OMNES UNUM 19 5 5 ŠT. 4-5 (TODOS UNO) GLASILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU KAZALO Škof Gregorij Rožmar.: škof svojim duhovnikom v stiski.................... 97 Jože Jurak: V šoli presvete Evharistije..................................... 98 Ignacij Lenček: Nekateri problemi teološkega študija........................ 100 Alojzij Košmerij: Svetle luči na raši duhovniški poti....................... 112 Filip Žakelj: Posvetovanje Škotov Latinske Amerike.......................... 117 Pot do miru . ................................................................ 126 Osebna svetost duhovnikova ................................................... 126 Zdravko Reven, Belgija, žosizem v Belgiji................................... 127 Aniton Vukšinič, Kanada, Bog, človek, stvarstvo............................. 130 A. Merkun, U. S. A., Vzhodne knjižnice.............................. 135 Novice od povsod............................................................ 136 Po katoliškem svetu .......................................................... 144 Glede vseh upravnih zadev in poravnave naročnine se obračajte naravnost na upravo: Rev. Stanko Škrbe, Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina, ali pa na sledeče sobrate poverjenike: Kanada: Rev. Tone Vukšinič, 626 Glenhohne Ave, Toronto 10. U. S. A.: Rev. Karel Pečovnik, St. Pctr’s Church, Dumont, , Minnesota. Italija: Rev. Tone Irkra, Chiesa del S. Nome di Maria, Foro Tra-iano 89, Roma. Trst: Rrv. Jože Jamnik, Via Nazionale 89, Marianum, Opčine, Trieste. . Goric:: Mor.s. dr. Franc Močnik, Via Don Bosco 3, Gorizia. Avstrija: Rev. Vinko Zaletel, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. Ostala Evropa: Rev. Zdravko Reven, 17, rue Charles Dupret, Charloroi, Belgique. Čile: Rev. Ludvik Ciglar, Capellan, Časa Central, Maipo (Buin), Chile. Naročnina: Za Argentino in Čile 40 argentinskih pesov. Za U. S. A. 2 50 dohrja. Za vse ostale dežele vrednost zamenjave 2.50 do’arja. Kdor ž?!i, more poravnati naročnino z mašnimi štipendiji. To velja zlasti za Evropo. Opraviti je treba tri sv. maše. Naj nihče ne opravi maš prej dokler mu ni sporočeno, da so nameni zanj že določeni. Za večino je sporočeno že v tej številki, za stale po bomo sporočili drugič. Uprava OMNES IIN Ul« GLASILO SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ZAMEJSTVU leto ii 1955 ŠTEV. 4-5 V Škof svojim duhovnikom v stiski Pravkar sem po vrnitvi iz Lemonta — ameriških Brezij — prebral zadnjo številko „OznaniIa“ in tam našel opombo, da imate prihodnjo sredo duhovniški sestanek. Pa hitim, morda dobite te vrstice še pravočasno. Saj dan za dnem mislim na vas vse, pri vsakem mementu, pri brevirju, Pri jutranji in večerni molitvi, ko pošiljam blagoslov predvsem tudi duhovnikom, Pa vendar .spregledam na koledarju — skoraj redno — kdaj je zadnja sreda, v mesecu (V Argentini imamo vsako zadnjo sredo v mesecu duhovniški sestanek), zato se tako redko oglašam na naslov vseh slovenskih duhovnikov tam doli pri vas. Najiskrenejše vse pozdravljam in blagoslavljam. Zopet preživljate negotove čase — pa je tako: na svetu mi kraja, kjer bi mogli imeti trajen mir. In ga tudi jHe bo. Jezus je napovedal svoji Cerkvi in apostolom preganjanje — in smo ga vsi deležni. Živimo ravno v dobi množičnega preganjanja. Bog nas in naše zanamce pripravlja na posebne naloge, ki jih danes še ne vidimo, Alij bo rdeča metla pometla vse laži-krščanstvo, vse novo-poganstvo in izruvala vse krive vere, da bo tako »prazna" njiva pripravljena sprejeti seme evangelija? Tedaj bo sicer sejalcev morda malo in bodo morali biti zelo marljivi, da bodo pravočasno vse pripravljene njive posejali s pomočjo laikov, ki bodo prekaljeni prišli skozi vihar v novo dobo. Na vsak način je naša »današnja" naloga, da ostanemo zvesti, vztraja-jamo in se Križanega še trdneje oprimemo. Z Jezusom! Vedno in povsod! Če bi zopet padli v razmere, da bi niti maševati ne mogli, se bomo pa izvenzakramen-talno tem bolj držali Jezusa in ga prosili za potrebne »izredno" močne milo.s.ti, ki jih bomo tedaj potrebovali. Za zdaj pa: »Zadostuje dnevu lastna težava," kakor je Gospod rekel. Ta dan storim vse, prenesem in pretrpim vse, za bodoče me ne skrbi. Ne nalagam si težav prihodnjih dni k tem, ki jih danes nosim, vse skupaj bi bile pretežke. Vsak dan sproti lažje zmorem. In Jezus ima vsak dan pripravljene vse tiste milosti, ki jih ta dan potrebujem. Če bo jutri breme težje, bodo tudi milosti moč-) nejiše. Te vere in tega upanja ne smemo izgubiti. No, saj izgubimo je ne, le nekako v ozadje stopi. Pred očmi in na živcih imamo pač težavo, ki nas ravno tlači. Zatrt pa si moramo ,ymeditando“ take resnice poklicati v spomin. Še enkrat: pozdrave vsem skupaj in vsakemu posebej Vse dobro v Gospodu! + Gregorij Rožman (Pismo, ki ga je napisal naš prevzvišeni škof svojim duhovnikom v Argentini. Nosi datum 25. avgusta letošnjega leta, ko je bilo tu preganjanje Cerkve na višku.) ’V šoli presvete Evharistije ^ Jože Jurak, Argentina Veličina katoliškega duhovnika je ravno v njegovem intimnem odnosu da evharističnega Boga. Ipsum vides, ipsum tanges, bi mogli ponoviti s sv. Janezom Krizostomom. Toda prav ta izredna odlika nas sili, da tudi mi damo Kristusu vse sile na razpolago, da ga posnemamo v njegovem življenju in delu. Imitamini, quod tractaitis, poziva rimski pontifikal mlade dijakone, ko sprejemajo nase čast duhovništva. Nedvomno je tabernakelj tista šola, kjer Jezus neprestano daje svojini duhovnikom zgled, kako naj bo njihovo življenje. „Učenik je tukaj in te kliče," bi lahko ponavljali z Martinimi besedami. In kot njena sestra Marija bi morali pogosto sesti k nogam evharističnega Boga in prisluhniti njegovim besedam. Ubi Deus magister est, quam cito discibur, quod docetur, pravi papež sv. Leon Veliki. Im medio Ecclesiae aperuit os suum, med nami ima Gospod svojo evharistično stolico. Gdzovimo se njegovemu klicu: Veniti filii, docebo vos, in prisluhnimo nauku, ki ga oznanja iz tabernaklja. Prvo, kar nam Gospod želi povedati, je, da smo iskreno ponižni. V presveti Evharistiji je Kristus izničil sam sebe do skrajnosti. Ne samo svoje božanstvo, itemveč celo svojo človeško naravo je skril pod borni podobi iktruha in vina. Tega izničenega Jezusa držimo vsak dan pri sv. maši v svojih rokah. Discite a me, nam govori tiho božji Sin. Jezusovo ponižanje v sv. Režnjem* Telesu nas opozarja, naj zatremo v sebi željo po razkazovanju, uveljavljanju, po časteh in občudovanju. Jezusova skromnost nas vabi, da zapremo svoja ušesa prišepetavanju hudiča, M nam dokazuje, da smo premalo upoštevani in vse preveč zapostavljeni. Zato: Ama nesciri et pro nihilo reputari. Močno v zvezi s ponižnostjo je pokorščina. To je krepost,, ki dela težave vsakomur, duhovniku pa še posebej, saj je po poklicu nekako navajen, da ukazuje. Koliko se glede pokorščine lahko naučimo od evharističnega Gospod|n! Slepo Uboga duhovnika. Zadostujejo njegove posvetilne besede in že je na oltarju. Ni važno zanj, ali duhovnik živi v milosti božji ali ine. Kristus pride vedno. Pa se spomnimo nase! Kako radi godrnjamo čez odloke predstojnikov, kako pogosto rušimo njih avtoriteto, in to ne le v duhovniški družbi, temveč celo pred laiki. Tretji predmet, ki ga Jezus uči v evharistični šoli, je revščina. On, ki si jo s svojo smrtjo na križu tudi kot človek osvojil vse bogastvo zemlje, vztraja med nami revno oblečen pod podobama kruha in vina. Sam nima ničesar. Zadovoljen je z okrasom, ki mu ga poklanjajo ljubeča srca. In kjer teh ni, tam živi sredi umazanih mašnih prtov, na pot razpadlih tabernakljev, ob ugasli večni lučki. ZareS» Jezus, palter paupemm! Opozarja nas, svoje duhovnike, naj se ne navezujemo ma zemeljske dobrine. Duh uboštva mora biti in ostati duh duhovnikov. Duhovnikovo bogastvo naj ne bo v denarju, dragoceni opravi in razkošni obleki, temveč kot pravi sv. Gregor Veliki: Divitiae nostrae sunit pudicitia, pietas, humilitas, mansuetudo. Solae divitiae... verae sunt, quae nos divites virtutibus fačiumt. Pojdimo še dalje v evharistični šoli! Vsa evharistija je mogočen poziv k zatajevanje samega sebe. Sami čutimo: Pomehkužen duhovnik, nasladi predan. fazne perfume razširjajoč, stanovanje polno udobnosti, ali ni živo inasprotje Jezusove skromnosti, ki jo razodeva evharistična skrivnost? Pod poglavje o zatajevanju samega sebe spada tudi beseda o potrpežljivosti. Jezus v oltarnem Zakramentu jo ima v neskončni meri. Kolikokrat je že doživel sramoto božjeropnega obhajila, kolikokrat je bil že izgnan iz svojih cerkva, kolikokrat je doživel izbruhe satanskega sovraštva ljudi, ki so na svetih podobah ohladili svoj bes do vsega, kar je božjega. Pa se spomnimo, koliko potrpežljivosti mora imeti Gospod tudi z nami. Saj smo tolikokrat vse prej kot zbrani in vse prej kot spoštljivi do te največje skrivnosti naše vere. Ob tej čudoviti potrpežljivosti si skušajmo nabrati moči, kadar nas zgrabi želja, da bi vse pustili in se predali malodušnosti. Res je, neuspehe doživljamo v lastnem duhovnem življenju, verniki so dostikrat nehvaležni in neuvidevni, v delu za dulše se grmadijo porazi, toda kaj je Ito v primeri s tem, kar mora prestati Jezus, moij Gospod! Sv. Ambrozij je lepo zapisali: „Haec igitur prima virtus, ut non frangaris adversis non cxtol!aris secundis.“ Vslakega duhovnika v večji ali manjša meri zadene tudi borba proti lastnemu mesu. Ne pozabimo, da je Evharistija tisita čudovita šola, kjer se oblikujejo čiste duše. Pri oltarju naša čuftnost navadno uitihne, skušnjave se poležejo, duša zahrepeni po čistem zraku. Vse na oltarju izžareva čistost: bela hostija, sveče iz voska, snažni prti, vino iz prave trte. Duhovnik, ki redno kleči pred Najsvtitejšim, ne bo zlepa postal žrtev svojih nizkih strasti. In če bi se mu ta nesreča) tudi kdaj primerila, njegovo prisiično razmerje do sv. Evharistije ga bo še isti dan spet privedlo do milosti božje. Tako smo prišli v evharistični šoli do najbolj dragocene kreposti, ki jo Jezus oznanja: /do ljubezni. Že sama ustanovitev najsvetejšega Zakramenta je stalen dokaz za Jezusovo ljubezen nasproti nam. In nadaljevanje Jezusovega bivanja in dnevno obnavljanje Jezusove daritve pri sv. maši je mov dokaz za Kristusovo ljubezen. —■* Tudi mi duhovniki smo klicani k ljubezni — do Boga in do ■duš. Sv. Janez pove, kaklšna naj bo ta ljubezen. Non verbo, sed opere. Verniki motajo odkriti v mas Kristusovo ljubezen, Kristusovo sočutje, Kristusovo dobroto. Tisoč devet sto let že evharistični Jezus uči iz tabernaklja svoje duhovnike, kako naj živijo. Navajeni videti v presv. Evharistiji le daritev in zdravilo našim dušam pohabljamo, da je tudi visoka šoda duhovniških kreposti, kot so ponižnost, pokorščina, revščina, zatajevanje, potrpežljivost, čistos* in ljubezen. Prisluhnimo vsak dan glasu evharističnega Kralja, ki nam govori: „Exemplum dedi vobis ut quaemadmodum ego feci vobis, ita et vos facialtis" (Jn 12, 15). KONZORCIJ, UREDNIŠTVO IN UPRAVA ŽELE VSEM SLOVENSKIM DUHOVNIKOM PO SVETU BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER MILOSTI POLNO NOVO LETO! LAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA 4AAAaaaaaaaaaaaaiaaaa. Nekateri problemi teološkega študija (Ob desetletnici slovenske teološke fakultete v tujini) (Ignacij Lenček, Adrogue) Vdaka pomembnejša obletnica je — ali naj bi vsaj bila — nek mejnik. Za hip se človek zaustavi in se ozira inazaj in naprej. Takšni pogledi niso nekaj zgolj romantičnega, nekaj deklamatorno-slovestnostnega, še manj kaj, kar bi izražalo neko samozavestno in samozadovoljno zadoščenje, marveč so resna dolžnost mislečega in pod težo odgovornosti trpečega človeka. Posebno danes, ko se znova in bolj živo zavedamo problematičnosti, pomanjkljivosti, ogroženosti in časovnosti vsega zgolj človeškega, so takšni odkriti in iskreni pogledi resnična potreba. Na dnu gre za vprašanje: ali smo uresničevali smisel svojega dela ali ne. Če ne, zakaj ne? V čem ne? Od tu se potem odpira pogled naprej. Čim važnejše je delo, o katerem se tako sprašujemo, tem bolj pereče in nujno je takšno vprašanje. Naša slovenska teološka fakulteta v zamejstvu stoji na zaključku svojega desetletnega prizadevanja. Deset delt ni pravzaprav nič, a za našo fakulteto velikjo. Gleda nazaj in naprej. Zunanji okvir njenega dela je bil podan drugje.1 Kdor ob onem kratkem poročilu malo pomisli in se zainteresirano vživi vanj, bo mogel z lahkoto sklepati tudi na notranje težave, pomanjkljivosti in nedostatke, ki o njih iz umljivih — in manj umljivih — razlogov ni umestno javno1 razpravljati, ki pa vendar silijo k razmišljanju... O uspehih, oziroma neuspehih fakultetnega dela ne morem govoriti. Najprej za to presojo kot prizadeti nisem najbolj primeren in upravičen. Dalje je resna in utemeljena sodba zaradi časovne bližine komaj že mogoča. Vedno pa bo težka, ker bo treba upoštevati edinstvene, od nas neodvisne tvarne in duhovne okoliščine, ki se je v njih fakulteta rodila, se borila, je romala in se trudila. Nadalje si je treba tudi resno zastaviti vprašanje, kaj je pravzaprav treba knjižiti kot uspeh in kaj kot neuspeh; odvisno je od mere in stopnje zahtevnosti, ki jo stavljata na fakulteto Cerkev in čas. Končno tudi ni lhko dognati, kaj gre na račun fakultete in kaj na račun drugih faktorjev, pla naj bodo to pozitivne ali negativne postavke. Rad pa bi ob tej priliki svojim duhovskim tovarišem kratko nakazal nekaj — nikakor ne vseh — zares perečih in bolečih problemov teološkega študija. So problemi, ki jih vedno bolj čutimo in ki se o njih vedno pogosteje in odkriteje razpravlja in piše. Povečini zadevajo katoliške teološke fakultete sploh, .nekateri še posebej našo. Zavedati se jih je treba in Razmišljati o njih, da bo naše prizadevanje koristnejše in uspešnejše, z drugo besedo: da bo naša fakulteta v bodoče bolje spoznavala in primerneje vršila svojo konkretno nalogo. Skušal bom le nakazati nekaj teh problemov, ne pa jih podrobno razvijati ali jih celo reševati. O vsakem bi bila potrebna posebna temeljita razprava. Tudi bi bilo treba posebej preučiti, koliko zadevajo ti problemi poedine teološke discipline. Za moralno teologijo bom poročal v posebni razpravi. Vsekako pa je do 1 Priloga ..Duhovnega življenja", Buenos Aires, december 1955. neke vsaj relativno zaključne rešitve in do praktične preureditve teološkega študija še dolga, gotovo predolga pot. »Uredba o katoliški bogoslovni fakulteti v Zagrebu in Ljubljani" iz |leta 1936 (ki že upošteva apostolsko konstitucijo Deus scientiarum Dominus iz leta 1931) takole označuje nalogo fakultete: »Naloga katoliške bogoslovne fakultete je: a) da daje katoliškim slušateljem bogoslovno izobrazbo in usposobljenost za službo duhovniškega poklica; b) da jih uvaja v spoznavanje virov; pouči o znanstvenem raziskovanju in delu iter jih usposobi za učiteljski poklic; c) da bogoslovne nauke čim bolj goji in pospešuje." 