LISTJE IN CVETJE Iz zaklada naših pregovorov. 9. Kakor s e v gozd kriči,tako se odmev glasi. ' Pomen tega pregovora nam kaj lepo pojasnuje povestica nepozabnega mladinskega pisatelja Krištofa Šmida. Jnrče še ni nič vedel o jeku. Nekega dne skače po zeleni livadi in zavpije: ,Ho, hop!" In precej je slišal iz bližnjega gozdiča ravno tako: BHo, hop!" Jurče se temu zelo čudi in zakliče: BHe, hej! Kdo si?" Glas se zopet ravno tako zasliši: ,He, hej! kdo si?" Jurče zavpije: 8Ti si neumnež!" in — ,ti si neumnež!" je odmevalo zopet iz gozda. — Jurče nejevoljen radi tega, ponavlja čimdalje grše psovke, ki se mu pa vse zopet povrnejo iz gozda. Mislil si je, da se kak drug deček ž njim šali in norčuje. Po vsem gozdu ga išče, da bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. — Domov prišedši toži svoji materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je zelo razžalil z grdimi priimki. Mati odgovori: »Jurče, to pot si se sam izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmev svojih lastnih besed. Ko bi bil ti v gozd klical prijazne besede, bil bi tudi iz gozda slišal prijazne besede." -*3 160 **- Tako je tudi navadno v našem vsakdanjem življenju. Obnaša drugih ljudij proti nam je večjidel le odmev naše lastne obnaše proti njim. Ako se mi prijazno in uljudno obnašamo proti drugim Ijudem, obnašali se bodo tudi oni prijazno in uljudno proti nam. Ako smo pa mi do drugih neuljudni, surovi in neotesani, ne smemo tudi mi pričakovati boljšega od drugih. 10. Zgodaj se ostri, kar hoče trn biti. Kdor je natančneje opazoval rastline, kako rastejo, je lahko videl, da se mnoge le malo izpreminjajo ob svoji rasti ter imajo že prav majhne take znake, da jih je lahko spoznati in ločiti drugo od druge. Kmet, n. pr. loči žita takoj, ko pogledajo iz zemlje; že po travici pozna, kaj je pšenica, kaj ječmen, rž itd. Vendar to je težje razločevati; zato si pa pregovor ni izvolil žita, marveč trn za primero. Trn pa že zgodaj kaže ostre bodice, ki potem rastejo in se še bolj ostrijo. Pre-govori pa kaj radi primerjajo pojave v naravi s pojavi v človeškem življenju. Torej pomeni pregovor: nZgodaj se ostri" itd., da lastnosti, ki jih kaže človek v detinskih in otroških letih, mu kaj rade ostanejo tudi v poznejših letih, ali kakor pravi sv. pismo: »Mladenič, vajen svoje poti, tudi pozneje od nje ne odstopi." Ker se pa trn prišteva slabim in škodljivim rastlinam, zato se ta pregovor navadno rabi le v slabem pomenu, češ, če je že otrok strasten in zloben, kaj bode šele v po-znejši d&bi! Čitanje po številkah. Nasveti. (1'riobčil ^lnternas.") IV_ Zamenjavaj vsako številko z isto črko Ko bližnjik te pomoči prosi, ter beri besede nastopnega pomena: Pomagaj — križem rok ne nosi, Z besedo modro ga tolaži, 123456789 0, neke vrste potnik, ki Irl pot mu v boljše dni pokaži. hfl t> isčezabave; k Nezmajna bodi ti zvestoba, %\ 6 & ' g°ra V Arabiji; In naj hrumž navali jezni, 2 3 4 7, povodna žival; ' Ti moško v sveti stoj ljubezni! 2 3 4 9 8, krepčilen sad; Cirit Vuga. 2 5 8 7, žensko ime; 2 5 4 9 0, odpravlja pot; Rešitev zastavice v 8. številki: 3 6 5, neka prst; job _ boj 3 8 4 7, del hiše; Pravsouganili: Adamič Dana in Mira, nadačit. 4 5 2, gozdno drevo; hčerki, Adimič HadiTOj, dijak na realki t Ljnbljani. 4 5 6 17, nadležna žival; Rešitev ,,Rebusa" v 8. številki: 4 9 2 3 6 5, naslov knjige; Barbara. ' V1'. Pravsoreaili: Gregorc Jožef, učenee t Novem 5 2 9 6, vellka ptlCa; mestu; Gantar Ivanka in Anica, učenki na Čateža ; Štrozer f. 1 n o Hfll nlin75 ¦ Konrad, Kojnik Jož., Prislan Blaž, Črmošnik Jož., Perger O J U y, UCl UUId^d, Fr in Millai Zagoričnik Vinc, Norak Ant., Travner Karol, 6 3 2 7 °odbeno orodie" Taršek Alojz. Kornn Karol injan., Muliovec Alcks., Grah ' . Ferd.. Rovšnik F'-., Pcčevnik Ayg., Grabner Jernej, Cilinšek 6 3 8 7, zenskO lme; Jož. io Jan., Fratnik Ant., Lešnik J., Plaskan J., učenei fi Q n 7 V7V1ŠPT1 nrnstnr v rprkvi- n- r*z™4» T Braslovoah ; Flanko Alojssija, Cizej Alojzija, b V U 7, VZVlsen prostor V cerKVl, cigJer Antoni]-ai PergeT Alojzija, Vodlak Anton.. Vodovnik 7 4 9 6, Občeznana OSeba 1Z SV. pisma: Mar-. s*akne Franca, Eojnik Helena in Ivana, Matko Jera, ' Trglav Mar., Vsm Mar., Omladič Franca, Tmnšek Anton., 7 6 3, vezlllk; Eojnik Mar., Rovšnik Jlar., Rizmal Neža. Ludvik Kristina, o i , » « Hpfpčin nnatpli- Flanko Mar., MuliOTeo Terez., Plaskan Lizika, Baš Toneka, 8 6 4 y 5, aetecja posteij, Sp01.n jj^.^ Kl.aševec paTia? učenke II. raaeda v Bras- 8 5 2 7 začetck dneva' ' lovčah; HladQik Fran, dijak na počitnicali v Idriji. 9 17 medmet. Oboje so prav rešili: Šlamberger Inka in Nnska, ' BČenki v Kranju : Rebek Marij-Ant., drngošolec v Trstu ; (Rešitev ia imena rešilcev y prih. listu,) Paalšek Ksrol, učeuec v Bačjem ; Turšič. Vinko t Bavnih. ,,Vrteo" izhaja 1. dne vsacega mcseca in stoji s prilogo vrcd za vse lcto 5 K 20 b., za pol leta 2 K 60 h. — Uredništvo in upravništTO sv. Petra cesta št. 76, v Ljnbljani. Izdaje drnstvo ,,Pripravniškl dom". — Urejnje Ant. KriiS. — Tiska Eatoliška Tiskarna t Ljnbljani.