Leto XI., ŠL TJb
Usrsvntštvo: Ljubljana, Knafljeva ohca 5. - Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Sel«* bursjOTg ol - Tel 3492 in 3492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta St 13. - Teletoo St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. - Telefoo št 190 Računi t>r» pošt ček zavodih: LJtrt* liana St 11842: Praha čisto 7« 130 VV-er 105 241
-fnpijanaj cctok X7* novembra 1939
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25 — Din. za inozemstvo 40,— Din
Uredništvo: Unbliana: Knatljeva ulica 5 Telefon St 3122. 3123 3124 3125 m 3120. Maribor: Aleksandrova cesta 13 *le»
lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi 9e ne vračajo — Ofilasi po tarifu
Mussoiini o svoji politiki
Mussolini stremi samo za tem, da biltalijospošto-faH vsi narodi - Kaj bo v dvajsetih letih iz fašistične Italije?
Rim 26. novembra. Predsednik italijan*
ske vlade Mussolini je imel daljši razgo* vor z dopisnikom »United Press«, v ka* terem je dejal med drugim:
Najboljše sredstvo za preprecenje voj* ne je v vedni pripravljenosti braniti mir. Kakor znano, smo mi tudi v Ženevi poka* zali pripravljenost, pričeti vsak cas z raz* orožitvi io, če store isto tudi druge države. Naše oboroževanje bomo znizali na naj* nižjo mero, če bodo to storile tudi ostale države. Pri tem seveda obstoja pogoj, da re bo ta meja nižja kakor pri katerikoli drugi državi. Dokler pa se bodo druge države oboroževale, se mora oborozevati tudi fašistična Italija, da je zmozna sle* bemi hip braniti mir, za katerega se je pripravljena celo boriti.
Italijanska zunanja politika ima dve vo. diliri misli in sicer — mir in pripravljen post Po mojem mnenju temelji mir pred* vsem na spoštovanju, ki ga goje države med seboj. Močne države uživajo vseka, kor več spoštovanja kakor pa slabotne. Zato si hoče fašistična Italija zagotoviti spoštovanje drugih drŽav, čeprav ne stre* mj za tem, da bi zbujala strab v srcih drugih narodov. Ce hoče doseči to spo* štovanje pri drugih narodih, mora pred. vsem vzgojiti narcd v duhu spoštovanja Italije. Zato vzgajamo nase otroke naso mladino in ves italijanski narod v ljubez* ni do domovine ter v duhu pripravljeno* Bti, braniti jo vsak trenutek.
Na vprašanje, zakaj podpirajo fašisti z vsemi sredstvi pomnožitcv prebivalstva, jc Mussolini odgovori!:	.
Deloma zato. da na ta nacm ojaoimo spoštovanje sile in moči italijanskega na. roda, deloma Pa iz mnogih drugih razlo* Cov Italija ima številne, doslej se neiz* rabljene zaklade. V njenih mejah so ste* vil na ozemlja, ki so danes senerodovit* na. ki pa bi jih bilo mogoče obljuditi. To ho mogoče samo s pomočjo številnega prebivalstva. Italija potrebuje danes pa, Tnnoženo prebivalstvo, da bo mogla do. stojno braniti svojo trobc.jn co pred1 napa. di od znotraj ali od zunaj. Fasisti smo Italijo obnovili in Italijane prerodih. Do.
slej smo že toliko izpremenili razmere v Italiji, da mora to priznati sleherni do* brohotni obiskovalec naše zemlja Prepo* rod italijanskega naroda je treba z ne* zlomljrvo silo nadaljevati. Moja naloga je izoblikovati v enoto vso silo, discipli. no in moč, ki je v italijanskemu narodu. Naloga, ki jo izvršujem, je velika ter po. trebujem zato še mnogo časa. V dvajse* tih let:h pa se bo svet čudil teanu, kar bomo napravili iz Italije m Italijanov
Na vprašanje, ali ne pomenja to pre. oblikovanje Italije in italijanskega naroda omejevanje svobode posameznikov, je od. govoril:	. .
Kdor zasleduje naše delo z razumeva, njem. mora priznati, da so naši napor vredni pohvale Treba oa ;t za izveivi takih nalog podrediti interesom celote *ez« nje posameznikov Nihče u=ma pravee organiziran ..arot proti dr^nir m preti laš-zmu m ie danes nositelj Jrzavne niisu Faš zem bo prej ali slej Drizna«. kot sve
tovni nazor
Italijani smo daleč odda.iero od .ega da bi hote« strašiti svet z grožnjami it za. vojevanjem Mi hočemo samo zbuditi pri drugih narodih spoštovanje do naše drza. ve Fašistična Italija ne bo nikdar pričela kake vcj».t pač «>a je pf pravlje*va vsak hip na obrambo proti vsakemu napadalcu.
Končno je vprašal dopisn k Mussol nija, Kaj meni o gospodarski krizi v Ita.Mi. Du* re mu e ic govoril:
Fašisti posvečajo kot preporoditelji Ki* ma in Italije največjo pozornost borbi za omiljenje gospodarske krize. Po mojem mnenju je najtežji del svetovne gospodar* ske krize že prestan Mislim, da je povra* tek k običajnim razmeram samo.vpraša, nje potrpljenja in časa ter nekoliko opti* mi/,ma. Seveda ne smejo zavreti procesa pričetega ozdravljenja gospodarstva voj* . ne. Fašizem je dovolj sposoben, da bo znal izkoristiti v svoj prid tudi mir N egovo delo še ni dovršeno, ker mora vstati iz razvalin starega Rima novi. še v«*. Rim. Ako se boste čez dvajset let vnuk. sebo, ste neizmerno čudili tzpremembam, ki so se izvršile v Italiji
SODELOVANJE MED
BOLJŠEVIZMOM IN FAŠIZMOM
Odmevi milanskega sestanka - MussoHtiijevo glasilo o potrebi ruskoitalijanskega sodelovanja - Demantiji in nove vesti o snujo-
čem se novem bloku evropskih držav
Ozadje delne krize Briiningove vlade
ti ie odstopil justični minister dr. Bredt? - Bruni
Zakaj je odstopil justični trdno odločen, da izvede svoi
P-hrano Schiele, V ^ogih te Stranj «
Briining program
Berlin, 28. kot. d. Ostavka justiCnega
ministra dr. Bredta Je izzvala v nemški politični javnosti veliko senzacijo. J)r. Bredt je eden izmed voditeljev gospodar-ske stranke, ki ima 23 poslance* ter Je igrala v Briiningovi vladi dokaj veliko vlogo. Stranka zastopa Interese malih obrtnikov, trgovcev in hišnih posestnikov. Zadnji uspehi narodnih socialistov so Imeli na vodstvo stranke zelo velik vpliv, tako da je zahtevala od dr. Briininga, naj pritegne v vlado narodne socialiste.
Akcija vlade za sanacijo državnih tlnane Ln pričetek znižanja cen, od katerega so prizadeti predvsem volilci gospodarske stranke, sta privedla vodstvo do sklepa, da stopi v opozicijo. Zato Je Izgovor, da Je stopila stranka v opozicijo v znak protesta proti sodelovanju dr. Briiningove vlade in socialistov, le pretveza. Obstoji pa nevarnost, da bo imelo postopanje gospodarske stranke vpliv tudi na druge desničarske skupine v Briiningovi koalicijski ■vla.di, v prvi vrsti na stranko kmetskega ljudstva, katere zastopnik je minister za
preorano muicro » ~<=—	_
zelo močna skupina, ki zahteva ^top lz vlade ter priključitev k desničarski opo.I-
C1Kljub temu ni pričakovati, da M «r. Briining popustil v svoji akciji za sanacijo državnih financ ln nemškega gospodarstva Izstop gospodarske stranke mu bo sedaj samo omogočil sodelovanje s socialisti. Ako pa bi se pokazalo, da tudi s temi ni mogoče izvesti po parlamentarnem potu potrebne sanacije, jo bo bržkone izvedel s pomočjo zasilnih odredb. Za ta način nadaljnjega obstoja in dela Briiningove vlade se Je izrekel tudi 2e predsednik republike maršal Hindenburg.
Vprašanje Je le, kako stališče bodo zavzeli socialisti v slučaju ponovnega poizkusa vladanja s pomočjo zasilnih odredb. Pričakovati je, da bo zmagala med nJim! zmernejša struja, ki predlaga, naj bi se naknadno odobrili vsi sanacijski načrti, vzakonjeni s pomočjo zasilnih odredb, da bi se na ta način preprečil ponovni razpust komaj Izvoljenega državnega zbora.
Rim, 26. novembra, M. Danes objavljajo fašistični listi dališe članke, v katerih podčrtavajo važnost sestanka med sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Zelo značilen je komentar oficijoznega glasila »Giorna-le d' Italia«. To polslužbeno glasilo gospoda Mussolinija piše med drugim:
»Popolnoma upravičeno se pripisuje v političnih krogih velika važnost milanskemu sestanku med Grandijem in Litvinovom Sestanek je imel predvsem za cilj. da pride do osebnih stikov in izmenjave misli ter da se jasno precizira mnenje, stališče in prizadevanje obeh držav tako glede splošne mirovne politike, kakor tudi glede odno-šajev med sovjetsko Rusijo in Italijo. Vsi državniki se zavedajo svoje odgovornosti in si morajo biti na jasnem, da imata mir in mednarodna moč svojo stalno važnost v vseh delih Evrope. Razlika v notranjem režimu tu ne pride v poštev. To je povsem interna zadeva vsake posamezne države. Nasa zveza gre za ojačanjem mednarodnih političnih odnošajev Sovjetska Rusija je velike mednarodne važnosti in jo je treba temu primerno upoštevati. V interesu mednarodnega sodelovanja je, da se sovjetska Rusija in Italija sporazumeta. Rusija in Italija bosta sodelovali tudi na gospodarskem polju potom ojačane izmenjave surovin, indu-
strijskih izdelkov in agrarnih proizvodov. Sestanek v Milanu je mnogo doprinesel k razjasnitvi gospodarskih interesov obeh držav.	-
Pariz, 26. novembra, AA. »L Ordre« javlja iz dobro poučenega vira, da bosta Italija ia Nemčija v najkrajšem časa sklenili zavezniško pogodbo. Minister Graadi je baje aekim ooviaarjem v Ženevi izjavil: »Ker ne gre s Francijo, zato Italija veadar ae more ostati izolirana.«
Milan, 27. novembra, s. Kakor se govori v političnih krogih, je italijanski t zunanji minister Grandi na svojem pred- ' včerajšnjim sestanku z Litvinovom predlagal sklenitev italijansko - ruske prijateljske pogodbe.
Berlin, 26. novembra. M. Vesti nekaterih listov, da gre za snovanje velikega bloka med Italijo, Nemčijo, sovjetsko Rusijo, Turčijo in še nekaterimi drugimi državami, se v tukajšnjih me-rodajnih krogih odločno demantirajo.
Pariz, 26. novembra. AA. V političnih krogih se čudijo sestanku, ki je bil v Milanu, in zbližanju med Italijo, ki pravi, da želi utelesiti red in mir, in sovjetsko Rusijo, ki se temu upira. Na mestu bi bila grupacija sil in držav, ki so za red in mir.
Vojna nevarnost Je v Rusiji propagandno sredstvo
Berlin. 26. novembra, s. »Borsenkurier« javlja, da bo sovjetska Rusija pospesila
industrijsko obnovo s parolo uredstoječa
intervencijske vojne. V brezžičnem sporo.
na vojake rdeče vojske se poudarja, da- še nikoli nevarnost vojne ni bila tako velika, kakor sedaj. Rdeča vojska se po. zivlj«?1 k največji pripravljenosti. Vršijo se velike zbirke za vojne svrhe. V tvornicah delajo delavci brezplačne nadure. Prebi. tek plač $re v vojaške fonde.
Madžarska in Rusija
Budimpešta;, 26. novembra, s. Novinarji so danes vprvJiali ministrskega predsedni. ka grofa BethUma o stališču Madžarske do Rusije. Grof BeJthlen je odgovoril:
»S svetovno*zg£fldovinskega stališča ob« stojata dve možnost i: Ali splošen in soglasen bojkot, ali enaka pravica za vse glede vzpostavitve odnošajev z Rusijo. Ako ima. jo Nemčija, Francija ho države zmagoval, ke pravico, imeti z Rusijo odnosa je, se tudi manjšim premaganim, državam ne sme vzeti za zlo, ako poskušajo vzpostaviti od. nošaje z Rusijo. Tudi Madžarska ima to pravica Vendar Madžarska nima take na. mere. Ona noče zastopstva Rusije na M a. džarskem in tudi ne želi imeti svojega za. stopstva v Rusiji. Od te smernice se Ma. džarska ne bo odmaknila.«
Budimpešta, 26. novembra. M. V mero«
dajnih krogih demantirajo vesti inozem.« skega tiska, da se je na milanskem sestaa. ku med Litvinovom in Grandijem raz. pravljalo o zvezi, kafceri bi pristopila tudi Madžarska. Prav tako odločno demantira. jo vesti, da je Litvinov naprosil Italijo za posredovanje v Budimpešti, da bi Madžar, ska priznala sovjetsko Rusijo de jure.
Politična in gospodarska borba fašizma
Francosko poročilo o pritisku za znižanje cenj- Ameriški slovenski dnevnik o položaju v Italiji
Dr. Schacht o nemških reparacijah
Agitacija v Zedlnjenih državah za moratorij v plačevanju nemških
reparacij
sledice za vse v vojni udeležene države,
ne pa samo za eno Izmed njih, ki se Jo tira z nepojmljivo trdovratnostjo v socialni
Newyork, 26. nov. Pred povratkom v
KVmčijo Je imel bivši predsednik nemške državne banke dr. Schacht predavanje v gospodarskem klubu. V predavanju je ob-jasnil zbranemu občinstvu vtise, ki jih je dobil v Zedinjenih državah, in stališče ameriških gospodarskih krogov v repara-cijskem vprašanju. Po njegovem mnenju prevladuje v teh krogih vedno btolj prepričanje, da pomenja reparaciijsko -vprašanje •vedno bolj opasno nevarnost za ves gospodarski napredek sveta. Namen njegovega potovanja in predavanj po Zedinjenih državah je bil predvsem pojasniti ameriški Javnosti, da Nemčija ne bo mogla pri najboljši volj-i izpolnjevati prevzetih repara-cijskih obveznosti. Doslej je plačevala Nemčija reparacije samo z izposojenim denarjem. Tak način plačevanja pa se po njegovem mnenju ne bo mogel več dolgo nadaljevati. Namesto da bi države, ki Imajo interes na rednem plačevanju nemških reparacij, omogočile čim večji razmah nemškega izvoza, s katerim edinim je mogoče plačevati reparacije, pospešujejo težnje onih krogov, ki hočejo ograditi posamezne države s kitajskim' zidovi raznih zaščitnih carin.
Po mnenju dr. Schachta Je danes 2e popolnoma gotovo, da bo morala Nemčija prositi za moratorij v plačevanju reparacij, ker jih je nemogoče poravnati spričo 3 milijoDov brezposelnih, pomanjkanja trgov za konznm nemških proizvodov in zaradi pomanjkanja možnosti kolonijalnega razvoja Ustavitev plačevanja reparacij bo nastopila nekega dne, čeprav proti volji nemške vlade in nemškega ljudstva, ter je ne bodo mogle preprečiti še tako odločne grožnje držav upnic. Svet se bo moral pač sprijazniti s tem, da je bilo med svetovno vojno uničenih 220 milijard premoženja in da bo treba iz tega izvajati po-
in gospodarski nered.
Dr. Schacht je imel vseh skupaj okoli 50 predavanj in nešteto konferenc z ameriškimi državnika in finančniki.
Ratifikacija dogovorov Male antante
Praga, 26. nov. d. Včeraj ob 1230 popol« dne so bile v zunanjem ministrstvu izme njane ratifiikacijske listine o dodatnem do« govoru k prijateljskim zveznim pogodbam med državami Male antante, ki je bil pod« pisan 27. junija v Strbskem Plesu. Izme» njavo ratifikacijskih letin so izvršili za Češkoslovaško pooblaščeni ministar dr. Krofta, za Rumunijo poslanik Emamdi, za Jugoslavijo pa poslanik Pešič. Dodatni do. govor je stopil v veljavo z dnevom pod* pisa ter je bil registriran v generalnem tajništvu Društva narodov v Ženevi.
Poostritev razmerja med kraljem Karolom in liberalci
Bukarešta, 26. nov. Šef liberalne stranke Vintila Bratianu je prejel povabilo k av« dijenci pri kralju Karolu, za katero je zar prosil pred tremi tedni Sedaj pa je Bra. tianu vabilo odklonil ter izjavil, da je pre« kasno. V političnih krogih smatrajo ta ko» i-ak kot dokaz nove poostritve odnošajev med rumunskim kraljem Karolom in libe« ralci. V zvezi s tem je sprejel kralj Karol v daljši avdiierci voditelja liberalnih diši« dentov Jurija Bratiana.
Pariz, 26. novembra. AA. »Havas«
poroča iz Rima: Italijanski tisk je začel odločno borbo za znižanje cen ter pomaga v tem oziru vladi in krajevnim oblastem. Oni trgovci, ki se niso dali dosedaj prepričati, da morajo znizati cene, so dobili od oblasti naročilo, naj to napravijo. Oblasti se ne strašijo niti pred tem, da zaprejo take trgovce in da uvedejo kazensko preiskavo, ako so le količkaj sumljivi kake nekorektnosti. Po vseh ulicah so nalepljeni letaki, v katerih se pozivajo trgovci, obrtniki in industrijalci, da znižajo cene. .
Te drakonske odredbe so dosedaj edinstvene. »Messagero« piše, da je ves narod v tem vprašanju pokazal, da stoji za oblastmi. Priznava pa, da ima vsaka kolajna dve plati in da bi mogle omenjene odredbe pokopati slabse trgovce. Vendar se morajo vsi pokoriti odredbam in razlogom vlade; ostane naj samo ono, kar je jako in zdravo in sa>osobno za življenje.
Chicago, 26. nov. M. Tukajšnji slovenski dnevnik »Prosveta« objavlja pod naslovom »V Italiji vre« daljši članek, v katerem razpravlja o položaju v Italiji in piše med drugim:
»Aretacije, ki se vrše po vsej Italiji v masah, napovedane reorganizacije fašistične stranke, militarizacija mladine in vsi drugi pojavi zadnje dobe so zelo simptomatični in napovedujejo
Čsl. odgovor Bethlena
Praga, 26. nov. h. Na današnji proračun, ski debati sta slovaška- poslanca Micura (klerikalec) in dr. Markovič (socialni de» mokrat) reagirala na nedavno izjavo ma. džarskega zunanjega ministra grofa Bethle na, ki je bila objavljena tudi v »Pester Llovdu« in ki pravi, da je zelo dvomljivo, če bi Slovaki glasovali za Češkoslovaško republiko v primeru plebiscita. Oba poslanca sta izjavila, da so brezsmiselne ta. ke trditve, ker so Slovaki že 1918 takoj po vojni zahtevali, naj Praga pošlje na Slovaško češkoslovaško vojsko, m se vsi izjavili za Češkoslovaško. V korist Ma. džarske ni bilo niti enega glasu.
Madžarsko inozemske
London, 26. nov. p. »Daily Ma.il« poro« ča. da je večja f inančna skupina v Londo» nu izplačala Madžarski 3 milijone funtov na račun velikega inozemskega posojila, za katero se vrše že deli časa pogajanja, ki dobro uspevajo. Posojilo se bo uporabilo za zgraditev železnic, cest in za poljedel« ske kredite.
Letalec Levine izpuščen iz zaoora
Dunaj, 26. novembra. Včeraj ob 15. popoldne je bil izpuščen na svobodo oceanski Jetalec Levine, ki je bil aretiran pred tednf^pi dni, ker je njegova žena brzojavno iz An^rike nakazala kavcijo 50.000 šilin^ gov za njegovo osebo.
vihar, ki bo usoden za fašizem. Fašizem že leta in leta seje veter in nad njega mora priti vihar. To je stara zgodovinska resnica. Fašizem je onemogočil italijanskemu narodu, da obračuna ž njim na demokratičen način. Obračun bo hud in zelo krvav, rasizem nima in nikoli ni imel sigurne večine. Številna Mussolinijeva armada je pač za parade, toda ko pride čas borbe, bo razpadla in Mussolini bo ostal kljub vsej svoji dozdevni ženijal-nosti osamljen in zapuščen. Čiščenje v fašizmu, ki se je pričelo, pomeni začetek konca.«
V Rimu obsojen Slovenec
Rim, 26. nov. čl Pred izrednim tribuna« lom v Rimu se je vršila včeraj razprava proti Slovencu Antonu Glaviču iz Pulja. Obtožen je bil zaradi protifašističnega ro» varenja, ker je delil letake in brošure s pozivom na borbo proti fašizmu Obtožni« ca ga je dolžila tudi komunizma, česar pa mu pri razpravi niso mogli dokazati. Ob« sojen je bil na štiri leta težke ječe.
Aretacija bivšega reškega župana
Sušak, 26. nov. p. Ob priliki zadnjih hišnih preiskav m aretacij v Trstu in na Reki je bil med drugimi uglednimi mešča. ni aretiran in odveden v Rim tudi bivši reški župan dr. Antonio Vio. Osumljen je, da je bil zapleten v protifašistično zaroto. Zagovarjati se bo moral pred izrednim f a« šističnim tribunalom.
Državna obramba ČSR
Praga, 26. novembra, d. Mnogo pozornosti je zbudil včerajšnji govor ministra , za narodno obrambo dr. Viškovskega v parlamentarnem odboru za narodno brambo o stanju češkoslovaške vojske. Obširno je govoril o uporabi postavk, določenih v proračunu za nabavo in izpopolnitev orožja, ter naprosil obrambni odsek, naj odkloni vsak poizkus znižanja vojnega proračuna. Češkoslovaška porabi 1400 milijonov Kč na leto za vojsko in odgovarja letošnji proračun akoro docela lanskemu, feprav je opažati v vseh državah znatno povišanje vojnih proračunov.
Letos bo treba posvetiti posebno pozornost opremi in izpopolnitvi konjenice, ki se je izkazala znova kot zelo uporabno orožje. Vojska polaga tudi veliko važnost na vzgojo šolske mladine v vojaškem duhu ter smatra, da bi bilo v tem oziru potrebno še mnogo storiti. Sola nai ne bo samo. zavod za duševno, temveč tudi za telesno vzeojo, ter mora biti prežeta duha vojaške discipline. Vojska bo v bodoče se bolj poglobila stike, ki jih ima s telovadnimi organizacijami, ker se zaveda, da so najboljša predšola za vojaško službovanje.
Pogreb lyonsk!h žrtev
Lyon, 26. nov Ob udeležbi zastopnikov vlade in velike množice občinstva se je ! vršil včeraj drugI skupni pogreib žrtev " lyonske katastrofe. Skupno je bilo včera-' ■ pokopanih 23 smrtnih žrtev in sicer 19 I gasilcev ter 4 policijski stražniki.
Delo na občem državljanskem zakoniku
Beograd, 26. nov. AA. Seja komisije za izdelavo državljanskega zakonika.
Danes je bila pod predsedstvom mini« stra pravde dr. Srškiča seja komisije za sestavo novega občega državljanskega za« konika. Na seji so bili skoro vsi člani ko« misije, med njimi prof. dr. Gregor Krek iz Ljubljane.
Na seji so ugotovili, da je komisija za izdelavo državljanskega zakonika "Šolala skoro ves načrt za državljanski zakonik razen uvodnih naredb ter zakonskega (brao nega) in rodbinskega prava. Po daljši debati je komisija naložila članom, da izdelajo tudi te partije in jih končajo do 1. februarja prihodnjega leta. Cim bo komisija to storila, se bodo uredile vse partije celega zakona, tako da bo mogoče čim prej predložiti javnosti končni načrt zakonika. To se bo znodilo v začetku meseca maja.
Na seji je bilo sklenjeno, da se bodo odredbe o rodbinskih zadrugah izdale ▼ posebnem zakonu, norme o privatnem pravu pa pridejo v uvodni zakon za državljanski zakonik.
Unifikacija sodišč
Beograd, 26. nov. p. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o ustanovitvi sreskih in okrožnih sodišč na področju apelacijskega sodišča v Beogradu in Skoplju. Kakor zna. no, je predvideval novi zakon o sodiščih, da se izvrši unifikacija sodišč v roku ene« ga leta.