2 Na te tri točke bom skušal nanizati nekaj vprašanj in misli. I. Za svojo prvo nalogo si stavlja naša teološka fakulteta »bogoslovno izobrazbo in usposobljenost za službo duhovniškega poklica". Ker jo omenja na prvem mestu, jo ima morda tudi za najvažnejšo. Jn po pravici, ker velika večina njenih slušateljev deluje pozneje neposredno v dušnem pastirstvu. Zato se morajo teološko izobraževati pod dušnopastirskim vidikom. Študij naj bi bil torej bistveno in v celoti (ne le pastoralka, katehetika etc.) v to bodoče delo/ usmerjen. Imeti bi ga morali pred očmi učbeniki, profesorji v razlagah in slušatelji pri študiju. Ni se zanašati na poznejšo »praktičnejšo" izobrazbo, ker osnovne teološke izobrazbe nikoli ni mogoče preusmeriti, ker mora biti duhovnik že v začetku temeljito usposobljen za svoje delo in ker kaže splošna skušnja, da pozneje za temeljit osnoven študij ni časa, pa tudi pogosto volje ne. Povrh tega ima vesten duhovnik že tako preveč opravka s študijem, ki ga zahtevajo njegove konkretne naloge, specializacija (mladina, delavstvo, izobraženci itd.), srečanja z ljudmi in njihovimi problemi in podobno, kur že suponira temeljito osnovno znanje teologije pod dušnopastirskim vidikom. Tako se nam stavlja prvo vprašanje: ali teologija, kakor se poučuje danes na fakulteti, posreduje takšno znanje, kakor ga zahteva 4anes dušnopastirsko prizadevanje in delo? Do istega vprašanja pridemo tudi po drugi poti. Ta prvenstvena naloga fakultete kaže še drugo važno resnico: za uspešno praktično duhovnikovo delo je potrebna temeljita, celo fakultetna teološka izobrazba, seveda pod dušnopastirskim vidikom. Velika in usodna zmota je podcenjevati teoretično spekulativno izobrazbo in poudarjati le to, kar je neposredno koristno za prakiso in le navajanje na praktično delo. Nikjer morda ni tako nevarna takšna ločitev globlje teorije od prakse kot v duhovniški izobrazbi in duhovniškem delu. Praksa je uporaba teorije in kjer te ni, nima duhovnik kaj uporabljati ali pa uporablja svojo modrost namesto teološke, svojo besedo namesto božje, svoje rešitve namesto zanesljive sodbe Cerkve. Praksa Postane prazna, brez bogastva vsebine, in je v nevarnosti, da zaide. — Gotovo je resnično, da ima v bogoslovski vzgoji teološka izobrazba drugotno važnost za še važnejšo duhovno-ascetično formacijo. A s tem važnost, ki jo ima teološki študij, ni nič zmanjšana, le notranja vzgoja je upravičeno bolj poudarjena. Sicer se mi pa zdi, da ne gre obojega preveč ločevati. Tudi duhovna vzgoja naj bi slonela na globlje 2 Teološka fakulteta, Ljubljana 1938, str. 6. dojetih in vsebinsko bolj življenjsko spoznanih teoloških resnicah. Tem globlja bo, čim globlje bo kdo prodiral vanje. — Sicer so vzgledi, ki kažejo, da more kdo absolutno postati izboren in vzoren dušni pastir, čeprav zna le bore malo ali nič teologije. Nekateri se kaj radi skflicujejo na sv. Janeza Vianeya in na sv. Jožefa Cupertino. A pomisliti je treba, da sta bila le izredno redki izjemi in pa — kar je več —, da sta bila — svetnika. Bolje bi bilo misliti na druge, resnično vse bolj številne primere, ki kažejo, koliko duhovnikov je s svojim delom več ali manj propadlo prav zaradi neznanja ali preveč površnega znanja teologije. — Tudi, če beremo iv Hoji za Kristusom: „Opto magis sentire compunctionem, quam scire eius definitionem" (I. 1, 7), ali: »Kaj ti pomaga učeno razpravljati o sv. Trojici, ako pa nimaš pobožnosti, brez katere ne moreš ugajati sv. Trojici" (I. 1( 9), je to umeti le tako, da znanje brez notranje svetosti ne zadostuje in ne koristi, ne pa, da ini potrebno. Sicer pa so ti stavki umljivi le iz časa, v katerem je autor živel; bila je „zlata doba teološkega dlakocepstva".3 O važnosti zares solidne in globlje spekulativne teološke izobrazbe bi se moglo marsikaj povedati. Posebno izrazita je v današnjem času. Že za osebno notranje duhovnikovo življenje, še bolj pa za njegovo, delo. To čuti in doživlja, kdor dušnopastirstvo prav pojmuje, resno jemlje in ve sitno kontrolira. Je dokaj znakov, ki kažejo škodo premajhne in površne izobrazbe. Eden najbolj usodnih se mi zdi duhovnikova notranja netrdnost in negotovost, nekak občutek manjvrednosti, zaradi katerega se, včasih podzavestno, izogiblje resnejših religioznih razgovorov z laiki, predvsem z izobraženimi; ti tožijo, kako težko je najti duhovnika, ki bi se sptjščal v versko-moralne probleme, ki jih mučijo. Boji se težjih vprašanj, ker jim ni kos. Zanj obšito ji tako nevarnost, da se bo izogibali tistih, k)i ga najbolj potrebujejo, in se posvečal izključno njim, ki so tako ..preprosti", da nimajo problemov, ali jih imajo — kdo jih danes nima! —, pa mu jih prikrivajo oziroma se boje govoriti o njih. Pride celo do zgrešenega mnenja, da so „dobri verniki" le tisti, ki nimajo nobenih Itežav! še manj seveda gre na pot reševat neverne ali malo-verne, kjer je treba zares prepričevalnega, živega in temeljitega znanja. 'Iz istega razloga se tudi dogaja, da se duhovnik omejuje vse bolj in a delitev zakramentov in na liturgična opravila sploh. Za to nima pravice. Za vsakega velja: ,.Pojdite in učite!" Nova Zaveza ne pozna razlikovanja med »duhovniki" in »pismouki"; duhovnik mora biti oboje obenem.4 Ni samo »delivec skrivnosti", a že kot tak mora vedeti, kaj so in kaj pomenijo, marveč tudi glasnik resnice. Veliko tožimo nad premajhno versko izobrazbo laikov, premalo pa se zavedamo, da niso le oni krivi... — Druga škodljiva posledica površne in pomanjkljive teološke izobrazbe se kaže pogosto v pridigah. Velik del pridig je po vsebini dogmatično obupno praznih, brez globine. Redke so dogmatične pridige, a še te so brez globlje vsebine, ki naj bi na preprost način razložile smisel in življenjski pomen resnice za človeka, kakršen danes živi. Moralne pridige so pogosto grobo moraliziranje, grmenje zoper grehe in grožnje, s pogubljenjem, ne grade pa pozitivno, ne utemeljujejo, ne prepričujejo. Moralka je nauk o krščanskem živlenju, o krščanskem človeku. Podobo krščanskega človeka pridige zelo redko prepričljivo oznanjajo; Imialo govore o krepostih, vsaj ne o vseh in najvažnejših. Po sv. Tomažu je za življenje najvažnejša krepost razumnost. Kdo govori o njej ? Kdo govori zares teološko o krščanskem upanju, o hvaležnosti, o skromnosti, o veri etc. ? Treba je 3 M. Pfliegler, Priesterliche Existenz, Innsbruck 1952, 73. 4 Fliegler, o. c. 71. kazati ideal, smer, pota. Od samih prepovedi človek ne more živeti, ne glede na psihološke učinke, ki jih takšne pridige rode. — Prav na vseh področjih duhovniškega delovanja (v spovednici, v KA, v verskih in katoliških društvih etc.) je odločilnega pomena času primerna stopnja, globina izobrazbe. „Moč duhovnikov {in z njimi Cerkve) pri osvajanju in obrambi je v njihovi (teološki izobrazbi."6 Td prepričanje postaja vedno bolj splošno. Posebno zares vneti, za sodobne Pastoralne probleme odprti duhovniki čutijo potrebo globljega teološkega znanja. Zakaj ga navadno iščejo povsod drugod prej kot v teoloških učbenikih? Nimajo upanja, da bi ga v njih našli? So razočarani nad njimi, Čul sem v Evropi tožbe, da so bogoslovci malo zavzeti za šolsko teologijo in segajo raje po drugih sodobnih delih, ki obravnavajo teološka in religiozna vprašanja. Ne moremo reči, da se ne ki zanimali za teologijo, a šolska se jim zdi preveč neživljenjska. Imajo (morda vsaj deloma prav ? Ljubezen do duhovniškega poklica vključuje gotovo ljubezen do teologije, ki je bistvena vsebina poklica. Ali je današnja teologija takšna, da more kuditi to ljubezen, zanimanje, notranjo zavzetost? Tako smo spet pri onem prvem 'vprašanju. Torej: ali je današnja teologija, kakor se poučuje na fakultetah, takšna da res daje »bogoslovno izobrazbo in usposobljenost" za sodobno službo duhovniškega Poklica? Mnogi menijo, da ne, ali vsaj ne v zadostni meri. Zakaj ne? 1. Najprej pravijo, da je preveč ..znanstvena" in premalo »dušnopastirska". Tu je treba pojasnila, da ne bo zmede. Razlikovanje med ..znanstveno" in »dušnopastirsko" teologijo je treba prav umeti. Ne tako, kakor da dušnopastirska ne bi bila znanstvena, a na drug način. Razliko utemeljuje .namen, ne pa bolj ali manj znanstvena metoda; saj naj je tudi dušnopastirska teologija res teologija, t. j. znanost. Ta ima namen dati znanstveno podlago za dušnopastirsko delo, »znanstvena" pa za teološko znanost kot tako; prva hoče temeljito izoblikovati dušnega pastirja, druga teologa-znanstvenika. Dalje ni razlika v tem, da bi bila »znanstvena" teologija teoretično-spekulativna, dušnopastirska pa praktična v smislu neposredne Porabnosti, tako da bi se nekako krila z materialno katehetiko in homiletiko in Podajala nekako več ali manj izdelane pridige, kateheze, kazuse itd. Tudi velja: »Naši šolski učbeniki niso zato tako malo živahni, malo porabni za oznanjevanje in pričevanje, ker podajajo preveč sholastične in znanstvene teologije, marveč ker tega premalo nudijo...6 Prav tako ne postane »znanstvena" teologija že s tem dušnopastirska, da se dosedanjim tezam dodajo „prak|tični korolariji" kot nekak nameček, še manj tako, da se »znanstvena teologija" primitivizira, poenostavi, skrajša.7 Takšno krpanje teologije ne preusmeri. Teologija je oz. postane dušnopastirska, kadar si iskreno in pogumno zastavi ta smoter: izobraziti dušne pastirje (ne znanstvenikov) in vseskozi resno zlasleduje ta smoter, dosledno in brez strahu svoje deilo po njem usmerja in pre-usmerja. Da današnja šolska teologija ni še taka, je že precej časa k|ar splošno mnenje. Iz tega mnenja se je že pred več Mpt 20 leti porodila misel o »kerigmatični teologij}«, hi pa je v tedanji obliki danes precej opuščena.8 6 M. Fliegler, o. c, 71. 6 K. Rahner, Schriften zur Theologie I., Benzinger 1954, 16. 7 K. Rahner, Zur Ausbildung der Theologen, v Orientierung (Ziirich) 1954,166. 8 Šuštar, Moderna filozofija in teologija, Omnes Unum, 1955, 9. Prim. tudi Kahner, o. c. I. p. 15/16. Iskfati bo treba novih poti. Vključevale bi nekako naslednje9: a) Najprej bi bilo potrebno odvreči precej nepotrebnega učenega balasta, ki ga bogoslovci dejansko ne obvladajo in ki z njim nimajo kaj početi. Seveda niso oni tisti, ki dotiočajo, ka(j je bajlast, in treba je mnogo znanja in modrosti, da se potrebno loči od manj potrebnega in nepotrebnega da pastirsko teologijo. Najti ga bo predvsem v zgolj »znanstvenem" aparatu, v dogemsko-zgodovinskem obravnavanju herezij oz. raznih že preživelih mnenj katolikih teologov, v dokazovanju iz cerkvenih očetov in teologov, ki obstoje navadno v nekaterih ciOatih, iztrganih iz konteksta in časa, ki so bili v njem zapisani, itd. Marsikatero dolgovezno razpravljanje bi se danes moglo občutno skrajšati, ker nima več tolikšnega pomenjla kot nekdaj. Seveda je treba konkretno o tem razmišljati pri vsakem traktatu posebej. Za moralko bi omenil le, da je mnogo zgolj etično-filozofskega, priavnega, zastarelega (kazusi!), ki bi se brez škode moglo opustiti in nadomestiti z drugim krvavo potrebnim. b) . Mnogo je vprašanj, ki jih današnji učbeniki ali nič ali premalo obravnavajo, /a se v življenju duhovnikom vedno znova stavljajo. Koliko je tega, človek strme odkrije, če prebere oba zvezka Rahnerjevih »Schriften zur Theologie".10 Škoda, da ne moremv podrobnosti. Mnogo je takih tem v dogmatiki, moralki, biblični teologiji e te. Le za primer naj navedem teologijo liturgičnega življenja*. Stvari, ki so jih obravnavali na letošnjem liturgičnem kongresu v Munchenu (29. avg. do 3. sept.), v prisotnosti nad 1100 duhovnikov in še več laikov, ni nikjer v današnjih učbenikih; in vendar je res, kar je dejal P. Jungmann S. J.: »Liturgija nej bi ne bila le del dušnega pastirstva, marveč njegovo srce."11 — Zadnji čas bi tudi bil , da bi se izsledki modeme psihologije vnesli in uporabili v moralki, pasto-•ralki, katehetiki in diugod1.1'2 — Tudi dušmopastirsUa apologetika bi potrebovala marsikaterih reform. Zavedati se moramo, da je »napačno .reči, da naš čas pada nazaj v poganstvo. Pogani so bili religiozni in so molili krive bogove. Moderni človek ne veruje ničesar in ne moli nikogar. Razlika med poganstvom in modernim svetom je bistvena: pogani so imeli vero; (treba jo je bilo le preoblikovati. Moderni človek je a-religiozen; vero mu je .treba nanovo ustvariti."13 Na to in podobno bi se apologetika morala ozirati. In tako naprej. c) Zdi se, (ta bi bilo treba dosedanjo tradicionalno razdelitev’ teologije .podi dušnopastirskim vidikom preurediti. Nekak poskus, osnutek za povsem novo razdelitev, kjer skoro ni več sledu o obliki dosedanjih traktatov, sta predložila K. Rahner in H. Urs von Balthasar,14 in sicer .za dogmatiko, a sta vendar vanjo vključila marsikaj, kar se ali sploh dosedaj ni obravnavalo ali pa se je, pa ne dogmatično. Za dušno pastirski vidik se mi zdi pomembno, da stoji v tej razdelitvi v središču: človek, seveda v bistvenih svojih odnosih do Boga. Sicer je pa tudi Pij XII. v svojem važnem govoru 7. sept. 1955 dejta.1, da je smoter Cerkve — človek. V času, ko stoji v središču filozofskega, literarnega, religioznega zanimanja človek s svojo notranjostjo in s svojo smiselnostjo, je tudi dokaj čudno, da ne obstoji in 9V glavnem so misli posnete po Rahnerju, 1. c. v Orienltierung. 10 Drugi del, Benzinger 1955, str. 400. 11 Kirehenzeitung (Aachen) 1955, št. 38 (18. sept.), str. 2. !2 Prim.Goldbrunner, Personalle Seelsorge (Tiefenpsychologie und Seelsorge), Herder, 1954. 13 A. Šuštar, Die religiose Krise der Gegenwart und ihre Ursachen, v Orien-tierung, 1955, str. 150. 14 Objavljen v Bahner I. 23—41, z razlago. Prim. Šuštar, Anliegen der Theo-logie heute, v Orientierung, 1955, 58—60. se ne predava neka zaključena' in pregledna teološka antropologija, marveč je nauk o človeku povsod raztresen, in ne zunanje ne notranje povezan, in ne podaja enotne podobe človeka. Tudi za novo razdelitev in enotno zgradbo teologije bo treba še mnogo dela. d) - Morcha najbolj potrebna pa je danes v teologiji, da bo zares dušnopastir-ska, njena vsebinska poglobitev. Težko je povedati, kaj takšna poglobitev meni, v čem obstoji. Najbolje se je človek zave, če bere ne-šolske razprave o neki verski resnici, čuti pa, da mu takšna vsebinska poglobitev ni zadostna, kadar bi rad pripravil temeljito pridigo n. pr. o dogmi presv. Trojice ali o kaki drugi verski resnici, posebno o nekaterih, ki si jih niti ne upa lotiti. Zaveda se, da tega, kar se je učil, ne more pridigati. „Misliti, da vse drugo samo od: sebe pride, le da je učbenik dobro predelal in je zraven še nekoliko pobožen in v duhovni literaturi doma, je zmota."15 16 Prodreti v vsebinsko globino resnic, v njih religiozno pomemb-n°st, razkriti njih silo za preoblikovanje današnjega človeka — to in podobno Se čaka uresničenja v šolski teologiji. e) Poseben problem dušnopastirske teologije je njena omejitev na bistve-n°, temeljno usposobljenost za dušnopastirske delo. Z drugo besedo: načelno se mora zavedati, da me more v normalnem kurzu dati dokončne izobrazbe za vse specializirane vrste današnjih dušnih pastirjev. Popolnoma, zmotno je potemtakem °Ptimistično mnenje, da je duhovnik že po rednem študiju teologije zmožen za vsako, tudi specializirano delo. Danes je dokaj jasno, da je poleg osnovne, za vse enake izobrazbe, treba še posebnega študija za dušnega pastirja, ki je določeni Za delavce, za dijaško mladino, za izobražence, za KA, itd. Ta princip specializacije je v drugih področjih že davno uveden. Noben še tako dober praktičen zdrav-nik ne ima za nečastno, če posebne klinične primere preda specialistu-kirurgu; še tako zvit odvetnik se včasih ne znajde v davčno-pravnih vprašanjih in jih odda v presojo in rešitev strokovnjaku. „Tudi dušnopastirstvo je danes tako diferencirano, da ne more in ne mora vsak vsega vedeti. To dejstvo bi morala teološka izobrazba še vnaprej upoštevati v svoji zgradbi. „Splošni‘‘ dušni pastir (iv razliki s »specialistom") tako me bi vsega zrnal, a kar naj bi znal, bi zares dobro znal."16 2. Današnja šolska teologija je premalo sodobna, kakršna dušnopastirska zares mara biti. Težko je samo pregledati, koliko se je razmišljialo in pisailo o sodobnem dušnem pastirstvu in o sodobni teologiji. Ni tu mesto, ,da bi načel važno vprašanje, kakio je umeti ..sodobnost" teologije in kako ne, kdaj je teologija sodobna, česa današnji dušnopastirski teologiji manjka do prave sodobnosti. Nekaterim gre govorjenje o sodobnosti, modernosti že na živce, a nič ne pomaga: problem je tu in eden najvažnejših in najtrših. Naj se ga vendar kdo izmed nas loti! Za naš namen zadostujejo naslednje kratke ugotovitve: Sodobna šolska teologija je tista, ki usposablja dušnega pastirja za ta čas, v teh razmerah, za te ljudi, ki žive v tem današnjem duhovnem okolju, ki imajo to miselnost, te težave, tipično za današnjega človeka, Da teologija, če hoče biti dušnopastirska, mora biti na ta način