čestitamo
praznik
St. 17(1707) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 29. aprila 1982
Cena: 12 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
imamo vse, ne le drobtinice
Ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela
« ali dati prednost družbenemu al S Mojemu interesu, še nismo vsi in | { Povsod na čistem. Namesto da !
si pot do cilja krajšali in lajša-
lo z najrazličnejšimi odkloni ; 'n stranpotmi še otežujemo in • ; zapletamo. Tako pa -bo vse ! : dotlej, dokler ne bomo priprav- ; Ijeni priznati vso oblast in vso £ I veljavo tistemu, ki dela in ustvar- ; I ia. Na to je med drugim odločno J j opozoril tudi nedavni 9. kongres * : slovenskih komunistov in to mo- ! | ramo še bolj kot sicer poudariti £
; °b letošnjem 1. maju, prazniku £
; dela.	S
Dobrodošlica štafeti
Iz rok hrvaške mladine so jo sprejeli Brežičani — V torek v N. mestu in Beli krajini, v sredo na Kočevskem
Zvezna mladinska štafeta je letos 23. aprila prestopila hrvaško mejo v brežiški občini na mostu čez Bregano v Bregan-skem selu. Od hrvaških vrstnikov je štafetno palico prevzela Andreja Jesenko iz Brežic.
To so bili svečani trenutki, ko so mladi lahko ponovno izrazili bratsko povezanost ljudi ob meji dveh republik in željo po nadaljevanju samoupravne poti, ki jo je začel predsednik Tito. Nosilce štafete so pozdravljali šolarji in krajani KS Velika Dolina in Jesenic na Dolcnj-
SPOMENIK V BEDNJU
Komisija za razvijanje in negovanje tradicij NOB pri občinski organizaciji Zveze borcev v Črnomlju je pregledala in odobrila načrt za spomenik padlim borcem v vasi Bedenj. Vaščani bodo spomenik padlim borcem postavili s svojim denarjem.
skem, nakar so ji v Brežicah priredili nadvse slovesen sprejem pri spomeniku revolucije. Zbralo se je nad 2000 ljudi, ki so prisostvovali tudi kulturnemu programu. Pripravili so ga harmonikarji iz glasbene šole, pevci gimnazijskega pevskega zbora, godba na pihala iz Kapel in folklorna skupina osnovne šole bratov Ribarjev. S slovesnosti so poslali pozdravno brzojavko predsedstvu STRJ. Iz Brežic je štafeta nadaljevala pot v Cerklje, kjer soji vnovič pripravili sprejem v tamkajšnji garniziji. Štafetno palico so Brežičani tam izročili mladincem iz Krškega. Pred Delavskim domom je prihod štafetne palice pozdravila množica mladine in drugih občanov. Teritorialec Andrej Zupančič je izročil palico kovinarju Vladu Podgorniku, ki jo je nato ponesel naprej proti Brestanici, od tam pa v Koprivnico.
Nič več prosjačenja za drobti- ; niče, prelom z nacionalnim zati- £ ranjem in slehernim imperia- £ lističnim sistemom na naših tleh, t osvoboditev in združitev vseh S Slovencev oa podlagi samo- : 'odločbe in lastne državnosti v £ svobodni in ljudskodemokratični £ Jugoslaviji bratskih narodov! • Tak je bil program OF, je pred • tremi desetletji govoril Boris S Kidrič, in za uresničenje tega • Programa je pod vodstvom KP in £ Tita plamtela slovenska ljudska £ vstaja hkrati z vstajo drugih • jugoslovanskih narodov.
OF kot uresničevalka samo- ; odločitve slovenskega naroda, £
• ustvarjalka slovenske državnosti J | In vodilne vloge delavskega raz- • S reda predstavlja, kakor je nekoč £ S poudaril Mitja Ribičič, koreni- £ J ko, iz katere je zraslo mlado dre- £
• vo samoupravne skupnosti. Ko £
• ocenjujemo pota OF, nimamo | 5 pred očmi le uspehov na bojnem : J Polju in s koncem vojne izobli- £
• kovanih temeljev za nov, pra- • ! vičnejši družbeni red, ampak S
tudi pogoje zanje.
Izkušnje OF so dragocen kaži- S | Pot za politično delo tudi v se- J | danjosti. Zlasti tako imenovana £ j oefovska demokratičnost, na ka- £ £ tero se opira tudi SZDL kot na- J £ slednica O F,
• Nočemo modrovati o tem, ali J S jo bilo težje OF ali SZDL, vemo £ S 'e, da tudi danes ni nič kaj £
; lahko. Ali ne samo zaradi težav v i { flospodarstvu. Zdi se, da današnji S £ še bolj kot te grenijo dolge £ 2 'n ovinkaste poti pri odpravlja- £ | Pju birokratskih odnosov med •
• *iddmi. Tudi s tem, kaj je druž- S J beno bolj in kaj manj po- J
• Piemben interes, oziroma s tem, J
! ali ria.i I . J...4I _i: •
PAPEŽ V DRŽAVNI REPREZENTANCI!
Zvezni trener mladinske državne kolesarske reprezentance je v dres z državnim grbom poklical tudi Sandija Papeža, ki se bo konec tedna udeležil ene najtežjih mladinskih dirk, neuradnega svetovnega prvenstva, tekme v Avstriji. Ostali novomeški kolesarji bodo med prvomajskimi prazniki nastopali na dirkah v Ljubljani, Dolu in Murski Soboti.
F. B.
V torek, 27. aprila, je štafetna pa-liea prispela v Sevnico, v Trebnje in Novo mesto. Novomeščani so ji priredili sprejem na Stadionu bratstva in enotnosti ob 16.20. Še isti dan so jo ob 18. uri pričakali Metličani ter mladi Gradca in Črnomlja.
Včeraj zjutraj je Zvezna mladinska štafeta nadaljevala pot na Kočevsko. V Kočevju so jo pričakali ob 9.30 in v Ribnici ob 10.20. Povsod so jo spremljale zaobljube mladih o zvestobi Titovi poti.
Črta pod razvejenim delom
To pomlad vlečejo črto pod večletnim delovanjem in kritično pretresajo učinke slednje-
ga tudi sindikalni delavci — in tako so se zadnji petek v Novem tnestu sešli tudi dozdajšnji
ter novi člani medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko. Potem ko so po daljši razpravi sprejeli poročilo o štiriletnem delu tega usklajevalnega telesa, so za novega predsednika izvolili Jožeta Mozetiča, za podpredsednika Janka Goleša.
Sklepi s 15 sej v preteklosti so se nanašali tako rekoč na vsa področja družbenoekonomskih in družbeno-(Nadaljevanje na 2. strani)
:*+**** *-BORCI VABIJO
V ZAGRADEC
★-
★
SLOVESNO PRAZNIKU V ČAST — Minuli petek je bila v Straži tradicionalna proslava v počastitev dneva OF in praznika dela. Delovna organizacija Novoles je skupaj z krajevno skupnostjo, šolo in predstavniki društev in organizacij v kraju pripravila manifestativni sprevod, ki seje končal pri vhodu v tovarno. Tu so proslavo pripravili godbeniki Novolesa, pevci Dolenjskega okteta, pevski zbor ,vMaks Henigman” iz Dolenjskih Toplic in ženski zbor Straža. Recital revolucionarnih besedil so spletli mladi iz Novolesa in osnovne šole Vavta vas. (Foto: Pavlin)
UREDNIŠTVO V GOSTEH
ga lista se to pot z „
DOBRNIČ
Trdna bratska vez
Novinarji Dolenjskega lista se to pot z ..našim uredništvom v gosteh" odpravljamo v
Krajane, predstavnike krajevne skupnosti,družbenopolitičnih organizacij in društev vabimo, da se v sredo, 5. maja. ob 19. uri oglasijo v osnovni šoli v Dobrniču. Od prejšnjega ..uredništva v gosteh" je minilo že šest let, zato smo prepričani, da bomo o dogajanju v krajevni skupnosti slišali veliko zanimivega.
S
I
S
I
>
I
s
I
s
I
s
I
s
40-let osvoboditve Broda in boja za Banjo loko
* Odbor skupnosti borcev I. ba *
* taljona VOS OF pripravlja -i sodelovanju s krajani KS Za
* gradeč, občina Grosuplje, 16. ii ; 17. julija slavnostno prireditev.
* počastitev 39. obletnice ustano J vitve tega bataljona in podelite
* prapora. I. bataljonu VOS OFj' bilo med vojno zaupano varo
* vanje vseh članov glavnega štab V NOV in POS, Zbora odposlance-£ v Kočevju, spremljanje naše de
legacijc na II. zasedanje AVNO.
* ter opravljanje drugih pomemb nih nalog v borbi proti sovraž niku. Zato bo tej obletnici na
* menjcna posebna pozornost
* proslave pa sc bodo udeležil; tudi vidni slovenski družbeno-
politični predstavniki.
urvupiivait vir mu r curvv	'
■ ■
energijo
vona
dolenjska in Posavje utegneta že čez dve leti doživljati pomanjkanje električne energije in zastoje pri razvojnih načrtih - Kasnitve pri gradnji objektov - hude posledice
Medobčinski gospodarski zbomici za Dolenjsko in Po-^Tje sta 22. aprila skupno z
Ob koncu tedna sc bo nadaljevalo še nestalno vre- ■ 1116 V petek in soboto bodo •udi padavine.
najuglednejšimi elektrogospodarskimi strokovnjaki Slovenije razpravljali o kritičnem stanju na področju energetike. Sestanek v Novem mestu naj bi dal enotna stališča in skupno akcijo v okviru Slovenije, da bi se razmere izboljšale.
Prisotni so bili tudi člani energetskih komisij obeh regij in skupno so ugotovili, da niti Dolenjska niti Posavje ne bosta mogla uresničiti že skrčenih srednjeročnih planov v in-
dustriji, če se energetske razmere ne bodo izboljšale. Kot so poudaijali strokovnjaki, je očitno, da bo energija vseh vrst vedno dražja. Razen varčevanju in uporabljanja tudi jalove energije so izrecno poudarili pomen boljše izolacije pri gradnjah in popravilo izolacije na starih stavbah, vsega tega pa ni možho narediti brez znatnih investicij.
Še največ možnosti za bodočo oskrbo pripisujejo premogu, vendar
Letos mineva 40 let od osvoboditve Broda na Kolpi, vendar bodo ta dogodek praznovali bolj skromno. Spomin na osvoboditev bodo počastili hkrati s proslavljanjem prvega maja. Natoj se bodo.spomnili še ob praznovanju lOfFfctmce svojega gasilskega društva 12.junija letos, ko bodo slavili Sc dan krajevne skupnosti in dan šole.
Posebno svečano pa bodo skupaj s kočevskimi borci spomnili na skupni napad na Banjo loko fmed Kočevjem in Bifedom), ki je bil izveden 22 junija 1942. Ob tej prikižnosti bodo počastili tudi sporam na svojega narodnega heroja Zdenka Petranoviča Jastreba, ki je padel v tej borbi, star komaj 22 let. Proslavo pripravljata skupaj vodstvi ZZB občine Kočevje in krajevna skupnost Brod na Kolpi.
J. P.
Požrtvovalni delavci držali dano besedo
Drugi papirni stroj, ki je 12. aprila gorel, spet dela — Zastoj le 6 dni
Papirni stroj št. II v tovarni Djuro Salaj v Krškem je 21. aprila ob 16.30 spet stekel. Pred-I sednik skupščine občine Krško Branko Pirc, predsednica OK SZDL Margareta Maijetič, predsednik občinskega izvršnega sveta Vinko Bah in drugi, najvišji I predstavniki družbenega življe- '■> nja v krški občini so bili 21. J aprila popoldne prijetno pre- j senečeni, ko so jih delavci Celu-1 loze povabili, naj se oglasijo v | j hali, kjer je ob papirnem stroju ; št. I nameščen PS II, ki ga je 12. j aprila zajel požar.
SLOVESNOST V BREŽICAH — Predsednik občinske konference ZSMS Vojko Kovačič prevzema štafetno palico, ki so jo slovenskim mladincem dobre pol ure predtem izročili mladi iz sosednje Hrvatske. Brežičani so se pridružili obljubam za dosledno vztrajanje na samoupravni poti v socializem, pozdravni nagovor pa je imela sekretarka OK ZKS Jana Videnič. (Foto: Jožica Teppey)
Medobčinski svet Zveze sindikatov je pregledal svojo štiriletno dejavnost, novi člani so za predsednika izvolili Jožeta Mozetiča — S skupnimi močmi postoriti še marsikaj
Skorajda ni bilo moč opaziti razdejanja, ki ga je nesreča povzročila pred komaj 9 dnevi, ko je pravzaprav le malokdo verjel delavcem Celuloze, da bo PS I II najpozneje v 10 dneh spet ste- s kel, če bodo le na voljo rezervni f material in rezervni deli. Zaradi S izjemne požrtvovalnosti delavcev » S tozda Vzdrževanje in papir v } | dnevni in nočni izmeni so delali | nepretrgoma tudi po 12 ur, bilo pa je 60 do 150 delavcev in tudi zaradi pomembnega prispevka delavcev trebanjskega Trima in krškega "Splošno obrtnega podjetja, ki so v rekordnem času naredili dele za hlapni pokrov - je proizvodni zastoj zaradi požara trajal le šest dni. Tri dni pa so delavci porabili za redni remont, kije bil predviden.
Razveseljivo je, da ob tem ni prišlo do nobene poškodbe. Do-? r • - končna škoda, ki jo ugotavlja 10-članska interna komisija, ter vzroki za nesrečo do ponedeljka še niso bili znani.
P. P.
SMRT NA BETONU
V Ziljah so 21. aprila zjutraj našli 39-lctnega Franca Zajca mrtvega na betonskem dvorišču. Ugotovili so, da je ponoči zašel na balkon in padel čez ograjo na beton. Poškodbe so bile tako hude, da je takoj umrl.
PREDAVANJE ZA OFICIRJE
ga
O osnovnih značilnostih sedanje-vojaško-političnega položaja v svetu je predaval kočevskim rezervnim vojaškim starešinam zunanjepolitični komentator RTV Ljubljana Janez Stanič. Predavanje je bilo 16. aprila, organizirala pa ga je občinska konferenca ZRVS. Dvorana Scškovcga doma je bila nabito polna pozornih poslušalcev.
DOM IA DA LETOS V MARIBORU
(Nadaljevanje na 2. strani)
15. maja bo v Mariboru domiada, to je srečanje učencev dijaških domov iz vse Slovenije na športnem, kulturnem, politehničnem in družbenopolitičnem področju.
ZAMEJSKI SLOVENCI PR VI NA KONJIH - Mlajši člani Amaterskega odra iz Kontovela na Tržaškem, ki'so v soboto zvečer gostovali v Sromljah z veseloigro ,,Slana voda", so si v nedeljo dopoldne privoščili razvedrilo v drtiibi Kranjčičevih jahalnih konj. Prevzemnica bifeja v stavbi krajevnega urada Anica Kranjčič napoveduje za r soboto, 1. maja otvoritev jahalnega športa v tem kraju. V bližnjih hlevih ima dva čistokrvna indijanska ponija, enega lipicanca in enega šetlandskega ponija za otroke. Izletniki imajo za ježo na voljo lepe terene tja do Zdol in Pisec, za začetnike posebno stezo v Sromljah. (Foto: J. T.)
Za energijo...
(Nadaljevanje s 1. strani)
ga v Sloveniji ni dovolj, da bi lahko z njim krili potrebe. Vsi objekti, ki danes napajajo ta del Slovenije, pa so dotrajani in obratujejo brez rezerv.
Medtem ko Posavje računa na energetsko prihodnost v sklopu načrta Savskih elektrarn in gradnje hidroelektrarn od sotočja Savinje do meje s Hrvaško in na gradnjo prvega objekta, to je hitroclektrarnc Vrhovo že v letu 1982, kasneje pa naj bi se gradile še HE Boštanj in Blanca, pa Dolenjci teh možnosti nimajo.
Vso Dolenjsko napajata dva 110-kV daljnovoda, ki-zaradi staranja naprav in večanja potrošnje prehajata v kritično obdobje. Ko bi morali največ vlagati za obnovo in dograditev energetskih objektov, ni denaija. In če bo gradnja najnujnejših 110-kV povezav kasnila.je računati z daljšimi redukcijami električne energije.
Koncept dolgoročnega razvoja elektroenergetskega omrežja Dolenjske in Posavja je študijsko opredeljen in u^gmeljen. Sprejele so ga strokovne komisije EG Slovenije in je bil tudi sestavni del samoupravnega sporazuma o temeljih plana inte-
re ne skupnosti elektrogospodarstva Sl venije za obdobje 1981 do 1985 in še do leta 1990.
Ker zaradi pomanjkanja denaija gr dnje kasnijo, poraba električne er ergijc pa se nagio veča, bo kmalu prišlo do pomanjkanja energije. Kot so poudarili na posvetu, pa ni dovolj, če se resnosti položaja zavedajo ie strokovnjaki, ampak bi ga morali dojeti predvsem odgovorni v občinah in v združenem delu.
R. BACER
PODGORŠEK PREDSEDNIK KADROVIKOV POSAVJA
Na drugem občnem zboru Društva kadrovikov Posavja 22. aprila v Krškem so za novega predsednika izvolili Antona Podgorška, sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve v Krškem. Ocenili so, da je društvo navezalo prav-dobre stike s strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje Posavja v Sevnici. Sodelovanje nad vsemi pričakovanji sc kaže tudi ob pripravi seminaijcv, menili pa so, da bi lahko bili precej boljši stiki z medobčinsko gospodarsko zbornico, ki ima sedež v Brežicah.
OB SMRTI AVGUSTA AVBARJA
Ob izgubi direktoija Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra Avgusta Avbaija so mnogi izrekli našemu kolektivu globoko sožalje, med njimi tudi SGP ..PIONIR” Novo mesto, ki je namesto venca na grob pokojnega nakazal 10.000 din Rdečemu križu Novo mesto za sklad dragih medicinskih instrumentov.
O KLUBIH SAMOUPRAVLJALCEV
Ribniški Klub samo-upravljalcev in občinski svet Zveze sindikatov bosta v kratkem sklicala posvet vseh klubov samoupravljalccv z območja Ljubjjana-okolica, se pravi osmih občin te regije. Na njem se bodo pogovorili, kako uresničujejo naloge. Klubom ne manjka težav. Na posvetu se bodo pogovorili tudi o.uresničevanju sklepov nedavnega kongresa samoupravljalccv in uresničevanju sklepov drugih najvišjih sindikalnih organov.
»Dolenjski list« v vsako družino
OKIBELJCI v DRAŠICIH
Prejšnjo nedeljo je nastopil v gasilskem domu v Drašičih mešani pevski zbor iz Gribelj. Pod vodstvom Tatjane Mihelčič je pel umetne in narodne pesmi. Nastop je vreden pohvale že zato, ker je bil v kraju, ki se ne more pohvaliti s' kulturnimi prireditvami. Prav bi bilo, da bi Gribeljce posnemale tudi druge ljubiteljske skupine in bi pripravile nastope v krajevnih skupnostih, ki imajo dvorane, nimajo pa svojih skupin. Taki nastopi bi gotovo pripomogli tudi k nastanku novih Ijubitcjskih skupin.
IS
'S
m KOMPAS
JUGOSLAVIJA
OBVESTILA
(Nadaljevanje s 1. strani)
političnih odnosov, kakor sc ti oblikujejo v štirih dolenjskih občinah. Pri večkratnem obravnavanju gospodarskih rezultatov so člani medobčinskega sveta opozarjali, da ugodni finančni uspehi niso vselej posledica uspešnega poslovanja, ampak cen. Mnogokjc so zalegla priporočila, daje obravnavo zaključnih računov in periodičnih obračunov potrebno povezati s temeljitim pregledom težav, ki tarejo združeno delo. Se zmeraj pa,ni vse lepo in prav pri dohodkovnih odnosih med tozdi znotraj delovne organizacije, sredstva za investicije so močno raz-
drobljena, kupoprodajni odnosi so še naprej nekaj vsakdanjega.
Predmet razprave članov medobčinskega sveta je bilo tudi usklajenost in uresničevanje srednjeročnih in letnih planov, ki so, žal, nastajali v preozkih strokovnjaških krogih: v zvezi s planiranjem so bila tudi vprašanja izvoza in uvoza, varčevanja, nedaleč od teh zadev okoli cen in inflacije, padanja stvarne vrednosti osebnih dohodkov. Veliko pozornosti je medobčinski svet posvetil težkim gospodarskim razmeram v IMV in se zavzel za dolgoročne rešitve, pri čemer je poudaril nujnost večje odgovornosti posameznikov. Uresničevanje politike delitve dohodka in sredstev za osebne do-
Kratka, a huda bolezen je pred dnevi iztrgala iz vrst Dolenjcev Viktorja Zupančiča. Zadnja leta je sicer živel in delal v Ljubljani, vendar sc je sam vselej štel za občana novomeške občine, kjer je v letih med vojno bil v partizanih, po vojni pa opravljal vrsto najodgovornejših dolžnosti.
Bil je predsednik nekdanjega okrajnega ljudskega odbora, okrajne konference SZDL, republiški poslanec, vselej pa pravi aktivist Osvobodilne fronte in zgled komunista.
Viktor Zupančič je bil eden tistih funkcionarjev, ki so v najtežjih letih nosili breme aktivističhega in političnega dela, vselej pa je znal prisluhniti mnenju ljudi in gaje upošteval. Ljudje širše Dolenjske, zlasti pa Novomeščani in njegovi ožji krajani nekdanjega topliškega rajona, ga cenijo tudi zaradi njegovih človeških lastnosti. Ni skrivaj kritike, kadar sc mu je zdela potrebna in umestna, znal pa je s pohvalno besedo tudi spodbuditi sodelavec. Za požrtvovalno in vestno delo je bil vedno v svojem okolju najboljši vzgled.
Za svoje delo je prejel več visokih državnih odlikovanj in priznanj, z njegovo prezgodnjo smrtjo pa je
širša Dolenjska izgubila ne le enega svojih najboljših sinov, ampak tudi Iskrenega prijatelja in borca za njen napredek.
Slovo, kije bilo 28. aprila na ljubljanskih Zalah, je pokazalo, kako priljubljen in cenjen je bil tako med ožjimi rojaki, kot med Ljubljančani, kjer jc vse do zadnjega razdajal svoje moči iz bogate izkušnje v družbenopolitičnem delu.
RED MED STAREŠINAMI
Kar se je v soboto primerilo občinski organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin v Sevnici jim ni v čast. Skupščina se je morala namreč zaradi nesklepčnosti raziti! Organizacija, posebno občinski odbor, si po drugi strani že dolgo prizadeva spodbuditi strokovno delo, preverjanje znanja in strokovnosti. Uspeli so tudi poučni izleti v vrsto uglednih vojaških enot in centrov. Starešine bodo po osnovnih organizacijah vsekakor naredili red. Ostaja pa še drug grenak priokus, ki bi bil še bolj neljub, če bi skupščina bila sklepčna. Prisotni so se namreč zaman ozirali za občinskimi predstavniki, častna izjema je bil namreč le novoizvoljeni predsednik občinskega sindikalnega sveta. Prišel pa je na skupščino komandant garnizona Cerklje, čigar enota tudi sicer zgledno sodeluje z rezervnimi starešinami.
iS
V SPOMIN PADLIH — Preživeli borci, tisti, ki so v Tržišču pred 40 leti organizirano odšli v partizane, so se padlih pri spomenikih v Tržišču in Malkovču spomnili z minuto molka in vencema. (Foto: A. Železnik)
Tržičani povabili borce
40 let od odhoda 14 mož in fantov v partizane
Kraji z območja krajevne skupnosti Tržišče v sevniški občini so med NOB za svobodo in naš boljši dandanes žrtvovali hud krvni davek, okupatorje požgal Malkovcc in druge vasi.
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so 21. aprila povabili medse borce. Na ta dan pred štiridesetimi leti je namreč odšlo v partizane družno 14 fantov in mož. Podoben množičnejši odhod jc bil že marca, vendar je takrat odšlo v hosto namesto predvidenih 15 le 6 borcev. Tudi pionirski odred tržiške osnovne šole nosi ime po tem 21. aprilu.-
Sicčanja minuli četrtek sc je udeležilo deset borcev. Stane Majcen je obudil spomin na trži-ški odbor OI;, ki je deloval že v poletju prvega leta vstaje našega naroda. Marsikateri kos opreme z vojaškega vlaka razpadle starojugoslovanske vojske so s tržiške postaje spravili na varno aktivisti in borci. V hosto so npr. krenili z novimi šotorskimi krili. Na tem srečanju so zato predlagali, da bi na stavbi krajevnega urada počastili odbor tržiške OE s spominsko ploščo. Komandir Filip Tekavec-Gašper ima te kraje in ljudi v lepem spominu. ..Počutili smo se kot doma,” je dejal.
A. I.
PRED OGLEDOM SRBSKE NAIVE V TREBNJEM - Številni obiskovalci Galerije likovnih samorastnikov in ljubite^i naive od blizu in daleč so se udeležili sobotnega slavja v Trebnjem, kjer je predsednik SZDL Srbije Vukoje Bulatovič po govoru, v katerem je opozoril na tradicionalno prijateljstvo Srbov in Slovencev, odprl razstavo samouke likovne umetnosti SRS Srbije iz zbiike svetozarevske galerije. Pred otvoritvijo so se družbenopolitični delavci zgrnili okrog predsednika srbske SZDL in Mitje Ribičiča, predsednika slovenske SZDL, ki se je v soboto pridružil pogovorom z Vukojem Bulatovičem v Trebnjem. (Več na kulturni strani).(Foto: L Zoran)
Črta pod razvejenim delom
hodke, zaposlovanje, preveč pogodbenega in nadurnega dela, usmerjeno izobraževanje - tudi o teh stvareh je tekla poglobljena razprava.
Na omenjenih in drugih toriščih se bo dejavnost medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko
Jože Mozetič, družbenopolitični delavec iz Metlike, bo predsedoval medobčinskemu svetu Zveze sindikatov za Dolenjsko.
odvijala tudi v prihodnje, v ospredju pa bodo morala biti vprašanja, ki po sindikalni in širši družbeni plati zadevajo ljudi iz vseh štirih občin.
D. R USTJA
OHRID: 3 dni, VSAK PETEK (do oktobra) OHRID: 6 dni, VSAKO NEDELJO (do oktobra)
ČRNA GORA: (Sv. Stefan): 2 dni, (sobota - nedelja), 8., 15., 22. in 29. 5. 5., 12. in 19. 6.
PEŠČENE PLAZE ČRNE GORE (MINI POČITNICE), 7 dni (nedelja — sobota), 9., 16., 23. in 30. 5. ter 6. 6.
VIS: 2 dni (sobota - nedelja), odhodi vsako soboto od 17. 5. do 19. 6., nadaljevanje programa v jeseni
PRIJAVE IN INFORMACIJE: Vse poslovalnice Kompasa in pooblaščene agencije
ČGP ..DELO" - TOZD PRODAJA vabi RAZNAŠALCE. RAZNAŠALKE
za dostavo jutranjika DELO na dom na območju
KRŠKO
Če* želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni,
pošljite svoje ponudbe ali se osebno zglasite v ČGP „DE-LO" - TOZD PRODAJA PODRUŽNICA NOVO MESTO GLAVNI TRG 1, telefon 21-442.
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB
1
novoles
Delavski svet Delovne skupnosti strokovnih služb razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE
pod naslednjimi pogoji:
visoka strokovna izobrazba ekonomsko-finančne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del ter opravljen strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih.
2. VODJA DINARSKE OPERATIVE
pod naslednjimi pogoji:
visoka strokovna izobrazba ekonomsko-finačne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
3. VODJA DEVIZNE OPERATIVE
pod naslednjimi pogoji:
višja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del ter opravljen strokovni izpit ža delo pri zunanjetrgovinskih poslih
4. VODJA ANALITSKO - PLANSKE SLUŽBE (ponoven razpis)
pod naslednjimi pogoji:
visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del	'
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoja:
— morajo imeti organizacijske in vodstvene sposbbnosti
— biti morajo moralno-politično neoporečni Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „NOVO-LES", lesni kombinat — Kadrovsko socialna služba (za razpisno komisijo), 68351 STRAŽA
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
,,LABOD", tovarna oblačil TOZ D TEMENICA TREBNJE KOMISIJA ZA KADRE
objavlja prosta dela in naloge
TEHNOLOGA
Pogoji:
1/a višja izobrazba, smer konfekcijski inženir b srednja izobrazba, smer konfekcijski tehnik 2 delovne izkušnje: pod a) 2 leti pod b) 4 leta
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev.
Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili sprejema splošna služba TOZD Temenica 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. TOZD je pripravljen pomagati pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
DOLENJSKI LIST
Št. 17 (1707) 29. aprila 1982
/?'
tM*GUWM SAHKA 7yrOC/Mt*W MIBTHA IMW« 1W»MWH ftuttanft ttftM/Lmirf
Izplačevali čez dovoljeno mejo
Kako so se lani gibali osebni dohodki Oolenjcev in kdo so bili kršitelji
BOSA KOVAČEVA KOBILA
Na seznamu največjih dolžnikov slovenskega elektrogospodarstva se je znašla tudi jedrska elektrarna Krško. Za lansko zadnje četrtletje dolguje 9 milijonov dinarjev. Pa tudi sicer smo na tem seznamu Dolenjci močno zastopani, saj IMV dolguje 26 milijonov dinarjev, SGP Pionir nekaj čez milijon dinarjev, trebanjski Trimo pa malo manj. Na seznamu dolžnikov, ki svojih obveznosti niso poravnali do 15. januarja, je le še ravenska železarna.
Sejmišča
NOVO MKSTO: Na sejmišču je bilo naprodaj 421 prašičev do 3 mesecev starosti ter 52 pujsov od 3 do 5 mesecev. Prodanih jih je bilo 267, cena pa se je za mlajše gibala med 2.800 in 3.500 din, za starejše pa med 3.600 in 4.600 din za glavo.
BREŽICE: Na- sobotni sejem so rejci pripeljali 492 prašičev do 3 mesecev starosti in le 12 starejših. Prodanih je bilo 406 prašičev, cena pa je bila za mlajše od 120 do 130 din, za sjarejše pa je bila okoli 85 din za kilogram žive teže. Ker je 1. maj v soboto, bo naslednji sejem že dan poprej, v petek, 30. aprila.
1
Poprečen mesečni zaslužek zaposlenih v dolenjski regiji je lani znašal 10.199 dinarjev in je bil za 30 odst. večji kot leto poprej. Ob uradno ugotovljeni preko 43-odstotni rasti življenjskih stroškov pa standard prebivalstva pada.
Poprečen osebni dohodek Dolenjca zaostaja za poprečnim zaslužkom Slovenca, in to za okrog 10 odst. Sicer pa so po podatkih, ki jih je nedavno tega obravnaval izvršni svet Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, v vseh štirih dolenjskih občinah pri izplačevanju osebnih dohodkov šli ‘čez dovoljeno mejo po resoluciji.
Najmanj so kršili dogovor v Črnomlju, in sicer samo za 0,75 odst., največ v Metliki, za celih 6 odst., vmes pa sta Trebnje z J-odstotno prekoračitvijo in Novo mesto s 5 odstotki. Medtem ko je poprečen zaslužek zaposlenega v regiji leta 1981 znašal 10.199 din, so bili zaslužki po občinah različni. Najvišji so bili v poprečju v novomeški občini - 10.399 din, sledijo Tre-banjci s poprečjem 9.966 din, Črnomaljci z 9.870 din in Metličani z 9.469 din poprečno izplačanega čistega osebnega dohodka.
Prvi podatki kažejo, da v črnomaljski občini z izplačilom osebnih dohodkov lani kršijo resolucijo le v tovarni GOK, v metliški občini v Beti in TCP (tudi na ravni delovne organizacije), v trebanjski občini
Dana in Donit, vendar jima je izvršni svet priznal izjemne rezultate, in sta zato „čista”. V novomeški občini pa med 15 večjimi delovnimi organizacijami, kjer poprečja izračunavajo na ravni delovne organizacije, samo Krka in ŽTP nista kršilca, vsi ostali pa so šli čez dogovorjeno mejo. Ugotovili pa so tudi, da v družbenih dejavnostih in v delovnih skupnosti lani niso nikjer povečevali zaslužkov preko rricjc dogovora. To velja samo za občino Črnomelj, Metlika in Trebnje, medtem ko za novomeško še ni tovrstnih podatkov.
R. B.
SPOSOJENO TRNJE
Kako bi nam cvetela stanovanjska gradnja, če bi lahko zanjo uporabljali tudi spominska gradiva!
(Iz JEŽA)
Konec samorodnice
S 5. majem prepoved za gojenje samorodnice v registriranih vinogradih
S 5. majem 1982 pričnejo veljati določbe 54. in 55. člena Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur. list SRS št. 16/74), ki prepovedujejo gojenje samorodnice v vinogradih občanov, vpisanih v register proizvajalcev grozdja in vina za promet ter prodajo grozdnega soka iz grozdja samorodnice.
Medtem ko sc zadnja leta vinogradi obnavljajo le s trtami predpisanega sortnega izbora, se je samorodnica ohranila še v starejših nasadih, kjer predstavlja manjši delež vseh trsov. Po statističnih podatkih je na območju Posavja (občine Brežice, Krško, Sevnica) na skupni površini 2.800 ha vinogradov še 70.000 trsov samorodnice.
Ugotovljeno je bilo, da so bili doslej vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina za promet tudi tisti
vinogradniki, ki so med plemenito vinsko trto imeli še zasajeno samorodnico. Določbe zakonskega predpisa so to dovoljevale, toda le do letošnjega 5. maja. Od navedenega datuma dalje bodo obdržali pravico vpisa v register le tisti vinogradniki, ki ne bodo gojili več trsov samorodnice. Vsi vinogradniki, ki bodo še po tem datumu gojili samorodnico, pa se bodo na podlagi določb 13. člena Pravilnika o načinu vodenja registra (Ur. list SRS št. 16/78) izbrisali iz registra. Z izbrisom iz registra bodo izgubili pravico pridelovati grozdje in vino za promet.
Priposočamo vsem registriranim vinogradnikom, da se ravnajo po navedenih predpisih, kajti v primerih, ko bo inšpekcija ugotovila, da gojijo med plemenitimi trtami še samorodnico, bo predlagala pristojnemu upravnemu organu, da kršitelja izbrišejo iz registra proizvajalcev grozdja in vina za promet. .
KMETIJSKI INŠPEKTOR MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA KRŠKO
Dražja elektrika
1. maja začne veljati 15-od-stotna podražitev elektrike — Kljub temu še izgube
Republiška skupnost za cene je odobrila slovenskemu elektrogospodarstvu 15-odstotno jrovišanjc cen električne energije, ki bo začelo veljati 1. maja.
Ker republiška skupnost za cene ni upoštevala zahtevka po 18-od-stotnem povišanju cen električne energije, ki ga jc elektrogospodarstvo obrazložilo na 80 straneh, bo elektrogospodarstvu manjkalo več kot 3 milijarde dinarjev za pokritje poslovnih stroškov. Kot pravijo v elektrogospodarstvu, notranjih rezerv ni več, saj na cene goriv, amortizacijo in obresti za kredite ni mogoče vplivati, stroški za te tri glavne postavke pa znašajo kar 74 odstotkov in nekaj malega več. Težave pa bodo tudi s proizvodnjo električne energije, saj bi morali rudarjem plačati premog za 30 do 40 odstotkov več. Kako bodo v elektrogospodarstvu krili izgubo, do katere bo nedvomno prišlo, še ne vedo, še posebej težko pa bo, ker jc v republiških skladih za take potrebe 4,3 milijarde dinarjev, medtem ko bodo ..električarji" imeli za 3 milijarde dinarjev izgub. Cc bodo izhod, tako kot vedno doslej, iskali v podražitvah, bi te morale po 1. maju znašati vsaj 44 odstotkov.
Kmetijski
Soja krpa devizno malho j
Z devizami bomo še dolge ali celo vedno na tesnem. Zaradi razvojnih potreb, neugodne sestave gospodarstva in odplačevanja velikih dolgov tujini še zlepa ne bomo na zeleni veji. Zato bo tudi uvoz beljakovinske krme za potrebe naše živinoreje negotov. Kmetijstvo bo zlepa ali zgrda prisiljeno čimveč tega Uvoza nadomestiti z doma pridelanimi surovinami, med katerimi se bo sčasoma gotovo uveljavila tudi soja.
Za večino naših kmetov je to neznana rastlina. Soja (soja nispida), ki jo nekateri imenujejo tudi kitajski ali japonski fižol, J® enoletna metuljnica, katere seme vsebuje zelo velik odstotek beljakovin (do 40 odst.), pa tudi maščob in ogljikovih hidratov. V Aziji je zelo pomembno živilo za ljudi, v Ameriki pa jo uPorahljajo predvsem kot živinsko krmo in kot industrijsko
surovino.
V Združenih državah Amerike je soja ena izmed vodilnih Poljščin, in res sije težko razložiti, zakaj se ta kultura doslej pri nas ni bolj razširila in uveljavila. Sicer pa smo tako in tako šele ^dnji čas začeli, vede ali ne, upoštevati tisti znameniti rek Prvega ameriškega predsednika Georga Washingtona, ki je dejal, noben narod ne more napredovati, če ne razume, da je v obdelovanju polja prav toliko dostojanstva kot v pisanju pesmi.
Pa ostanimo pri soji! Kot rečeno, je to metuljnica, kar Pomeni, da podobno kot detelja obogati zemljo z dušikom, s em pa zmanjšuje tudi potrebo po uvozu dušičnih gnojil. Dobro Se vkljnčuje v kolobar, občutljiva je le za zelo kisla tla. V ZDA s° vzgojili različne sorte, od najranejših do najpoznejših, ter jih azširili v širokem zemljepisnem pasu.
Glede vzgoje sort smo v Jugoslaviji, kjer sejemo ta čas sojo na Pnbližno 30.000 hektarih, šele na začetku. Kmetijska stroka °slej temu ni posvečala pozornosti. Sojine oljne pogače je bilo P3.1', fnostavneje uvoziti, dokler je šlo tako zlahka. Zdaj smo Posiljen; delati drugače. Prvi poskusi in uspehi (o njih poročajo severovzhodne Slovenije) dokazujejo, da smo tudi že začeli.
M. LEGAN
3
POMLAD ODKRIVA — Prebivalci poti Na Obrh v starem metliškem jedru se že dolgo pritožujejo nad neznanimi ljudmi, ki so si tik ob njihovih hišah izbrali kraj za divje smetišče. Smeti je že za nekaj tovornjakov, prošnje za namestitev opozorilne table pa so bile doslej zaman. (Foto: M. Krumpačnik)
KOZJANSKO POJE - V nedeljo, 25. aprila, so se v Sromljah spet srečali pevski zbori s Kozjanskega in s koncertom počastili tamkajšnji krajevni praznik, spomin na ustanovitev Kozjanskega odreda 27. aprila 1944. Domačinke so v šoli razstavile domače jedi in ročna dela. (Foto: J. T.)
BELOKRANJSKE DOBROTE - V okviru razstave belokranjskih vin v Semiču so pripravili na ogled tudi belokranjske jedi, ob pogledu na katere so se številnim obiskovalcem krepko cedile sline. Tudi Malneričeva Anica iz Mladice, zaposlena v semiškem hotelu, še redno peče kruh v krušni peči. (Foto: Bartelj)
>	9
1 N *
N
^ ' Ureja; Tit Doberšek
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
j Spomladanska dela v kleti
Pri obilici dela v vinogradu ne smemo zanemariti kleti in vina v vinski posodi. Čeprav mnogi vinogradniki vedo za kletarska opravila v tem letnem času, se zgodi, da dostikrat zaradi drugih opravil ta dela zanemarimo in jih prezremo, večkrat pa se tudi vznemirimo ob čisto normalnih pojavih pri vinu. Zato sodim, d . ni odveč, če vinogradnike po tej poti opozorimo na pojave pri vinu in na dela v kleti v tem letnem času.
Tiho, spomladansko vrenje vina
Dolenjci na splošno ne marajo sladkih vin. Vendar je res, da vino z manjšo količino sladkorja izboljša kakovost; tako vino jc polnejše in harmonično, ker sladkor prikriva kislino in alkohol. Zato so nekoliko sladka vina še zmeraj naravna in pristna ter od mnogih potrošnikov zaželena. Ce hočemo to malenkostno količino sladkorja v vinu obdržati, moramo vino nekoliko močneje zažvcplati (kalijev mc-tabisulfit do 15 gramov na 100 1), da zadržimo delovanje vinskih kvasic, vino pa čistiti s čistili ali pa filtrirati.