Novi perzijski poslanik
Beograd. 26. nov. p. Nocoj je prispel semkaj novoimenovani perzijski poslanik na našem dvoru Patolah kan Pakrevan, ki bo v prihodnjih dneh sprejet v nastopni avdijenci, da izroči svoja akreditivna pis« ma. Istočasno je tudi zastopnik Perzije ▼ Avstriji, Madžarski in Italiji
Gostaščina še ostane
Beograd, 26». nov. p. Vrhovni zakooo« dajni svet je danes sprejel zakon, ki po« oblašča mestne občine, ki so doslej pobi* rale gostaščine kot občinsko davščino na hišno najemnino, da smejo ta davek ob« držati še do 1. januarja 1932. Kakor zna« no je finančni minister s svojim odlokom ta davek za prihodnje proračunsko ietood« pravil. Ker pa so prišle mestne občine, ki ta davek pobirajo, zaradi tega v velike fi* nančne neprilike, se je pobiranje tega dav« ka začasno dovolilo še za eno leLo Med tem časom pa morajo občine svoje fi« nance preurediti tako. da bodo našle na drugi strani kritje za izpad tega davka. Namen odprave tega davka je predvsem v tem, da se znižajo najemnine, ker je zna« no, da prevale hišni posestniki ta davek v celoti na najemnike.
Napredovanje
Beograd, 26. novembri AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je povišan na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani za izrednega profesorja v 4a/I dr. Balduip Saria, do sedaj izredni profesor v 4/1.
Tarifni odbor končal svoje delo
Beograd, 26. novembra p. Po večdnevnem zasedanju je tarifni odbor danes kon-al svoje delo ter odobril načrt reforme -.kalne tarife. Določen je bil tudi dnevni •ed prihodnje seje, ki bo 8. decembra v i Zagrebu.
Milanski sestanek
Diplomatska potovanja so v poslednji dobi postala nenavadno pogosten pojav in sestanki diplomatskih predstaviteljev raznih držav so dandanes skoro stfalno na dnevnem redu. Za nervoznost, ki obele« žuje sedanjo mednarodno situacijo, je zelo značilno, kako se taki sestanki prmotriva« jo; skoro vedno se namreč ob taki priliki pojavijo najrazličnejše kombinacije glede mednarodnih odnošajev, zdaj z večjo, zdaj z manjšo fantazijo. Vse te kombinacije, od katerih se mnoge dostikrat že čez nekaj tednov popolnoma pozabijo, so znamenje, kako čudno nesigurna je še današnja po« Stična situacija v Evropi. - ■>
Kar na hitro in na zunaj brez vsakršnih priprav se je aranžiral v Milanu sestanek med zastopnikom sovjetske Rusije Litvi« t lovom m italijanskim vnanjim ministrom Grandijem. Kolikor manj pa se je ta se« stanek pripravljal na zunaj, toliko večjo senzacijo je vzbudil v vsej javnosti. V zve« zd z njim so se v novi obliki zopet pojavi« le senzacijonalne vesti, da se snuje blok med Italijo, Rusijo tn Nemčijo, z načrtom, da se ji pridružijo še Turčija, Bolgarija, Madžarska in menda tudi Grčija. KoJik^ je na vesteh resnice in ali je je sploh kajj, ni mogoče reči. Vsekako za enkrat še nisarto slišali stvarnih argumentov, da je d*«es, taka kombinacija bliže realnosti, nega do« sedaj; seveda pa bi najbrž ne izvedeli za nje, tudi ako bi v resnici obstojaU.
Stvar, kaikor rečeno, ni nova, saj so se »lične napovedi ponavljale že V/ preteklo« sti, zlasti o pogledu italijansko^fuskega so« delovanja Italija je imela vedfiio prav po« sebno nagnenje do Rusije m je obrnila že parkrat do Moskovske vlade S prav pri« j&zno gesto, kai so seveda tudi v Moskvi z zadovoljstvom vzeli na jrnanje. Taka po« Htika niti nri šele povojaa, marveč jo je prakticirala tudi že predvojna Italija.
Kljub vsemu temu pa more taka poli« rična kombmacija da/ies nuditi malo kon» kretnega. E>ovolj je, da v podjkrepitev navedemo primer Nemčije, ki je imela še večje nagnenje, da se nasloni na Rusijo, pa tudi še več šans in več interesa. Kljub temu pa je savjetom prijazno nagnenje prineslo, ako abstrahiramo vesti O tajni vojaški zvezi, malo drugega konkretnega, kakor zelo omejeno gospodarsko sodelo« vanje. Ne pomeni to" omalovaževanje aH
podcenjevanje Jospodacsfcih stikov, mar« več samo konstaitaoijo, da j« politična stran zveze z Rusijo paanesla tudi Nemčiji malo konkretnega in se taka zveza poli« tično kratkomalo ne da s pridom eksploa« tirati.
Enako bi bHo .tudi z Hali jonsko« rusko zvezo, aiko bi re^ prišlo do nje. Sovjetska Rusija je še vedsro svet aa sebe, ki v med« "narodnih evropskih kombinacijah ne po« meni dosti konkretnega, vsaj ne v rairov« nem stanju, s kakršnim moramo računati. Niti glede kolonij, niti glede razorožitve odnosno paritete s Frnacijo, niti v izselje« nišfcih sp^Srih Rusija Italiji ne more nuditi otipljiv^ podpore. Rusija nastopi v Ženevi samo ^jereoms, tako rekoč samo kot gost, ki ga /povabijo največkrat samo iz formal« nosti- spričo tega. v mednarodnih evrop« skih, zadevah ne more igrati znatnejše vlo« ge m torej tudi ne dovolj koristnega za« vejznrka. Taka je situacija še vedno in taka bo ostala, dokler se odnošaji med Rusijo in ostalo Evropo temeljito ne spremeni« jo. Računati na spremembo pa za sedaj še n^ vidimo povoda.
Kaj dirugega seveda bi bila kombinacija Italija«Ru&ija«Nemčija ter manjše pritikline v premiru konflagracije. To pa je zadeva zase in jo. je treba presojati čisto z drugih vidikov. Vendar sta verjetnost in možnost take zveze morda še manjši kakor diplo* matsko«poIitične zveze.
Mnogo več pomena bi mogli pripisovati milanskim razgovorom, ako so se tikali gospodarskih problemov. V gospodarskem pogledu je namreč stanje za sodelovanje med Italijo in Rusijo neprimerno ugodnej« še. .Rusija izvaža danes razne produkte, ki jih oddaja po zelo nizkih cenah. Za Ita« lijo prihaja ta uvoz v poštev v prav izdat« ni meri, v kolikor ga ne morejo povišati visoke italijanske zaščitne carine. Pomisli« mo samo na uvoz lesa, ki igra tu_ važno vlogo in ki pomeni lahko tudi politično za« devo. Na drugi strani mora Italija računati, da dobi v zameno možnosti za izvoz neka« terih produktov, ki jih Rusija nima ali vsaj nima dovolj. Gospodarstvo Italije in sov« jetske Rusije se da precej uspešno kombi« nirati ter se medsebojno izpopolnjevati, tu« di še . dandanes, po razvoju nove sovjetske gospodarske politike.
Potresna katastrofa na Japonskem
Južnozahodno od Tokija je potres opustošil cele pokrajine - Veliko število človeških žrtev - Povsod so požari se povečali katastrofo
Beograd, 26. novembra AA. Sinoči ob :20.26,21 je zabeležila potresomerska postaja na Tašmajdanu začetek potresa v daljavi 8900 km od Beograda (na Japonskem). Maksimum gibanja je brl zabeležen ob 30-57,38, konec pa 21.45. Maksimalni premik zemlje je znašal 37 mikronov.
Tokio, 26. novembra s. Po zadnjih ofici-jelnih sporočilih znaša v pttfekturi Shid-suoki število smrtnih žrtev potresne katastrofe 187, dočim jih navajajo Ksti 219. V okolici Mishine, ki je bil centrum potresa, so od 10. t. m naprej vsak dan občutili povprečno 300 slabejših potresnih stiakov. Centralni observatorij je v okraju termalnega kopališča Ito, kjer divja velik požar, od 7. t. m. registriral 1500 potresnih sunkov. V Atani je izbruhnilo vroče vrelo. Veliko vznemirjenje vlada zaradi usode 300 delavcev, ki so delali v tunelu v bližini Ata-nL Vhod v ta tunel je bil zasut. Po sporočilu centralnega observatorija je gibanje zemlje trajalo nad 30 minut. Veliko škodo je potres napravil v okraju Shidsuoki, juž-nozapadno od prestolnice. Povsod so požari ie povečali škodo1 ki jo Je povzročil potres. Najbolj so ti^eli. kraji Mishima, Numadsu, Nagao, Ito in Atana. Več železniških mostov se je zrušilo. Kraj Hakone je bU popolnoma uničen. 99 oseb je zasul zemeljski plaz.
Tokio, 26. novembra g. Potresna katastrofa, ki je ponoči zadela srednjo in južno Japonsko se je izkazala kot mnogo večja, nego se je moglo sklepati iz prvih poročil. Uradno se že sedal navala število 250 smrtnih žrtev* vendar pa so prišle privatne vesti, ki cenijo števtlo smrtnih žrtev nad tisoč. V provinci Shidsuoki, 106 km zapadno od Jokahame, je bilo ubitih nad 200 oseb.
. Število ranjenih pa se sploh še ne da oceniti. V Nagaku, približno 250 km severno od Tokia, ie bilo 25 oseb ubitih. Materijal-na škoda je velikanska. Nad 100 hiš se Je zrušilo. Rodbin, ki so ostale brez strehe, le več tisoč. Kraljevska palača v bližini Jokahame je bila težko poškodovana. Povsod so obenem s potresom izbruhnili požari, zaradi česar se je le še povečala panika med prebivalstvom. Ker so telefonske in brzojavne proge prekinjene, manjkajo §e podrobnosti o katastrofi. Zelo močno ie zaradi potresa trpel polotok Idsu, kier je zemeljski plaz zasul več vasi. Plima, povzročena po potresu na morski globini, Je napravila velikansko škodo. Nekaj ladij se !e potopilo, posadke pa so utonile. Vlada je uvedla obsežno pomožno akcijo.
Tokio, 26. novembra AA. Uradno razglašajo, da je potres zahteval 223 človeških žrtev, 146 oseb je bilo ranjenih, 6 oseb pogrešajo. Mnogo zgradb ie bilo porušenih in poškodovanih.
Kako je pobegnil major Franco
Bojazen španske vlade pred vojaško vstajo — Pismo majorja Franca
ministrskemu predsedniku Berenguerju
zaradi nepričakovanega bega majorja Fran« ca ter ga spravlja v zvezo s pripravami za vojaško vstajo, ki naj izbruhne čez nekaj dni. Franco je eden najbolj uglednih špan« skih častnikov ter uživa neomejeno zaupa«
Pariz, 26. novembra. Trditve španske vlade, da se je iz madridskih vojaških za« porov pobegli španski prekooceanski leta« lec major Franco s častno besedo obvezal, da ne bo pobegnil, označujejo njegovi pri« jatelji, da so povsem izmišljene
Major Franco ni nikdar prikrival, da misli pobegniti ter se je na beg zelo skrb« no pripravljal. Med drugim si je pustil ra« sti brado. Prilika za beg se mu je nudila predvčerajšnjim ter je ušel iz svoje celice V spremstvu dobrega prijatelja majorja Revnesa m se zatekel V jetniško kipelo. Tu" je prežagal železne rešetke in se epu« stil z vrvmi osem metrov globoko na ulico. Stražniki so odkrili njegov beg šele ob 5. zjutraj. Policija je poslala na razne strani številne patrulje, ki pa se jim ni posrečilo prijeti begunca. Vlada je zelo v skrbeh
nje španskih letalskih častnikov, ki so veliki večini vsi republikanci.
Majorja Franca so hoteli čez tri dni pre« peljati v trdnjavo San Gostoval pri Pam« ploni. Po begu je poslal major Franco mi« ništrskemu predsedniku generalu Beren« guferju pismo, v katerem piše med drugim: »Vi šte prevzeli ministrsko predsedstvo, da bi zopet obnovili ustavno stanje. Doslej pa niste še storili prav ničesar drugega, kakor poizkusili rešiti monarhijo. Pobegnil sem iz zapora, da bi pokazal narodu, naj se tudi on otrese verig, v katerih je oko« vam.
Gospodarska pogajanja v Ženevi
Ženeva, 26. nov. s. Ni zelo verjetno, da s« bo v velikem obsegu izvedel preferen-čni carinski sistem. Francija, Avstrija in Italija namreč nočejo o tem ničesar slišati. Anglija je že v naprej odstopila, Švica pa ne bo sodelovala iz praktičnih razlogov, ker za žito, glavni izvozn.1 produkt južnovzhodnih držav, nima zaščitnih carin, na drugi strani pa tndi nI kupec večjih množin žita. Ostane torej edino le Nemčija, ki je načelno pripravljena sprejeti ta sistem Dvomljivo pa se zdi, ali bo dobila potrebne protidajatve in odobritev prekooceansklh držav Od smernic carinske mirovne konference bodo prišli torej za praktično izvedbo v poštev le agrarni krediti in organizacija izvoza v jnžno-VBho<1n>h državah
Praga, 26. nov. AA. Minister za zunanje zadeve dr. Beneš je odpotoval v ženevo, da sodeluje pri delu pripravljalne komisije sa razorožitev
Francoski socialisti o razorožitvi
Pariz, 26. novembra, s. Vlada je zahtevala 650 milijonov frankov za izpopolnitev skladišč orožja in municije. ki so se izpraznila zaradi vojaških ekspedicij v Siriji in v Evropi. Radikalni socijalisti so sklenili glasovati za ta predlog, postavili pa so dodaten predlog o ustanovitvi vojaškega znanstvenega instituta za tehniko državr? brambe. Načrt je že izdelan. Pri njegovi izdelavi so sodelovali madam Curie, Herriot ler drugi francoski znanstveniki.
Pariz, 26. novembra. AA. Med razpravo o dodatnih kreditih za narodno obrambo je socijalistični poslanec Renaudel imel govor o stališču socijalistov napram razorožitvi. Soeijalistična stranka želi splošno, istočasno in progresivno ter kontrolirano razorožitev pri kateri naj Francija prevzame vodstvo, 3 čimer bo dokazala, da je odkritosrčno miroljubna in da ji gre za ob? o in končno varnost na svetu.
Zahteve agrarnih držav pred drugo evropsko carinsko konferenco
Predlogi predkomisijc
Pododbor druge carinske konference v Ženevi, ki mu je bila poverjena naloga, da prouči predloge agrarnih držav, sklenjene na konferencah v Varšavi in Bukarešti, in vprašanje uvedbe preferenčnega carinskega sistema za agrarne proizvode vzhodno-ev-iopskih držav, je po štiridnevnem razpravljanju končal svoje delo in je včeraj na plenarni seji konference predložil svoje poročilo. Razprava pododborov je pokazala, da so nasprotja med pristaši neomejene klavzule o največjih ugodnostih na eni strani in med pristaši preferenčnega sistema na drugi strani še vedno zelo velika in jih ne bo tako lahko premostiti. V smernicah, ki jih je pododbor podal na plenarni seji, se na-glaša, da ne ?me eventualna uvedba sistema ugodnostnih (preferenčnih) carin povzročiti škode kmetijstvu ▼ srednjeevropskih in zapadnoevropskih državah in da morajo tudi ostale države, katerih trgovinski odnošaji slonijo na največjih ugodnostih, to so predvsem prekmorske države, dati s roj pristanek. Predvsem ne sme pre-ferenfni sistem povzročiti povečanja agrarne produkcije r vzhodnoevropskih državah. temveč mora imeti samo namen, ustvariti boljše prodajne možnosti za agrarno proizvode. Protikoneesije, ki bi jih dale agrarne države v pogledu uvoza industrijskih proizvodov, morajo priti v dobro vsem državam z največjimi ngodnostmi, torej tudi prekomorskim. Kakor poročajo iz Ženeve, je vprašanje protikoncesij agrarnih držav povzročilo največ težkoč v razpravah pododbora.
Tudi podkomisija, ki je proučevala angleški predlog za postopno znižanje carinskih barijer, je končala svoje delo. Na predlog švicarskega delegata Stuckija so se že
Srednješolski dom kralja Aleksandra
Beograd, 26. nov. č. Nj. Vel. kralj je s svojim doprinosom omogočil zgradbo srednješolskega doma ▼ Beogradu. Dom bo zgrajen na Topčideru ter so že začeli ko« pati temelje. Dograjen mora biti na izrec« no željo kralja do prihodnjega šolskega le* ta. V domu, ki bo najmodernejše urejen, bo prostora za 300 siromašnih dijakov srednjih šol. Sprejemali se bodo samo taki dijaki, ki se bodo po maturi posvetili umi« verzitetnim študijam. Nj. Vel. kralj je osebno pregledal vse načrte ter poveril upravi dvora nadzorstvo nad gradbenimi deli. Osnovo za zgradbo tega doma je dal kraljev ded Aleksander Karadjordje, ki je leta 1856. ustanovil glavna šolski fond za zgradbo humanistične gimnazije. Cesar ni mogel izpolniti ded, je sedaj dovršil nje« gov vnuk. V zavodu bo popolna humani« stična gimnazija, ki jo bodo lahko pose« čali tudi eksternistL
Ameriški narodni praznik
Beograd, 26. novembra, p. Jutri se slavi v vsej Ameriki ameriški narodni praznik. Prvič se bo letos proslavil ta dan tudi v Beogradu. Ameriški poslanik na našem dvoru gosp. Prince je iz tesa povoda dal novinarjem izjavo, v kateri pojasnjuje pomen ameriškega narodnega praznika. Proslavlja se že izza leta 1621. zadnji četrtek v novembru ter ima svoje obeležje v praznovanju starih narodov, ki so po končani žetvi na ta način hvalili bogove za dobro žetev. Dan praznovanja določa predsednik Zedinjenih držav za vso Ameriko. V Beogradu se bodo letos ob tej priliki zbrali Številni v Jugoslaviji živeči ameriški podaniki. Zanje ta' dan ni samo narodni praznik v ameriškem smislu, nego tudi dan, ko bodo izrazili svojo hvaležnost Jugoslaviji in vsemu jugoslovenskemu narodu za gostoljubnost. ki jim jo izkazuje.
Izvoz živine v Avstrijo
Beograd, 26. nov, AA. V zvezi z vestmi, ki se širijo, da je avstrijska vlada prepo« vedala uvoz živine iz nekaterih krajev na« še države, češ da je živina bolna na smr« kavosti. je ministrstvo za poljedelstvo, ve« terinarski oddelek, že enkrat demantiral te vesti, češ da se Tepoved nanaša samo na neke kraje, v katerih je živina obolela za smrkavostjo. To se je ugotovilo samo v 27 srezih, večinoma v dunavski banovini. Pozineje se je smrkavost ugotovila še v nadaljnih sedmih srezih te banovine m si» ser v Alibunarju, Bački Palanfci, Kovači« ci. Velikem Bečeju. Veliki Kikindi. Veli« kem Bečkereku in Vršcu. Prepoved se ne nanaša na kopitarje, namenje za klanje iz občin, ki niso okužene, če se pošljejo na dunajsko kontumacijsko tržišče St. Mars.
Pogrezanje zemlje v okolici
Splita
Split, 26. nov. n. Na nekem travniku v bližini sela Muč v okolici Splita se je vče» raj nenadoma pogreznila zemlja ter se je pojavilo osem metrov dolgo in pet metrov široko jezero. Seljaki prihajajo v trumah ogledovati to naravno čudo. Za pojav se zanimajo tudi arheologi.
Trgovinska pogodba med Albanijo in Rnmunijo
Tirana. 26. novembra g. Parlament je danes sprejel trgovinsko pogodbo med Albanijo in Rumunijo.
za preferenčne carine
v tem pogledia pričela neposredna pogajanja med angleško delegacijo in. predstavniki onih držav, ki imajo posebno živahne
trgovinske odnosaje z Anglijo
Kakor je podoba, glede rešitve agrarnih
problemov trenotno ni pričakovati večjih uspehov. Carinska konferenca se bo v svojem nadaljnjem poteku ponovno bavila z vprašanjem uveljavljenja konvencije, o aki-njenju izvoznih in uvoznih preporodi in omejitev, ki bi morala že pred meseci stopiti v veljavo, vendar pa je takrat propadla. ker konvencije ni ratificirala Poljska in so nekatere druge države svojo ratifikacijo dale le pod pogojem, da konvencijo uveljavi tudi Poljska. Za enkrat še ni jasno, če bo mogoče to konvencijo navzlic temu oži-votvoriti. Nadalje se bo konferenca bavila tudi z uveljavljenjem konvencije o »ačasni stabilizaciji trgovinskih pogodb in carinskih tarif, ki je bila sprejeta na prvi carinski konferenci v marcu t. L To konvencijo so, kakor znano, poleg Anglije ratificirale le nekatere države, ki vodijo itak bolj liberalno trgovinsko politiko. Ob otvoritvi konference je kazalo, da tudi te konvencije ne bo mogoče uveljaviti, vendar so delegati kontinentalnih držav v poteku konference dali glede ratifikacije obvezne izjave, ki so dale zopet upanje, da bo vendar mogofe konvencijo oživotvoriti.
Glede praktičnih gospodarskih mednarodnih problemov konferenca zaenkrat ne obeta večjih uspehov. Evropska študijska komisija se bo sestala šele v januarju skupaj s svetom Društva narodov in -.bo pn tej priliki vzela v razpravo Briandov pan-evropski memorandum in odgovore posameznih držav na ta memorandum.
Obnova pogajanj med Italijo in Francijo?
Pariz, 26. nov. č. »Echo de Pariš« poroča, da je prišlo v ženevi po neoficljelnih razgovorih med italijanskimi ln francoskimi delegati s posredovanjem Anglije ln Amerike do sporazuma, ki omogoča nadaljevanje pogajanj za pomorsko' pariteto. Ameriški ln angleški posredovalci so ob aktivnem sodelovanju predsednika Hoo-vra našli formulo, ki omogoča nadaljevanje svoječasno prekinjenih pogajanj. Podrobnosti te formule še niso znane, po Informacijah lista pa sta italijanska ia francoska vlada izjavili svojo pripravljenost nadaljevati prekinjena pogajanja. Amerika in Anglija polagata največjo važnost na to, da se ta spor čimprej reši, In sta zagotovili Franciji vsa jamstva za njeno varnost, kar je povzročalo doslej največjo težkočo pri pogajnjih.
Nemška gonja proti Poljski
Berlin, 26. nov. s. Najavljena protestna nota nemške vlade zaradi dogodkov v Gornji Šleziji je bila odposlana v Ženevo. Objavljena bo v petek. Na'svoji jutrišnji seji bo državni kabinet najbrže sklenil, predlagati izredno zasedanje sveta- Dru« štva narodov.	• - ■"■-•.-'
Varšava, 26. nov. g. Poljski listi polemi« zirajo proti nemškim obdolžitvam, po ka« terih trpi nemško prebivalstvo v poljski Gornji Sleziji od terorja oblasti. Komu« nike notranjega ministrstva izjavlja, da je poljsko prebivalstvo zaradi nemške revizij« ske kampanje razumljivo razburjeno, da pa ne more biti govora o kakem preganja« nju Nemcev. V času volilne agitacije ni bil ubit noben poljski državljan nemške narodnosti, pač pa je bil v Golceinu umor« jen od članov nemškega »Mannerbunda« poljski policijski komisar Szapka. Komu« nike navaja nato še razna druga nasilstva, ki so jih zakrivili Nemci.
Tramvajska nesreča
Fermo, 26. novembra a. V italijanski provinci Ascogli Pičeno je voz cestne železnice po iztirjenju na mostu treščil na spodaj ležečo cesto. 7 oseb je bilo ubitih, 11 pa težko ranjenih.
Vremensko poročilo
Zagrebška vremenska napoved ia danes: Nestalno, oblačno, mestoma deževno. — Situacija: Barometerski pritisk je splošno porasel za 0.3—3 mm, prav tako tudi temperature, ki so se dvignile za 1—5 stopinj. Nebo je bilo zjutraj večinoma oblačno. Morje je v južnem Primorju nemirno, v gornjem pa valovito.
Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Večinoma oblačno, milo, možnost padavin.
KUPUJEMO IN
PRODAJAMO
▼se državne vrednostne papirje, obveznice in srečke
po najkulantnejših pogojih
na bazi dnevnega tečaja.
PRODAJAMO
2l/2% obveznice državne loterij, rente m
volno škodo
kakor tudi dolarske državne obveznice tudi na
OBROČNA PLAČILA.