sodobna, je Vsakomur jasno. Najboljši vzgled takšne pazljive in bistre sodobnosti je Pij XII. v svojih nagovorih. Izrecno in ponovno takšno sodobnost tudi zahteva. V okrožnici Menti nostrae je 28-krat poudaril, da se je treba »prilagoditi novemu času", »novim 15 Rahner, Orientierung, b. c. 11 Rahner, o. c. 167. razmeram1'1, če velja to za dušno pastirstvo, veljia še bolj in preje za dušnopastirsko razmeram", če velja to za dušnopastirstvo, velja še bolj in prej za dušnopastirsko teologijo. Kakor mu leži na srcu orgariska povezanost s tradicijo, vendar ob poudarjanju te dodaja poziv, naj upošteviamo nov čas. „če imate tako za sveto do‘lih nost, čuvati večno resnico, si morate vendar z vsemi silami prizadevati, obravnavati in reševati dnevne probleme, posebno tiste, ki bi utegnili povzročati verske težave in ovire; celo tako jih morate osvetliti, da se bodo spremenili v sredstvo za utrditev vere" — je govoril jezuitom.n Podobno v okrožnici Humani generis. Če je papež opozoril na nekatere zmote tako imenovane ,,nove teologije", ni s teh zanikal, da bi morala biti teologija na nek pravi način nova, le pokazial je, da ne Ina ta način. S tem pa nam je poveril nalogo ta prravi način iskati. Vsak čaš ima svoja vprašanja in svoje naloge, tudi današnji in še prav posebno današnji. Tako je povezian z njimi in navezan nanje, da more najti pot do nadčasovno veljavne resnice le po poti časovnega odgovora na svoje stiske. Če se nalog, ki jih zahteva čas in teko Bog, ne loitimo mi, se jih bodo lotiti drugi in jih »rešili" proti Bogu. Ni malo takšnih primerov. Kdo more to odgovornost prevzeti .nase? »Kateri teolog si bo upal iz današnjega časla in njegove stiske stopiti pred božje obličje in misliti, da se bo opravičil s tem, da je predaval solidno, za vse čase veljavno teologijo? “18 Zdi pa se upravičena sodba, da današnja šolska teologija mi na ta način sodobna, ali vsaj ine zadostno sodobna. Tožba glede tega ne manjka; mar ne velja za vso teologijo, kar je J. Leclercq zapisal o monalki: ,yPouk v krščanski moralki dela vtis postaranega, abstraktnega nauka, ki nikogar ne privlači, nikogar ne zgrabi. Moralka je postala majestetična zgradba; predavajo jo v konvencionalnem jeziku, ki ne odgovarja več živi govorici; bavi se z daleč zadaj ostalimi rečmi in vprašanji. Morda jo še lahko občudujemo, kakor staro palačo, ki jo ogledujemo kot zgodovinski spomik, ki pa iv nji .nihče ne bi hotel bivvati."!9 Morda malo pretirano, a vendar v bistvu resnično. Podobno sklepa K. Rahner posebej o dogmatiki: teologija naj šluži zveličanju, ne pa znanstveni radovednosti. Zato naj sluzi svojemu času, kakor naj bi tudi iz časa rasla. V zadnjih 800 letih pa se je čas v svojem duhovnem in kulturnem ustroju silno in globoko spreminjal. Pričakovali bi, d'a z njim tudi teologija. Pa vendar se današnji dogmatični učbeniki tako malo razlikujejo od tistih, ki so bili spisani leita 1760! Komaj bi se spoznala razlika, če bi kdo predaval po enem današnjih ali pa po Billnadtu alli Wirceburgonses!2<> Kaj naj rečemo o današnji šolski teologiji, če je vsaj v nekem smislu resnično, kar je anonimni autor zapisal: ,,TJne theologie qui ne serait pas actuelle, serait une theologie fausse"!?21 Kaj torej? Tu ise problemi množijo. Kaj zahteva naš čas? Kako naj se to vnese rv teologijo? Kako organsko poveže s tradicionalnim? Kdo bo to nalogo prevzel? Se bodo poskusi posrečili? Ali nas me bo čas prehitel? Kaj naj že zdaj stori vsak izmed nas ? Profesor in bogoslovec. Opozoril bi le na tri reči, ki se tičejo nas, poedincev in fakultete. a) osnovni pogoj je, dh spoznavamo čas. Da stopimo nekako iz sebe, iz svojc trdnosti — ali tudi otrplosti? — v življenje izven nas. Prisluhnimo miselnosti it Osserv. Romano 19. sept. 1946. , is Pfliegler, o. c. 76. Tu je najti še druge prepričevalne razloge za sodon nost teologije, ki jih ne morem navajati. . ...... is Christliche Moral in der Krise der Zeit, Benzinger, 1954, 10. 2» O. c. I. 10—11. 21 Neue Theologie, Schweizerische Kirlhenzeitung, 1947, 133. naših ljudi. Odkrivali bomo, da je drugačna, kot smo pričakovati. Pogosto se nam zakriva, ker se nam ljudje boje priznati svoje težave. A ni mogoče, da bi se popolnoma odtegnili duhu časia. Zato študirajmo čas. Zasledimo ga ob paznem branju dnevnega časopisja, revij, tednikov; odraža ga resna moderna literatura; predvsem pa je cela vrsta katoliških del, ki skušajo podati analizo časa, celo nekakšno prognozo, sicer tvegano, za naprej.22 človeku se odpirajo oči, ko to bere. Ob analizah trčimo tudi ob nasvetovana sredstva. Niso le temne podobe, ki se nam kažejo, tudi se marsikje napoveduje prva zarja — upanje. In z njim večji pogum. Ob spoznavanju časa bomo zaslutili, česa potrebujemo, kaj moramo zaenkrat sami dopolniti svojemu rednemu študiju. Zelo bogat vir za spoznavanje današnjega človeka je še moderna filozofija,posebno eksistencialistična, ki je v pnav posebnem oziru filozofija današnje idobe. b) Eden razlogov, ki z njim utemeljujemo obstoj lastnega semenišča z lastno fakulteto je: da se pripravljamo nia duhovniško ddlo v domovini, če in ko se bodo odprla njena vrata tudi za .nas. Hočemo reči: le lastna izobrazba more upoštevati razmere doma in dati usposobljenost za njih obvladanje. Vprašanje pa je, koliko se ta priprava zares vrši? Ali poznamo, se zavedamo, doživljamo razmere domia, kolikor se nas tiče in kolikor bi mogli? En primer. Osnovni nazor, ki se vsiljuje na vsa kulturna in življenjska področja, je dialektični materializem. Zapustil bo več aili manj globoke sledi. In vendar se ne obravnava ne v filozofskih te v teoloških učbenikih, ki jih uporabljamo. Nobene zares temeljite in zadostno obširne informacije in zavrnitve te miselnosti!! — Vprašanje je, kaj bi mogli v tem oziru storiti. c) Z dušnopastirsko sodobno teologijo je združen še nov problem: problem jezika. To pa v dveh smislih: najprej se zdi skoro neizogibno potrebno, da se takšna teologija predava v domačem jeziku, ki bo v njem bodoči duhovnik oznanjal, učil, branil verske resnice. Potem pa: tudi domači jezik naj bi bil sodoben, to je takšen, kakor ga govori, ume, sprejema današnji človek. Glede prvega je resna težava v tem, ijim sebe daruje. Treba je veliko prizadevanja, preden moremo sebe darovati; o želja in sklepi ne zadostujejo, ftreba je resnega, dolgotrajnega in nepo- (Drugi deil bo sledil) itljivega dela. Pij XII.: Menti nostrae Svetle luči na naši duhovniški poti (Misli z duhovniškega dneva v Buenos Airesu) Alojzij Košmerlj, Argentina V Jobovi knjigi je zapisano, da je človeško življenje na zemlji kakor »vojaška služba" (7, 1). če velja ta resnica o človeškem življenju na splošno, velja v posebni meri v življenju duhovnikovem. Sveta Cerkev pomenljivo naziva naš stan „militia clericalis". ‘ Vojaško življenje je trdo. Je življenje železne, neizprosne discipline, v katerem je malo prostora in smisla za čustva srca, za dobrohotnost in ljubeznivost. Je to življenje nemirno in nestalno, da nikoli ne veš, kam te utegne klicati službena dolžnost, življenje, podobno nemirnemu in nestalnemu življenju ciganov, večnih popotnikov. Pa vendar življenje s svojimi .posebnimi lepotami in privlačnostmi, s svojim večnim stremljenjem in tveganjem, kar stori, da se ga pogumni in borbeni značaji oklepajo kot stalnega življenjskega poklica. Tudi vojaški stan ima svoje ideale in veliki in močni morajo biti, če naj ohranijo vojaka na .poti poštenja, časti in vesti. \ Duhovniški stan — vojaški stan — militia clericalis! Nešteti so danes duhovniki svete Cerkve, ki v vsej kruti resničnosti doživljajo trdoto in nemir tega svojega svojskega stanu. Med njimi smo slovenski duhovniki v prvih vrstah. V življenju slovenske duhovščine se še v vsej naši narodni zgodovini niso pisale strani, kakor jih piše naša doba. Doma strahovlada brezbožne tiranije z vsemi svojimi značilnimi surovostmi — na tujem pa mrzlo ozračje brezčutnosti in nerazumevanja, Militia clericalis — trdota vojaškega življenja... In vendar nam je to življenje, ta naš svojski stan vsak dan znova drag-in ljub, vsak dan znova po nas izbran in hoten, ker gledamo v njem svoj od Boga nam darovani poklic in vidimo, kako lfam prav on vsak dan odpira novih možnosti za ostvaritev velikih del, takih, katerih sad ostane. Vojaški značaj našega duhovniškega stanu nam res govori, da se moramo vsak dan znova klanjati njegovi trdi in težki disciplini, da moramo skušat, vedno globlje imeti pomen njegovih številnih žrtev in odpovedi, — a govori nam tudi o kroni pravice, k|i jo ima Gospod vojnih trum pripravljeno za tiste, ki so v svojem življenju bojevali dober boj. (Prim. 2 Tim 4, 8). Nad vsemi trdotami, preizkušnjami, borbami, bridkostmi in razočaranji duhovniškega stanu žarijo neprestano svetle, neugasljive luči, naši nesmrtni duhovniški ideali, katerih sijaj ne otemni in njih okrepčujoča življenjska sila ne usahne. Po njih je razsvetljena naša duhovniška pot, pa naj bi št|a tudi skozi puščavo in smntine sence. Ob njih se vedno znova ogreva naše duhovniško srce, ki se često čuti zapuščeno in žalostno. Ozrimo se torej, bratje, v te svoje velike, svetle luči in dajmo, da njj*1 blagi, topli, okrepčujoči žarki v polni meri razsvetljujejo in ogrevajo naše duše in naša srca. „Exortum est in tenebris lumen rectis corde...“ (Ps 111, 4). 1. Jezus, naš Gospod in Bog, je naša prva in najsvetlejša luč. Je veliki in edini Duhovnik nove zaveze, pravir vsega duhovništva in pravzor vseh duhov nikov. Je naš Učenik in obenem naš najboljši, najzvestejši prijatelj. Misel, da nas je Gospod Jezus izbral izmed množice in nas sprejel v službo svojega kraljestva kot častnike svojega vojnega zbora in da mas ta Gospod gospodov in Kralj kraljev ljubi z vso čudovito ljubeznijo svojega božanskega srca, ® top^0> presrčno, sočutno ljubeznijo človeka im z neskončno, neumljivo ljubeznijo . °®a> *a misel mora duhovnika vsak dan znova dvigati, tolažiti, krepčati. V njej Je neporušni temelj naše duhovniške zvestobe in stanovitnosti. In ta misel ni le lepa domišljija, marveč živa, vsak dan znova potrjena res-r'ca in stvarnost. Besede o naši prijateljski ljubezni z Jezusom nam je sveta erkev govorila na dan mašega mašniškega posvečenja. Vsak dan znova naj te ospodove besede odmevajo v naših srcih, besede tako vzvišene in tako tople n domače, da bi jih človek skoraj ne mogel vzeti za resnične, ako bi jdh Gospod ®am me bil izgovoril: „Ne imenujem vas služabnike, zakaj služabnik ne ve, kaj ®a njegov gospod. Prijatelje vas imenujem, ker sem vam razodel vse, kar sem *®Sal od svojegla Očeta (Jan 15, 15). Amicorum omnia communia. Gospodova želja in prošnja, izražena v pretresljivi in slovesni uri zadnje večerje, se glasi: ,>03(1311116 v moji ljubezni!" (Jan 15, 9). Ko je sveti oče Pij XII. govoril gojencem Germanika ob 400 letnici zavodovega obstoja, ja posebej novomašnikom dejal sledeče: ..Trudite se, da si prido-lte veliko, presrčno, zaupno ljubezen do Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu. In Soreče in veliko molite. To dvoje vam zagotavlja duhovniško stanovitnost." Iskrena, zaupna ljubezen do Gospoda Jezusa v zakramentu njegove Iju-ezn'> ljubezen do Gospoda Jezusa na njegovem križevem potu — to bodi prva svetla luč, ki naj usmerja in krepi naš korak na naši duhovniški poiti. 2. Marija, prečista Devica in Mati našega Gospoda, je za Jezusom naša uKa sveitla loč, za soncem pravice mila zvezda danica. Mati Jezusova je po Jezusovi oporoki Mati vsega človeštva, prav posebno Pa Mati duhovnikova. Sveti Janez, ki ga je umirajoči Zveličar izročil Mariji za Slna *n mu naročil, naj vzame Marijo kot svojo mater k sebi, je bil prejšnji večer Prejel mašniško posvečenje. Nihče med ljudmi ni Mariji tako blizu kot Jezusov uhovnik, poklican, podobno kot Marija, po skrivnostni božji izvolitvi v veliko el° odrešenja človeškega rodu. Neskončno vzvišena je naša služba, a visoka mesta so navadno samotna. naši osamljenosti, v naših odpovedih, v naših poklicnih težavah in žrtvah je •Pisci na Marijino materinsko navzočnost in ljubezen naša velika, neizčrpna to- •azba in moč_ Kakor je nekdaj spremljala Jezusa po vseh postajah njegovega življenja, a 0 Marija spremlja duhovnike svojega Sina, njegove izbrane prijatelje, za-uPnike in sodelavce. Marija je velika zaupnica naših srčnih skrivnosti. Ona |je ^ nami v Baših pastirskih trudih in naporih. Ona je ob naši strani tudi na naših a varijah, ki jih nikomur, zlasti še duhovniku ne manjka in kS se jim duhovnik Pi izogibati ne sme, če hoče biti zvest učenec svojega križanega Gospoda in trnka. Kakor je nekoč stala pod križem Jezusovim, našega življenja in spremlja s svojo ljubeznijo konjsko daritev. b Marija in duhovnik Itvorita čudovito enotnost ljubezni in povezanosti v v^t” kraliestva božjega na zemlji. Oprti na Marijo bomo vzdržali tudi v naj-l*h stiskah, zmagoviti bomo v boju s silami pekla. tako Marija stoji pod našo duhovniško živ- Bodi torej Marija velika, močna, sladka ljubezen našega duhovniškega srca, življenje, sladkost in upanje naše, mila Zvezda danica in vodnica, ki bo kot večernica lila luč svoje tolažbe tudi ob zatonu našega življenjskega dne na svoje duhovniške sinove. 3. Sveta Cerkev, ki je čudoviti sad Jezusove in Marijine daritve na Kalvariji, je naša tretja svetla luč, naša tretja sveta ljubezen na naši duhovniški poti. Mati Cerkev — 'tako imenujejo sveto Cerkev sveti očetje. Na ustnicah mučencev je ta naziv dozorel. V slavospevu Exultet na veliko soboto odmeva vsako leto ta velika misel, da je sveta Cerkev mati naših duš, mati našega duhovnega življenja. . Pri krstu nas je Mati Cerkev rodila v nadnaravno življenje. Z ljubečo skrbjo nas je vodila skozi mašo mladost. Ko pa smo dorasli in dozoreli, nas je pritegnila v samo porajanje skrivnostnega življenja milosti, da se od našega posvečenja dalje v 'mističnem smislu na mas uresničujejo besede iz Geneze: »človek bo zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta dva v enem telesu." Sveta Cerkev, nevesta Kristusova, je tudi naša nevesta. Je, kakor Marija, mati in devica obenem. Mati po svoji ljubezni, v kateri rodi vedno nove duhovne otroke, devica, pa po svoji neoskrunjeni veri. Tako povzema nauk o Cerkvi sveti Avguštin. Vsi, ki so v Gospodovi službi storili velike reči, so bili polni ljubezni do Matere 'Cerkve. Sveti Gregor iz Nacianca piše o svojem prijatelju svetem Bazi-liju Velikem, da se je tedaj izvršil v njegovem življenju veliki preokret, ko se je odločil živeti le še za Mater, sveto Cerkev. Le v tem je in ostane tudi naša veličina, da skušamo biti vedno in povsod te velike, svete Matere zvesti ia vdani sinovi. Naj nas ne moti pogled na Mater Cerkev, ako jo v borbah življenja vidimo oprašeno od človeških slabosti. V njenih očeh žari vedno sijaj prihodnje slave. Ta sijaj večnega upanja, končne zmage, končnega poveličanja, ki je ožarja skozi trpljenje in preganjanje vijočo se pot prvih kristjanov, naj ožarja tudi našo, tako podobno njihovi. Lepo piše sveti Peter Krizolog: „Kakor ladja sredi viharja je Cerkev v naših dneh. Mornarji pa pojejo veselo pesem in s pesmijo zmagujejo silo vihal ja in ta pesem, polna upanja v rešitev in zmago, jim lajša trude im napore..." Zdaj '$mo pač samo člani in služabniki vojskujoče se Cerkve; ob rekah babilonskih pojemo veselo pesem hrepenenja v tuji deželi. A le glejmo, P° nl zaupanja, k zmagoslavni Cerkvi, ki jo sveti očetje nazivajo „Domina Matet Ecclesia"; v. njenem sladkem, materinskem naročju se bomo enkrat, moi a MmaJu, odpočili, če ostanemo zvesti. Sklenimo znova s konvertitom Libermannom: Ljubili bomo sveto Ceikev s sveto, čisto, iskreno, zvesto in požrtvovalno ljubeznijo. Njej naj veljajo nas napori, naši uspehi, naše misli, naše želje, naše zmožnosti, naše zdravje, nas življenje — maše vse „usque ad mortem". Zvestoba do smrti — to je nasproti sveti Cerkvi naša sveta dolžnost, bodi vedno maš ponos, naše neprekinjeno, sveto stremljenje. 