Cc nam vino v jeseni ni popolnoma' povrclo zaradi hladne kleti ali prepoznega dosladkanja mošta, želimo pa imeti suho vino (to je tako, v katerem pri pokušnji ne občutimo nobenega sladkorja), pustimo, da bo nepovreli sladkor v vinu, ko se bo klet ogrela, do kraja povrel, to je, da se bo nepovreli sladkor spremenil v alkohol in ogljikov dvokis kot pri glavnem vrenju mošta v jeseni. Naknadno vrenje ni burno, zato ni nujno nameščati kipelno veho, le piiko nekoliko zrahljam«, da bo ogljikov dvokis lahko ob zrahljani pilki uhajal iz soda. Takega vina sploh ne žveplamo ali pa ga manj, da ne oviramo vinskih kvasic pri njihovem delu. Dodatno vrenje jc normalen pojav, zato naj nikogar ne moti. Vino bo po dodatnem vrenju alkoholno močnejše, polnejše, pitnejše in bolje. Ker po končanem tihem vrenju na dnu soda le ostane nekaj usedline, to je droži, je treba s pretokom
segreje in pri tem izpusti del ^ ogljikovega dvokisa, ki ga jc v 4 hladnem vinu več. Toplo vino ne J more zadržati toliko ogljikovega ^ dvokisa kot hladno vino, zato ogljikov dvokis v topli kleti čisto normalno-izhlapeva. To izhlapevanje je v tem letnem času navaden pojav tudi pri nesladkanih vinih.
Tudi zmanjšanje zračnega pritiska sprosti iz vina del ogljikovega dvokisa, kar je prav tako naraven pojav.
Hladna klet v jeseni in preko zime zavre še en naraven proces v vinu, to je
I \
Rdeče vino, kot je dolenjski 0 cviček, zahteva manj pretokov J kot belo, vendar je tudi to treba ^ po prvem pretoku v decembru še g enkrat pretočiti, preden nastopi J večja vročina. Po prvem pretoku ^ se vino še vedno nekoliko čisti J po naravni poti, pri čemer se £ izločajo usedline, zlasti sluzaste # snovi na dnu vinske posode. ^ Usedlino moramo pred nasto- ^ pom toplejšega vremena ločiti, j da preprečimo dviganje usedline, £ ki nam lahko vino kvari. Ce ^ imamo na voljo vinsko črpalko, ^ pretakamo drugič brezzračno. 0 V tem času moramo raztočiti J vino tudi iz nepolnega večjega $ soda v manjše sode, ki jih nali- ^
biološko upadanje kisline
ali jabolčno-mlečno, tiho vrenje vina, ki je zaželeno zlasti pri dolenjskem cvičku, ki bi bil brez tega naravnega procesa zaradi prevelike kisline manj okusen. Narava nam je glede tega naklonjena, kletaijeva naloga pa je, da razvoj v vinu, ki ga povzroča zlasti vrsta bakterije Mic-rococcus malolaetieus (poleg drugih), pospešuje. Te bakterije razkrajajo jabolčno kislino v vinu v mlečno kislino in ogljikov dvokis, ker naraste iz 1 dela jabolčne kisline 0,67 dela bolj blage mlečne kisline in se tako stopnja kislosti v vinu občutno zmanjša (od 3 do 5 gramov v litru). Ob nastopu toplejšega vremena bomo v vinu opazili še ta pojav, pri katerem potekajo isti procesi kot pri vrenju mošta, s to razliko, da pri tem vrenju ostane vino čisto, pri naravnem spreminjanju sladkorja v alkohol pa jE motno.
Drugo pretakanje vina
usedlino odstraniti, da se ne bi jemo do pilkc (polno), za po- £
pri večji toploti dvignila in povzročila motnosti ali celo okvare.
Ni redek pojav, da sc razvija ogljikov dvokis, četudi vino nima nepovrelega sladkorja, ki navadno povzroča poznejše vrenje To se dogaja takrat, ko sc klet segreje; takrat sc tudi vino
rabo pa jemljemo vino le iz # enega, manjšega soda.	£
Če pri pretoku ali raztoku / opazimo sledi kakšne vinske bo- £ lezni ali napake, je treba vino £ takoj pozdraviti, da-bolezen ali 0 napaka nc zastara.
DT. ?
..PRIVEZANE” DEVIZE - Pri sevniškem Kmetijskem kombinatu so se že bali, da bodo morali delati tudi med prazniki. Ekipa traktorista Radi-voja Gruiča je naprej ..povezala” hmelj na 50 hektarih v Loki pri Zidanem mostu, na pomoč so odšli v Šentjanž, minuli teden so privezali vse tudi na Kompolju. (Foto: A. Železnik).
KOMBIVAK OKNA
Odlična toplotna izolacija: trojna zasteklitev k = 1,8 W/m2 K, dvojna zasteklitev k = 2,2 W/m2 K odlična neprepustnost za vodo odlična neprepustnost za zrak a = 0,1 globinsko impregniran in lameliran les dimenzijska stabilnost in trajnost preprosta in funkcionalna uporaba sodobna zasnova možnost vgradnje senčil
m3/h m
INLES YU 61310 RIBNICA, Partizanska 3
Telefon: h. c. (061) 861-411 Direktor: (061) 861-050 Telegram: Inles Ribnica Telex: 31 262 yu Inles
zaščitena blagovna znamka
Delovnim	ljudem	in	občanom	čestita
prof. Ivan AedoQšek
MM) Ki ME-
s posebnim ozirom na Prešerna
21 I. Andoljšek, Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj I., Maribor 1978, 66—67, 115-122
22 J. Trdina, Zbrano delo I, Ljubljana 1946, 55
23 Skubic, n. d„ 530-36
24Schmidt, Zgodovina II, 62
25 V. Scpmidt, Zgodovina II, 65
26 F, Kidrič. Prešeren II. XXVII.
27 Gl. več o teh učbenikih: I. Andoljšek, n. d., 125-130!
28 Schmidt, Zgodovina II, 70, 71, 72
29 Kidrič, Prešeren II. XXVII
30 Skubic, n. d. 457
31 Kidrič, Prešeren II, XXVI
32 Skubic, n. d., 455
33 J. Klibor te Je rodil ok. 1756 v Zg. šlezijl, kraju Zuelz, okraj Oppeln, in umrl v Ribnici IB. 5. 1835. V Ribnico Jg prišel kot krojaški pomočnik in začel brez v tak a pedagoške Izobrazbe ok. 1790 poučevati kot učiteljski pomočnik. Zaradi pičlih- dohodkov -leta 1809 je dobival 70 goldinarjev, stanovanja pa je stalo 30 goldinarjev — je bil tudi ceckvenlk. Menda Iz istega razloga ti je Izbral za leno domačinko Marijo Noten In prilenll ttanovanje. Otrok ni Imel, Čeprav Je bila lena 16 let mla|ša. Dekan Humel Je Kliborja zaradi manjkajoče izobrazba očitno ščitil pred šoltkiml oblastmi, ker Ja 1814 poročal novomeškemu okrož-ntmu uradu in škofijskemu konzistori-ju, da je Klibor le leta 1793 dobil dobro spričevalo novomeške glavna tole za pouk na podelelski šoli, zato naj bi mu pomanjkljivo izobrazbo spregledali, ker poučuje v Ribnici le 26 let. O njegovem pouku pa pravi Humel previdno, da vedenje in pridnost presegata usposobljenost. Leta 1818 je dobil Klibor celo pohvalo škofijskega konzlttorija za pouk v nedeljski šoli. Klibor je bil upokojen 1826 gotovo z majhno pokojnino, ker je ostal ves čas samo učiteljski pomočnik. Zato pa se je prej dogovoril z ribniškim rojakom, dobrepoljskim učiteljem Andrejem Petelinom, da mu prepusti cerkveniško In pomočniško mesto, zadrti pa 70 goldinarjev, ki jih je dobival od cerkva v Ribnici in pri Novi Štifti. In netelin' je res začel *I826 poučevati v Ribnici. □ a bi bralec vs»j malo spoznal, kakšen je bil Kliborjev pouk in pouk nasploh, raj pove kar ni egov učenec Fr. Kramer:
„V prvem razredu nas je bilo tolarčkov kakih 60 — 70. Vsak je imel svojo nemško abecedno tablico: z njo smo letali posamezno ali zaporedoma k mizi,* da nam je našteval učitelj črke po vrsti in smo jih izgovarjali za njim . . . Imel je navado, da je otroka takrat, kadar mu je izrekal črke, suval z nekim bodelcem v kazalec ali pa mahal po glavi ali hrbtu in tako res vtepel črke v glavo.
Nosili smo vsi kazalce krvave, ranjene ali gnojne, v znamenje, da smo učenci njegovega razreda. Te rane so bile strašilo drugim otrokom, da so se bali šole, zatorej so starši razposajene otroke naj-poprej s tem poboljševali, da so jim lugali s šolo.
Da se je zaradi tega mučenja tudi meni šola čimdalje bolj pristudila, mislite si lahko; saj nisem le jako nerad hodil v šolo, temveč sem z drugimi vred nosil ranjene ali gnojne prsta. Zato so bile vedno moje misli, kako bi se brl ko mogoče iznebil tole . .. (Orobninice 1891, str. 80) In Kramer se je začel potepati, ter moral ponavljati razred. Za boljše razumevanje Kramerjeve groteskna oznake tega pouka še tole: Takrat so učili brati po t. I. črkovalnf metodi z več stopnjami. N«|prej se Je moral učenec naučiti na pamet abecedo z imeni črk (a, be, ca, da itn.), da jih je znal prebrati, kakor jih je učitelj kazal. Nato so brali Črkovaja najprej zloge, npr.: me—ti » srna—tel	ma—ti;
pa— plr = p#a-pei-er -* pa—pir. Učenec je moral brati torej najprej zlooe z imeni črk, nato šele po glasovih, ni pa ‘smel preskočiti branja zlogov z imeni črk. Že nesmiselno guljenje abecede na pamet je učence utrujalo, kaj šele črkovanje zlogov s popolnimi nesmisli, da so se povsem zmedli. Danes naučimo učenca brati že v treh mesecih, takrat pa še po letu dni komaj. Zato pa ni bilo časa za pouk pisanih Črk in pisanja. In prav nič ni čudno, da je npr. ‘moja babica dobro brala samo tiskano besedilo, pisano besedilo pa komaj. Tako seve tudi drugi, ki se jih spominja. Tako so učili breti in pisati pri nas ponekod še leta 1860! Viri: NŠALj, fese. 48, sign. 19/1403; Skubic, n. d., 451, 454. 465, 475; J. Novak, Učitelji irj učiteljice na bivšem Kranjskem pred 1869, NUK, ®:fln. MS 1085, str. 378,
34 Skubic, IS 1925, št. 48. in n. d., 455 36 Št. Tomšič—Fr. Ivanc, Kočevsko okra:
no glavarstvo, Ljubljana, 1887, 75; E. Bojc, n. d., 548; J. Novak, n. d., 226-27
36 Skubic, n. d. 455
37 A. Slodnjak, SBL II, 517
38 Skubic, n. d., 717
39 NŠALj, fasc. 48, sign. 19/361
40 Anton Krompholz se je rodil neznano kje na Češkem ok. 1777 In prišel 1798 v Kočevje, kjer se je kot nemški učitelj in godbenik hitro uveljavil. Kdaj naj bi služboval v Brežicah, ni znano. Ker se je v Kočevju kot organist nekaj sporekel zaradi cerkvene glasbe z dekanon J. Tschinklom je odšel v Teharje, kjer je služboval na trivialki od 1811 do 181.3.
Menda na Humlovc prošnjo je prišel junija 1813 v Ribnico, dobil v šoli stanovanje in tu služboval kot učitelj ter organist do 1817. V Ribnici se je poročil z domačinko Marijo Ramorjevo in dobil 14. 5. 1815 sinčka Antona Viljema.
Kot trd Nemec slovanskega jezika ni znal. Morda se je tudi zato na prošnjo kočevskih Nemcev 1817 vrnil v Kočevja, bil ok. 1832 upokojen in tam umrl 19. 1. 1841.
Leta 1803 je priredil nadškofu Mihae' Brigidu godbeno serenado in prejel 1807 od škofijskega konzistorija pohvalo, 1808 pa potrdilni dekret. Viri: gl. op. 35!
40 V. Richter se ja rodil neznano kje leta 1754, umrl v Ribnici 18. 1. 1813 in bil gotovo pokopan le v Hrvači. Poročen je bit z Marijo Jožefo Sirk, ki je rodila šestero "otrok in prav tako umrla v Ribnici 8. 2. 1814.
Od 1777 ja Richter služboval v Šmartnem pri Litiji in 1793 prosil za podporo ali za drugo službo. Pred 29. 11. 1797 je bil gotovo la v Ribnici, ker Je tega dne vpisana v mrliški knjigi smrt otroka Josipa. V ribniškem poročilu škofijskemu konzistoriju 1806 Je rečeno, da je natančen, marljiv, spreten In lepega vedenja, v poročilu 1808 pa ja omenjano, da ja že 1797. leta dobil potrdilni dekret. Viri: NŠALj, fasc. 48; Skubic, n. d., 451, 475; J. Novak, n. d.. 378
41 Drobtinica 1891, 80
42 Skubic, n. d. 478
43 A. Žigon, K. Rudal Levstiku:	12 pisem. LZ 1925, 108
44 Kidrič, Prešeren II, XXVI
Nekaj popravkov k članku I. Antloljška Šolstvo ribniške doline 1805—1813:
Nadaljevanje 2: 4. stolpec, 11. vrsta: ječmenove namesto jačmenove
Nadaljevanje 3: 1. stolpec, 21. vrsta: mlajše izdaje namesto manjše t Nadaljevanje 3: 3. stolpec, 51. vrsta: ecoles primaires nam. ecoles
Nadaljevanje 3: 4. stolpec, 51. vrsta, gramatika za perve šole nam. prve
Nadaljevanje 4: 2. stolpec, 25. vrsta: iz Celja namesto iz Kočevja
Nadaljevanje 4: 4. stolpec, 25. vrsta: Antona'namesto Antenam
Mani pomembno pomote naj si bralci sn mi (»opravijo.
KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV NOVO MESTO
obvešča vse lastnike in ljubitelje psov, da prireja po koledarju kinoloških prireditev za I. 1982:
1. OCENJEVANJE ZUNANJOSTI vseh športnih in službenih psov, ki bo v nedeljo, dne 9. 5. 1982, na športnem igrišču Loka v Novem mestu; pričetek ob 7. uri.
2. organizira ZAČETNI TEČAJ A za vse lastnike psov, ki bi radi vzgojili in izšolali svojega psa osnovnih vaj poslušnosti in opravili izpit A po programu za izpit A. Pričetek bo s skupnim sestankom dne 11.5. 1982 ob 18. uri pred trgovino Slovenijašport (Cesta herojev) v Novem mestu.
247/17-82
TOVARNA
OBUTVE
NOVO MESTO
TOZD BOR - DOLENJSKE TOPLICE TOZD TOVARNA OBUTVE NOVO MESTO
PROIZVAJAMO MOŠKO, ZENSKO IN ZAŠČITNO TER ŠPORTNO OBUTEV. ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM«
HI
DOLENJSKI UST
RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA,
+0) PIKO
TOZD „RIKOSTROJ”
TOZD „RlCO MAG”
TOZD „ KOM UNALNA OPREMA ”
DS SKUPNIH SLUŽB
PROIZVODNI PROGRAM:
—hidravlični kamionski in traktorski nakladalci —oprema za vzdrževanje cest —hidravlične stiskalnice za baliranj e odpadnih kovin in nekovin —oprema za letališča
- komunalna oprema
- dvojno vibracijski valjarji	se	priporočamo/
ČESTITAMO OBl. MAJU -PRAZNIKU DELA
MntAmjJtncr
UCENCI POKAZALI VELIKO ZNANJA
Pred kratkim so se učenci naše *ole udeležili dveh občinskih tekmo-vanj, in sicer prometnega v Brežicah Jer tekmovanja iz narodne zaščite in SLO v Bušeči vasi. Vsi so pokazali veliko znanja; najboljši v prometu sc bodo pomerili 24. aprila na republiškem tekmovanju v Brežicah, področno tekmovanje v znanju o SLO pa bo 28. aprila v Novem mestu.
SAMO PETELINC OS bratov Ribarjev Brežice
OBRAMBNI DAN
V soboto smo imeli obrambni dan, na katerem smo tekmovali učenci sedmih in osmih razredov. Ekipe so se pomerile v streljanju, Pry' pomoči, orientaciji. Zmagala je e^ipa sedmega razreda. Prvi dve ekipi sc bosta udeležili občinskega tekmovanja.
BRIGITA GRIČAR OS Mokronog
.,SPOZNAJTE NAS"
Mokronoški osmošolci so pripravi' v petek učencem naše sole, v Jeboto pa krajanom oddajo „Spoz-Jjajlc nas". Na njej so se predstavili •ejklorna in ritmična skupina, dramit' krožek in pevski zbor. Pripravili J? tudi skeč ter oponašali skupini "jtazard in Aska. Za pripravo prirc-'tve so učenci potrebovali veliko asa in vztrajnosti.
ANITA VIRANT OŠ Mokronog
PANK IN MLADI
»J četrtek, 15. aprila, smo v
ni°mu za učence Majde Šilc z za-
tnanjem prisluhnili predavanju o
j, ku in gibanju mladih po svelu.
n Lo Kirn nam je pojasnil mnogo
■hanega o izvoru panka in o
eijo VCm P0,nenu za mlado genera-
Predavanje je povezal z oceno
Juvanja mladinske organizacijo ter
Jn,mi pomanjkljivostmi. Odločili mo s,.	.	..
v "■ ua bomo pogovore, ki so
,■'“ni na probleme mladih, organi-
raU še večkrat.
RENATA MATKOVIČ Dom za učence Majde Sile Novo mesto
V DOMU 15 KARATEISTOV
15 učencev in učenk v našem domu trenira karate. Spretnosti jih uči mojster in nosilec črnega pasu I. dan Ivan Balabanič. Program zajema elemente joge, teka, skokov, džuda. Nekaj fantov se bo udeležilo tudi občinskega tekmovanja.
BERTA NAHTIGAL Dom za učence Majde Šilc Novo mesto
CRNOMALJCANI NAJBOLJŠI V PROMETU
Pretekli teden so se učenci naše občine na prometnem tekmovanju '' za pokale in medalje
tekmovanja v SLO, prometu, matematiki, področno za Cankarjevo nagrado ter šolsko tekmovanje v Veseli šoli. Članici zgodovinskega krožka pa sta sc udeležili republiškega srečanja gasilccv-raziskoval-ccv v Metliki.
DUŠICA STOJlČlČ, 6.b OS Milka Šobar-Nataša Novo mesto
potegovali Med ckipai
cd ekipami iz Črnomlja, Starega trga in Vinice so v skupnem seštevku zmagali Crnomaljčani, med posamezniki pa učenec iz Vinice; na območnem tekmovanju mu želimo veliko sreče.	PETER ŠUJICA
OŠ Črnomelj
KVIZ: „KAJ VEŠ O PROMETU
V nedeljo, 18. aprila, smo pripravili kviz z naslovom „Kaj veš o prometu”, na katerem so sodelovali učenci osnovne šole, cicibani iz vrtca in ansambel Optimisti. Zmagala je ekipa 8. a razreda.
MARIJA PAVLETA, 8,a OŠ Dobova
TEDEN TEKMOVANJ
Za nami je teden tekmovanj: 16. in 17. aprila smo imeli občinska
»Korito” je predaleč
O uspehih in hkrati težavah novomeških kolesarjev — O denarju odločajo le „višji funkcionarji”
Za novomeške kolesaije je bilo lansko leto najuspešnejše doslej, saj so osvojili kar pet naslovov prvakov Jugoslavije, štirikrat so bili republiški prvaki, v svojih vitrinah pa imajo tudi priznanje za naslov balkanskega prvaka. Po takšni beri je povsem razumljivo,- da skušamo podobne rezultate ponoviti tudi v tem letu. Temu pa so bile podrejene tudi naše priprave.
Treningi za letošnjo tekmovalno sezono so bili naporni in trdi, kot že dolno ne. Priprave doma pa v CSSR in ob morju o porok za dobre rezultate tudi v tem letu. Najboljši kolesarji v klubu imajo doslej v nogah že preko 10 tisoč kilometrov, poleg tega smo vadili tudi v teku na smučeh, intervalnem teku, plavanju, posebno poglavje so vadbe za moč in gibkost. Prav tako smo od lan-
Bo malomarnost treba plačati z življenjem?
Črnomelj: se bo kdo zganil in ukrepal, dokler je še čas?
Pred nedavnim smo bili v Črnomlju priča tragičnemu dogodku, ko je vinjen voznik tovornjaka do smrti povozil 14-letnega dečka. Ljudje so vedeli povedati marsikaj: da šofer sploh ni imel vozniškega dovoljenja, da je bil pogosto pijan za volanom, da vozilo že dve leti ni bilo registrirano in da so pristojni, kar je še bolj žalostno, ves čas za vse to vedeli. Kaj je od tega res, kaj ni, v to se ne spuščam, dejstvo pa je, daje vse te napake moral plačati z življenjem otrok.
Ljudje so zagnali vik in krik, kako nikdar ničesar ne ukrenemo prej, preden se kaj zgodi. Res je. To lahko potrdim z naslednjim primerom: na mostu čez Lahinjo že več mesecev manjka približno dober meter ograje. Na mostu! Nekdo se je z avtomobilom pač zadel obnjo in spodnji del, ki je zidan, odbil v vodo, zraven pa še iztaknil železen drog, ki je na zgornji strani ograje. Tam sedaj zeva precej velika luknja, ki je zelo nevarna. Kaj bo, če pade skoznjo otrok? Ali se bo utopil ali ubil, kij ti spodaj je voda, dovolj globoka za neplavalca, posebno če je narasla, pa. tudi ostrih skal je dovolj. Vsak dan se tam mimo vozi milica, vozijo se vojaki, vozijo se funkcionaiji, skratka vsi tisti, ki bi bili v prvi 'vrsti odgovorni, da bi sc take napake odpravile. Kaj je naša samozaščita? Najbrž za popravilo takih napak ni ovira denar, ovirajo malomarnost nas vseh, ki včasih presega že vse meje. Naj pripomnim še to, da sem osebno obvestila odgovorne, oziroma vse tiste, ki naj bi vsaj vedeli, v čigavi pristojnosti je tako popravilo mostne ograje, pa nič! Videti je, da spet čakamo nesrečo.
Crnomaljka
SREČANJE S KNJIŽEVNIKOM - Arti.ške šolaijeje 23. aprila obiskal slovenski pisatelj Vitan Mal. Razdelil jim je Kruhove bralne značke in priznanja ter se pogovaijal z njimi o branju knjig. (Foto: Martin Zupančič)
skega leta uvedli timsko trenersko „ delo, saj imajo vrste od najmlajših naprej vsaka svojega trenerja. Zato ni čudno, če smo si za letošnjo sezono zastavili cilje, kot so: uvrstitev Sandija Papeža v državno reprezentanco; da skuša jurišati na lovoriki v dirkah na kronometer in v gorski vožnji; da se Bojane prebije v dres z državnim grbom med člani;
da sc mlajši mladinci pod vodstvom Ivana Turka kar najbolje odrežejo na državnem prvenstvu v cestni vožnji. Seveda za vse to ni dovolj le trd trening, pač pa je potrebna predvsem vzgrajnost in ljubezen do tega športa.
Društvo se še zmeraj ubada s precejšnjimi finančnimi problemi, saj denarja od telcsnokulturnih institucij ni niti za pionirske vrste. Potolažili smo se že s tem, da nam med prioritetnimi športi v Novem mestu ni mesta, čeprav izpolnjujemo vse pogoje:	množičnost, kvaliteto,
dober trenerski kader in vse ostalo.
V novomeški občini dajemo vse preveč poudarka na igralni šport, naše društvo pa, žal, nima podpore v krogih višjih funkcionarjev, ki odločajo o tem, kateri šport naj dobi več denarja, kateri manj. Vse preveč stvari je v novomeškem športu neurejenih, najbolj boleče je zagotovo dejstvo, da mine pol sezone, preden sploh vemo, koliko denarja bo kdo dobiL Menimo, da ljudje po športnih zvezah, ki jim je to redno delo, premalo iščejo stikov z osnovnimi organizacijami. Ker redni dotok sredstev klubom ni urejen, prihaja do teaa, da funkcionarji prosjačijo za denar, kot da bi ga potrebovali
Kolesarji vse preveč občutimo to neurejenost. Zato nič čudnega, da išče društvo pomoč in razumevanje v združenem delu. Novomeški kolesarji praznujemo letos 10-let-nico obstoja in jo želimo proslaviti kar najbolj delovno z obnovitvijo doma na Loki in z veliko množično menifestacijo, ki bi naj prikazala Novomeščanom celotno dejavnost kluba. Seveda vse to v upanju, da se bo v novomeški telesni kulturi vendarle kaj spremenilo v prid tistih, ki delajo in ki so to dokazali in dokazujejo z rezultati.
JO 2E MAJ ES
'Br
MOKRONOŽANI NA REGIJSKO TEKMOVANJE - 20. aprila je bilo na Trebelnem občinsko tekmovanje v /nanju in spretnosti i/. SLO in DS, ki se gaje udeležilo 15 ekip Najboljši sta bili ekipi iz Mokronoga, ki se bosta udeležili tudi regijskega tekmovanja v Novem mestu. Na tretje mesto so se uvrstili Mirenčani. (Foto: foto krožek OS Mokronog)
pisma
in
odmevi
PIONIRSKA
PROBLEMSKA
KONFERENCA
Na pobudo brežiške občinske zveze Društva prijateljev mladine so se v sredo zbrali na konferenci delegati vseh pionirskih odredov občine Brežice, njihovi mentorji, člani sveta pionirjev, predstavniki DPO in mnogih društev. Delegati so spregovorili o svojem delu v KS ter o problemih. O tem bo tekla beseda tudi na republiški problemski konferenci o delu pionirjev, ki bo v Prestranku pri Postojni, udeležila pa se je bosta tudi pioniija iz brežiške občine.
SABINA KUKOVIČA, 6. a OŠ Artiče
MATEMATIKI SO TEKMOVALI
V osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerneju je bilo 17. aprila občinsko tekmovanje mladih materna tikov za srebrno Vegovo priznanje. Udeležilo se gaje 100 učencev iz 13 osnovnih šol novomeške občine. Učenci naše šole so osvojili priznanja v vseh skupinah.
NOVINARSKI KR02EK OŠ Šentjernej
NAJBOUŠI MATEMATIKI V SEMIČU
V soboto smo se učenci šestih, sedmih in osmih razredov v Semiču pomerili na občinskem tekmovanju v znanju iz matematike. Naš najboljši učenec je bil osmošolec Aleš Abscc, ki je zasedel 1. mesto. Po razglasitvi rezultatov smo si ogledali
« muzej in okolico šole.
NATAŠA ŠPEHAR OŠ Črnomelj
SPOSOJENO TRNJE
Pri iskanju odgovornih lahko pridemo do Adama.
(Iz JEŽA)
Sami ob pregledu dela
Novomeški gasilci na občnem zboru pogrešali predstav-
ilo ga DPO
Zapostavljena vloga gasilskih društev
Krivec: alkohol
Ob nedavni nesreči na Stari gori pri Trebnjem
18. aprila sem sc peljal na obisk k sorodnikom na Staro goro pri Trebnjem. Pri' mirenskem peskokopu sem zavil ter krenil skozi vasico na levi strani proti Stari gori. V klancu mi je pripeljal nasproti voznik z ijavo .Jcatro” NM 233-13. Ker je pot ozka, sem ustavil vozilo ter čakal, da bo prav tako storil tudi nasproti vozeči avto. Toda „katra” se je ustavila šele takrat, ko se je zaletela v moj avto. Ko je voznik izstopil, sem ugotovil, da je pod vplivom alkohola, zatijcval pa mi je, da zavore niso prijele. Kmalu je prišel z dvema otrokoma možak, prav tako pijan, ter začel zatrjevati, da je videl, kako sem se zaletel v nasproti vozeči avto. Voznik pa nuje zmerjal, kaj počnem na tisti cesti, saj jo on popravlja. Toda nikjer ni bilo prometnega znaka, daje vožnja po njej prepovedana. Po mnenju možakov sem kot ..krivec” dolžan nositi tudi stroške popravila.
Naj bo ta nesreča na Stari gori pri Trebnjem v opozorilo vsem voznikom, da ne bodo vozili po tisti poti, kajti stroške za popravilo morebitne škode, ki jo bodo povzročili tamkajšnji pijani vozniki, bodo nosili oni.
Voznik LJ 135 57/
V novomeški občini deluje 55 gasilskih društev, 6 industrijskih društev, poklicna gasilska enota, 3 pionirska gasilska društva Mladi gasilec ter vrsta pionirskih krožkov v šolah. V občinski gasilski zvezi dela več kot 4300 gasilcev in gasilk ter je tretja največja v Sloveniji.
Toda na zadnjem občnem zboru občinske gasilske zveze Novo mesto so si prisotni postavili mnogo vprašanj, predvsem: kje so predstavniki SLO, teritorialne obrambe in civilne zaščite ter ostali, ki bi morali sodelovati z gasilsko organizacijo? Zakaj je tako skromen odziv družbenopolitičnih organizacij?
Čeprav so gasilska društva v okviru civilne zaščite najbolj organizirana in mobilna, pa pomen in vloga gasilstva v tem okviru še ni dovolj cenjena. Pojavlja se celo dvo-tirnost, ki le škoduje namenu in potrebam te organizacije.
Mnenja sem, da bi moral termin ..gasilstvo" pomeniti zaupanje in priznanje, vrednotenje in ponos, torej gasilstvo v pozitivnem, in ne v negativnem smislu, kakor ga mnogo-kje pojmujejo.
F. ŠEGEDIN
DVAKRAT
NESKLEPČNI
Kaže, da delegati zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti v Brežicah svoje dolžnosti niso vzeli preveč resno, saj se sicer ne bi pripetilo, da kar dvakrat niso bili sklepčni. Če je tako, potem je bil ves trud okoli evidentiranja in kandidiranja zaman. So se občani res tako zmotili, ko so pa vendarle skrbno pretresli vsako ime? Upajmo, da se aprilska neresnost ne bo ponavljala.
Le vztrajnost rodi sadove
Justina Molan, učiteljica z Rake, se je predala petju in gasilstvu — Uspešni na tekmovanjih
Justina Molan
Justina Molan, predmetna učiteljica na osnovni šoli na Raki, veliko deluje na področjih, ki so sicer povezana s šolo, a niso njena obveza, temveč konjiček. Kmalu zatem k'b je pred petnajstimi leti prišla poučevat na Rako, je ustanovila šolski pevski /bor, ki šteje okrog’50
učencev. Glasbeno izobrazbo si je pridobila v glasbeni šoli v Novem mestu, ki jo je obiskovala štiri leta. Pri Radovanu Gobcu pa jc opravila seminar.
Molanova jc tudi mentorica pionirske in ženske gasilske desetine. Da se je dela v gasilskem društvu lotila z vso resnostjo,,, pove že dejstvo, da je opravila tečaj za nižjega gasilskega častnika, tečaj I. stopnje, lani pa tudi tečaj pri republiški gasilski zvezi. Desetina, ki jo vodi, se je udeležila občinskega tekmovanja v Leskovcu pri Krškem, republiškega v Brežicah ter zaključnega tekmovanja v Bohinjski Bistrici. Povsod je dosegla dobre rezultate.
Uspehi Justine Molan, ki so * hkrati uspehi pevskega zbora in Zibeli gasilskih desetin, so plod njenega vztrajnega in požrtvovalnega dela.
STANKO SKOČIR
,'ririirtra
Ivan Lavrič
Anton Gregorič
Jože Avstelj
Vinko Car
Karol Pinter
DOLENJSKI LIST
»Kdor gre iz Loškega potoka, pride nazaj edino o božiču — po koline!" S to grenko ugotovitvijo smo pred šestimi leti končali zapis o prvem gostujočem uredništvu Dolenjskega lista v Loškem potoku. Šest let pa za človeka ni kraiek čas, in če so ljudje odločni, pri volji za delo, v tolikem času lahko v marsičem spremenijo podobo svojega kraja, izboljšajo življenjske razmere. Prav to seje zgodilo v petih potoških vaseh in zaselkih: novinarji Drago Rust-ja, Jože Simčič in Ivan Zoran, ki smo se pred kratkim odpravili v ta odmaknjeni del slovenske dežele, pa smo se počutili opeharjene, saj je na pogovor o očitnem napredku Potočanov prišlo le šest ljudi. Tako za besedovanje o več stvareh nismo imeli sogovornikov, od prisotnih pa smo vseeno dobili dovolj podatkov, da lahko opišemo, kako se dandanes obrača življenje v Loškem potoku, čigar preteklost je pisana in še vedno živo v zavesti ondotnih ljudi. Teh pa je čedalje več, Potočani manj odhajajo po svetu, se pogosteje vračajo, a ne samo o božiču po koline. Zdaj zraste v potoških vaseh tudi po sedem in več novih hiš na leto-
ZEMLJA JE OBDELANA,ČEPRAV SO LJUDJE PO TOVARNAH
Nemalo zaslug, da se krajevna skupnost, ki šteje 1.756 prebivalcev, res hitro razvija, imajo tamkajšnji komunisti, ki tesno sodelujejo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Vsem je jasno, da je mogoče veliko storiti le z združenimi močmi, složnost se kaže tudi pri udeležbi na volitvah; že za tri samoprispevke so bili domala vsi Potočani. Prizadevanja ljudi je Ivan Lavrič, sekretar 00 ZK, osvetlil takole:
„Naši kraji niso bili nikoli primerni za kmetovanje. Ljudje so se ukvarjali s prevozništvom. Pred vojno je bilo v Loškem potoku 80 furmanov, mnogi, ki niso premogli konj, so garali po gozdovih, celo v Italiji, Slavoniji in drugod. Tukajšnje vasi so tesno povezane z lesom. Prva parna žaga na Kranjskem je začela delovati 1868 na našem Hribu; šlo je za zametek kasnejše lesne industrije. Pred zadnjo vojno je bilo na žagi zaposlenih 22 delavcev. Kot rečeno, samo od zemlje se tod ne da živeti, celo največji kmet ima le hektar obdelovalne zemlje. Ta pa je
, čeprav imajo ljudje težave zaradi poplav. Na leto je pod vodo do 30 ha površin; zgodi se, da gre po vodi ves kmetov trud. Pripravljeni so načrti za regulacijo potoka, žal pa zmeraj zmanjka denarja. Že pred leti smo se odločili za industrializacijo, saj Inlesov obrat ni mogel zagotoviti dela vsem krajanom. Mnogi so se vozili v druge kraje, tudi na tuje jih je šlo precej, zato so komunisti dali pobudo o ustanovitvi posebnega odbora, ki je imel za nalogo iskanje najboljših ponudb za obrate. Na začetku sedemdesetih let je akcija takoj obrodila uspeh, pridobili smo tržiško bombažno predilnico in v zadružnih garažah je dobilo delo skoraj 30 žensk. Nadaljevali smo še z večjo vnemo, na pomoč je priskočil ljubljanski "Saturnus, dogovarjali smo se za obrat ribniškega Rika; slednji bo nared konec letošnjega maja in tedaj bo v domačem kraju zaposlenih že nad 300 Potočanov. Na delo drugam se jih bo vozilo le še nekaj več kot sto, čedalje manj pa bo naših ljudi na tujem. Mnogi si doma že gradijo hiše, po vrnitvi ne bodo ostali brez dela. Skratka, v Loškem potoku ne poznamo nezaposlenosti, kaže, da bo tako tudi v prihodnosti."
NIHČE NI GOVORIL O . . .
Lavrič je pohvalil dejavnost drugih organizacij, zlasti mladinske; ta premore tri aktive (v Retjah, Hribu in Travniku), mladi so na vseh akcijah, ne manjka kulturnih in športnih prireditev, podmladka je tudi v gasilskem društvu dovolj, razmahnilo se je taborništvo, posebej pohvalno pa je to, da se mladi množično udeležujejo spominskih pohodov in tako prispevajo k ohranjevanju tradicij NOB.
Ni bilo človeka, ki bi nam podrobneje opisal, kako je v Loškem potoku poskrbljeno, denimo, za otroško varstvo, stanovanja, nihče ni govoril o tem, ali so ljudje zadovoljni z založenostjo trgovin, z zdravstvenimi, poštnimi in podobnimi storitvami, pa o tem, kako tečejo priprave na celodnevno osnovno šolo in še čem. Tudi o dejavnosti društev nismo izvedeli tako rekoč nič.
KAKO DO KANALIZACIJE?
Ko je predstavljal kraj, je Anton Gregorič, predsednik
občinske ceste, ki naš kraj povezuje s Sodražico. Deset kilometrov makadama Loški potok dobesedno ločuje od večjih krajev. Ne morem razumeti, kako da je bilo dovolj denarja za asfaltiranje številnih manj pomembnih cest v občini, za to pa ga je zmanjkalo, oz. še huje, sploh ni bila in ni predvidena za posodobitev. Mnogi, ki so krivi za to, zdaj niso več občinski možje. Zaradi te ceste so prizadeti tudi ljudje iz sosednje Dragarske doline v kočevski občini, zato mi ni jasno, zakaj se odgovorni iz Ribnice niso povezali s Kočevci, saj bi skupaj nedvomno laže odstranili ta, za Potočane največji kamen spotike. Nekaj bo treba ukreniti, važno je to, da tukajšnji ljudje še niso obupali, še zavzeteje kot pri dozdajšnjih akcijah so pripravljeni sodelovati pri ureditvi te ceste."
»PETKRAT SEM BIL NA SMRT OBSOJEN"
Med zadnjo vojno je Loški potok prestal marsikaj hudega. Okupatorji in belogardisti so se po vsaki partizanski akciji neusmiljeno znesli nad prebivalstvom. Veliko krajanov je obležalo pod njihovimi streli. Več jih je ostalo v koncentracijskih taboriščih. Med redkimi, ki so preživeli strahote internacije, je Jože Avstelj, 72-letni upokojenec s Hriba. Na našem uredništvu v gosteh je razgrnil dolgo, srhljivo zgodbo. „Petkrat sem bil na smrt obsojen, prestal sem pekel Dachaua in še enega taborišča na Češkem ali Poljskem, bil sem že določen za krematorij, videl sem toliko smrti kot najbrž še nihče in pet dni sem preležal med mrliči. O, ko bi znal pisati knjige!" je s solzami v očeh obujal spomine na strašna leta. Nekatere taboriščnike je po vojni obiskal. Za druge ne ve, ali so še živi. „Neznansko rad bi, da bi se z vsemi še enkrat srečal. Napišite, naj me obiščejo tu, na Hribu. Ne vem, kaj bi dal, da bi jih lahko še videl." Sicer pa pravi, da ima enega taboriščnika v svojem kraju, Ivana Lavriča, ki je zdaj vprežen v delo krajevne skupnosti. Z njim se večkrat pomeni o tem in onem, kot mož z možem, akoravno je bil Lavrič, ko so ga odpeljali v internacijo, še fante. Pobesedujeta tudi o tem, kako se danes živi. Nič mu ne manjka, boli pa ga, ko vidi, kako neodgovorno ravnajo nekateri z zemljo. Opuščajo žitarice, kmetijstvo jim sploh postaja postranska stvar.
KAZNOVAN, ČEPRAV MESA NI PRODAJAL
„Včasih je bil to roden kraj za koruzo, zdaj pa je nihče več ne seje," je pristavil upokojenec Vinko Car iz Retij, ki mu je skrb za kmetijo zdaj prva stvar na svetu. Potarnal je, da se od kmetijstva bolj slabo živi, zato mora biti pri hiši še kakšna j redna plača. Gnojila in gorivo se dražijo, cene pridelkov pa se ne premaknejo kaj prida. Car je lani posadil 60 mernikov krom- j piija, letina je bila dobra, prodati pa ni imel komu. Nekaj malega že, večje količine pa ne.