Kupon, amortizacija, dobitki teko v korist kupcu že od dneva vplačila prvega obroka.
STROGO SOLIDNA POSTREŽBA. Bankovno komanditno društvo
A. REIN I DRUGf Zagreb,
ILICA 15.
15863
Beograd,
KNEZ MIHAJLOVA Ul* 47.
Komunalne zadeve Novega mesta
Novo mesto, 26. novembra.
Danes ob 17. je bila redna seja občinskega zastopa. Po odobritvi zapisnika zadnje seje, se je prešlo na dnevni red, na razpravo o prevzemu javne ženske bolnice v občinsko upravo. Po poročilu župana dr. Režka o stanju bolnice od pričetka njenega obstoja pa do danes, se je vršila daljša debata o predlogih občinskih svetnikov dr. Cesnika in Pavčiča. Z večino glasov je bile končno sklenjeno, da prevzame mestna občina žensko bolnico v svojo upravo.
Regulacija trga kraljeviča Petra se bo postopoma nadaljevala, dokler ne bodo deta izvršena, kakor jih določa celotni regulacijski načrt Zaradi cbčinske hiralnice je bilo sklenjeno, naj se zadeva izroči ubožne-rau odseku, ki naj stopi v stik s konventom usrrfHjenih bratov, ki je edini pristoj'en izreči se o odškodnini za hišo in vrt, nekdaj husfkpokojnega župnika Rometau
Nadalje je občinski odbor ugodil prošnji Josipa Kosa za podelitev koncesije za prevažanje oseb in blaga na progi Novo me-sto-Karlovac. Prošnja Ivana Osojnika za podelitev pravice za javno tehtnico se je odklonila ker si pravico naziva »javne tehtnice* pridržuje mestna občina sama, ki jo bo zgradila na novem mestnem sejmišču. Prošnja občine Koprivnik za dovolitev dveh novih letnih sejmov se je odklonila, ker je mestna občina principijelno proti uvajanju novih sejmov v občini. Odobreno ie bilo. da plača občina v javne svrhe porabljen-svet Frana Vovka in sicer kvadratni meter po 12 Din. kakor se plačuje osta>lim. Prošnja Frana in Marije Kovačič za proglasitev steze od njegovega mlina v Šmihelu do šmehalskega pokopališča za iavno, se je odstopila gradbenemu odseku, ki naj zadevo prouči na mestu. O nagradah katehetom na osnovni dekliški šoli je bil sprejet županov predlog, da občina kot politična upravna občina ne plačuje nobenih nagrad za ka*-tehete iz občinskega proračuna, v katerem nima v to svrho nobenih postavk, temveč naj izplača nagrade krajevni šolski odbor.
Seja ie bila zaključena ob 19.15.
Hmeljski trg
žatec, 26. novembra h. Nelzpremenjeno.
Cene 350—550 Kč.
žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred
Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
Včeraj, dne 26. novembra bili izžrebani naslednji večji dobitki:
300.000 DIH sre^ka št r 95.458; 30.000 Din srečka št.: 38.855; 20.000 Din srečki št. : 67.622, 77.077;
10.000 Din srečka št.* 15.327; 4.000 Din srečke št.: 1.390, 6.564, 31.107, 34.463, 40.610, 65.796,
Q1 XQA .	-V'/'
2 000 Din srečke št. i 607. 7.968, 9.202, 11.879, 12.004, 15.750, 17.581,
17.853, 17.874, 19.450. 19.994, 21.515 2^703 24 8^ 25 266 85.017,	26.920,
26 999 27 752 28.338, 52.283, 55.181, 58.101, 58.839, 64.892, 6o.o55,	73.787,
T&ili; 77:780, 80.346, So^ot 80.619, 81.385, 84.075, 85.950, 87.905,	91.534, 96.886, 99.198, 99.322, 99.795.
Dne 24. novembra 1930 so bili izžrebani naslednj dobitki: Din 2.000 št. 87.840. .
Din 500 St. 1.882, 9.708, 9.711, 9.754, 9.760, 9.790, 13.851, 13.884, 16.044, 17.902, 17 911 17 960l 17.992, 19.114, 27,754, 29.205, 33.760, 33.785, 34.176, 35L361, 35.389, 35.392, 36 631' 36 665, 38.122, 38.138, 38.166, 38.178, 38.183, 39.513, 39.531, 39.570, 39.586, 42.970, 42981 42 985 44.110, 46.626, 46.692, 47.451, 47.479, 48.334, 48.345, 48.354, 48.383, 49.412, 49 458' 56 054, 56.061, 58.833, 58,861, 58.866, 58.867, 58.891, 59.505, 59.582, 66.407, 66.457, 67 525* 67.537, 67.540, 67.584, 68.754, 68.776, 68.782, 68.791, 69.126, 69.436, 69.447, 69.461, 69 477' 73.752, 73.764, 73.984, 76.601, 76.610, 76.691, 77.330, 77.397, 82.418, 82 453 82.479, 82.494, 84.181, 86.950, 86.979, 87.827, 87.849, 87.871, 87.918, 87.947, 87 955 87.977, 89.104, 89.148, 89;156, 89.197, 96.645, 96.669, 96.900, 98.116, 98.118, 98.121, 98.156, 98.174, 98.180, 98.196, 98.907, 98.955, 98.995.
Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra.
Ker so vse srečke razprodane. Izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati.
Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutro« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranilnica r. z. tl 9, z., Ljubljana, Sv. Petra c,
»JUTRO« tL fl*
3
OetrteS, 87. XL 1930
Maši kraji tn ljudje
Jurij Baklanov v ljubljanski operi
V petek, dne 28. t m. bo imelo ljubljan« Ao gledališko občinstvo redko prihko, da sliši baritomista svetovnega slovesa. V »Tosci« bo gostoval kot Scarp«a Rus Ju. rij Baklanov, ki tekmuje za slavo z naj. Tečjimi pevci sedanjosti. Njegovo rme je nano operni p-ubliki na vec celinah: po* znajo ga posetniki newyorskih opernih gle. dališč prav tako dobro, kakor odlično ob« činstvo kje v kulturnih središčih Indije. Jurij Baklanov že desetletja potuje po svetu, se pojavlja na odrih zdaj kot Igor, zdaj kot Scarnia ali v kateri drugi priljub« Ijeni mu vlogi, doseza ogromen uspeh, pa zo^et izgine in se noj a vi na drugem mestu. Povsod, kamor nride, pa je njegov nastop gledališki dogodek.
Baklanov je tipičen Rus, čeprav že dol« go nima druge domovine nego je široki svet »Molči, da s tem zakrije svoj notra« nji nemir. Zakaj nemiren je ta človek, po« tep-uh cele »Zemlje«, pripoveduje o njem njegova žena v nekem mterviewu (ona je namreč poklicana, da namesto njega od« pravlja radovedne reporterje). »V Phila« deliphiji sem ga videla kot Chemineau«* v Lerouxeri operi. Tako, kot je on živel na odru. žive osebe iz povesti Gorkega, ro« tnarji pri Tolstem ali Tatarji, ki venomer hrepene po novih deželah, vedno hočejo osvojiti več in več sveta... Naslednjega dne je bil zopet grandseigneur 18. stolet« ia in Faust Ta njegova igralska umetnost preobraževanja je edin čudež, ki sem ga do/ivela.«
njegovimi nastopi, mo Je samo čas pri« prave ali odpočitka. Uro pred predstavo postane bled in uhlji so mu čisto beli. Moram i njim na predstavo, da mu po« rem, kako jo pel.. -«
Kritik nekega lista ▼ Daimstadta Je ne« davno zapisal ob priliki gostovanja Jurija Baklanova:
»Kadar nam pride Baklanov v goste, naj bo ▼ tej ali oni vlogi, vedno je to dogo« dek za gledališče in doživetje za gledalce. Pevec Baklanov ima najlepši, največji m najbolj negovani bariton, katerega obvla« duje nedosegljivo mojstrsko. Igralca Ba« klanova bi po ekonomiji igre, po bogastvu odtenkov v izražanju, zlasti v izbruhih elementarne strasti, primerjali morda sa« mo pokojni Eleonori Duše. Naposled in predvsem pa je človek, mož v dovršeni formi celotne kulture.«
O njegovem Scarpiji je zapisal kritik ▼ Diišseldorfu: »Če ta veliki umetnik ne bi bil tudi pevec par excellence, bi Dil go* tovo kot igralec dosegel enako karijero.«
Jurija Baklanova bomo torej slišali tu« di v Ljubljani v »Tosci« (čeprav bi bil za nas zanimivejši kot Igor v operi »Knez Igor«). Pričakovati je, da bo tudi nam iz« premenil »Tosco« ▼ novo, močno doži« vetje.
Tržiske kulturne
precej veliko Ankeletovo verando. Med posetniki igre je bilo opaziti več Tršča«
prireditve
Dalje pravi gospa Ana Baklanova o svo«
jem možu: »Mož, ki ume tako izoblikova« ti toliko likov, pa je vedno samo cm. Ra* klanov. Nič ne "študira, ničesar se ne uči, marveč se enostavno poglablja vase. Lah« ko bi rekli, da je prav po rusko len, če ne bi vedeli, kako resno sicer dela!... Baklanov živi samo na odru. Če tri tedne ne poje, je ves nesrečen. Ca«, ki leži med
Tržič, 25. novembra.
V	soboto zvečer se je vršil pred dobro zasedeno dvorano v meščanski šoli kon« cert francoskih pesmi, ki ga je izvajal koncertni pevec g. Mirko Pugelj. Na kla« virju ga je spremljal g. Marjan Lipovšek, ki je obenem tudi tolmačil besedilo in podajal potrebne podatke o skladateljih. Občinstvo se je s hvaležnim ploskanjem zahvaljevalo odličnemu pevcu za umetni« ško podajanje. Način Pugljevega predna« šanja in petja je pri nas docela nov. Svoj čas je bil napravil v Tržiču koncert dr. Rigo, ki ga lahko imenujem prvega, ki je na tak način skušal podajati glasbene ometnine. Prefinjeno podajanje vsebine posameznih glasbenih umotvorov odlikuje g. Puglja v veliki meri. G. Marjan Lipov« šek je najdiskretnejši spremljevalec, le Skoda, da nima meščanska šola boli šega klavirja. Po koncertu je bil skromen dru« žabnd sestanek pri Lončarju, ki je poglobil ▼ezi med prijatelji Francije.
V	nedeljo popoldne je prišel v Tržič go« ■pod Vey, lektor francoščine na ljubljan« ski univerzi io je ob tej priliki predaval o francoskem šolstvu v kino=»dvorani. Pre« davanje »o pojasnjevale skioptiene slike. *n®thn, ki se niso udeležili ne koncerta in ne predavanja, je lahko za oboje žal. Z delovanjem francoskega krožka je bil go« spod Vey prav zadovoljen in je obljubil za nadaljnji napredek vso svojo pomoč.
Zvečer so v Sokolnici uprizorili v resni« ei lepo dramo »Spavaj moja deklica« iz življenja ruskih umetnikov. Igranje je bi« lo na višku. Razprodana dvorana je bila pridnim igralcem najlepše priznanje in nai« boljša vzpodbuda za to, da naj se drže resnih del, ki jih občinstvo gotovo ceni. V Našem domu so uprizorili »Beneškega trgovca«. Tudi tu je bil obisk prav dober m so igralci svoje težke naloge prav čast« no izvršili. Tržičani napredujejo od sezo« ne do sezone i po kvaliteti del samih i po pravem, da skoro umetniškem podajanju od strani igralcev.
Pri Sv. Ani so vrli gasilci ponavljali v nedeljo popoldne dobro naštudirano ;3'0 »Užitkarji«. ki je zopet skoro napolnila
Danes premiera ob 7. in 9. uri zvečer!
Filmska opereta.
(Pesmi
Willy Forst Liane Haid Ernst Verebes
V filmu nastopi in poje prvikrat v našem jezika
Marica Lnbejeva
znana slovenska subreta.
(ccnec
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. pop.
Elitni kino Matica
nov.
Smrt zaslužnega gospodarskega strokovnjaka
Kakor smo kratko že poročali, je na krasnem veleposestvu štajerske hranilnice v idiličnem Podlehniku pri Ptuju 24. t m. ob 7. zjutraj izdihnil svojo plemenito du« šo ravnatelj posestev omenjenega graškega zavoda g. Franc Majcen, star komaj 49 let. Proti vsakemu pričakovanju je nasto« pila katastrofa po krajšem, nenevarnem
Telefon 2124.
bolehanju. Pokojnik je bil rojen 30. no» vembra 1881. v Veliki Nedelji kjer je tu« di hodil v ljudsko šolo. Nato je odšel štu« dirat na ptujsko gimnazijo, ki jo je pa kmalu zapustil in prestopil na realko v Mariboru, ki jo je tudi absolviral. Po oče« tovi smrti je moral prevzeti obširno do« mače posestvo. V letih 1897/99 je absob viral štajersko vinarsko ie sadjarsko šolo v Mariboru, nato pa še isto leto nastopil svoje prvo službeno mesto kot praktikant na veleposestvu v Podlehniku, kjer je v ponedeljek umrl kot ravnatelj. Po odslu« ženih vojaških letih je odpotoval pokojni Majcen v razne dežele, kjer se je izpopol« njeval v svoji stroki. Obiskal je Tirolsko, Francijo, Italijo, Ogrsko, Nemčijo, Gornje Avstrijsko itd. Tudi v Klosterneuburgu je absolviral poseben tečaj v vinogradniški in kletarski stroki. Po končanih poučnih po« tovanjih je nastopil mesto upravitelja vin« skih kleti Štajerske hranilnice v Gradcu, ker je služboval do prevrata, ko ga je za« vod poslal kot jugoslovenskega državljana na svoje veleposestvo v Podlehnik na me« sto ravnatelja. O izredno strokovnjaški sposobnosti pokojnika na vseh poljih in panogah umnega gospodarstva pričajo šte« vilne diplome in odlikovanja, ki jih je pre« jel na razstavah v Parizu, na Dunaju, v Beogradu, v Ptuju itd. Odlikovan je bil tudi z redom Sv. Save IV. stopnje. V jav« nem življenju se je mnogo udejstvoval in je bil član krajnega šolskega sveta, občin« skega odbora, okrajnega zastopa, cestnega odbora, ptujske »Mladike« ter raznih dru« gih korporacij in društev. O njegovi vse« stranski sposobnosti na polju umnega go« spodarstva, živinoreje, vinogradništva itd. pričajo vzorne ustanove na veleposestvu v Podlehniku. Razen številnega sorodstva, brata in staršev žaluje po njem neutolažna sooroga Marija, s katero je pokojnik pre« živel v vzornem zakonu polnih 21 let. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Še o tragediji mladega viničarja
Loka pri Framu, 26. novembra.
Včeraj smo poročali o nenadnem požaru, ki je nastal v leseni, s slamo kriti vi-ničariji Štefana Vrečka v Loki pri Framu in o zagonetni smrti mladega viničarja samega. Danes priobčujemo še nekatere podrobnosti.
V torek so v Loki pri Framu orožniki aretirali 47-letno viničarko Amalijo žni-dar zaradi suma, da je umorila svojega moža in nato zažgala viničarijo. V soboto okrog 21. je namreč začela goreti vini-čarija v Loki, v kateri sta stanovala navedena viničarka Amalija in njen komaj 27-letni mož Štefan. Ko so ljudje leteli proti goreči viničariji, jim je prišla nasproti Amalija Žnidar in vsa razburjena nagloma pripovedovala, da sta se z možem prepirala, med prepirom pa je mož pograbil gorečo petrolejko in jo treščil med slamo, ki je bila v sobi in ki se je mahoma vnela. Ljudje so poskušali moža rešiti iz goreče viničarije, toda ni se jim
posrečilo. NaSH so njegovo truplo razmesarjeno pod ruševinami, ko m je
ogenj polegeL
Na podlagi raznih IndleiJ tn sumljivih
okolščin ho oblasti takoj uvedle obširno preiskavo. Pri sodni obdukciji trupla Štefana Žnidarja so ugotovili, da mož ni samo zgorel, temveč da je bil že poprej umorjen. Na glavi Je imel globoke in zevajoče rane, očividno zadane s sekiro. Iz teh poškodb je bilo razvidno, da je bil mož najbrž v spanju ubit Nadaljnja preiskava je pokazala, da je prišel 2nidar
sadnJe Čase večkrat opit domov ln da so
bili prepiri ln pretepi med 47-letno ženo in njenim 20 let mlajšim možem radi ženine ljubosumnosti na dnevnem redu.
Ker so med ruševinami pogorele viničarije našli še celo petrolejko s cilindrom vred, Je bilo pač očitno, da ženina trditev ni resnična in da je najbrž sama umorila moža, nato pa zažgala viničarijo. Na podlagi teh indicij so orožniki Amalijo žnidar v torek aretirali in jo izročili v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, ki nadaljuje s preiskavo.
Otrokom kavo?
kofeina prosto zrnato kavo
Da, ali samo
KAVO
HAG
Zasačena vlomilca
Ljubljana, 26. novembra.
Danes ponoči so ljubljanski vlomilci zo« pet presenetili policijo z drznim vlomom, ki so ga izvršili v trgovski lokal sredi me« sta. Storilcem se je vlom sam na sebi po« polnoma posrečil, maščevala pa se je nji« hova neprevidnost pri poznejšem kretanju po mestu.
Službujoči stražnik na Dunajski cesti
poleg Evrope je v zgodnjih jutranjih urah opazil na cesti dva neznanca, ki sta se mu hotela očividno umakniti in bi rada zavi« la v stransko ulico. Stražnik je pohitel proti njima in ju stavil zaradi sumljive« ga obnašanja na odgovor. Ker ceio imen nista hotela navesti, jima je stražnik na« povedal aretacijo ter ju odvedel na poli« cijsko stražnico. Tam so ju preiskali ter našli pri obeh več razne zlatnine. Moža« karja nista dolgo časa oklevala, marveč sta kmalu priznala, da imata za seboj par ur vlomilskega napora.
»Kdo pa sta prav za prav?«
»Robert Ahman iz Šiške,« je zagodrnjal prvi.
»France Erjavec, ključavničar, tudi te Šiške,« se je nato odrezal drugi.
»Tretji pa manjka — to je Anton Sreč« nik iz Ljubljane. Ta naju je prav za prav spravil v skušnjavo,« sta hitela zatrjevati oba.
»Kje pa ste vrtali?« »o spraševali straž«
niki.
»Ne daleč, tam»le v Prešernov«! ulici, v Čarmanovo trgovino,« sta pojasnila areti«
ranča.	.
Tekom uvedene preiskave se je teka. zalo, da so vlomilci vdrli v trgovino »Do« ko« s pomočjo vitriha. Odnesli so štin pare lakastrh čevljev, tri pare gojzeric m pet parov navadnih čevljev iz boksa. Pre« metali so vso trgovino, kajti v glavnem so stikali za denarjem, ki ga pa niso na« šli. Pač pa so iztaknili druge vrednosti ter odnesli dve srebrni in eno zlato uro in par zlatih uhanov, tako da je znašala ško« da ,ki so jo napravili vlomilci, nad 7000 dinarjev.
Ukradene pare čevljev so ponoči odne« sli v gozd za Cekinov grad, kjer so jih
Pri utrujenosti, razdraženo««, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastruplje-nju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
zakopali v Kstje. Nameravali pa so jih že naslednji dan odnesti na varnejše me« sto in jih nato počasi spraviti v denar. Njihov namen pa je prehitel stražnik. Skrite čevlje so stražniki že zjutraj spra» vili na policijo in vso ukradeno robo po* zneje vrnili oškodovanemu trgovcu Ivanu Ca rmanu.
Erjavca m Ahmana so zaenkrat pridr«
žali na policiji, čim bo pa aretiran tudi pobegli Srečnik, ki je že znan ljubljanski kriminalni tip, bodo vsi trije izročeni so» dišču.	-----
Novice iz Črnomlja
Črnomelj, 25. novembra
Te dni se Je vršila kolavdacija novega broda čez Kulpo pri Žuničih v občini Vinica. S tem je ustreženo bližnjim prebivalcem to in onstran Kulpe, ki so sicer morali daleč do viniškega mosta, ako so hoteli prestopiti Kulpo. Pri tej priliki mo-rmo zopet omeniti, kako velikega pomena za vso Belo Krajino in sosednjo Hrvaško bi bil most pri Gribljah. Bivši minister dr. Niko Zupanič se je kot gribeljski rojak dosU trudil za izpeljavo tega prepotreb-nega mosta in vendar še danes stoji to vprašanje na mrtvi točki. Mislimo, da bi bilo sedaj najlažje doseči izpeljavo tega mosta, ko smo v savski banovini združeni s Hrvati in nas ne loči več Kulpa.
V	Gradacu je umrl v visoki starosti g. Macelle, oče znanega naprednjaka župana g. Julija Macelleta. Pogreb, ki so se ga udeležili poleg domačinov tudi Crnomeljci in Metličani, je pričal, da Je bil pokojnik spoštovan in priljubljen mož.
Prireditev Rdečega križa v Sokolskem domu je dobro uspela. Program je bil pester in vse točke so bile prav dobro izvajane. Predavanju profesorja g. Westra so sledili poslušalci z velikim zanimanjem. Po prireditvi se je razvila animirana zabava ob zvokih domačega jazz-banda.
Vse trgovce in obrtnike, ki hočejo v svrho reklame v novoletni številki »Jutra« naročiti novoletno voščilo, opozarjamo, da se zglase v trafiki g. Alojzija šetine. Naročila se sprejemajo do 8. decembra t L Vsak naročnik dobi zastonj novoletno številko »Jutra«, v kateri bo tudi priobčene naročeno voščilo.
Primorske novice
Lastnik brionskega otoka pri Puli Ka. rel Kupelwieser je nenadoma premmui. Podjetni in nadarjeni podjetnik je ustva* ril na Brionih divno zatočišče za ljubitelje južne prirode in morske krasote. Tam js bil svoj čas v zgodnjespomladanskih me« secih večkrat gost avstrijski nadvojvoda in prestolnaslednik Fran Ferdinand.
V	Gorici je izšla »Grammatica della lingua slovena ad uso delle scuole« (Slov. niča slovenskega jezika za šolsko rabo). Sestavil jo je G. Trinko. Natisnila Ka« toliška tiskarna. Knjiga ima 158 strani m stane 12 lir.
(Damam za ficzic
lepe plašče, gospodom pe lepe suknje iz konfekcijske trgovine
m Mtielavia
Drago Gora p & C©., Miklošičeva cesta 14
So na obraza
JLeciderma - preparati
Izdelujejo se pod nadzorom zdravnikov in kemičar-jev in vsebujejo lecitin, glavno sestavino kožne tkanine, živčevja in krvnih žiL LECIDERMA - KREMA (za dan hi » noč) LECIDERMA - PUDER za masni in suhi teint LECIDERMA - KREMA za masažo p rs LECIDERMA - SHAMPOO LECIDERMA - MILO zdravniško kozmetični in znanstveni podlagi elite sredstva za nego in prs. Dobivajo se v vseh lekarnah, drogerijah in parfomerijah. Glavna zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Ilica 114.	393
rr-s^
KULTURNI PREGLED
Repertoar)!
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek. 27.: Sveti plamen. E. Petek, 28.: Gostovanje drame r Kranju: ob 16. Snegulčiea; ob pol 2L Sveti plamen.
Sobota, 29.: Gospa ministrica. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. JJedelia, 30. ob 15.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Serija A-000001. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPEŠA
Začetek ob 20. Četrtek, 27.: Prireditev Rdečega križa. Izv. Petek, 28.: Tosca. Gostovanje baritonista g.
Baklanova. Izven. Sobota, 29.: Vesela vojna. Opereta. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20 Četrtek, 27.: Življenje je lepo. B.
Petek, 28.: Zaprto.
Sobota, 29.: Sveti plamen. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20. Pobota, 29. novembra: VozeL Nedelja, 30.: VozeL
Koncert »Zarje« v Ljubljani
Orkester delavskega glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani je priredil pretekli ponedeljek v dvorani Delavske zbornice koncert orkestralnih del in samospevov. Pri tem se je menda prvič predstavil salonski orkester prav lepe zasedbe in se dobro vpeljal. Orkester, ki iteje preko 20 članov, je predvajal dve uverturi (Michiels, Lepa mlinarica; Rossini, Tanered), Griegovo »Vdanostna koračnica« in Schubertovo nedokončano simfonijo. Izvajanje je bilo dobro, precizno in oduševljeno, posebno v prvih treh komadih. Poslednji je bil morda še mak) pretežaven za mlado udruženje, ki pa je posebno v dinamičnem oziru, pokazalo prav resno stremljenje. Vse orkestralne točke je obzirno vodil preko vseh pasti, ki jih skladatelji nastavljajo v strah izvajalcem, dirigent Danilo Bučar, ki je posebno pozornost položil na dinamiko. Prav dobra je skupina prvih violin, medtem ko so pihala bila pri zadnji točki nekoliko raz-gJašena. Gotovo pa je, da bo mladi orkester z zanosilostjo, s katero se je lotil dela, tudi v nadalje napredoval ter tako širil smisel za orkestralno glasbo tudi v širše sloje naroda. Saj je orkestralna panoga glasbe, dasi pri drugih kulturnih narodih najbolj razširjena, pri nas še vedno pastorka in je treba vse storiti, da jo privedemo do zasluženega mesta.