4. Četrta luč, četrti naš veliki vzor, naša življenjska zapoved in nujnost, P samem Gospodu Jezusu ukazana, bodi: naša medsebojna bratska ljubezen. V svojem poslovilnem govoru pri zadnji večerji se Gospod ponovno vra^ na to, njegovemu srcu tako drago in nam tako potrebno krepost: „Novo zapo jam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem jaz vas ljubil, se .tudi vi med seboj B° tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli .ljubezen me se^°j“ (Jan 13, 34—35). In tik pred odhodom v trpljenje zopet: „To je moja zapoved, da se .ljubita med seboj, kakor sem jaz vas ljubil... To vam naročam, da se ljubite med seboj" ((Jan 15, 12/17). Sveti Pavel imenuje braltsko ljubezen „vez popolnosti" (Kol 3, 13). Lju-ezen je tista najpopolnejša vez, ki mjnogo src poveže v eno, mnogo stremljenj Z 111 živ v eno, vez, po kateri mi postane bližnji brat v Kristusu, drugi jaz. Tako Premišljujoč, potrjuje sveti Avguštin misel onega, ki je imenoval prijatelja „po-ovico svoje duše, eno dušo, podeljeno v dvoje teles". In dodaja prelepo misel: ” Jer ie ljubezen, česa bi tam moglo manjkati. Kjer pa ljubezni ni, kaj bi moglo tam (koristjiti vse drugo?" Slovenski duhovniki v Argentini imamo po dobroti božje Previdnosti mož-®°st tesnejše skupnosti in povezanosti, ki sobratom v drugih deželah sveta ve-inoma ni dana. Izrabimo to možnost do skrajnih mej in gojimo ter zdržujmo med e °1 on° možato, nehli.njeno bratoljubje, ki nam ga sveti Peter priporoča v svojem Pjvem pismu (1, 22). Tako lepo je zapisano v Sirahovi knjigi: „Dobra je dru-, lna za človeka, če namreč eden pade, ga drugi dvigne. Gorje pa človeku, ki zakaj, če pade, ga ni, ki bi ga dvignil" (4, 10). V knjigi Pregovorov pa s °ji zapisana naslednja krasma misel: „Brat, ki je oprt na' brata, je kakor trden Shad" (18, 19). Vedeti moramo, da je hudobnemu duhu posebno veliko na t^m ležeče, a trga naše medsebojne vezi in slabi ter spodkopava temelj naše bratske Iju-®zm. Je on, ki seje med nas ljuljko zagrenjenosti, zamrze in odpora in moti naše 1 ® peklenskim povečevalnim steklom, da sicer majhne, brezpomembne nevšeč-Uosti, besedo ali dejanje sobrata, ki morda ni imel niti najmanjše hude misli, idimo v ogromni velikosti. Ustavljajmo se mu trdni v veri in stanovitni v ljubezni. Naj nas druži vse slovenske duhovnike iskrena ln dobrohotna bratska lju-ezen> on,u, ki ji sveti Pavel v 13. poglavju prvega pisma Korinčanom slavo p°j«. ljubezen, „ki je potrpljiva, je dobrotljiva; ni nevoščljiva, ne išče svojega^ Se ne Ja razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; Vse opraviči, vse ‘veruje, vse upa, vse prenese..." In če nam ni dano, da bi si jo na drug .način mogli skazovati, naj najde a j^atska ljubezen svoj dnevni izraz v medsebojnem spominu pri oltarju in v naših molitvah. Molimo vsak dan drug za drugega, da bi bili ohranjeni v zvestobi. Molimo zlasti za one sobrate ki so v največjih stiskah in v velikih nevarnostih. Bodi ta bratska ljubezen resnično kakor plameneč ogenj, ki nam razgrevaj Srca 'n osvetljuj s svojim blagim žarom našo življenjsko pot. „ 5- Beta na|a luč, peta ljubezen našega duhovniškega srca pa bodi prižgana našim vernikom. »Simon, ali me ljubiš ? Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce" (Jan 21, 15). Resnična ljubezen do Kristusa se izkaže v ljubeči skrbi za duše. Ko nam je Gospod izkazal to nezasluženo in neizrekljivo zaupanje, da nas lzkral za svoje poslance in delivce božjih skrivnosti, pričakuje od nas, da se Iao tega svojega vzvišenega, odrešilnega poslanstva v apostolskem delu za f 'Čanje duš izkazali vredne Sveti Tomaž piše: „Probatio amoris — exhibitio est operis.« Pot do duš pa je Je pot ljubezni, po oni lepi besedi mehikanskega mučenca p. Pro-a: ,,če hočemo dušam koristiti, jih moramo iskreno ljubiti." V tej naši ljubezni do duš nam bodi vseh vedno posebej pri srcu naš rod. Z molitvijo in deli ljubezni se spominjajmo bratov in sester v domovini. Z vso gorečnostjo svojega duhovniškega srca se vsi, ki nam je ito mogoče, trudimo za duhovno zdravje in rast rojakov, ki jih spremljamo po begunskih postajah. So ti naši ljudje kakor dragoceni biseri, ki jih moramo očuvati pred tatovi. Morda so ti biseri tuintam že malo »temneli, postali na pogled nekam pusti in neprijazni. Kljub vsem trdotam in grenkostim se vendar nikoli ne smemo utruditi v naši ljubeči skrbi zanje. Ljudje se bore za svoje življenje in je ta borba trda in težka, kar jih naredi včasih ostre in nagle, — na dnu pa se le skriva biser dobrega srca. Z veselim optimizmom, ki naj ga dnevno poživlja naša apostolska ljubezen, nadaljujmo s svojo dušnopastirsko skrbjo za te naše ljudi, vsak na svoji postojanki in res vsak po svojih najboljših močeh. S starim rodom je težje. Ljudje so se odtujili molitvi in Cerkvi. Materializem jim duši duhovno življenje. Kljub vsem razočaranjem vztrajajmo vendar tudi v ljubečem in potrpežljivem iskanju teh izgubljenih in zapuščenih bratov in ■sestra. Storimo, kar moremo, da jih vrnemo na pravo pot, vsaj ob zadnji uri. če prej ne bi mogli tega doseči. Podpirajmo velikodušno in nesebično vse pastoralne akcije, ki se podvze-majo v korist našega naroda. Ne bojmo se, da bi pri tem trpela osebna iniciativnost, saj je žetev velika in dela dosti povsod. Vedino pozorni na naš rod, na našo kri, pa bodimo polni duhovniške ljubezni tudi do ljudstva, med katero nas je božja Previdost postavila za dušne pastirje. Naj bo postojanka naše duhovniške službe na tujem taka ali drugačna, pokažimo vedno in povsod tradicionalni lik zvestega slovenskega duhovnika, ki je vedno rad delal in delo iskal, ne pa se mu izmikal; ki je rad storil sam, kar je le mogel, in ni čakal, da bi storil to kdo drugi mesto (njega). Dušnopastirskega dela je v tej deželi ogromno, da često izčrpava maše moči. Storimo vse, da bo podoba slovenskega duhovnika ostala svetla in spoštovana, da se bo po nas v polni meri uresničila beseda Gospodova: „Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi« da bodo videli vaša dobra dela in hvalili Očeta, ki je v nebesih" (Mt 5, 16). Glejte, bratje, velike, svetle, neugasljive luži, ki naj nam neprestano! svetijo na našo duhovniško pot. In his sit m ob is refectio, exul(tatio, samitas ct dulcedo cordis n ostri! V svitu teh luči bomo šli zmagoviti v večno luč, v kateri (hotmd poveličani gledali in na veke uživali Njega, ki je Luč sama in ni v njena tnobene teme (I Jan 1, 5). Duhovniki, v rokah držimo velik zaklad, dragocen biser, neizčrpne zaklade Jezusove krvi. 'Uporabljajmo jih po svojih najboljših močeh! Darujmo so s Kr' stusom večnemu Očetu, da bomo nosilci pravičnosti „v tem, kar se nanaša na Boga" (Hebr 5, 1), in zaslužimo, da bodoi naše molitve uslišane in diai izprosim0 prebogatih milosti, ki morajo Cerkev in vse duše poživiti in oploditi! Če 'bomo s Kristusom e.no, bomio mogli z vrhuncev svetosti v moči Odrešenikov! vedno in brez škode vsem ljudem posredovati nadnaravno luč in nadna ravno življenje." (Pij XII.: Menti nostrae) Posvetovanje škofov Lat. Amerike Dušnopastirska vprašanja na konferenci Filip Žakelj, Argentina Veliko posvetovanje škofov Latinske merike se je začelo 25. julija ter se končalo 4. avgusta 1955. Trajalo je to-reJ dobrih deset dni. Predseduje kardi-^ul Adeodat Janez Piazza, .navzoč pa je udi naslovni nadškof Anton Samore, ajnik Kongregacije za izredne cerkvene zadeve. Prišli so škofje kot odposlanci tehle krajev: Dva škofa iz Angleških ntilj jn Ang’ieške Gvajane, eden iz tancoskih Antilj in Francoske Gva-jane; argentinske škofe zastopajo samo v lrje odposlanci; iz Bolivije je prišlo est odposlancev; iz Brazilije trije kar-mali; Vascoincelos Mata, nadškpf iz .ao Paolo, De Barros Camara, nadškof z Rio de Janeiro, Da Silva, nadškof iz • an Salvadorja, ter pet in dvajset škofov; z Kolumbije devet odposlancev, ki jih Pdi kardinal Krizant Luque, nadškof iz Kota; -lz čiia štirje odposlanci pod ° ,®,°m kardinala Caro Rodrigueza, u škofa iz Samtiago; nadškof iz San °se zastopa cerkvene predstojnike iz ostarike; iz Kube so dospeli kardinal v ea&a y Betancourt, nadškof iz Ha-_ na ter dva druga škofa; iz Ekvadorja kardinal De La Torre, nadškof iz 1 1 ,'Jer *rije drugi škofje; po en škof malPritr*- *Z drzav: Salvadorja, Gvate-n- e' Ptaiti, Hondurasa, Nikaragve, Pa-(j'me’ Portorika, rep. Dominicana; po a sta prišla iz držav: Paragvaja in iz pgVa^'a- }.z Venezuele so navzoči štirje, d ®raia jih je šest, iz Meksico pa kar igr-- '. Prvi vsesplošni seji 26. julija osem kardinalov in pet-, skofov ki zastopajo tri in dvajset ^rodnosti v Latinski Ameriki. ki ,-am.° opazovalci pa so bili po- vabit ■ . ''^“zuvaici pa so oni po- ženihj -Udi °dposlanci škofov iz Zdru-Špan'- 1ZaV ®ev" Amerike, iz Kanade, n.1J vlada tema nevednosti in zmote; ni soli, vse postane brezokusno in Segnije.“ Semeniče punčica škofova in srce škofije Kardinal Piazza razvija potem važne •nmi; glede zbujanja poklicev ter škofove ’ 'bi za semenišče in mlade duhovnike: J’ oc, 0Pus, hic labor;“ (tu je treba de-at' in se truditi); povsod torej množiti ^uhovniške vrste, pospeševati z vsemi redstvi cer^vene poklice ter spraviti 0 'onci semenišča za vzgojo in pripravo vetih in učenih duhovnikov. Vsiljuje se am prava križarska vojska za poklice, ^o.ovo ne moremo misliti, da je Latin-1 Amerika udarjena z nerodovitnost-c*a dih bojega Duha ne prišepetava d V, va^'m' ljudstvi, da bi zbudil u ovnjške poklice. Tudi vaše mlade in lcene pokrajine ,albae sunt iam ad žeroSpm< (Jn 4, 35) — ,so že bele za s "ev toda tudi za vas velja Jezu-r VP tožba: .Messis quidem multa, ope-j !u autem pauci* — ,žetev je velika, o avcev pa mai0< — i,n zato njegovo jne°c.n° vabilo:. ,Rogate ergo Dominum g ’ SIIS’ ut mittat operarios in messem m (Mat. 9, 37) — .prosite torej Go- spoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev1*. Molitvi pa je treba pridruževati neprestano, pridno in modro delo, da utira Gospodu pota ter podpira njegove načrte.** „Pa to ni dovolj (namreč samo zbujati, gojiti in varovati poklice): škofova dolžnost je, 'da poklice zbira v dobro organiziranih semeniščih.** »Semenišče je bilo imenovano škofova punčica in srce škofije; nanj mora torej pastir obračati posebno skrb s tem namenom, da doseže primerno duhovno, nravno, kulturno in apostolsko vzgojo ter pripravo kandidatov za duhovništvo.** »Pa še ni dovolj: škof mora spremljati od blizu svoje duhovnike, zlasti kadar začenjajo svojo sveto službo.** Nato navaja razloge Pija XII. v pismu »Ad Ecclesiam Christi**, zakaj morajo tako delati; potem pa dodaja: ..Koliko mladih duhovnikov, preprostih in neizkušenih, prepuščenih svojemu navdušenju, ko predstojnik ne bedi nad njimi in jih ne nadzoruje, doživi brodolom ter prehitro pozabijo prosilne in programa-tične besede škofa, ki posvečuje: »Dan in noč naj premišljujejo postavo Gospodovo; kar bodo brali, naj verujejo; kar bodo verovali, naj poučujejo; kar bodo učili, naj posnemajo, .. .ter naj varujejo čist in brezmadežen dar svoje službe.** Duhovnikom je potrebno, da čutijo v v svojem škofu očeta, ki jih ljubi ter jim daje poguma, učitelja, ki jih vodi z zanesljivo roko pri težkem lotevanju skrbi za duše, z eno besedo: pastir, ki objema vse: agnos ct oves — jagnjeta in ovce — toda ohranja posebno nežnost za tiste, ki so z jim poklicani, da dajejo božje življenje dušam, ki so odrešene z dragoceno Kristusovo Krvjo." Ob zadnjem preganjanju 'tu v Argentini je odpadli .duhovnik Rothamel v go-govoru po radiu trdil, da samo v Buenos Airesu živi okoli dva tisoč duhovnikov, ki so zapustili duhovniške vrste iter si služijo kruh kot navadni laiki. Pred dvema letoma je dr. Henrik Rau, sedanji škof v Resistencii, kot tedanji pomožni laplaški škof trdil na nekem duhovniškem sestanku, da so raznih težav in brodolomov mladih duhovnikov krivi zlasti župniki, ker ne znajo ustvariti pravega razmerja med župnikom in kaplanom. Saj je med župnikom in kaplanom .dostikrat tako razmerje, kot je bilo v nekdanjih časih med gospodarjem in hlapcem; manjka pa takega odnosa, kot je med očetom in sinom ter obenem med iskrenima prijateljema ali vsaj med dobrim predstojnikom in iskrenim podlož-ložnikom. Kardinal Piazza pravilno omenja, da bi 'tudi škofje morali biti bolj očetovski, pa bi se marsikaj spremenilo. Pomoč tujih duhovnikov Glede duhovnikov, ki so od drugod prihajali in še prihajajo v Latinsko Ameriko, kardinal Piazza to-le pripominja: »Vprašanje sodelovanja je najtesneje zvezano s prvim vprašanjem (vprašanjem glede domače duhovščine). Naravno in dolžnost je, da posamezni pastirji obračajo najbolj nežno skrb na poklice ter na oblikovanje škofijske duhovščine; toda vprašanje tu še ni izčrpano, zakaj Stvarnost v tej Latinski Ameriki je bolj obširna in zapletena." Nato opozarja, da bo še dolgo časa treba po sodbi Pija XII. iskati pomoči duhovnikov, ki bodo od drugod prihajali, ter dodaja: »Nihče ne more pozabiti, da so prvi pokristjanjevalo teh dežel, tedaj .deviških glede na krščanstvo, prišli iz Evrope, posebno iz Španije in Portugalskega, ustanovili tu svojo posinovljeno domovino, za ceno žntev orali celino duš, pokrito s skorjo praznoverij, ter s široko roko sejali evangeljska semena, ki so pognala čudovito cvetje krščanskega življenja. Dalje ne smemo prezreti dela duhovnikov, ki so v novejšem času spremljali množice izseljencev, katerim je Latinska Amerika ponudila širokosrčno gostoljubnost, da bi v njih obvarovali verska izročila njihovih daljnih domovin; vključili pa so se tudi v skupnost gostoljubnih narodov, katerim niso nehali dajati v zameno za prejete dobrote svoje (duhovniško) službeno delovanje. Še danes prihaja nemalo prošenj v Rim za evropske duhovnike in sveta Konzistorialna kongregacija bi rada ustregla vsem prošnjam in vsem potrebam, če tudi v Italiji in v Evropi ne bi čutili krize glede duhovščine, ki slabo obeta." — Potem pa kardinal Piazza spet poudarja besede Pija XII., da se morajo tuji duhovniki počutiti v novih deželah kakor doma, ter pripominja k papeževim besedam: „Ni treba dodajati, da je škofova dolžnost, da vrednoti tako sodelovanje na isti višini kot sodelovanje škofijske duhovščine v polnem soglasju glede namenov in del." Pij XII. in kardinal Piazza, ki ima kot tajnik Konzistorialne kongregacije tudi posebno skrb za dušno pastirstvo med izseljenci 'ter za izvedbo navodil, ki jih podaja apostolska konstitucija „Exul Familia Nazarethana", najbrž dobro poznata razmere, v katerih dostikrat žive tuji duhovniki, sicer ne bi toliko na-glašala, naj jih škofje nimajo za duhovnike druge vrste. Brez dvoma morajo škofje biti previdni, ker res v ite kraje niso vodno prihajali dobri duhovniki; res pa je tudi, da 'tuji duhovniki pogosto pogrešajo iskrene ljubezni, ki bi jim je morali izkazovati škofje in domači duhovniki. Zelo krivično bi bilo posploševati iter iz posameznih primerov sklepati, da je povsod tako. Vendar posamezni primeri marsikaj pojasnijo. Naši duhovniki morajo sprejemati mesta, ki se jih domači duhovniki otepajo; n. pr. kap an-ske službe po bolnišnicah. Tuj duhovnik zlepa ne bo dobil kake večje župnije, kjer bi mogel zaradi sposobnosti in gorečnosti mnogo več storiti kakor domač duhovnik. Veliko ponižanj so morali doživeti zlasti poročeni duhovniki vzhodnega obreda. Eden izmed ukrajinskih duhovnikov sc je izrazil: »Prav z očetovsko ljubeznijo so mo sprejeli ter mi dali telesno in duhovno cporo kardinali Inni- *Zer> Faulhaber, Feltin, tu pa sem mo-ra' biti tri leta brez jurisdikcije in sem ®°gel maševati samo zato, ker sem imel dovoljenje iz Rima.