Če ne "bi imel v hlevu treh krav, ki dajo v molznem obdobju do 700 litrov mleka na mesec, in ne živine za prodajo, bi težko shajal. Povedal je, da gre veliko živine v zmrzovalne skrinje. Tudi sam kaj zakolje, češ: zakaj bi kupoval meso, ko pa je doma. Ne gre pa mu v glavo, zakaj je moral zaradi domačega zakola pred sodnika za prekrške. Ker ni hotel plačati de- I narne kazni in ne odsedeti za- | pora, šo mu ustrezen znesek odtrgali od pokojnine. „Vse bi razumel," pravi, „če bi meso prodajal, ker pa ga nisem, me to boli."
OBE KMETIJI ŽIVOTARITA
Karol Pinter je sprva potožil čez nepravično podeljevanje I odškodnin Gozdnega gospodarstva iz Kočevja, kije z miniranjem poškodovalo košenice, in potem razpredel svojo življenjsko zgodbo, ki je v marši- 1 čem značilna za te kraje. Skopa zemlja ni mogla preživeti številnih otrok na kmetiji, zato so se raztepli po svetu. Tudi Karol je delal v Črnomlju, Novem mestu, Kočevju in drugje. Toda kmetija je ostala sama in Karol se je vrnil. Na kmetiji, ki je včasih preživljala 10 ljudi, živi sam s teto. Pa mu ne bi bilo treba živeti samemu. Dobro službo ima v Inlesu, tudi otroka | živita nekje gor v hribih. Toda njuna mati ne pride v dolino, | ker bi potem zapustila in prepustila propadu še večjo kmetijo, ki je ravno tako ostala brez ljudi. Tako obe kmetiji več ali manj životarita, prav tako družina. A vse to je le še nek ostanek preteklosti. Sodobni čas, posebej zadnjih deset let, je marsikaj zasukal drugače in negotovo življenje na kmetiji je zamenjala zaposlitev v tovarnah.
sveta KS, poudaril, da ima Loški potok dokajšnje možnosti za turizem, pozimi ne manjka snega na strmih pobočjih, premorejo celo 60-metrsko skakalnico; kmečkemu turizmu se ne bi slabo pisalo; okoliški gozdovi so pravi gobarski raj, že privablja tudi herojsko izročilo partizanske Ogenjce. „Po vaseh in med njimi je že blizu 10 kilometrov asfaltiranih cest. Da so ljudje prišli do teh sodobnih prometnic, so opravili ogromno prostovoljnega dela, posamezno gospodinjstvo je prispevalo tudi po poldrugi milijon starih dinarjev. Na posodobitev čaka najmanj še enkrat toliko kilometrov vaških cest. Zdi se, da bo še dlje časa ostalo le pri željah, saj ni denaija. Tega za vodovod ne potrebujemo več, brez tekoče vode je samo še nekaj hiš, drugače pa je pri napeljavi kanalizacije. Zaradi pomanjkanja denarja se te lotevamo postopno, še veliko časa bo preteklo, preden bomo vsaj za silo uredili odtok meteornih voda, za fekalije pa mora poskrbeti vsak zase. Urediti moramo tudi odlagališče odpadkov, dograditi mrliško vežico, popraviti kulturni dom in poskrbeti za njegovo ogrevanje. Po vaseh se veliko zida, zato bo treba čim-
prej zagotoviti urbanistični in zazidalni načrt."
OBČINSKI MOŽJE SE NISO VOZILI PO NJEJ
Janez Rus živi in dela v Ljubljani, pogosto pa se vrača na domači Hrib in pomaga ljudem pri akcijah.
»Odtujenost, ki vlada med ljudmi v mestu, me odbija, tukaj pa smo enotni v dobrih in slabih časih. S kakšno zavzetostjo so se ljudje lani lotih asfaltiranja 2,5 kilometra ceste na Hribu! Dela so veljala milijardo starih dinarjev, s prostovoljnimi prispevki in delom pa- so vaščani sami primaknih za dobro tretjino potrebnih sredstev. Seveda ne bi uspeli, če jim ne bi na pomoč priskočili Inlesov tozd, ZKGP Kočevje (tozda Jelenov žleb in Draga), Riko, ribniška komunalna skupnost in izvajalec del Slovenijaceste, ki je prispeval posojilo za asfalt. Tem podjetjem gre torej zahvala. Kaj pa naj rečemo bombažni predilnici, Saturnusu ali snežniškem tozdu ZKGP? Ti do danes še niso odgovorili na prošnje vaščanov, kaj šele da bi primaknili kakšen dinar. Vsa prizadevanja Potočanov pa so zaman, ko gre za posodobitev
----------  j
j uredništvo v gosteh:	s
I LOŠKI POTOK	j
i	j
j kar imajo, so	i
! naredili sami	j
Spet rešujejo Svobodo] Srbski samorastniki v Trebnjem
Predsedniško dolžnost kočevskega kulturnega društva začasno prevzela Andreja Remžgar — Folklorna skupina kmalu v pristni kočevski noši?
Razstavo v soboto odprl Vukoje Bulatovič, predsednik SZDL Srbije — Razstavo slovenskih naivcev v Svetozarevu odprl Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ
V Kočevju nikakor ne morejo najti učinkovitega sredstva proti težavam r ■ ga kulturnega društva Svoboda, ki so že kar kronične. Vedno pride kaj, da društveno delo ne steče, kakor bi radi. Za dosedanje mrtvilo naj bi bilo krivo dejstvo, da ne morejo najti dovolj zavzetega in okretnega predsednika. „Brez-vladno" obdobje seje vleklo že tako dolgo, da so resno razmišljali o razpustitvi društva. Ker pa so menili, da društvo s takim imenom in tradicijo ne sme neslavno propasti, je predsedništvo začasno prevzela tajnica ZKO in kulturne skupnosti Andreja Remžgar.
Edvard Rus: „Naše kulturno društvo ne sme propasti.'4
Edini, ki je ostal Svobodi zvest ob vseh peripetijah s kadri in drugimi problemi, je Edvard Rus, do nedavnega aktivni član moškega pevskega zbora. Kot dolgoletni funkcionar društva dobro pozna problematiko in med drugim meni, dSvoboda ni mogla nikoli prav zaživeti zategadelj, ker se v njene sekcije niso vključevali mladi. „To se še najbolj pozna pevskemu zboru, kjer je povprečna starost članov 47 kt. Zbor, ki nima podmladka, ne more pričakovati kdove kako svetle usode, poleg tega pa tudi s
pevovodji ni najbolje urejeno," ugotavlja Rus.
V podobne težave je zabredel v okviru Svobode delujoči klub kulturnih delavcev. Njegovi člani se sestajajo le še občasno, saj je nekdanja zagnanost tako pojenjala, da so povsem utihnili tudi Kočevski razgledi, okrog • katerih so se zbirali klubovci. Še kar zadovoljivo delujeta likovna skupina in ženski nonet Rog iz Željn, medtem ko se folklorna skupina še išče. Njej je trenutno namenjena osrednja pozornost kulturnega društva in ZKO.
Edvard Rus pravi: „Od folklorne skupine, ki ima nekako sedež na centru poklicnih šol, upravičeno veliko pričakujemo. Vodi jo prizadevni Cveto Križ s svojo znamenito harmoniko. Vse gre v redu, le z nošo ne. Nihče ne ve, kakšna noša bi bila prava, najbolj kočevska. To vprašanje jim bo pomagala razvozlati študentka ljubljanske univerze Barbara Peterca iz Ljubljane, ki se je odločila, da bo v diplomski nalogi obdelala vprašanje kočevske ljudske noše, seveda slovenske. Na podlagi njenih raziskav in ugotovitev ter ob nasvetih etnologinje dr. Marije Makarovič bomo najbrž prišli do zadovoljivega odgovora. Noše, za katere je denar že dalj časa zagotovljen, bodo predvidoma izdelali v šivalnici centra poklicnih šol."
• Barbara Peterca bo v naslednjih tednih na samem kraju ugotavljala, kje še živi ljudsko izročilo, in zapisala vse, kar ji bodo vedeli krajani povedati o običajih, pesmih, plesih in nošah. ZKO pa se je odločila še posebej naprositi krajane, da pri tem odkrivanju narodnega blaga pomagajo. Dobrodošle bodo stare fotografije, zapisi in pripovedi o ljudskih plesih v kočevski občini. Kdo bi kaj takega imel ali vedel, naj sporoči na sedež ZKO v Kočevju.
1. Z.
V trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov bo do 9. maja na ogled razstava z naslovom ,,Samouka likovna umetnost SR Srbije", ki jo je v soboto, 24. aprila, zvečer odprl Vukoje Bulatovič, predsednik republiške konference SZDL Srbije. S to prireditvijo so Trebanjci počastili 27. april — dan OF.
Razstava je izbor slik in plastik,	za izmenjavo razstav. Tako so pre-
ki jih hrani (jalerija samoukih likov- gledno razstavo slovenske samorast-nih umetnikov v Svetozarevu. Na njej je 68 slikarskih in 12 kiparskih stvaritev 59 avtorjev. Med njimi so mnoga slovenskemu občinstvu znana imena, saj se srbski ustvarjalci udeležujejo trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov malone že od njegovega začetka, najboljši predstavniki srbske naive pa sodelujejo tudi na preglednih Salonih likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem.
Svetozarevska galerija je že pred leti navezala stike s trebanjsko. Sadovi sodelovanja so se kazali v raznih oblikah. Letos sta se dogovorili
niške likovne umetnosti pripravili v Svetozarevu nekaj dni prej. Izbor zanjo je pripravila Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem, slovesno pa jo je v sredo, 21. aprila, odprl Stane Dolanc, član predsedstva CK
■ i
L Z.
ČEŠKO LITO ŽELEZO -Pod tem naslovom je od prejšnje srede v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu odprta razstava izdelkov umetniškega liva, ki jo je že pred desetimi leti pripravil Narodni tehniški muzej v Pragi. Razstava je precej podobna tisti, ki je prikazovala dejavnost železarne >ta Dvoru pri Žužemberku, na ogled pa je bila v Dolenjski galeriji. Češki eksponati — med te sodi tudi pričujoči kip mladega moža (začetek 19. stoletja) - bodo v Novem mestu na ogled do 24. maja.
»Šrapnelski” kipi kot protest
V Krkinem razstavišču v Ločni razstavljata Tone in Vojko Svetina
V avli poslovne stavbe tovarne zdravil v Ločni so od četrtka prejšnji teden na ogled likovna dela Toneta Svetine in njegovega sina Vojka. Oče je razstavil iz kosov granat in delov strelnega orožja zvarjene skulpture, sin pa slike, ki so na prvi pogled blizu Jakijevim. O smislu tovrstnega ustvarjanja je obiskovalcem, ki so na otvoritvi najprej prisluhnili mešanemu pevskemu zboru Krke z zborovodjo	Francijem	Možetom,
govoril Tone Svetina.
Svetina, ki je vsekakor bolj znan kot pisatelj „Ukane“, „Stcne“
Literarni klub bo
Tako 08 sestanku v mestu
so odločiti pišoči Novem
kakih dvajset literarnih ustvarjalcev iz novomeške občine ter Predstavnikovkulturnih ustanov >n organizacij se je 22. aprila na ?es.Hnku v čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca izreklo za nstanovitev literarnega kluba. V razpravi so poudarili, da je ustanovitev takega kluba potrebna, MJ so pišoči do zdaj delovali nepovezano in neorganizirano. .*> kar so lahko pokazali, je |jo zreducirano na nekaj litcrar-'n večerov, ki jih je v minulih *tlh priredila ZKO. V klubu, ki b ustanovljen šele po tem, ko b^no izdelani samoupravni akti, j, Hkla dejavnost v več smereh. jl. *8 literarnih nastopov bo sli c Prirejal predavanja, disku-Vj i Večere, skrbel za vključe-Žjvp mladih talentov v kulturno jr> iJenje 'n s' prizadeval za izdali! '*erarne publikacije. Program eramega kluba naj bi bil po , "eniu Udeležencev omenjenega so m*1**4 tak' da hi Omogočal elovanje z drugimi kuiturni-
Z^nizacii.nu.
..Volčičev" in drugih literarnih del, je tudi tokrat ponovil že večkrat povedano misel, da je celotno njegovo umetniško delovanje ena sama mobilizacija zdravega človeškega razuma in duha proti vojni. Kot kipar je to dosegel na svojski način, tako da je smrtonosne dele granat (šrapnele) zvaril in so v skulpturi, kakor si jo je pač zamislil,,.zaživeli" kot povsem nova, prvotnemu namenu nasprotna vrednota.
Prof. Zoran Kržišnik jc zapisal: „Pri Svetinovih plastikah smozmeraj soočeni z nečim, kar je hkrati domišljeno in slučajnostno, smrtno in nesmiselno, urejeno in razkrajajoče se, obstojno in minljivo, skratka z nečim, kar jc tako grozno in tako ljubo podobno življenje." In take, tako izpovedujoče so pravzaprav vse Svetinove plastike: njegove skulpture kriče oznanjajo grozljivo plat človeškega spoznanja: katastrofalno podobo razkroja, bolečino nesmisla, kruto resnico, da jc uničevanje na-
robna stran ustvaijanja prav tako, kot jc smrt narobna stran življenja. Noseč to sporočilo, so več kot prepričljive.
L Z.
LOŠKI UMETNIKI V KOSTANJEVICI
Drevi ob 18. uri bo prof. Andrej Pavlovec v Lamutovem likovnem »alonu v Kostanjevici odprl umetnostno razstavo Združenja umetnikov Škofje Loke. S svojimi deli se bodo predstavili: Berko Berčič, Silva Bemik, Pavel Elorjančič, Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Tomaž Kržišnik, Tone Logonder, Franc Novinc, France Mihelič, Simon Mlakar, Jože Peternelj, Mirna Pavlovec, Aljo.ša Sovček-Sotler, Gorazd Sot-ler, Gabrijel Stupica in Ive Šubic. Na otvoritvi bosta nastopila oktet Jelovica in mešani pevski zbor Lubnik pod vodstvom Tomaža Tozona.
■ 'V
J
ZNANI PISATELJ IN KIPAR V „KRK1“ - Tono Svetina ni samo dober pisatelj in kipar, ampak tudi dober govorec in sogovornik. Slednje je dokazal tudi prejšnji četrtek v avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil, ko je na otvoritvi razstave svojih skulptur in slik njegovega sina Vojka slikovito pripovedoval, kakšna pota ubira kot likovnik. Na sliki: Svetina (prvi na desni) v živahnem pomenku z enim od udeležencev četrtkove otvoritve.
ZAČETNIK SRBSKE NAIVE - Za začetnika samouke likovne umetnosti v Srbiji štejejo 76—letnega Janka Brašiča, poljedelca iz Opariča, ki je začel slikati že leta 1933. Na razstavi srbske naive, ki je na ogled v Trebnjem, je zastopan s petimi deli. Od vsega začetka rad slika ljudi. Portret svoje matere, ki je tudi razstavljen v trebanjski galeriji, je naslikal že leta 193S. Udeležil se je tudi Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Tedaj je upodobil Janeza Gartnaija, sodnika iz Trebnjega, nedvomno glavnega pobor-nika za to, daje postal ta kraj središče jugoslovanskih in zbirališče likovnih samorastnikov iz vsega sveta.
Pomlad v znamenju Tali je
Ob novomeškem srečanju gledaliških skupin
To sezono se je gledališki amaterizem v novomeški občini kar malce razbohotil. Premiere je pripravilo osem skupin, to pa se že dolgo ni primerilo. V več krajih so igralci stopili na oder po daljšem času, tudi po večletni prekinitvi. Kaže, da so se tu in tam le otresli krize, ki tako rada ovira delovanje gledaliških skupin. Očitno je tudi, da so začeli dozorevati sadovi dela z režiseiji, kar je sicer ena pomembnih in stalnih nalog ZKO. Ob tem seveda ni moč prezreti dejstvo, da je med krajani še vedno dovolj takih, ki so zagreti za gledališko delovanje in pripravljeni na samoodrekanje.
Po številnih ponovitvah iger za domače občinstvo in gostovanjih so skupine nastopile v Novem mestu na srečanju, ki ga je pripravila ZKO. Od petka, 16. aprila, do četrtka, 22. aprila, so se v Domu kulture zvrstile:	Novomeščani	s Shafferjevo
„Crno komedijo" v režiji Milana Bratoža, Prečenčani s Torkarjevo
dramo ..Pozabljeni ljudje" (režija: Anica Kozlevčar), Škocjanci z Drži-čevo komedijo »Tripče de Utolče” (režija: Roman Celesnik), Soteščani z Marinčevo komedijo ,.Poročil sem bom s svojo ženo” (režija: Janez Vovk), Stražani s Katajevo komedijo „Dan oddiha” (režija: Vladimir Bajc), Zužemberčani z Marinčevo dramo „Odmev je vedno zadnji" (režija: Marija in Srečko Kodre) in Mirnopečani z Novakovo komedijo „Gugalnik“ (režija: Marjan Kolenc).
Zapišemo lahko, da poteka ta pomlad v Novem mestu izrazito v znamenju Talije. Novomeščani, ki so si svoj gledališki okus do zdaj ostrili pretežno ob gostovanjih drugih slovenskih gledaliških hiš, zapolnjujočih abonmajski spored, so tako mogli pobliže „okusiti“ tudi ponudbo tako imenovane domače ljubiteljske gledališke dejavnosti. Poleg tega so mogli ugotoviti, da ljubiteljstvu ne gre zgolj za množičnost, ampak čedalje bolj tudi za kakovost. Da slednje niso prazne marnje, je v okviru novomeškega srečanja dokazalo več skupin.
I.	Z.
Izhod je sreča
Ivan Brudar iw-tavlja v kočevskem 1i» ••nen; salonu — Odprto do 9. maja
Vzvalovljena dolenjsl i •'»krajina z zeleno vijugo V - Le i,; soncem v linah zidanic pa z mnogo potmi čez polja, :a z znamenito dolino gradov ..obdaijena" dežela je najbrž tudi Ivanu Brudaiju navdihnila prve poteze s čopičem, čeprav je morda da jo jc kot ustvarjalec začutil šele potem, ko se je odselil iz Novega mesta. Vsekakor pa je moč reči, da po svoje še vedno živi v njegovih slikah, akoravno je na njih uporabljenega kaj manj dolenjskega.
Slikar, ki je že več kot dve desetletji udomljen v Kočevju in uslužben na tamkajšnji osemletki kot likovni pedagog, se je
Ivan Brudar
prešnji teden spet predstavil kočevskemu občinstvu. V Likovnem salonu je ponudil na ogled izbor slik, ki so nastajale med njegovimi ustvarjalnimi sprehodi ob Rinži, Kolpi iri drugod, kjer je njegovo oko iskalo še nedotaknjene lepote narave-
Vilko Ilc je na otvoritvi povedal naslednjo misel, s katero se je moč povsem strinjati: da Brudar v slikah in barvah na liričen način izpoveduje občutenje narave. Slike, zlasti tiste z obkolp-skimi motivi, odsevajo nežna čustva; včasih je to le zelenkasta meglica, onkraj katere je slutiti rahlo bolečino za nečim, kar živi le še v spominu. Slike pa tudi kažejo, kako je prav tako ustvarjanje za slikarja rešitev.
Slikar sam trdi, da ob slikanju sliši šumenje reke, govorico ljudi, pojočo in pristno. In koga ne bi to osrečilo?
I.	ZORAN
Je kulture dovolj ali premalo ?
V Metliki ugotavljajo: Premalo dram, slaba obveščenost, prazen kulturni dom
Metlika sc zares ne more pohvaliti s preobilico kulturnih prireditev. Toda tudj tiste, ki so, so v glavnem slabo obiskane. Toni Gaš-perič, predsednik ZKO v občini, meni, da jc vzrok morda v tem, da ljudje niso navajeni obiskovati te vrste prireditev ali pa je mogoče program ponesrečeno izbran. ..Občani so sc očitno tudi že naveličali prepogostih pevskih nastopov, ..zato imamo v načrtu gostovanje amaterskih dramskih skupin iz Gradca in Semiča. Gostovanjem poklicnih gledališč sc moramo zaradi pomanjkanja dcnaija, žal, odpovedati,” jc povedal Gašperič.
Kaj menijo o tej problematiki bolj ali manj kulturno osveščeni Metličani?
MILICA BARTOLAC, administratorka: „V Metliki jc premalo kulturnih prireditev, če seveda odštejem dejavnost mladincev, ki imajo v Mladinskem klubu skoraj
vsak teden literarni večer. Sama sicer redno obiskujem prireditve v kulturnem domu, boli pa me ob pogledu na pol prazno dvorano. Nastope bi morali pripraviti bolj sistematično - le, tako bi se nanje ljudje navadili."
MARIIN KRIŽAN, upokojenec: »Kulturnih prireditev ne obiskujem. Plakate, ki vabijo nanje, sicer preberem, a -kmalu pozabim, kaj je pisalo. Zadnje čase imam veliko dela na njivi, zato mi primanjkuje časa. Sicer pa menim, da jc v našem kraju dovolj kulture."
MARJANA SMREKAR, knjižničarka: „V Metliki jc preveč gostovanj zabavnoglasbenih ansamblov, pogrešam pa drame. • Rada o.biščcm kvalitetno prireditev. Sram me je, ko vidim, da ostanejo doma tisti, ki so bili nanjo osebno vabljeni. Ena od krivcev za to je gotovo tudi televizija."
JOŽE NASTAV, poslovodja: »Imamo dovolj kulturnih prireditev, a ni mikavnih, takšnih, ki bi pritegnile občinstvo. Te prireditve so v glavnem povezane s prazniki. Vzrok za prazno dvorano, ki nas, gledalce, spravlja v sramoto, pa moramo iskati v preslabi obveščenosti. Za vse prireditve, razen za Spoznajmo sc, so po mestu le po dva, trije plakati. Menim, da bi morala stati tam, kjer hodi mimo veliko ljudi oglasna deska, na kateri bi viseli samo plakati za kulturne prireditve."
MICKA GRŠIČ, gospodinja: »Ne zahajam na prireditve. Ko so bili otroci maihni, sem jih zaradi pomanjkanja f asa prenehala obiskovati, sedaj pa se ne morem več navaditi. Mogoče bi me kakšna klasična gledališka igra, kot jc Županova Micka, vseeno pritegnila. Za modeme stvari sc ne zanimam."
M. KRUMPACNIK
JL
Milica Bartolac
Martin Križan
Matjana Smrekar
Jože Nastav
Micka Gršič
117071 29 ,ipr»h;l;D82 ~
PROIZVODNI PROGRAM:
- GLAVNA DEJAVNOST: izdelava vseh vrst keramičnih kondenzatorjev, vari-strojev, piezo keramičnih izdelkov, večslojnih kondenzatorjev, projektiranje in izdelava sklopov ter naprav za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev
Občanom Dolenjske čestitamo za praznik dela 1. MAJ
Iskra — IEZE TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk n. sub. o.
TRIKON
KOČEVJE
PROIZVAJAMO:
— moške, ženske in otroške hlače
— otroške pletenine in garniture za dojenčke v najsodobnejših krojih in barvah
Čestitamo za praznik dela 1. MAJ
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD HIPOT Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij, n. sub. o. Šentjernej
PROIZVODNI PROGRAM:
— hibridna debeloplastna vezja
— ogljenoplastni in kermet potenciometri
— kazalniki s tekočimi kristali
— storitve: galvanska zaščita, orodjarska dela itd.
Delovnim ljudem in občanom Dolenjske čestitamo za praznik dela 1. MAJ
%
mm
Delovnim
NOVOTEKS '*"!em in
občanom Dolenjske
PROIZVODNI PROGRAM:
N
— moške, ženske, otroške hlače
— krila
— program oblačil za šport
— Teen program od 8 do 16 let
— Baby program
— tkanine iz čiste ovčje volne
— tkanine iz mešanice iz volne in poliestra
— tkanine iz mešanice volne in poliestra z vtkano elastično nitjo
— pletenine
čestitamo za praznik dela
1. MAJ
LJUBLJANA
ŽITO LJUBLJANA
Tozd pekarna DOLENJSKA s svojimi obrati v Črnomlju,
Metliki, Novem mestu in Trebnjem priporoča svoje izdelke in storitve
Čestitamo za praznik dela 1. MAJ
ISKRA - Industrija za avtomatiko Ljubljana, Savska c. 3, n. sub. o.
TOZD TOVARNA ELEKTROSPOJNIH VEZIJ ELA NOVO MESTO, Ragovska c. 7a, n sub. o.
PROIZVODNI PROGRAM:
— elektrokonfekcija v — spojni elementi
— vtični paneli
— konektorji
— spajkala
— elementi in podsklopi za naprave in sisteme
Občanom Dolenjske čestitamo za praznik dela 1. MAJ
cestno
podjetje
novo
mesto
Čestitamo za praznik dela 1. MAJ
8
DOLENJSKI LIST
Žt 17 (1707) 29..aprila 19^
/
2. mesto več kot le uteha
Končano prvenstvo v II. ZOL — Se zmaga nad Uljanikom
ZMAGAL DOMAČIN - Med 58 udeleženci iz osnovnih šol Slovenije je na 14. republiškem tekmovanju ,JCaj veš o prometu", ki je bilo 24. aprila v Brežicah, zmagal Darko Božič iz Brežic (na sliki). Drugi je bil Kristijan Kovačič iz Ptuja, tretji Zoran Kumar (OŠ Maribor - Tezno) in četrti Igor Kolšek (OŠ Maribor Rotovž). Ti štirje bodo zastopali Slovenijo na zvezenm prometnem tekmovanju.
Na cesto z več znanja
Brežice so bile dober gostitelj republiškega prometnega tekmovanja — Vsi dobro pripravljeni — Zmaga domačinu
Brežičani so se v soboto izkazali kot dobri gostitelji in odlični organizatorji tekmovanja ,JKaj veš o prometu” za osnovne in srednje šole Slovenije.
Udeležence ig njihove mentorje so dopoldne sprejeli pred Blagovnico, od koder je nato krenil sprevod po Ulici 21. maja in skozi stari del mesta na tekmovalni prostor pri osnovni šoli bratov Ribarjev. V sprevodu so sodelovali otroci iz varstvenih ustanov, planinci, taborniki, mladi prometniki v uniformah, bobnarji iz Artič, pihalna godba iz Loč," kolesarji, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov ter AMD iz Brežic.
V obvladovanju prometnih veščin se je pomerilo 58 zmagovalcev na občinskih tekmovanjih osnovnih šol. Razen vožnje po mestu so morali udeleženci pokazati tudi precej teoretičnega znanja. Testi so bili dokaj zapleteni, vendar so ocenjevalci menili, da so prišli mladi kolesarji dobro pripravljeni na to, vsako leto zahtevnejšo preizkušnjo. Med gosti, ki so spremljali tekmovanje, je bil tudi predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Boris Čižmek.
Prvo mesto je na tekmovanju za osnovnošolce osvojil Brežičan Darko Božič, med srednješolci pa je zmagal Marjan Skuhala iz Murske Sobote; drugi je bil Stanko Marič iz Lendave. Ta dva bosta zastopala Slovenijo na zveznem tekmovanju.
VOZNIK AVTOBUSA ODPELJAL NAPREJ
Na magistrali pri Selah je 23. aprila ob 19. uri Ivan Omerzel iz Pešic pri Brežicah z avtobusom y levem nepreglednem ovinku na nepretrgani črti prehiteval osebni avto, ki ga je vozil Ejub Mujič iz Litije. Oba sta peljala proti Zagrebu. Ko je bil avtobus vzporedno z avtom, je nasproti pripeljalo neko drugo vozilo, Omrzel je ostro zavil pred osebni avto ter mu odtrgal vzvratno ogledalo. Mujič je močno zaviral in se umikal v desno, pri čemer ga je zaneslo s ceste. Avto se je večkrat prevrnil. Pri tem sta bila dva sopotnika ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Voznik Omrzel ni počakal na kraju nesreče, odpeljal je naprej!
OKRADENI
PROSVETARJI
.Novomeški prosvetni delavci so se z izleta v Bratislavo vrnili bogatejši za grenko izkušnjo. Neznani nepridipravi, ki so vdrli v Kompasov avtobus, so namreč ukradi za več kot 10 tisoč dinarjev raznega blaga. Bolj kot tarnanje nad nepotrebnim zapravljanjem deviz na potovanjih po tujini bodo zalegli taki neljubi pripetljaji.
Srednješolcev je tekmovalo samo 13, manjkal je tudi prijavljenec iz Brežic.
Tovrstna tekmovanja so spodbuda za večjo razširjenost prometne vzgoje v šolah, saj na ta način lahko preprečimo marsikatero nesrečo iz nevednosti, iz nepoznavanja prometnih predpisov in razmer na cestah. Žrtev je med šolarji še vedno preveč, saj je v zadnjih petih letih umrlo na slovenskih cestah kar 169 otrok in 147 mladoletnikov. J. T.
Usodna eksplozija gume
Med srečanjem 'razneslo gumo tovornjaka — V silovitem trčenju 2 mrtva
Jože Kavšek iz Grma pri Stični je 18. aprila zvečer vozil s tovornjakom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Vihrah je na tovornjaku razneslo prednjo levo gumo. zato ga je zaneslo v levo v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal Božidar Djur-djevič iz Beograda. V silovitem čelnem trčenju se je beograjski tovornjak prevrnil, in sta bila 34-lctni voznik Djurdjevič in njegov sopotnik Maslarevič (38 let) iz Slancev pri Beogradu takoj mrtva. Na pločevini je za več kot milijon dinarjev škode. Kot je povedal preiskovalcem voznik Kavšek, je guma na tovornjaku počila najbrž zato, lter je tovornjak stal najmanj dve leti v Beogradu, kjer so sprva hoteli na vrsto teh vozil (Raba) namestiti hladilnike. Kasneje so se premislili in vozila prodali raznim delovnim organizacijam. Med drugim tudi Avto-prevozu iz Ivančne gorice, za katerega je Kavšek vozil. Torej so bile na novih vozilih najbrž stare gume.
GASILCI IZ « ŠTIRIH KRAJEV
Na kozolcu Jožeta Pajka v Gorenji vasi pri Šmaijeti je 22. aprila nekaj po 12. uri izbruhnil požar. Ogenj je uničil nekaj ko-ruznice, voz, seno in deske. Škode je »za 250.000 din. Ogenj, kije ogrožal bližnja poslopja, so pogasili gasilci i2 Zbur, Bele cerkve, Šmarjete in Novega mesta. Goreti je začelo zaradi igre ž vžigalicami.
USPEH PAPEŽA
IN BOJANCA
V nedeljo se je v Zadru končala 22. etapna kolesarska dirka po Jadranski magistrali. Med 90 tekmovalci iz vseh jugoslovanskih klubov in CSSR sta Novomeščana Papež in Bojane dosegla izreden uspeh, saj sta se v najboljši članski konkurenci uvrstila med trideset najboljših.
INLES - DUBOVAC 26:14 (10:4) - Domačini so brez težav ugnali slabe igralce Dubovca in tako se vnaprej obdržali korak z vodilnim čagrebom, ki ima 4 točke naskoka, “j domačinih se je tokrat še posebej izkazal Karpov.
Lestvica po 16. kolu: Zagreb 30 »ck, Inles 26, Vartcks 21 itd. V naslednjem kolu prihaja v Ribnico nevarno moštvo Varteksa, medtem Ko čaka Zagrebčane nič manj težko delo v gosteh z Jelovico.
Na Kolpi maja prvenstvo Jugoslavije
Sredi maja vabi Kolpa na ogled zanimivih tekmovanj v kajaku in kanuju na divjih vodah
(M četrtka, 13. maja, do nedelje, 16. mria, bo na Kolpi pri Osilnici več kajak in kanu tekmovanj na deročih vodah pod skupnim nazivom ..Kolpa 82“. Organizatorja tekmovanj sta Kajak kanu klub „Slavija“ iz Zagreba in krajevna skupnost Osilnica, ki praznuje 21. miga svoj praznik.
V maju se na Kolpi že več let vrste razna veslaška tekmovanja. Najprej so Kolpo odkrili Hrvatje, pred nekaj leti pa tudi Slovenci. Najprimernejše za taka tekmovanja so prav vode pri Osilnici, ker če Kolpa preveč naraste, prestavijo tekmovanje le malo naprej na Čabranko.
Prvi dan, 13. maja, bo odprto prvenstvo Hrvaške v slalomu in spustu s kajaki in kanuji. Naslednji dan, v petek, bo slalom v počastitev spomina na pokojnega pisca Toneta Ožbolta, ki se je rodil v bližnji Belci. ..Memorial Toneta Ožbolta" je tradicionalna prireditev v okviru kajakaških tekmovanj oz. ob praznikih krajevne skupnosti Osilnica, ki ob tej priložnosti podeljuje najuspešnejšemu tekmovalcu 'tudi Prehodni pokal KS Osilnica.
Glavna letošnja prireditev bo mednarodno prvenstvo Jugoslavije. V soboto, 15. maja, bodo Posamezna in ekipna tekmovanja v slalomu, v nedeljo, 16. maja, pa bo posamezno in ekipno prvenstvo Jugoslavije v spustu.
Otvoritev tekmovanj bo vsak dan ob 9. uri; tekmovanja se bodo začela uro kasneje.
J. PRIMC
Prvenstvo v II. zvezni odbojkarici ligi—zahod je končano. Novi prvak in član I. B lige je moštvo Mežice, medtem ko Novomeščanom ostaja v uteho 2. mesto in spoznanje, da so igralsko dovolj močni, da premagajo slehernega nasprotnika v tej konkurenci, vendar jim v odločilnih trenutkih manjka predvsem izkušenj in zbranosti.
Novomeščani so se v zadnjem kolu poslovili od svojih gledalcev z zmago nad moštvom Uljanika s 3:0 (15, 12, 14), sam rezultat po setih na kaže, da jc bil bolj izenačen,
ZRINJSKI - NOVO MESTO 32:16 (16:8) - Čeprav je po uvodnih minutah kazalo, da bodo Novo-meščanke trd oreh, so po nekaj odločilnih napakah v nadaljevanju popustile" in domačinke so dosegle prepričljivo zmago. N«yveč zadetkov za gostje je dosegla Mršnikova, 8.
Lestvica: Velenje 32, Zrinjski 27, Novo-mesto 21, Mlinotest 18, v 17. kolu potujejo Novomeščake k vodilni ekipi Velenja.
SLOVO OD PRVENSTVA S PORAZOM
Novomeške košarkarice so se od letošnjega prvenstva v republiški ligi poslovile s porazom proti Libeli z 51:60 (23:32). Domačinke so po seriji uspešnih iger in zmag zaigrale daleč pod svojimi možnostmi, zato sta točki gostij povsem zasluženi.
Sicer pa je ob koncu prvenstva, ki so ga Novomeščanke končale na solidnem 9. mestu z 18 točkami, treba povedati, da so varovanke trenerja Janeza Pezlja največ pokazale šele v drugem delu prvenstvu, ko so dosegle nekaj zaporednih zmag in se z dna prebile v sredino lestvice.
LE ŠF. TRI TOČKE ZAOSTANKA
V nedeljo se je nadaljevalo prvenstvo v drugih slovenskih nogometnih ligah. Črnomaljčani so dosegli dragoceno zmago v dolenjskem derbiju v Kočevju z 2:1 (1:0) in se tako vodilnemu Jadranu približali za vsega tri točke. Že v nedeljo pa imajo priložnost, da to prednost še zmanjšajo, saj sc bodo_ z Jadranom pomerili na domačem igrišču. Uspešno so v 14. kolu nastopili tudi Novo-meščani, ki so v Domžalah igrali 3:3 (0:1) in so na 4. mestu.
Pomembno zmago so v boju za obstanek v vzhodni skupini zabeležili Brežičani, ki so v gosteh ugnali neposrednega tekmeca za izpad, ekipo Ojstrice z 2:1 (1:0). Za beg z dna jim jc potrebna zmaga v nedeljo proti Elkroju.
RAZPIS ZA REKREACIJSKO KOŠARKO
Medobčinska košarkarska zveza Dolenjske razpisuje občinsko košarkarsko prvenstvo rekreacijskih ekip. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu, predvidoma ob četrtkih, začenši z 20. majem.
Prijave pošljite do 5- maja na naslov: Milan Piletič, Padcrši-
vendar za gledalec nezanimiv. Pio-nirjcvci tudi tokrat niso zaigrali, kot znajo, in prav zadnja srečanja so pokazala, da je poraz v odločilnem srečanju za naslov prvaka z Mežico vendarle pustil precej slabih posledic.
Čeprav je res, da so Novomeščani tokrat zamudili enkratno priložnost, da se že prvo leto tekmovanja v II, ligi prebijejo v prvoligaško konkurenco, je hkrati teba povedati, da so z osvojenim 2. mestom presegli na črte, ki si jih jc strokovni štab na čelu s trenerjem Vladimirom Jankovičem postavil pred sezono.
Končrja lestvica: Mežica 34, Pionir 30, Ina Mlaka 22 itd.
V SRL TROJNO VODSTVO -Potem ko Kočevke niso odigrale srečanja 15. kola v SRL doma z Olimpijo, je vrh dobil nekolikanj drugačno podobo. Branik in Burja sta z zanesljivima zmagama in ob smoli Šentjernejčank v Ptuju, ko jim je za las ušla druga točka (Drava -Iskra 18:18, polčas 9:12) ujeli ekipo Iskre in tako te tri ekipe vodijo s 24 točkami, takoj za petami pa je s točko in tekmo manj Kočevje.
V naslednjem kolu se obeta derbi v Šentjerneju, ko se bosta pomerili ekipi domačink in Kočcvk, ki so še vedno najresnejše kapdidatkinje za naslov reoubliških prvakinj.
V moški republiški konkurenci so Krčani izgubili v Žalcu z ekipo Minerve s 27:32 (12:15) in so tako po 15. kolih na 7. mestu s 15 točkami, v soboto pa jim prihaja v goste moštvo Aera Celje.
GIMNAZIJA DVAKRAT PRVA
Pred dnevi se je končalo območno košarkarsko prvenstvo Dolenjske za srednje šole. Med dekleti so bili doseženi naslednji rezultati: gimnazija Novo mesto-EAŠC Novo mesto 39:22, EASC—gimnazija Brežice 29:19, gimnazija Novo mesto -gimnazija Brežice 26:8. Vrstni red: gimnazija Novo mesto, EAŠC, gimnazija Brežice.	«.
Moški: gimnazija Novo mesto -CSS Črnomelj 48:37, SSTU Novo mesto-gimnazija Brežice 66:37, CSŠ-gimnazija Brežice 32:31, SŠTU-gimnazija Novo mesto 62:88. Vrstni red: gimnazija Novo mesto, SSTU, CSS, gimnazija Brežice.
MEDNARODNI USPEH PLAVALCEV KRŠKEGA CELULOZARJA
Konec prejšnjega tedna so se v Moedlingu pri Dunaju na mednarodnem plavalnem mitingu pomerili plavaci Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Nemčije in Jugoslavije. Naše barve so zastopali mladi plavalci krškega Celulozaija, ki so se izjemno uspešno kosali v močni konkurenci. Vesna Jelen je celo zmagala na 400 m kravl, druga pa je bila na 400 m mešano ter na-100 in 200 m kravl. Metka Šemrl je osvojila 2. mesto na 100 m prsno, Matjaž Bojc pa na 100 m kravl.
Uspešno startali
Pričela se je atletska sezona
V Novi Gorici so na velikem mednarodnem otvoritvenem mitingu nastopili člani AK Novo mesto Cujnik, Lapanje in Primc. Cujnik je bil v metu koma drugi z odličnim rezultatom 76,94 cm; predeni se je uvrstil član Olimpije Zalar (78,54 m). Lapanje je že na prvi tekmi v izredni konkurenci izenačil svoj absolutni dolenjski rekord v skoku v višino - 210 cm! Najmlajši. Igor Primc, je nastopil med člani in z 2 kg težkim diskom postavil nov dolenjski mladinski rekord 45,66 m. _
Pred tednom jc AK Olimpija priredil otvoritveni miting, na katerem je nastopilo večje število novomeških mladincev in član Slavko Malnar. Najboljši jc bil Lapanje z zmago v skoku v višino (208 cm); drugouvrščenega Mikliča (Ol) jc premagal za celih 8 cm. Zmagali so še: Igor Primc, ki jc v metu diska med vrstniki in starejšimi mladinci povsem brez konkurence (met čez 53 ml), Erocgovčcvič pri ml. mladincih v metu kladiva, Erženova v teku na 100 m z ovirami in Malnar v metu kladiva pri članih. Erženova je bila 3. v skoku v daljino z osebnim rekordom 520 cm. Sega sc je izkazal v teku na 200 m s 23,5 s, Remec je isto razdaljo pretekel v 24,4, Gabrijel pa v 24,7 s.