Vmesae točke so izpolnili samospevi s
spremljevanjem klavirja, ki sta jih izvajala sopranistinja kons. A Mezetova in barito-nist T. Petrovčič. Prva, ki ima že dober sloves med koncertnimi posetniki, je podala eno Devovo in dve Pavčičevi priprosti, mič-ni skladbici, ld smo jih že mnogokrat culi, g. Petrovčič pa je zapel Parmovo »Poslednja noč« in Savinovo »Poroka«, pesmi, ki želita biti dramatični, dasi se jima to ni prav posebno posrečilo. V ostalem nudita pevcu dokaj prilike, da se glasovno izkaže. G. Petrovčič razpolaga z zvočnim, mehkim baritonom, ki bi mu bilo želeti temeljitega šolanja, da bi zamogel izrabiti vse vrline svojega obsega in barve.
Koncert, ki je imel namen, seznaniti najširše ljudske sloje z nekaj orkestralne glasbe, bi mogel biti bolje obiskan. Navzoča publika pa je bila za užitek zelo hvaležna in je nastopajoče toplo aklamirala. Želeti bi bilo, tla g. Bučar nadaljuje s sličnimi prireditvami ter da jih poseti čim večje število sprejemljivega občinstva. L. M. S.
Achard: »Življenje Je lepo«
v mariborskem gledališču
Vse je lahko lepo ali pa grdo. Ne samo po sebi. In veliko jih bo ugovarjalo tej optimistični komediji, ki se končuje tako presenetljivo pesimistično.
Vseskozi zanimivo scenično okolje ustvari takoj tipično nastrojenje: na dnu, ki ga v zelo efektni režiji izčrpa gosp. Jože Ko-vič.
V igri dobrodušnega apaša, zvanega Bo-uaparte, izoblikuje vse plemenite strani člo-
veške nravi, ki so zato tako blesteče čiste, ker je njih nositelj tako globoko na dnu. Prikazen Miky, ki jo je podala gdč. Kraljeva, je tudi v nas zbudila presreno sočustvovanje. Gosp. Grom je kot Štefan prikazal dandyjsko zanikrnost velemestnega lahko-živca, ki ne pozna ovir. V maski in govoru dovršeno pogodena tipika, ki smo jo občudovali na likih Brinota po gosp. Pavlu Ko-viču, Jaqensu po gosp. Skrbinšku ter na prvem gostu g. Furjana, je bila posebnost, ki se le redko posreči v taki meri. Omeniti je še ognjevito dekle s ceste gdč. E. Starčevo, drugega gosta g. Tovornika, Auberta g. P. Rasbergerja, brhko sobarico ge. Savino-ve, malo premedlega stražnika g. Blaža ter končno krčmarja g. Gorinška.
Vsa igra je bila to pot ubrana m enotna, vseskozi harmonična v sceni, podajanju in govoru, tako, da se je moglo občinstvo prav iskreno zahvaliti za resnični užitek
A.
Večer jngoslovenske lirike priredi v Zagrebu v nedeljo ondotni klub slušateljev slavistike. Izmed Slovencev je predvsem zastopan pesnik Alojzij Gradnik, ki ga bo Zagreb ob tej priliki posebej počastil kot poeta goriških Brd. Recitirali bodOv igralci in igralke. Prireditev vzbuja upravičeno zanimanje.	_	.. _ . _ .
Vekoslav Bufar, Kod Lnžičkih Srba. Puto-pis 38 slika. Ljubljana 1930. Znani sokolski prosvetni delavec gosp. Vekoslav Bučar Je pravkar izdal v samozaložbi 176 strani obse-gajočo knjižico »Kod Lužečkib Srba«. Je ponatis listkov v »Sokolskem Glasniku«, ki so
že v tej obliki vzbudili zanimanje Htatelj-stva. Kramljajoče opisuje Vekoslav Bučar svoje potovanje po Lužici, kjer je prišel v stike z vodilnimi možmi najmanjšega slovanskega narodiča, prav kakor z njegovim preprostim ljudstvom. Njegovi vtiski so živi in podatki v prepričevalni obliki. Njegova knjižica bo čitatelja brez dvoma še bolj zainteresirala za to še zelenečo drobno vejo severnega slovanstva, ki se noče posušiti v ledenem vetru pruske germanizacije. Če bo knjiga pridobila Lužiškim Srbom tudi pri nas mnogo prijateljev, bo njen namen dosežen in pisec bo lahko zadovoljen z uspehom. — Spi s »Kod Lužičkih Srba« je izšel samo v srbohrvaški izdaji. Opremljen je s portreti in posnetki narodne noše, lažje razumevanje vtiskov pa olajšuje informatievn uvod. Knjiga stane broširana 15 Din, vezana pa 25 Din. Naroča se tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
»Beegrsdske Opštinske Kovine« se izdale
za slavnost 11. novembra obsežno, v glavnem Franciji posvečeno številko. Številka prinaša poleg mnogih lepih ilustracij vrsto slavnostnih člankov, med katerimi naj posebno omenimo članek Bogdana Popoviea »Dolg človeštva Franciji in naš lastni« (v francoščini in srbščini). Številka je lep dokaz tesnih vezi med našim narodom in francoskim.
Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi!
Čd gCave do pete
SE OBLECETE ELEGANTNO IN POCENI PRI TVRDKI
FR. LUKIČ V STRITARJEVI ULICI
KRASNE SUKNE, OBLEKE, PERILO, KRAVATE, NOGAVICE I. T. D.
Domače vesti
*	Tudi Supetar postavi spomenik kralju Petru. Po vesteh iz Splita se je v Supetru pričela akcija, da se kraliu Petru Osvoboditelju postavi dostojen spomenik. Izdelava spomenika ie poverjena nestorju jugoslovenskih kiparjev g. I. .Rendiču.
*	Izpremembe v državni službi. Kakor javljajo »Službene Novine« ie Ciril Jovan imenovan za višjega tehničnega pristava pri banski upravi v Ljubljani, Feliks Cele-stin pa za tehničnega pristava pri okrajnem načelstvu v Mariboru.
" Z ljubljanske univerze. Inženjerski diplomski izpit na rudarskem oddelku ljubljanske univerze so položili gg. Anton Ga-lešič, Georgij Podurec in Ivo Trampuž. — Čestitamo!
*	Državni grb za šole. Službeno glasilo UJU poroča, da je minister prosvete odobril, da smejo šolske uprave nabavljati državni grb Jugoslavije, ki ga je izdalo učiteljsko društvo »Učiteljski dom« v Mariboru.
*	Nov vojaški praznik. Po ukazu Nj. Vel. kralja se bo odslej dan 6. septembra, dan izročitve novih polkovnih zastav slavil kot voiaški praznik. Komandanti polkov morajo tega dne predavati o pomenu 6. septembra za jugoslovensko vojsko. Slavnost bo združena z revijo čet.
*	Trgovinski muzej v Beogradu. Trgovinski muzej v Beogradu bo v kratkem otvorjen. Za direktorja tega muzeja ie imenovan Jaša Grgaševič.
*	Zbor češkoslovaških prosvetnih društev. Češkoslovaški savez v Jugoslaviji priredi 7. decembra v Osijeku zbor v njem včlanjenih prosvetnih društev. Ministrstvo prometa je odobrilo udeležencem zbora polovično vožnjo.
*	Poroka. V Framu se je 23. t. m. poročil g. Mihael Granda, banovinski uradnik v Ljubljani, z gdč. Štefanijo Albertovo, hčer ko odličnega narodnega delavca, postajnega načelnika g. Alberta v Račah. Novopo-ročencema naše čestitke!
*	Joško Modic na zadnji poti. I z Litije nam poročajo: Včeraj ob 14. so dvignili krsto, pri kateri so držali te dni častno stražo litijski Sokoli, in jo prenesli v dol* gem sprevodu tja pod vznožje Sv. Gore na savsko pokopališče, ki je določeno, da čuva zemeljske ostanke blagopokojnega Sokola Joška Modica. Siprevod so otvorili litijski Sokoli pod vodstvom brata načel* nika Tauferja. pridružili so se močni za* stopi sokolskih edinic iz Zagorja in Trbo* velj, ljubljansko župo je zastopal brat Stane Flegar. Poleg mnogoštevilnih pokoj* nikovih prijateljev in znancev je bila za* stopana tudi poštna direkcija iz Ljubljane; prišli so mnogoštevilni zastopi iz gasilske f tpe ter zastopstva še raznih litijskih m « koliških organizacij. Po cerkvenih obre* <: h v litijski cerkvi, kjer je pela »Lipa« p >d vodstvom Petra Jereba, je krenila uni* formirana povorka peš v 7 km oddaljeno vasico Savo, za njo pa dolge vrste voz in avtov. Ostalo občinstvo se je ob pol 15. cdpeljalo na Savo z vlakom. Pri vhodu v vas so sprejeli žalni sprevod številni po* grebci*domačini in takoj krenili na po* kopališče, kjer so položili krsto v družin* sko grobnico Berdajsovih. Po molitvah je spregovoril starosta litijskega Sokola dr. Krevelj, ki je poudarjal veliko pokojniko* vo vnemo za sokolske ideje. Še pred 14 dnevi je stal 721etni Sokol v kroju, še pred 14 dnevi je krenil s svojimi prijatelji na Sv. Goro, zdaj pa ga polaga užaloščeno Sokolstvo v grob ob vznožju ljubke zasav* sike Gorice. V zadnji pozdrav so se poklo* ni!i pokojniku štirje sokolski prapori, na* kar je spregovoril še g. Toma ž in v imenu litijske podružnice SPD, katere ustanovi® telj je bil požrtvovalni pokojnik. Poklo* nila sta se še prapora »Lipe« in gasilskega
I
KINO IDEAL

John Barrymore Dolores Costello
v prekrasnem filmu velike ljubezni po sloviti operi »Manon Lescaut«
Kurtizana
krasno! Očarljivo! Ganljivo! Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
dne 26. novembra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3 temperaturo, 4. relativno vlago v %. 5 smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin -s padavine v mm
Ljubljana 7, 759.1, 6.8, 85, N2, 10, dež, P L Maribor 7, 758.2, 4.0, 76, NW2, 10, —,
-	. Mostar 7, 762.5, 5.0, 92, mirno, 6, —, —. Zagreb 7, 758.9, 9.0, 84, mirno, 10, —,
-	. Beograd 7, 761.5, 7.0, mirno, 3, —, —. Sarajevo 7, 763.5, 4.0, 93, ESE4 1 — — Skoplje 7, 770.8, -4.0, 92, mirno, 3, —' —. K mbor 7, 761.4, 13.0, 75, SE6, 3, —, —. Spit 7, 761.3, 12.0, 76, E6, 4, —, —. Rab 7. 760.2, 12.0, 74, SE8, 10, —, —. Vis 7 7507. 10.0, 92, SE 14, 10, —, —.
Tsrmeratura je bila v Ljubljani najvišja j 2 .S, najnižja 2.4. Maribor 1.0. Mostar 4.0. Zagreb 7.0. Beograd 5.0. Sarajevo 3.0. Sk >pl ic 4.0. Kirrobor —. Spht —. Rab —. Vis —.
Suhi ce v/ha i;i oh 7.12, zaha ja ob 16.22. Luna v/haju, ob 12.57, zahaja ob 22.44.
okrožja. Pevci so zapeli »Vigred«. Na kr* sto so nato začele zamolklo padati težke grude.
*	Neljuba zamenjava slik. V pravkar izi-šli številki tedenske revije »Življenje in svet« se je pripetila po zaključku redakcije
pri tehničnem delu v tiskarni neljuba zamenjava slik. Na str. 595 zgoraj mora biti slika z naslednje strani in obratno V povesti »Gladovna demonstracija« mora biti na prvem mestu zadnja slika na koncu povesti pa prva.
*	Jubilejne jugoslovenske znamke. Po
vesteh iz Beograda pridejo z novim letom v promet jubilejne poštne znamke, katerih čisti dobiček je namenjen za spomenik na srbskem vojaškem pokopališču v Parizu, ki ga postavi Udruženie rezervnih oficirjev in bojevnikov. Znamke za 0.50 Din se bodo prodajale po 1 Din, znamke za 1 Din po 2 Din, znamke za 3 Din pa po 4 Din. Prvo omenjene znamke predstavljajo bodoči spomenik, druge Kajmakčalan, tretje pa Dobropolje.
*	Železniške legitimacije za rezervne oficirje. Rezervni oficirji se obveščajo, da je izdalo ministrstvo prometa odlok, po katerem bodo od 1. januarja 1931. dalje izdajale legitimacije za trikratni popust na železnicah in ladjah le komande vojnih okrožij, kamor je rezervni oficir pristojen in kakor to predvideva člen 11. pravilnika o voznih olajšavah. Tozadevne formularje ima v zalogi Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani (Kongresni trg l). Formular stane 2 Din.
*	Novi grobovi. V Gorenji vasi nad Škof-io Loko je preminul g. Ivan Pipan, nadu-čitelj v pokoju, v starosti 75 let Pogreb pokojnika bo v petek ob po! 11. — V Kranju je umrl posestnik gospod Adolf Rohrmann. Pokopali ga bodo v petek ob 15. — V Ljubljani v bolnici je preminil dijak II. razreda državne realke Franci G r a i I a n d in ga bodo pokopali v petek ob pol 15. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
LEPO
Miklavževo darilce
j"e lepa aluminijasta kuhinjska garnitur-ca in druge igračke za otroke, katere so v bogati izberi pri tvrdki
STANKO FI^-^MČIČ
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 35
Oglejte si izložbe!	14709
*	Nov mladinski list v Beogradu. V Beogradu je te dni izšla prva številka novega lista »Glas mladine«. Izhaja enkrat na teden. Cena 1 Din. Na uvodnem mestu apelira na jugoslovensko omladino ter poziva prijatelje iz vseh krajev k sodelovanju. Uredništvo je v Hartvigovi ulici 29. v Beogradu.
*	Zvonovi za saborno cerkev v Beogradu
Zavoljo točnosti popravljamo včerajšnjo zadevno beležko, da zvonovi za beograjsko saborno cerkev niso bili naročeni pri Kranjski stavbinski družbi, temveč vseh pet pri tvrdki Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani in sicer v dispoziciji B, Es, G, B. C in v težini 4850 kg. Istočasno je tudi uprava vaznesenske cerkve v Beogradu naročila pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani en zvon D v teži 1250 kg.
*	Brivnice na državna praznika 1. in 17. decembra. Občinstvo v štajerskem delu dravske banovine se obvešča, da bodo brivnice in česalni saloni v Mariboru in Celju na državni praznik 1. decembra od* prte do 12., v ostalih krajih bivše mari* borske oblasti pa bodo zaprte. Isto bo na državni praznik 17. decembra. Pač pa bo* do brivnice in česalni saloni odprti v kras jih izven Maribora in Celja v nedeljo 30. novembra do 12., 17. decembra pa do 20.
*	Igre tople jeseni. Mrazu še ni, čeprav nam je že grozil. Zaradi toplih solnčnih žarkov se narava še dalje igra, kakor nam kaže šop zrelih malin, ki nam jih je poslala učenka 4. razreda na Zdolah Nadica Iva-nuševa. Natrgala je sladke sadove na domačem vrtu. Tam od severne meje, iz Št. Ilja pri Mariboru, pa nam je poslal podpre-glednik finančne kontrole g. Franjo Kincl šopek dišečih vijolic.
*	Danes ie izšla nova številka »Romana« V trafikah po 2 Din. Četrtletna naročnina 20 Din.
*	Prste jima je zmečkalo. V rudniku Hudi jami pri Laškem je padel 21-letne-mu rudarju Jožetu Pavliču od št. Ruperta nad Laškim težak kamen na prstanec leve roke in mu ga popolnoma zmečkal. Slična nesreča je doletela 12-letnega pastirja Pavla Sirka od Sv. Krištofa nad Laškim. V torek je zašel pri delu pregloboko v slamoreznico, ki mu je zmečkala palec desne roke. Oba se zdravita v bolnici.
*	Trije nesrečni padci. V celjsko bolnico so se morali predvčerajšnjim zateči po zdravniško pomoč kar trije ponesrečenci, ki so se hudo poškodovali pri padcu. Z lestve je padel 25-letni posestnikov sin Janez Hudej z Ljubnega in si zlomil levo golenico. Na betonskih stopnjicah je zdrsnilo 19-letnemu kočarjevemu sinu Ludviku Krebsu iz Gornjega grada in si je pri padcu zlomil desno ključnico. Na Ponikvi ob južni železnici je padel 61-letni posestnik Jakob Lisec tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolku.
*	Neroden ponarejevalec stotakov. V Stari Moravici pri Subotici so prišli te dni na sled ponarejevalcu 100 dinarskih bankovcev. Orožniki so aretarati nekega J. Kisa iz Baimoka, ki je bil nameščen kot upra-
vitelj na Vididevi pristavi. V Bajmokn je kupil neke kemikalije, ki jih je rabil za ponarejanje. Prav nerodno je izdelal trt sto-take, a že prvi ,ki ga je hotel praviti v promet, je moža spravil v preiskovalni zapor. Pri zaslišanju je mož izjavil, da živi v slabem gmotnem položaju in si je nameraval s ponarejanjem bankovcev izboljšati »finance.«
*	Pustolovščine prevejanega vlomilca.
Lani v glavnih šolskih počitnicah so drzni vlomilci izropali stanovanje učiteljice Lene Čončeve pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Učiteljica je dobila nazaj samo šivalni stroj, ki so ga vlomilci prodali v Murski Soboti. Škoda je znašala okoli 12.000 Din. Vlomilce so oblasti kmalu izsledile in polo-vile ter jim ie letos v februarju okrožno sodišče v Mariboru prisodilo primerne nagrade. Glavar vlomilske družbe ie bil neki Alojzij Lozinšek, ki je dobil pet let težke ječe, štiri leta pridržka in eno leto prisilne delavnice. Pretekle dni pa je dobila učiteljica čončeva od njega iz zapora okrožnega sodišča nemško pisano dopisnico, da ji želi vrniti ukradene stvari. Na dopisnico je postalo pozorno okrožno sodišče in ukrenilo vse primerno. V ponedeljek ponoči pa so pazniki na strelovodu okrožnega sodišča opazili temno postavo, ki se je po strelovodu plazila na streho. Počil je strel, nakar se je postava spustila po strehi navzdol in skušala zbežati po dvorišču in hodniku, puščala pa ie za seboj krvavo sled. Begunca so ujeli in spoznali v njem Alozija Lo-zinška, ki ie očividno z več tovariši, s katerimi je bil skupno zaprt, hotel pobegniti iz zaporov. Lozinšek je bil dosedaj še v zaporih okrajnega sodišča, ker je po obsodbi prijavil vzklic in zahteval revizijo procesa. Dokler zadeva še ni končno rešena, ostane jetnik v zaporih okrožnega sodišča.
tTO — zobna pasta najboljša !
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
Najnovejša številka
ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
vsebuje naslednje zanimivosti:
Umetno življenje (s sliko) Izgubljena vonjava Mušica jih je rešila propada O vremenu (dr. O. Reva —
s sliko) Zadnji up je helij Slava in denar del« (letošnje Nobelove nagrade — s slikami)
O svinčniku (S. Koštial) Ženska v vohunski službi (s slikami)
Med ljudožeri v Nigeriji (konec) Električne oklopne lokomotive
(slika)
žuželke, ki uničujejo kovine Slike iz življenja in sveta Gladovna demonstracija (Š. Asch — z risbami N. Pirnata) žuželke kot policija Vzgoja sovjetske mladine (Pogovor z Lunačarskim) Cerkev sv. Florijana v Ljubljani (Staroslav — s sliko) Povzročitelj levkemije odkrit
(s sliko) Kakšne filme hoče občinstvo?
(Greta Garbo — s sliko) Francoski pisatelj o Iti Rini
(s sliko) Daljnovidni telefon (s sliko) Anekdote o Paderewskem (s sliko) Karikature Tedenski jedilni list Nova električna peč (s sliko) Za šalo in zares Humor v slikah Nova presrčnost prihaja Matematika v igrah Uganke in zanke
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno samo 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, kakor tudi v vseh podružnicah »Jutra« ter v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru. Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah.