“ Rajni p. Filip Regis ;v ki je itu v Južni Ameriki s svetniško ljubeznijo toliko dobrega storil za katoliške in pravoslavne Ruse kot poseben papežev odposlanec, nam je sam pripovedoval, da je nekemu takemu duhovniku vzhodnega obreda per epikiam dovolil, da je hodil leto dni maševat v ojegovo rusko kapelico, ker na škofiji ni obil dovoljenja za maševanje. Tudi sicer Je P- Regis rad potožil, na kakšno nerazumevanje je v teh krajih naletel. Med škofi in domačimi duhovniki je ostiHiait premalo katoliške širokosrč-nosti. Pred dobrima dvema letoma se je dosti Pred dobrima dvema letoma se je deki tukajšnji ugledni župnik pravilno lzr,azil, da so škofje včasih bolj nacionalistični kakor vlada. Ni malo domačih uhovnikov, ki jim ni všeč posebno duš-do pastirstvo za izseljenske skupine, godilo se je celo to, da je domač žup-d]k sltrgal urad|no prošnjo posebnega usnopastirskega odbora za izseljence, t, , ?? zanima za družino, ki se je pred tatkim naselila v njegovi župniji. Tuj uhovnik brez dvoma ob takem posto-domače duhovščine trpi. Navedeni . ®° se zgodili v Argentini; duhov-] ’> ki. delujejo po drugih pokrajinah, m°gli morda podobno poročati. Pomožne sile redovnikov in redovnic Kardinal Piazza redovnikom in re-vnicam daje iskreno priznanje glede "nogovrstega delovanja v Latinski Ame-r 1". »Statistike, ki so jih nudili konfe-«t- Cl’ osvetljujejo tudi doprinos k 6ko v. . J uJejo tum aoprinos k ver-lte„ma živUenju v Latinski Ameriki, kadru^11 Popevajo številne in delavne VijaZ.lne redovnikov in redovnic, ki raz-strei° .v?coristno poslanstvo vzgojnega, Vs , niskega in socialnega apostolata v •stav-!"1 izmeti vaših krajev. Mogli bi za-kai V- ^.Pvašanje: ,Kaj bi se zgodilo, ah v-1 -j0 se da je duhovščina proti JOC ali n ° 1 Je le praktično premalo ver- večkrat v JOC. Preobložena je z nemogočimi organizacijami in skrbmi. na Pr'mer patronaže lažje zberejo sv l.°. mIadine skupaj, se jim bolj po-no+C v°" ^e'° v Patronažah, ki so tudi hv ^e.e’ j® za duhovnika lažje in bolj D ^ ezno kot tisto večno začenjanje in nj a^aianja pri JOC. A s tem problem k- ,rescn- Patronaže obdržijo le malo h ko mladostnik konča ljudsko šolo. USPEHI BELGIJSKE JOC jati^° S° po v°jni hoteli nekateri omaje v Pravilnost žosističnih metod, n.- ar^'in kazal na tiste, ki so izšli iz in . organizacije. Nekdanji žosisti nail°S*8^n^e’ ^anes očetje in matere, so teživPS1 ^°kazi da se splača do’go in So Vn° -z oblikovanjem borcev. Ti P°Pos in čast žosizma. CJam' Priznavajo, ^rdijnu, ki jim je r da dolgujejo vse Večieie pokazal pot do naj-gleda Sre^e’ ki je možna na zemlji. Če mo p0 župnijah, kdo od delavcev drži in živi s faro, vidimo, da so edino le družine, ki so izšle iz žosizma. Brez njih bi bili duhovnik danes odrezan od delavstva. V krčanskih delavskih in ženskih or-ganizacijar vodijo skoraj povsod nekdanji žosisti in žosistinje. Ti so prinesli vanje novega duha in novih metod dela. Ti znajo govoriti delavcem po delavsko. Največji borci za delavske pravice in za pravilen družbeni razvoj Belgije so danes ministri in poslanci — bivši žosisti. Socialisti morajo slediti njihovemu socialnemu programu. Če upoštevamo delo teh odraslih žosistov na področjih izven življenja delavske mladine, poltem vidimo, kako daljnosežne posledice ima tisto težko delo pri graditvi žosističnih jeder. Sredi navala vseh mogočih poizkusov brezbožnega materializma se zdi, da je mogoče krščanskim silam zmagati le z idejami in metodami, ki jih je pokazal Cardijn. PRIDOBIVATI MNOŽICE Cardijna v začetku v Belgiji niso razumeli. Njegove ideje so bile tako nove, da jih niso znali presoditi. Svetovali so mu, naj gre v Rim, morebiti mu bodo dali tam blagoslov. Ko je papež poslušal, kaj Cardijn hoče, je vzkliknil: „Ven-dar eden, ki mi pride govorit o množicah!” Danes množice vedno bolj odločajo v življenju narodov. Včasih so odločale elite brez ozira na množice. Danes odločajo elite le v tesni povezanosti z množicami. Cardijn je zato postavil načelo da mora biti JOC množična organizacija. Če bi kdo mislil da je JOC množična organizacija šele tedaj, ko ima množice za seboj, bi bil razočaran nad belgijsko JOC. Je sicer že izvedla več množičnih akcij s pomočjo svojih jeder, svojega časopisja in s pomočjo drugih organizacij. Dosegla je že marsikatero socialno pridobitev za delavsko mladino. Vendar se pokaže, da ji sledi množica 'le pri takih akcijah, ki morajo biti zelo dobro pripravljene. Ima pa JOC množico pred očmi pri vsem svojem delu. Za osvojitev delavske množice se borci žrtvujejo, zanjo živijo, njej hočejo dati svoj ideal. Uporabljajo sredstva, s katerimi je mogoče doseči množice kot n. pr. zborovanja, kongresi, letaki in časopisje. Zaključimo z ugotovitvijo, da je beseda Cardijna spoštovana. Tudi socialisti se iz njega ne norčujejo tako kot iz drugih predstavnikov katoliškega življenja. JOC je pač dala in daje tisti konkreten dokaz živega krščanskega mišljenja in življenja, ki se mu tudi nasprotnik ne more ustaviti, ne da bi ga občudoval. In če bo Cardijn umrl ? Kaj bo po- tem z žosizmom? Delal bo naprej. Cardijn je, lahko večerilo, že vse povedal, kar je mislil. Povedal je pravzaprav nekaj preprostih idej, ki jih je z železno vztrajnostjo neprestano poudarjal. Po vojni živi le malo z belgijsko žosistično organizacijo. Po papeževi želji se je posvetil mednarodni organizaciji žosizma. Njegovo mesto asistenta belgijske JOC sta prevzela dva duhovnika, eden za fante, drugi za dekleta. Glavno vodstvo organizacije seveda sloni na laikih. Bog, človek, stvarstvo Anton Vukšinič, Kanada Bog, človek, stvarstvo je zbirka 16 apologetičnih razprav, ki so jih napisali strokovnjaki v zapadni Evropi. Knjiga je doživela že tri francoske izdaje (Essai sur Dieu, Thomme et 1’Universe) in več prevodov. Angleški prevod je izšel v založbi Burns Oaites and Washbourne Ltd., 28 Ashley Pl., London, prvi natis v letu 1954. Uredil in opremil je knjigo Ja-cques de Bivort de la Sandee. Knjiga je katoliški odgovor na probleme, ki jih je vzbudil znanstveni filozofski materializem, posebno še marksizem- Zato uvodnik navaja tudi rimske odloke, ki s kazensko sankcijo prepovedujejo katolikom sodelovati s komunizmom. 1 1. Božje bivanje in sodobni filozofski materializem Razprava univ. profesorja v Louvainu Albert Dondeyne. Materialisti ne taje duševnih pojavov in duha v navadni rabi besede. Le početo, ki razloži tudi zavest, jim je snov. V materiji hočejo razložiti vse pojave življenja in v njej zadnje vzroke dogajanj. Zožili so pojem izkustva in pojem izvestnosti. Kartezijevo, iz geometrije dobljeno pojmovanje izvestnosti, je enostransko; tudi ni edina izvestnost, do katere se more dokopati um le tista, ki jo sprejemajo pozitivne znanosti. Pojem izkustva in izvestnosti je gotovo širši od tistega, ki ga dobi izkustvena znanost danes. Pisec na zgledu ob ustrelitve človeka to trditev razloži. Izkustvena znanost ob tem dejanju vidi le „kemične in fiziokemične" procese. Toda 'to je le del izkustva. Dejanje ustreliti človeka ima neko vrednost- Šele če človeka prav vrednotim in poznam smisel življenja, bom presodili dejanje, ki je ali zločinsko ali pa silobran, morda celo junaštvo. Vedi, ki priznavata vsa področja izkustva, kar doživimo na predmetih in iz izkustev zavesti, tako da lahko it udi sodim ter vrednotim, sta filozofija in teologija. Ob razmišljanju vrednosti človeške eksistence kot take uporablja eksistencialistično terminologijo ter v ostri obliki zavrne Comiteja, ki je učil, da bo znanost spodrinila filozofijo in vero, ter hkrati Marxa, po katerem bo vera izumrla, ko bo družba prav urejena. Le odgovor, ali je vredno živeti, bo povedal, ali je vredno skrbeti za znanost in vredno urejati družbo. Filozofija, ki upošteva vsa področja izkustva, vidi počelo vsega v Bogu. Avtor se ustavi ob Tomaževem dokazovanju za bivanje božje ob različnosti biti; in vendar so eno, ker bivajo. Bog pa ni samo počelo bitij, ampak Bog, ki sliši in usliši molitev. Bog je tudi govoril. O njem imamo izkustvo ter izvestnost. Mistiki, te zgodovinske osebnosti, so svoje doživetje opisali, ko so se po molitvi dvignili do posebne združitve z Bogom-O njem nam pričajo mistiki in izkustva božje govorice v čudežih. Čudež je odgovor Boga na človekovo vero. Jezusovi čudeži in čudeži današnjih dni so izkustvena dejstva (arški župnik,-Lurd, Don Bosco)- Jezusove čudeže lahko razumemo samo zato, ker se čudeži še dogajajo. Celo Anatole France mimo teh dogodkov ni mogel iti in avtor ga citira v tej frazi: Verniki so duševne reve, vendar je čudno, da se te posebne sile javljajo samo tem kretenom v prid. Izkustvo, ki upošteva vsa področja Izkustev, govori le v prid teizmu. To je teza celotne razprave. 2. O vesoljstvu, njegovem izvoru in ustroju v luči znanosti in vere O tem razpravlja Španec Antonio Romana iz mesta Bbru. Je ravnatelj zvezdarne in doktor pozitivnih znanosti. Podaja najvažnejše izsledke zvezdoslov-ja. Snov je priročna za poljudna predavanja. Teza se bi lahko glasilla, da ni tire brez urarja. V drugem poglavju govori o vlo&i Cerkve pri raziskovanju vesoljstva. Tretje pogllavja obravnava zgodovinske osebnosti, ki jih nekateri uporabljajo proti Cerkvi. Mimogrede si privošči Engelsa, ker je napak razumel razmerje med maso in energijo- V četrtem poglavju našteva nekatera dejstva, ki govore v prid podmeni, da ima vesoljstveno dogajanje začetek. 3. O izvoru življenja Profesor biologije in antropologije v Frankfurtu ob Marnu F. Ruschkamp je prispeval razpravo o izvoru življenja. Pisatelj samoplodnjo odklanja, tudi kot Podmeno, čeprav 'lepo dostavlja, da bi tudi ta hipoteza predpostavlja Stvarnika. 4. Izvor človeka v luči novejših odkritij naravoslovnih ved Pod tem naslovom razpravlja profesor za primerjalno anatomijo in antropologije v Louvainu G. Vanderboek. 50 Strani dolga razprava je strogo na področju naravoslovnih ved. Zagovarja evolucijsko Podmeno. Da Človeško telo izvira iz višjih primatov, še ni dokazano, vendar so indici ji za to mnenje. Urednik knjige z avtorjem ne soglaša, zato dostavlja pripombo, da se avtor vprašanja ustvarjenja duše ni dotaknil. 5. Izvor človeka po Genezi Izvor človeka po knjigi Geneze je prispeval profesor v mestu Ware E. C. Messenger. Tekst je pregledal in dodal nasvete mons. dr. Barton, konzultor Biblične komisije- Razprava najprej pove, kaj smo dolžni verovati po nicejsko-carigrajski veroizpovedi in odlokih vatikanskega koncila prati panteizmu. Nato preide na navodila, ki jih je dajala ekse-getom Biblična komisija. Razmah študija je omogočila okrožnica „Divino af-flante Špiritu" iz leta 1943, ki dovoljuje pri razlagi sv. pisma literarne vrste. Upoštevati je treba ne samo gramatiko in filozofijo, ampak tudi miselnost časa, frazeologijo dobe in tedanji način izražanja in pisateljevo osebo. Pismo Biblične komisije kardinalu Suhard-u (1948) dovoljuje zelo široko razlago pentatevha, ki je zgodovinska knjiga in povdarja sledeče štiri resnice: 1. Bog je ustvaril vse reči ob začetku časa. 2. Bog je človeka ustvaril na poseben način. 3. Prva žena je ustvarjena iz prvega moža. 4. Enotnost človeške rase- Slične misli je podal par let preje Pij XII. papeški akademiji znanosti ob koncu leta 1941: 1. Vzvišenost človeka nad živaljo, ker ima človek pamet in duhovno dušo. 2. Izvor prve žene iz prvega moža. 3. Nemogoče je, da bi prvi človek imel žival za očeta. K tej zadnji trditvi Messenger pod črto dostavlja misel, da žival, iz katere bi bilo vzeto človeško telo, ne bi bila oče v naši terminologiji. „Humani generis" (1950) gre še korak naprej. Duša je ustvarjena direktno od Boga. Misel, da bi se človeška duša po evolucijski domnevi razvila iz živalske duše, je nasprotna božjemu razodetju- Papež nadaljuje, da ni razvidno, kajko bi se mnenje poligenizma dalo spraviti v sklad s tem, kar uče viri razodetja. Poligenizem je tukaj obsojen le indirektno. Vprašanja Eve se sv. oče v tej okrožnici ne dotakne. Zadnji del razprave govori, kako je prvotno razodetje o stvarjenju sveta prišlo do Mo-zesa — po ustnem izročilu in pisanih virih. 6. O eksistenci duše Temu posveti svojo razpravo doktor filozofije in profesor teologije v Frankfurtu ob Maini Jožef Ternus. Začenja, oprt na etnologijo, da je bila misel o duši živa in jasna pri primitivnih narodih, katerih zgodovino poznamo. Naito govori, kako so filozofske zgodovinske osebnosti hotele abstraktni pojm duše opredeliti od Aristotelove klasične definicije do pozitivistov, ki so upali gojiti psihologijo, a so zanikali dušo. Danes je psihofizikalna psihologija samo še zgodovina. Njeni laboratoriji se praznijo. Aparati namreč ne morejo slikati najvažnejših potez duha- Introspekcija, samosvest po posebni hrani, odgovornost, so fundamenti, na katere avtor postavlja filozofski dokaz, da duša res biva. Duh je lačen resnice, .pravice, svobode, umetnosti in kulture. Ta hrana ni luksus, pač pa nujne človekove potrebe. — Zanimivo je poglavje o živalski duši in odvisnost naše duše od telesa. 7. Izvor religije O izvoru religije se je prelilo veliko črnila. Henri du Lubac, teol. profesor v Lyonu, nakaže problem in navaja material ki spodbija razne teorije o izvoru religije, ki so nastale za zeleno mizo in bistva ne 'zadenejo. Vsaka apriorna teorija ima že določen cilj in zgodovinska dejstva nateza na svoje kopito. Evolucijska podmena je preenostavna, da bi zmogla rešiti kompleks problemov življenja. če ni dokazov, da je bil predjamski človek religiozen, tudi ni dokazov, da ni bil. Motil se je Comte, ki je zgodovino razdelili v tri dobe: prva teološka doba, ki je življenje razlagala po veri; druga metafizična; 'tretja pozitivistična, ko bo pozitivna znanost nadomestila religijo in filozofijo- Religija in filozofija še vedno živita, a pozitivizem je doživel bankrot. Leninistična (marksistična) podmena bi rada izpodbila dejstvo, da je v človeški naravi težnja po religiji in sodi, da le družba vsili človeku religijo. Ko bo gospodarstvo urejeno, bo vera odmrla sama po sebi. Čeprav vplivajo družabne razmere na versko življenje in čeprav je spoznanje Boga odvisno od čutnega sveta, se religia pojavi kot nekaj izvirnega spontano. Bog je kakor magnet, ki slehernega človeka razgiba. — Če je torej po tej podmeni monoteizem rezultat družabnega reda, kako to, da sta visoka oblika bogočastja in zelo globok sistem verske filozofije zrastla sredi primitivne ekonomije v Indiji in to v času brezoblično politične družbe. Tudi pojav Izraelcev bije v brk itej izmišljotini. Relativno primitivni narodi, kot n. pr. Pigmejci, znajo šteti do sedem, a razumejo globoke filozofske pojme. Samo sociolog, ali samo etnolog, ali zgolj zgodovinar ostane pri verskih in filozofskih vprašanjih samo na površju problema. Pri tej razpravi bi lahko pripomnili, da nudijo sedaj v Sloveniji ljudem veliko te vrste literature. Veliko reklame je bilo 'za prevod knjige: Karel Kautsky — Izvor krščanstva (1953) in za knjigo: Heinhelin — Izvor religije (1952)- 8. Kristus Problem Kristusa je obdelal Henrik Fehner, profesor v Ruskem kolegiju v Mewdonu v Franciji. Resnico, da je Kristus živel, branijo zanesljivi judovski, latinski in krščanski viri. Pristnost znanega spornega mesta pri Jožefu Flaviju brani celo sedanji profesor na judovski univerzi v Jeruzalemu Jožef Klausner. Le manjše dostavke je pozneje vrinil neznan kristjan. 9. Poganstvo in krčanstvo Kratek opis gospodarskih in socialnih pojavov ob postanku krčanstva je podal p. Defrennes. Poganstvo ni bila vera, ampak svetovni nazor (gledanje na življenje), ki je gradil vse na silo, zaničeval slabotne in poveličeval uživanje in sebičnost. Z zmago nad poganstvom je krščanstvo rešilo civilizacijo pred barbari in mohamedanci. 