V Radencih smo imeli tudi Novomeščani zmagovalca. Tekač na 800 m Ivo škedejj sc jc preskusil v teku na 10 km in med 1686 tekači prvi prispel na cilj s skoraj minuto prednosti pred drugouvrščenim.
JANEZ PENCA
POTA
m s uif
v
§ 1
dežurni
poročajo
DRUŽINO PODIL - Črnomaljski miličniki so 19. aprila zvečer pridržali do iztreznitve 33-letnega Jožeta Tkalčiča iz Podklanca pri Vinici. Možak je razgrajal in napodil družino iz hiše.
PO ORODJE - Med 10. in 19. aprilom je nekdo vlomil v počitniško hišo, ki jo na Sodnem vrhu gradi Ljubljančanka Alojzija Veršič. Nepridiprav je odnesel precej orodja.
AVTO KMALU NAŠLI -Izpred motela v Trebnjem je 20. aprila zvečer izginil osebni avto Branka Dragana iz Trebnjega. Avto so še'isti večer našli ob magistrali. Sumijo, da si ga je sposodil Davorin Karaš iz Metlike.
GROZIL DOMAČIM -Metliški miličniki so 25. aprila zvečer dali na hladno 63-letnega Janeza Pluta s Sel pri Jugorju. Možak je v rožicah grozd domačim in jih preganjal.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pred dnevi je nekdo vlomil v trgovino Standarda na Zagrebški cesti v Novem mestu. Nepridiprav je vdrl do prostora pred hladilnicp, za pot naprej pa njegovo vlomilsko znanje ni zadostovalo. Tako je moral oditi brez plena.
• V noči na soboto je bila v Borštu pri Metliki izvršena prava veletatvina. Iz prekajevalnice, ki jo je lastnik prizidal h gospodarskemu poslopju, je nekdo odnesel kar za 20.000 din svinjskih gnjati.
• Trebanjski miličniki so imeli pred dnevi opravka z nekim Mirenčanom, sicer zdomcem v ZR Nemčiji, ki je ponoči nag švigal okoli Dane. Morebiti se je razgrel že ob pomisli na Danine priznane alko-
^holne delikatese._____________
MATER LOVIL S KOLOM
V petek, 23. aprila, zvečer je 46-letni Jože Majer iz Dešeče vasi pri Žužemberku pijan razgrajal doma. Razbijal je ter mater, ženo in otroke lovil s kolom. Žužembcrški miličniki so ga dali na hladno, čaka pa ga tudi sodnik za prekrške.
NAŠLI SO GA V POTOKU
V soboto so otroci med igro ob potoku Kobilščica pri Vrhpolju našli v vodi mrtvega 52-letnega Antona Blatnika iz Vrhpolja. Domnevajo, da je šel Blatnik pred dnevi ob potoku, zdrsnil po pobočju v vodo, z glavo udaril v kamen in utonil.
VLOM V ŠOLO
Med 17. in 19. aprilom jc nekdo vlomil v osnovno šolo v Trebnjem. Nepridiprav je iz učilnice za glasbeni pouk odnesel slušalke, mikrofon, mašelno baterijo in še nekaj malenkosti. Tatinskih prstov se je prijelo tudi za 2.500 din gotovine, škode je za 35.000 din.
IGRA Z VŽIGALICAMI
V sredo, 21.'aprila, dopoldne je zgorel svinjski hlev Jožeta štanglja v Stopičah. Poslopje s svinjaki in kuhinjo je zgorelo. Škode je za 20.000 din. Gasili so stopiški in novomeški gasilci ter preprečili širjenje ognja na sosednja poslopja. Ogenj je zanetila otroška igra z vžigalicami.
ZADEL KOLESARKO - Silva Femec iz Gor. Nemške vasi seje 18. aprila dopoldne peljala na kolesu od Rodin proti Gradišču. V ovinku ji je nasproti z osebnim avtom pripeljal Janez Lorenci iz Trebnjega. Na ozki cesti je z zadnjim delom avta zadel, kolesarko, da je padla. Zaradi zlomljene ključnice in pretresa možganov so Femčevo odpeljali v novomeško bolnišnico.
NEZNANEC UŠEL - Mirko Pavič, zdomec v ZRN, je 20. aprila zvečer peljal z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Karte-ljevem mu je nasproti pripeljal v škarje neznan avtomobilist, Pavič se ••je umikal na rob ceste in sc pri tem prevrnil na streho. Neznanec je pobegnil, na Pavičcvem avto pa je za 30.000 din gmotne škode.
BREZ DOVOLJENJA - Janez štemoihar iz Dol pri Litiji je 23.
aprila opoldne vozit s tovornjakom od Čateža proti Gabrovki. Malo izven Čateža mu je v desnem, nepreglednem ovinku po levi pripeljal nasproti 26-lctni motorist Franc Hribar iz Brezja. Vozili sta trdili. Motorista, ki nima vozniškega dovoljenja, so odpeljali' v novomeško bolnišnico.
MED TOVORNJAKA - Majda Maver iz Rebri pri Žužemberku je 23. aprila ob 12. uri peljala z osebnim avtom od Soteske proti Straži. Ko je pripeljala do silosa, je dohitela dva tovornjaka in ju 'na ravnem delu ceste začela prehitevati. Ko je 'bila vštric s prvim, je iz nasprotne smeri pripeljal tretji tovornjak. Kljub temu da je zapeljal v desno in ustavil, sc je Maverieva z avtom zagozdila med tovornjaka. Na srečo se je le laže ranila.
čeva 29, Novo mesto.
pAPlR ZA TEKMOVANJA - Da lahko sedem ekip novomcSccga Jpkometnega kluba nastopa v Ugi, jo potrebno precej denar)a. •elesno-kulturna skupnost jim v letošnjem programu ni mogla ■Ugotoviti dovolj sredstev, saj manjka kar 52 starih milijonov. Zato so * tekmovalci odločili za akcijo „Vsak mesec tono papirja”. Zc-prvi mesec so ga zbrali 1500 kg*, kar ob toliko najrazličnejših zbiralcih ni malo. Del potrebnega denarja bodo zbrali tudi kot snažilci v Športni uvorani ob najrazličnejših prireditvah, načrtujejo pa tudi nudenje m*mih Uslug, kot so čiščenje šip, pogozdovanje in jesensko obiranje jj°yskih pridelkov- Rokometna poteza vredna posnemanja! (Foto:
S!_	(1707)	29.	aprilu	1082
DOLENJ
m
'(urJ
-cil
Časa za podvig že zmanjkuje
Ribničani še naprej 4 točke zaostanka za vodilno ekipo II. ZRL — Pričakovan poraz Novomeščank — V Šentjerneju derbi vrha ženske republiške lige
Sobotno 16. kolo v rokometni drugoligaški konkurenci ni prineslo nikakršnih sprememb na prvenstvenih razpredelnicah. Pri moških sta Inles in Zagreb prepričljivo zmagala, tako da Ribničani & naprej zaostajajo za 4 točke, Novomeščanke pa so na gostovanju v Čakovcu pričakovano izgubile z Zrinjskim. V ženski republiški ligi so Šentjernejčanke iztržile le točko v Ptuju, medtem ko srečanja v Kočevju med domačinkami in Olimpijo ni bilo, ker oljska sodnika nista dopotovala v mesto ob Lahinji.
(TELEVIZIJSKI SPORED
30. IV.
petek
1
8.50 TV V SOLI: Koledar, Nemščina, Glagolica
10.00 POROČILA
10.05 TV V ŠOLI: Zgodovina, lz kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Potovanje v Ne\v York, Risanka, Izobraževalna oddaja, Zadnje minute
17.25 POROČILA
17.30 KAJ JE NOVEGA NA POD-STREŠJU
18.00 TELESTART 81, zabavnoglasbena oddaja
18.30 OBZORNIK
18.45 EKONOMSKO POLITIČNI SISTEM: ORGANIZACIJA DELA
V današnji oddaji bo tekla beseda o nekaterih osnovnih pojnnh, kijih je potrebno poznati za pravilno razumevanje organizacije Jela. To so človek, delovno sredstvo in predmet dela, za umno organizacijo dela pa jih je treba časovno in vsebinsko kar najbolj smotrno povezati med seboj.
19.05 PSIHOFIZIČNA REKREACIJA: ZLATI KLUB
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 POZDRAV PRAZNIKU, prenos koncerta
20.45 NE PREZRITl
21.00 MODNI UTRINKI
21.05 TI DNEVI. TA LETA: ULM-
SKA KRONIKA 1954 21.50 SPREMLJAJMO. SODELUJMO
22.00 W. Attevvav: SKAG
22.45 AI.AN STIVELL. glasbena
oddaja
23.05 POROČILA
16.55 Test	17.10 Dnevnik v
madžarščini	17.30 Dnevnik
17.45 Kolibri 18.15 Koraki
18.45 Glasbeni klub 19.30 Dnevnik - 20.00 Naš čas 20.50 Zagrebška panorama 21.05 Glasbena oddaja 21.55 Povejte ji, da jo ljubim (francoski film)
1. V.
sobota
9.35 POROČILA
9.40 PEDENJEŽ: IZ GOZDOV JE PESEM VSTAJALA 10.00 PRAZNIČNI ZVOKI
10.30 J. Jurčič - S. Makarovič: KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana
11.20 PRIMORSKA POJE 11.50 POROČILA 14.15 OPATJE SELO, dokumentarna reportaža
14.30 PRVOMAJSKA PROSLAVA, prenos iz Opatjega sela
15.15 SLOVENSKI PIHALNI ORKESTRI
15.40 RDEČE UNIVERZE, dokumentarni film
16.40 R. Golouh: KRIZA, drama SNG Maribor
17.50 DOGODIVŠČINE RUMENEGA KOVČKA, sovjetski mladinski film
19.05 ZLATA PTICA - F. Bevk: JUNAK	.	/
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 NAŠE 17. SREČANJE 21.35 ZRCALO TEDNA
21.50 RDECa REKA, ameriški film Četudi gre za povsem poprečno
zgodbo o dogodivščinah gonjačev čred po širnem Divjem zahodu, sodi film, ki ga je zrežiral Hovvard
Ha\vks, med najboljša dela, ki so nastala v zvrsti vestema. Filma ne kvarijo morebitne romantične olepšave, pretirana junačenja, gre za stvaren prikaz težkega posla kavboj-cev. Igrajo John Wayne, Montgo-mery Clift, Joanne Dru, Walter Brennan, Colleen Gray, John Ire-land in drugi.
23.50 POROČILA
14.10 Poročila - 14.15 Kljub za vse ključavnice - 15.15 Poezija neuvrščenih - 15.45 Igrani film -
18.30 Lepo je tovariša Tita kolo -
19.30 Dnevnik 20.00 Kanadski dokumentarni film - 20.50 Poezija - 21,25 Poročila - 21.30 Mali koncert - 21.45 Športna sobota
2.	V.
nedelja
9.15 POROČILA
9.20	ŽIVŽAV
10.15 VROCl VETER
11.10	KAŽIPOT
11.30 NARODNA GLASBA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.45	VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja
16.30 POROČILA
16.35	IZ OCl V OCI, hrvaški film V nekem gradbenem podjetju se delavec upre direktorjevim odločitvam,
ker meni, da so za podjetje škodljive. Direktor zahteva, da delavca izključijo iz podjetja, podprejo ga birokrati, večina delavcev pa je na junakovi strani in na sestanku se izkaže, da so direktor in še nekateri drugi krivi za prenekatero slabost v kolektivu. Po scenariju Bogdana Jovanoviča je film z navedeno vsebino 1963 posnel Branko Bauer, igrajo pa Ilija Bšuvalekovski, Vladimir Popovič, Milan Srdoč, Boris Dvornik in drugj.
18.00 ŠPORTNA POROČILA
18.15	DRŽAVA V DRŽAVI, dokumentarna oddaja
19.00 ZLATA PTICA - K. Gra-beljšek: PET PROTI ENAJSTIM
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 NI-POKORJENO MESTO
21.25	Človek brez meja: za VSE ŽIVLJENJE
22.00 ŠPORTNI PREGLED
22.45	POROČILA
15.30	Test - 15.45 Ljubezen in moda (jugoslovanski film) - 17.15 Nedeljsko popoldne - 18.30 Reportaža z nogometne tekme - 19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Velikani jazza - 20.45 Poročila -
20.50	Narodna glasba - 21.40 Mladost Karla Marxa
3.	V.
ponedeljek
15.20	POROČILA
15.25	MESTA: SIDNEY
16.10	SEVERNI RT, kanadski film
18.00	ZNANA, NEZNANA JUGOSLAVIJA: KOSTANJEVICA
18.30	OBZORNIK
18.45	P. Voranc: SOLZICE
19.05	ZLATA PTICA - S. Vošnjak:
KRUH, KI GA NI BILO
10.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Tone Čufar: ŠČURKI
ga slovenskega dramatika T. Čufarja je na poklicnih odrih doživelo krstno uruprizoritev šele 1979. Gro-
Eno od vrednejših del medvojne-* urarja h odrih do;
  uprizori
tesko Ščurki, ki po avtorjevem mnenju kaže „spačeni obraz družbe", je v mariborskem gledališču zrežiral Aleš Jan, glavne vloge pa igrajo Marjan Trobec, Anica Sivec. Boris
Kočevar, Peter Ternovšek in Evgon Car.
21.20	V KRCIH RAZVOJA
22.00	V ZNAMENJU
17.15	Poročila - 17.20 Poezija in glasba neuvrščenih dežel — 17.45 Igrani film - 19.30 Dnevnik
20.00	Po poteh spoznanj - 21.15 Poročila - 21.25 Dober večer, Mišo Kovač!
4.	V.
torek
9.00 TV V SOLI
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI
14.30 GLASBENA ODDAJA
15.00 PRENOS IZ HIŠE CVETJA
15.30 OKTETI POJO
15.50	ŠOLSKA' TV: Življenje na skalni obali, Ritmična ura, Živa voda
17.20	POROČILA
17.25	SLOVENSKE LJUDSKE
PRAVLJICE: ANClCA IN PISANA
MAMA
17.35	PO POTEH SPOMINOV Pred časom je mladinski pevski zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Matevža Fabijana obiskal več hrvaških in bosenskih krajev in ob spomenikih NOB in drugih zgodovinskih pomnikih pel pesmi, povezane s
?reteklostjo.
8.05	PISANI SVET: BELA KRAJINA
18.30 OBZORNIK
18.45	CAS, KI ŽIVI: V BRATSTVU JE MOC
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	ZADNJI POZDRAV, dokumentarni film
20.10 O TITU PRIPOVEDUJE MILOŠ MINIC
21.10 PREMOR
21.15	ALPSKA SAGA
22.40	V ZNAMENJU
17.30	Test - 17.45 informativni mesečnik - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Moč Jugoslavije - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 S Titom v srcu - 20.45 Spomini: 9. kongres ZKJ -/21.30 Zagrebška panorama - 21.45 Kelaši (pakistanski dokumentarni film)
5.	V.
sreda
9.00 TV V ŠOLI: Ne pozabi, Makedonija, Zanimivo potovanje
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI
17.40	POROČILA
17.45	CICIBAN, DOBER DAN: ČUDNO, DA SE LADJA NE POTOPI
IR 00 DRUŽINA SMOLA, madžar-
ska risanka
18.30 OBZORNIK
18.45	PRIMORSKA PEVSKA POMLAD
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: MORAM SE VRNITI
Na Kitajskem posnamejo na leto blizu 100 filmov, kljub temu pa te kinematografije pri nas tako rekoč ne poznamo. Film, ki ga bomo gledali drevi, je nastal v času po Dadcu bande štirih", ki je precej
6.	V.
četrtek 1
8.55	TV V-ŠOLI: Koledar, Plavanje, Elektronika, Potočni rak
10.00	POROČILA
10.05 TV V ŠOLI
15.40	ŠOLSKA TV: Življenje na sklani obali, Ritmična ura, Živa voda
17.05 POROČILA
17.10	MLADI VIRTUOZI: KLARINET
17.30 MI SMO MLADI MUZIKANTI: MONIKA IN HARMONIKA
18.00	MOZAIK KRATKEGA FILMA: PRIPTIH in V ISKANJU ŠU-TEJA, jugoslovanska filma
18.30 OBZORNIK
18.45	PO SLEDEH NAPREDKA Selekcijski program za vzrejo bikcev, varovanje naravne in kulturne dediščine pred umetnimi jezeri hidrocentral na Savi, Litostrojevo vilično skladalno dvigalo - o teh stvareh bo govorila oddaja, ki predstavlja dosežke slovenskih strokovnjakov.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
CIMOS
A
• •
r
zavirala tudi kitajsko filmsko ustvarjalnost. Zrežiral ga je Li Jun, zgodba pa pripoveduje o kitajskem vojaku, ki se s svojo četo bori proti japonskim okupatorjem. Ceta je razbita, za vojaka pa se začne mukotrpno tavanje po deželi, da bi našel tovariše. Pri tem zaide med zlatokope, ujamejo ga Japonci, ranjen pobegne na osamljeno kmetijo, doživi ljubezen z mladenko, se odpravi dalje in sklene, da se bo na kmetijo vrnil, ko bo zavladal mir.
21.50	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.55	V ZNAMENJU
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	STUDIO 2, kulturna oddaja
21.30 SREMSKA FRONTA KOTA 122, dokumentarna oddaja
22.10	V ZNAMENJU in POROČILO Z 8. KONGRESA ZK MAKEDONIJE
16.30 Test 16.45 Po sledeh kontrarevolucije 17.45 Smogovci
18.15	Znanost	18.45 Poezija
19.30 Dnevnik	20.00 Igrani film
21.30	Album 82	22.30	Poroči-
la
CITROEN
občanom Dolenjske čestitamo za praznik dela 1. MAJ
DEŽURNE PRODAJALNE
l
rj7i-r
Mercator
dolenjka
DELOVNI CAS PRODAJALN MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI
Emona - DOLENJKA, Mercator - STANDARD in KMETIJSKA ZADRUGA iz Novega mesta obveščajo potrošnike, da bodo prodajalne v času prvomajskih praznikov obratovale po sledečem razporedu:
V petek, 30. aprila 1982 bodo vse prodajalne odprte kot običajno. V soboto, 1. maja in v nedeljo 2. maja 1982 bodo vse prodajalne zaprte.
V ponedeljek, 3. maja 1982 bodo v času od 7,30 do 10,30 dežurne naslednje prodajalne:
DOLENJKINE
V Novem mestu
Samopostrežba pri mostu Market v Bršljinu Market Cesta herojev Market Drska Prodaj, kruha Gl. trg Market Kristanova Market Ragovska
V ostalih krajih
Market Šentjernej Market Straža Blagovnica Trebnje Samopostrežba Pod lipo v Črnomlju Market Semič Samopostrežba Mokronog Prodajalna Grič Mirna
MERCATORJEVE
Potrošniški center Prodajalna Šmihel Potrošniški center Ločna
KZ KRKA
Prod. mesa na tržnici
Blagovnica Žabja vas
Prodajalna Dvor Prodaj. Škocjan Prod. Dol. Toplice Prod. Šmarjeta Samopostrežba v Trebnjem Samopostrežba na Mirni
Prodajalna Mirna peč
Vsem potrošnikom čestitamo za praznik dela in se priporočamo za nakup!
V.
10
DOLENJSKI UST
Št. 17 (1707) 29. aprila 19®*
DOLENJSKI
11
obrtna zadruga ' metliko
INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA P.O. A.
DOBRUŠKA VAS	V	/STRFŠIIIK
Pošta 68275 Škocjan, telefon /068/85-230 - Tekoči račun 52100-601-10612 pri SDK Novo mesto	IIIII Lil lil H
MONTAŽNE BETONSKE GARAŽE
po sistemu ,ključvroke’
ET KONFEKCIJA „K0MET” O	METLIKA
L NUDIMO KVALITETNE IZDELKE:
'JENSKO INTIMNO PERILO- — KOMBINE2E	(
-NEDRČKE	-HLAČKE
- STEZNIKE	_ ZENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE KOPALKE
OB 1. MAJU- PRAZNIKU DELA v ČESTITAMO vsem delovnim ljudem j
M E TJ. IK A	BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
Delovni kolektiv s svojimi temeljnimi organizacijami čestita vsem
*
delovnim ljudem za praznik dela 1. MAJ
PROIZVODNI PROGRAM:
— strešna opeka v vseh barvah	—	prodaja peska
— dimniške kape	—	betonske garaže
— termobetonski bloki	-	sprejemamo naročila	za betonske garaže
Vsem delovnim čestitamo	za	pra	7.
V  ____________________________________
fotografija: marko kiinc
——————t
BO ZA VAS GRADIL
VRSTNE HIŠE
V GOTNI VASI PRI NOVEM MESTU
novoles
V našem razstavno prodajnem SALONU POHIŠTVA
vam nudimo kompletno stanovanjsko opremo iz lastnega proizvodnega programa
STILNO POHIŠTVO ..MARSEILLE"
— dnevne sobe
— spalnice
— jedilnice
— delovne kabinete
MODERNO POHIŠTVO PROGRAM „KRKA"
KOPALNIŠKO OPREMO ,.KOLPA - SAN"
Nudimo vam tudi kuhinjsko pohištvo, belo tehniko, zavese, ki jih na vašo željo skrojimo po meri, svetila ter pohištvo za dnevne sobe, spalnice, kabinete in otroške sobe.
Za kupljeno pohištvo vam organiziramo prevoz.
Salon je odprt vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
Delavci tovarne zdravil KRKA
— vrstne hiše do III. gradbene faze s kompletno komunalno opremo
— skupno zaklonišče
Karakteristike:
— Vrstna hiša je zasnovana kot dvojček z dimenzijami 11,89 x 14,99 vsaka enota 7,50 x 11,89
— Vrstna hiša obsega klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje s 170,69 kvadratnimi metri uporabne površine
— Orientacija objektov in konstrukcija strehe omogočata namestitev sončnih kolektorjev.
Informacije:
SGP , PIONIR", NOVO MESTO
Telefon: (068) 23-686
■
m
KRKA
• IN
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
Čestitamo za i. maj, praznik dela
JIM ŽEUMO VELIKO .DELOVNIH USPEHOV
m
Temeljna dolenjska banka Nove mesto
'7 <1707) 29. aprila 1982
-LGLLNJSKi
im 1
• avtomobili RENAULT-------------------------------------------------------
• gospodarska vozila	Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo
• prikolice	za praznik
• servisna oprema
#&,inDUSTRIJR mOTORDIH VOZIL ^^novo mESTO
A.~
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO UOBUANA
TOZD TOVARNA NAPAJALNIK NAPRAV
NOVO MESTO, BRŠLJIN 63, telefon: 068/21 - 050
PROIZVAJAMO:
— Napajalne naprave za večnamensko uporabo
— Polnilnike baterij za viličarje
— Napajalne naprave in sisteme za telekomunikacije:
— za napajanje hišnih telefonskih central
— za napajanje javnih telefonskih central
— Napajalne naprave in sisteme za elektrokemične procese
— Napajalne naprave in sisteme za elektroenergetiko
— Napajalne naprave za opremo delavnic
— Stabilizatorje napetosti
— Napajalne naprave za rezervno napajanje
— Napajalne naprave za ladjedelništvo
— Napajalne naprave za posebne namene
Uoto tkttlb, i<\. k-HU,
/O ljubljanska banka
Dm
Im
tl 1 //Hr"
3 Li*vr/r*nek i* t */ h*n 'rku
1 *' arsv-
O p <30 SIviiTint. OVAomd
5.? 100-620
970-B017-
»i Oojloo
1. MAJ
/O ljubljanska banka
Tekoči račuh za vas je že pripravljen
ta«
Varčevalcem
naše
banke
in
njenih , poslovnih enot ter
občanom
Dolenjske
regije
čestitamo
za
praznik
dela
m
RILEC
DELAVEC!
NA SOLINAH
ST GR. PESNIK
TEKM
STEZA
GRUDA
VODNA
ŽIVAL
HRV.
SLIKAR
IB
l«2ava
V ZDA
ZAHOD
pRtoev-
STARA
UTEZ
D L
TIPAM
VESOLJ.
LADJE
DEPOZIT
ETUI
TITOVO
UŽICE
NZELANI
PLEME
Ž IME
ARMADA OSTRI-VEC
SPORTNU-
SKAKALH: S PADALOM
MUZA
LJUBEZ.
POEZUE
OHRO-
MELOST
ETIOP POGLAVAR
D L
IVAN
TAVČAR
NAŠE GL MESTO
inEnar
VODITEL
i------——
NASILJE
PRITOK'
DONAVE
VODNA
RASTLINA!
/
LIVNICA
TORINO
KIS
jČEKAN
ICl3iv.lT.
KRAJ
(VINO!)
NAZIV
VRSTA
tkanine
REDKA
KOVINA
AMMIME
elT" Ferska
aas:
ČRTA
IN TAKO NAPREJ
VRSTA
DREVESA
BARVA
KART
D L
BLESK KRIVINA
NAGON
'B®
*SOh3
REVCLUC
ERHiCčr
CARUSO
TmbtL
DOMAČE) Z IME
\
NASTIL
POTENCA RIŽEVO ŽGANJE
ZMEDA
ŽARA
OSVEŽ. PIJAČA
OTOK OB VENEZU-Ielobali
PRITOK
RONE
SIAM
' ETIOP 40 V EC
DOHCDEČ Z0BRES11
ERNST
AfNPI.
RIM. MATI 30G0V DENARNA DMARA
JUD.
]KRALJ
BRITA NEC
M.IME
BURKA
ŽIME
KATOLI-
&
ZVRST
VIŠNJE
TUJE
ŽIME
TERMIN
SVITEK
1. MAJ PRAZNIK DELA
LANTAN
GR ČRKA
Ul
.PRVA
ŽENSKA
IZDELO-
VALEC
žameta!
ATLET
STEKIČ
J. A M.
J^AJI—
PRITOK
ODRE
OGLAS
OLJE
(ANGL.)
DL
jPREL
4ICA
SPLOŠNI
LJUDSKI
ODPOR
i POSTOPEK MORAV
TISKANJI
RSTA
IVISOKEl
GRADNJE
Eahtni PUN
MESTO
LAJEVEC
TOM
NEODL POLOŽAJ PRI ŠAHU
SNOV
OOLŽ
MERA,
PALEC
NEKDPRI -BIVALEC
GLINA
KLICA
D L
VISOKA PLANOTA
BELJA-
KOVINA
SISTEM
SESTAV.
KOCK
ORG.
SPOJINAj
tu/
ČLOVEK
Kostnica
ZNAČAJ
DREVO
ITAL. VODNIK ZATUJCE
HOLMIJ
rw.
PERNATA ŽIVAL
MJME
ATENSKI
ZAKONO
DAJALEC
us
. TND-RASTUNA
vrsta"
JABOLK
SFj
FR.
REKA
r
ILIH
DEVTERL
NAŠ
IGRALEC
(IVO)
IGRALKA
GARDNE
RAČUNSKI
TABLICA
1 SLFIIM IGRALKA (ITA)
STARI
DEL
VOZA
&cr.‘+ i
T5CT (OK&TJA
IVAN
IČABGCL
STAI
OČI
w~
FIŽO-
LOVKE
ZNAK
HOMER-
SKI
JUNAK
NEM.
FILOZOF
VRSTA
OPICE
VERZNA
STOPICA
IGOR PRETNAR
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Spet prihajajo praznični prvomajski dnevi, v katerih bo mogoče, zlasti če bo vreme naklonjeno, najti več časa za razvedrilo, kamor šteje tudi reševanje križank. Reševalce naše nagradne križanke čakajo naslednje nagrade, seveda če bodo poslali pravilno izpolnjene križanke in če jim bo žreb naklonjen.
Nagrade znašajo:
1. nagrada 1000 din
2. nagrada 600 din
3. nagrada 400 din
4. — 15. naarada: knjižna darila
Reševalci naj pošljejo križanke na naslov: Dolenjski list. Novo mesto, p. p. 33, na kuverti pa morajo obvezno napisati „Križanka“. Naslov reševalca naj bo napisan na belem robu križanke, ki je hkrati tudi kupon za žrebanje.
Prijetne prvomajske praznike vam želi
vaš DOLENJSKI LIST
mavec
Stpovrg.
mera
Sir
center
molela
vije
smol na les
tantal
keltski
gevec
darova
nje
površina
rekav
evrdelu
sz
nam iz m prt
meraza
zračni
tiak
stara.
Španija
hrv.
slikar
utei.
mera
Na veliki nogi živi praviloma majhno življenje.
V. JOVIČIČ
Življenje je bogato, prebo-gato, neskončen bogataš.
I. SEKULIČ
Kdor se šopiri najglasneje, je v svojem srcu najponižnejši hlapec.
I. CANKAR
elektroda
pedenj
gedofr.
revokjc*.
 i®
tanjšanj
smer
Kje je pradomovina indoevropskih jezikov? — Sovjetska znanstvenika trdita, da sta razkrila to skrivnost
Skupina belih medvedov brska po smetišču
Beli medvedi in turizem
Nadlogo so meščani spremenili v zaslužek — Redka zver'
Polami medved je kaj redka zver. ^ogoče ga je sicer videti v dobrih živalskih vrtovih, v divjini pa ga je videl le malokdo. Edini prostor na svetu, kjer beli medvedi niso nič redkega in nenavadnega, je kanadsko mestece Churchill na zahodnem bregu Hudsonovega zaliva. Prebivalci tega mesteca (vsega ^upaj jih je okoli 1.200) ne vidijo v Marnih medvedih nič izjemnega in °bčudovanja vrednega, temveč le ncprijctno nadlogo, ki sojih naravnost siti.
Prav v tem času, ko se začenja 'opiti led na morju, so beli medije ob svoje priljubljeno opravilo; k>v na tjulenje po ledenih ploskvah. ^a'o se potikajo po obširnem °bmočju ob zahodu Hudsonovega taliva, kjer samice že stoletja prezimijo in spomladi skotijo potomstvo, (h tem se redno pritepejo tudi do Churchilla, pobrskajo po mestnem 'nietišču. Niso redki primeri, ko si n^dved privošči prigrizek kar iz jneščanovc kuhinje. Za 800 kg ežko zverino, ki ima strahovit uda-
Pomoč najmlajšim
Poteza za novorojenčke z volčjim žrelom
Med najpogostejšimi prirojenimi apakami pri novorojenčkih sta vol-^rclo in zajčja ustnica. Napaki se P°gosto pojavljata skupaj. Zajčjo /dnico kirurgi dandanes popravijo , deseti teden po rojstvu, medtem “v°ičjega žrela, to je razpoke v bu, ki loči ustno in nosno votlino, morejo najmanj eno leto ali še
ko *rc to*'*co za 'eP°'no napa-, ’ kot za resno težavo pri prc-
njevanitl Htrnk » vnl^iim r»» Irvrrr
Hc
rec s šapo, je prava malenkost sneti s tečajev še tako trdna vrata.
Zaradi vsiljivosti so polarne medvede še pred nekaj leti streljali. Zdaj jih ne več. Polami medvedi so postali vir zaslužka, saj so postali poznana	turistična	privlačnost.
Turisti iz Kanade, ZDA, Evrope in Japonske prihajajo v malo mesto, da bi videli	in fotografirali redko
mrcino v naravnem okolju. Turistična agencija jih vozi po mestu in okolici; vožnja ni v tej polovici leta nikoli zaman.
Tega se veselijo tudi ekologi in biologi. Severni medvedje so namreč na robu	naravnega	obnavljanja.
Zaenkrat jih je še dovolj, okoli 20.000 jih premore svet, vendar pa sc njihovo kraljestvo krči. Iskanje nafte in rudnin ogroža to čudovito zver, ki velja za najlepši primer, kako sc življenje lahko prilagodi surovim	razmeram	■ polarnega
območja.
Drobni izumi
Po konzervi s kladivom?
V vsakdanjem življenju nas spremlja na desetine drobnih reči, ki nam olajšujejo male tegobe vsakdanjika. Ti drobni izumi niso plod raziskovalnega dela velikih znanstvenikov, marveč so zvečine plod trenutne domislice ali pa praktična rešitev vsakdanjih težav.
Prvi čistilec za preproge, iz katerega so se kasneje razvili tudi sesalci za prah in ostala podobna čistila, je izdelal leta 1876 Melville Bissell, trgovčič iz Michigana. Moža je mučil glavobol zaradi prahu, ki se je nabiral po trgovinskem skladišču, kjer je odpiral pošiljke. Z napravo je sebi olajšal življenje, hkrati pa pomagal milijonom gospodinj po svetu.
Tudi prvo pisalo na kroglico je plod osebnega domisleka. Izumitelj je madžarski novinar Laszlo Biro. Mož peresa je bil sit večnih pack v svoji beležnici, pa je leta 1938 prišel na zamisel, brez katere bi danes ne poznali kemičnih svinčnikov in sodobnih nalivnih peres.
Ali: vzemimo takšno drobnarijo, kot je ključ za odpiranje konzerv. Prve konzerve so izdelali v Veliki Britaniji leta 1812. Te prakonzerve so delali še tako, da so vsebino natočili v pločevinko skozkodprtino na vrhu, potem pa so odprtino zalili. V navodilu je pisalo, da se da konzerva odpreti s kladivom in dletom. Kdo je tisti, ki se mu je posvetilo, da je onegavljenje z orodjem v kuhinji le preveč nerodna stvar, se ne ve, a že čez nekaj let so se ob konzervah pojavili nožički za odpiranje.
»Zamenjaj olje!”
Čipi so spregovorili
To, o čemer so pred desetletjem ali kaj smo sanjarili pisci znanstvene fantastike, postaja danes resničnost. Nobene večje tehnološke ovire ni več za serijsko izdelavo računalnikov, ki govore s človeškim glasom.
Strokovnjaki načrtujejo, da bodo do leta 1985 govoreči računalniki prav tako vsakdanji, kot je navaden računalnik. Po njihovih predvidevanjih bodo računalniki dajali obvestila gostom v hotelih in drugih javnih zgradbah, nastavili jih bodo povsod tam, kjer ljudje iščejo obvestila. »Spregovo-ril“ bo celo avtomobil. Vozniku bo vgrajeni računalnik povedal, kdaj je treba natočiti gorivo, zamenjati olje, pregledati zavore ipd. V zračnem prometu bodo piloti dobili elektronskega pomočnika, ki bo pripovedoval najnovejše vremenske podatke in iz njih izvirajočo vremensko napoved, prav tako pa bo pilotsko ekipo obveščal o stanju letala. Skratka, namesto težko preglednih kazalcev in lučk bo človek vse pravočasno slišal od računalnika.
Prihajajo torej precej klepetavi časi!
Janez Trdina
Indoevropske jezike govori danes polovica ljudi na svetu. Od 19 najbolj razširjenih jezikov jih je kar 11 takih, ki jih jezikoslovci prištevajo med indoevropske. Mednje sodijo vsi slovanski jeziki, germanski, romanski, indoarijski, baltski, kafirski, albanski itd. Vsi ti jeziki naj bi izšli iz indoevropskega pra-jezika. A kdo so bili ljudje, ki so govorili pradavni jezik? Kje so živeli in kdaj? Na ta vprašanja je bilo veliko odgovorov, pravega pa do danes ne, če seveda izvzamemo najnovejšo teorijo o domovini indoevropskega prajezika, ki stajo razvila sovjetska znanstvenika Tamaz Gamkrelidze in Vjačeslav Ivanov. Strokovnjaka trdita, da sta razkrila uganko.
Pred stoletjem so nemški jezikoslovci zagovarjali teorijo, da je domovina indoevropskega prajezika ob Baltiku na Severnem moiju. Druga skupina znanstvenikov je zagovarjala tezo, da je indoevropski prajezik izšel od ljudstva, ki je živelo na severnih obalah Črnega moija. V novejšem času se je tema dvema teorijama pridružila še tretja, ki seveda obe prejšnji zavrača kot nepravilni.
»Osnovna ugotovitev naših raziskav, ki sc ukvaijajo z vprašanjem pradomovine Indoevropejcev, je, da pradomovina ni bila ne v srednji Evropi ne v severnem predelu Črnega moija, marveč na severu Zahodne Azije, južno od Zakavkazja in severno od osrednje Mezopotamije,," energično zatijujeta že omenjena sovjetska znanstvenika monografiji »Indoevropski jezik in Indoevropejci".
Na kaj sta se strokovnjaka oprla, da sta porušila stoletne drugačne trditve?
K določitvi novega zemljepisnega položaja indoevropske pradomovine ju je gnal že najosnovnejši logični sklep. Gamkrelidze in Ivanov sta opazila važno okoliščino: vsi stari in že izumrli indoevropski jeziki so nekdaj »živeli" skupaj na ozemlju Male Azije. Tu nekje mora biti tudi pradomovina indoevropejščine, sta logično sklepala.
S pomočjo posebne znanstvene panoge glotokronologije so strokovnjaki določili časovno obdobje, ko se je enotni indoevropski jezik začel cepiti v dialekte in nato vjezikovne skupine. Ugotovili so, da je bila indocvropcjščina še živ jezik pred okrog 6.000 leti.
Kdo so bili'ljudje, ki so ga govorili? Kje so živeli? Sovjetska znanstvenika sta se nadaljnjega raziskovanja lotila z zanimivo domislico: jezik bo sam pokazal, kje je njegova domovina!
Gamkrelidze in Ivanov sta ob pomoči vseh metod in spoznanj sodobne lingvistike rekonstruirala indocvropcjščino, potem pa sta iz rekonstruiranega prajezika sestavila tematski slovar. Pri tem sta sc oprla še na arheologijo, paleobotaniko, mitologijo, antropologijo, palcozo-ologijo in tako dobila kar nekakšno
enciklopedijo, v kateri je bilo zajeto vse znanje in vsa poimenovanja pradavnega ljudstva. Iz jezika, ki je otlraz kulturnega razvoja ljudstva, ki ga govori, je mogoče dokaj natančno izristati tudi razmere, v katerih ta jezik govoreče ljudstvo živi. Tako sta sovjetska strokovnjaka našla v slovaiju indoevropejščine veliko besed za skalne stene, strmine, prepade, gore in vrhove, posebna imena za planinski hrast in še nekatere druge rastline, ki jih je najti le v goratem svetu. Veliko indoevropskih mitov govori o gorskih jezerih,
hudournih rečicah in potokih. Vse to izključuje ravninske predele Srednje Evrope. Zakaj bi ljudje imeli besede zq pojave, ki jih niso imeli vsak dan pred očmi? Sovjetska strokovnjaka sta odkrila tudi, da so Indoevropejci poznali leva, pantejja in leoparda. To pa so živali, ki žive le v toplejših, južnejših krajih.
Indoevropejci so imeli, kot sc je izkazalo iz tematskega slovaija, visoko razvito materialno kulturo. Poznali so precej kulturnih rastlin in domačih živali, kar kaže, da so imeli dokaj razvito poljedelstvo in živinorejo. Poznali so obdelavo bakra in tudi uporaba kolesa jim ni bila tuja. u pa leži ključna točka sklepanja. Dosedanja spoznanja arheologov govore, da so v 4. tisočletju pred našim štetjem poznali kolo le na zemljepisno omejenem območju, ki sega od Zakavkazja do Mezopotamije. Tu nekje so morali živeti tudi ljudje, ki so govorili indoevropski prajezik.
Zgodovina pozna nekatera ljudstva, ki so v tem obdobju živela v tem delu zahodne Azije. Znano je, da so v Zakavkazju živeli Prakart-veli, dagp> imeli Mezopotamijo in Sirijo *Eiiti. Tako ostaja prostor za ljudstvoTndpevropcjcev v vmesnem prostoru. In prav na ta gorati predel zahodne Azije opozaija slovar prajezika!
Preostane še eno vprašanje: Zakaj sc je to staro ljudstvo razširilo tako daleč po svetu, saj indoevropske jezike govore vse od ^Evrope do Indije, kot že sam nazfv jezikovne grupe pove?
Sovjetska znanstvenika menita, da sc je velika selitev davnega ljudstva začela zato, ker skopa zemlja v gorah ni mogla preživljati vse večjega števila pripadnikov tega ljudstva. In ker so bile plodne doline že naseljene s semitskimi ljudstvi, so morali Indoevropejci (tako jim pravimo mi, saj ne vemo, kako so se zares imenovali) na dolga potovanja po tisoče kilometrov daleč od prvotne domovine. Teh zares veličastnih selitev so sc lahko lotili med drugim tudi zato, ker so že udomačili konja.