Iz Ljubljane
u— Koncert, družabno zabavo in ples
nudi vsakoletna prireditev ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih novinarjev na dan 1. decembra v vseh prostorih »Uniona«. Letos bo koncertni spored posebno izbran in privlačen. Poleg orkestra pod vodstvom dr. Čerina, pevskega zbora liuoljan-skih realcev, zborov »Glasbene Malicc« in »Ljubljanskega Zvona* nastopi naš tenorski zvezdnik Marij Šimenc. Ljubljansko občinstvo ga že precej časa ni slišalo na koncertnem odru, zato bo ta priložnost tembolj dobrodošla za poslušanje njegovih arij m pe smL »Ljubljanski Zvon« bo pel eno Sattner-jevo in Kimovčevo kompozicijo, »Glasbena Matica« pa Masarykovo »Teče voda teče« in za zaključek sporeda šegavo in origmal-ns skladbo Mateja Hubada »Potrkan ples«. Ta pesem sama bo razvnela staro in mlado. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
u— Zadnja pot Bogomira Trohe je pokazala, kako globoko je pretresla tragična smrt mladeniča mnogobrojne pokojnikove prijatelje m znance. Za krsto, okrašeno z krasnimi rodbinskimi venci, je stopal potrti oče in dve sestri s prof. inž. Gostišo, sledila je dolga vrsta višjega uradništva banske uprave z zastopnikom vršilca dolžnosti banskih poslov g. dr. Vončino na čelu, dr. Senekovič, uradništvo tehničnega oddelka zastopniki Združenih kranjskih elektrarn, dalje univ. prof. inž. dr. Kra', dr. Snoj,
prof. Dolfe Lapajne, prof. Franjo Novak, ki je prihitel iz Kranja, prof. dr. Kajetan Gantar iz Celja, katoliška, o mladina, primorski
akademiki, polnoštevilna ljubljanska kolonija Idrijčanov in ostali primorski rojaki. Iz Mežiške doline, Logatca in drugod so prihiteli številni prijatelji pokojnika. Med krasnimi venci je bil posebno lep venec, ki so ga v poslednji pozdrav svojemu rojaku poklonili Idrijčani, dalje venec ožjih prijateljev pokojnega Bogomira, uradništva banske uprave, Združenih kranjskih elektrarn, Stavbne d. d., katoliške omladine ter mnogo šopkov. Pred mrtvašnico in pred prelazom na Šmartinski cesti je zapel Akademski pevski zbor pod vodstvom kapelni-ka g. Neffata v slovo prelepi žalostinki. Pogreb je bil najlepša manifestacija tihe piie-tete do nesrečne žrtve, ki se je pokojnikovih znancev dojmila tembolj, ker je še nedavno na tragičen način preminila pokojnikova sestra. Vsi. ki smo bili priča poslednje poti pokojnega Bogomira, pa nosimo v srcih toplo zavest, da nas druži, razkropljene širom domovine, daleč od rodne grude, skupna vez velike družine, kakor vedno svoj čas v rodnem mestu. Tebi pa, Mirko, bodi Ti lahka žemljica jugoslovenska!
u— Proslava državnega praznika. Agencija »Avala« objavlja: 1. december praznujemo kot državni praznik uedinjenja tro-imenega naroda Srbov, Hrvatov Ln Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Ob 10. bo v stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kier se bo zapela zahvalna pesem. V pravoslavni kapeli se bo vršila služba božja ob 9. uri v evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. Na vseh državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Na narodni praznik od pol 12. ure naprej bo sprejemal vršilec dolžnosti bana dravske banovine v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke.
u— Iz gledališča. V drami bo drevi za red E predstava znamenite angleške drame »Sveti plamen«. »Gospa ministrica« se bo ponovila v drami v soboto kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V operi bo v petek poleg odličnega gosta Baklanova nastopila ga. Vilma Thierry-Kavčnikova, ki bo pela ta večer prvič partijo Tosce, vlogo Ca-varadossija pa bo pel g. Marčec. V ostalih vlogah sodelujejo gg. Janko. Zupan, Simon-čič. Mencin, Perko in gdč. Španova. — Nedeljske obiskovalce naše opere opozarjamo. da bo v nedeljo ob 15. uprizorjena »La Mascotte« kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
u— Veseloigra »Vozel« na Šentjakobskem odru. V soboto in v nedeljo bo uprizoril Šentjakobski oder izvrstno hrvatsko veseloigro iz kmečkega življenja »Vozel«. Igra vsebuje polno naravnega humorja in komičnih situacij. Pisatelj Pecija Pe:rovj£ 'e znan po svojem poznavanju kmečkega življenja in so vsa njegova dela ze:o živo barvana. Pri predstavi bodo sodelovali poleg režiserja g. M. Košaka dame Pirčeva, Ba-ranova in Gorupova ter gg. čuk in Gn:do-vec. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. Posei.te to velezabavno vesil »igro!
u— »Za čast domovine«. Pni naš nacijo-nalni film »Za čast domovine«, čigar slavnostna premijera- je sinoči vzbudila pri gledalcih splošno občudovanje in navdušenje, bo predvajala ZKD danes in jutri v kinu »Ljubljanski dvor« pri rednih predstavah ob 16. pol 20. in 21. Vabimo narodno zavedno občinstvo, zlasti pa našo akademsko omladino in dijaštvo, da si ta film ogleda.
u— Poziv javnosti Drevi ob 20. priredi »Rdeči križ« v operi v dobrodelne namene dve otroški igri naše popularne, priljubljene in mravljinsko marljive pisateljice Ma-nice Komanove. Ker je tudi režija obeh iger v ženskih rokah (gdč. Vencajzova io gdč. Grošljeva), moramo poudariti, da nam bo ta lepi večer nudila izključno slovenska žena. Dolžnost slovenskega občinstva je, da napolni gledališče. S tem pokaže zmisel za samaritansko delo »Rdečega križa«, obenem pa dostojno proslavi delo slovenske žene, ki se tako požrtvovalno in nesebičao trudi za duševno dobrobit in razvedrilo naše mladine.
u— Nova Ljubljana. O teim, za vse slo* je našega meščanstva perečem in zaniml« vem vprašanju bo govor na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. O tem predmetu bo predaval podžupan ljubljanski gospod prof. Evgen Jarc. Gospod predavatelj je vajen in znan govornik ter bo njegovo predavanje ne* dvomno zanimalo vse meščanske kroge, osobito pa trgovske in obrtniške gospo* aarje. Predavanje se bo vršilo danes, v četrtek ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda*. Vstop je brezplačen. Gostje, dame in gospodje so dobrodošK.
u— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev ln arhitektov — sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo jutri, v petek ob 20. v družabnem lekadu na Kongresnem trgu 1-IL Predaval bo g. dr. inž. Miroslav Kasal o temi: Moderne skeletne zgradbe v železobetonu — njih ekonomija in varnost Vabljeni so člani ter vsi, ki se zanimajo.
a— Klub esperantistov v Ljubljani vabi esperantiste in ostalo publiko k zanimivemu predavanju, ki se bo vršilo nocoj 27. t m. ob 20. v Narodni kavarni. Predaval bo s skioptičnimi slikami svetovni potnik g. Ed-mund Zscheile o temi: »Peš okoli sveta«. Vstop prost
o— Rdeči križ v operi. Pri današnji prireditvi Rdečega križa v operi bo iz prijazno sti sodelovala železničarska godba »Sloga« pod vodstvom odličnega kapdnika g. Heri-berta Svetela^ Tako se obeta vsestransko zanimiv gledališki večer. Vstopnice, ki jih je §e neka$ na razpolago, se dobe v dnevni blagajni opernega gledališča.
n— Uferinljev mistični večer, ki bj se moral vršiti drevi v Uniooski dvorani, sc mora zaradi zafcasnelosti prtljage preložiti na petek zvečer. Občinstvo opozarjamo na to prireditev, ki bo ena najbolj zani* mivih v Ljubljani, da si pravočasno pre* skrbi vstopnice, ki se dobijo ▼ Matični knjigami.
Tramvaj. Uprava električne cestne železnice opozarja, da od danes naprej vozijo tramvajski vozovi v izogibališča z desne strani in ne več z leve. Enako je tudi vstop iin izstop za potnike z desne strani.
u— »Jadranaši«! Drevi ob 20. bo v društveni čitalnici članski sestanek, na katerem bomo razpravljali o delavnem fftogramu. Udeležba za vse člane strogo obvezna!
u— Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. mojstre in pomočnike, da se do 28. t. m. prijavi vsak, ki se želi udeležiti tečaja za pršenje barv na usnje, ki ga priredi Zavod PO zbornice za TOI v Ljubljani v času od 3. do 13. decembra v tehnični srednji "'Soli.
u— Na stopnicah se je ponesrečil. Upokojeni uradnik Ivan, stanujoč v Florijanski ulici, je prišel v torek okrog 18 domov v nekoliko veselem razpoloženju, zaradi česar je stopal po mračnem hodniku in neraz-svetljenih, nerodnih stopnicah precej brezskrbno. Čim pa je dospel do vrha drugega nadstropja je nenadoma zgubil ravnotežje in padel vznak navzdol po stopnicah. Sostanovalci, ki so prihiteli na njegove kiice, so ga našli s prebitim čelom in po!om!ieni-nimi prsti na levi roki. Ker so bile poškodbe očividno težjega značaja, so ponesrečenca prepeljali z reševalnim avtom v bolnico.
u— Hudi psi. V 10 letnega šolarja Ivana Zemljiča, stanujočega v Štepanji vasi 114. se je včeraj opoldne, ko je šel domov, zakadil velik pes, ki je pritekel z nekega dvorišča. Vzpel se je po fantku in ga hudo ugriznil v nos in obe ustnici. Enak pasji napad je doživel 14 letni pečarski vajenec Ivan Ber-nik na Glincah. Domači pes mu je pregriz-nil desni uhelj. Obe žrtvi ugriza so morali odpraviti na zdravljenje v bolnico.
u_Žrtev pretepa. V hiši št. 7. v Žapužah
je prišlo predsnočnjim do hudega prepira med krojaškim mojstrom 41 letnim Antonom Jakšetom in njegovim svakom Jože-tom Krmcem. Prepir se je slednjič poostril in je Krmec naenkrat pograbil nož, s katerim je Jakšeta večkrat zabodel v hrbet. Jakšeta so morali odpraviti v ljubljansko bolnico, dočim bo Krmec zagovarjal svoje dejanje na sodišču.
n— Zopet tatvina kolesa. Tatovi koles ne odnehajo. Trgovski potnik Albert Gogala, stanujoč v Podmiljšakovj ulici 11., si je te dni Izposodil kolo od trgovca Julija Zupana na Sv. Petra cesti in se odpeljal zvečer proti Sv. Križu. Na povratku se ie ustavil za trenutek v bifeju Med hmeljniki in pustil kolo zunaj. Moral pa je nadaljevati ostalo pot proti mestu peš, kajti temo je izrabil neznan tat in odpeljal Gogali 800 Din vredno kolo takorekoč izpred nosa.
n— Poceni kurivo. Trgovec s kurivom France Fritz, stanujoč v Tavčarjevi ulici 4., je v torek popoldne ugotovil, da so bili malo pred njegovim prihodom v njegovem nezaprtem skladišču na Sv. Petra cesti 85, nepošteni gostje. Odnesli so za kakih 200 Din premoga in drv. Za njimi ni sledu.
u— Vlom v sobo. Hlapec Josip Štempi-har, uslužben pri inž. Franju Tavčarju na Dolenjski cesti 26., je dne 25. t. m. na večer ob povratku domov opazil, da je v sobi vse narobe. Jasno, da je bil izvršen v času njegove odsotnosti od 14. do 18.30 drzen vlom. Tat ie vdrl v sobo pri oknu, kier ie že našel ubito šrpo. Odnesel je Štempihariu srebrno dvokrovno uro in verižico v vred-
ZIMSKO PERILO
rokavice, volnene nogavice in drugo priporoča
I. Urbančič, Miklošičeva 20
386
»INŽENERA KUGLERA
379
MILO ZA ROKE«
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker erorč najdalje!	300
DAMSKE ZIMSKE PLAŠČE
s kožuhovino ali brez . od Din 290.— otroške v vseh velikostih . od Din 160.—
v veliki izbiri priporoča F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Oglejte si blago in cene v izložbah!
380
Sedaj v jeseni se pojavlja protin.
Protin je posledica nasedb sečne kisline in žlindrinih zaostankov preosnove v členkih. Radenska zdravilna voda čudovito razkraja te strupene zaostanke 'v členkih ter jih s pomnoženo diurezo odvaja iz telesa. Kdor trpi na protinu odnosno se hoče tega ubraniti, naj pije redno	391
RADENSKO ZDRAVILNO VODO.
Najbolj pošteno
Vas postreže z zimskimi obtaCHl
1 Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 i
nosti okrog Din. Stempihar je vlom tako! prijavil policiji in tudi izrazil sumnjo, kdo ga je utegnil izvršiti, zato bo storilec bržčas kmaln v rokah pravice.
o-— Starešinska organizacija »Preporoda« bo ime/a jutri v petek ob 20. redni občni zbor v lokalu SJSU. »Preporoda*. Za člane je udeležba obvezna. Prijatelji vljudno vabljejni
u- Pjlesna vaia privatnih nameščencev bo d revi ob 20. v veliki dvorani hotela Uniona.
u- Ribana perilo, volnene nogavice, zim-sKe rokavice, torbice in bluze kupite najuapdneie pri tvrdki Sterk nasl. Karnič-
r-k, i>tari trg 18.
Sral.ce. bele in modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice in kravate kupite najceneje pri tvrdki Sterk nasl. Karničnik,
Iz Celja
e— Vstopnice za koncert koroških pes= mi, ki bo na praznik Uedinjenja ob 20. v Celjskem domu, se že dobe v predpro« daji v knjigarni Goričar in Leskovšek. Naj nihče ne okleva!
e_ Preselitev uradov mestnega magistrata Ker se mestni magistratni uradi danes in jutri selijo v novo poslopje, je redno uradovanje teh uradov ukinjeno. Vse stranke, ki so vabljene za ta dva dneva., naj se zglasijo v soboto dopoldne med uradnimi urami. Vložišče mestnega magistrata bo poslovalo ta dva dneva v sobi št. 2. Tam se bodo srtrejemaie tudi stranke, toda le v najnujnejših primerih, e— Smrtna kosa. V Liscah pri Celju je
24.	t. m. umrl dvamesečni Joško Travner,
25.	t m. pa na Lopati 2mesečna Karla Kri* žanova. Isti dan je umrl v celjski bolnici 261etni rudar Karol Dosedla iz Zabukovce pri Žalcu, 26. t m. zjutraj pa istotam splošno znana upokojena učiteljica 76let« na Friderika Hallada, rodom iz Gradca.
e— Uradni dan zbornice za TOI v Ce> lju bo v torek, 2. decembra od 8. do 12. ▼ gremijalni posvetovalnici v Razlago vi ulici 8.
e_ Celjske trgovine bodo v nedeljo za-
prte. Ker krožijo po mestu nasprotujoče si vesti glede obratovanja celjskih trgo« vin v nedeljo m na državni praznik, ob« veščamo prebivalstvo, da bodo trgovine oba dneva zaprte.	. .
e— Svečana otvoritev modernizirane mestne klavnice v Celju bo jutri, v petek ob 16. Otvoritvi bo prisostvoval med dru* gimi gosti celotni mestni svet.
Iz Maribora
a— Telovadna akademija, ki jo priredi Sokol Maribor - matica v soboto 29. t. m. r proslavo 1. decembra v veliki unionski dvorani, bo po izbranem sporedu pokazala
delo enega najjafijfli sokolskih druStev, po velikem obisku, ki se že aedaj kaže, pa zanimanje mariborskega občinstva za sokolski pokret. Opozarjamo nanjo vse prijatelje Sokolstva in vse občinstvo, ki se zanima za napredek telesne kulture, ki ga bo prireditev pokazala v polni ueri.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 28. t. m. bo predaval naš znani pedagog g. prof. 2geč o seksualni vzgoji mladine. Ali je sploh potrebna seksualna vzgoja in če — v kaki obliki, v kaki dobi se naj nudi? Prevažna vprašanja, ki dajo vestnim staršem in učiteljem mnogo skrbi. Prof. dr. žgeč se že dolgo peča s temi kočljivimi problemi in bo nudil gotovo v tem pogledu mnogo pojasnila. Dostop k predavanju mladini pod 18 leti ni dovoljen.
a— Sokol v Pobrežju priTedi v nedeljo, 31. t. m., v proslavo državnega praznika 1. decembra v dvorani g. Rojka v Pobrcž* ju akademijo s telovadnimi, pevskemi toč= kami in slavnostnim nagovorom. Začetek ob 3. uri.
a— Na večeru Narodne Odbrane dne 1.
decembra v Narodnem domu bodo nastopili štirje pevski zbori in sicer: »Drava«, »Jadran«, »Maribor«, in pevski zbor podoficir-ske šole tako, da- bo prireditev obenem poleg pestrega programa nudila lep umetniški užitek. Prepričani smo, da bo ta prireditev na 1. decembra, ki se drugod vrši že leta in leta, letos tudi v Mariboru privabila veliko ljudi.
a— Iz gledališča. V četrtek bo prva re* priza komedije »Življenje je lepo« za B V soboto se bo vprizoril zadnjikrat v se» zoni »Sveti plamen« po znižanih cenah.
a— Umrli so: v torek v Košakih 81-let-na viničarka Jožefa Penič, v Studencih pa 58-letni zvaničnik drž. železnic Alojz Kansiel; včeraj pa je umrl v Studencih 25-letni nožarski mojster Edvard Kvas.
a— Razstavo cvetlic priredi Džamonji-no vrtnarstvo v nedeljo 30. t. m. in ponedeljek 1. decembra. Občinstvu se priporoča mnogobrojni poset razstave.
Iz Ptuja
j— Gledališki abonma v Ptuju. Opozar« jamo, da sprejema prijave za abonma go« spod Christof v pisarni g dr. Fermevca do sobote 29. t. m. Pripominjamo še, da se oddajajo v abonmaju le cele lože.
Iz Kranja
r— Elitni plesni tečaj. Drugi večer elitnega plesnega tečaja bo izjemoma zaradi gostovanja ljubljanske drame v četrtek 27. t. m. v salonu hotela »Jelen«. Vse informacije in prijave sprejema plesni vodja g. Mayr Metod. Akademiki imajo znižano članarino. V četrtek se že prične s poukom letošnjih novosti.
GOSPODARSTVO
Konference o pavšaliranju davka na poslovni promet
Pred dnevi so bile v Beogradu zaključe-konference predstavnikov gospodarskih korporacij gtede predlogov za sestavo tarife skupnega davka za poslovni promet. ISa teh konferencah je bilo pregledano in izpopolnjeno gradivo za večje število najvažnejših blagovnih skupin. Navzlic intenzivnemu deJo pa je bilo doslej mogoče obdelati samo en del gradiva, ki je potrebno za sestava tarife. Finančna uprava, ki je pozvala gospodarske korporacije, da ji stavi-io predloge za to tarifo, je prvotno za dovr-šitev tega težavnega dela stavila šestteden-ski rok, ki pa je že potekel.
Že v teku prvih poizvedb se je izkazalo, da je stavljeni rok prekratek in da že iz tehničnih razlogov ne bo mogoče v določenem roku zbrati vse gradivo za najrazličnejše blagovne vrste in staviti ministrstvu na razpolago potrebne predloge, da bi bilo moaoče pričeti s pobiranjem povšalnega skupnega davka že s 1. januarjem, kakor je to predvideno v zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Pogoj za pobiranje pavšaliranega davka je, da se izda popolna tarifa davka za vse vrste blaga, na katero bi se ta davek pobiral potom pavšaliranja prometnih faz. Gre za ogromno delo, pri katerem je treba za vsako posamezno blago ueotoviti, koliko prometnih faz povprečno preide v dotično blago, predeD pride v roke konsume^ta, koliko se pri vsakem prehodu iz roke v roko poviša cena blaga, koliko se dotične vrste blaga uvaža, koliko znaša predobremenitev blaga po davku na poslovni promet itd. Upoštevati je torej treba celo vrsto okolnosti, ki vplivajo na iz-mero pacala.
Kakor ie danes podoba, pobiranja skupnega pavšaliranega davka ne bo mogoče uvesti s 1. januarjem. To je tudi povsem naravno, kajti v vseh državah, kjer so preuredili prometni davek in uvedli pavšall-ranje faz, se je izkazalo, da je treba vprašanje tarife izčrpno proučiti, da nova oblika davka ne postane težka ovira za razvoj gospodarstva. Za proučevanje in za sestavo tarife so drugod rabili pol leta in še več, v Nemčiji pa se enotna tarifa sestavlja že drugo leto. To kaže, da se tudi pri nas ne more sestaviti tarife na brzo roko, kar v nekaj tednih. Glede na te težkoče so se pojavili glasovi, češ naj se s 1. januarjem uve-liavi tarifa vsaj deloma, čujejo pa se tudi Zahteve, naj se pavšaližacija faz odgodi dotlej, da bo sestavljena celotna tarifa. Glede na te glasove izražajo gospodarski krogi željo, naj se z uvel javi jen jem pavšaliranega davka počaka še o^ih par mesecev, ki so potrebni, da dobimo celotno tarifo. Delno uveljavljanje bi v vrstah davkoplačevalcev brez dvoma povzročilo težkoče in zmedo.
= Hranilne vVoge pri denarnih zavodih v Jugoslaviji. U^uženje vojvodinskih bank objavlja v svo^m letnem poročilu zanimivo statistika o gibanju hranilnih vlog pri naših bančjnih zavodih (brez vlog pri regulativnih hranilnicah in pri posojilnicah). Ob ko®cu pret. leta so znašale te vloge 12 miljjard 451 milijonov Din, in sicer v Srbiji in črni gori 1740 milijonov, v Hrvatski in Slavoniji 4536 milijonov, v Bosni in Hercegovini 440 milijonov, v Voj-vodi»t 151f> milijonov ln v Sloveniji 763 milijonov. Razmeroma nizko stanje vlog v Slovenci je pripisati okolnosti, da ao upoštevaae le vloge pri bankah, ne pa vloge pri hjranilnicah in posojilnicah, ki znašajo skupaj 2.5 milijarde Din. Naraščanje vlog pri bankah v naši državi je bilo v zadnjih letih naslednje (v oklepajih prirastek med letom) v milijonih Din:
1922	3546 (-f 783) 1926 7474 (+ 1642)
1923	3582 (+ 36) 1927 8591 (+ 1117)
1924	4652 <+ 1070) 1928 10704 (+ 2113)
1925	5833 (+ 1180) 1929 12451 (+ 1747)
= Nov način kotiranja državnih papirjev na beograjski borzi. Uprava beograjske borze objavlja sedaj uradno, da se s 1. decembrom uvede nov način kotiranja vrednostnih papirjev s stalno obrestno mero, ln sicer brez narasle vrednosti kupona (brez obresti), tako da bo kotiranje drž. papirjev na beograjski borzi Izenačeno s kotiranjem na zagrebški ln ljubljanski borzi in bodo odpadle sedanje navidezne razlike v tečajih. Pri obračunu obresti se računa leto s 360 dnevi, vsak mesec pa s 30 dnevi
= Sodelovanje ljubljanske in zagrebške Zbornice za TOI glede obrtniških tečajev. Te dni se je mudil v Ljubljani tajnik zagrebške Zbornice za TOI dr. Festetič, kjer je s predstavniki naše zbornice razpravljal o sodelovanju obeh korporacij pri prirejanju obrtniških tečajev. Sklenjeno je bilo, da obe zbornici v bodoče po potrebi izmenjujeta strokovne učitelje lz onih obrtnih strok, ki so bolje zastopane na teritoriju ene ali druge zbornice. Taka Izmenjava bo gotovo prinesla koristi obrtništvu na področju obeh zbornic.
= Občni zbor D ruš t ta kmetijskih strokovnjakov za ljubljansko in mariborsko oblast se bo vršil v nedeljo 7. decembra v restavraciji »Zvezda c v Ljubljani, in sicer ob pol 11. dopoldne. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje znižanja članarine, reorganizacije društva in spremembe društvenega naziva v »Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino«, omogoče-nja vstopa vseh absolventov kmetijskih šol v društvo, nadalje referat gosp. Suštiča o poizkusnih krožkih z umetnimi gnojili, poročilo o Belletovih rokopisih (poročevalec gosp. ravnatelj Žmavc) in volitve novega odbora. Na občni zbor se vabijo predvsem vsi bivši člani, absolventi vseh kmetijskih šol, ne glede na to, če so letos plačali članarino aii ne. Za redne člane pa je udelež-ha obvezna. Oni absolventi kmetijskih šol, ki nameravajo pristopiti k društvu kot člani so vsi dobrodošli
—	Sekcija za rudarstvo pri Zavodu sa pospeševanje zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil gospodarske zbornice, da je bila v okviru zavoda ustanovljena sekcija za rudarstvo. Pri tej priliki poziva zavod zbornice k sodelovanju s to sekcijo in poudarja potrebo zbiranja informativnega ter propagandnega materijala, ki se nanaša na naše rudarstvo. Zavod pa s svoje strani stavlja rudarstvu na razpolago ves uradni in poluradni aparat, kar je za naša domača rudarska
—	Strokovni tečaj za aranžerje in deko-raterje. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v januarju in februarju prih. leta v Ljubljani strokovni tečaj za trgovske aranžerje in dekorater-je. Pouk s praktičnim vežbanjem se bo vršil ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od pol 8. do 10. Program obsega: 1.) Teoretični pouk: Kupec v toku cestnega prometa, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2.) Praktični pouk: Dekoriranje blaga vseh vrst. različna ureditev izložbenih oken in izložbenih predalov, prevleka, pravilno ravnanje z izložbenimi okni in blagom. 3.) Nauk o barvah: Risanje in slikanje, harmonija barv, slikanje izložbenih ozadij, pršenje barv in podobna slikarska dela. 4.) Slikanje reklamnih slik in napisov: Pouk o raznih slogih in načinih pisave, oosnutki inseratov in Izložbenih plakatov. 5.) Razsvetljeval na tehnika: Pravilna razsvetljava izlozbenih oken in razstavljenega blaga. V tečaju bo poučeval ooseben strokovnjak v reklami in de-
koraciji s pritegnitvijo strokovnjakov v slikarstvu. Opozarjamo na ta tečaj, ki je veli-Ue važnosti za trgovce in trgovske sotrud-nike. Prijave je poslati najkasneje do 15.
decembra neposredno Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Pristojbina za obisk tečaja znaša za samostojne trgovce in poslovodje 200 Din, za trgovske sotrudnike pa polovico.
BORZE
26. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah London, Dunaj in Curih. V zvezi z intervalutar-iio oslabitvijo švicarskega franka, s katerim je naš dinar povezan v trdni relaciji, so se tudi pri nas devizni tečaji dvignili. Tako se je Newvork okrepil od 56.465 na 56.495, Dunaj od 7.9618 na 7.9644, Berlin od 13.49 na 13.5 itd.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes ostala brez prometa, vendar je obdržala stare tečaje. Blairovo posojilo je za malenkost popuščalo: 8% je bilo zaključeno po 91.25 in 91, 7% pa po 81.5. Zabeležen je bil zaključek tudi v investicijskem posojilu, ki se je okrepilo na 88. Med bančnimi vrednotami je prišlo le do običajnih zaključkov v Praštedioni po 930, v Jugobanki po 78 — 78.5. v Zemaljski po 129 in v Poljodelski po 56; med industrijskimi delnicami pa so bili zabeleženi zaključki v Vevčah po 124, v Šečorani po 298 in v Oceaniji po 220.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.775, Berlin 13.50. — Bruselj 7.8905. — Budimpešta 9.8905 — Curih 1094.4 — 1097.4 (1C95.9). — Dunaj 794.94 — 797.94 (796.44). — London 274.48 — 275.28 (274.88). — Newyork 56.395 — 56.595 (56.495). - Pariz 221.42 -223.42 (222.42). — Praga 167.39 — 168.19 (167 79) — Trst 296.22 roba, 296.05 denar.