10- Prvo krščanstvo Prvo krščanstvo in njegovo zgodovinsko ozadje je obdelal Jožef Huby-Palestino naslika v Jezusovi dobi, njene politične, družabne in verske razmere-Podaja znane reči a vmes nadrobi čudovito lepe misli. Jezus ni revolucijonar. Posvetil je delo kot tesar, ribiče je izbral za sodelavce, upostavil monoga- podčrtal poslanstvo avtoritete. Krščanstvo ni reakcija, ki bi zagovarjala nasilne družabne prevrate, ampak kvas, ki preoblikuje duha in raste neopazno. Krščanstvo je bilo novost in ito Je Jezus, ki ustvarja svetnike. Ustavi se tudi pri filozofskih šolah tedanje dobe. 11. Rimsko-katoliška Cerkev Profesor bogoslovja na filozofskem teološkem kolegiju v mestu Saulchoir na Francoskem p. Aliege je napisal sesta-vek o Rimsko-katoliški krščanski Cerkvi. Razprava ima dva dela. V prvem Poudarja, da je Cerkev dopolnitev stvar-Jeoja, v drugem pa se lo-ti vprašanja o načelnem in dejanskem univerzalizmu, '° svobodi in avtoriteti Cerkve- Cerkev in krščanske cerkve. Cerkev in časne zadeve. hočem. Katolicizem je tudi ob liberalnem gospodarstvu ohranil samostojnost. 13. Vera in napredek Razprava o tem je izpod peresa Henrika du Passage. Evangeljska načela so pomagala in pomagajo graditi blaginjo človeštva. 14. Cerkev v kapitalistični dobi To obravnava Douglas Wooidruff. Članek je sodoben- Ob nastanku proletariata je bila Cerkev izrinjena iz javnega življenja in univerz. Revolucijo v industriji so vodili nekatoličani (1750 do 1850). Prvi proletariat je nastal v Angliji. Dalje je res, da so dežele, ki so odklonile protestantizem, povečale svojo odvisnost od države. Galikanizem ni daleč od anglikanizma. 12. Vzroki protestantske revolucije 15. Dialektični materializem O tem piše Jožef Duhr, profesor cerkvene zgodovine v Enghien, Belgija. Do-bro opiše gospodarske, politične in verske razmere v severni Evropi, zlasti v Nemčiji ter bolezen tedanje fevdalne družbe. S celotnim člankom spodbija ost historičnega materializma, ki po svoji shemi a priori istoveti kmečke upore in versko revolucijo, oboje izraz gospodarskih razmer, čeprav so kmečki upori dosegli višek v tej dobi in se je Luther vanje vmešaval, ni med obema pojavoma nobene vzročne ziveze. Kmečki upori — dolga borba za staro Pravdo, ne pa za nekaj novega. Ne rev-Sc>na, ampak čut človeškega dostojan-s*'Va je bil žaljen. Krize ni povzročil samo kapital, ampak politične in filozofske ‘deje. Zmota je tudi, da je protestanti-?®m utrdil versko svobodo (cuius regio 1 1Us religio). Na protestantsko misel-u°st je imela velik ivpliv Luthrova oseba ,n v“s značaj- Resnični sovražnik kmeta . hilo poganstvo, ki se je zelo ukoreni-1 0 med svetne in cerkvene kneze in pogansko razlaganje rimskega prava. Boljševiški zgodovinarji slede Mar-su in kot gramofonska plošča pona/v-^aJ°, da je protestantizem krščanstvo uržuazije, katolicizem pa izraz fevda-Utna, Res je, da je protestantizem libe1-•aiizem na verskem polju. Verujem, kar Mojsterski opis dialektičnega materializma, filozofije proletariata, je napravil G. A. Wetter, profesor na vzhodnem institutu v Rimu. Boljševiški zaklad idej je nekaj, kar partija čuva kot punčico očesa (Leonov). Je to svetovni nazor borbene stranke, katere cilj je zgraditi komunizem po vsem svetu. Borbenega aktivista ne briga, kaj je objektivno res ali kaj je prav. Služiti mora cilju, ki mu ga narekuje .njegova filozofija. Pod tem vidikom avtor ne odreka sovjetskim filozofom neke resnosti in doslednosti. V prvem delu razloži razvoj te filozofije od Hegla do Lenina ter današnjih sovjetskih mislecev, Mara je nesporno ustanovitelj tega sistema, Lenin pa ga je sistematiziral in dopolnil, Engels pa je botroval. Mara je sicer Heglov idealizem odklonil, a se ni rešil njegovega monizma. (Monizem je nazor, da je vse eno — svet, snov in duh, bodisi da je vse duh, ideja — idealistični monizem ali da je vse snov — materialistični monizem). Odtod tisti ali — ali. Ker je Mara idealizem spodbil, mu je bil to dokaz za materializem, kakor da bi kaj tretjega ne bilo možno. Hegel je zanemarjal splošno bitje in bitje samo, ki j2 najsplošnejše po svoji vsepopolnosti. Bitje v prvem pomenu je povedek vsega. Zamenjava vodi v monizem. Pojem bitja je analogen. Tudi pojem materije je bil zelo enostaven v Marxovem času. Descartes je iviide.1 bistvo materije v razsežnosti, a možakarji 19. stoletja so bistvo materije motrili v pasivnem in nedrobljivem atomu. Težava pa je nastala po zaslugi fizike, če Uporabljamo terminologijo Poincare-jevo, ko je atom postal raz-materialen. Tako je fizika likvidirala mehanični materializem. Lenin zadrege ni mogel skriti, zato se je posvetil temu vprašanju. Zastavil je problem v ontološkem smislu — ali je materija substanca — a odgovarjal je po noetiki. Trdil je, da ni to zanj važno in prepustil profesorjem, ki utegnejo zapravljati čas. Ni mogoče misliti gibanja brez materije in ne materije brez gibanja. Ker je treba apriori izločiti Tistega, ki je gibanje začel (počeitnika gibanja). Zato je prišla na pomoč dialektika. Dialektika in. materializem pa sta kot voda in olje. Avtor gre v podrobnosti in pokaže šibkost takozvane trojne znanstvene zakonitosti, ki jo sovjetski filozofi uporabljajo kot aksijome. Če n. pr. profesorji naštevajo razna nasprotja kot so n. pr. v fiziki negativna in pozitivna električna, v biologiji smrt in življenje, v kemiji analiza in sinteza itd., s tem še ne dokažejo, da so to vir imanentnega gibanja. Vsaka sprememba znači samo to, da bi bitje moglo biti drugače ali drugačno; da je v njem možnost za drugačen način bitja. Spremenljivo bitje nima zadostnosti za svojo eksistenco v sebi. Spremenljivost pove, da bitje ni popolno. To resnico so v osnovi zaslutili, a jo po svoje razlagajo. Tudi spoznavni kritiki dialektičnega materializma ne prizanese. Dialektični materializem je ohranil le dve veji tradicionalne filozofije: spoznavno etiko in ontologijo, pa obe zelo revno. V sistemu ni prostora za filozofijo o človeku- Po-edinec kot osebnost jih sploh ne zanima. Samo družba in narava zaslužita paž-njo, o naravni teologiji (teodiceji) ni besede v sistemu. Filozofija zgodovine ali takozvani historični materializem sloni na zmotni filozofiji, je izmišljena podmena a priori, nasilje nad zgodovinskimi dejstvi. Ves gospodarski in kulturni razvoj se vrši ne po duhovnih, temveč po gospodarskih nagibih dialektično. Gospodarskim iz-premembam kot nastav nujno slede kulturne izpremembe (vera, družina, morala, pravo). — Niso gospodarski vzroki povzročili, da je primitivni človek ustvaril družino, ampak je res obratno: ker se je oženil, je začel delati, varčevati in graditi gospodarstvo. Politični vzroki so n. pr. v Nemčiji pripravili svobodnjake, da so se svobodno odločili za fevdalno odvisnost. ■> Historični materializem taji človeško naravo kot -tako. Hkrati zanika etični zakon. Etiko zelo podreja delavskemu razredu- Ko govori o krivičnem izkori-ščevanju proletariata, nehote prizna vsaj en stalen princip — princip pravičnosti, ki meri dejanja. Produktivna sredstva niso sad slepe zgodovinske nujnosti, ampak so sad duševne človeške delavnosti. 16. Zlo Zaključna razprava govori o prastarem in vedno novem problemu: problem zla. Napisal jo je Yves M. J. Con-gar, teološki profesor v Le Saulchoir, Francija. OPOZORILO IN PROŠNJA : Vse naročnike, ki za letos še niso j poravnali .naročnine, prosimo, da to ! storijo čimprej vsak pri svojem po- ! verjeniku ali pri -upravi! Tistim, ki so se odločili poravnati S, naročnino z mašnimi štipendiji in S smo jim v zadnji številki sporočili, ! da so nameni maš (določeni, naj kmalu : vrnejo priložene lističe, izpolnjene in 5 podpisane, s katerimi se obvežejo, da : so prevzeli dolžnost maševanja. ..........................................: V zliodne knjižnice A. Merkun, U. S. A. Vzhodne knjižnice so zelo važne za študij vzhodega vprašanja. Najvažnejša vzhodna knjižnica je v Rimu pri Vzhodom papeškem institutu. Ustanovil jo je papež Benedikt XV. Pri ustanavljali! in razvoju .te važne knjižnice so papežu pomagali razni sodelavci, med katerimi sta bila posebno odlična mons. Tiberghien, ki je dal papežu na razpolago vse svoje premoženje, in kardinal Nikolaj Marini, goreč apostol problema krščanskega Vzhoda. S pomočjo grškega samostana v Grobtaferrati je ustanovil revijo„,Roma e rOriente“. Ko je ta mo-Tala prenehati, je ustanovil novo revijo »Bessarioaie", ki je prenehala izhajati °b smrti kardinala Marinija. Kardinal Marini je bil' osebni prijatelj Benedikta XV., ker je z njim več '^et skupaj živel na dvoru Leona XIII. kot tak mu je toliko govoril o vzhodnem vprašanju, da je sv. oče začel smatrati Ja svojo vestno dolžnost, delati za združenje vzhodnih ločenih bratov z rimsko Cerkvijo. V pogostnih razgovorih s kardinalom klarinijem so v papežu dozoreli načrti, ki so kmalu dobili konkretno obliko. Pa-Pež je ločil od Propagande fidei vse Vzhodne škofije in je ustanovil zanje novo Kongregacijo za vzhodno Cerkev. Za tajnika ji je dal' kardinala Marinija, sam zase je obdržal naslov prefekta. Na praznik sv. Terezije Jezusove 15. oktobra 1917 je izšel breve o ustanovitvi Papeškega instituta za Vzhod. Za Predsednika je postavil kardinala Mari-®tja, za prvega knjižničarje pa p. Ude-fonza Schusterja, opata iz benediktin-®kega samostana „izven obzidja". Kardinal Schuster pripoveduje številke anekdote iz svojih obiskov pri sv. 0cetu, ko je bil še knjižničar in pozneje Predsednik Vzhodnega instituta. Sv. oče se je živo zanimal za vse, kar je bilo v zvezi z dijaki in s profesorji. Toda posebno se je zanimal za knjižnico, ki je bila neobhodno potrebna institutu za študij vzhodnega vprašanja. Slišal je z veliko pohvalo govoriti o knjižnici, ki jo je ustanovil mons. Luis Petit v Atenah. Toda sv. oče je hotel, da knjižnica v Vzhodnem institutu prekosi atensko. Zato je vzpodbujal knjižničarja in predsednika Vzhodnega instituta, da naj kupujeta nove knjige. Kot pripoveduje kardinal Schuster, se je Benedikt XV. do zadnjih dni pred smrtjo zanimal za knjižnico. Iz tega je razvidno, da sv. Cerkev smatra za zelo važno, da se po krščanskem svetu, zlasti na sedežih škofij, ustanavljajo vzhodne knjižnice. Študij vzhodnega vprašanja brez knjig ni mogoč. Duhovniki se bodo morali bolj zanimati za zedinjenje Vzhoda z rimsko Cerkvijo. Od |isv. Cerkve je že ukazan študij vzhodnega obreda po bogoslovnih učiliščih in katoliških visokih šolah. Zato morajo biti tudi knjižnice, da se dijaki poglobe v študij. Pa tudi posamezni duhovniki, ki se zanimajo za krščanski Vzhod in hočejo bolj temeljito študirati krščanski Vzhod, je prav, da si osnujejo lastne male knjižnice o krščanskem vzhodu. V zadnji številki našega glasila sem ponudil v nakup knjigo Cirilmetodijska ideja, ki ob kratkem pove, kar bi moral duhovnik vedeti o vzhodnem vprašanju. Naznanil sem ceno 1 dolar za broširan izvod. Toda niti enega naročila nisem prejel. To je dokaz, da se duhovniki premalo zanimajo za to velevažno vprašanje. Naj omenim, da se knjiga naroči na naslov: Anton Merkun, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio, USA. Kdor bi hotel vezano knjigo, stane 1.50 dolarja. Kristus je prinesel ogenj na svet in hoče, da nas vžge; to pa je mogoče, ako se približamo ognju, plinmtečem jjv .njegovem presv. Srcu, katero živi, bije in Kori v naših tabernakljih. škof Jeglič, leta 1901 Novice od povsod j Dr. Matija Šaruga Dne 16. septembra letošnjega leta je v bolnišnici v Rimu umrl salezijanec dr. Matija šaruga, doma iz Beltincev v Prekmurju. Po končanih študijah na Gregorijanski univerzi v Rimu, kjer je doktoriral iz vzhodnega bogoslovja, je bil profesor na raznih salezijanskih bogoslovnih učiliščih. Plemenito duhovniško srce je pokojni gospod šaruga pokazal, ko je med drugo svetovno vojno z veliko požrtvovalnostjo obiskovali koncentracijska taborišča v Gornji Italiji, v katere so Italijani vozili deportirance iz Slovenije. Delil jim je duhovno in — kolikor so znašali darovi v paketih in denarju — tudi telesno pomoč. S stvarnimi poročili, ki jih je dr. šaruga podal o nečloveških razmerah po teh taboriščih, je bilo mogoče objektivno zainteresirati za bedno usodo naših ljudi tako vatikanske kroge kakor tudi mednarod- ne človekoljubne ustanove. — še živahnejšo delavnost za svoje rojake je dr. Šaruga razvil leta 1945 in kasneje, ko so slovenski begunci pred komunizmom napolnili razna italijanska taborišča. Kot član Papeške podporne komisije je pogosito prihajal v taborišča deleč duhovno in telesno pomoč. Vsi, ki so ga v tistih letih spoznali, so mogli opaziti njegovo požrtvovalnost in nesebično vnemo, s katero je opravljal svojo samaritansko nalogo. Pokojni je imel uglajen pa odločen nastop tudi pred zavezniškimi in italijanskimi oblastmi, pri čemer mu je bilo v veliko pomoč popolno obvladanje raznih jezikov. Dobrota in ljubezen do bližnjega sta bila vodilo njegovega življenja. Naj mu je Bog ljubezni bogat plačnik. Ivan Ahčin Župnik Karel Zajc 22. novembra t. 1. je umrl v Buenos Airesu v bolnišnici • Alvarez v*č. g. Karel Zajc. Zadnja leta je imel sladkorno bolezen. Zaradi nje se mu je že v drugič naredila majhna rana na nogi; v bolnišnici so mu jo pa kmahi pozdravili. Zdravnik mu je že dajal upanje, da se bo v kratkem vrnil v svoje stanovanje v sosednjem Zavetišču za duhovnike( Kogar Sacerdotal), Condarco 581. Rajni je kljub starosti in bolehnosti rad živel, zato je bil zdravnikove obljube vidno vesel. Nastopih sta pa uremija in možganska kap; ni bilo več pomoči, mrtvega so prinesli nazaj v Zavetišče. — Drugo dopoldne je bila ob navzočnosti trupla žalna sv. maša, potem so ga pa peljali na pokopahšče v predmestju Lo-mas de Zamora. Prav blizu tam, v La- nusu, je Slovenska vas (Villa Eslovena). kjer živijo tudi pokojnikovi sorodniki. Zmerom so ga radi imeli in je vsak torek prišel k njim; želeli so ga tudi mrtvega imeti v bližini na pokopališču, kjer je pred nekaj meseci dobil svoj zadnji dom njegov starejši brat. Pogreb je opravi1 vlč. g. Anton Orehar; udeležilo se ga je pa več slovenskih duhovnikov in precej rojakov iz lantiške Slovenske vasi. Pokojni je bil irojen 10. junija 1887 v Žigmaricah, župnija Sodražica. Stari stric, stric in brat Pavel, katehet v Ljubljani, so bili tudi duhovniki. Tudi sam je skleni1, da bo. Šel je v ljubljanske šole, ki jih je 1. 1908 zaključil z maturo na poljanski gimnaziji. Med študiranjem ga je podpirala blaga družina Tome pn Sv. Florijanu. Tista leta so pihale med slovenske srednješolce protiverske sape, zlasti iz Prage, od poznejšega državnega Predsednika Masaryka, od Drtine in nekaterih drugih profesorjev češke univerze. Nasprotni študentje so imeli list Omladino, katoliški pa Zoro. Neupogljiv branilec vere in morale na II. državni gimnaziji je bil veroučitelj dr. Gregor Pečjak. Ni mogel vsem ohraniti vere. Kar se jih je pa izneverilo, so po njegovem Prizadevanju odnesli vsaj zavest, da je krščanstvo zello resna zadeva in ‘tudi umsko zelo trdno utemeljena. Nekateri s° pozneje pod raznimi vplivi spet portali verni. Dr. Pečjaku je pomagal požrtvovalni jezuitski pater Alojzij žužek, ki je tudi ustanovil srednješolsko Marijansko kongregacijo. Katoliški študentje So hodili na skrite, prepovedane sestanke, ki so na njih večkrat predava*! katoliški akademiki z Dunaja in iz Grad-ca» poznejši odlični javni delavci. — Pokojni g. Zajc je sredi vseh nevarnosti ostal veren in pošten. Učil se je dobro, zato je njegov lepi zgled še več zalegel. . Ko je vstopil v ljubljansko bogoslov-Je, se je zelo resno posveti* notranjemu z*vljenju in svetim vedam. Z nedavno Umrlim moravškim dekanom Jernejem Hafnerjem sta bila v istem letniku. Oba ^a bila posvečena 18. julija 1. 