Antropološke študije dajejo sovjetskima znanstvenikoma prav. Njun zemljevid selitev Indoevropejcev sc pokriva z antropološkim zemljevidom razprostranjenosti kavkazoidnega tipa rase.
v
Črtice in povesti iz n
k "tore sesati, zato 'ga lahko hranijo aljV ^“končnem položaju s kapalko in <a*t0’ da ®°k° namočijo v mleko “'roku hrano kapljajo v usteča.
. ''kajletni poskusi ncwyorškega
“htlstjj
'ihte
dr. Jeroma Markosvitza Van J* izdaia za P°*°mca jugoslo-'c	'h izseljencev) kažejo, da je
jc 'cžavam odzvonilo. Markouitz
2i|
novorojenčke s to napako Prek • P*as''čn° protezo, s katero 24 r'ic razpoko v nebu. Vsadijo že Spr(,Ur Po rojstvu. Tako otrok tujek 'reb 'n kasneje, ko je protezo hri a dvakrat do trikrat zamenjati, Žtov^nju ni težav. d0: "*arkowItzevo protezo v ustih in pn ki lahko pijejo iz stekleničke Tak^ rnateri> česar sicer ne bi mogli. 'cni t?0 Pravilno in zadostno hran-eno °r ne zaostajajo v rasti. In še rur T^nost imajo tq proteze: ki-so jj.s° Ugotovili, da se otrokom, ki deipo’ “Purubijuii' razpoka v nebu PnS(, ?arase, zaradi česar je kirurški TTtžji jn n<pe<ne|ši.
SLUŽBA
Dandanašnji jo podpira edini krompirček, ki se je zdel našim dedom tako prazen in netečen, da ga še saditi niso hoteli. Bog ne zadeni, da bi hotel ta božji dar kaj zaničevati, saj ga jem prav rad; kuha se mi do malega vsak dan. Ali menda nihče ne bo ugovarjal, če trdim, dB dajo močnate in mlečne jedi več moči životu kakor krompir. Če ima kmet zdaj razen njega še par mernikov ječmena, kak lonec kisline in kak polič boba, si pa želi samo eno srečo še, nekoliko kupic vina, da zabeli z njimi te dobrote. Vidi se, da njegove potrebe in hlepnje niso velike.
Ali verjemite mi, da se tudi na tak način ne bo dalo dolgo životariti. Svet se množi preveč. Kjer je pred petdesetimi leti ena rodovina še precej dobro zdelavala, jih hoče prebiti dandanašnji po pet. To se ne da. Ljudje se bodo morali seliti v druge kraje. Veliko nas je že šlo, ali za nami jih pojde še desetkrat toliko. Tako se bo naredil tistim, ki ostanejo, prostor, da bodo laglje gibali. To bo začetek zboljšanju. Skozi zemljo se bodo razprožile železnice. Na tisoče ljudi jih bo delalo in si prislužilo lepih krajcarjev. Po železnicah se bo popotovalo dober kup, odnesle bodo v tuje kraje danes enega, jutri drugegd paš Dolenjec si bo našel boljši zaslužek od domačega, vedel bo neznane reči, po svetu se bo izbistril in prebrisak Kupčije se je že zdaj lotil nekateri, sčasoma bo vsak kmet kupec.
S prisluženimi denarci bodo šli mnogi nazaj domov; prikupili si bodo njiv, gone, hostej nekateri mali kmetje bodo poginili, drugi pa si opomogli. Kdor ima zdaj pet oralov, jih bo imel nemara trideset, ki mu bodo kaj rodili. Nadoga tare le sedanji rod, naši nasledniki se bodo laglje otepali, če jim delo ne bo smrdelo. Prilike bo veliko več ko zdaj, dobiti goldinar ne le za potrebo, ampak tudi za stara leta. Tudi doma se bodo okolnosti vse predrugačile; pridnemu in varčnemu človeku se
bo ocvrlo sto potov, da si išče in najde kruha. Kmet se bo naučil bolje gospodariti, rokodelec bo izprevidel, da si je svoje revščine sam kritf ijuril se bo za mojstra in si kaj prislužil in prihranil.
Ani ni to sramota, da cela šentpetrska duhovnija nima ne enega dobrega krojača ne enega pravega čevljarja? Kolovrate kupujemo od Gorenjcev! zakaj bi jih ne delali sami? Prav tako slamnike in še druge reči. Niti Novo mesto nima pravih rokodelcev in mojstrov za potrebo. Odkar ne živi Barbarič, je zamrla krznarija. Vse hoče le čevljariti, šivariti in klobučariti, za druge reči se nahaja komaj po eden, in še ta je mojster skaza.
Rokodelstev se bodo morali ljudje sploh bolje prijeti ko doslej in se jih bolje naučiti, kakor jih znajo sedanji. Pravi mojster še ni nikoli stradal ne kruha ne vina, če je pridno delal in ni zapravljal. Oči se bodo sploh odprle, nekaterim so se že. O starih časih je imel kaj denarja samo kak skop graščak, kak star župnik, kak sleparski škric. Dandanašnji se prikazujejo kmečki bogatini kakor gobe po dežju, v vsaki fari se jih nahaja nekoliko. Šentjernej jih ima celo kopo, premoženje nekaterih cenijo na sto tisoč forintov. To dohaja od tod, ker je začel kmet izpregledavati, da je ustvarjen še za druge posle in obrtnije, ne pa samo za plug in motiko.
Po železnici bo pridrdralo k nam veliko novega, tudi fabrike, ki bodo dale dosti dela in zaslužka. Ko sem bil še doma, Smo imeli samo Fužino. Kolika ra zv laka se je pa pozneje napravila v Gradcu! Kolika med Mokronogom in Št. Janžem? Vsako leto slišim, da so postavili kak nov velik mlin, kako pilo ali drugo delavnico, zdaj v tem, zdaj v drugem kraju. Nekateri delavci res zapijajo denar, ali vsi ga pa nej marsikaterega so že rešile fabrike iz nadloge. Ko se bodo izdelki laglje razvažali in hitreje v prodaj zarinili, boste že videli, kako se bodo množile vsakovrstne tvomice. Prišli bodo bogatinfepreverili se bodo, koliko imamo vode, lesa in praznih rok, pa bodo zidali na vse kriplje. Že dolgo se govori, da dobimo cukrarnico in tobakarnico. Prav nič ne dvomim, da nam bo prinesla oboje železnica. Koliko otrok in odraslih si bo našlo v njih svoj kruhek in še kak krajcar povrhu.
Zato, vidite, se mi ne zdi nobena reč tako neumna, kakor zabavljanje na železne ceste. Ljudje jih sovražijo, ker jih do zdaj ni bilo, ravno tako, kakor se boji tele novih vrat. Sovražili so jih tudi drugje, kako pa zdaj hrepene po njih in hodijo moledovati gospodo zanjel
Se nekaj veselega se more prerokovati našim kmetom, to, da bo graščine vzel hudir, nekatere prej, nekatere kasneje, v sto letih, sem prepričan, da ne bo nobene več. Odprava tlake in desetine jim je dala tako klofuto, da so jim vsi zobje izpadli in jih še zmerom glava boli in jih bode bolela do konca, da prepada, do razpada. Podložniki so sicer morali plačati odškodnino. Ali krivični denar nima teka in večje krivice si ne morem misliti kakor je ta v nebo vpijoča odškodnina. Kmete so žulili bog si ga vedi koliko sto let, navsezadnje so prejeli za to še debelo plačila Po pravici bi bil graščak moral povrniti kmetu vsaj nekoliko škode, ki mu jo je delal tako dolgo, ali gospoda so znali to reč tako zvijati in plesti, da jim je moral stoletno ropanje še prav mastno začiniti s tistim prekletim poškodovanjem, ki se ne zove zastonj poškodovanje. Dejalo je marsikoga na boben. Celih dvajset let so rubljevali zanj ljudi. Ali kar je, to je. Bog blagoslovi graščakom tudi ta zadnji udarec, ki so ga dali kmetu po glavi. Zdaj smo ločeni in na tem svetu se ne bomo več strnili. Svojim sovražnikom moramo odpustitij tatu, ki nas okrade, ne smemo želeti pekla; tako nas uči sveta vera. Ali pamet nam govori, da se moramo takega člcveka zanaprej varovati in ozirati, da nam ne naredi novega k vara. Graščak živi zdaj v svojem gradu sam zase, kakor sovražnik, ki pride v tujo deželo, v svojem taboru. Pač se mu cede debele sline, kadar zagleda kmeta. Misli si: ,Oh, kako sladke urice so nam tekle, ko nam je moral ta možiček zastonj delati, dajati brez plačila milo desetinico, pitane kokoške, bela jajčka, lično predivce in druga lepa darilca.' Sline ne privabijo nazaj starih, zlatih časov. Napočil je dan, ko ima le tisti kaj, ki si dela sam. Kamor pogledamo, je grajsko polje še huje zanemarjeno od kmečkega Struški gospod Adolf Fichtenau je skrben in varčen mož, pa sem ga slišal na svoja ušesa, da mu zemlja naklanja več zgube ko dobička Brajtenavski oskrbnik Klarič si meče v mošnjo tisoč goldinarčkov čistega prihodka vsako leto, njegov gospodar, pravijo, da ne počenega groša.
vrsta
tkanine
vrsta
prežve-
kovalcev
vnetje ša ranice
bog
gozdov
nagon
Mrtev jezik je povedal
Rešitev iz prejšnje številke
obžaga^itegat
hlod
■es orjamz
od delegatovi za delegate
Dober zgled potegne
Letos pogumnejši načrti za izboljšavo kmetijskih zemljišč — Boljših 180 hektarov? — Prvi uspehi spodbuda
Izboljševanje kmetijske zemlje in pridobivanje novih obdelovalnih površin v novomeški občini v preteklih letih ni šlo po načrtih. Res je, da za te namene nikoli ni bilo pretirano veliko sredstev, a ob mačehovskemu odnosu do zemlje in kmetijstva so celo ta ostajala neporabljena. Tudi kmetje so z nezaupanjem gledali na te posege in šele prve uspešne naložbe, predvsem agromelioracije, so sprožile plaz zanimanja med ljudmi.
Neuresničeni načrti kmetijskih melioracij iz preteklih let narekujejo v letošnjem letu povečanje prizadevanj kmetijske zemljiške skupnosti in kmetijske zadruge Krka za ustanovitev melioracijskih skupnosti. Ustanovili naj bi jih na Mokrem polju in v Dobravici, proti koncu leta pa še v Šmarje ti, Pristavici in na Gomili. Novomeška kmetijska zemljiška skupnost in območna vodna skupnost Dolenjske sta letos finančno sposobni osušiti okrog 100 hektarov kmetijskih zemljišč. Od tega je v načrtu ureditev okrog 50 hektarov zemljišč na Mokrem polju, če bodo kmetje rekli svoj „da“, 30 hektarov na območju Dobrave in 20 hektarov na območju Šmaijete. Za vse to je kmetijska zemljiška skup-
nost letos predvidela 3,2 milijona dinarjev.
V načrtu so tudi agromelioracije na okrog 80 hektarih, ki bodo letos stale kmetijsko zemljiško skupnost 2,8 milijona dinarjev. Pri tem bodo dah prednost tovrstnim izboljšavam zemljišč v proizvodni skupnosti Orehovica, kjer so se kmetje odločili za združevanje dela in sredstev, ter območju Suhe krajine, kjer so agromelioracije del, načrta mladinskih delovnih brigad. Dokončali bodo tudi lani začete akcije na Gorenji Težki vodi, Vinji vasi, Podgradu in Gornjem Kamenju. Pri tem gre predvsem za odstranjevanje kamenja, dve kmetiji pa bosta usposobili 4 hektare gozdnih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo.
Z razporeditvijo sredstev za kmetijske melioracije v različne kraje občine želi kmetijska zemljiška skupnost zbuditi še večje zanimanje kmetov za obsežnejše naložbe v zemljo. Več kot očitno namreč je, da kmete pritegnejo šele vidne dobre izkušnje. Večje naložbe v zemljo pa so pogoj za napredek kmetijstva v občini, saj sta neurejenost in razdrobljenost površin še vedno največji oviri za uvajanje sodobne tehnologije v kmetijsko proizvodnjo.
Z. L.-D.
EN DAN V BRIGADI - K reševanju gmotnega položaja v novomeški delovni organizaciji IMV bo lahko v mnogočem prispevala tudi ustanovitev stalne mladinske delovne pohodne brigade, ki jo sestavljajo mladinci te delovne organizacije.
Načrti so večji od denarnice
Veliko premalo sredstev za številne naloge in načrte na področju komunale v novomeški občini — Zagotovljeno vzdrževanje — Novih investicij letos skoraj ne bo
Spremenjeni pogoji gospodarjenja delovnih organizacij bodo letos vplivali tudi na izvedbo nalog v novomeški komunalni skupnosti. Ciljev, opredeljenih v srednjeročnem načrtu za letošnje leto, v nobenem primeru ne bo moč uresničiti. Obeta se namreč precej manj sredstev od predvidenih, kar se bo poznalo pri odpravljanju marsikje zelo perečih komunalnih problemov. Letos, bodo tudi prilagoditi realnim možnostim srednjeročni program. Novomeška komunalna skup- seg vzdrževanja skupnih komu-
nost bo letos zbrala 103 milijone dinarjev ali kar okrog 50 milijonov manj, kot je bilo predvideno s srednjeročnim načrtom za izvedbo najnujnejših nalog na komunalnem področju, Id jih v novomeški občini ni malo. S temi sredstvi bo skupnost zagotavljala že dosežen ob-
Čas zahteva še boljše delo
Skupščina novomeške občinske organizacije Zveze sindikatov - V preteklih 4 letih uspehi, a tudi slabosti - Zahtevne naloge za naprej - Nič mimo sindikata!
S skupščino občinske organizacije Zveze sindikatov Novo mesto 22. aprila, ki so se je udeležili delegati osnovnih sindikalnih organizacij, dosedanji in bodoči člani občinskega sindikalnega sveta ter gostje, se je končalo štiriletno mandatno obdobje in začelo novo. Delegati so namreč sprejeli poročilo o preteklem delu in programsko usmeritev za prihoduja štiri leta ter izvolili nove člane in vodstvo občinskega sindikalnega sveta, kot tudi delegate za kongresa Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije.
Iz poročila in razprave je bilo odnosov. Sindikat je sodeloval
jasno, da je novomeška občinska sindikalna organizacija v preteklih letih veliko naredila. Ni pretirana ocena, da praktično ni bilo področja, kjer ne bi bilo čutiti delovanja sindikata, čeprav rezultati vedno in povsod niso biti taki, da bi biti lahko v celoti zadovoljni. Osnovne sindikalne organizacije in občinski svet so dosegli premike pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih
pri planiranju, spremljal uresničevanje gospodarske stabilizacije, obravnaval gospodarjenje, si prizadeval uveljaviti nagrajevanje po delu itd. Tudi druga področja (stanovanjsko gospodarstvo, socialna politika, rekreacija in oddih, kultura itd.) niso bila zanemarjena. Delo in uspehi so bili sicer različni od organizacije do organizacije, saj ponekod za delo v sindikatu med delavci ni dovolj zani-
manja. Zapiranje v izvršne odbore pa seveda ni enakovredno aktivnemu delu vseh delavcev.
Slabosti in pomanjkljivosti, ki jih še vedno ne manjka, odkloni od začrtane poti in sedanje gospodarske težave postavljajo pred občinsko sindikalno organizacijo v prihodnjih štirih letih izredno zahtevne naloge. Programska usmeritev je tudi njihov odraz. Na področju razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kaže usmeriti aktivnost v krepitev ustavne vloge temeljne organizacije in delavcev, delegatskega sistema in odgovornosti, v dosledno uresničevanje stabilizacije, realno načrtovanje, dograjevanje svobodne menjave dela, samoupravnih odnosov, v dograjevanje sistema nagrajevanja po delu, izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev, tekoče spremljanje rezultatov gospodarjenja itd. Poleg tega je tu tudi IMV s svojimi težavami, "ki rabi širšo pomoč, kjer solidarnost delavcev v novomeški občini ne bi smela odpovedati, i Z. LINDlC-DRAGAS
nalnih objektov in naprav. Prav tako bo sofinancirala programe manj razvitih krajevnih skupnosti v občini in objekte, ki jih bodo gradile mladinske delovne brigade. Nadaljevala bo tudi priprave za izgradnjo novega pokopališča v Novem mestu.
Največ sredstev, skoraj 36 milijonov, bo šlo za redno vzdrževanje cest, ulic, mostov, zelenih površin itd. Velik zalogaj so tudi posojila iz preteklih let, saj je za njihovo odplačevanje potrebnih kar 25,6 milijonov dinarjev. Za vse ostale naloge pa ostaja bolj malo sredstev. Za rekonstrukcije in modernizacije lokalnih cest so letos predvideti 11 milijonov. V načrt so zajete ceste PrečnaeaStraža, ki jo sofinancira Novoles, Stranska vas—Gra-denc-Prevole, ki jo bodo gradile mladinske delovne brigade, cesta v Podgradu in nekaj lani začetih del. V letošnjem programu, o katerem bodo delegati rekli svoje na skupščini v začetku maja, je nekaj denarja predvidenega tudi za ureditev pokopališč in sofinanciranje iz-
PRVE SKUPŠČINE
Konec aprila in v začetku maja se bodo zvrstile skupščine vseh interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v novomeški občini in tudi večine sisov materialnih dejavnosti. To bodo prve skupščine v tretjem mandatnem delegatskem obdobju in upamo lahko, da ne bo toliko problemov s sklepčnostjo, kot so jih pogosto imeli v preteklem obdobju.
P02AR PRESELIL TOPILNICO - Bobičev* topilnica industrijskih maščob v Škocjanu, ki je ie do nedavnega zaamrajevafa središče kraja, bo kmalu na drugem kraju izven naselja. Topilnico loja in drugih maščob je namreč sredi aprila zajel požar in uničil talilna kode in ostreje stavbe, škoda na stavbi, kjer je tudi klavnica, bi bila lahko ie veliko večja, če domačim gasilcem,krso bili že po nekq minutah na prizorišču požara, ne bi uspelo ugnati ognjenih zubljev. Ob pomoči gasilskih društev iz Zb ur, Bele cerkve, šmaijete, Grmovelj in Novega mesta so preprečili, da ni zagorela polna cisterna mazuta ali Mercatoijevo skladišče plina. Na rob zapišimo ie tot/da so škocjanski gasilci letos imeli na svojem območju le en požar, lani pa nobenega, kar gre na račun njihovih preventivnih akcij in stalne pripravljenosti. Prav v nedeljo, na dan požara, so imeli zjutraj vqe s cisterno. (Foto: J. Pavlin)
TUDI CAST NEKAJ VELJA!
V novomeškem Gozdnem gospodarstvu imajo običaj predlagati'najboljše delavce iz posameznih tozdov in jim ta naslov javno podeliti. Tako so letos iz 8 tozdov dobili predloge za podelitev tega častnega priznanja, posebna komisija sinidikalne organizacije pa bo odločala. Med predlaganimi so razen enega, ki je vodja tozda, vsi delavci v neposredni proizvodnji. Na podoben način spodbujati zaposlene k čim boljšemu in zavzetemu delu se v marsikaterem drugem kolektivu sploh ne spomnijo.
gradnje vodovoda v Suhi krajini.
Čeprav je gradnja novega pokopališča v Novem mestu že v precejšnji zamudi, je tudi letos ne bo moč pospešiti. Dobrih 9 milijonov, kolikor se jim je posrečilo zagotoviti v ta namen, bo zadostovalo le za dokončen odkup zemljišč in izdelavo dokumentacije. Poleg tega bodo letos izdelati projekte za mostova v Dragi in v Ragov log ter za novo avtobusno postajo v No-
IMV ima stalno delovno brigado
90 brigadirjev na delovni akciji v IMV — Vedno pripravljeni za akcije
V največji delovni organizaciji na Dolenjskem, novomeški IMV, so pred dnevi ustanoviti „Stalno mladinsko delovno pohodno brigado” ki je med redkimi te vrste v republiki. Ustanoviti so jo na pobudo koordinacijskega sveta in je že ob ustanovitvi naletela na Higoden odmev. ..Tovarniški brigadirji” bodo priskočili na pomoč vselej, kjer jih bodo potrebovali. Pomagati bodo pri morebitnih elementarnih nesrečah in v različnih akcijah. Tu se bodo kovali bodoči udeleženci republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij.
Minulo soboto so se na tovarniškem dvorišču zbrali že drugič, saj je prvo akcijo preprečil dež. Devetdeset brigadirjev se je razdelilo v tri delovne skupine. ■ Prva je pripravljala teren ob gotenski cesti, icjer bodo 4. maja posaditi'88 dreves v spomin na predsednika Tita. Druga skupina je barvala zaščitno ograjo, tretja pa je vrtala luknje ob Težkem potoku, kjer bodo postavili betonske stebre za novo ogrado. Vsa sobota je minila
prav po brigadirsko. Po opravljenem delu na deloviščih so imeli brigadno konferenco, športna tekmovanja, zvečer pa taborni ogenj s kulturno—zabavnim programom.	^
vem mestu.
z. l.-d:
SPOSOJENO TRNJE
Jugoslovanski delavski razred se deli na neposredne in nepotrebne proizvajalce.
(Iz ŠTUDENTA)
SKRBELI BODO GIMNAZIJCI - Spomenik ob Cesti herojev v Novem mestu do sedaj ni imel pravega oskrbnika, saj ni bil očiščen od dneva mrtvih. Zato so to nalogo pred dnevi opravili mladinci gimnazije in sklenili, da bo poslej to obeležje NOB njihova skrb. (Foto: J. Pavlin)
Zdaj je na vrsti delo
V kongresnih dokumentih se lahko najde vsakdo — Vsi odgovorni, da načela ne bodo ostala le na papirju
Kot delegatka na nedavnem 9. kongresu ZKS v Ljubljani je iz novomeške občine sodelovala tudi Branka Bukovec, zaposlena v občinski upravi, ki jo že nekaj let srečujemo v novomeškem javnem družbenopolitičnem življenju in dogajanju, še posebno v vrstah mladinske organizacije. Branka je bila članica delovnega predsedstva, kar ji kot sama udeležba na kongresu pomeni priznanje, sodelovala pa je še v komisiji za mednarodne odnose.
„Kot članica delovnega predsedstva sicer nisem imela posebnih nalog, a je bilo zanimivo. Poleg tega sem delala v komisiji za mednarodne odnose. Tu je bilo v primerjavi z drugimi komisijami malo razprav, a vse so bile dosti dobre, kritične in konstruktivne. Iz vseh je bilo čutiti tudi kritičnost do naših domačih razmer. Veliko je bilo govora o naših delavcih na začasnem delu v tujini, o manjšinah, o sodelovanju ZK z drugimi komunističnimi partijami in organizacijami, o razmerah v svetu, predvsem o poljski krizi pa o evrokomunizmu in razvoju gibanja neuvrščenih itd.
Iz novomeške občine smo v tej komisiji sodelovali trjje delegati, a nihče ni konkretno razpravljal. Mislim pa, da Smo sicer kot občina in regija dali pomemben prispevek celotnemu kongresu, saj so bile zelo dobre razprave drugih naših delegatov. Odražale so stanje v regiji. Delegati so povedali .tisto, kar je v tem trenutku pomembno itv potrebno povedati.”
- Kaj po vašem pomeni kongres za naše sedanje razmere in bodoče ravnanje?
„Mislim, da je kongres prelomnica v naših sedanjih razmerah, za katere je kar pravšen izraz kriza. Rdeča nit kongresa je bilo poglabljanje samoupravljanja in odločanja delavcev, znanje, pa odgovornost do vseh že sprejetih stališč in sklepov ter seveda do dela. Odgovornost bi sc kazala, če bi vsi komunisti in
ne le tisti, ki smo bili .na kongresu, uresničevali v praksi resolucijo in vse sklepe. Pri tem pa moramo biti enotni in složni.”
- Kako prenesti vse sklepe in stališča v vsakdanjo prakso tudi v novomeški občini?
„V resoluciji se lahko najde na vseh področjih tudi novomeška občina. Z dopolnitvami vred, ki so jih prispevali tudi naši razpravljalci, bi morala vplivati na našo vsakdanjo prakso in ravnanje. Sklepe bi morali analizirati in uresničevati po vseh osnovnih organizacijah ZK,
Branka Bukovec:	,JKon-
gresni sklepi in načela, opremljena z razmerami v občini, naj bodo vodilo z*( delo osnovnih organ izac? ZK v bodoče...”
seveda ob pomoči občinske konference. Kongresni dokumenti morajo biti vodilo in delovni program osnovnih organizacij v naslednjem obdobju. Da vsi tl ‘moramo’ ne bodo ostali le na papirju, je potreben določen pristop. Načela kaže opremiti a razmerami v občini in to naj bo vodilo za delo. Brez pomoči, vodstva pa verjetno ne bo šlo-Vsak pa naj bi obdelal in upošteval vsaj tisto, -kar sc ga neposredno tiče in zavezuje, ne pa da dokumentov, na katere se vsi sklicujemo, marsikdo sploh ne prebere. V dokumentih ni vse za vse enako pomembno.”
16
DOLENJSKI LIST
t. 17 (1707) 29 aprila
ČETRTKOV INTERVJU
gospa je rekia, da s ovame Krka sicer nagrs zveznim priznanjem v občnega zbora pa ver ! dve leti niso imeli
vodstvo sindikatov
Predsednik Janko Goleš, podpredsednik Janez Novak
22. aprila je v novem mandatnem obdobju postal predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto dipl. pravnik Janko Golež dosedanji predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Že pred to dolžnostjo se je več let udejstvoval kot sindikalni funkcionar tudi v republiških organih. Se pred prevzemom nove dolžnosti je Janko Goleš v razpravi poudaril, v čem vidi poglavitno delo za sindikalne organizacije v novem obdobju:
»Predvsem je v delovnih organizacijah treba pretresti razvojne plane, da bodo realni in odraz možnosti. Precej je še organizacij združenega dela, ki računajo na nerealne dohodke in velika sredstva za investicije, čeprav je že jasno, da tega ne bo. Hkratna in nič manj važna naloga pa je nuditi podporo IMV pri sanaciji, pri čemer morata tudi regija in občina izpolniti obljube.*' Predsedstvo novoizvoljenega občinskega sindikalnega sveta šteje vsega 13 članov; med njimi je več kot polovica novih.
Z ustvarjenim dohodkom na delavca se novomeško gospodarstvo v preteklem letu nikakor ne more hvaliti, saj je le ta znašal 343.620 dinarjev, kar je manj kot regijsko ^poprečje 349.488 dinarjev. Zelo pa dohodek na zaposlenega delavca v novomeškem gospodarstvu zaostaja za slovenskim poprečjem, ki znaša 423.215 dinarjev.
Ekipa strokovnjakov dela
Priznanja in zahvala
Zazidalni načrt za Žabjek bo do konca leta nared za razgrnitev — Še maja pogovor v krajevni skupnosti
Načrte rezati na polovico ?
V srednjeročnem družbenem planu novomeške občine naj bi bistveno postavko, rast družbenega proizvoda, zmanjšali za polovico — SZDL podpira tak predlog za dopolnila
SADILI ZA UPOKOJENCE — Mladina Diske, ki je znana po neutrudni dejavnosti na vseh področjih, je prejšnji teden pomagala tudi pri saditvi dreves. Kupili sojih upokojenci, ker pa oni sami ne zmorejo težaškega dela, so drevesa okrog velikega parkirišča sadili mladi pod vodstvom vrtnarjev. (Foto: R. Bačer)
Novomeška kronika
PRODAJA NA OBVEZNICE -Odkar v izložbah večine konfekcijskih in obutvenih trgovin visijo napisi, da prodajajo tudi za obveznice kupon 4, imajo večji promet. Ljudje ob padcu življenjske ravni s to možnostjo le nabavljajo nekaj nove garderobe.
OKNA PA ODRPTA! - Nedavno sprejeti občinski odlok o omejitvi kurjenja na več kot 19 stopinj je sicer v veljavi, ampak je očitno, da se ga v marsikaterem uradu in v blokih ne držijo. Kje kurijo preveč, da je ljudem vroče, se lahko vidi po odprtih oknih.
TA TEDEN SEST NOVIH - V novomeški porodnišnici so minuli teden z območja mesta rodile: Danica Bertoncelj s Ceste herojev 32 ~ Borisa, Marija Špehar iz Segove 14' - Blaža; Irena Habjanič s Ceste herojev 30 - Nino; Olga Bajec iz Jurčičeve 2 - Tino: Borka Kecoje-vič z Ragovske 12 - Vojislava in Zvonka Brcar iz Lebanove 39 -Matejo.
TRŽNICA JE POLNA - Dobra založenost mestne tržnice je .kot
nalašč pred prazniki. Tudi v ponedeljek, 26. aprila, je bilo dobiti vsega, kar ta čas narava premore. Dobro založene stalne stojnice so imele tudi pomaranče po 80 din kilogram. Solata je bila po 60 do 80 dinarjev, kumare pa so drage, saj jih prodajajo po 140 din kilogram, Tržnica je natrpana z obrtniškimi in suhorobarskimi izdelki pa s sadika1 mi vseh vrst. •
gasilci jeni z
uspehe, občnega darle že dve leti niso
Letos podeljenih 23 občinskih priznanj OF in 13 srebrnih znakov sindikatov Slovenije
»Predvsem bo celoten k&m pleks dobil vodo in elektriko, predvidenih je 50 hiš in pri vs»vi večji kos zemlje do 1.00 > do 1500 m2, da bi vsaka družina lahko obdelovala ohišnico in pridobivala zase hrano. Potem ne bi bilo več toliko tatvin naokrog. Dolenjski projektivni biro je že izdelal 2 tipska projekta za hiše Romov. Vsebinsko sta enaka, razlika je le v številu prostorov. Oba sta predvidena v taki gradnji, da je možno stavbo dozidavah glede na povečanje števila družinskih članov. Z Romi bomo oba projekta obravnavali, da ugotovimo, če ustrezata njihovemu načinu in potrebam življenja. Izkazalo se je namreč, da »blok” v Šmihelu ne ustreza. Prav tako bomo z Romi še razpravljali, če so sploh pripravljeni obdelovati ohišnico.
Omenim naj še, daje v okviru zazidalnega načrta, ki se uradno imenuje »romsko naselje pri Mu-haberu”, predviden tudi večji kompleks za skupno pašo konj. Ti so namreč ponos vsake družine in jim služijo tudi kot delovni pripomoček^ saj z njimi prevažajo v Dinos staro železje in si tako služijo denar. Prav glede konj pa prihaja s krajani do naj hujših sporov, ker pasejo konje na tuji zemlji. Kljub vsemu jim konj ne kaže odvzeti, ampak je treba to stvar ustrezno urediti. Kot pa slišimo, se Romi ne navdušujejo za skupen pašnik.
Poudarila bi še, da pri nastajanju tega projekta sodeluje širši krog ljudi, predvsem pa bomo uporabili izkušnje in ugotovitve Centra za socialno delo in drugih služb na občipi, ki se s to problematiko ukvarjajo že več let.”
— Kdaj bo projekt narejen in razgrnjen in kakšno je pri tem sodelovanje s prizadeto krajevno skupnostjo?
»Do konca letošnjega leta bo zazidalni načrt nared za razgrnitev, računamo pa, da bomo prvo gradivo že konec maja pokazali krajevni skupnosti, kije pomemben činitelj pri nastajanju projekta. Imeli smo že prvi usklajevalni sestanek, vendar na njem krajevna skupnost ni sodelovala.”
R. BACER
PODELITEV LETOŠNJIH PRIZNANJ - Na slovesnosti v Dolenjski galeriji (na sliki) so v ponedeljek, 26. aprila, zvečer podelili 23 priznanj OF najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam, ter 13 srebrnih znakov sindikatov Slovenije.
V ponedeljek so v prostorih Dolenjske galerije svečano podelili letošnja novomeška občinska priznanja OF, ki so jih dobili razen v enem primeru posamezniki za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo na raznih področjih. Dobitniki priznanj so: Milan Badovinac iz Vel. Cerovca: Jože Beg z Otočca; Tone Gošnik iz Novega mesta; Franc Hrastar s Sel pri Mirni peči; Alojz Hren iz Ljubljane; Franc Hudoklin iz Dol. Suhodola, Miroslava Jovanovič iz Novega mesta; Majda Kosmina iz Žužemberka; Ljudmila Kotnik iz Novega mesta; Mijo Kur-pes iz Bršljina; Nevenka Kulovec iz Uršni sel; Zlatka Legan iz Novega mesta; Jože Mede iz Jurke vasi;
Gašper Pelko iz Dol. Toplic; Anton Pirc iz Novega mesta; Jože Prosinečki iz Novega mesta; Anton Rifclj z Otočca; Drago Roženberger iz Birčne vasi; Štefan Seničar iz Novega mesta; Stane Šobar iz Gor. Straže; Ivan
Žabkar iz Škocjana in Alojz	<
Žura iz Bele cerkve.	?
Razen navedenih občanov je	>
visoko priznanje dobil tudi Pio-	s
nirski odred »Mali partizan” iz	<J
Dol. Toplic.	č
Ob isti priložnosti so v galeriji	č
podelili 10 srebrnih znakov sin-	>
dikata posameznikom in 3	S
osnovnim organizacijam sindika-	<
ta. Dobitniki srebrnega znaka	<
sindikatov Slovenije so: Matevž	?
Aš iz tovarne Krka, Stjepan	S
Krsnik iz SGP Pionir, Jakob	s
Krštinc iz Novolesa, Mira Kump	<
iz Novoteksa, Zofka Mehle iz	?
PTT Novo mesto, Drago Plaper	S
iz Iskre Šentjernej, Jože Puš iz	S
Novoteksa, Marija Rus iz Ljub-	č
ljanske banke, Staša Vovk iz	>
tovarne Krka, Alojz Žitnik iz	S
novomeške Pekarne. Razen teh	y
so srebrni znak dobili: Iskra,	i *
tozd Keko-Žužemberk, Želez-	z
niško transportno podjetje-tozd	j
za vleko Novo mesto in Novolcs	s
-tovarna drobnega pohištva	?
Straža.	s
Delegati za oba kongresa
Na četrtkovi letni skupščini Zveze sindikatov v novomeški dbčini so izvolili tudi delegate za 10. kongres slovenskih sindikatov in delegate za 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na slovenskem sindikalnem kongresu bodo novomeško občino zastopali: Danijela Kržan, Marija Žvegtič in Boro Erak iz tovarne Krka; Jože Zadel iz IMV; Jože Kavšek - Kovinar; Mira Krhin -Iskra-Hipot Šentjernej; Jože Kocmur - Iskra-Keko Žužemberk; Tomaž Možina-Novoteks; Silva Luzar-Tovarna obutve Bršljin; Tončka Kralj-Labod; Jure Legan— Novoles; Franc 'Povše-GC Novo mesto; Janez Gašper - Pionir; Aleksander Durič - Vodnogospodarsko podjetje; Mira Hotko-Novomonta-ža; Jože Zaletelj-Novotehna; Lojze Plankar-Goijanci; Marija Kulovec -frizerka iz Straže; Anica Smolič -osnovna šola Šmihel; Martina Peta-kovič - Splošna bolnišnica; Martina Vrhovnik - skupščina občine Novo mesto; Marjan Singoj - Železniško transportno podjetje; Majda Crček - Cestno podjetje.
Na zveznem sindikalnem kongresu pa bodo delegati novomeške občine: Dominik Bratož - IMV Novo mesto, Olga Kure iz tovarne Krka in Darja Horvat iz Novolesa.
Ker so že nekajkrat delegati v skttpJčM ’ «•	: tega skrbstva in
tudi socialnega varstva iu *.*U romsko vprašanje, s tem pa tudi nujno ureditev Žabjeka, smo na Zavodu za družbeno planirnje skušali izvedeti, kako daleč so s pripravo zazidalnega načrta. Ta je namreč osnova, ki bo omogočala celovito ureditev naselja v človeka dostojno bivališče. Arhitektka Nataša Umek, ki je vodja tega projekta, je povedala:
»S tem projektom oziroma zazidalnim načrtom se zadnje čase intenzivno bavi skupina strokovnjakov. Sociologinja in etnologinja sta v Potočni vasi. Prečni pa v naseljih okrog Muha-bera anketirali domačine glede medsebojnih odnosov z Romi. Njihovo delo še ni zaključeno, vendar se že ve, da so odnosi zelo slabi.”
Dipl. arh. Nataša Umek: »Projekti za gradnjo romskih hiš bodo, ni pa še predvideno, na kakšen način jim bo gradnja omogočena.”
— Ali je za ureditev osnovnih življenjskih razmer res edino primeren Žabjek?
»Glede na to, da je v Bršljinu že nova šola prilagojena za potrebe Romov in da tam deluje tudi romski oddelek otroškega varstva, smo v pogovoru s predstavniki občinske skupščine prišli do zaključka, da je Žabjek edina primerna lokacija. Tudi če bi se dovorili za drugo lokacijo, bi to pomenilo le iste probleme prenašati v novo okolje."
- Kakšen je osnovni koncept pri sestavi zazidalnega načrta? Kaj bo v njem zajeto?
Toplarna ni sen, je potreba
V Grobeljski hosti naj bi stala toplarna za potrebe Novega mesta — Študija, ki jo financira občinska raziskovalna skupnost, je v zaključni fazi — Še dolga pot do gradnje!
23. aprila so člani novomeške občinske konference SZDL ob obravnavi ocene nedavnih volitev in potrditvi predloga za letošnja priznanja OF razpravljali še o pomembni zadevi: osnutku dopolnil k družbenemu planu 81-85, o katerem bo čez nekaj dni tekla beseda v skupščinskih zborih.
Izvršni svet novomeške občinske skupščine je sprejel stališča za spremembo planskih aktov, smatra pa za nujno, da se preveč optimistično zastavljeni družbeni plan prilagodi spremenjenim pogojem gospodaijc-nJa in pridobivanja dohodka.
kast družbenega proizvoda je bila v družbenem planu predvidena s P°Prcčno letno rastjo 5 odstotkov, °čitno pa je, da glede na dosedanje 6°spodarskc‘ uspehe oziroma neuspehe tega nikakor ni možno reali-ztrati in je raf0 celotno porabo Prilagoditi rasti, ki naj bi po novem znašala le 2,5 odstotka. V letošnjem
TUDI V KRKI KOLEKTIVNO VODSTVO
Nedavno tega so v novomeški tovarni Krke uresničili Titovo pobudo o kolektivnem vodstvu. Delavski s,[bt je imenoval člane kole-8ljskega poslovodnega Odbora, ki ga vodi dosedanji ; jklgoletni direktor mr. ph.)
Andrijanič. Njegov J*ntestnik je dipl. farmacevt; % JJiloš Kovačič, člana.pa sta - i dipl. inž. Rado Cimerman žf Marjan Šonc. Novo •stkino vodstvo ie izvoljeno Za Štiri leta.
letu namreč ni računati na več kot 1,7 odstotno rast, in še to bo težko doseči z obstoječimi zmogljivostmi gospodarstva. Polovico manjšo rSst družbenega proizvoda pa bi morali doseči ob 1,3-odstotni rasti zaposlovanja.
To pomeni, da bo v občini možno na leto zaposliti 750 do 800 novih delavcev, medtem ko jih je običajno na razpolago okrog 900._ Glede tega je v prihodnjih letih tudi pričakovati naraščanje števila nezaposlenih.
V razpravi so se po natančnejši obrazložitvi omenjenih sprememb precej zadržali pri sredstvih za ob-^jnske družbene dejavnosti, kajti polovica manj ustvarjenega družbenega proizvoda zahteva tudi na tem pbdročj u prilagoditev finančnim možnostim. Povsod v občinskih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti so o tem že razpravljali in ugotavljajo, da jim za investicije praktično ne bo ostalo nič, pač pa igžk redno dejavnost; najtežje pa bo fgidravstvu. Znano je, da je obeliska zdravstvena skupnost že tret-jjftlcto v hudih finančnih težavah, fcjos pa sc je primanjkljaj pojavil še V&iolnišnici, pri izvajalcu zdravstveni uslug. Kako ta problem rešiti in zdravstvu zagotoviti nujna sredstva zgj poslovanje, bodo temeljito pretresali na skupnem zasedanju občin-ških zborov z zdravstveno skupščino, ki je predvideno v maju.