Zagreb. Amsterdam 22.745 — 22.806. Dunaj 794.94 — 797.94, Berlin 13.485—13.515, Bruselj 739.05. Budimpešta 987.55 — 990.55, London 274.48 _ 275.28. Milan 295.10 do 297 15, Newyork ček 56.395 — 56.595. Pariz 02149 _ 223.42, Praga 167.39 — 168.19. Curih 1094.4 - 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1285, Pariz 20.292o. London 25.0825. Newyork 516.45, Milan 27.03o, Madrid 57 90, Amsterdam 2W.85, Berlin 12315, Dunaj 72.69. Sofija 3.7325. Praga 15.31, Varšava 56.85, Budimpešta 90.25. Bukarešta 3.06
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 91.75 b!., 7% Blair 81.75 bi Celjska 160 den.. Ljubi], kreditna 122 den.. Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280-300 Split 400 bi.
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda aranžma in kasa 427.50—429, za december 427—129, za februar 415—420, investicijsko 87.50—88, agrarne 51.50—52.25, 8% Blair 91—91.25, 7% Blair 81—81.25, 7% Drž. hip. banka 80.50—81.25, 6% begluške 72 bi.; bančne vrednote: Praštediona 930 do 935, Union 191.75—192.50, Jugo 78 do 7S.50, Naradna 8100 bi., Srpska 189 den., Zemaljska 129—131; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Našička 1000 do 1100, Gutmann 138—145, Slaveks 52—55, Slavonija 200 den., Drava 236 bi., šečera-
na 298—299, Brod vagon 90—110, Vevče 124—124.50, Dubrovačka 395 bL, Jadranska 600—620, Oceanija 217.225, Trbovlje 375—378.
Beograd. Vojna škoda 449.50 zaklj., investicijsko 87—87.50, 7% Blair 81.625 do 81.750 zaklj., 7% Drž. hip. banka 81.50 do 82.75.
Blagovna trilšča
LES
+ Ljubljanska boria (26. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon tesanega lesa, 1 vagon bukovih drv in 1 vagon bukovih okroglic.
ŽITO
+ Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za žito nespremenjeno prijazna. Zaključeno je bilo Vt vag. koruze. Nudi se (fco si. post., po mlevski tarifi, plačljivo 30 dni): pše aiea: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5. srbobranska. 80, kg in gornjebaška, 79/80 ka po 197.5 — 200; baška. 79 kg po 18.' do 187.5; baranjska, 79/80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni. 65/66 kg po 155—157.5. koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pri navadni voznini po 137.5—142; baška, Času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 — 125; oves: baranjski po 182.5 do 185; moka: >0g< po 340 - 345.
+ Novosadska blagovna borza (26. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 17 vag. pšenice, 30 vag. koruze, 10 vag. moke in 2 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg težka 137.5 — 142.5; gornjebaška, 79/80 kg 133 do 137.5; banaška. Tisa, šlep 139 — 141; siornjebanaška, 79/80 132.5 — 135; sremska, 78 kg 127.5 — 130. Oves: baški, sremski 135 do 140. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška, stara 90 — 92.5; nova 68 — 70; za december - januar 70 do 72.5; za marc - maj 85 — 87.5; sremska, umetno sušena 77.5 — 80. Moka: baška »Ogc in >0ga< 235 — 245; >2< 205 — 215; »o< 175 — 185; >6« 150 — 155; »7< 105 — 110; >8« 77.5 — 82.5.
+ Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.) Tendenca mlačnejša, promet majhen. Pšenica: za marc 15.57 — 15.58, za maj 15.56 — 15.57; rž: za marc 9.16 — 9.19; koruza: za maj 12.19 — 12.21, tranzitna za maj 9.90 — 9.95.
ŽIVINA
+ Na mesečni sejem v Mariboru 25. t. m. je bilo prignanih 6 konj, 6 bikov, 70 volov, 234 krav in 6 telet. Cene so bile: za vole 7—9, za bike 7—7.5, za krave 3—6.25, za mlado živino 7.5—9 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 148 komadov. Izvoza ni bilo.
+ Dunajski živinski sejmi. Na goveji se jem v ponedeljek je bilo prignanih vsega 2312 komadov goveje živine, od tega le 69 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu se je prvovrstna živina pocenila za 5 grošev, ostale kakovosti pa za 5—10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1.80—2, I. 1.45 do 1.70, II. 1.15-1.40, III. 1—1.10, krave 0.85—1.30. — Na svinjski sejem v torek Je bilo pripeljanih 13.525 svinj, od tega 4838 iz Jugoslavije in 5666 iz Poljske. Prvovrstne pitane svinje in mesne svinje so se podražile za 10 grošev, ostale pa za 5 grošev. Pitane svinje I. notirajo 1.65—1.70 angleško - križane 1.55 — 1.70. mesne 1.40 do 1.90.
TO JE ORIGINALNA
FARINA GEGENuBER'
K! JE PRIDOBILA SVETOVNI SLOVES KOLO.NJSKI VODI TER JO POZNAVALCI
ŽE VEČ i\OT »SO LET
CENIJO IN RADI IMAJO. PAZITE NA RDEČO ZAŠČITNO ZNAMKO
'P
JL
Prijetno britje s pomočjo
NIVEA-CHEME
Preden se namilite, se morate z njo namazati, a ne preveč, da ne oškodite milnate pene. Videli boste, da tudi vsakodnevno britje ne rani kože niti najmanj. — Vaša koža ne bo postala rdeča in tudi ne razpokana. V Obenem boste videli, da je izraz Vašega lica mlajši, lepši in bolj negovan. NIVEA-CREME ne morete nadomestiti, ker samo ona vsebuje Eucerit, ki neguje kožo. In v tem ravno obstoja njena posebna učinkovitost.
Pote po: 5, » la Ž2 Dta, toke t B M Dta.
ProBTSjalae ▼ Jagoelaviji: Jngosl. P. Beiersdort i Ca i 1. t. J, Maribor, Beljaka testa (L X.
Šport
Glavna skupščina JPS
V nedeljo se vrši, kakor smo že službe* no javili, v Beogradu redna glavna skup* ščina JPS. Med drugimi so na dnevnem redu naslednje zanimive točke: izpremem* ba pravil, eventualni razpust saveza, usta« novitev novih podsavezov in izprememba pravilnika, določitev mest in programa pr* venstvenih tekem itd. Po skupščini JPS se bo vršila skupščina Zbora plavalnih sod« nikov.
Sedanja uprava JPS je na svoji zadnji seji sklenila predlagati, naj se sedež sa« veza prenese iz Beograda v Zagreb. 9voj čas je bilo govora tudi o tem, da bi se sedež prenesel v Ljubljano. V sedanjih razmerah pa je prevzem savezne uprave zelo kočljivo vprašanje.,.Plavalni šport se je skoraj povsod v naši državi v zadnjem času zelo razvil, toda upravi manjkajo fi«
(Do Qva liteta - po c mi hlajo S
Prodamo
po reklamnih cenah:
6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-žastega platna št. 36 Din 400.—, boljša vrsta st 40 Din 440.—, iz pravega lanenega platna Din 575.— za o kosov!
Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: 20 m raznega pravega češkega šifona, platna za. perilo in posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din. 20 m raznega pravega češkega cefirja, kanafasa, druka itd. za perilo in posteljnino, dobre barve, širina cca 75 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za Din 250.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solidnosti našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO.
Po poštnem povzetju pošilja
češki trgovački muzej: Roubiček i drug Sarajevo.	17751
nančna sredstva za izvedbo velikega pro« grama, ki ga čaka v letu 1931. Ta pro« gram vsebuje predvsem juniorsko in se« j ivorsko prvenstvo, slovansko prvenstvo v Jugoslaviji, prvenstvo Evrope v Parizu, balkanske igre in športne igre studentov Male antante. Bo torej ogromnega dela, i ki bo zahteval tudi mnogo denarja. Ljub« i ljana — skoraj bi rekli hvala bogu — za sedaj ne pride v poštev. Saj se bo morala skupščina baviti tudi še z ureditvijo raz« mer v plavalnem športu v Ljubljani. Ali bo hotel Zagreb prevzeti težke naloge, ki čakajo savez, pa tudi še ni gotovo.
Medmestni tekmi v Ljubljani. Prihod* njo nedeljo se bosta odigrali v Ljubljani dve medmestni tekmi in sicer Ljubljana« Maribor in Ljubljana^Trbovlje. V prvi tekmi bo Ljubljano reprezentirala enaj« storica. sestavljena iz igralcev Ilirije, Pri« morja, Hermesa, Svobode in Grafike, kar se da posneti iz včerajšnje službene obja« ve. Kako bo sestavljena II. reprezentanca, še ni znano
SK Zagorje : SK Amater 3 : 1. Ne« del j ska prijateljska tekma med SK Ama* ter iz Trbovelj m SK Zagorje je privabila izredno veliko število občinstva iz Zagor» ja in Trbovelj. Tekma je nudila tipično sliko boja za zmago. Na obeh straneh je bilo izvedenih več lepih akcij, ki pa niso bile dovolj izrabljene. Morda je Trbovelj« čanom bila ovira slabi teren, da niso. ako« ravno so imeli najboljše moštvo, mogli doseči zmago nad mladima športniki Za« gorja. Igra je bila proti koncu precej ostra, posebno, ker je pričela nedisciplini« rana trboveljska publika ugovarjati od« ločbam sodnika. Zagorsko občinstvo je začudeno opazovalo to publiko, ki je a tem hotela izsiliti trboveljskemu SK zma« go. SK Zagorje je s tem odneslo že tretjo zmago.
SK Trbovlie (table tenis). Od sobote. 29. t. m. dalje se bo vršrl interni table« tenis turnir za prvenstvo SK Trbovlje, za« to naj se javijo istega dne ob 19. v klub« ski sobi Babič, Berger H., Berger J., Deu, Mahkovec, Marin. Pečar, Pleskovič, Juvan, Hlastan, Komat, Loške in Jambrek.
Koturaški savez kraljevine lugoslavi' je, Triglavski pododbor v Ljubljani izvrši razdelitev kolajn in diplom za letošnje dir« ke v nedeljo dne 30. novembra t. 1. ob 14. uri v restavraciji »Silepi Janez«c pri St. Vidu n. Ljubljano (avtobusna postaja). Po razdelitvi sportno«družabna zabava, ter se k polnoštevilni udeležbi vabijo vsi šport« niki in njih družine. G. dirkači se opozar« jajo, da se k razdelitvi sigurno zglasijo, upravni odbor odločno odklanja vse po« znejše reklamacije. Istotako se vabijo vsi klubi saveza, da pošljejo k razdelitvi zastopnike. Zunanjim klubom, kateri se ne bodo mogli udeležiti razdelitve, se _ bodo kolajne in diplome doposlale po pošti. — Upravni odbor.	__
IŠČEMO po vsej državi agilne organizacijske
rajonske
zastopnike
za prodajo reklamnih koledarjev za leto 1931. — »Paks« fabrika, Novisad. Futo-
15825
ski put 48.
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIh Ljubljana VII.
Zamenjam veliko trgovsko hišo na Bledu
z 20 lokali in trgovino, za hišo ▼ Ljubljani.	15897 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
OGLEJTE SI OTOMANE
| v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnice od 290 Din, mo-I droce afrik, močno blago, 240 Din. Vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
Sajovic,
LJUBLJANA, ŠTABI TRG 6.
115710	_
Veliko trgovino
s skladišči, prikladno za vsako vrsto trgovine, v večjem in jako prometnem kraju na Gorenjskem, oddam v najem.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Karbid
na malo in veliko »SODOAD« orijen-^alska družba za izdelavo kisika in - ojenega aceti-lena, Zagreb, Kraljice Marije 28. — Telefon 21—97.
381
za Slovenijo, proti fiksni plači in proviziji, IŠČE manufakturna odplačilna trgovina.
Prednost imajo vpeljane osebe s poznanjem slovenskega jezika.
Ponudbe z navedbo referenc in dosedanjega poslovanja na Inter-reklam, d. d., Zagreb, Marovska 28, pod »Br. 187—40«.	!5837
Iz življenja in sveta
55e vendar ne more zavrniti tožbe, ki jo je podala lepa dama. Z ljubeznivim nasmehom je sodnik ugodil tožbi m je v razstodbi tudi omenjal krutost soproga.
O nenavadni galantnosti ameriških sodišč priča tudi dogodbica, ki se je primerila v Ewanstonu, države Illinois: Pred policijskega sodnika je bila privedena 21-letna Aimee Rothackova, da se zagovarja zavoljo prenagle vožnje. Stražnik je poročal, da devojka ni imela 10 dolarjev, ki so potrebni za kavcijo, da se bo v resnici odzvala vabilu na obravnavo, zato da jo je moral vzeti s seboj. »Vendar«, je dodal stražnik, »se mi zdi, da ima devojka pošteno lice in da ji lahko zaupamo«. »Ne samo pošteno, marveč tudi lepo lice ima«, je dodal sodnik s poudarkom, »tak obraz lahko služi mesto jamščine«. In je devojko spustil domov.
HabsbnrSka svečanost v Belgiji
V sredi za Šopkom sedi slavljenec, osemnajstletni Oton Habsburški, na njegovi desnici pa mati bivša cesarica Žita. Na Otonovi levici je njegova babica nadvojvodinja Jožefa Saška. Poleg gospe Zite se vrste Adelajda in šarlota, Otonovi sestri, ter Rudolf, njegov mlajši brat. Svečanost se je zaključila s pojedino, ki so ji prisostvovali maloštevilni pristaši Habsburžanov.
Gorki o Tolstem
V moskovskem »Novem miru« priob-čuje neka gospa Meinova odlomke iz svoje knjige o Maksimu Gorkem. V njej pripoveduje o svojem obisku na otoku Capriju, kjer živi pisatelj, in podaja marsikatere zanimive izjave Gorkega o novi ruski književnosti. Ta zelo ceni Babelja, ki ga je poznal še pred vojno, in upa, da se bo razvil v prvorazrednega pisatelja. Hvali tudi Olgo Forševo, ki je spisala napeti zgodovinski roman »Palača in ječa«. A prvenstvo med vsemi zasluži po njegovem mnenju Serge-jev-Censki, avtor znanih »Dvižesnij« in romana »Preobraženje«. Zelo zanimiva je izjava o »Ani Karenini«: »Ne poznam nobene dolgočasnejše in obupnejše ljubezni,« je dejal Gorki. »Nikoli se nista zaljubljenca sprehajala v mesečini, nikoli drug drugemu povedala prijazne besede ali se vsaj poljubila vpričo čitatelja... Mi, Rusi, smo sploh premrzli in se ne razumemo na slične reči. Kako drugače je pri Francozih ali celo Angležih!« Zato pa ima Gorki visoko mnenje o Tolstega jeziku. To je edini pisatelj, pri katerem takoj vemo, ali se godi prizor zvečer ali zjutraj. Zvečer se pogovarjajo junaki drugače nego zjutraj, besede imajo drugačen ritem. Ta občudovanja vredni mojster je izrabil vsako vejico in piko. Pri njem so vsi razgovori in zunanje okoliščine vedno psiliologično podprte.«
Shakespeare v angleščini
Londonski dopisnik »N. Fr. Presse« prinaša porazno novico, da hoče Bernard Shaw prevesti Shakespearjeva dela ... v angleščino. Te klasične igre nimajo namreč v domovini nobenega odmeva in se redno izvajajo pred prazno dvorano ali kvečjemu za šolsko občinstvo. Med tem imajo še vedno velik uspeh v tujini: na Francoskem, Nemškem, v Italiji in povsod drugod. Kaj to pomeni? Shaw pravi: »Ta pojav ni v nobeni zvezi z višjim ali manj zadovoljivim umevanjem pri občinstvu in ni govora o tem. da bi bili splošnočloveški Shakespearejevi junaki kjerkoli bližji temu nacijonalnemu značaju nego drugemu. Ne smemo tudi angleškemu občinstvu očitati nazadnjaštva in neiz-obraženosti, če ne napolni nikoli gledališča pri teh predstavah. Vsega je kriv Shakespearjev zastareli jezik. Včasi je težko umljiv in vedno tako nadut, da ga ni nihče zmožen z užitkom poslušati V drugih deželah se predvajajo Sha-kespearjeve drame v novih prevodih. Ce bi se zgodilo isto tudi pri nas, bi postal Shakespeare zopet naš najbolj priljubljeni dramski pisatelj!«
Oče prodal sina
V tesalskem mestu Hohi Je prodal
neki možakar svojega lastnega sina nekemu ciganu in je z izkupičkom izgintf. Njegovo ženo, ki si ni vedela razložiti, kam sta izginila nje mož m sin, je šele policija obvestila o tej čudni kupčiji-Policija je v ostalem cigana utegnila prijeti in otroka rešiti, dočim se je doslej zaman prizadevala uloviti tudi očeta. 2ena je vložila tožbo za ločitev zakona, saj bi se ji ob takšnem možu nekega dne lahko pripetilo, da bi jo enostavno prodal.
Kdo je zmagal?
Preden je prispela ameriška okkjpnt-ca »Houston« te dni v angleško vojno pristanišče Southampton, je zbral poveljnik vse moštvo na krovu m imel sledeč kratek nagovor: »Angleški mornarji vas seveda bodo vprašali, kdo je po vašem mnenju zmagal v svetovni vojni. Zato vam hočem dati dober nasvet: bodite kar tihi, da ne bi prrišlo do nesporazumov z zastopniki prijateljske vojske in države. Kakor veste, so odločile vojno in zmago samo Zedinjene države, toda Angleži mislijo drugače. Zato, če vas bodo preveč nadlegovali, jim kratko povejte: o svetovni vojni rajši molčimo. Zato pa smo zmagali mi v vojni leta 1777. za ameriško neodvisnost.« Takoj prvi večer po prihodu r
pristanišče, se je povrnilo več ameriških mornarjev na krov s podplutimi očmi. Poveljnik jih je vprašal, kako so si zaslužili to odlikovanje. Odgovorili so mu vsi kakor eden: »To se je zgodilo, ker smo upoštevali vaša navodila, sir. Nismo jim hoteli odgovarjati, kdo je zmagal v vojni, pa so postali nadležni ...«
Vatikan si bo omislil zračno brodovje
Znano je, da je sedanji papež vnet za moderno tehniko in da z zanimanjem sledi njenemu razvoju. Te dni je vzbudilo njegovo pozornost novo letalo italijanskega inženjerja d' Ascania. To letalo je tako zgrajeno, da se lahko z mesta dvigne navpično v zrak, tedaj ne potrebuje dolgega letališča. Papež je dejal, da so takšna letala kakor nalašč za države in mesta, ki nimajo prostora za letališča. V primeru, da bodo nadaljnji poskusi z d* Ascanijevim letalom dobro uspeli, meni papež za potrebe svoje državice naročiti celo število takšnih letal.
JSatadi
$tnanj&anja o6xata
vse oblačita' potrebščine za Miklavža in Božič po lastnih cenah.
Drago Schwab, Ljubljana
Galantnost ameriških
1>v v
sodisc
Neka gospa Liebnerjeva iz Chicage je tožila svojega moža na ločitev zakona m je tožbo utemeljevala z neverjetno krutostjo svojega soproga Pri razpravi je pojasnila to neverjetno krutost, ki je obstojala v tem da je soprog hotel olajšati ženici vsako delo. Ce je le mogel, je skočil domov in pomaga! ženki pri pospravljanju, pri kuhi in pri gospodinjstvu. Večina žensk sicer v tem ne vidi prevelike okrutnosti in tudi moški so gotovo enakega mnenja. Gospa Liebnerjeva pa je lepa ženska in sodi-
Celo mesto se je skrilo sovražniku
Pretekli teden so v Toulonu napravili zanimiv poskus, da bi dognali, ali se da veliko mesto skriti pred napadom sovražnega zračnega brodovja. Od 1. ponoči do 5. so ugasnili vse električne in plinske luči, signalne naprave železnice so istotako ugasnili, tako da je moral ta čas ves železniški promet počivati, in celo v bolnišnicah so imeli prižgane le nujno potrebne sveče, seveda pri zaprtih oknih. Ob štirih so se dvignila »sovražna« letala in res niso bila sposobna ugotoviti, kje leži v temo zavito mesto. Kako bi pa bilo, če bi sijala luna ali če bi resnični sovražnik priletel ob belem dnevu?
Koliko j'e katolikov?
Neka uradna vatikanska statistika navaja, da je na svetu 341,430.900 katolikov in sicer v Evropi 208,882.000, v Ameriki 109.097.000, v Aziji 16,536.900, v Afriki 5,330.000 in v Avstraliji 1 milijon 585.000.
Vsak ve,
kako dobrodejni vpliv imajo ASPIRIN-tablete na vsako bolezen prehlada, revma-tizem, zobo- in glavobol Veš, da je lažje se paziti, kot se zdraviti Ravnaj se po tem
vzemi že pri prvih znakih prehlada 1—2 ASP1RIN-tableti. Prihraniš si mnogo gorja. Zapomni si: pravočasno vzemi
tablete.
Pazi pa na to: vsak zavoj In vsaka tableta nosi Bayer-Jev križ.
Brzovlak je zdrvel ▼ reko Lolro
Zgoraj: Dela sa osvoboditev proge na mestu nesreče. Spodaj: Zadnji konec vlaka, ki je ostal na tiru, medtem ko je stroj s par vozovi zdrknil v reko. Na srečo sta izgubili življenje le dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih. Reka Loira je izpodjedla železniški nasip, ki se je nagnil tn po njem je vlak zdrvel v vodo.
Radio
Izvleček iz programov
Četrtek, 27. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza.
—	17.30: Otroška ura. — 18: Koncert zbora Mestne ženske realne gimnazije. — 18.30: Gimnastična ura. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Prenos opere »Švanda Dudakt z Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Petek. 28. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza.
—	17.30: Koncert radio - orkestra. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Vzgoja obrtnega naraščaja. — 20.30: Valčkova ura (radio - orkester). — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Radio - orkester. — 17.30: Pesmi. — 20: Spevoigra. — 20.30: Koncert godalnega kvarteta. — 21: Radio-orkester. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — PRAGA 16.30: Koncert komorne glasbe. — 19.20: Plošče. — 20: Dramski večer. — 21: Koncert iz Brna. — 22: Jazz - band. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 17.45: Mladinski koncert
—	19.20: Godba za ples. — 20: Prenos programa iz Prage. — 21: Koncert solistov. — 22.20: Jazz - band. — VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije.
—	DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 19.35: Lahka
glasba. _ 21: Pevski koncert. — 22.15:
Lahka godba orkestra. — BERLIN 19: Mešan program. — 20: Operetni večer. — Godba za ples. — FRANK FURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LAN-GENBERG 17.30: Večerni koncert — 20: Narodna glasba. — 21.05: Mešan program.
—	Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Prenos iz gledališča: Mozartova opera »Čarobna piščal«. — 23: Lahka godba orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkestralen koncert — 20.10: Klavirske in violinske sonate. — 21.15: Vojaška godba. _ RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.32: .Godba za ples. — 20.50: Operetni večer.	___
SOKOL
Skupen zapiti vestnik
V	tei rubriki je bila nedavno izneSena potreba po izdajanju žunnega glasila. xo potrebo faktično občutijo vsi aktivni 5o» koli. Uprav sedaj, ko že več let nimamo
Sk>venij' niti enega župnega glasila in niti enega slovensko pisanega sokolskega lista, občutimo vso težo te praznote in 2 njo ogromno vrednost sokolskega tiska.
Da »Glasnik« sam ne more vsemu ustre» zati, je jasno. Mi moramo vsekakor imeti list ki bo imel prostora za vse naše ožje
—	lokalne potrebe, da bo vsak, tudi manj izobražen naš Man točno informiran o rsem. Saj je vendar vsemu članstvu name« njena sokolska vzgoja in moramo vsakogar pritegniti v krog onih, ki se zanimajo in redno spremljajo življenje Sokolstva!
Češkoslovaško Sokolstvo ima divne no« ▼ine! Njegovih listov ni malo, saj jih izda« jajo razen centrale še vse župe in celo ne« katera društva. V Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, smo tudi imeli svojčas več so* kolskib ustav. Vemo, da so marsikateri naš župni vestnik ubile finance, a ne sa» mo te. Tudi krofi sotrudnikov ima tu svo« je žalostne zasluge.