1912. Škof Jeglič je g. Zajca nastavil v "lavini pri Postojni. Dobri Pivčani so ?a takoj zacenili in vzljubili. Že takrat Je bil tak, kakršen je ostal do smrti: Pobožen, vesten pri delu, preprost, prijazen in gostoljuben, zlasti do duhovnih s°bratov, in pa moder in spreten gospodar. Bil je izrazit kmetski dušni pa-5rlr. — Iz Slavine je šel za ekspozita v . adanje selo pod šent Petrom na Krasu 'n °d tam v Štivan pri Slavini. . Ko so po prvi svetovni vojski Italijani tudi in a Pivko položili svojo trdo b®st, se je g. Karel izselil preko meje. ‘1 je za kaplana v Cerknici in je od am oskrboval tudi Rakek. Potem je bil ameščen za župnija v Rakitni. Nešte-g *fat je stopa* z železniških postaj Pre-okiJe *n Borovnica v strmi breg, večkrat bložen s težkim nahrbtnikom. Tudi Rakičani, zgledno vetrni, so ga imeli radii Iz Rakitne se je preselil na Rudnik pri Ljubljani. Iz te predmestne župnije hodi staro in mlado v mesto. Ob nedeljah in praznikih so večinoma š>i h kakšni suhi maši, brez pridige. G. Zajc jim je pa vcepljal ljubezen do rudniške cerkve in župnije. Dosegel je, da je bila cerkev ob nedeljah in praznikih pri prvi maši polna, pa tudi pri drugi, ki jo je na novo vpeljal. ■Leta 1943 so mu odpeljali v bližnji gozd na Golovcu mladega, idealnega cerkovnika in kulturnega delavca in ga pozneje tam ustrelili. Tudi njemu so zagrozili. Ni mu torej kazalo ostati v župnišču; preselil se je v najeto stanovanje pod Rakovnikom in je od tam po sobratih oskrboval župnijo. V začetku maja se je pa tudi on z bratom in bratovo družino umaknil na Koroško. Pomagal je pri dušnem pastirstvu med nemškimi domačini, skraja iz spi-ttalskega taborišča, potem pa na b*ižnji gorski župniji, kjer se je začasno nastanil. Rad bi se bil odpeljal v Argentino,, a so ga zaradi starosti odvrgli. Hudo mu je bilo, da se bo moral >očiti od brata in njegove družine, zlasti od nečaka Antona, ki je do zadnjega skrbel zanj, da tudi sin za lastnega očeta ne bi mogel bolj skrbeti. Pa so izseljeniške obisti prepoved preklicale in g. župnik se je 1. 1949 pripeljal v Argentino. Spet je bil kaplan, v Banfieldu, škofija La Plata. Potem je šel rajši stanovat v Buenos Aires, v Zavetišče za duhovnike. Od tam je opravljal službo božjo pri nekih redovnicah, potem pa v veličastni župni cerkvi sv. Jožefa v Flčresu. Tu je pridno spovedoval, zlasti S*ovence. Naj mu Bog prav obilno plačuje vse dobro, ki ga je storil s svojim svetlim zgledom in s 43-letnim duhovniškim de-*om. Rad je bil med slovenskimi duhovniki, rad je zahajal na njihove sestanke. Zdaj v večnosti jim bo ljubezen gotovo s tem izkazoval, da bo prosil Boga za nas. Franc Jaklič, Buenos Aires JUGOSLAVIJA .Stenski koledar je izdalo C M D pred Novim letom 1955 v 80.000 izvodih. Niso prodaji vsega, ker se ponekod člani za to niso dovolj pobrigali. Največ so ga prodali v Obmurju. Mnogi člani iGMD so zadnje čase vložili prošnjo za starostno pokojnino. Ob pregledu dela Duhovniške zadruge v Ljubljani so ugotovili, da so 'najboljši odjemalci zadruge bosanski frančiškani, nato sledijo slovenske župnije, župnije v Dalmaciji, djakovska škofija, beograjska nadškofija. Na Hrvatskem pa si Zadruga zelo težko pridobiva odjemalce. Kaj vse morajo naši sobratje poslušati na sestankih Ciril metodi jskega društva, je razvidno iz referatov, objavljenih v Organizacijskem vestniku CMD. Referati šmona Franca so objavljeni seveda v celoti. Tako je januarja razlagal stanovskim .tovarišem politični položaj, kjer jih navdušuje za aktivno koeksistenco. Mi jugoslovanski duhovniki smo lahko srečni, da ne živimo kje na Za-padu, kjer je takorekoč obvezna borba za ameriški blok. „S Titovim optimizmom gledamo v bodočnost." V referatu o zamejskih in izseljenskih Slovencih prav pridno pljuje v svojo skledo, zaničuje ,,kleriklalne“ elemente v zgodovini slovenskega izseljenstva in pravi: „Pri tako ogromnem številu pač ne more igrati nobene vloge peščica (11 tisoč) pobeglih belogardistov." Prav po partijsko uporablja razne psovke in krščuje naše duhovniško glasilo vseh zamejskih duhovnikov enostransko za glasilo „narodmoizdajalske druščine". Osmeši se s pripovedovanjem čisto izmišljenih reči. Pravi celo, da lažemo, da je prepovedano tiskanje katekizmov in molitvenikov (navzoči so se mu gotovo v obraz smejali...), da grozimo slovenskim škofom, da jih hočemo na vsak način potiskati v pravoslavje in v partijo. Tudi Ivan Camplin, župnik iz Dubrovnika v Prekmurju, omenja emigrantsko duhovščino in ine pozabi na g. škofa dr. Rožmana. Lojze Kodermac, župnik v Volčah, zanimivo razlaga politične emigracije in pravi, kako so mo- rali bežati izpod diktature v Italiji, tako se je zgodilo tudi pri nas. Informira člane o inašem listu in pravi, kako smo zagrenjeni in delamo pokoro v tujini. Upamo, da maši trpeči sobratje v jugoslovanski Sloveniji podobne izjave tolmačijo svojim okoliščinam primerno in naše delo pravilno ocenjujejo v luči idej, zaradi katerih smo se vsi — oni in mi — šli v službo Kristusovo. Pri CMD so osnovali Zamejsko komisijo, ki naj bi s svoje strani pomagala uradni Izseljeniški matici. V njej so St. Cajnkar, predsednik, dekan Gabr. Piščanec iz Avberja pri Tomaju, Ivan Voda, župni uprav., Starše, Fr. Vrolih, ž. upr-v Moravčah, Lojze Kodermac iz Volč-St. Vrtovec iz Dornberga, Janko Premrl iz Sv. Lucije, Milko Margon, župnik Trušk pri Marezigah, prof. Fr. Lipičnik iz Ljubljane, Matija Munda iz Dravograda, J. Premrov, referent Zamejske komisije, prof. Jože Koš,r iz Ljubljane, Marijan Hrvatin iz Trnja pri Št. Petru na Krasu, Ignac Malej iz Trbonj, Miloš Čarf, ž. upr, v Zg. Tuhinju. Komisija CMD za prošnje in pritožbe obvešča duhovnike, da smatra vlada duhovnike iza samostojne poklice in jih kot take tudi obdavči s prometnim davkom-Plačilu prometnega davka pa ne podlega tisti del dohodkov, ki služi za osnovo pri plačilu prispevka za socialno zavarovanje. Ker se je povišalo število upokojencev članov CMD na 60, so povišali tudi procent prispevka za socialno zavarovanje od 12% ina 25%. 'K itemu je pripo' moglo tudi zvišanje stroškov po bolnišnicah in zdraviliščih. Od zavarovalne vsote 8.800 din. znaša prispevek mesečno 2. 200 din. Polovico tega zneska p*8' ča ..ljudska oblast", polovico (1.100) Pa mora plačati duhovnik CMD sam. Na pepelnico 23. februarja je umr} na Brezjah pri frančiškanih lavantinski zlatomašnik Anton Kociper v 79. letu starosti. Pastiroval je 37 let v Slomškovi rojstni župniji Ponikva pri Grobel' nem. 16 duhovnikov ga je spremilo na zadnji poti z dekanom g. Jakobom R'“' iterjem iz Šmarja pri Jelšah. Februarja je umrl tudi p. Ivan Keller-doma s Češkega, ki je bil domači duhov- nik grofice Herberstein v šaleku. Za «asa vojne je upravljal več župnij v »količi Celja. 14 duhovnikov je v Ljubljani odda-10 nekaj svoje krvi v zavodu za transfuzijo krvi v pomoč bolnikom. Naši sobratje na delu v ljutomerski okolici: Miloš Ferk, župnik, Cezanjevci; Štefan Cergulj, župnik, Križevci; Lud-vik Duh, župnik v Svetinjah, Ivanjkovci; Or. Jože Kuk, župni upravitelj v Kapeli, Radenci; Franc Kolenc, župnik, Sv. Miklavž pri Ormožu. F Kopru in okolici delujejo: frančiškana p. Pij Goli, Koper, trg Brolo 11, *n p. Rupert Suhač; Milko Margon, žup-n'k Truške, p. Marezige; Dominik Pe-£an, dekan, Krkavci, p. Šmarje pri Ko-pru! poleg nekalterih italijanskih duhovnikov. Mons. Viktor Zakrajšek, ki je doslej 1 vikar namestnik v Krki pri Stični, je Prestavljen v Tržič. Krki Franc Perko, ki je imel novo mašo na Dolenjskem in je potem šel slu- Šjt k vojakom, bo za „kazen“ moral slu-Zlti še 4 leta! Sv. Stolica je izročila upravo onih 8 °venskih župnij, ki so prišle po mi-r°Vni pogodbi iz tržaško-koprske škofije P°d Jugoslavijo, apostolskemu delegatu mons. Torošu, ki je že doslej upravljal del goriške škofije, ki je prišel pod r,^»slavijo, S tem je prenehala juris-tkcija ljubljanskega škofa nad istrskimi slovenskimi in kraškimi župnijami. J"1 prenosu oblasti v Kopru je ljubljan-škofa zastopal kanonik dr. Pogač-m. Poleg mons. Toroša, ki je oblast fevzel, so bili zbrani še drugi duhov-v a met* nji|m* tudi župnik iz Tomaja • Albin Kjuder, ki bo kot škof. delegat °magal mons. Torošu upravljati novo 1 sključeno ozemlje. , K „Nova pot“, glasilo OMD du-ovnikov v Sloveniji, je -neki N. N. ^ ^ov°ril g. dekanu Škerbcu glede C. M. uhovnikov. Pravi, da na podlagi zapis-l, a. Poroča, kako sta potekala v Ljub-; ai\* 1944 tridnevni tečaj duhovnikov ša , 8n°Pastirski dnevi. Pri tem nagla-3-asti, kako so mons. škerbec, ka-in kurat Lenček „huj-a 1 * duhovnike in gnali v boj proti O. F. — V „Orgaizacijskem vestniku" napadajo večkrat g. Jožeta Jamnika, češ da je Škerbčev eksponent in nekak voditelj (sic!) emigracije v Trštu. Napadajo tudi obhajanje prvih sobot med vojno v Ljubljani. G. prelat dr. Franc Lukman je darova1 9. oktobra pri frančiškanih zlato mašo. Ob tej priložnosti je prejel od sv. stolice pozdravni brzojav. Po novem zakonu o komunah spada v pristojnost občinskih LO urejati uporabo zvonov v cerkvah, hramih in drugih cerkvenih poslopjih ob splošni nevarnosti. V pristojnost okrajev pa spada še nadalje: a) dovoljevanje pobiranja prispevkov v verske namene zunaj cerkva, hramov in verskih prostorov, ki so za to določeni, b) dovojevanje procesij in drugih verskih obredov zunaj cerkve, c) prepoved verskih zborov v mejah splošnih ukrepov za varstvo ljudskega zdravja in javnega reda za čas, dokler trajajo okoliščine, zaradi katerih so bili izdani ukrepi. Dosedanji vikar pomočnik Maks Ravnik na Selah pri Šumberku, je bil imenovan za upravite*ja istotam. Novcmaš-nik iz Knežaka na Krasu Šitefan Strle, je postal kaplan v Hrušici. Umrl je 13. oktobra Jože Podlipnik, župnik na Selah pri Šumberku, v lepi starosti 80 let. N. p. v m.! V domačem kraju v Sori je preje1 mašniško posvečenje ina misijonsko nedeljo 1955 Franc Jamnik SDB.. Na Ustju pri Ajdovščini je 22. okt. zatisnil svoje oči župnik Štefan Podbr-šček. Prehladil se je, ko je šel s kolesom na Col pomagat. Rojen je bil 1889 v Desklah ob Soči, novo mašo je pel 1914. Služboval je tudi v Dolenji Tribuši in na Štjaku. R. i. p.! škofovi zavoldi sv. Stanislava bi letos zelo slovesno praznovali 50 'letnico obstoja, ko bi me bilo v S!oveniji Cerkvi sovražnega režima. V ljubljanskem semenišču so se vršili letos julija in avgusta štirje tečaji duhovnih vaj. Udeležilo se jih je skupno 278 duhovnikov: 148 iz tjubljanske, .61 iz lavantinske, 41 iz goriške, 15 iz trža-ško-koprske, 11 iz reške, 1 iz zagrebške in 1 iz skopljanske škofije. Iz zapora sta se vrnila dva sobrata. Prvi je žuženberški dekan g. Karel Gnidovec, ki se je naselil v Zaplani nad) Vrhniko, drugi pa metliški prošt g. A1-fonz Klemenčič, sedaj imenovan za upravitelja župnije Sava. V Škofji Loki je umrl 18. septembra kapucin p. Dionizij Pristovnik. Dosegel je starost 68 let. župnik na Primskovem pri Litiji g. Anton Plešič je s slovesno mašo prazno-va1 50 letnico svojega župnikovanja v tem kraju. Pridigal je škof mons. Vovk. Jubilant je letos dopolnil 88 'let starosti in 59 let mašništva, pa je kljub temu še vedno v aktivni s'užbi. Velika udeležba vernikov je dokazala, kako ga verniki spoštujejo in radi imajo. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji: upravitelj župnije Sava Stanislav Šinkovec, je postal upravitelj za-padnega de>a župnije Hinje. — Upravitelj v Zapogah, Franc Govekar, je razrešen službe. Soupravo te župnije je sprejel Franc šoukal, upravitelj v Vodicah. — Dosedanji kaplan v Št. Rupertu, Jakob Turšič SDB, je postal upravitelj v Cerknici. Od 'tam je odše1 dosedanji upravitelj Franc Horvat SDB v Trste-nik za kaplana. — Za upravitelja župnije Trstenik in soupravitelja župnije Goriče je imenovan Štefan Vogrin SDB. — V Št. Rupert je odšel za kaplana Franc Levstek SDB. — V Tržišču je postal kaplan Anton Ternar SDB. O pridiganju so razpravljali !etos na spomladnih duhovniških konferencah, vkof Vovk naroča sobratom v navodil ih: „Danes so umestni kratki, lahko umljivi in lepo govorjeni govori, podprti z zgledi iz današnjega življenja in prešinjeni z navdušenostjo. V Sloveski Istri so se zgodi!e sledeče duhovniške spremembe: V Trst sta odšla Giovanni Cosolo, kanonik in dekan stolnega kapitlja v Kopru, in Franc Šibenik, župnik v Lazaretu in soupravitelj župnij Dekani, Tinjan in jugoslovans-skega dela župnij Osp in Mi'je. — Župnik v Marezigah, Anton Požar, se je odpovedal župniji in se preselil h kapla-niji sv. Brigida v miljskih hribih. — Milko Margon, župnik v Trušah, je sedaj soupravitelj v Marezigah. — Franc Koritnik upravlja zdaj Dekani, Sv. Anton, Lazaret in jugoslovanski del Milje. — Alojzij Ličen, kaplan v Flaviju, je postal upravite*j župnije Osp in soupravitelj Tinjana. Zveza duhovnikov častilcev Najsvetejšega. Za 50-letmico odloka sv. Pija X-o pogostnem in vsakdanjem svetem obhajilu so bili pri duhovnih vajah v Ljubljani gospodje opozorjeni na Zvezo duhovnikov častilcev Najsvetejšega. Prijavilo se je 111 novih članov. To združenje, ki ga je začel bi. Julijan Eymard, ima sedaj v ljubljanski škofiji 160 članov, v tržaški administraturi 22, v re-ški pa 10 č!anov. Župnijska cerkev na Ježici je bila-dozidana pred 150 leti, posvečena je bila po škofu Wolfu .pred 125 leti, pred 16 leti pa je bila povečana. Vseh treh obletnic so se 'etos zelo slovesno spominjali. Dr. Janez Fabjan zopet predava dogmatiko ina ljubljanski teološki fakultefi- Na Dobrovi pri Ljubljani je imel 3. juhja novo mašo g. Vinko Klemenc-Pridigar je bil dr. Janez Oražem. G. Gabriel Piščanec, sedaj župnik v Avberju na Krasu (pri Tomaju), je imel 23. septembra v Radovljici zlato mašo. Tja ga je povabil sošolec p. Krizostom Sekovanič. Žele' je opraviti slovesnost pri Mariji Pomagaj na Brezjah, pa zaradi navala ljudi ni mogel. Zato je sprejel povabilo sošolca v Radovljici, kjer je bi*a cerkev premajhna, da bi sprejela vse ljudi, ki so prišli na slavje. Upravitelju župnije Spodnja Idrija so ob asti odbile prošnjo, da bi smel imeti ponovitev misijona na rožnovensko ne' aeljo. Nedavno poprej je bi1 „admini' strativno" kaznovan z veliko globo, kei je procesija za nekaj metrov zavila P° nedovoljeni poti. ARGENTINA Gospoda novomašnika Franc Himel' reich in Jošt Maritelanc sta že nastopih svoji službeni mesti. Prvi je šel za kaplana v San Justo, prov. Buenos AireSr ■škofija La Plata, drugi pa za kaplana v stolno župnijo v San Luisu, prov. San f-uis. Obema želimo veliko blagoslova “ožjega pri apostolskem delu med rojaki, ki so naseljeni v teh dveh župnijah, in med argentinskim ljudstvom. G. Andrej Pogačar, kaplan v San Lui-Su> je šel za nekaj mesecev v Evropo. G. Alojzij Legan je bil iz Lanusa prestavljen za kaplana v San Isidro, Prov. Buenos Aires. AVSTRIJA G. Avguštin Pibernik, župnik v Nussdorf bei Lienz, še vedno ni mogel zaPustiti bolnišnice. V odsotnosti ga je aa župniji nekaj časa nadomestoval g. dr. Ludvik Čepon, ki je bil na potovanju v Sveti deželi in se je ob povratku v USA za nekaj časa ustavil v Avstriji. V šmarjeto pri Velikovcu je prišel za Provizorja g. Janez Štefan. 