Nove razmere pa so tudi resen udarec referendumskemu programu za gradnjo šol, kajti v zdajšnjih razmerah ni pričakovati, da bi bil občanov dinar - samoprispevek oplemenitev z družbenimi sredstvi tako, kot je bilo ob sprejemu programa predvideno. Razprave o celotnem sklopu predvidenih sprememb sc v občini odvijajo na raznih ravneh, končno besedo o vsem pa bodo imeli delavci v združenem delu.
Z energetsko študijo o možnosti izkoriščanja toplotne in električne energije za potrebe Novega mesta se dlje časa bavita SGP Pionir — tozd Projektivni biro in Zavod za družbeno planiranje. Kot je pred dnevi poročal dipl. inž. Malenšek v Medobčinski gospodarski zbornici, pa bo delo v kratkem končano.
Ugotovili so, da v Novem mestu potrebe po energiji izredno naraščajo. Tako je bilo leta 1980 potrebnih 39,1 MW, leta 1990 bomo potrebovali že 2,5-krat več energije, leta 2000 pa najmanj 131 MW, če ne 166 MW, kar je možno, če bodo načrti uresničeni. Upoštevali pa so že skrčene razvojne plane dveh največjih porabnikov: IMV in Krke. Če ne bo možno, zagotoviti toliko energije, bo potrebno razvojne želje še zmanjševati.
Strokovnjaki menijo, da bi bila potrebna toplotna moč na pragu toplarne leta 1990 156 MW, za pokrivanje konic v po-
POD POVPREČJEM REGIJE
rabi, pa bi uporabljali že obstoječe kotlovnice. Pri toplovodnem sistemu pa bi lahko pridobivali še električno energijo, in sicer 65 MW.
Za proizvodnjo omenjene toplotne in električne energije bi bilo potrebno leta 1990 zagotoviti 600.000 ton rjavega
ZADOVOLJNI
STANOVALCI
V lanskem letu se je uresničila dolgoletna želja stanovalcev .v blokih na Zagrebški, Trdinovi in Kotarjevi ulici v krajevni skupnosti Kandija--Grm. Uredili so okolico, zelenice, asfaltirali dovozne poti in v spomin na tovariša Tita zasadili 88 dreves. Pri delu so sodelovali vsi prebivalci, posebno pa so se izkazali učenci grmske osnovne šole, borci in upokojenci. Pomagali so tudi krajevna skupnost, novomeška komunalna skupnost, JLA in hišni sveti. Zelja stanovalcev je, da bi okolica v prihodnje ostala čista in da bi za urejanje res vsak žrtvoval delček prostega časa.
SPOSOJENO TRNJE
Delegati, zinite kdaj! Pa čeprav na stolu zobozdravni-škem. Nekomu pač morate pokazati zobe.
(Iz DNEVNIKA)
premoga. Poleg vprašanja, kje ga dobiti, se kaže kot velika ovira transport, kajti zdajšnje zmogljivosti železnice tega ne bi zmogle.
Glede na določbe o varstvu okolja in bojazen, da ne bi dim toplarne zasmrajal mesta, so predvideli za tak objekt tudi lokacijo: v grobeljski hosti, to je ob progi Novo mesto—Straža. Tam bi zgradili tudi 200 metrov visok dimnik, da škodljivi plini ne bi delali škode.
^^^707^9^iprihn9a2
DOLENJSKI LIST |
... ■ 3 "	*	r'■ 'iiifc&ajnL, '■ *
IZ TRAVNIKOV NASADI JABLAN - V brežiški občini vsako leto povečujejo s sadnim drevjem zasajene površine. Kooperantom Agrarie pomagajo s krediti, s sadikami in strokovnimi nasveti. Posnetek je iz Dolnje Pohance, kjer so Ogorevčevi preorali dva hektara ledine, na kateri bodo posadili okoli 4000 sodobnih sort jablan. (Foto: Jožica Teppey)
Nobenega presenečenja ne bo
Danes teden se je v Brežicah sestala občinska konferenca SZDL, da je ocenila potek akcije Nič nas ne sme presenetiti, sprejela zaključni račun konference za leto 1981 in finančni načrt za tekoče leto.
Akcijo NNNP 1982 nekateri že izvajajo, niso pa še vsi oddali programov. Letos bodo v občini poskrbeli predvsem za večjo prometno varnost, za učinkovitejšo civilno zaščito in množično samozaščito povsod tam, kjer ljudje delajo in živijo, hkrati pa bodo izboljšali ukrepe za požarno varstvo in poživili delovanje narodne zaščite. Gasilci v Ločah so uspešno izpeljali
OSEM PRIZNANJ OF
Na svečani proslavi v počastitev obletnice Osvobodilne fronte in praznika dela so 26. aprila v Brežicah podelili občinska priznanja Osvobodilne fronte in srebrne Znake Zveze sindikatov Slovenije. Priznanja OF so prejeli: Marija Dejak iz krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, Iva Gorenc iz Brežic, Avgust Molan iz Pišec, Anton Požar iz krajevne skupnosti Kapele, Matjan Seliškar iz KS Velike Malence, Jože Urek iz Dobove, Stanko Vovk iz Jesenic na Dolenjskem in krajevna organizacija ZZB NOV iz Brežic. Kulturni program so za to priložnost pripravile ljubiteljske skupine.
akcijo „Ročni gasilski aparat v vsako gospodinjstvo", mimo pa je že tudi občinsko tekmovnje šolarjev s področja SLO in družbene samozaščite. Pokazalo je, da mladina zelo dobro obvlada obrambne spretnosti in da je to za šole velik uspeh. Na konferenci so opozorili na to, da bi se morali narodna in civilna zaščita bolj vključevati v akcije za varstvo družbenega premoženja. Za gašenje požarov v stolpnicah gasilci še vedno niso primerno opremljeni, stanovalci oziroma hišni sveti pa tudi ne izur-
jeni za preprečevanje škode in reševanje ob takih priložnostih. Nujno je načrtno usposabljanje, da bodo znali ravnti vsaj z aparati za gašenje. Tudi vsi drugi bodo pohiteli, da bodo izpeljali čimveč akcij pred
dopusti.	____
Finančni načrt za letos je konferenca sprejela s pripombo, da bo preostalih 150 tisočakov za sofinanciranje Dolenjskega lista občina zagotovila po rebalansu proračuna. Razpravljalci so menili, da bi o obveščanju kazalo spregovoriti še posebej, saj ga je treba izboljšati in seveda tudi denarno podpreti. Gre predvsem za političen posluh, ki ga je zdaj premalo tudi pri financiranju krajevnih skupnosti.
Malo več že zaslužijo
Pionirji opravijo ogromno delo, zato bi jim v krajevnih skupnostih lahko posvečali več pozornosti
Pionirska organizacija v bre-	bdijo predvsem	društva prijateljev
ži9ci občini ima zelo pestro	mladine, šepa pa	povezava z mladin-
dejavnost, ki pa, žal, sloni le na	sk° organizaego	in z DPO v krajevni
plečih šolnikov, ..ugotavlja,	skupnosti
predsednica sveta Zveze pionir-
jev pri občinski Zvezi prijateljev mladine Katica Kolar.
Svet združuje delegacije DPO in društev, rezervne starešine in predstavnike JLA. Sveti odredov so sestavljeni podobno, vendar ne povsod, odvisno od tega, koliko odredi živijo s krajem. Nad pionirsko organizacijo
HARMONIKARJI RADI NASTOPAJO — Brežiška glasbena šola je v četrtek pripravila prijeten večer za domače občinstvo. Zaključni koncert je bil v Prosvetnem domu. Nastopilo je 120 učencev, harmonikaiji pa so se že v petek drugič predstavili na svečanosti pred spomenikom revolucije. Igrali so pod vodstvom Mihajla Popeja. (Foto: J.T.)
NOVO V BREŽICAH
OSTALI NA CESTI - Organizacija za tehnično kulturo jc šc vedno brez prostorov. ,,Nc razumem, zakaj smo tako kaznovani, zakaj sc prenaša tak odnos tudi na tiste, ki nimajo nobene zveze s požarom v naših nekdanjih prostorih," jc predstavnik Ljudske tehnike dejal na problemski konferenci o pionirjih v Krajevni skupnosti. To ni združljivo
tiskali na S£ran in da si niti malo šjjali vc
niso pomišljali voziti po zelenici.
z željo, da bi čimveč mladih vklju ali
če vali v dejavnosti tehnične kulture, da bi sc šc bolj povezovali z njimi. Vsaka prekinitev dejavnosti zrahlja stike celo s tistimi pionirji, ki so sc že vključevali vanjo kot modelarji, kot fotoamaterji ali radioamaterji.
NEZADOVOLJNI STANOVALCI - Odkar je Jurčičeva ulica spet odprta za avtomobilski promet, se ob njej bivajoči občani boje za varnost predšolskih otrok, učencev in stanovalcev. Promet po njej jc velik, ulica pa zelo ozka in brez pločnika. Ob tem velja povedati tudi to, da so betonske posode, s katerimi je bila ulica prej zaprta, ..neznani" kršilci zelo pogosto po-
V BLOKIH NE ZNAJO RAVNATI Z GASILNIMI APARATI -
Akcija „Nič nas ne sme presenetiti’ tokrat ne bo izpustila nobenega hišnega sveta. Zdaj marsikje podcenjujejo morebitno nevarnost, ki jo mimogrede lahko povzroči požar, pa tudi sicer ljudje premalo cenijo premoženje, s katerim upravljajo. Na seji občinske konference SZDL, so zato prejšnji teden predlagali, naj se za rokovanje z gasilnimi in drugimi pripomočki čimprcj začno tečaji in mg pobudo zanje prevzame tudi stanovanjska skupnost.
Na vseh šolah imajo težave z zunanjimi mentoiji- Z besedami ..Svetujte nam, kako naj jih zadržimo!" seje na problemski konferenci 21. aprila oglasila prosvetna delavka iz Globokega. Povedala jc,. da jih za eno leto še dobijo, za daljši čas pa se nihče noče vezati. Težave imajo tudi zaradi tega, ker ima večina dvoizmensko zaposlitev, doma pa šc delo na kmetiji. Razen tegajim šola mentorstva ne more plačati, ker za to nima na voljo denarja. Podobno je na vseh podeželskih šolah, vendar tudi v mestu ni dosti boljše. Pohvalo zaslužijo nekatera društva, ki privabljajo najmlajše v svoje vrste, na primer ribiška diužina iz Brežic, ki vključuje trenutno 126 pionirjev iz sedmih KS. Zanje bo prirejala tekmovanja, po šolah pa tudi predavanja. Tudi taborniki združujejo precej pionirjev, šc več povezave pa si želijo z Ljudsko tehniko.
Predstavnik OK ZSMS je predlagal, da bi pioniijc že v 6. razredu sprejemali v mladinsko organizacijo. Drugi udeleženci se za ta predlog niso ogreli, meneč, da se praznina zaradi neorganiziranosti mladih pojavi šele po 15. letu, potem, ko zapustijo osnovnošolske klopi. Narobe je po mnenju mentoijev tudi to, da učenci sedmih razredov vidijo predstavnika mladine preveč poredko, včasih komaj enkrat na leto, v osmem razredu pa šele potem, ko jim naložijo dolžnosti za štafeto, za dan mladosti ipd. Ti stiki bi morali biti stalncjši.
Cc bo pobuda za ustanovitev svetov za delo s pionirji po KS, po vaseh in uličnih odborih našla odmev, potem bodo prišli na svoj račun tudi vozači, ki so zdaj prikrajšani za interesne dejavnosti. Pionirji si gotovo zaslužijo več družbene jjozomosti, saj opravijo ogromno delo, od sosedske pomoči do kurirskih dolžnosti, sodelovanja na delovnih akcijah, v akcijah za zbiranje starega papirja in pripravi kulturnih programov za krajevne proslave.
J. TEPPKY
NA NOVO PREBARVANI PREHODI - Komunalci so pravočasno poskrbeli za jromladansko osvežitev prometnih oznak na brežiških ulicah, da udeleženci republiškega prometnega tekmovanja v soboto niso imeli težav. Toplega vremena, ki bi gostom napravilo bivanje v Brežicah Se prijetnejše, pa sCvcda niso mogli pričarati.
NOVO VODSTVO ZRVS V BREŽIŠKI OBČINI
BREŽIŠKE VESTI
Na volilni konferenci občinske organizacije Zveze rezervnih starešin v Brežicah so danes teden izvolili za novega predsednika Ignaca Rego-viča, za podpredsednika pa Leopolda Merharja. Organizacija ima za seboj plodno obdobje. V zadnjih štirih letih je opravila ogromno delo, saj sodelujejo člani kot nosilci najrazličnejših akcij. Na šolati je kar 40 mentorjev iz njihovih vrst. V bodoče naj bi se intenzivneje vključevali v družbenopolitično izobraževanje pri medobčinskem študijskem središču v okviru JLA, saj bodo z večjim znanjem laže kos nalogam, ki sojih sprejeli za naslednji mandat. O njihovem delu bomo še poročali.
Žerjavi bodo »poleteli” v Kuvajt
10-letnica tozda TGO mariborske Metalne na Senovem — Izvoz žerjavov na Bližnji vzhod
V tovarni gradbene opreme, tozdu mariborske Metalne na Senovem, praznujejo 10-letnico tovarne, ki je dala kruh 356 delavcem rudnika tedaj, ko se je ta znašel v najhujših škripcih. Rudniku je pretila ukinitev, saj je po mnenju republiškega komiteja za energetiko postal že pred letom 1970 neperspektiven.
V strojnih delavnicah rudnika je na začetku 85 kovinarjev izdelalo prvi žerjav iz proizvodnega programa mariborske Metalne. Po tem so Senovčani stkali prve vezi poglobljenega sodelovanja z mariborskimi kovinarji. Naslednje leto je na Senovem zrasel sodoben industrijski obrat. Ko je 22. aprila 1972 še zadnji od 271 rudarjev zapustil prostore rudniškega izobraževalnega centra, je bilo
VODOVOD ZA DOM OF V MLADJU
Mladinci v Podbočju so skupaj z mladimi iz Kovinarske, ki ima patronat nad spominskim obeležjem v Mladju, že 19. aprila poprijeli za krampe in lopate, da bi izkopali 400 m jarka za vodovod za dom OF v Mladju, k i naj bi ga odprli ob letošnjem krškem občinskem prazniku skupaj z novo šolo v Podbočju. Da bi čimrej opravili težko delo jarek je bilo namreč treba skopati na trdi, zvečina kamniti gorjanski zemlji - so se minulo nedeljo mladim pridružili še borci in vaščani. Združeno so opravili že blizu 450 udarniških ur in položili cevi v polovici predvidene dolžine vodovoda.
RAZSTAVA O INOVACIJAH
čutiti, da se ljudje lc stežka odločajo, da bi zapustili jamo, na katero so bili senovski ru-daiji tako navezani. Senovčani so se izkazali tudi na novih delovnih mestih, saj so vajeni trdega dela in tako znane rudarske solidarnosti.
Zaradi hudih preizkušenj v preteklosti delavcem Metalne ni zmanjkalo optimizma tudi v sedanjih bolj zaostrenih gospodarskih razmerah. Zmanjševanje investicij po svetu in pri nas jih je že prizadelo, saj so lahko prodali manj izdelkov in so lansko poslovno leto končali s skoraj 10 milijoni dinarjev izgube.
Primanjkljaj so pokrili iz sklada skupnih rezerv, vendar je to le začasna rešitev. Zdaj pripravljajo rezervne proizvodne programe; da bi sc znebili težav š prodajo žerjavov, bodo na-
STANE ILC NOVI DIREKTOR TRANSPORTA
Vzporedno z republiškim proizvod no-delovnim	tekmovanjem
kovinarjev in avtomehanikov bo od 4. do 13. junija v krškem Delavskem domu Edvarda Kardelja odprta razstava o inovacijah v Sloveniji. Spodbudila naj bi inventivno in inovacijsko dejavnost ne le v posavskih delovnih kolektivih, marveč v širšem prostoru.
SPOSOJENO TRNJE
Volitve so idealna priložnost, da spoznate imena, o katerih prej niste nič slišali.
Oz SVIJETA)
KRŠKE NOVICE
NOVA TRGOVINA ZA SADJE IN ZELENJAVO - Agrokombinat je prejšnji teden na Vidmu odprl dolgo obetano in težko pričakovano trgovino s sadjem in zelenjavo. Kupci pričakujejo, da bo dobra založenost s kakovostnim blagom kaj več kot muha nckajdncvnica. Trgovci, pa tudi gostinci se namreč po začetnem navalu radi prepustijo ..stari slavi”, ta pa, kakor vemo, hitro izgine, če ni stalnega potrjevanja kvalitete. Ljudje pričakujejo, da bodo zmerne cene v Agrokombina-tovi prodajalni prisilile šc zasebna zelenjadarja pri ..Podmornici”, da bo nemalokrat kar astronomsko navite cene bistveno znižal. Sicer pa bi sc lahko s tem jrozabavali celo in-špektorji .. .
BRAVO, MLADINCI - Zvezno štafeto mladosti so krški mladinci v Cerkljah sprejeli s 14-minutno zamudo. Ko so vrli krški radioamaterji, ki so v petek ves čas spremljali jjotek štafete po občini, sporočili ta podatek, ves čus spremljali potek štafete po občini, sporočili ta podatek, so se organizatorji malce ust-
mesto njih opravili več drugih storitev prek naših gradbenih delovnih organizacij, ki delajo na Bližnjem vzhodu, izvozili bodo več žerjavov na to tržišče, neposredr* • bodo sami izvo-
/
žerjav v Kuvajt. Potrebno
Stanc lic, ki je do 14. aprila letos predsedoval občinskemu izvršnemu svetu v Brežicah, je postal novi direktor krškega Transporta. V tej delovni organizaciji je 180 zaposlenih, od tega 114 šoferjev. Transport pa ima že več kot 1000 ton voznega parka.
TERITORIALEC PRINESEL, KOVINAR ODNESEL PALICO -Teritorialec Andrej Zupančič je 23. aprila v spremstvu pionirke, gasilke in plavake prinesel štafetno palico pred dvatisočglavo množico pri Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem. Pod-predsenica OK ZSM Gordana Maslovarič je prebrala pozdravno pismo predsedstvoma SFRJ in CK i ZKJ. nato pa je Vlado Podgornik iz Kovinarske stekel z zvezno '. štafetno palico proti Brestanici. (Foto: P. Perc)
SREBRNO - IZHODIŠČE ZA NASKOK NA BOHOR Planinci,
ki se odpravljajo na Bohor r. jeklenimi konjički, le-tc nai
bo napeti vse moči, zlasti pa skrbno gospodariti in zadrževati rast stroškov, da bodo poslovni uspehi boljši od lanskih.
P. PERC
Brez goriva tudi obrtnikom ne gre
Osebno delo prednostna dejavnost? Delo za mlade
Potrebno bi bilo, da bi imelo osebno delo prednost, kar naj bi sc po eni strani poznalo pri zagotovitvi materialov (reprodukcijskih in goriv), po drugi plati pa bi za sedanji čas nekako idealiziran položaj obrti vrnil tej družbi že zdaj precejšnjo dragocenost - možnost zaposlitve in delo za mlade.
To bi bil lahko eden izmed poudarkov zbora samostojnih obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev v krški občini. Znova bi lahko pričeli pri načelnem vprašanju, koliko je malo gospodarstvo zares enakopraven partner združenega dela. Predsednik krškega obrtnega združenja Franci Žabkarje podobno kot lani spet vprašal, zakaj mora avtoprevoznik voziti za skoraj tretjino ceneje kakor družbeni sektor. Izgo-vaijanjc na visoko družbeno režijo je odveč, boje bi bilo, da bi vsaj preprečili nadaljnje bohotenje, če ji že ne znamo pristriči peruti.
Obrtnike tudi zaboli v ušesih, ko slišiji, češ kaj hočete spet „privat-niki”. Nekateri to besedo razumejo kot zmerjanje, tako vsaj bi sodili po izjavi brestaniškega obrtnika, ki seje hudo razkuril, ko je povedal, da obrtniki nimajo dovolj živcev, da bi kar naprej prosjačili za kurilno olje Marsikdo je s 25-litrsko ročko hodil na bencinsko črpalko; časih so jim napolnili celo dve taki posodi, a račun so dobili le za 25 litrov! Oskrba z gorivom močno pekli večino obrtnikov, zato so pri svojem združenju oblikovali komisijo, ki bo sproti spremljala problematiko.
Rcs.pa je, da je to le eden od načinov, ki kaže, da sc je bolje ustrezno organizirati, konkretno reševati nesporazume od primera do primera, kot pa le sklicevati se na enakost po ustavi.
P.P.
Slovesnost pred prazniki
Srebni znaki OF in ZZS zaslužnim aktivistom
rušili, kako nadomestiti za zelo natrpan umik štafete vse te minute. Toda Krčanom jc uspelo, kar jc bilo sprva videti skoraj nemogoče: v uri poteka štafete skozi občino so že do Koprivnice, do predaje Šmarčanom, ,.ujeli” skoraj četrturno zamudo. Pohvale so kar deževale in RK ZSMS bo znala oceniti znajdljivost krških mladincev.
navadno pustijo pri bifeju Lovec, ki ga že od leta 1967 upravljata rudarski upokojenec Anton Cepin in njegova žena Vera. Do tega leta jc bila v sedanjem lovskem domu LD Senovo garderoba in umivalnica za rudaijc, ki so delali v bližnji jami. Lovci so stavbo odkupili in si uredili društvene prostore, zakonca Cepin pa že ves čas skrbita da ob ponedeljkih, sredah, sobotah, nedeljah in praznikih številni izletniki nimajo suhega grla niti skrbi, kaj bo /. avtom v podnožju Bohorja.
Na ponedeljkovi slavnostni seji občinske konference SZDL, občinskega sveta ZSS in občinske konference ZKS v veliki sejni dovrani krške občinske skupščine jc o dnevu ustanovitve OF - 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela - L maju spregovoril sekretar komiteja OK ZK Blaž Kolar.
Zaslužnim organizacijam in posameznikom so podelili pomembna družbena priznanja. Priznanje s srebrnim znakom OF
v občini Krško za leto 1982 so dobili Mctalna-tozd TGO Senovo, Občinska gasilska zveza Krško, DPM Koprivnica, Branko Kerin (Veliki Podlog), Emilija Fon (Kostanjevica), Franc Grilc (Senovo), Marija Pirc (Leskovec), Franc Rakar (Brestanica), Jožica Vogrinc (Dolenja vas) in Marjan Žibcrt (Krško).
Srebrne znake ZSS so prcjclh Olga Tcraž (Lisca-tozd Šivalnica Senovo), Metka Marki (M-Agrokombinat), Danica Strnad (M-Hotcl Sremič), R°" man Kos (UNZ Krško), J Spiler (Zdravstveni dom Krško) in osnovna organizacija Zvcze sindikatov osnovne šole Adam8 Bohoriča iz Brestanice.
Sedmih komunistov, juhil**1' [>■ tov, ki so v članstvu ZK že f . let ,so sc spomnili s knjižni*" darilom: Izbranimi deli MiM Marinka. Vsem pa je v pesti*" kulturnem sporedu zapel že k nepogrešljivi gost ob raznih resnostih v občini Scntjcme) ski oktet.
is ts
LEN j SKI UST
PRIZNANJA OF
Na tradicionalni proslavi 1- maja na Lisci bo podeljeno osmero letošnjih občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji potrdilo izbor posebne žirije. Le-taje letos prejela 22 predlogov.
Priznanja bodo podelili: Janku Reberniku, Alojzu Motoretu, Francu Pipanu nil., Franciju Žvegliču, Marjanu Zidariču in Jožetu Bogoviču (vsi iz Sevnice) ter Antonu Možicu iz Boštanja. Enako priznanje bo prejela sevniška osnovna šola Sava Kladnika. Letos namreč slavijo dvestoletnico šolstva v mestu.
PARK POVEZUJE — Na Blanci nastaja okrog osnovne šole park 88 dreves v spomin na našega Tita. Za lopate družno poprijemajo šolaiji, borci in ostali krajani. To je le ena od akcij, ki tečejo v tem kraju pred fbtošnjim slavjem ob občinskem prazniku, ki bo vjeseni v tej krajevni skupnosti. (Foto: A. Železnik)
Delegatom pokazati prejemke
Sliko gospodarjenja napihuje inflacija — Z OD loviti republiška povprečja — Letos gospodarstvo ne bo več krilo izvoza z uvozom?
Lanske rezultate gospodarjenja v sevniški občini je prejšnji teden ®a|prej obravnavalo predsedstvo občinske konference SZDL, nato P3 še skupščina sindikata. Gospodarjenje bo tudi na dnevnem redu zasedanja občinske skupščine.
Bolj kot lanske številke so zanim i-* nekateri poudarki, saj je znano,
P* številke same precej poveča letna 'pflacija, ki je bila lani izjemno 'psoka. Uradna poročila, kot kaže,
K dolgo ne bodo izločala vpliva Povečanja cen in s tem pokazala Prve podobe gospodarjenja.
Za lansko leto je bilo v analizi zaključnih računov ugotovljeno, da so v sevniški občini znašali osebni dohodki 10.032 dinarjev in da zaostajajo za republiškimi za 22 odst. Seveda je to posledica tudi kvalifikacijske sestave zaposlenih. Značilno je, da kljub visokim prispevnim stopnjam samoupravne interesne skupnosti v sevniški občini le s
NA BLANCI RAZGIBANO /
Prosvetno društvo France Prešern 1 Blance je pred nedavnim pripravilo bredno uspelo prireditev ..Pokaži, N znaš". Nastopali so številni domačini. Pričakujejo, da bo tako “°ber obisk tudi danes ob proslavi dneva OF in 1. maja. Sodelovala bosta recitatorska skupina in moški Pevski zbor iz. sosednje Brestanice. Minuli teden je v bližini nove šole bspešno potekalo sajenje parka 88 dreves. Sodelujejo šolarji, mladina in '"tali krajani.
NIC MIMO SINDIKATA
Sindikatov v sevniški občini vsekakor ne bi smeli soditi po dokaj pičli razpravi na zadnji skupščini. ' Predsedujoči je moral najprej združiti razpravo o štiriletnem obdobju med skupščinama in novimi programskimi usmeritvami. Skupščina je bila navsezadnje tudi volilna. Novi predsednik je Milan Jazbec iz Metalne (tozd TLK), sekretar pa nadalje Sašo Jejčič.
težavo plačujejo izdatke, zdravstvena skupnost pa ima celo izgubo. Do skupščinske razprave naj bi delegati prejeli izčrpnejše podatke o izplačanih osebnih prejemkih v gospodarstvu in negospodarstvu, v prikazu morajo biti zajeti tudi vsi voljeni in imenovani vodilni delavci.
V minulem letu je znašalo razmerje med izvozom in uvozom še 1,49. l etos kaže na poslabšanje, saj v zunanjetrgovinski bilanci omenjajo primanjkljaj 50 milijonov dinarjev.
Razveseljivo za sevniško gospodarstvo je, da naposled le vlaga v povečanje svojih zmogljivosti. Največja naložba je gradnja pletilnice pri Brezovem, ki bo, kar je zelo pomembno, pripomogla k zmanjšanju uvozne odvisnosti.
A. ŽELEZNIK
Odločanje na nov način
Preoblikovali strokovne službe interesnih skupnosti
l V sevniški občini so se lani ‘btili preoblikovanja strokovnih C**8> samoupravnih interesnih pupnosti. Večkrat so bile Puščice kritik naslovljene na P^močne izvršne odbore, ki po prem vsi niti niso bili sestav-pRni iz vrst delegatov.
j P° novem pripisujejo predsodkom le 'Jen
- c/v^uu u. utic^atuv.
r prvi polo-
usklajcvalno vlogo, sestavite k!. *5°c*c> ‘7- delegatov. Skupščine bodo verjetno sestale v prvi polo-Kmaja.
ij, —.„<,j novega je v posameznih j uPnostih. Novo ustanovljen je gali
center za socialno in svetovalno delo. Iz.vajalska opravila morajo biti ločena od tajnikov skupščin. Zatika se pri kulturni skupnosti, kjer pri Zvezi kulturnih organizacij vztrajajo, da njihovih opravil ne bi prenesli na Zavod za kulturo. V telesni kulturi rešujejo to vprašanje s pogodbenim delom. Vse doslej ni bila opravljena delitev premoženja v bivši celjski regionalni zdravstveni skupnosti. V Sevnici sc zavzemajo, da sklad skupne porabe te službe in osnovna sredstva razdelijo med osem občin, kot so vsa leta sovla-
SEVNIŠKI PABERKI
Tra-sevniSke
diiA PRAZNIK na lisci
ob£°na*n' sh°d občanov s Ujp-ne 0,5 L maju bo tudi letos na ot. Planinsko društvo spodbuja. Peš Skna 8oro odpravi čimveč ljudi oh'..Prednja proslava bo v soboto uri.
SKUPNA POT - Gradnja ceste je •hed l om vnesla nekaj napetosti . Krajane Vrha nad Boštanjem in sv0: ’ ‘«ko da so slednji ustanovili *eki od*>or- Svaja je očitno pre-in, 0st- Minulo soboto je namreč krajfra,ov avtobus družno popeljal skl anc, obeh vasi na izlet v spominsko Trebče - Kumrovec. Vse-kov,1. PrUeten in koristen način anJa sloge.
ZEMLJEVIDA -Vensi! a občina se je pridružila slo-svm ,m občinam s pregledno karto So ®a ozemlja. Pri geodetski upravi zbrali vse, da so založili karti i?a na,*s- Narejeni sta dve izila:a k)ruga je namreč planinska i' oh!»-suj 'ma vrisane planinske poti trimsko potjo vred.
MARLJIVI TABORNIKI - Ne mine popoldan, da sevniški taborniki ne bi udarniško delali pri svojem domu. Polepšali so ga že pred lansko tridesetletnico, sedaj pa urejajo okolico.
PREDRAG HUMOR? vanje Jake Sraufcigcrja
N»«i.
•Mjlia . . .	-
1' oKa- J lma vr'sar>e planinske poti
^l|)!il(n f	luvtirk	l/ro/l
so naprodaj zgibani ali v na steno.
Costo-minuli
četrtek v Sevnici ni povzročilo boja za prostor v dvorani, kaj šele za drage vstopnice. Vprašanje je ali je prizadevni Jaka že vse povedal na televiziji ali pa mu je sevniški dvojnik za pusta prekrižal račune?
VSAJ PREPISALI BI Zvest bralec opozarja na mučenje našega jezika v ceniku voznih kart na sevniški postaji. Kako bi sicer lahko zašlo tja: Škofja Loka, Murska Suhota, Pragarsko, Jelovac, Zagreb zapadni kolodvor. Koliko bi stale šele ,Japke, pomaranže" in še kaj v kiosku z zelenjavo, če bi bilo to napisano, kot so spodobi! Na postaji pa bi se lahko zgledovali vsaj po jeziku v voznem redu.
si-vniSki vlstvii
Složna ulica
.Florjančani" delajo in praznjujejo skupno
Mestna stanovanja, pa naj gre za bloke ali zasebne hiše, ne smejo postati nekakšne spalne kolonije. V njih mora človek zaživeti v vsej polnosti, da se bo v resnici dobro pučutil. Zgled sodelovanje je lahko Florjanska ulica v Sevnici, kjer ljudje ob vsaki priložnosti složno poprimejo za delo, znajo pa sc tudi družno poveseliti.
„Lani smo nabirali prostovoljne prispevke za mlaj. Dcnaija sc ni nabralo le za vitko smreko, temveč ga je ostalo toliko, da smo lahko pripravili prijetno srečanje," pripoveduje Milan Praznik, zaposlen kot šofer v Jutranjki. Uspeh jih je navdal še z večjo voljo, tako da pripravljajo jutri ob 16.30. uri prvo prvomajsko srečanje. Tekmovalno razpoložene bodo bodrili v teku z vrečami; tiste, ki so krepki v rokah in povrhu postavni, bodo razvrstili v vlečenju vrvi. Gospodinje bodo imele delo že prej; priredili bodo namreč tudi ocenjevanje potic.
Brez posebnih besed sestavljajo tudi kulturni spored. Prvič naj bi javno zapel 25-članski mešani pevski zbor. Vkup so stopili tudi tisti, ki poznajo krajevno zgodovino. Tako bodo na srečanju lahko prebrali ulično kroniko.
Nihče od prirediteljev ne vpraša za plačilo. Cen dobrot ne bodo navili, kot je to marsikje že pravilo. Ce bo vseeno kaj dobička, ga bodo namenili za otroško igrišče.
Pa naj še kdo reče, če ne znajo v tej ulici združiti prijetnega s koristnim!
A. Z.
&
VABLJENI TUDI OSTALI ~ Krajani Florjanske ulice vabijo na igre in družabno srečanje tudi ostale Sevni-čane. Vpadljivi ročno izdelani lepaki vabijo.
Delegati naj se sestajajo po delu
Na skupščini občinske organizacije sindikatov Trebnje so izvolili nov občinski svet Predsednik predsedstva bo Jože Klemenčič, sekretar pa Milan Kranjc
Na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov občine Trebnje so člani občinskega sveta, delegati osnovnih organizacij in gostje pregledali delo sindikata v obdobju zadnjih štirih let, sprejeli delovni program za naslednje obdobje, pregledali rezultate gospo-daijenja v združenem delu in izvolili člane vodilnih organov.
Kot so ugotovili delegati, je bilo delo občinske organizacije sindikatov v preteklem obdobju uspešno in v skladu s smernicami, ki so bile sprejete na kongresih v republiki in zvezi. Dosežena je bila vrsta uspehov na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, a se vendarle še prepočasi uresničujejo določila zakona o združenem delu. Pro-
SREČANJE DELAVCEV NA DEBENCU BO 1. MAJA
Za delavski praznik 1. maj pripravlja krajevna konferenca SZDL Mirna dvodnevno srečanje delavcev na Debencu nad Mirno. Srečanje bo pri planinskem domu TVD Partizan z Mirne, trajalo pa bo kar dva dni. Na dan delavskega praznika bo pri domu proslava, potem pa se bodo udeleženci srečanja lahko naužili domačih dobrot in se nazabavali ob zvokih glasbenih ansamblov.
KRESOVI PRED 1. MAJEM
Trebanjski mladinci pripravljajo v okviru praznovanj meseca mladosti vrsto prireditev. Že 30. aprila bodo po krajevnih skupnostih pripravili kresovanja, prirejali bodo športna tekmovanja za pokal meseca mladosti, 22. in 23. maja bo na Mirni delovna akcija pri mirenskem bazenu. Delegacija trebanjskih mladincev pa se bo udeležila tudi proslave v Beogradu. Več bomo o prireditvah poročali v naslednjih številkah.
Priznanja OF
Priznanja O F je dobilo 5 posameznikov in Elma s Čateža
blemi so še v Induplati, in Zmagi iz Mokronoga ter pri Putniku in Dolenjki v Trebnjem. Podobne težave imajo v Donitu, v Putnikovem motelu, kjer jim ni uspelo samoupravno organizirati se tako, da bi bil zagotovljen nadaljnji razvoj. Akcija pa je bila učinkovita v IGK Račje selo, kjer se po združitvi z Novolesom razmere bistveno popravljajo. Ko so govorili o razmerah v gospodarstvu tudi z drugih vidikov, so opozorili, da je ponekod še preslabo poskrbljeno za obveščanje delavcev, da inventivna dejavnost še ni dobila domovinske pravice. Prav tako so resno opozorili na preslabo izkoriščanje delovnega časa in sprejeli predlog, naj bi bile seje delegatskih skupščin ob koncu delovnega dne.
• Na seji, katere sta se kot gosta udeležila tudi Viktor Marinc, predstavnik republiškega odbora sindikatov, in Jure Perko, predstavnik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko, so podelili priznanja najbolj prizadevnim sindikalnim delavcem. Srebrni znak so prejeli Alojz Jarc iz Kmetijske zadruge, Miran Kovič s Temeljnega sodišča Trebnje, Jože Rajer iz Novoiesovega tozda TAP in Branko Sladič iž IMV Mirna.
Izvolili so tudi'nov, 27-član-ski občinski svet in predsedstvo, katerega predsednik bo še eno mandatno obdobje Jože Klemenčič, sekretar pa Milan Kranjc. Trebanjsko sindikalno organizacijo bodo na 10. kongresu zastopali Jože Bartolj", Irena Rugelj in Alfonz Tratar. Jugoslovanskega sindikalnega kongresa pa se bo v imenu Trebanjcev udeležil Stane Ponikvar.
J. S.
Lovec ni samo plenilec
Uspešni gojitveni ukrepi mokronoških lovcev — Število divjadi se povečuje -- Veliko ur prostovoljnega dela
Časi, ko so bili lovci samo plenilci divjadi,so,kot kaže,za vedno minili. Divjad je namreč zaradi urbanizacije in uporabe insekticidov v kmetijstvu vse bolj ogrožena in lovci so hočeš nočeš postali njeni skrbniki in varuhi. Seveda pot do tega v lovskih organizacijah ni bila lahka. Pri tem ni bik. izjema lovska družina Mokronog, kjer so se morali mlajši! i krepko spoprijeti š stare miselnostjo. Kot sta povedala Franc Hribar in Sandi Jevnikar — starešina in tajnik lovrke d nižine — se je trud izplačal.
Sandi Jevnikar je poyedal, da je prej prevladovala stara miselnost, po kateri je bil najboljši lovec tisti, kije največ odstrelil in odnesel. Seveda
njegova prva naloga skrb za divjad. Po zaslugi mnogih akcij, se je stalež divjadi povečal.
Zdaj je v lovski družini 23 lovcev, je povedal Franc Hribar. Vsi lovci so vložili v lovišče veliko prostovoljnih
m
Celovita ocena volitev v trebanjski občini je pozitivna, v posameznih primerih pa je prihajalo tudi do težav in nevšečnosti. Zato bo treba evidentiranju, kandidiranju in volitvam v prihodnosti posvečati vsaj toliko, če ne še več pozornosti kot doslej, so menili delegati občinske konference SZDL Trebnje, ki so sc v Trebnjem sestali pretekli teden v torek.
Kvalitetnim spremembam v delovanju delegacij je namenjeno med drugim tudi zmanjšanje števila delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela. Prav tako so v trebanjski občini zmanjšali število delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Pobude za take ukrepe so prišle iz samih temeljnih sredin* kar kaže, da je delegatski sistem zaživel v praksi tudi po tej strani. Vendar je mogoče reči, da skrb za volitve in evidentiranje le ni dovolj enakomerno porazdeljena. V evidentiranje sc še vse premalo vključujejo ostale družbenopolitične organizacije in društva, posledica pa so bili odkloni za opravljanje delegatskih funkcij, prešibko vključevanje temeljnih sredin v evidentiranje kandidatov za opravljanje funkcij na ravni občine. Potem paje bilo na temeljni kandidacijski konferenci slišati pripombe, da je bilo za vodilne funkcije v družbenopolitični skupnosti in skupščinah SIS evidentiranih premalo mladih ljudi.
Tudi .izvedba volitev je bila v glavnem dobra, le da je bilo na teh volitvah nekaj več neveljavnih glasovnic, tu in tam pa je prišlo do slabega razpoloženja med volilci, saj je v Mokronogu in Trebnjem prišlo preveč volilcev na eno volišče. Do omembe vredne nevšečnosti pa je prišlo na volišču Trebanjski vrh, kjer volilci niso glasovali za delegacije v KS, ampak samo za družbenopolitični ubor.
• Na seji občinske konference SZDL so sprejeli tudi predloge za občinska priznanja OF. Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda bodo v trebanjski občini prejeli posamezniki:	Danica Gerden,
učiteljica v Dobrniču, Drago Perpar iz Tre grad	Tone Povhe
iz Kremena -- obrat Mirna in Jože Zorenč iz KPD Dob. Pri-znaje bo dobila tudi Proizvodnja elektromateriaia tozd Elma s Čateža.	'•
Sandi Jevnikar
so imeli mlajši lovci, ki so že od vsega začetka vedeli, da bo treba več skrbi posvetiti gojenju in skrbi za ohranjanje divjadi, precej težav, da so o tem prepričali starejše tovariše. Danes v lovski družini skoraj ni člana, ki bi se ne zavedal, da je
Franc Hribar
delovnih ur. Tako so lani zgradili 400 kvadratnih metrov veliko oboro za fazane, na neplodnem zemljišču so v dogovoru s kmetijsko zadrugo zasadili 1000 smrekic, kamor vlagajo mlade fazane, postavili 10 visokih prež, več solnic za sme in obnavljali lovske steze. Kako zahtevno je delo z mladimi fazani, ki so tudi precej dragi - vsak mladič stane 150 dinarjev - pove tudi to, da morajo mlade fazane-čuvati 24 ur na dan. Hkrati so se lovci uspešno vključili v preganjanje stekline, tako da bodo prirejali pogone na to divjad in uničevali legla mladih lisic.