Danes so prilike v Sokolstvu dosti bolj« ie. Večje število društev in članstva nudi kljub denarni krizi veliko verjetnost da bi župni vestniki sedaj mogli izhajati. Za« to bi bilo res najbolje, da se takoj prične • pripravami za izdajanje vestnika. Vest« mk bi bil še najboljši, če bi ga izdajalo po več žup skupaj. S tem bi bila dana i večja garancija za njegovo stabilnost, saj bi imel širok sotrudniški in naročniški krog, črtatelje ene župe pa bi lepo vezal ■ aotrodniki m delom sosednjih žup, s či» mer bi se mnogo dobrega na najhitrejši mfim zaznalo in uporabilo na širokem Vestnikovem sokolskem področju.
V	naši bližini izhaja »Sokol na Jadranu« kot glasilo treh žup. Tu bi si prav lahko izposodili dragocene izkušnje izdajateljev in vpogled v organizacijo tega Vestnika. Kot sedež oprave in glavnega urednika bo« di radi svoje centralne lege Ljubljana, vsaka sodelujoča župa pa imej še poseben uredniški zbor. Inicijativa za tak glasnik bi po vsem tem pripadla župi Ljubljana, oziroma njenem« prosvetarju. Če bi se na« ie župe oklenile te ideje in bi se s pripra« vami podvizale, bi mogla že v januarju le« ta 1931. dobiti v roke prvo številko tega prepotrebnega informativnega in vzgojne« ga sredstva.	—že.
Program gorenjskega Sokolstva za rimsko sezono In prihodnje leto
Poročali smo že, kako se teden za tednom ustanavljajo nova sokolska društva na Gorenjskem. Dosedanjim društvom so v zadnjem času prirasla Se nova, in sicer v Preddvoru pri Kranju ter na Koprivniku in Gor-jušah na bohinjskih planinah, snuje pa se tudi Sokol v Begunjah pri Radovljici.
Na ustanovnem občnem zboru v Preddvoru je bilo navzočih 168 članov, na Koprivni-kn 60, na Gorjušah pa 42 članov. Sokolsko
župo Kranj sta zastopala starosta br. Janko Sajovic in tajnik br. Josip Cvar. Med novoustanovljenimi društvi ima poleg drugih najboljše pogoje za obstoj sokolsko društvo v Preddvoru kateremu je br. Fran Dolenc prepustil v uporabo 19 metrov dolgo dvorano, katera je redno polna krepkih kmečkih fantov in delavcev iz Preddvora in okoliških vasi. Minulo nedeljo je župni nadzornik predaval v Preddvoru o nalogah Sokolstva; navzočih je bilo nad 130 članov, vežbalo pa Je isti večer pod vodstvom br. Brilija iz Kranja 58 telovadcev.
V nedeljo 16. t m. pa se je vrfiila v Kranju dobro obiskana seja zbora društvenih načelnikov in načelnic. Zastopanih je tilo 16 društev s 36 zastopniki društvenih pred-njačkih zborov. Odobril se je program župnega smuškega odseka, ki predvideva župni smuški tečaj, župne smuške tekme v okolici Kranja ali Mojstrane 15. februarj« 1931. ter sodelovanje pri smuških tekmah sokolskih žup dravske banovine 1. marca 1931 v Bohinju ali v Mojstrani, koder bodo pač snežne prilike bolj ugodne. Društveni načelniki so podali poročila o stanju njihovih društev, iz katerih je razvidno, da je delovanje novih društev zelo otežkočeno, predvsem v društvih Selce, Šenčur, Naklo, Blejska Dobrava, ker društva nimajo dosti pred-njakov, ne primernih prostorov za telovadbo, niti telovadnega orodja. Zastopnikom^ teh društev se je svetovalo, da naj po možnosti vadijo osnovne gibe sokolskega telovadnega sestava, prirejajo predavanja in družabne večere preko zime, naj osnujejo smuške in pevske odseke, v poletnih dneh naj pa vež-bajo na prostem, dokler si ne zgradijo primernih telovadnic. Pevske odseke ima že lepo število starejših društev, osnujejo pa naj se tudi v novih, ker imajo nekatera društva med svojim članstvom izborne pevce.
Iz izjav nekaterih bratov je razvidno, da obstojajo še vedno v gotovih krajih vidne i« nevidne sile, ki skušajo ovirati sokolski pokret, akoravno ima Sokolstvo kot državna te-lesnovzgojna organizacija na programu to, da vzgaja telesno močne in zdrave, duševno in nravstveno popolne in nacijonalno zavedne državljane. Sokolstvo vodi evidenco o tem.
Soglasno se je sklenilo, da priredi tupa
od 3. do 14. decembra t L 12dnevni župni prednjaški tečaj, ki naj bi se vršil zdržema in v katerega se je priglasilo 21 bratov in 11 sester, skupno torej 32 oseb. Sklenilo se je tudi, da naj se sestavijo župne proste vaje za vse oddelke, katere naj bi bile po svoji težini primerne tudi za vsa novoustanovljena društva. Sestava vaj je bila poverjena za člane br. Horvatu iz Radovljice, za moški naraščaj br. Buhu z Jesenic, za deco pa bratom Nučiču in Završniku iz Kranja. Odobrene so bile tudi tekmovalne vaje za člane za prvenstvo, višji in nižji oddelek, ki sta jih sestavila brata Buh in Beznik ter za moški naraščaj, ki jih je sestavil br. Sušnik.
Ker pa se ne more na en dan z uspehom provesti župnih nastopov in tekem za vse oddelke, se je soglasno sklenilo, da se vrši župni zlet članstva s tekmami posebej v enem kraju, naraščajski zlet s tekmami naraščaja pa zopet ob drugem času in v drugem kraju.
Proslava praznika nedinjenfa
Sokol L Ljubljana-Tabor bo imel na praznik uedinjenja 1. decembra ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani na Taboru svečano sejo uprave, kateri bo prisostvovalo celokupno članstvo, naraščaj in deca. Na dnevnem redu bo predavanje o pomenu praznika, prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo, polaganje zaobljube rseh novih članov in članic, ki so prestali 6 mesečno poskusno dobo in bili definitivno sprejeti ter izdaja diplom za lahkoatletske tekme. Sodeluje društvena godba. Obleka civilna z znakom. Udeležba obvezna. Poleg članstva, naraščaja in dece se vabijo k proslavi tudi predstavniki oblastev ter kulturnih in humanitarnih organizacij.
Priprave za proslavo v Škofji Loku Škofjeloški Sokol bo imel na praznik uedinjenja ob pol enajstih dopoldne v Domu ob prisotnosti predstavnikov javnega življenja in celokupnega članstva slavnostno zborovanje s predavanjem. Zaprisegli bodo tudi novi člani. Naraščaj dobi znake. Sodelujeta še mladina s petjem in orkester. Zvečer oo 20 pa je slavnostna akademija z izbranimi telovadnimi točkami, sodelovanjem pevskega zbora in orkestra. Na sporedu so tudi lecitacije in deklamacije. škofjeloške šole bodo imele interne proslave že dopoldne. Kolo jugoslovenski h sester pa obdaruje najpotrebnejšo mladino z obutvijo, oblekami, perilom in šolskimi potrebščinami.
Iz Sokolskega društva v Slovenski Bi. strici. 29. t. m. ob 19. bo v laporski osnov, ni šoli ustanovitev čete Laporje , Pretrež. — 30. tm. ob 20. bo v dvorani Okrajne hranilnice svečana akademija s sodelova« njem domačega orkestra. Nastopili bodo vsi telovadni oddelki zraznimi prostimi vajami, na orodju in v slikovitih skupi, nah. 1. decembra ob 10. bo v proslavo dr« žavnega in sokolskega praznika svečana seja diruštvene uprave v dvorani Okrajne hranilnice. Ob tej priliki se bo vršila tudi zaprisega članstva matičnega društva ter članov Sokolskih čt iz Tinja, Črešnjevca, Vrhloge in Laporja. 6. decembra popoldne bo obdaroval Miklavž sokolsko deco, zve« čer pa v hotelu Beograd tudi odrasle.
\li ste že naročeni na »ŽIVLJENJE IN SVET44?
Za ne Qrey
Po zadnjega moža
Roman
»Ne, Jean, zanesi se name.«	-
Jean je spet krenil v gozd, poln hvaležnosti do sestre, ker je bila poživila in pokrepčala v njegovi duši sramezUivo, viteško ■uvstvo, ki je bilo prišlo prav k njej po smrtni s»nek Cutil se e povzdignjenega, nekam bolj veselega m pogumnega. A prejsnjia g\u-ha bol ie ostala v njem. In ne samo to: vioel je, da se vse bolj ra boli roireza v domneve in dvome. Ali hi bil pripetljaj z Jorthovo t-v,* nri kraiu? Zavrgel je očetove grenke očitke zoper njo tn usvoiil prepričanje svoje sestre. »Sodim, da je to vse, kakor pravi stari« je zamrmral. Toda - ali je bilo v resnici vse? Tako ugibaje je stopal pod cedrovci sem ter tja. Opazoval je solnem, zahod. Poslušal ie koiote. Še ko so bili zdavnaj poklicani k večerji, se je ohotaviial; in tako mu je nazadnje iz vrveža protislovnih cuvstev in misli vstalo spoznanje, da mora še enkrat videti Jorthovo Ellen.
VI. POGLAVJE
Jorthova Ellen ie odhitela nazaj v gozd, vsa srdita zaradi dogodka, ki je je bil spravil v stik s članom Isbelovega rodu.
Sama sebi se ie studila, ko je mislila na to, da je bila tako prijazna z enim izmed tistih, ki so ji bili uničili očeta. Ko je prišla v taborišče, so njene lastne skrbi nekoliko odvrnile njeno pozornost. Pepe dečko iz Mehike, je s pomočjo dveh ovčarskih psov zganjal ovce na kup, da bi bila jagnjeta varna pred kojoti. Ellen je ljubila te puhaste, opotekave, majcene jančke; vsa plazeča gozdna zver-jad ji je bila ob tem letnem času zoperna. Vedela je, da bodo po-
Najlepše nt
ttaipftfetftefse
slej mnogo tednov zalezovali čredo volkovi, panterji in medvedje; posebno medvedje so biM kaj drzni in nevarni. Najbofc se je Ellen bala starih grizlijev, ki so davili stare ovce samo zato, da so jim odžrii vime. Streljala je dobro, a oče ji je bil zabičal, naj~ pusti medvede pri miru. Na srečo so biK ti roparski medvedje redki in »kadar je bilo treba, so jih pobijali moški z ranča. Na mehikanske ovčarje se ni bilo moči zanesti, da bi varovali svoje črede medvedov. Ellen je pomagala Pepetu, da je spravil zašle ovce k čredi, m sprožila več strelov na kojote, ki so se plazili ob grmovju.
Ko je bil ta posel opravljen, je morala Ellen skuhati večerjo, zakaj ura solnčnega zahoda se je bila približala. Stemnilo se je in zapihal je hladen nočni veter. Kdaj pa kdaj je žalostno zableja^o kako jagnje. Elleri. je sedla k rdečkasti žerjavici enega izmed kurišč in njene misli so se jele spet ukvarjati s čudno prigodo, ki jo je bila danes doživela. Naj se je še tako trudila, da bi mislila na kaj drugega — nič ni moglo pregnati zanimanja, ki ga je vzbujalo v njej srečanje z Jeanom Isbelom. Nestrpno si je obujala v spominu sleherno besedo in 'sleherni gib. ki se ga je mogla spomniti. V teku teh premišljevanj je prišla do tistega, česar se ni smela spomniti, ne da bi jo bila oblila rdečica sramu. »Le kaj si je mislil o meni?« Naj je mislil karkoli, radovednosti se vendar ni mogla ubraniti. In ko se je zbudil v njej spomin na njegov poljub, ni čutila samo. vročine krvi, ki ji je pritiskala v lice. »Ne,« je grenko in za-ničljivo bruhnilo iz nje, »veliko dobrega si ni mogel misliti o meni.«
Od gneva je izgubila oblast nad seboj, razbrskala kurišče z nogo m stopila v mali indijanski šotor,- kjer se je zavila v svoje odeje.
Ko se je zjutraj pozno zbudila, je takoj začutila, da ni živahna, kakor je bila drugače. Obadva, Pepe in ovčarski pes, sta jo nekam začudeno in s skrbjo opazovala. Ellen je bila tisto dopoldne zelo slabe volje; kri se ji je leno pretakala po žilah; neprestano se je morala boriti s klavrno izkušnjavo. da bi pomilovala sama sebe.
h ▼ tem prizadevanju je imela od kraja kaj mak) uspeha.
»Pepe, kdaj se vrne Antonio?« je vprašala nazadnje.
Dečko ji ni mogel dati zadovoljivega odgovora. Ellen je bila za nekaj dni prav rada prevzela ovčarjeve posle, a zdaj je nestrpno čakala, da bi se mogla vrniti domov. Gledala je pod zelenorjave oboke gozda, dokler se. ji niso oči utrudile. Antonia ni bik* od nikoder. EJlen je prebila ves teden med ovcami, in ob dolžnostih, katere ji je nalagala skrb za tisoč novorojenih jagnjet, je pozabila nase. Ves gozd je odmeval od blejan.ia in beketanja. Ko se ie zno-čik), je vesela legla spat, zakaj od utrujenosti in snočnjega nespanja je komaj še odpirala, oči.
Drugo jutro se je zgodaj zbudila — vesela, polna podjetnosti in pričakovanja. Lepota m ljubkost dehtečega gozda sta ii čudno prevzemali dušo in nekaj skrivnostnega je dajalo njenemu čutenju neznan polet.
Ellen se je kmalu zavedela, da je to solnčno razpoloženje v zvezi z dejstvom, da ie bil Jean določil današnji dan za svidenje na Rimu. Ellenina veselost je minila; njen smehljaj je zbledel; pomladno jutro je izgubilo svoj pravljični sijaj.
»Nezmiselno je, da izkušam nalagati sama sebe,« si je zamišljeno dejala. »Moj Bog, ali moram biti zapuščena! Veselim se svidenja z Isbelom!«
Vkljub vsemu zanifcavanju m odporu je spoznala / sebi nepreklicni namen, videti Jeana Isbela. Dolgo se je borila zoper ta čudni sklep. Nazaduj se je oklenila ostankov svojega ponosa. Saj je bila samo radovedna — strašno radovedna, ali bo prišel — in če pride — kaj bo storil. Hotela se je samo skriti in ga opazovati. V njegovo bližino ne pojde, pokazala se mu ne bo, z ničemur mu ne bo izdala svoje .navzočnosti. Tako je tolažila svojo užaljeno ničemurnost — tako je zadušila svoje klavrne dvome.
darilo
za
je vsekako
Bozic
vsekako
Rlavir ofi
pianino
svetov, znamke LAUBERGEll & GLOSS. — Nizke cene. najmanjši mesečni obroki
ZALOGA KLAVIRJEV
fant Medner, Maribor, 9c»poago ul. 2,
1»75
Kuouite kniiae v Tiskovni zadrugi
Največja odpravna tvrdka glasbil v Jugoslaviji
Meinel & Herold
tvornlca glasbil, gramofonov ln harmonik
prod. podružnica
MARIBOR št. 101
daje Vam lepo doma
TEMELJIT POUK	1
v igranju kakega instrumenta potom pismenega tečaja. Zahtevajte
takoj naž veliki	389
BREZPLAČNI KATALOG,
ki Vam da vsa pojasnila.
Prodom hišo
v prometni ulici, v bližini glavnega kolodvora, po ugodni ceni.
Informacije daje tvrdka »Levante«, — Kolodvorska ulica 80.	15917
Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavod
V cvetu mladosti nas Je zapustil naš ljubljeni stako
in bratec
FRANCI GRAILAND
dijak n. razreda drž. realke
Pogreb bo v petekr dne 28. novembra 1930 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. novembra 1930.	15918
FRIDA GRAILAND, mati — MIJA, sestrica.
TRETORN
Vrhnji
v	aa«
čevlji
(galoše) in
snežni
■v
čevlji
s aMBko »TRETORN« m ifittljo prad vlago, «tmww ta umaeanoetjo. ta Stanka J« mor Ude1-kov. Ml boljftega tavija od nauke »TRJCTORN«.
m

DvoUolesa, motorji, šivalni stroji,
otrottl ta Igrafinl ntKU, pnevmatika, posamezni — Velik* izbira, najnižja cena. — Prodaja na obtoka, eeefld franka	•
TRIBUNA F. B. Lh, tovarna dvokoles ta otrofkfli vozičkom LJUBLJANA, KarlovSka eeste it 4.
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da je naš ljubljeni oče oziroma stari oče, tast in brat, gospod	.-..-
ADOLF ROHRMANN
posestnik v Kranju
previden s svetotajstvi, danes 26. L m. po kratki in mučni bolezni preminul v Gospodu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 28. t. m. ob 15. iz hiše žalosti, Kranj, Kokriško predmestje 25, na tukajšnje pokopališče.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Sv. maša zaduš-nica se bo brala v tukajšnji župni cerkvi.
Kranj, dne 26. novembra 1930.
ADOLF ROHRMANN, sin; ANA roj. ANZELC, snaha; DOLFEK, vnuk in ostali sorodniki.
ZA
O » N A R A _
MESEČNO DOBIJATE KARTONIRANU
tu
P I N A P A
MESEČNO U PLAT. POVEZU KNJIGO
Koja nn pnita prilika da pratlt« oajbolja dMa no«« evetske literatura: Upton Sinclair AoM Ba/llon, 8tiJ*i Streuvel«,-1 M- Ramargt^, Met londo«, Sinclair fwta. E. E. Klacti I dragih.
IZ DAVA £ K O PttCOUZeČC »NOl.IT« BEOORAD KMALJA PETRA 44
11955 1-4
				
		. 1 -j" . • ; 'v T-"-'. ^		ilfUl:
Klanjajoč se volji Najvišjega, naznanjamo vsem prijateljem ip, znancem, da je Vsemogočni poklical po delapolnem in zaslužnem življenju k Sebi po plačilo našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta.irt tasta,..gospoda
Miklavževe vlasulje
izposojaj« Podkrajiek, frizer ▼ LJnWjani. 48888-87
Aufnrlvnr
Zagreb,
m« 73.
Trgovina s rabljenimi avtomobili.
Iščemo:
i limuzine s 4-5 in 6-T sedeži v brezhibnem stanju.
Nudimo:
odprte avtomobile. 3 Fiate
1	O. M.
2	Itala
1 Lancia
1	Opel
2	Chevroleta 2 Forda
1 Ford Cabriolet 1 Daimler
1	Marmont
2	Studebakera 1 Presto
1 Mercedes
Zaprte avtomobile:
1	Crysler
2	Essex 2 Buick 1 Ford 1 Plat
Avtobuse:
1 Fiat 1 Opel 1 Chevrolet
Tovorne avtomobile:
od 300, 500, 750, 1000, 1500. 2000, 3000 kg nosilnosti. Vsa naša pojasnila
so brezplačna. 15894
Ptbt mehki in brez skrbi na teh preprogah se sedi!
PREPROGE
VSEH VRST !N VELIKOSTI!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
»i
Bolniške "tole
tot
tJr. {MMtKjl OJLoj al,
vana
nadučitelja v pokoju
Iščemo
uradnika
sposobnega tudi za potovanje, po možnosti verziranega v premogovni kupčiji. Mora biti reprezentativen m prvovrsten akviziter ter mora obvladati __ perfektno slovenščino, nemščino, po možnosti tudi srbohrvaščino.
Ponudbe z natančnim opisom dosedanjih služb, navedbe referenc ter zahtevkov je nasloviti na oglasni oddelek » Jutra« pod značko »Uradnik — Potnik«.
ki je umrl 25. t. m. ob 21. uri, v starosti 75 let.
Pogreb zlatega očeta bo v petek 28. t m. ob pol 11. uri dopoldne. Gorenja vas nad škofjo Loko, dne 26. novembra 1930.
MARIJA, soprogar— JANKO, žel. uradnik, RUDOLF, inž., sinova — MIMICA, JELICA, učiteljici, hčeri — MARA roj. LONČAR, ELZA roj. NEDUB, sinahi —
MICEK, NADICA, vnukinji.
2>l«cf<
bradi pri damah
m udlaine t»»m f« p&idnho, oa nadlebteh ia mečih hitro odstrani »Clt» kura«. Zla«ti oa o na mečih, ki #h pokrtra kot dih oetoa svilena M-gavica ae močno opažajo nadleine kocine ta »»Va« mogoče te čeato spravile t »adrego. *®«JV nut oeuieljeoo tast kodu » par sekandah saj*« Seno brea boleči« ta nevarnosti, radikalno ta »J»e tej. Soeoa X. pUe: »Catia se večne, odkar J« sorrainiS koeta ta dlačle ugonobil korenih«ineaaiaU* nih ilsčie.« Tndi gospodje jo lahko nporabijo. Brije bre, mila. bw» noto ta hrar aparata. Ona 12 Din.
» steklenice * Dta. Dr. Nic. Ke®4ajr, Kotie^ O, poita( »ff^H™ » C8K.
flaaradna natega
1
Teo - Max - Zacharias - Erich
Te zgoraj navedene besede postavite drugo pod drugo, da dado začetne ftrke, čitane od zgoraj navzdol, besedo METZ. Za pravilno rešitev razpisujemo sledeče nagrade:
1.	nagrada Rmk 2000.— v gotovini;
2.	nagrada Rmk 1200.— v gotovini;
3.	nagrada Jedilna soba, oprava;
4.	nagrada spalna soba, oprava;
5.	nagrada kuhinjska oprava; S.—8. nagrada 3 foto-aparati;
9._12. nagrada 4 dvokolesa za dame in gospode;
13._22. nagrada 10 radio-aparatov (troceVnih);
23.—32. nagrada 10 polnilnih peres z zlatim peresom; 33.—50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospode; 51.—80. nagrada 30 foto-aparatov in veliko število tolažilnih nagrad ▼ Ia. izdelavi.
Vsakdo, ki nam vpošlje pravilno rešitev, dobi eno zgoraj ozea-čenih daril. Vsi predmeti, ki jih bomo razdelili, so tovarniško novi.
Razdelitev tolažilnih nagrad izvedemo sami, dočim bodo glavne nagrade razdeljene pod nadzorstvom tukajšnjega notarja. Neznatne pošlljatvene stroške za dostavitev nagrade nosi vpošiljalec. — Rešitev je treba takoj vposlati v zadostno frankiiani kuverti, a ne prevzamete s tem nikake obveznosti.	1588S
Pilite Se danes na: GBAEB * DEHNICK, EE5ENROTH (Dillkreis) Deutechlaa*.
CENB MALIM OGLASOMt
Za oglas*, ki služijo v posredovalna in socialna namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek *Jatra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za Šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
CENE MAUM OGLASOM:
I a mo ntu
pomljm po poiti namtom aK GaGo drujo informacijo ticoeo mm trtaKh oftamov naj bo
tfCdor hoče
•ufo m/ormaof
; rriUi, .	^ <£)it1
o prmjol odfooora I ^
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsako beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 3 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Tlcu>£ovi maCift ogiasov
ln drage Informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi t podružnici »JUTRA« ▼
ISrhovljah
▼ hiffl g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in fnserate naročajte v naši podružnic!.
Li<r
nTT'1'1
Čevljar, vajenca
■ brano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Pavel Rr»smaa, čevljar, Srednja ▼»s — Bohinj. 49345-1
Učenko
ŠDbrt vzgojeno, ki Ima veselje ia voljo do deia, «mrejm«m v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na o-ias. od-ielek »Jatra« pod ,§t. 96«.	40100-1
Knjigovodjo-
bilancista
H J« rototon napravita pri v«cjem podjetju na dežel: natančno knjigovodstvo — ISčem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »plača«.	«198-1
Vajenca
■a krojaško obrt »prejme Aiotz Lombar. Ljubljana vn. Celovška ce-»U 53._49121-1
Uradnik
v*»transko verziran, rtnO; i<ai poleg slovenščine tudi nemščine ter po možnosti srbohrvaščine, vešč knjigovodstva ter vseb pisar-inš.kib del. dobi s 1. ;an. 1901 m-e&to v Ljubljani. — Istotam se tadi sprejme
absolventka
»rednje tehnične šole. — Lastnoročno pihane ponndbe Ded »Kontorist« na ogl. oddelek »Jutra«. 49391-1
Tehnika
f.Ttrerme radio-tovarna, Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49352-1
Elektromonter
te obratovodja podjetja visoke napetosti, dob; takoj tlircbo. Izprašan strojnik trna prednost- — Vprašati: NovoW, Kralj* Petra 2/1 49405-1
Natakarico
s kavcijo sprejmem takoj, ponndbe na eclas. oddelek »Jatra« pod »Začetnica 22«. 49403-1
Služkinjo
pridro, piSteno in zdravo, lepega vedenja, ki zna nekoliko kuhati in tma rada otroke, staro 20—35 let, sprejmem k tričlanski družim. Nastop 15. decembra ali 1. januarja. Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Stalna služba«. 49401-1
Pisarniško moč
m-lik o ali žensko, iz boljše drnrine — z znanjem nemščine v govoril in pisavi, sprejmem takoj. Ponudbe t.a oglasni oddelek »Jutra« pod" »Nemščina«.