2a stolnega ceremoniarja v stolno ocrkev v Celovcu je prišel kaplan iz Tinj S- Jože Gabruč. G. dr. Janez Lučovnik, župnik v Št. anžu, je stopil v pokoj. Za enkrat ga v soli nadomestuje g. Plemenitaš. Na žup-bo pomagal g. Vinko Zaletel, ko se 0 vrnil iz potovanja v USA. I*rvi tečaj na kmečko-gospodarski šoli v ^'njah je zelo idobro uspel. Ta šola je velikega pomena za katoliško kmečko Judstvo na slovenskem Koroškem. V n°dravljah imajo 'tako šolo Titovci, ki as° mladino seveda po svoje vzgajajo. Pred kratkim sta gospodinjski šoli v . • Jakobu in Št. Rupertu dosegli pravico ■javnosti. Tu se vzgajajo naša dekleta v ^atoliškem in slovenskem duhu. Obe šoli j ijo slovenske šolske sestre. Vsem v “venskim sobratom po svetu priporo-eanio zadevo kmečko-gospodarske šole n obeh gospodinjskih šol v molitev. G. Alojzij Karel Marašek, župnik na ebrci, se je 5. avgusta pri delu tako onesrečil, da je 7. avgusta na posle-lcah umrl v celovški bolnišnici. Bil je 0 rodu Čeh in je zadnjih šedt ilet delo-a na Rebrci. Pri vernikih je bil zelo priljubljen. V sredo 10. avgusta so ga položili k zadnjemu počitku na domačem župnijskem pokopališču. Pogrebne obrede je ob asistenci obilnih sobratov opravil častni kanonik in dekan g. Aleš Zechner iz Dobrle vasi, ki je na grobu tudi govoril. Govoril je tudi g. župnik Kuchler, s katerim sta bila dolga leta soseda in sotrpina v letih pregnanstva. G. Pavel Bernik, slovenski misijonar v Indiji se je v mesecu avgustu mudil na Koroškem. Slovenskim vernikom je govoril o življenju in razmerah v Indiji. Nove zvonove si nabavljajo po vseh župnijah na Koroškem. Tako z velikimi stroški in žrtvami naše verno ljudstvo popravlja škodo, ki jo je prizadejala nacistična objestnost in sovraštvo do Cerkve. Dr. Nace Lovrenčič, ki pastiruje med Tirolci salzburške nadškofije, je premeščen iz Košena v Kirchdorf, Tiro1. G. Vinko Zaletel je še v Ameriki. Medtem je ibil imenovan za provizorja v št. Janžu, ker je dr. Lučovnik šel v pokoj. V šolo hodi zaenkrat dr. Plemenitaš iz Golšovega, ob nedeljah pa oskrbi župnijo g. Janez Po'anc. G. Jože Gabruč je iz stolnice zopet prestavljen nazaj v Tinje med fante na kmečko-gospodarski šoli. Sedaj je na šoli 23 fantov. Razpisana je župnija Žitara vas. Zanjo je več kandidatov. Se bo kmalu odločilo. Dr. Franc Šegula je iz Votšperga prestavljen v Celovec v stolnico namesto g. Gabruča. Bogoslovci pripravljajo akademijo za proslavitev stoletnice s'ovenske akademije v celovškem bogoslovju. ČILE G. dr. Anton Trdan je bil pred kratkim v škofiji Rancagua, kjer že sedem let pridno pastiruje, imenovan za branilca zakonske Vezi in promotorja škofijskega sodišča. Do sedaj je bi1 na tem mestu mons. Valenzuela, ki so ga imenovali za apostolskega administratorja prelature Copiapo na severu Čila. G. Tonetu za veliko zaupanje od strani škofa iskreno čestitamo! Ima že kar precej trdih ,orehov" na tekočem in mora sedaj v začetku precej časa presedeti za knjigami. Rev. Aleksander Horvat SDB, San-tiago, je odše1 na obisk v Jugoslavijo. V Čile je zelo poznan po svoji prirodopisni knjigi za srednje šole. ITALIJA Iz Briše pri št. Petru v Benečiji je vendar odšel vikar Zanon, ki je prišel v Nadiške doline v času najhujšega fašističnega poitalijančevanja. Za novega vikarja je bil umeščen domačin g. Peter Černoja, svoj čas župnik v Čelah pri Stari gori. V Št. Peter Slovenov je prišel nov kaplan, don Fermo Picco. Želimo, da bi . se čimprej naučil jezika svojih ovčic in skrbel za njih dušni blagor. Gorica. — G. Anton Grbec, župnik v Gabrjah pri Vipavi, je na posodicah nesreče umrl 16. avgusta. Padel je z vlaka in nato umrl v bolnišnici. Več let je bil dekan v Nabrežini. Zaradi fašističnega preganjanja se je moral umakniti v Srednje nad Kanalom, kjer so mu Nemci požgali župnišče. Imel je 70 let. G. Stanko Stanič, urednik »Katoliškega glasa" in župnik v Štandrežu pri Gorici, je umrl 29. oktobra. Že dalje časa je bolehal, pa nismo mislili, da ga bo tako hitro iztrgalo iz naše srede. Duhovniki in vsi rojaki ga bomo zelo pogrešali. Bil je velik kulturen delavec na Goriškem. Znan je kot pisatelj šmarnic kratkih zgodovinskih del, soustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe in Tiskovne zadruge v Gorici. Naj oba sobrata počivata v miru! G. Anton Prinčič, do sedaj kaplan v Gradežu, je posta1 župnik v Zgoniku. G. Franc Švara je šel iz Zgonika v Alelli v Furlaniji. Za doktorja bogoslovja je promoviral na Dunaju g. Franc Felc. Čestitamo! Pri nas je novo tudi to, da se lahko z navadno prepustnico gibljemo v desetkilometrskem pasu na tej in oni strani meje. Tako nam je omogočeno romanje na Sveto goro, kamor pride vsako nedeljo veliko romarjev tudi iz Kranjske in Štajerske. 8. septembra je bilo skupno romanje goriške administrature (del go-riške škofije je v Jugoslaviji). Zbralo se je okrog 6.000 vernikov in nad 40 duhovnikov. Polnočno procesijo okrog svetišča je vodil apostolski administrator mons. Toroš. Na Sveti gori sta stalno dva patra frančiškana, ob sobotah pa pridejo na pomoč okoliški dušni pastirji. Na razpolago sta le cerkev in samostan, romarska hiša in romarska gostilna sta podržavljeni in zaprti. Trst. — G. Rudi Bogateč, župnik v Kontovlju, si je pri vožnji z motornim kolesom zlomil nogo. Moral je precej časai biti pri miru v bolnišnici, sedaj pa je zopet doma, vendar še ne more opravljati dušnopastirskih opravil. G. Jože Gracar CM je tudi prebil precej dni v bolnišnici. Muči ga sladkorna bolezen. Sedaj je tudi že doma. Izpremembe v duhovniški službi. — G. Franc Šibenik, župnik v Lazaretu V Istri, se je preselil v Trst, kjer je nastavljen za Stud. prefekta in podravna-telja v našem dijaškem zavodu Marija-nišču. — G. L. Zupančič, ki je zelo spretno tri leta opravljal službo prefekta v Marijanišču v korist naše mladine, je bil s škofovim dekretom s 15. oktobrom nastavljen za žup. upravitelja v 1 Bo-ljunec. V Trst se je preselil tudi župnik Avg. Zlobec, ki je zaradi bolezni zapustil svojo župnijo Sv. Antona pri Kopru in stanuje sedaj v duhovniški hiši poleg semenišča v Trstu. Duhovne vaje za učiteljice in dijakinje v Trstu je v mesecu septembru vodil prof. p. Maksimilijbm Žitnik iz Celovca. Duhovniške izpremembe: G. Anton Prinčič je prišel za župnijskega upravitelja v Zgone. — Po smrti g. Gabrovška je postal župnijski upravitelj v Bolju«-cu g. Lojze Zupančič. — V Ricmanjih je bil imenovan za župnika g. Albin Grmek. — Dr. Jože Gracar, upravitelj župnije Križ pri Trstu, je težko zbolel. Modni a za njegovo zdravje! — "V Rimu je pel novo mašo Tržačan g. Viljem Žerjali posvečen v Germaniku. Zgodilo se je to oktobra. Pridigal mu je nadškof dr. P ogar. G. Janez Zupančič, ki je doslej pasti-11 oval v Arbeču med Beneškimi Slovenci ^ Nadiški dolini, je bil premeščen na vikajo Obilica, ki je nekdaj spadala pod župnijo Sv. Lenart v Benečiji. Njegov uovi naslov je: Sac. Giovanni Zupančič, Oblizza, p. S. Leonardo Siv., Udine. ŠPANIJA Blizu Madrida je 16. oktobra nenad-Uo umrl mladi slovenski salezijanec Franc ^učko. Doma je bil iz Cezanjevcev pri Ljutomeru na Murskem polju. N. p. v m. Združene države Rev. Francis Jevnik, župnik slovenje župn.je sv. Jožefa v Foresit Cityju, je umrl 3. avgusta letošnjega leta. . oma je bi* * iz Zabukovja nad Sevnico iu prižel v Ameriko že kot dijak. Več let je koit duhovnik deloval med Hrvati, zadnjih 32 let pa je bil dušni pastir Slovencev. Bog mu bodi bogat plačnik za vse! Tri nove maše. Ave Maria, avgust ^56, str. 264—256, poroča o treh slo-v®nskih novih mašah v Sev. Ameriki: Tudi v Detroitu, Mich., je bila letos slovenska nova maša in sicer dne 5. ju-lla v cerkvi sv. Cecilije, kamor spada hovomašnikova družina. Novo mašo je Zapel Rev. John Maierle, rojen 6. junija 828 v slovenski družini: oče, zdaj že u°kojni, se je priselil v Ameriko iz Sta-Tega 'trga ob Kolpi; novomašnikova mati ?a Je iz znane Samidove družine v Ca-Uuietu, Mich. — Novomašnik je grajal (napravil izpite) na Catholic niversity v Washingbonu, D. C. Ob °vi maši mu je pridigal Rev. Francis P. Srebernak. Obilo božjega blagoslova na pot duhovništva. V cerkvi sv. Antona na Ely, Minn., je dne 5. junija zapel svojo prvo glorijo sin ameriške slovenske družine, Rev. Robert A. Senja. Njegov oče je doma iz Iga pri Ljubljani, mati pa je tu rojena Slovenka. Novomašnik je bil posvečen za dulutsko škofijo. K slovesnosti nove so se zbrali sami slovenski duhovniki: Rev. župnik F. Mihelčič, Rev. M. Popesh, Rev. Golobich, Rev. Malova-sich in Rev. Vovk. Novomašni pridigar je bil Rev. Bernard Popesh. častno stražo je novomašniku držala skupina mons. Buhovih Kolumbovih vitezov. — G. novomašnik, tudi od nas iskrene čestitke. V nedeljo dne 12. junija je v cerkvi presv. Srca v Calumeitu, Mitih., zapel novo mašo Rev. Neil Francis Deley OFM. Njegov pokojni oče je bil irskega rodu, mati pa Slovenka, rojena Mušič. Na dan po novi maši je prišel novomašnik v calumetsko slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer je izvršil obrede zlate poroke svojega starega očeta in stare matere, Mr. in Mrs. John Mušič. Pri jubileju je bilo navzočih devet sinov in hčera zlatoporočencev, trideset vnukov in vnukinj ter štirje pravnuki. — V nedeljo po novi maši je imel Father Neil Daley službo božjo v Baragovi cerkvi na Eagle Harbar, Mich. Tu se je zbralo vse njegovo številno sorodstvo ter imelo po sveti maši prijetni družinski seta-nek, h kateremu sta prišla iz Calumeta tudi p. Odilo OFM in p. Inocenc OFM Conv. Kmalu se je oglasila slovenska pesem in tudi novomašnik je pomagal peti po naše. Novomašnik spada v cin-cinatsko frančiškansko provincijo. Želimo mu vso srečo na duhovniško živ-'ljanjsko pot. Enako naše čestitke z'ato-poročencema. Sv. Pe/ter Krizolog je govoril (Sermo CVIII): „Bodi Bogu hkrati daritev *n duhovnik; ne izgubi ničesar, kar Ti je Bog dal! Tvoje srce bodi oltar ih tam ar«i svoje telo Gospodu... Ponudi vero, da se kaznuje nevera; daruj post, da temine požrešnost; prosi usmiljenja, ki prežene lakomnost; in da preneha nespamet, prinesi k oltarju vedno svetost; tal^o bo tvoje telo tvoj dar, če ni orna-Zevan0 z nobenim grehom." Pij XII.: Menti nostrae PO KATOLIŠKEM SVETU Castel Gandolfo. 4. oktobra je sv. oče v Castel Gandolfo sprejel udeležence drugega svetovnega kongresa za pota. Zastopanih je bi*o 52 narodnosti. V nagovoru je papež povdaril: „Velike prometne žile služijo me samo materialnim namenom, doprinašajo veliko tudi na duhovnem polju... Ali niso s'avne ceste rimskega imperija veliko pripomogle k razširjenju krščanstva ? ... Otvoritev nove ceste je velikega pomena za ekonomijo, pa nič manjšega na polju zdravstvene oskrbe, higijene, ljudske izobrazbe in vere. Dispanzerji, šole in misijoni morejo pomnožiti svoje dek> in povečati svoj vpliv. Po prometnih žilah dospe dušno in telesno zdravje do slehernih človeških naselij. Nabožna zveza pastirjev. To je ustanova italijanskih pastirjev, ki šteje okrog 35.000 članov. V začetku meseca oktobra je zveza priredila svoj drugi kongres. Udeleženci so bili sprejeti tudi pri sv. očetu, ki je imel nanje daljši nagovor. Radio in televizija. 21. oktobra je papež Pij XII. govoril članom glavne skupščine Evropske zveze za radio in televizijo. Poudaril je, kako veliko more pomagati 'televizija pri vzgoji v šolah in kako more zopet povezati razbito moderno družino. „Kako je božja previdnost uredila vse tako, da televizijski aparat omogoča, da morejo prisostvovati verskim prireditvam in manifestacijam vsi tisti verniki, ki ne morejo biti telesno navzoči. Prenašanje liturgičnih obredov, razlaganje verskih resnic, predstavljanje slavnih del cerkvene umetnosti, vse to in še drugo prinaša besedo božjo v družine, bolnišnice, jetnišnice in do najbolj oddaljenih krajev od velikih kulturnih središč. Bog daj, da bi kmalu prišel čas, ko bodo mogle tudi množice poganov s pomočjo te čudovite naprave lažje spoznavati evangelij!" Trije osnovni zakoni krščanske vzgoje mladine. 24. oktobra je sv. oče govoril udeležncem dvoletnih tečajev za izpopolnjen je, ki jih organizira Italijansko društvo za vzgojo. Poudaril je tri temeljne točke vzgoje: Mladino je treba seznaniti z resnico, predno jo zastrupi zmota; nobena vzgojna metoda ne rodi popolnega in 'trajnega uspeha, če ni v skladu z zahtevami krščanstva; vsak vzgojitelj se mora na svoje delo temeljito pripraviti. Prvi narodni kongres katoliških laičnih voditeljev iz vse Indije. Vršil se bo od 14. do 21. decembra v Nagpurju. Glavni cilji kongresa so sledeči: Izpopolniti laike za vodstvo katoliških ustanov; ti laični voditelji naj bi se med seboj spoznali in skupno študirali probleme svoje domovine; dogovorili naj bi se glede metod dela pri katoliškem apostolatu doma in v mednarodniih katoliških organizacijah. Naši čr.ni sobratje. Nadškof v New Orleansu, mons J. Francis Rummel je na misijonski postaji Sv. Cecilije jezuitu Bendu prepovedala začasno vsa verska opravila (neke vrste interdikt), ker misijonarji, ki tam delujejo, nekemu duhovniku zamorcu niso dovolili maševati V njihovi misijonski kapeli samo zato, ker je zamorec (rasizem). „To dejanje," pravi nadškof, »nasprotuje dolžnosti, da moramo katoličani spoštovati vse duhovnike, naj bodo katerekoli rase ali narodnosti." Socialni teden v Kanadi. Vršil se je od 25. do 27. septembra v Vaneouver-ju za angleško govoreče katoličane, od 29. septembra do 2. oktobra pa za francosko govoreče v Cornwaliu. Sv. oče je poslal socialnemu tednu posebno pismo. Brzojav sv. očeta predsedniku Eisen-howerju. Ko je sv. oče zvedel, da je zbolel predsednik U. S. A. gen. Eisenho-wer, mu je takoj posla* sledečo brzojavko: »Podvizamo se poslati Vaši Prevz-višenosti izraze simpatije v bolezni z obljubo naše najbolj goreče molitve za Vaše skorajšnje ozdravljenje in za vaše veliko prizadevanje za blaginjo svoje dežele in za dosego miru na svetu." VIII. kongres asistentov delavske organizacije. 21. septembra se je začel v Rimu osmi kongres duhovnikov asistentov pri italijanski krščanski delavski katoliški organizaciji (ACLI). 200 jih je bilo. Duhovnik mora biti povsod tudi duša socialnega dela. Delavsko igibanje brez Kristusa je. obsojeno na neuspeh. Kje je kardinal Mindsenty? Pred ka-'mi tremi meseci je .prišla iz Madžarske Vest> da so oblasti kardinala pomilostile 11 da se je preše il v neko cerkveno Poslopje. Nič gotovega se ni dalo o tem Ugotoviti lin potem zopet popoln molk, uobene novice ni bilo več o njem. Kar-,, nal je sedaj star 62 let. Zaprli so ga ‘‘.eta 1948, in je bil prihodnje leto obso-Jon Ina dosmrtno ječo. . Brazilija. 99 odstotkov prebivalstva 1° katoličanov, vendar se mora Cerkev oriti z dvema velikima težavama: pro-estantske sekte, ki so zelo delavne in Praznoverje ljudi. Je pa v I zadnjih desetletjih versko živ jen je silno porastlo. . Afrika. Škofje zapadne Afrike so iz-a ' skupno pasitirsko pismo, v katerem VzPodbujajo svoje vernike, da bil se bolj z‘tnirnaii za -probleme javnega življenja T deželi. Najprej jih spomnijo, kakšen •|e krščanski nauk o poslanstvu Cerkve, le krščanski nauk o poslanstvu Cerkve, uro pa začne razprav jati nekatere ipo-sebne probleme Cerkve v francoski friki in v Togo. Pismo pravi: „Zave-dajte se, da je 'Cerkev l za vse dežele in arode. Nobena dežela ali doba je ne ®fe. imeti za svojo in jo nekako monopolizirati. Pravilno govorjeno, ni Cerkev ?a. Francijo ali za Nemčijo ali za Ki-ajsko ali za Afriko. Obstaja Cerkev ozusova, ki živi in deluje v Franciji, v * emČiji, na Kitajskem, v Afriki. Zaradi ‘ VoJe univerzalnosti, ker gre preko | vseh eJa, more Cerkev vršiti svoje poslan-; v° določenim ljudem v vseh deželah o časih in se jim prilagoditi in jih dru-z 1 1 z Bogom in z verniki ostalih deže'. orkev je kraj srečanj narodov in ras m časov." , Kolumbija. Veliko se piše in govori, a katoliška Cerkev (preganja prote-•un.e v Kolumbiji. Tudi na konferenci po- °V Katinrke amerike v Rio de Jari lro se je o tem razpravljalo. Ni'res. IY>ajo svobodo, škofje so tudi sk'oni i, da ne mislijo nikjer v Južni Ameriki postaviti se na stališče boja in (napada proti protestantom. U. IS. A. 20 odstotkov vsega prebivalstva v U. S. A. je katoličanov. Protestanti imajo 35 odstotkov. 60 odstotkov vsega prebivalstva prisostvuje verskim obredom. Od protestantskih sekt sd najbolj močni I metodisti, ki jih je 9,202.728. POPRAVKI K SEZNAMU DUHOVNIKOV Lavrenčič ■ dr. Ignacij, Kichdorf, Tirol Pogačar Jože, Nussdorf, P. Lienz, Ost-tirol. Puhar Leopold, St. Johann im Pongau, Salzburg Ropaš Rudolf, kaplan, St. Jakob im Rosental, Karaten Sukič Janez, Rikenberg, (P. Bleiburg, Karaten štrekelj Jakob, HochfeiStritz, P. Eber-stein, Karaten Švare (ne švarz) Alberik Učakar Franc, Edling, P. Kubnsdorf (no KUnsdorf), Karaten Vilfan Janez (ne Pfarrhaus: stanuje privatno) Vodopivec dr. Miran, Innsbruck, Kapu-zinnergasse 5/2, Tirol. Zabret Franz, Schermberg (ne Schrn-berg), P. Sohwarzach im Pongau, Salzburg Zamjen dr. Srečko SDB, St. Josefs Kirch-', Waidmannsdorf, Klagenfurt, Karaten Tu k Ciril. Brandenberg, Tirol (ne (Osttiroi) Mihelčič dr. Franc, Madrid (6), Serrano 113, Espana Lcmšek Janko, Kainbach (ne Keimbach), Schillingsdorf bei Graz Beloj Mar:in, Gratwein (ne Gratfein) Vodn;k Franc Preitenegg (ne Beiten-berg Konzorcij (Gregor Mali). — Urejuje: uredniški odbor (dr. Ivan Ahčin, a 234, Adroguč FNGR, prov. Buenos Aires, Argentina) — Uprava: Stanko cbe, Victor Mar inhz 50, Buer.os Aires, Argentina. — Tiska tiskarna Fcderico Grole, Montes de Oca 320, Buenos Aires, Argentina. fzdaja; Kivadavi s /