K uspešnemu delu pVispeva to, da sproti rešujejo vse odškodninske zahtevke kmetov, kjer so doslej imeli le dve pritožbi. Prav tako dobro sodelujejo s kmetijskimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Letos bodo na dan borca pripravili srečanje lovske družine Mokronog, v avgustu pa bodo na mokronoškem gradu pripravili lovsko noč. j. s.
IZ KRAJA V KRAJ
AH, KAKO SO SE SPOZNALI -V večini krajev po Dolenjski, kjer so kulturniki gostovali v okviru akcije ..Spoznajmo se”, so bile prireditve dobro obiskane. Zal pa so minuli teden Belokranjci nastopali v trebanjski občini pred skoraj praznimi dvoranami.
MLADINCI SO SE ODREZALI - Trebanjskim mladincem je treba priznati, da so delavni. Ne samo na delovnih akcijah in drugje, ampak tudi pri pridobivanju znanja iz revolucionarne preteklosti. Na regijskem tekmovanju Dolenjske so na kvizu „Tito - revolucija - mir” osvojili obe prvi mesti.
POTREBEN BO DOLG ODDIH
Tudi letos se je ob prvomajskih praznikih naključilo tako, da bo precej prostih dni, ki so si jih v
marsikateri delovni organizaciji tudi podaljšali. Prazniki bodo naporni, saj jih bo večina Trebanjcev, ki imajo tako imenovane „vikende”, izkoristila za prekopavanje vinogradov. Se sreča, da bodo po prvem počitniškem paketu trije delovni dnevi, po prvomajskih praznikih pa bo časa za oddih še več.
BO SE MANJŠA UDELEŽBA?
IG '4
- Odkar se v trebanjski občini ogrevajo za sestanke delegatskih skupščin po delovnem času, se poznavalci boje, da bo udeležba nam sestankih še slabša. Doslej je namreč marsikateri delegat prihajal na seje tudi zato, da se je izognil delovnim obveznostim v delovni organizaciji, sam pa je šel po svojih opravkih. Od kod sicer tako slaba udeležba na sejah?
TREBANJSKE NOVIC
29. aprila 198?
DOLENJSKI UST
V NF.DAVNI RADIJSKI OD' DAJI „Kar znaš, to veljaš”,- bila je v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki - so od domačinov nastopili harmonikar Edi Mačclc, ljudski pesnik Stanko Željko, tamburaši folklorne skupine Ivan Navratil, trio klarinetov, recitatorka Daija Željko ter popevkarica Jožica Hudo-rovac. ljudi je bilo toliko, da bi bilo treba razširiti dvorano,' ploskali pa so tako skromno, da je bilo komaj slišati udarjanje dlani ob dlani. Metličani so sploh zadržani, kadar je treba dati komu priznanje.
METLIČANI SE PRIPRAVLJAJO NA prihajajoče turistično sezono, če že ne s širšimi projekti, pa z manjšimi dejanji, ki jih tudi ne gre prezreti. Te dni.na primer čistijo svoje mesto, kije bilo ze dokaj nastlano, gostilničar Mež-
naršič in Marija Badovinac sta prc-tilniškc
belila gostilniške prostore, na Veselici je moč dobiti okusne jedi itd. Cč se bodo dogovorili še to, da bodo lokali poleti odprti vsaj uro čez dvaindvajseto, bodo koračili korak dlje od lani.
Z GOSTOVANJEM V TRE-BANJŠKI občini seje za Metličane končala medobčinska kulturna izmenjava Spoznajmo sc. Že površna i analiza pove, da so bile letošnje prireditve veliko bolje pripravljene ( m obiskane od lanskih. Ob gostova-i nju Trcbanjccv je bila dvorana »
Metliki polna gledalcev, nič slabše ni bilo, ko so bili v Metliki Sevničank
UDl”
Enako sc je godilo metliškim skupi nam, ko so bile gostje v imenovanih krajih. Denar, porabljen za medobčinsko kulturno izmenjavo, je torej, rodil sadove. Nergači pa od jeze n* prvo brezo!
NA PREDVEČER PRVKGM MAJA BO VESELO NA VESELICI; na gričku nad Metliko. Mladu# pripravljajo zanimiv kulturni _	'
gram, gorel bo kres, osnovnošolk i otroci bodo prišli iz mesta na Ve#”
lico z baklami, ne bo manjkal ple*j,
obljubljajo dobro postrežbo in
kaj. Kdor misli 30. aprila *ch*|j doma, naj si raje izbere za to vsa*
rlnnimn amvauiIa L,il/ d «. * .l-.ifl, *
dnevno opravilo kak drug J311’,«*] večer naj sc raje odpravi na Ve# lico. Večer mu bo gotovo ostal
dolgo v spominu.
tednik
Kljub temu da računajo, da bodo proizvodni stroški v Industriji gradbenega materiala Kanižarica, od letos temeljne organizacije črnomaljskega Goka, v letošnjem prvem trimesečju manjši kot v enakem ionskem obdobju, se izgube ne bodo iznebili.
„Zaradi gradnje nove betonarne januarja v tem obratu, v katerem izdelujemo betonske zidake in opažne betonske plošče, proizvodnja ni tekla. Tega pa ni moč nadoknaditi v ostalih dveh mesecih," pravi v. d. vodje tega tozda Vinko Lozar. Opažne betonske plošče predstavljajo četrtino vrednosti vse proizvodnje, prav toliko betonski zidaki, drugo polovico pa proizvodnja v kamnolomu za betonske agregate in peskokopu.
75-članski kolektiv izdela na mesec povprečno .60.000 betonskih zidakov (marca so jih naredili kar 80 tisoč), 3.000 kvadratnih metrov opažnih betonskih plošč, mesečna proizvodnja gramozov znaša 7.000 kubikov, peskov pa 2.800 kubikov. Najbolje gredo v prodajo betonski bloki, maltni pesek in gramozi.
,,Za prvo trimesečje smo količinsko plan sicer izpolnili, razen pri betonskih opažnih ploščah, pri proizvodnji katerih pa je precejšen izpad, pa tudi naročil v tem času ni bilo toliko, kot smo pričakovali," pravi Lozar.
PRIZNANJA OF
Na slovesnosti v počastitev dneva Osvobodilne fronte, Ljuajja in prihoda štafete mladosti sc- v Črnomlju podelili tudi letošnja občinska priznanja OF. Dobili so jih: Tatjana Vidovič iz Črnomlja, Stane Voglar iz Črnomlja, Marko Kobe iz Starega trga, Mirko Jelenič iz Črnomlja in Jože Žabkar, nekdanji črnomaljski župnik.
POIMENOVANJE ŠOLE PO EDVARDU KARDELJU
Jutri ob 11. uri bo v črnomaljskem centru srednjih šol svečanost ob ppiinc-novanju šole po Edvardu Kardelju. Ob tej priložnosti bodo odkrili doprsni kip revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja, pripravili kulturni program in razstavo o Kardeljevem življenju in delu ter dejavnosti prve partizanske gimnazije v Sloveniji. kije delovala v Črnomlju. Poslej se b CSŠ imenovala Srednja šola družboslovne iri kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja.
PROGRAM ZA PRAZNIK POBRATENE OBČINE
Zadnja leta je v navadi, da za akademijo ob prazniku črnomaljske občine poskrbi pobratena občina Duga Resa in obratno. V torek, 4. maja, bodo na akademiji v Dugi Resi nastopili črnomaljska folklorna skupina Zeleni Jurij, moški pevski zbor Belt in recitatorska skupina.
OČISTIMO
OBČINO!
Včeraj začeta očiščevalna akcija v metliški občini bo trajala še danes in jutri in poteka v vseh krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugih okoljih. Danes in jutri je tudi poskrbljeno za prevoz smeti na metliško smetišče. Organizatorji še posebej poudarjajo, daje vsak občan dolžan poskrbeti za čistočo v svojem okolju, kajti le tako bo res moč očistiti celo občino.
vprašanje reševali skupaj z Izobraževalnim centrom Beti. ki sedaj deluje v povsem neustreznih prostorih. „Čc bi gradili nove prostore za Izobraževalni center, bi lahko vso stvar razširili in bi še naša šola dobila tam 6 do 8 novih učilnic. Vsekakor je treba vso stvar dobro premisliti. V kratkem bomo sklicali svet staršev in ta organ naj pove, kako in kaj.”
V metliški šoli je zaposlenih 52 ljudi, od tega 35 učiteljev, šest pa še na podružnični šoli na Suhorju. ..Kadrovska struktura je zelo dobra," je pohvajil ravnatelj, „nc samo. da imajo naši učitelji zahtevano izo- ; brazbo, opravljene imajo tudi strokovne izpite, nekaj pa j ih je ob delu doseglo celo višjo izobrazbo. kot jo zahtevamo. Na f srednjih, višjih in visokih šolah pa imamo več kot 20 štipendistov.” .
A. B.
SLIKARSKA
KOLONIJA
Pred dnevi so pri metliški kulturni skupnosti razpravljali o organiziranosti druge slikarske kolonije, ki j naj bi bila avgusta. Osem slovenskih likovnih umetnikov naj bi teden dni slikalo belokranjske motive, po končanem delu pa naj bi pripravili razstavo v gradu. V ta namen je občinska kulturna skupnost že na-1 menila nekaj sredstev, odbor - vodi ga učiteljica likovnega pouka na osnovni šoli Mladenka Brancelj - pa bo zaprosil za denarno pomoč de- j lovne organizacije, ki so tudi lani rade prispevale sredstva za izvedbo slikarske kolonije.
SPOSOJENO TRNJE
Pod bremenom funkcije ni še nihče padel v bazo.
(Iz JEŽA)
Sokova temeljna organizacija IGM iz Kanižarice zmanjšuje proizvodne stroške — Zaradi gradnje nove betonarne v trimesečju še izguba — Najbolje gredo zidaki
Nova šola že prerasla obleko
2e sedaj je v metliški šoli za enoizmenski pouk premalo prostora, pritisk staršev le za dopoldanski pouk pa je vse večji — V gradnjo sami ali z IC Beti
DOMAČA MUZIKANTA — Kadar zaigrata Tone Plut iz Mladice in Lojze Željko iz Sel pri Semiču, iima prisluhne staro in mlado, saj se zvoki, ki jih Plut izvablja z igranjem na bršljanov list, in tisti, ki prihajajo iz Željkove harmonike, tako lspo skladajo. Možaka sta člana semiške folklorne skupine Semiška ohcet in seveda zadnja razstava vin ni minila brez njune muzike.
Ob polletju že brez izgube?
PLES DIREKTORJEV Sobotna plesna revija v črnomaljski športni dvorani je lepo uspela in pokazala, da je zanimanje za športni ples v Črnomlju precejšnje, saj sije nastop najboljših jugoslovanskih plesnih parov ogledalo okoli 1.000 ljudi. Se posebej pa so se zabavali ob zadnji točki, ko so ob popularnih „Račkah“ zaplesali tudi gledalci, med njimi tudi kakšen direktor. Tudi ti so se tokrat ■ trudili, da so plesali tako, kot je nekdo drug igral.
• DOBROTE LE NA OGLED -Zadnji dan razstave belokranjskih vin v Semiču so v hotelu odprli še razstavo belokranjskih jedi, na kateri so se starejši spomnili na vodno lepa mlada leta. mladi pa so videli, kako pestra in tudi dobra je bila prehrana njihovih prednikov. Komur se je ob gledanju zbudil tek, si ga je lahko zunaj pri stojnici potešil z ,,belokranjskimi specialitetami' . ražnjiči, čevapčiči, pleska-
ZGOVOREN SPREVOD - Nedeljski sprevod v okviru prireditev ob razstavi belokranjskih vin v Semiču, ki je prikazal razvoj vinogradništva v Beli krajini, je nehote pokazal še nekaj drugega: da s starimi običaji in starim načinom življenja in dela odhajajo tudi stare „delovne moči”. V sprevodu je bilo ie šest parov konj in kaj dosti več jim menda v celi največji črnomaljski krajevni skupnosti ni več; traktorjev pa ie bilo 13, imajo pa jih kmetje še veliko več.
PONEDELJKOVA GNEČA - Ze po dopoldanski gneči v trgovinah se je v ponedeljek videlo, da sije precej ljudi uredilo tako, da so si prvomajske praznike podaljšali kar v prave počitnice. V tej gneči so se dobro skrili tudi vsi tisti, ki bi sicer ob tem času morali biti v službi pa si niso mogli kaj, da ne bi sodelovali v tem predprazničnem praznovanju trgovinskih polic. Trgovci so vsekakor delali.
O LANSKEM IN LETOŠNJEM POSLOVANJU
Osrednja pozornost na današnji sgji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju bo namenjena gospodarjenju v črnomaljski občini. Beseda bo tekla o rezultatih poslovanja v lanskem letu ter o gospodarjenju v letošnjih prvih treh mesecih. Na dnevnem redu je še obravnava problematike raziskovalne dejavnosti v občini.
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV •
Crnomlajska temeljna organizacija Integrala bo do srede maja opravljala tehnične preglede za traktorje in traktorske priklopnike. V črnomaljski občini bodo pregledi: v sredo, 5. maja, od 6. do 16. ure v Črnomlju; v četrtek; 6. maja, od 7. do 16. ure v Dragatušu; v petek, 7. maja, od 9. do 18. ure v Vinici; v soboto, 8. maja, od 7. do 16. ure v Semiču; v sredo. 12. inaja, od 6. do 16. ure v Črnomlju, in v soboto, 15. maja, od 7. do 16. ure v Aulešičih. Pregledi bodo na običajnih mestih, lastniki pa bodo lahko obenem tudi sklenili zavarovanje.
ČRNOMALJSKI DROBIR
Medtem ko betonske zidake v glavnem kupujejo zasebni graditelji iz Bele krajine in sosednjih hrvaških krajev, največ gramoza prodajo belokranjskim gradbenim podjetjem in tistim, ki delajo v Beli krajini; za opažne betonske plošče pa se največ zanimajo hrvaška gradbena podjetja.
Vinko Lozar; ,,Ker je lani IGM imela veliko izgubo, so tudi osebni dohodki nizki; za marec je bil povprečni osebni dohodek 8.570 dinatjev.”
Oskrba s cementom je letos dobra. Porabijo ga kakih 3.000 ton na leto, v glavnem pa ga dobivajo iz Anhovega in Koro-mačnega v Istri. „Če bo šlo vse po sreči, računamo, da bomo prvo polletje zaključili brez izgube," je dejal Lozar.
A. B.
dne. Precej staršev dela samo v dopoldanski izmeni in če jč njihov otrok v šoli popoldne, se vidijo samo zvečer." je. povedal ravnatelj šole Ivan Žele. Da bi lahko ustregli željam staršev, bi morali iti v gradnjo, saj bi za to potrebovali osem novih učilnic in več drugih prostorov. „Ne samo, da smo tako rekoč vse pomožne prostore v šoli porabili za organizacijo pouka, tako nimamo hišniške delavnice, skladišč, težave imamo tudi z zunanjim telovadnim igriščem. Tisto na Pungartu je za 26 oddelkov že samo po sebi veliko premajhno pa še vedno bolj postaja parkirišče in ga ni moč vzdrževati na ustrezni ravni," pravi ravnatelj.
Za rešitev teh vprašanj imajo na šoli sedaj dve varianti: ali gradnjo pri sedanji šoli, kjer pa je malo prostora, ali pa bi to
GOBELINI NA OGLED — Na razstavi v semiški šoli so gobeline razstavljali njihovi ,.tvorci" iz Bele krajine pa tudi iz drugih krajev. Razstavo sije ogledalo veliko ljudi, kar potrjuje, da ima to ročno delo veliko privržencev.
V tem šolskem letu obiskuje osnovno šolo v Metliki 714 Učencev, ki so razvrščeni v 26 oddelkov. Podatki povedo, da bo v šolskem letu 1985/86 v to šolo hodilo 820 učencev v 30 oddelkih. Šola je bila zgrajena pred 16 leti, torej je še skoraj nova, vendar je bila že takrat predvidena za eno in polizmenski pouk. Sedaj ima pet oddelkov od 1. do 4. razreda oz. 136 učencev pouk popoldne, v šolskem letu 1985/86 pa bi pri sedanji organizaciji pouka imelo popoldanski pouk 8 do 9 oddelkov oz. več kot 250 učencev od 1. do 5. razreda.
..Popoldanski pouk nam na šoli ne povzroča težav, pač pa je iz leta v leto močnejši pritisk staršev, da bi bil pouk le dopol-
Za dinarje ie tretjino repromateriala
Za letos predvidevajo večji izvoz in manjši uvoz, kljub temu pa bo deviz premalo
V gospodarstvu metliške občine še vedno močno prevladuje tekstilna industrija, ta pa je v veliki meri vezana na uvoz reprodukcijskega materiala. Približno tretjino vsega potrebnega repromateriala morajo metliški tekstilci neposredno uvoziti (volno, bombaž, sintetiko, barve itd.), za drugo tretjino morajo dati devizno udeležbo^domačim dobaviteljem, torej lahko za dinarje kupijo le eno tretjino potrebnega materiala.
Največji izvoznik in uvoznik je seveda Beti, katere delež pri izvozu občine znaša 67 odstotkov, pri uvozu pa celo 85 odstotkov.
V lanskem letu je znašalo pokritje uvoza z izvozom v organizacijah združenega dela na področju metliške občine malo manj kot 67 odstotkov, za letos pa načrtujejo kar 134-odstotno pokrivanje. Po predvidevanjih naj bi izvoz povečali za 75 odst., hkrati pa za 13 odst. zmanjšali uvoz. Še boljša pa je ta slika, če pogledamo podatke o načrtovanem izvozu in uvozu, le za temeljne organizacije s področja občine. Beti namreč preko tozdov Kodranka in Metraža uvaža za vse tozde, tudi zunanje; Kodranka in Metraža uvažata potrebni material, tkanine pa potem uporabljajo vsi konfekcijski tozdi.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da v občini predvidevajo za letos znatno večji'izvoz in manjši uvoz. Dosedanjim izvoznikom se je pridružilo še metliško TGP, ki namerava letos izvoziti za okoli 33,7 milijona dinarjev svojih uslug. K manjšemu uvozu pa bo precej pripomogla nova proizvodnja ljubljanskega Julona, s katerim Beti na podlagi dolgoročnega sodelovanja združuje delo in sredstva.
Čeprav podatki za prvo trimesečje kažejo, da izvoz poteka po planu, stanje na tem področju ni prav rožnato, kajti izvoznikom ostane le 65 odstotkov deviznih sredstev, kar bi za letos zneslo 194,7 milijona deviznih dinarjev, za lastni uvoz pa metliško gospodarstvo potrebuje 264,7 milijona dinarjev, torej je ..prekratko” za 70 milijonov deviznih dinarjev, kar bo treba dobiti z dodatnim združevanjem deviznih sredstev.
A. B.
DEKLETA IN PUŠKA - Dekleta na fotografiji, učenke izobraževalnega centra Beti, so se pri pouku obrambe in zaščite seznanile s puško, tako da jo bodo znale, če bo potrebno, tudi uporabiti.
SPREHOD PO METLIKI
NOVA VINSKA POSODA - Metliška Vinska kletje bogatejša za 420.000 litrov vinske posode iz netjavečega plemenitega jekla, kar je veljalo 5,6 milijona dinaijev. Sedaj znaša kapaciteta Vinske kleti 3,2 milijona litrov. Nove cisterne bodo jeseni služile kot vrelna posoda, kasneje pa bo v njih vino, predvsem belo in rose.
Predsednik le malo hvalil
Kočevski gasilci, posebno predsednik, kritično o svojem delu in odnosu družbe do njih in njihovih potreb
Kočevsko gasilstvo je kot deseti brat: vsi ga odrivajo.
Medtem ko imajo druga gasilska društva, s katerimi kočevsko tesno sodeluje (Žabnica, Sora,
Škofja Loka), sodobne gasilske domove, se kočevsko stiska v neprimernih, starih in slabih prostorih, ki onemogočajo učinkovito delo.
Kočevski gasilci so predlagali pristojnim, da bi jim pomagali pri nadzidavi gasilskih garaž. V nadzidanem delu bi uredili stanovanje za gospodarja doma, dve pisarni oz. društveni sobi, prostor za civilno zaščito in prostor, v katerem bodo aparature za UKV zvezo. Bolj ali
VZTRAJNO ,,SRECNO NOVO LETO”
V trgovini v Livoldu pri Kočevju še vedno visi napis, to želi kupcem „Srečno novo leto 1982“ pa čeprav bo čez nekaj dni 'že prvi maj. Če napis ni v skladu z datu-fnom, je pa vsaj z vremenom, saj je v zadnji tretjini aprila večkrat močno snežilo pa tudi temperature so bile kar pogosto pod ničlo.
manj jasnih obljub za pomoč je bilo dovolj, narejenega pa nič. Pomoč pričakujejo predvsem od občinskega izvršnega sveta, krajevne skupnosti Kočevje, oddelka za ljudsko obrambo in od SIS za varstvo pred požari. Čas bi namreč bil, da bi po več kot dveletnih pripravah na to gradnjo le naredili korak naprej, sicer bo zanimanje za gasilstvo med člani in mladimi še bolj upadlo, kot je že.
Na nedavnem občnem zboru so gasilci nadalje samokritično ugotovili, da jim po smrti Borisa Leskovška ni uspelo dobiti sposobnega operativca, ki bi uspešno nadaljeval njegovo delo. Premajhno je tudi zanimanje podčastnikov za svoje nadaljnje izobraževanje in napredovanje. Tudi na tem občnem zboru pa so spet lahko le ugotovili, da še vedno nimajo primernih lestev za reševanje ljudi iz višjih nadstropij stolpnic.
S svojimi težavami bodo seznanili tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, saj so tudi ta odgovorna za požarno varnost. Pri hvali so bili bolj skromni, čeprav jo gotovo tudi zaslužijo za uspešno gašenje 12 požarov v letu 1981, za zgledno sodelovanje z nekaterimi gasilskimi društvi iz drugih občin, za prikaz novosti na področju gašenja požarov itd.
J. P.
Krivično nagrajevanje
Večjo nagrado naj dobi tisti, ki odda več mleka
Odločitev Ljubljanskih mlekarn, tozd Odkup mleka o na-gngcvanju kooperantov, se nam ne zdi poštena. Krivično je predvsem določilo, da dobijo nagrado tisti kooperanti, ki so letos januarja in februaija oddali več mleka kot lani v istem času.
Tisti, ki so oddajali vse leto več mleka kot nagrajenci, so ostali brez nagrade. Razumljivo je, da to na nas, prizadete vaše kooperante, ne deluje spodbudno, kvečjemu nasprotno. Rezultat tega namreč je, da so prizadeti tisti, ki so oddali več mleka. Ljubljanske mlekarne pa imajo več koristi od tistih kooperantov, ki oddajo v seštevku več mleka.
Predlagamo, naj bo v bodoče merilo za nagrado seštevek oddanega mleka v januarju in februarju, ne pa razlika od lanskega leta. Prav tako predlagamo, da bi uvedli ponovno nekdanjo premijo po litru oddanega mleka.
Ugotavljamo, da so pravilnik . sestavili ljudje, ki ne poznajo dovolj položaja na terenu. Hkrati se čudimo Kmetijski kooperaciji Kočevje, da se o tej zadevi že oni niso pogovorili z Ljubljanskimi mlekarnami, saj so z novim pravilnikom dobro seznanjeni, prav tako tudi z našim nezadovoljstvom.
KOOPERANTI IZ MOZLJA PRI KOČEVJU
Popraviti jezove
To bo vplivalo tudi iv ohranitev rib v Kolpi
Kaže, da bodo kljub zapletom zaradi republiške meje končno le začeli popravljati jezove v zgornjem delu reke Kolpe. Vsi namreč bolj ali manj puščajo. Tako ob visokih vodah Kolpa hitro odteka in poplavlja v spodnjem toku in s tem odnaša s seboj tudi ribe.
Poleti, ko je voda nizka, pa ribe zaradi pretople vode poginjajo. Največ škode je na lipanih.
Zdaj so se ribiške organizacije in območne vodne skupnosti z obeh strani Kolpe po večletnih zapletlja-jih končno le dogovorile, da bodo začele popravljati jezove. Vendar bo preteklo še precej Kolpe, preden bo prvi jez popravljen.
Letos bodo namreč izdelali le načrte za popravilo dveh jezov: za jez Slavski lazPlanina bo izdelala načrt Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in ga popravila predvidoma v letu 1983, za jez v Gustem lazu pa Vodina zajednica Rijeka, ki pa ga bo popravila šele v letih 1984/85.
Kasneje bodo prišli na vrsto ostali jezovi. Kot pa so pokazali sedanji razgovori, verjetno ne bodo popravljali jezov pod Slavskim lazom.
Hrvaška stran navaja kot vzrok za to, gradnjo elektrarne in zajezitev Kolpe pri Vrbovškem, vpliv te zajezitve pa bo čutiti na vodostaju Kolpe vse do Slavskega laza. Vprašanje je, kdaj bo prišla na vrsto zajezitev pri Vrbovškem, če nimajo denarja niti za popravilo starih jezov.
J . PRIMC
Akcija NNNP bo zajela vse občane
^°gram je že poslan vsem nosilcem nalog in sodelujočim v akciji — Zajema 50 obširnih ukrepov oz. dejavnosti, največ s področja prometne in požarne varnosti
V občini Kočevje so pred kratkim sprejeli bogat ..Program |*tivnosti družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov v akciji pNNP 82”. V njem je poudarek predvsem na prometni in požarni črnosti , nadaljnjem razvoju narodne in-civilne zaščite ter samo-^čitnem delovanju delovnih ljudi in občanov v vseh sredinah.
Samo aktivnosti na področju	brgane in društva, ki delujejo na
Pametne varnosti obsegajo na	področju prometa, prometne
l*hrier kar 19 točk oz. nalog,	varnosti oz. vsakega, ki sc vklju-
ključuje vse organizacije,	čuje v promet. Vseh dejavnosti
DROBNE IZ KOČEVJA
L sNEG MORIL PTICE - Sneg, ki ^zapadel pred dvema tednoma,jc jJjZrofil v naših krajih' veliko Ejpte. V prometu, kmetijstvu in še * Ham je dokazal, da se narava ne bi» na krilatico »Nič nas ne more jj^cnetiti." Ptice selivke so sc za-* vračati z juga, a zadnji sneg je ^Pravil med njimi veliko škode.
Mašuje
h'-.;
(VI »Vvi A*
\_/ /medved - odgovarja
PjV čem sklepaš, da bo sKi.* s plinom v bodoče še k°t je že?
$2 “o tem, da v načrtu NNNP °iw besedica «>plin“ nikjer n,0	čeprav	včasih	bere-
poriH da je eksplozija plina blok 3	*	kakšno hišo ali
RAZBITE SIPE — Razbita šipa izložbe bivše pisarne pekarne čaka na žrtev, ki se bo prva porezala na preostalih črepinjah in tako opozorila, da bo traba izložbo popraviti. 2!akaj čakamo na žrtev v tem najbolj prometnem in ozkem delu Ljubljanske ceste?
STRIC, DAJ DINAR! - Prosjačenje sc jc po Kočevju grdo razpaslo in bo treba neka ukreniti. Prosjačijo na vse načine in vsevprek. Srečujejo te otroci z molečo roko:
,,Stric, imaš kaj drobiža? Stric, daj mi za kruh,“ itd. Neverjetno, koliko ima človek stricev, belega kruha pa leži po zelenicah vedno več. Najbolj pa so tečni v gostinskih obratih oni, ki že pijani prosjačijo, naj jim naročiš še kaj pijače. Čeprav so večinoma zmožni za delo, jim za službo ni mar, kajti tam jc treba delati.
MLADI BODO RAZSTAVLJALI
— Dijaki kočevske gimnazije, ki so mladinci Filatelističnega društva Kočevje, bodo v počastitev praznika krajevne skupnosti Kočevje-mesto' priredili razstavo svojih zbirk. Priključili se jim bodo učenci Centra poklicnih šol, ki so tudi mladinci v FD Kočevje.
NOVICE
zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti, omenimo pa naj vsaj eno, ki pravi: ..Izdelana bo skica najbolj varne poti v šolo in iz šole, v vzgojnovarst-vene ustanove in iz njih, s pregledom najbolj varnih prehodov preko cest in ulic. Skica bo na primeren način posredovana otrokom, učencem in njihovim staršem.”
Program akcije NNNP 82 so ze dobili ali pa jih bodo v teh dneh vsi, ki bodo v njem sodelovali. Za izpolnjevanje nalog so odgovorni vsi sodelujoči v akciji, ne le nosilci.
J. P
BLIŽNJIC NI VF.C - V parku pred blagovnico Name v Kočevju je dovolj urejenih poti, Kočevcem pa se očitno zelo mudi po nakupih, saj so si do trgovine kar prek zelenic utrli več bližnjic. Teh od srede prejšnjega tedna naprej ni več, več Rom-kinj je prekopalo in zrahljalo poteptano zemljo ter nanovo posejalo travo. Ce se Kočevcem res nč bo preveč mudilo, bo seme morebiti celo vzklilo. (Foto: D. R.)
Alkohol največ daje v proračun
Največ prihodka od davka na alkohol, davka na promet proizvodov in davka od obrti Prihodki in odhodki občinskega proračuna letos za 15 odstotkov večji
Proračun občinske skupščine Ribnica bo imel letos 42,820.000din dohodkov, od tega največ, in sicer 9,483.000din ali slabo četrtino od davka na alkoholne pijače.
Na drugem mestu jc pri dohodkih davek od prometa proizvodov, ki znese le nekaj manj, in sicer 9,3 milijona dinaijcv. V obliki davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti predvidevajo za letos 7,220.000 din proračunskih dohodkov, od davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja pa 5,190,000 din.
To so tudi glavni viri dohodka občinskega proračuna, omembe vredna pa sta še dva: davek iz osebnega dohodka samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se ga bo nabralo predvidoma za 2,4 milijona, in davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki ga bo za 1,2 milijona dinarjev.
Veliko zanimanja vzbuja vsako leto davek iz skupnega dohodka občanov, ki pa sc ga nabere tako malo, da verjetno več veljajo že obrazci za njegovo prijavo, izračun in obračun (da ne računamo ostalega dela), kot pa končno dobe davka. Tako so ga lani dobili le 6.109 din, letos pa naj bi ga 20.000 din. To je skupaj z davkom na dohodek od iger na srečo najnižja postavka dohodkov občinskega proračuna. Kaže, da Ribničani v srečo
Bazen ogrevati iz Inlesa?
Sedanji način ogrevanja vode je predrag
Na nedavni nesklepčni skupščini uprave telesnokultumih objektov občine Ribnica so sc delegati kar brez glasovanja dogovorili o nadaljnjih nalogah. Novo sejo skupščine bodo»skli-cali do 20. maja. Zanjo je treba pripraviti novo in boljšo finančno poročilo. Uresničiti jc treba sklep, da prevzame ta uprava v uporavljanje tudi objekte v Sodražici in Loškem potoku, kar pomeni, da bo šel iz skupne vreče določen odstotek denaija za vzdrževanje objektov v teh krajih oz. KS.
Seveda je bilo največ besed o ribniškem plavalnem bazenu, ki je določen, a zaprt, ker za njegovo delovanje ni denaija. Po sedanjem predlogu naj bi imenovali 5-člansko komisijo, ki naj ugotovi (in pripraviti 'ustrezne sporazume), če je združeno delo pripravljeno bazen uporabljati in usluge tudi plačevati. Zanimiv je predlog, naj komisija ugotovi, če sc da voda v bazenu ogrevati po toplovodu iz Iniesove kotlarne. Sedanji način ogrevanja vode je Tiamreč predrag.
J. P.
v   _________________________
Letos 12 srebrnih
Kdo vse so letošnji dobitniki priznanj OF?
čiču”, Franji Pirc, Francu Petriču (vsi iz Sodražice), Jožetu Nosanu, Pavletu Ilcu, Francu Andoljšku (vsi trije iz Ribnice), Francu Prijatelju iz Velikih Poljan, Gasilskemu društvu Sodražica in Jožetu Mohaiju, direktorju Mercatorja — tozd Jelka Ribnica. Med dobitniki srebrnih prizna nj je več borcev jubilantov, ki so
letos dopolnili 60, 70, 80 ai» 90 let^ življenja. Krajevna konferenca* SZDL Ribnica pa je tudi na tej proslavi podelita 6 bronastih priznanj 01	h
dosti ne verjamemo. Zato pa dosti bolj zaupajo sodišču, kot da še niso spoznali, da edino zanesljivo dobe vedno le advokati in seveda tudi občinski proračun, ki bo zbral iz naslova sodnih taks letos 782.000 din dohodka.
Če pogledamo še izdatke, ugotovimo, da jih je večina (28,894.120 din) namenjenih za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, znotraj tega pa za upravne organe (16,508.000 din), za dejavnost izvršnega sveta in skupščine (5,606.000 din) in seveda za pravosodne organe, pa še za postajo milice, geodetsko upravo itd.
Med nekoliko večjimi postavkami izdatkov so le še socialno skrbstvo 3,9 milijonov dinaijcv (priznavalnine občanom in pomoč družinam kadrovcev), dejavnost DPO znaša 3,3 milijone, ljudska obramba 2,8 milijona, komunalna dejavnost 1,1 milijona in intervencije v gospodarstvu 1,164.000 din.
Sredstva intervencij v gospodarstvu bodo porabljena takef. za kmetijstvo 483.000 din, za občinske blagovne rezerve in kompenzacije za meso 520.000 din (lani kar 2,311.396 din) in za veterinarsko--higiensko službo 161.000 din.
J. PRIMC
Kaj	iuniverzo?
Tehtajo, če naj sploh še obstoja
Na svečanosti ob dnevu OF in 1. maju, ki jcjjila v Ribnici 23. aprila, jc govoril predsednik občinske konference SZDL Alojz Marolt, v kulturnem programu pa so nastopili oktet ,,Donit", delavska godba, učenci Glasbene šole, učenci osnpvne šole Ribnica, mladina in vojaški ansambel SMB.
Na svečanosti, ki jc bila osrednja za vso občino, so podelili letošnja srebrna priznanja OF. ki jih jc prisodila občinska konferenca SZDL naslednjim: Edu Tanku iz Ribnice, Antonu Šobarju st. (poveljniku občinske gasilske zveze), Andreju Puharju (direktorju Glasbene šole Ribnica), Francu Pečku z Gore, Nadi Ložar iz Ribnice; Slavku Kova-
• V občini Ribnica imajo letbs tudi dobitnika zlate značke OF, ki jo podeljuje Republiška konferenca SZDL. Njen dobitnik je Vinko Ker-snič, borec ter znani družbeni in politični delavec.
PLOŠČA PADLIM
Krajevna organizacija ZZB Ribnica jc imenovala iniciativni odbor za postavitev spominske plošče padlim borcem in gasilskem domu v Dolenjih lazih. Posvečena bo padlim iz vasi Breg, Zapuže in Dolenja vas. Odkrili jo bodo že za dan borca, 4. julij.
Na problemski konferenci o delavski univerzi Ribnica, ki jo jc sklicala SZDL, je bila bolj slaba udeležba predstavnikov združenega dela, se pravi tistih, za potrebe katerih naj bi ta ustanova v glavnem delala.
Osnovna ugotovitev je bila, da je sedanje stanje delavske univerze -tako jč v glavnem že od leta 1976 -nevzdržno. Stalno jim namreč primanjkuje vodstvenega kadra, finansiranje ni čvrsto urejeno, programov za svoje delo nimajo (in se poslužujejo programov delavske univerze »Boris Kidrič" iz Ljubljane), celo samoupravnih aktov nimajo itd. Politično stališče je bilo, da je obstoj ribniške DU zaželen. Ce ni možnosti, da bi obstajala samostojno, naj deluje v okviru kakšne druge DU. Tudi občinska skupščina in njen izvršni svet sta kot ustanovitelja dolžna oceniti položaj ribniške DU in sprejeti dokončni sklep o obstoju ali ukinitvi oz. združitvi DU. Seveda je pri urejanju teh zadev dolžan sodelovati predvsem kolektiv DU Ribnica, pa tudi občinski svet Zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL.
J. P.
Za gasilce živahno leto
Proslave v spomin na Ignacija Merharja, tekmovanje pa v spomin na Matevža Haceta
Na nedavni konferenci občinske gasilske zveze Ribnica so delegati ugotovili, da so lani uspešno delali. Ocenili so tudi požarnovarnostno preventivo in sprejeli delovni program za letos.
Za delovni program je značilno, da bodo v razna tekmovanja, proslave in druge dejavnosti zajeta vsa gasilska društva v občini. Najprej bo 7. in 8. maja v gasilskem domu v Ribnici se-. minar za mentorje in mentorice iz vseh občinskih gasilskih zvez v Sloveniji.
30. maja bo industrijsko gasilsko društvo Inles slavilo 30-letnico obstoja, gasilsko društvo Bukovica pa 13. junija 50-lctnico obstoja in dela. Eno najstarejših društev v Sloveniji, gasilsko društvo Dolenja vas pri Ribnici, bo slavilo 21. avgusta 110-letnico obstoja.
Sredi junija bodo gasilci sodelovali na skupni vaji enot civilne
zaščite, ki bo izvedena v počastitev dneva civilne zaščite. Konec avgusta bodo izvedli skupno tekmovanje gasilskih enot in enot civilne zaščite, ki bo posvečeno spominu pisatelja in političnega komisarja 14. divizije Matevža Haceta.
Občinska gasilska zveza Ribnica in gasilska zveza Slovenije pa sc dogovarjata, da#bi pripravili skupno veliko proslavo v počastitev spomina na Ignacija Merharja, znanega gasilskega delavca iz Dolčnje vasi, ki je prvi poveljeval gasilcem v slovenščini.
Ta proslava, ki bi bila ob obletnici dneva gasilcev, .bo predvidoma 25. in 26. septembra. To bi bila osrednja proslava vseh gasilskih jubilejev; posvečena bi bila tudi letošnji 900-lctnici Ribnice.
M. GLAVONJIC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SE DANES IN JUTRI KRVODAJALSKA AKCIJA - yčcraj seje v Ribnici začeia krvodajalska akcija, ki bo trajala še danes in jutri. Kdor želi darovati Jeri, sc še vedno lahko priglasi, in sicer kar na kraju odvzema, sc pravi v osnovni šoli. Po načrtu naj bi v teh treh dneh darovalo kri 750 občanov, medtem ko jih je lani 744.
PRIPOMBE NA ZAKON -.V ribniški občini potekajo te dni zaključne razprave o osnutku novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, pri čemer dajejo poseben poudarek na kmečko zavarovanje. Prav kmetje kooperanti so dali nanj več pripomb. Te pripombe zbira kmetijska zadruga v sodelovanju s temeljno organizacijo kooperantov gozdarstva in jih bo nato posredovala delegatom ustreznih
na teden po dve uri. Cena zanj je 2.500 din.
LETOS OGRAJA OB CF.STI -Nova asfaltirana cesta jc naj večja pridobitev za Velike Poljane. Cesta bo letos predvidoma dobila še varovalno ograjo, medtem ko so že lani uredili ob mej bankine in položili koritnice. Za letos načrtuje KS Velike Poljane še asfaltiranje ceste v Ortneku, gradnjo štirih avtobusnih
fostajališč in obnovo ceste proti inkovemu.
občan
vprašuj
zborov republiške skupščine. O pripombah in predlogih ribniških kmetijccv bomo še poročali.
PASJA SOLA - Tudi letos organizira Kinološko društvo Ribnica tečaj za šolanje psov na društvenem vežbališču na Ugarju. Tečaj bo trajal predvidoma 3 mesece, in sicer 2-krat
odgovarja
- Zakaj pa ti spet pijan ležiš v grabnu?