4940S-1
Tekača
•prejme knjigoveznica Kolk na Caniarjerem nabrežjo »t. 13.	40451-1
Gospodično
fcrvežfcano v krojenju it veienju na šival, stroju, »rtr-ejme takoj »Tehnik«, Jnsip Banjai. Ljubljana,
Miklošičeva 20. 49428-1
Slaščičar
»a!fi»*tnjen in sposoben ta najfinejša slaščičarska dela. dčbi ' takoj službo. — Ponudbe ra oglas, oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«.
49474-1
Trg. vajenca
t primerno šolsko prediz-»brazbo, poštenih staršev, * trgovino mešanega bla. ea spreime Josip Lebič, !». Hudinja, Celje.
49471-1
Mesar, vajenca
tprejmem v Mariboru. Stritarjeva ulita 8. 49467-1
Elektroinštalaterja
mlajSt-ga, vojaščine prostega, v" s tal no zaposlitev sprejme takoj 1U. ter. tehn. sekcija Ljubljana — glavna pošta.	49419-1
Gospodično
dobro izvtiibano v prodaji gramofonskih plošč sprejme takoj »Tehnik« Josip Banjai, Miklošičeva e. 20.
40427-1
Mlajšega tekača
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49476-1
Potnika
uspešnega, s nekaj mačja v radi-o-tehniki, ki obvlada hrvatski in nemški je-?ik, sprejme radio-tovarna Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49353-5
Vinskega potnika
solidnega in dobro -vpeljanega. za Dravsko banovino išče veletrgovina z vinom. Le ponndbe z Izvrstnimi referencami na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vinski potnik« 49463-5
*zn

Zastopnike
za prodajo Šivalnih strojev, separatorjev, koles, gramofonov. elek*jotehn:č uib predmetoT Itd. ood zelo ngadniml pogoji sprej memo. »Centra«, trg. H val nib strojev Itd., Ljubljana Poštni predal 248. 43676-3
Šivilja
pride po nizki ceni llvat na dom. Naslov v oglati, oddelku »Jutra«. 49399-3
Vsako prepisovanje
na stroj" prettame gospodična. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Postranski zasinžek« 49439-3
Dober predmet
prevzamem v zastopstvo. Ponudbe na osla«, oddelek ».Jutra« pod iifro »Dwo izbrano«.	49479-3
Oblastveno koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar u Šoferske izpit«, Bleiweisov» e. 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. decembra.	49342-4
Monsienr
dlplOmi de 1' Universlti de Pariš dinnerait de» le^ons de franfats. Ecrire »tras »Lepons de francala« i oglasni oddelek »Jutra«.
4923Š-4
Oblastveno koncesljonlrana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
Teorija in vožnje. 47750-6
Prva oblast, kooeesljonirana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunajska eesta Stev. 39 —
fJugoauto) telefon St. ?236 Pouk in praktične vožnie.
G. Th. Rotanan:
Sambo In Joko
Vesela levja zgodba
A nikar ne mislite, da uboga žrtev to kar tako potrpi; zakaj pa, ko se ne zaveda ni-ee.«ar hudega. Ves divji skoči pokonča in prične se srdit pretep; bnnke ia klofute padajo kakor toča. Med rnvanjem se zakotalita po travi, ne slnteč, da se vse bolj in bolj približujeta bregu ...
Natakarica
mlada in poštena, želi pre-aienitl službo e 1. januaT jem v boljšo gostilno ta dež-eli. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49291-2
Pravnik
s Jugoslovanskim doktoratom in »peoijaLno fran eosko diplomo ter rečlet no pravno prakso v Parizu, išče primerno službo. Ponndbe pod »Pravnik« na oglasni oddelek »Jutra«.
49337-2
Kontorist
začetnik, s znatjem knjigovodstva, slov., srbohrv. in nemške korespondence ter strojepisja, išče službe Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Invalid 1921«.
49370-2
Instrukclje
iz veeb gimnazijskih pred sjetov daje akademik S-G. Papovič, Rimska cesta
št. nit	48m 4
mf t 4
/ra
Krojaški pomočnik
dobro izurjen, išče stalno zaposlitev. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 49390-2
Polenovko
namočeno ali »uho, mlado, najboljše kakovosti vedno v zalogi ter vse Speeerij sko blago po najnižji eeni nudi F. B. Kovačič, pala Sa Pokojninskega zavoda v Liubl'ani, Miklošičeva e.
št. 32.	360-6
Dvovprežni voz
močan, z zavoro zadaj, popolnoma nov, nerabljen, težak 360 kg. za 4000 Din proda Jakob Kapus, kovač Nova vas, pošta Lesce — Gorenjsko.	48848-6
Dekle
vajemo Šivanja ln drugih gospodinj, del. Išče službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. .	49391-2
Mlad delavec
inteligenten tn pripraven, želi primerno nameščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pripraven«.
49393-2
Otroški voziček
na peresih, lep in dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c.	49412-6
Brivci, pozor I
Po zelo ugodni ceni prodam 2 aparata za pranje glav, 4 komade plinskih grelcev za železa m lepo izložbeno punčko b voska Ogledati pri: A. G j u d, Ljubljana, Kongresni trg 6 49401-6
Otroška vozička
dobro ohranjena, eden za ležanje, drugi za eedenje, ugodno naprodaj. Istotako tudi zložljiv stol, miza in košara za ležanje z Sim-nico. Ogledati med % 1. do 2. uro. Stara prav-da l/L	49432-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška eesta 5tev. 16. — Telefon 33-13.
Stavbna parcela
v Izmeri 7000 m« v bli žini kolodvora St. Vid Vižmarje prodam. Parcela je pripravna za tovar □ iško poslopje ali pet do šest manjših stavbišč. Po izve se: 9t Vid Vižmar je St. 100.	48955 20
Parcele
večje ali manjše, pod Rožnikom ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	48S90-20
Hišo
sredi mesta Ljubljane, t več trgovskimi in gostilniškimi lokali prodam za 750.000 Din. Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov Salendrovi ulici št. 6.
494,14-20
Natakarica
!5Je službo — najraje v Ljubljani. — Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod Spretna in poštena«.
Krojaški pomočnik
mlajši, dobro fevežban tudi v jamskem delu. Išče mesto za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49396-2
Gospodična
pertektna kuharica, zmožna samostojno voditi gospodinjstvo, ki govori slov. in nemško, išče boljšo službo — tudi na deželi. Po-Ludbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno rabim«.	49380-2
Za trg. vajenko
M dal v trgovino mešan, blara V kai večji kraj svojo petnajstletno hčerko, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. Cenjene dopise na. naslov: Milan Bab iS, Kisovc-Zagorie ob Savi.	49377-2
Prodajalka
izuSena me?ane stroke, želi preme-niti službo s 15. aH 31. januarjem — najraje v Celj-e .ali Ljubljano. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna in poštena«.	4937S-2
Dekle
gre brezplačno r pomoč pri gospodinjstvu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod čdfro »Mesto« 49455-2
Kubanca in šivilja
želi rfužbo samostojne gospodinje — event. v gostilni. Nastopi takoj ali z novim letom. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 494C9-2
Motorno kolo
500 em» kupim. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra« 49395-10
Ford
Ummtiia, petsedežea poceni prodam. Naslor v ogl. oddelku »Jutra«. 49447-10

2 bencinska tanka
po 1000 litrov, vsakovrsten pisarniški ttventar, pisal ne mize, omare, pulte itd. kakor tadi krasne manu-fakturne stelaže. 2 voza rn ročni voziček zelo ugod no Id poceni naprodaj. — Na ogled vsaki dan: Ljub Ijana VII, ZJbertova nllca št. 87.	492236
Puhasto perje
čisto, Sobano kg po 48 Oh), druga vrsta po Din 38 kg, čisto bele »osje kg po 130 Dio in čisti puh kg po Din 350. Razpošiljam po pošt nem povzetju. L. Brozovič Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnica perja.	262
Športnikom
Prodam Švicarsko zapestno uro (štoparioo), popolnoma novo za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49387-6
PjblJenlh tračnic
cea 200 m, za poljsko žo-leznico in voziček za prevažanje lesa kupim. Cenj. ponudbe z navedbo skrajne cene In dimenzij na naslov: Fran« Oset jun., Vransko.	49376-15
300 vreč za oglje
kupim. Ponudbe na ogla;,, oddelek »Jutra« pod šifro »Vreče«.	49407-7
Družabnika
iščem radi prezaposlenosti sa prvorazredno restavra aljo » Zagreba. Prednost
imajo gost Lini čar jI-str oko v ojald — 81ovenci. Potreb no 300.000 Din, kar je sigurno naloženo. Potudbe na naslov: Pavlekovič, Za greh. Ilica 146/1. 49251-16
Kot družabnik
sodelujoč, pristopim k tr govioi t prometnem kra ju, tU sprejmem družab nik« s 50.000 Din ali več. za prevzem večje trgovine Reflektanti naj pišejo na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Družabno«.
49197-16
Družabnika(co)
ali fiuancijerja(ko) z »lo go 50 — 100.000 Din ;šč-dobro nspevajoče podjetj«-v Ljubljani, ki nese dokazljivo 50% čistega dobička. Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »ABC«.	48S46 16
10.000 Din posojila
proti visokim obrestim in zajamčeni sigurnosti iščem v svrho povečajija obrata dobro vpeljane delikatesne trgovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost 75«. 49375-16
Družabnika
iščem za trgovino in trafiko na prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49457-16
Ftnancirja
odnosno družabnika llčsm za otvoritev lesnega skladišča (detajlna prodaja) v Zagrebu, s kapitalom cd 100-150.000 Din. Zaslužek 25—30 % čisteia. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »25—30 %«.
49477-16
Novo hišo
enonadstropno prodam na Vodovodni cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 49331-20
Enodružin. hišico
v dobrem stanju. » par njivami kupim — najraje blizu postaje med Grosupljem im Škofeljoo. Event vzamem v najem tudi sta novanje 2 sob bi pritiklta Ponndbe na podr. »Jutra« v Novean mestu pod šifro »Hišica 79«.	49283-20
Novo hišo
t vrtom proda Kmetič Mihael, Maribor, H. del, Tezno 175. — Potrebno je 28.000 Din.	49465-20
Nova hiša
visokopritliSn«, 2 stanovanji in vrt, pod Rožnikom naprodaj za 100.000 Din. Vprašati pri Društva hiš nih posestnikov, SaJendro va 6.	494.15-20
Enodružinska vila
nova, moderna, na ideal no lepem kraju h proste roke naprodaj za 420.000 Din. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49431-20
Žago ali mlin
na stalni vodi, v okolici kjer je mehak les, kupim. Ponndbe s oznako eene na naslov: Anton Krašo-vee, Vrbovac, via Križevci.
49446-20
Vrtnarijo
ii treh cvetličnjakor, 80 okenj, toplih gred, s kompletnim inventarjem ter stanovanjem, v prometnem industr. in letoviškem mestu prodam, ozir. dam v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« ▼ Celju.
49472-20
Lepo posestvo
v Ptuju, Volkmerjeva eesta 6, obsegajoče 3 orale, pripravno za vpokojenca, ki ima veselje do vrtnarstva in živinoreje, oddam v najem. — Interesenti se zbirajo dne SO. nov. t. 1. ob 9. uri istotam.
49473-80
Ji

11SL
Vsakovrstno zlato
kap«jf p« Bajvttjlb seoab
Cerne Juvelir
LJubljana, Waffova «L S-

Srebrne krone
in goldinarje prodam. Ponudbe ta oglasni oddelek »Jutra« pod »Kron 3000«.
49448-36
^iiUMMgfel
Pristno boo
(Wa5ChbSr) po zelo Lizki ceni prodam v Rožni dolini, cesta m/6. 40392-13
Damske obleke
plašče in kostume prodajam v Levstikovi ulici 19 pritličje, desno. 49416-13
Zimska suknja
črna, skoraj nerabljena in zimska obleka naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49424-13
Otroka
okrog 2 letii starega sprejmem v oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49406-14
Več gospodov
železničarjev sprejmem na hrano ▼ Kamniški ul. 20.
49435-14
Majhen lokal
pripraven za mlekarno ali trgovino mešanega blaga, oddam takoj. Poizve se v Florijanski ulici štev. 17.
49417-19
Majhno trgovino
dobro idočo takoj prodam Natančneje v trgovini Spa-ro>vec, Maribor, Ob bregu št. 1«.	49466-19
11
Stanovanje
2 sob, kabineta in vseh pritiklin oddamo takoj t naših hišah na Brinju. — Pojasnila daje Pokojninski zavod v Gledališki ul. 8.
49343-21
Stanovanje
3 sob, kuhinje, verande in vseh pritiklin takoj oddam ▼ Rožni dolini X/4.
49326-31
Mladenič
28 let star, išče kakršnekoli službo — najraje pri lesni trgovini, katere je dobro vajen. Ponudbe na oglas., oddelek »Jutra« pod šifro »38-letai«. 49478-31
Sobo In kuhinjo
v Zg. šiški oddam v na jean mirrri stranki. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49319-21
Stanovanje
2 sob, v katerih eno se lahko postavi štedilnik, oddam takoj 2 osebama. Naslov v oglas.nem oddelkn »Jntra«.	49S13-21
Stanovanje
4 sob, predsobe, posel-ske sobe, kopalnice, ku hinje in pritiklin, v visokem pritličjH vile oddam. Parket, elektrika, vodovod in souporabo vrta. Mesečna najemnina 1250 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	48353-21
Stanovanje
sotnčao, popolnoma ren« virat/O 8 sob, urejeno kopalnico in vseh pritiklin v centra mesta oddam • 1.
febr. »ventuelno poprej«. Ponudbe pod »Centntm« na oglas-ni oddelek »Jutra«.
48850-21
Stanovanje
8 velikih ln 1 male »obe, kuhinje, kleti in pritiklin, z elektriko ta vodo v hiši. t«kaj rrta ta park, za 350 Din • č d a m v Mengšu. Štirikratna avtobusna zveza v Ljubljano in nazaj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
49410-21
Stanovanje
sobe ln kuhinje oddani s 1. decembrom na Glincab IX/26.	49436-31
Solnčno stanovanje
3 lepih sob in pritiklin oddam a 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	49460-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritEklln. Parket, elektrika in plin. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49388-23
Hrastove prage
2.60 X 16 X 28 in 2.60 X 15 X 35 kupi Al, Neu-dauer, lesna eksport. družba, Gornja Radgona.
49280-15
Sadie
Namizno sadje
kupim v vsaki mtožini. Ponudbe pod šifro »Sadje« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	49468-34
Restavracijo
ali dobro idočo gostiln«, v Ljubljani ali Rogaški Slatini vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo življenje«.	49125-17
Gostilno
dobro idočo vzamem v Dajem ali kupim. Cenjene ponudbo pod šifro »Dobra »ostilna« na podruž. Jutra v Mariboru.	49461-17
Vino čez ulico
črn« ira belo po 10 Din nudi Vinska klet na Sv. P-etra cesti 43 — dvorišče 49443-18
fj'4
Prazno sobo
.» bližini banske uprave oddani goepodn. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«
49338-23
Opremljeno sobo
lepo ln veliko, t dvema posteljama, event. dve, z uporabo kopalnice iščem v sredini mesta. — Ponudbe na naslov: »Bur-roughs Adding Machine Co.«, Gledališka ulica 4/1.
49323-23
Lepo sobo
v pritličju ali I. nadstr., ob cestni Se4eznici i S č e »tarajši gospod pri stranki brez otrok ali sorodnikov Ponudbe ta oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cestna ieleznica«.	49129-23
Podstrešno sobo
z dvema posteljama, svetlo in čisto, z elektriko ter vbodom i* »topnjic oddam dvema, vsaj dopoldne od-sotoima gospodoma. Ogledati samo popoldne v SlomSkovi ulici M. 23 T. leve.	49438-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v K ocenovi ulici 5.
49430-23
Sobo
solnčno in zračno oddam
gospodični v »Eosposki ul. št. tO/I.	40379-23
Sobo z 2 posteljama
lepo in zračno, z elektriko ter posebnim vhodom, blizu tehnike in univerze takoj oddam v Trnovski ulici 7/1.	49434-23
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo. Poizve se na Mestnem trgu št. 34/1.
49456-33
Gospoda
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49452-23
Podstrešno sobico
z vso oskrbo oddam dvema gospodičnama t vili blizn banske palače. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Vprašati t opoldanskih urah — stranski vhod, D. nadstr. 49459-23
Opremljeno sobo
sredi mesta išče mlad uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«.	49461-33
Šofer
mlad ta zanesljiv r meh ozirih, U je pripravljen v času nevožnje opravljati tadi *•» druga dela. ISče stalna službo. Naslov » oglasnem oddelku »Jntra«
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vbodom oddam v Rožni dolini, eesta U/7.	49301-23
2 parketiranl sobi
sol n5ni in zračni, v novi vili pod Rožnikom, s ee-pariranima vbodoma, eno prazno in eno opremljeno oddam. — Istotam oddam
Veliko, zračno sobo
s elektriko ta posebnim vhodom oddam s 1. jan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49398-23
Prazno sobo
* elektr. razsvetljavo odda Anton Skolic, Ljubljana VTI, Verovškova ulica — rila g. Martinšeik.
49381-38
Sostanovalca
ali pa 2 gospoda sprejmem v lepo opremljeno sobo blizu univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49382-33
2 sobi za pisarno
firedl mesta iščem sa takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«.	49389-23
Mesečno sobo
l«po ta veliko, v bližini realke oddam solidnemu gospoda s L decembrom. Istotam naprodaj starinska skrinja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49383-23
Kuhinjo
z opremo ln posteljo oddam takoj gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49384-33
Sobo
pri gorenjskem kolodvoru oddam 2 gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	49216-33
Dve solnčni sobi
opremljeno kn prazno, t elektriko oddam boljšim samskim osebam sknpno ali posamezno za takoj. Poizve se v trgovini na Coi-zovi cesti 1. 49413-23
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, v ivntru mesta ISče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elegantna«.
49400-23
Ooremlleno sobo
v okolici Tabora s 1. decembrom iščejo ves dan odsotni trije gospodje. —
Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trije mladeniči«. 494,11-23
Opremljeno sobo
poceni oddam	takoj ali f. 1. decembrom v Livarski ulici št. 10/p.	(pri Dunajski cesti).	4942S-23
Gospodično
kot sostanovalko sprejme samostojna gospa v neposredni bližini gorenjskeea kolodvora. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 49420-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam boljšemu solidnemu gospodu na Mišičevi eesti St. 21/1 desto.	49437-23
Sobo
lepo opremljeno, t eentru mesta oddam s 1. decembrom t. 1. Ie solidni osebi za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
49440-23
Opremljeno sobico
oddam s 1. decembrom zakoncema brez otrok, ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 49430 23
Ne čakajte z nakupovanjem do zadnjega dne!
Obiščite naše prodajalne sedaj, ko so popolnoma sortirane in ko imajo naši sotrudniki dovolj časa. Omogočite nam, da vas moremo strokovno postreči z
mnogo paznje
f
o
oo o
Sobo za pisarno
▼ centru mesta	iščem za
takoj. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
»500«.	49454-23
Sobico
s eeotr. kurjavo, v strogem eentru mesta, najraje z vso oskrbo oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49458-23
Sobo
oddam ▼ SelenImrgovl nI.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49423-23
Opremljeno sobo
s elektr. razsvetljavo ta
»sebnim vbodom, v Se-enburgovl ulici oddam za 600 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49418-33
Sobo
lepe ta zračno oddam
dvema zakoncema. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49433-23

Proti Izpadanju las
ta bolezni laaiiča je »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 88 Din. — »Ines«. Ljubljana, Meroaodna alte*
SL L	873-24
Mož
srednje starosti, prtetopi kot sotrudnik k popolnoma neodvisni in postavni gospodični ali vdovi, stari do 45 let, v kakršnemkoli dobrem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošteno in dobro srce«.	49475-24
Ločenec
15?« v svrho udobtoga
skupnega domovanja ter junaškejra odbijanja dnevnih nadlog, junakinjo — vdovo, ločenko ali gospodično, staro ne pod 30 let, vsaj s 100.000 Din gotovine k solastnini dobro uspevajočega podjetja. — Naslov in sliko proti diskretni vrnitvi poslati na oglas, oddelek »jutra« pod šifro »Leto 1930«. 49441-24
Nov, črn pianino
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.
49j->3-26
Klavirji
Zalog« ta Izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. — Strokovnjaško popravlja ln čisto oglaševanje. Nizke cene tudi na obroke. Tovarna klavirjev Warbinek. Ljubljana. Gregorčičeva 5 — Rimska cesta štev. 3.
49023-36
Lanz - lokomobila
17 HP. 10 Atm., s 12 sn' ogrevalne površine, v zelo dobrem stanju, s popolnoma novo pripiravo za kurjenje z žagovino (Trep-penrostrorfeuerung) — »e ugodno proda. Ogleda »e lahko vsak čas na žagi Graščine Boš tanj pri Sevnici.	48953-29
Sneške in galoše
popravlja po nizki ceni Adolf žlindra v Litiji.
49142-30
Pokrajinske
razglednice
po Vail sliki «11 negativ« » pristni fotografij! Izgo tovi do 20.000 d o e v o 'j tvornico kart Loiie Smnc LJubljana VII. AleSevčeva 26 Zahtevajte ponudbe ta ee nik!	«42
Najboljše peči
na lagoviLO izdeluje b razpošilja na 8 dnevno poskušnjo; v slučaju, da ne funkcijonirajo, plača vse transportne stroške tovarna R. Jakelj, Slo-venjgradec.	48155—30
50 različnih znamk
Rum unije ali Švedske, 25 Wurttenberga, Croe gore ali 27 Liechtenstedna, za 10 Din nudi Avgust Potu-šek, Kranj.	49290-39
Opozarjam
tem potom vsakogar, kateri bi proti meni ali moji obrti govoril v mojo škodo, da ga bom sodnijsko zasledoval. Jože Avbelj, mesar, Stari trg štev. 24.
49444-31
Več agEnlh, dobro vpeljanih
za prodajo knjig na
obroke, v dravski banovini, IŠČE veliko knjigarniško podjetje proti visoki proviziji. Nastop takoj. Nujne ponudbe na Interre-klam d. d., Zagreb, Marovska 28, pod »533—19«. 15893
Dalmatinsko vino
prvovrstno po 10 Din i!ts* se toči ra Cankarjevem nabrežju št. S. 48915-6
Avlnal
proti pijančevanja stane
220 Din. Nikoproet proti kajenju 76 Din. Priznanja na razpolago. — lindič, Ljubljana, Komentekfega 36.
125.6
CVANREOITA PRTLK*?
Železna služinska patent postelja zložljiva, a ta-ceciraaora madracom. ze« lo praktična ra vsako hišo, hotele, nočn« alu2. be^-in potujuča o&ob«
stane taroo Din 390___
Razpošiljam po poitoa* •on povzetju.
Umu pateot postelja«
aloiljiva. s tapeciran-.™ madracom. re'o pr?k* tičaa. staa« umo D 2S0.
Pote« tmaa veliko za* logo	čisto čoha«
boj{ perla k{ po D M.—*
druga vrst kg po D 33.—• čisto belo gosje kg po
D 130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljanj po poštnem po« vzetju. Modroci punjcnl K volnom staneju eaiao
Din 750___
L BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82.
mrlašme. ta ^aro^fluSeT
Iščemo strokovnjake
čevljarske, galanterijske in konfekcijske branže za poslovodje.
Ponudbe z življenjepisom, fotografijo in navedbo kavcije v gotovini poslati na »Publicitas« d. d., oglasni zavod, Zagreb Ilica 9.	15892
ffa;cene;ša nabava kcžnhovine:
Obšivi (ovratniki ln zapestnice) od Din 90.— dalje; moderne garniture najnovejše fazone od Din 160.— dalje; moški šal-ovratniki od Din 100.— dalje; damske krznene jopice od 1000.— dinarjev dalje; damski krzneni plašči od Din 2400___
dalje. — Največja izbira!
L. Rot
Ljubljana
Mestni trg št. 9.
Urejuje Davorin Ravfcea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika!. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za fcseratai d? * od zo v oren AloiziJ Novak. Vsi v Ljubka nI.
/