 1872.) — IV Bojim 'se te. Zgodovinska povest. („Zvon", 1876.) — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. („Slovenske večernice", XXXV. zvezek, 1880.) — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. (Koledar „Družbe sv. Moho ja", 1880.) — VIL Orta iz življenja političnega agitatorja. („Slovenski Narod-, 1868.) Št. 2060. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (17—S) „NARODNI TISKARNI" v ULijTaToljeinI, Kongresni trg, Gledališka stolba. Ustanova. (84-3) Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo, znašajočo 100 gld , katero je mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne poroke Njih Veličanstev osnoval 1879 leta. Pravico do te ustanove imajo štirje ubogi učenci obrtne šole, ki so lepega obnašanja. Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali, uložiti je «lo 1©. marca 1887 potom Šolskega ravnateljstva. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 1. februvarja 1887. Br 37. Natečaj. (100—3) Služba okrajnega komunalnega zdravnika s sedežem v Mozir^kem trgu gornjegradskega okraja na spodnjem Štajerskem bo za oddati od 1. aprila t. 1. Nagrade dobi na leto od okraja vzajemno z Mozirsko občino 400 gld. a. v. Stroške za lečenje ubogih okraj posebej plačuje. Privatna praksa je obširna. Znanje slovenščine ali jednega drugega jugo« slovanskih jezikov se zahteva. Prošnje s krstnim in domovinskim listom ter z dokazi sedanje zdravniške prakse naj se tukaj ulože skrajno do 30. marca t. I. Od okrajnega odbora v Gornjem gradu, dne 1. februvarja 1887. Okraja načelnik: Anton Gorlčar. *j£ Cvet zoper trganje (Gicht) po «lr. Mulinu a SO kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po ndih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku ____'je nepresegljiv in hitro ter radikalno £d]uf)marf>. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (749—20) I jj hAiai ni\iiO