- Ker tako najbolje podpiram občinski proračun.
t % \ m y f ^
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
Četrtek, 29. aprila — Katarina Petek, 30. aprila - Robert -Sobota, 1. maja — Praznik dela Nedelja, 2. maja — Boris Ponedeljek, 3. maja - Filip Torek, 4. maja - Florjan Sreda, 5. maja - Angel Četrtek, 6. maja - Judita
LUNINE MENE
30. aprila ob 13.07 prvi krajec
Al
BRESTANICA:	1. in 2. 5.
ameriški barvni film Detektiv Tom.
BREŽICE: 30. 4. in 1. 5. ameriški barvni film Navadni ljudje. 1. in 3. 5. ameriški barvni film Smrt na meji. 4. in 5. 5. angleški barvni film Dama, ki izgine.
KOSTANJEVICA: 1. 5. jugoslovanski film Tovarišija. 2. 5. jugoslovanski film Vesna. 5. 5. italijanski film Takšna, kakršna si.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 29. in 30. 4. ameriški barvni film Ilegalni ljubimci. 1. 5. ni kino-prcdstav. 2. in 3. 5. ameriški barvni film Vsi smo bili hipiji. 4. 5. ni kinopredstav. 5. in 6. 5. ameriški barvni film Sad nedolžnosti.
KRŠKO: 1. in 2. 5. italijanski film Gneča v Afriki. 5. 5. francoski film Le pogum, bežimo! 6/5. ameriški film Betsy.
SEVNICA: 30. 4. ameriški film Driver.
SLUŽBO DOBI
KOVINARJA zaposlimo v Sevnici za delo v delavnici in pomoč pri vodenju. Pogoj: kovinar z nekajletno prakso. Konec leta 1983 je možno prevzeti tudi delavnico v last. Izdelki so vključeni v zeleni plan, zato je delo zagotovljeno. Ponudbe na telefon (061) 261- 209 (med 19. in 21. uro).
Motorna vozila
MOPED APN 4 S, zelo malo rabljen, ugodno prodam. Kruljac, Vrhovče-va 10, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do februarja 1983, prodam. Marjan Saje, Male Poljane 14, 68220 Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 101, prva registracija 7. junija 1976, prodam za 5 M. Jože Bobnar, Jablan 19, Mirna peč.
ZASTAVO 101, nevozno, prodam. Tone Povše, Zagrad 11, Škocjan.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Jože Gazvoda, Konec 17, Novo mesto.
PONY J:KSPRES (Puch), dobro ohranjen, prodam. Krivec, Cankarjeva 14, Novo mesto.
FIAT 850 šport prodam. Jože Fabijan, Podturn 9, 68350 Dol. Toplice.
MOPED TOMOS V 14 prodam. Informacije po telefonu 69-103 (dopoldne) ali naslov Martin Duha-nič, Gazice 18, 68263 Cerklje ob Krki.
VW 1200, letnik 1960, dobro ohranjen, poceni prodam. Informacije vsak dan (razen torka) od 14.30 do 16. ure na telefon 85-314.
KOMBI 850 m3, prevoženih 31000 km, registriran do marca 1983, ugodno prodam. Dane Mižigoj, Zupančičeva 4, Krško, tel. 71-637. Kličite zvečer!
PRODAM motor, menjalnik in ostale dele za ZASTAVO 101. Markovič, Dol. Toplice 170.
ŠKODO, odlično ohranjeno, prevoženih 60.000 km,’prodam. Stanko Zorko, Šentlcnart 38, Brežice.
PRODAM FIAT 126, letnik 1978,
registriran do marca 1983, in KADET 1000 c, letnik 1976, oba dobro ohranjena. Informacije na telefon 21-511.
FIAT 126 P, letnik oktober 1977, ugodno prodam. Puntar, Slovenska vas 10, Šentrupert.
JAVO, neregistrirano, potrebno manjšega popravila, staro dve leti in pol, prodam. Miloš Vrhovac, Zalog 25, 68000 Novo mesto.
PRODAM
VARILNI AGREGAT Uljanik (20 KW) in dvobatni kompresor ugodno prodam. Zdravko Tomše, Crnc 50, Brežice.
PRODAM več ton hlevskega gnoja. Brudar, Gotna vas 2, Novo mesto.
OSTREŠJE (leseno) za vikend prodam. Naslov v upravi lista (1782/82).
PRODAM obnovljenega zapravljivčka, par lahkih komatov in prikolico za živino. Franc Bizjak, Rakovnik 4, Šentjernej.
UGODNO PRODAM kavč, dva fotelja in avto FIAT 750, letnik 1973. Telefon 23-561.
KRAVO, dobro mlekarico, prodam. Vidmar, Jurka vas 20, Straža.
PRODAM garažna vrata in kombiniran štedilnik (plin, elektrika). Telefon 23-547.
PRODAM 10 m2 bukovih drv. Naslov v upravi lista (1783/82).
ŠOTOR za tri do štiri osebe prodam. Telefon 72-414.
SLEMENSKO LESENO klasično prešo na kamen, uporabno ali kot souvenir, prodam. Dane Mižigoj, Zupančičeva 4, Krško, tel. 71-637. Kličite zvečer!
TOVORNO PRIKOLICO, novo, prodam. Tel. 24-682 (dopoldne).
KOBILO, staro 4 leta, prodam. Informacije na telefon (068) 24-526 v četrtek, petek in soboto od 11. do 12. ure.
PRODAM ZOOM objektiv tamron 80-210 mm za minolto. Cena 13.000 din. Informacije in ogled vsak dopoldan v uredništvu Dolenjskega lista.
GLISER RAŠA G-470 z motorjem Tomos 18 E, ccrado in prikčlico prodam. Dane Mižigoj, Zupančičeva 4, Krško, telefon 71-637. Kličite zvečer!
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni orgen upravljanja. Predsednik. Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških (tolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009 8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podili mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni *r9 ž, p. p. 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprava Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22—365 — Naslov ekonomske propagande 'n malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične pnprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
BO UGODNI ceni prodam novo omaro, električni štedilnik, visečo omarico in delovni pult. Naslov v upravi Usta (1784/82).
HITACHI HI-FI kombinacijo gramofon kasetofon - radio z zvočniki 50/80 W prodam. Telefon 23-539.
PRODAM električno kitaro EKO in FUZZ PEDAL VOX. Telefon (068) 23-041.
OSTRt!ŠJE, rabljeno (9 x 10 m), z opeko ugodno prodam. Iyan Skala, Krvavčji vrh 3, Semič.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje prodam. Informacija na telefon 24-694.
PRODAM traktorsko prikolico, 3 okna s polkni (800 x 1200 mm) balkonska vrata. Jože Šiško, Gmajna 5, Raka.
SEDEŽNO GARNITURO, malo rabljeno, ugodno prodam. Kličite na telefon 44- 473.
UGODNO PRODAM malo rabljena tri trodelna okna in vhodna dvodelna vrata, delno zastekljena, malo rabljena. Zora Štrucelj, Tušev dol 2, Črnomelj.
|| Kmetijski stroji jj
PRODAM motorno kosilnico Gorenje Rapid v zelo dobrem stanju in dva priključka (frezo in nov plug). Telefon (068) 49 055.
TRAKTORSKI ZADNJI NAKLA-DAČ, nov, prodam. Vinko Duha-nič, Gazice 11, 68263 Cerklje ob Krki.
PRODAM traktorski plug Slavonac, dvobrazdni, škropilnico KŽK Kranj (330 1) z novo črpalko in štirivrstno sejalnico za koruzo. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmaiješke Toplice.
TRAKTOR 1MT 585, letnik 1973, prodam za 17 M ali zamenjam za manjši traktor ali osebni avto. Prodam tudi rotacijsko koso. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, 68310 Šentjernej.
TRAKTOR Ferguson (35 KM) ali TV (31 KM) kupim. Tel. (068) 72-841.
KOSILNICO Agria, primerno za hribovske predele (rezilo 120 cm), v dobrem stanju, prodam. Mirko Ovniček, Hrib pri Orehku 12, Stopiče.
STANOVANJA
SOBE oddam monterjem ali samcem. Telefon 21-148.
ZAKONSKI PAR z enim otrokom išče stanovanje s souporabo kopalnice v Novem mestu, lahko je tudi opremljeno. Vlado Paulič, Cerovac 116/a, 47240 Slunj.
Plačam dobro. Vse informacije dobite na upravi lista (1780/82).
PSICO, staro leto dni, sivorjave barve podarim ljubitelju živali. Telefon 44 750.
VIKEND v Bohinju (6 ležišč) zamenjam za 10 dni za vikend na morju. Telefon (061) 315 071.
KOMPLETNO HIŠO oddajam turistom od 1. junija do 30. septembra 19f)2. Hiša je na otoku Pašmanu, na samoti, v bližini morja, med olivami, s pogledom na otoke Kornate. Ima dve sobi, dnevni prostor, kuhinjo in WC. Pravi užitek za ribiče, nudiste in vse, ki imajo radi naravo in čisto morje. Ugodno za dve družini. Vse informacije na tel. (057) 34 502, Zadar.
VDOVEC, osamljen, z Ičpo hišo pri cesti, nealkoholik, star 70 let, z več hektari lepe zemlje, z gozdom in precej kapitala, bi žeTel spoznati kakšno kmečko žensko v starosti od .50 do 60 let, za skupno življenje. En otrok ni ovira. Ločenke izključene. Vse premoženje bo njeno. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: „V DVOJE BO LEPŠE".
[^OBVESTILA I
POČITNIŠKO HIŠICO v Šmarjeških Toplicah, dograjeno do 4. faze, možno tudi za stanovanje, prodam. Stanc Bazilij, Srednja vas 22, 64208 Šenčur. ENOSTANOVANJSKO HIŠO, 2 km iz Novega mesta, prodam ali zamenjam za manjšo, vrstno. Rab-zelj, Gotna vas 65, Novo mesto. STANOVANJSKO HIŠO, potrebno manjšega popravila, v Sevnici ugodno prodam. Telefon (068) 72 835.
PRODAM star vinograd z zidanico. Elektrika je na parceli. Asfalt v bližini in zaraščen gozd. Nahaja sc med Šmarješkimi Toplicami in Škocjanom. Pojasnila dobite na telefon (068) 22- 215 po 19. uri.
MANJŠE STANOVANJE/ z vrtom na obrobju Novega mesta pro-
0781./ 82)Sl°V V UpraV' 'iSta
PARCELO z gradbenim dovoljenjem na lepi sončni legi v Šentlov-rcncu pri Trebnjem prodam. Telefon (064) 61-179.
ZEMLJO (22866 m2) na samem, zelo lepem sončnem kraju prodam. Njiva je zazidljiva, travnik in gozd. Elektrika in voda je na parceli. Zelo primerno za vikend, vinograd ali sadni vrt. Dostop z vsakim vozilom. Cena 3000 din za m2. Prodam tudi po parcelah. Naslov v upravi lista (1777/82).
DVE! GOZDNI PARCELI in del posestva po parcelah v bližini Novega mesta prodam. Nekaj je primerno za zidavo. Naslov v upravi lista (1778/82).
VINOGRAD (8 a) v Liscu prodam. Barle, Preska 24, Dobrnič.
KUPIM
STAREJŠE STANOVANJE v Novem mestu ali okolici (do 50 M) kupim na kredit. Naslov v upravi lista (1779/82).
DESKE (2 ali 2,5 cm), borove ali smrekove, kupim. Janez Kodrič Dobrava 18, 68312 Podbočje.
razno
ŽENSKO, ki bi mi enkrat na teden čistila stanovanje in pomagala pri gospodinjskih delih, notrebuiem.
NA ZALOGI imam kulir plošče (40 x 40 em, več barv), okenske police (notranje in zunanje), robnike (debeline 5, 8 in 12 cm). JOŽE KIC, Škogan 6. Delavnica je na Dobravi.
LASTNIKE AVTOMOBILOV obveščam, da bom opravljala pranje ■ avtomobilov v popoldanskem času (od 15. do 17. ure). Priporoča se MARTINA ZAJC, Na žago 1, Novo mesto.
NA SERVISU LTH v Črnomlju popravljamo vse vrste hladilnih aparatov za gostinstvo, industrijo
in gospodinjstvo. Izvajamo tudi montažo hladilnih naprav drugih proizvajalcev z garancijo. Za LTH
aparate opravljamo usluge tudi v garantnem roku. Območje servisiranja: Moželj, Trebnje, Kostanjevica na Krki, Krško, Metlika, Ozalj. Za montažo hladilnih naprav tudi dlje. Priporoča se ANTON VRŠČAJ, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 51 -073.
VODOVODNE NAPRAVE napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Naročila in informacije na telefon 25-598.
MARIJA MATKO. Male Poljane 5, Škocjan, pozivam MARIJO KO-PAR iz Malih Poljan 9, Škocjan, da javno prekliče lažne besede, ki jih je govorila o meni. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala.
MARIJA ŠENICA, Gor. Straža 75, in ŠTEFKA MIŠKOVIČ, Jurka vas 35, Straža, opozarjava
ALOJZA ŠENICA iz Gor. Straže 49. naj preneha širiti žaljive in neresnične besede o nama, v nasprotnem primeru ga bova sodno preganjale.
FRANC ZORAN, Praproče 23, Straža, opozarjam vse, naj prenehajo širiti lažne govorice o meni. V nasprotnem primeru jih bom sodno preganjal.
MARTIN HROVAT, Konec 10, Stopiče, pozivam ANO in JOŽETA GAZVODA iz Konca 9. Stopiče, naj mi prenehata groziti in me napadati, v nasprotnem primeru ju bom sodno preganjal.
IGOR KOŠIR, Dol. Straža 19, opozarjam novega lastnika austi-na (NM 253 96), naj vrne registrske tablice.
MARIJA DRljNlK, Malenška vas 5, Mirna peč, prepovedujem Murgljevim iz Malenške vasi 4 kakršnokoli delanje škode, trgati žico (ker je ta uradno postavljena). Če tega preklica ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala.
mmssm
Dragima MILANI in F. VALTU JUREČIČ iz Hrastja pri Šentjerneju ob 25. obletnici skupnega življenja še mnogo srečnih let želijo sorodniki.
Cenjenim strankam in občanom želim lepe in vesele prvomajske praznike. EKSPRES ČEVLJARSTVO RUDOLF CIKANEK, Novo mesto.
30. aprila bo praznovala rojstni dan draga mama, stara mama, sestra in teta ANA FURAR. Za praznik ji čestitajo Sandi, Leon, Anica, Jože in ostalo sorodstvo. Čestitke veljajo tudi Želju Kumpu. Obema želijo qbilo sreče in zdravja.
Dragemu očetu MILANU, PRIBA-NIČU iz Občic pri Dol. Toplicah, želimo za njegov 50. rojstni dan mnogo sreče, predvsem pa zdravja žena Marija in otroci: Lenka, Jožica, Gusti in Milan z družinami.
Dragi mami in stari mami MARIJI ČERNIČEVI iz Podgorc želimo za 70. rojstni dan, da bi ga praznovala še veliko let zdrava in zadovoljna v krogu svojih domačih. Sin Marko, hčerki Marinka in Slavka z družino, šest vnučkov pa ji pošilja koš poljubčkov.
»\>ss^\\\v\\\\ttv\\\v\\\\\\\\\\\\\\\x r.
DE2URNA	ž
CVETLIČARNA MALA FLORAMI BREZOVICA
Drugi mami PLPCI in occlu IGNACU BARBORIČL-VIMA iz Gorenje vasi pri Šmarjcti želimo ob 50 letnici skupnega življenja še veliko zdravja ter kar največ srečnih in veselih trenutkov, ki jih bosta preživela med nami otroci z družinami. Vnuki in vnukinje pa jima ob tem jubileju pošiljajo poljubčke.
1., 2., in 3. maja
. ? Izdelujemo žalne vence!
Naročila sprejemamo po^
telefonu (061) 321-736, ali$
na dom (061) 266-502
V času od 1Š, do 20. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Tončka Bakšič iz Cilja Andrejo,' Marija Starič iz Zabrdja Aleša, Kristina Kučinič iz Železnikov \ Ivico, Milena Bradač iz Loške vasi Mateja, Jožica Turk iz Podturna — Matevža, Slavka Gačič iz Rosalnic — Zvonka, Sonja Prevalšek iz Metlike Roka, Pavla Lakner iz. Ržišča Francko, Tatjana Kumljanec iz Stare Bučke - Sandija, Marija Tomaži« iz Veniš - Viljema, Bariča Jcnič iz' Stranske vasi Karmen, Danica Turk iz Dolenje vasi Matejo, Marjeta Verček iz Brezja Karmen, Mojca Tramte iz Velike Bučne vasi Sandra, Olga Šonc iz Narpeija -Matejo, Vlasta Veselič iz Starega trga - Marka, Valerija Košir izj Dolenje Straže - Iztoka, Darinka Bregar iz Orljakovcga - Danijela)! Katica Šajatovič iz Metlike Ilija, Olga Ivačič s Senovega Tanjo,-Alojzija Jcralič iz Mačkovca - Janc-j za, Mojca Saje iz Straže - Marka, Anica Boršnar iz Jcpeijcka - dckli-j co, Marjanca Kramarič iz Blatnika j dečka, Marija Marolt iz Drnovcga rij dečka, Ana Ivanušič s Prclokc 'j deklico in Milena Iskra iz Prečne i| deklico. Čestitamo!
BETI RAZPISUJE ŠTIPENDIJE
Za šolsko leto 1982/83 . liska Beti razpisala 40 štipendij Največ, 20. jih je razpisanih poklic konfekcionaija, 10 za pomočnika tekstilnega konfekcionaija; dve štipendiji sta na voljo za šolanje za kuharja, tri za ekonomiste različnih smeri, po ena pa za konfekcijskega modelarja, profesrje biologije, angleščine, slovenskega jezika in matematike. Rok za prijavo je 15. julij, tisti, ki se bodo vpisali naknadno, pa morajo oddati prijavo najkasneje v 30 dneh po vpisu.
k
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu zapustila draga žena,
mama in teta
mama, sestra, stara
MARICA KOS
iz Dol. Vrhpolja 38
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje ali kako druga-
šLfiTn H V d h f	"vala	osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, !d
oentjernej, dr. Baburrču za vso nego m skrb. Posebna zahvala KO ZZB NOV Šentjernej in Orehovica za eodbi'/aZjlcP08r govornikoma tov. Verbiču in tov. Plutu za tople besede ob slovesu, šentjernejski kolektivi t<S	ar0Val"e"’	vcnccv in CVctJa’ P°sebno sindikatu Iskre Šentjernej in
kakorkoli Domae ilMn z n hortuna Ljubljana in vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega
JOŽETA DOLENCA
z Broda
bivšega direktorja opekarne Zalog
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma na Viču v Ljubljani. Posebna zahvala govorniku Zveze borcev za pretresljive besede in pevcem, osebju pljučnega oddelka, ki mu je lajšalo trpljenje in ga skušalo ohraniti pri življenju, ter vsem, ki ste ga imeli radi in ste z njim prijateljevali.
Vsi njegovi Novo mesto, dne 27. aprila 1982
22
DOLENJSKI LIST
Št 17 (1707) 29 april« 1',“
ZAHVALA
'	S
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, brata in strica
MITJE DAROVCA - MICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovnemu kolektivu Cestnega podjetja iz Novega mesta. Združenju šofeijev in avtomehanikov Gorjanci iz Straže in Novega mesta, kolektivu frizerskega salona iz Straže, sekciji frizerjev Novo mesto, AMK Dolenjska, mladinski organizaciji. godbi, pevcem, govornikoma ter duhovniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebno družini Aš in sestri Erni. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala!
Žalujoči: mamica, oče, sestra z družino in ostalo sorodstvo Straža, 27. aprila 1982
ZAHVALA
V 91. letu nas je dne 13. aprila 1982 /.a vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANA KOBE
iz Perudine 4 pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, poklonili toliko cvetja in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Janku Drakuliču in njegovi družini ter sosedu Jožetu l’lajniku in njegovi ženi Marici za večletno vsestransko in nesebično pomoč med boleznijo. Hvala sosedu Jožetu Ostroniču iz Perudine za ganljive poslovilne besede, predstavnikom ZZB Vinica, KZ Črnomlej, SIS za zaposlovanje Novo mesto, SIS za zaposlovanje Črnomelj in Mizarstvu Ljubljana Vič za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prav lepa hvala medicinski sestri Marici Hudelja iz Vinice ter zdravnikom iz ZD Črnomelj, župniku pa za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Ivan z ženo Manjo, sin lože z družino, hčeika Angelca z družino, vnuk Boris
ter ostalo sorodstvo
J
ZAHVALA
V 83. letu je nenadoma prenehalo biti srce naše drage mame, babice in prababice
MARIJE
OŽANIČ
roj. Selan Oskrt 5, Vas — Fara
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, ki ste ji pomagali v zadnjih težkih urah in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Jože in Matija z družinama, snaha Marija z otroki in pravnuk Marko
** £ N
ZAHVALA
V 72. letu me je po dolgi in težki bolezni nenadoma zapustil stric
FRANC
KAMBIČ
iz Obrha 12, Šmatješke Toplice
Iskreno se zahvaljujem vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z menoj v težkih trenutkih sočustvovali, mi izrekli sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo sem dolžan kolektivu SSCG „Gostišča na trgu“ ter sosedom Vavpič, Novak, Luketič in Pelko. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: Mladen
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
PETER
ČRNIČ
iz Črnomlja
\
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje in pokojnemu podarili vence in cvetje. Zahvaljujemo se-tudi govornikom Milanu Šimicu, Maksu Pišcu in Antonu Nemaniču za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, sina, brata, starega očeta, svaka in strica
JANEZA ZUPANČIČA -ŽANA
borca XII. SNOUB z Muhabera
* iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustno izrazili soialje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti, njegov grob pa zasuli s prelepim cvetjem. Posebej se zahvaljujemo 0sebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, železniški ambulanti, patronažni sestri Mariji, soborcem X,I- SNOUB Cankarjeve in Železniške brigade, ZZB NOV Novo mesto in KS Bučna vas, osnovni šoli XII. SNOUB Bršljin, ZTP TOZD za Vleko Novo mesto, Marjanovim sodelavcem, Tovarni obutve Novo mesto P°djetju za ptt promet Novo mesto ter vsem praporonošam, govornikom, godbenikom in pevcem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame in stare mame
ZOFIJE GRAHEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojno spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala govornicam, delovni organizaciji Novoteks-tozd predilnica, OOZS Predilnice Metlika, aktivu ZZB NOV in sekciji upokojencev DO Novoteks Novo mesto, ZZB NOV Metlika, Društvu upokojencev in Invalidskemu društvu Metlika, učencem in sodelavcem OŠ Podzemelj ter sodelavcem SOb Metlika.
Vsi njeni Metlika, dne 12. aprila 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete
IVANE
BLAŽIČ
iz Tržišča
so 'j no zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, •j,®®dom, znancem in delovnim kolektivom ter GD za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano oseh-0 *n sPremstV0 do njenega zadnjega doma. Hvala zri n nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto za ži/m enJe 'n ne8°’ pevcem za zapete žalostinkc in Pniku za lep pogrebni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 75- letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ
BLAŽIČ
iz Smolenje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni nekdanjim sodelavcem, DO Novoteks, osnovni šoli Grm in govorniku tov. Kranjčiču ter župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
L*
*
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je v 62. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek
JOŽE
KORELC
iz Trnja pri Veliki Loki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni tudi društvu upokojencev in .ZZB iz Velike Loke.
Žalujoči: žena Amalija, sin Branko in Jože ter hči Marjja z družinami
LEH3SKI UST
23
šim
s
%
1
*
*
s
s
%
s
v
*
*
H
*
S
*
*
S
*
%
%
s
*
odgovornost med vojno. Ta-
Kaznjenca ubila starčka
Matijo Štuklja našli mrtvega v njegovi hiši v Kotu pri Semiču — Umor sta priznala Martin Gracar in Marjan Smiljanič, kaznjenca „na vikendu”
Vse kaže, da je Bil 73-letni kmet Matija Štukelj, ki so ga v ponedeljek, 19. aprila, našli mrtvega v njegovi hiši v Kotu pri Semiču, ubit s trdim predmetom, najverjetneje s kamnom! Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi poškodb na glavi.
Zločina sta po opravljenih poizvedbah in na podlagi sledov utemeljeno osumljena 23 letni Martin
Gracar iz Uršnih sel in 24-letni Marjan Smiljanič, ki uima stalnega bivališča. Preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Novem mestu je za oba odredil pripor. Dejanje sta priznala.
Preiskovalci so ugotovili, da je storilec prišel v Štukljevo hišo v nočTod sobote na nedeljo. Bilo je okoli polnoči. Noter je zlezel skozi
sleherno težavo krajanov v najbolj oddaljenih vaseh. Ob tem se je dokopal do spoznanja, da ljudje ne silijo z glavo skozi zid, da ne zahtevajo nemogočega, če jim znamo stvari pravilno pojasniti, če jih ne podcenjujemo in ne odpravimo s poceni izgovori. Ivan Germovšek zna prisluhniti ljudem. V občini ni kotička, ki ga med opravljanjem številnih družbenopolitičnih, samoupravnih in delegatskih funkcij ne bi spoznal. Nikoli mu ni bilo žal prostega časa. Še posebej veliko mu ga je vzelo tedaj, ko je bil na čelu občinske organizacije Socialistične zveze. Pet let in pol je opravljal to funkcijo poleg službe.
Ko se danes ozira nazaj p prva povojna desetletja, mu je žal za tisto zagnanostjo, ko ljudje niso gledali na uro, ko so bili pripravljeni veliko več žrtvovati za skupno dobro. Ni mu vseeno, da je toliko nesklepčnih sej, da zlasti zbori uporabnikov pripisujejo tako majhno vrednost odločanju. Za velike vsote družbenega denarja gre, vendar se je mnogi
krat ga je življenje vrglo v nevarne vrtince, iz katerih je moral izplavati brez tuje pomoči. Doma v Sromljah je živel do konca 1943. Potem se je šel učit za trgovca v Brežice. Ko je septembra 1943 dobil poziv za kopanje strelskih jarkov, je pobegnil nazaj v Sromlje. Sodeloval je v narodni zaščiti. Bil je namreč mladoleten in še invalid povrhu. Kot pripadnik vaške straže je prebedel nič koliko noči. Okolico je vaška straža opazovala podnevi in ponoči in tako so se pripadniki narodne zaščite in partizani lahko vselej pravočasno umaknili.
Po vojni je mladinec Germovšek končal učno dobo v Brežicah, odslužil vojsko in nato ostal zvest trgovini vse do danes. Zdaj je direktor DO Emona Posavje, predtem pa je bil direktor „Krke“. Ponosen je na razvoj, ki ga je doživela trgovina v povojnem obdobju, zlasti v zadnjih letih, ko so Brežice dobile svojo blagovnico in z njo podvojile prodajo.
v J. TEPPEY
5
;
4 ■
4
4
4
4
4
4
4 .
4
4
4
4
\
SPOROČILA V NAJKRAJŠEM CASU — V novomeškem Domu JLA je bilo minuli teden republiško tekmovanje radiotelegrafistov in teleprinteristov iz vseh UNZ Slovenije. Devetdeset tekmovalcev se je pomerilo v oddajanju poročil. Najboljši so to storili v kratkem času in brez napak, odločala pa sta znanje in spretnost. Dolenjci smo imeli svoje predstavnike med teleprinteristi, vendar se ni nihče uvrstil na nadaljne tekmovanje. Pokrovitelj tekmovanja je bila Uprava za notranje zadeve Novo mesto. (Foto: J. Pavlin)
DALMACIJA PONOVNO PRVA
Pred dnevi seje na kegljišču Loka končalo dolenjsko prvenstvo za ke-gljavke. Kot je'bilo pričakovati, je vnovič zmagala Angelca Dalmacija z 826 podrtimi keglji. 2. Baškovčcva (obe Iskra) 823, 3. Vebrova (Mercator) 819 itd. Prve tri so sc uvrstile na republiško prvenstvo, ki bo 18. in 19. septembra na kegljišču Slovana v Ljubljani.
N. G.
BELOKRANJCI PRED RADIJSKIMI MIKROFONI
Sodelavci kulturno-zabavnega programa Ljubljanskega radia so preteklo sredo v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Metlika in Nedeljskim pripravili v Metliki javno radijsko oddajo Kar znaš, to veljaš. Kaj znajo, so pokazali popcvkaiji, tamburaška skupina, reeitatorka, kantavtor, trio klarinetistov, humorist, zabavnoglasbena skupina ter harmonikarja. Poslušalci, ki so napolnili dvorano Kulturnega doma Kdvarda Kardelja do zadnjega kotička, so bili nad sposobnostmi mladih Belokranjcev zelo navdušeni.
„Stiska” v etru
Sevničani prireditelji zveznega tekmovanja
Člani sevniškega radiokluba (YU 3 D11P) so lani zmagali na vsedržavnem tekmovanju, imenovanem „mini kontest". Zmagovalcu vedno pritiče čast prireditelja naslednjega tekmovanja.
Tako so prizadevni Sevničani prireditelji letošnjega tekmovanja 1. maja od 11. do 13. ure. Poznavalci govorijo o veliki živčni napetosti tekmovalcev. Kako tudi ne, število klubskih postaj v državi gre v tisoče, samo v naši republiki je še nad 1.500 zasebnih postaj. Zato se lahko z vsako postajo vzpostavi le ena zveza. Največ točk prinašajo zveze sklenjenih v prvih petnajstih minutah tekmovanja. Boj za uvrstitve bo torej hud.
In kako ugotavljajo rezultate takega, sicer ..nevidnega tekmovanja”? Vsi udeleženci morajo prireditelju, torej Sevničanom, do 20. maja poslati tekmovalne dnevnike. Tekmovalnega uspeha seveda ne morejo poznati vnaprej, Sevničanom pa daje razvrščanje, preverjanje, koliko kazenskih točk pritiče temu ali onemu, kdo se je ravnal po pravilih razpisa itd., veliko dela.
A. 1.
Kadar so jeziki na tekmovanju
Na 5. Jezikovi nedelji”, ki jo pripravlja PD „Bohor” Senovo, je 25. aprila tekmovalo 16 _»jezikacev	in	vsaj	petkrat	toliko	pomagačev	-	Jeziki	zaliti	s	kapljico
Takole je Tomaža Pengova ujel v objektiv pred dobrim letom na nastopu na VVinter-foik festivalu v Arnhemu na Nizozemskem Drago Vovk.
Nastop Tomaža Pengova v Novem mestu
Danes v domu JLA
V okviru svojih spomladan-skih potepanj po jugoslovanskih koncertnih odrih sc bo Tomaž Pengov, pestem ko je nastopil tudi v Kočevju, predstavil dolenjskemu občinstvu šc v Novem mestu. Danes, 29. aprila, bo ob 19..10 njegov koncert v Domu JI A. Poleg najuspešnejših skladb i/pred let bodo njegov spored sestavljale predvsem skladbe, ki jih je nedavno posnel za svojo novo veliko plošča, zvedeli pa smo, da bo predstavil še nekaj novosti. To bo prvi koncert tega našega, poleg Marka Breclja najbrž najbolj izvirnega in svojevrstnega ter neprofitarsko usmerjenega avtorja in izvajalca po nastopu v Kinu Krka pred petimi leti.
Stabilizacija očitno tudi jezikom m prizanesla. Namreč tistih 16 prekajenih, posušenih ali kuhanih jezikov, ki so sc 25. aprila znašli lepo oštevilčeni na poldolgovati mizi, kjer seveda nista smela manjkati kuhinjska tehtnica in meter.
Da je leto bolj stabilizacijsko, je brz uoK^.da hudomušna in stroga komisija, ki se ni dala motiti pri merjenju ..orodij" šestnajstih jiczika-čev. Takih dolžin in tež k o klani res ni bilo, krivdo pa pripisujejo tudi muhastemu- vremenu. Marsikoga je prestrašita še pred dnevi bela odeja na Bohorju. Zato je bilo precej bolj hladno in vetrovno, čeprav je tuintam sonce pokukalo izza oblakov.
„Res ni lepo, da ste tisti, ki imate šc daljše jezike, te pustili doma," se je pošalil Lojze Stih, v mislih pa je bnel verjetno bolj šibko zastopni nežnejši spol. Ko je v imenu organizatorja PD „Bohor“ Senovo predsednik Janez Kavčič nekajkrat potolkel po starem vedru, ki ga je privlekel nekje izza koče, je oznanil razburljiv	pričetek tekmovanja.
Kuharica hotela Sremič Štefka Colarič znova ni imela resnega konkurenta v boju za najlepši in najbolj domiselen	jezik. Drugouvrščeni
A joj z Anzelc, dolgoletni predsednik sevniškega	PD ..l.isca", je jezik
oborožil še	s svinjsko glavo, tretje-
uvrščeni Pavel /cine iž Sevnice pa je . dobro posušen jezik ponudil že narezan na vrvici.
Najdaljši jezik 73 centimetrov Je spet prinesel Janc/. Kavčič, ,.zasluge" za dolžino naj bi imela žena. Drugo nagrado za dolžino jezika je dobil Sevničan Janez. Maček, tretjo pa Rado Vidmar iz Celuloze.
Da je dobila .jezkikova nedelja" mednarodno obeležje, je poskrbel
Rudi Samec iz. Brestanice, kije dobil dve leseni kolajni: eno za 1,7 kilograma težki jezik, drugo pa zato. ker ga je preskrbel celo iz 1 rancije. „Jezik je prepotoval natanko 1520 km iz Creutzivalda, kjer imam brata. Ker je mesar, mi je lahko priskrbel jezik plemenskega bika. Svež je jezik
tehtal skoraj 3 kilograme, dolg pa je bil 67 cm," pripoveduje Samec.
Najmanjši jezik je iz Sevnice prinesla Slavica Č ešnevar, kije za tolažilno nagrado dobila uro budilko brez baterijskega vložka, vendar tudi ta ne bi pomagal, da bi ura kdaj stekla.	p	p
streho. S kamnom je pobil Matijo Štuklja, ki je ležal na postelji, in mu potem vzel okoli 20.000 din. Hišo je zapustil skozi vrata, ki jih je zaklenil. Kdaj je umrl Štukelj, ni natanko znano, dejstvo je, da so sosedje postali pozorni, ko ga ni bilo na spregled. Našli so ga mrtvega.
Osumljena Martin Gracar in Marjan Smiljanič prestajata kazen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, Gracarju pa so dokazali in ga obsodili tudi za ponarejanje. V času umora sta bila na „vikendu“, dovoljenem izhodu, ki ga zaporniki dobe ob koncu tedna. Zanimivo je, da se je obroč okoli obeh sumljen-cev začel zapirati, ko so ju začeli spraševati ze rutko povsem drugo dejanje, ki naj bi ga storila v kritičnem času.
Zverinsko dejanje je Belokranjce in Dolenjec močno pretreslo, z aretacijo Gracarja -in Smiljaniča pa je konec neutemeljenih govoric, ki so ob zločinu omenjale Rome.
M. B.
AVTOMOBILIST TAKOJ MRTEV
V soboto, 24. aprila, ob enih zjutraj je 24-letni Mitja Darovec iz Gor. Straže vozil z osebnim avtom od Črmošnjic proti Podturnu. Avto je nenadoma zaneslo v desno na bankino, Darovec je nekaj časa vozil po njej, nato ga je zaneslo v levo v vsek, od koder je avto odbilo daleč v potok Črmošnjica. Med prevračanjem je Darovec padel iz avta in bil takoj mrtev. Sopotniku Branetu Virantu iz Novega mesta ni bilo nič.
pavi ir SPET ODLIČEN
7.a mnoge že odpisani novomeški dirkač Lojze Pavlič si je po poškodbah, ki jih je dobil v hudi prometni nesreči ob koncu lanskega leta, že toliko opomogel, da je lahko nastopil na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo v cestnohitrostnem motociklizmu, kije bila 24. aprila na dirkališču Grobnik pri Reki. S četrtim časom treninga je Pavlič na startu dirke celo povedel in vodil prve tri kroge, nakar so ga bolečine le prisilile v zmernejšo vožnjo, tako da je na cilj prišel tretji. Njegov klubski tovariš Robert Hmeljak pa je že na treningu nesrečno padel in na dirki ni nastopil.
M. K.
ti
V Krškem 2. maji največja letošnji speedway dirka
Dan poprej trening
V nedeljo, 2. maja, bo ob 15j uri na stadionu „Matija Gubec,: v Krškem največja letošnja med' narodna speed\vay dirka pri naf’ Dirkači Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Švice in Jugoslavije se bodo pomeri li v kvalifikacijah parov za vstof v polfinale svetovnega prvenstva-, Dan poprej bo ob 11. uri uradn) trening, ki si ga bodo obiskovale1 pravtako lahko ogledali. Vablje ni!
PRVOMAJSKI MOTOKROS NA BREZJU
1. maja ob 13. uri se bodo jfl progi za motokros na Brezju m Crmošnjieah pognali tekmovale na 250-kubičnih motorjih j mcdnarbdni dirki za 9. nagrad® Bele krajine. Na isti progi bo tir di dirka v kategoriji 125 kubi kov, ki bo štela za državni prvenstvo. Ta športna prireditev-: ena največjih na Dolenjskem: vsako teto privabi več tisoč glf dalcev. Da bi se izognili gneči, s® prireditelji še posebej poskrbet za nemoten promet in red m parkiriščih.
. Gledalci, ki bodo prišli rnim®i Črmošnjic, bodo vozila parkiral na stari cesti Srednja vas Brezje! vrnili pa se bodo po partizanski magistrali Brezje-Črmošnjic«! tako da vozil ne bo treba obral čati. Prostor za parkiranje vozili ki bodo prišla iz belokranjske) smeri, bo na travniku pri vode vodnem rezervoarju pri Brezja ter na krožni poti Blatnik') Brezje. Na obeh parkiriščih j® prostora za 2.000 vozil, vsako p3 bo dobilo plavo nalepko.
ODTEHTA VEDNO — DOLŽINA — ,,Če imata dva jezika el1 število točk, naj zmaga tisti, ki ima svojega najdaljšega," je bil° ^ čeno v uvodnih besedah o pravilih tekmovanja. Matjan Novt^j prinesel jezik, kije bil težak ravno toliko kot tekmovalni ekspej' Silve Fric, in ni imel v boju za 2. mesto niktfcršnih možn0' (Foto: Pavel Perc)
Prazn
miš
. S
M
lil
Uspela šesta razstava belokranjskih vin v Semiču
Razstava belokranjskih vin, ki jo Društvo belokranjskih vinogradnikov že šest let zapored pripravlja v Semiču, je prerasla v pravi ljudski praznik, ki privablja vedno več obiskovalcev iz Bele krajine pa tudi ostalih predelov naše domovine in sosednje Hrvaške. Računajo, da je v petek, soboto in netteljo prišlo v Semič okoli 5.000 ljudi.
/.a letošnjo razstavo in seveda pokušnjo so belokranjski vinogradniki pouudili 101 vzorec vina, po laboratorijski analizi in strokovnem ocenjevanju pa je prišlo na razstavo .76 vzorcev vin, od tega 35 belili vin, 36 vzorcev metliške črnine in 5 vzorcev belokranjskega rdečega vina. Daje bila lanska letina kar sc kakovosti tiče res nadpovprečna, kažejo tudi ocene: 13 vzorcev metliške črnine in en vzorec rdečega vina je dobilo oceno nad 16 točk, kar jih uvršča med vrhunska vina: srebrno meda-
ljo je za oceno med 15,50 in 16 točk dobilo 10 vzorcev črnine,
bronasto pa 5 vzorcev. 7.a najboljšo metliško črnino so ocenili vino Jožetu Simoniča iz Sel pri Semiču, kije dobilo oceno 16,64.
Med belimi vini jih je pet dobilo oceno nad 15,50 točke in s tem zlato medaljo, tri srebrno in deset bronasto, najvišjo oceno, 16,T0;
točke, pa vino Matije Absca a Mihelje vasi.
Poleg osrednje razstave vin prireditelji pripravili še razstav0 gobelinov, pogrinjkov, belokrahl skih jedi in vinogradniških pomočkov ter več zabavnih kulturnih prireditev m strokovn0
predavanje.
I
VINSKI PRAZNIK - Za pultom v semiškem gasilskem domu je bilo vse tri dni, kolik«r ie trajala razstava belokranjskih vin, polno. Pokušnja in še dodatnega ocenjevanja ni bilo konc3, organizatorji pa računajo, da so obiskovalci spili blizu 3.000 litrov vina.