Kako urediti zavarovanje kmetijskih organizacij in kako individualnih proizvajalcev Gospodarski odbor zvezne^a izvršnofca sveta je že pred dverna letoma dal p<>-budo. da bi proučili problom zavarovanja t kmetijstvu in da bi izdelali sistem. ki bi ustrezal našim rnr.mcram: strukturi proizrodnje, stan.je sliužb, frospodaTskii.m možnostim kmetijskih proizvajalcev in drnžbenim razmerjem. Ni naJTažnejše, da se nredi samo zavorovanje proti nasfalim izgubam, temveč da se predTsem zago-toiri+a organizacija in nrediitev shiž-b, ki bodo preprečevalp izsrnbe. a šole knf nuj-bo zlo. da se iz?nbp z-avanijejo. Drusro .vaz.no načclo. ki je b-ilo, p-ostavljeno, je Hstvaritev organizacijc proizvajaiceT za 2aTarovan.jp v k-mpfci jshni. Z drugimi be-sedami. da bi proizrajalci sami s©be za-TaroTali in da bi tako zavarovanije nprav-ljali. Izha.jajoč iz lch posfavk kot pra"viJne n=nove *e zasta"vlja vprašanje, ka;ko bi bilo t naših razmerah niosoče izvesti za-varovanje v knintijstvu tako. da bi začelo rim prej funkoionirati ne samo kot var-sivo proizva jalcev in zavaravanje proii i7?ut>am, temveč tndi kot aktiTna preven-tirna služiba, ki bo omejevala izgube. Na današnji ftop.nji razvoja kmetiistva in njegore stmkture, se nam zd;i, da bi bilo za drožbene in zadrtižne kmetijske orfranizacije pravilno. da ostame zavaro-vanje osnovnih sredstev proti elementar-nim nezgodam'še naprc} obvezno pri Dr-žavBPm zavarova.lnem zavodu. Zavarova-njf premrvženja in/iividualnih kmetij.skih •"••"'?vajalcpv naj bi bilo šp naprej pro- oljno. Dr/.avni zavnroTalti-i zavod pa bi se odločno zavzel, da bi sfl to za- "vanje širilo. \ar se tiče zaTarovania kmetijske pro- ižvodn.re, bi ga morali or^aniz.irati v (Knnvah na novih posfaTkah in v novi nizaciii. Dojstvo i'p. da izsu-blfaino na ier v žiTinoreji na lHo (pf> poda-tkili inskpca lefa): "<).0Of) koni. 216.000 sro- . 1.232.000 ovac. 1000.000 prašičev in I4.WO.000 pernfnino Cr> račnnamo v po- Tiprečjn konia po ^O.OOO. jrovedo po 15.000 otco po 2000. prašiča po 10 000'in jrlnvo penitnijie po 100 din, zna^a sknpna izguba nad 18 milijar-d dinarjev. pri čemer nf upošffiTamo prirasta od fako vdikeirn šte- rila živali. Izjrnbe v ra-stlitiski proizvodnji zaradi" toče, mra^a. poplav. rastlinskih škodljivcev so še večkrat Tišje kakor v živinoreji. PraTilno se iorej postavlja pro-blem tako, da ne smemo rešeTati samo v.p-rašanja zaTarovanja proti iz.frubain, tcmvfč isikafi tttdi možnosti za re5evapje problemov organizacije, ki bi skrbela za varstvo proizvodnje, da bi «e izogmili iz-gTibatn. Če problem tako postavimo, iz njega nujno sledi, da je treba proizTajake zdru-žiii zara-di zagotoTifre varstva kmetijske proizvodn.jn kakor tudi zaradi zaTarova-11 ja proti nastalim izgnibam. V načelu bi moralo to zavarovajije obsegaii vse i'n za-varovati proti ¦vsem rizikom. Ce pa bi se na sedanji ravnii organizacije službo. na-ših lehničnih Tnožnos-ti in podobno Io-t'li izva.fanja tepa v his+vn ipra^vilrhffra nar.ela. bi hiitro prišli do spoznanja, da takesra zararovanja ni mo,?(>če vzdržati. Toda, če bi se ob upošte^anju načela v.seob'?ožnosti odločili za to, da zajamemo lisfo. kar ie na sedaiiji ravni razvoja nii>s;ore. ie go-tovo, da bi se laliko odločili za zavaro-vanj-e za veieriinarsko varstvo živinp in zavar-OTaDJe proti izguibani zaradi poginov kakor tiidi za za"var*>vanjp za varsivo profi toči in proti iz^nbam od točp v rast-lin.ski proizvodnji. 7,n tp slu/.bp kakor (ndi za oškodovan je za ta dva rizika so pogoji za or;rani7iraTije proizvajaicev v zavam-van.fu. Kolikor bi morali med tpma dTPma rizikoina izbrafi tisto. kar je prioritetno, smo mncnja. da bi implo v vsakem pri-meru prvensfvo zavarovanje žiTinoreje. Or^anizacijo zavarovania rastlansko proizvodnje za varstvo pred točo in proti izgnbam. bi lahiko izredli sorazinprno na-prlo in p<> vsej državi. Verjetno je, da bi iistanoviiev Kkladov na temelju zavarova-nja proti toči omogočila, da bi v nekate-rih toči manj teposlavljenih rajonih naglo prešli tudi k za-varovanju proti nckatcrim dru-;itii clcnicntarnini nezgodam •— slanJ, poplavam. rastlinskiin škodijivcem in po-dobno. Orfranizacijo voierinarskp za.ščite živine dn nadomestila izgub bi lahko takoj izvedll t bolj razvitih delih države, med. tem ko bi v DCikaiterih rajooih morali io-tenzivno usposabljati službo za TCterinar- sko zaščiito živine, pa se šeie n»to lotiti uTajanja zaTarovanja. Samo sefoi je Tazumljiro, da bi bilo tako zavarovamje obvezno za vse kme-tijskp organizacije. Samo v tem primem bi bile zavarovalne ipremijc gospoclarsko znosne za vse kmetijske proizvajalce, to jc, ne bi pomenile velake obremenitve. Razon preinij, ki bi j«'h plačevali kme-lijski proi-zvajalcu bi po svoji strani tudi skupnost lahko nudil« zavarovaniu dolo-č-eno pomoč, vsaj z zneski, ki jin danes daje za vzdržeTanje služb za obvez.no -var-stvo živino, nadalje za znesek odpisanih. davkov proizvajalc&v. ki utrpijo škodo, in podobno. Nujna bi bila pomoč skupnosti tudi pri kredHiranju teh organizacij, do-kler se ne b.i ustalile in ne bi zagotovi.le svojih skladov za popolno finančno delo-vanje službe. Kar pa se kon&DO liče organizacije za-varovanja rasilinske im živin.ske proiz-Yodnje, smo mnenja, da bi bilo potrebno organizirati zavarovanje v okviru okraja kot sarnostojno ali pa ipri okrajui zT€zi kmefciijskih zadTug. Osnovna organizacija za zavarovanje individ.ualnih proizvajal-cev naj bi bila kmetijska zadruga s po-spbno službo i.n posetuio organizacijo v okviru zadruge, z utpravnim odboroin. letniTn občnim zborom in poseibnim za-ključnim računom. Zaželeno bi bilo, oe bi na straneh >Na-še skupnosti« slišali mnenja kmctijskih organizacij o problemu zavaroranja v kmetijstvu. M. I.