[k n D [ha itd© afkoSj]©
L. X. n EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. 8. 1963
NAJNOVEJŠI IZSLEDKI O DEDOVANJU: GENETIČEN KODEKS
Med številnimi naravoslovnimi odkritji preteklega stoletja zavzemajo brez dvoma eno najvažnejših mest ideje avguštinskega meniha iz Brna na Moravskem. Gregor Mendel je na samostanskem vrtu opazoval skozi dolga leta posledice križanja raznih zvrsti graha ter vodil iznajdljive poskuse, ki so ga privedli do spoznanja prvih dednostnih pravil. Ta Mendelova opazovanja niso napravila pravega vtisa pri domačem naravoslovnem društvu in so ostala pozabljena do odkritja njegovih spisov ob vstopu v naše stoletje, ki predstavlja dejansko rojstvo genetike.
V naslednjih petdesetih letih se je genetika razvila v široko naravoslovno znanost, ki nam natančno razodeva vsa pravila, po katerih so očetovske oblike in lastnosti prenašajo na zarod v vseh živih zvrsteh. Toda približno po zadnji svetovni vojni pa je napočila nova era za poznavanje te očarljive in bistvene lastnosti živih organizmov, ki je dednost. Pod vplivom ogromnega napredka biokemije in odkritja novih skrajno uspešnih tehnik, so se znanstveniki lotili vprašanja, kako so ohranjena navodila za zgraditev novega organizma ter na kakšen način se izražajo v živi celici.
Znano nam je, da se dedna snov nahaja v celičnem jedru v ko-tančastih nitih, ki jih imenujejo kromosomi. Važen napredek za doumevanje rešitev omenjenih vprašanj je bila natančna ugotovitev kakovosti in notranje zgradbe najdrobnejših delcev v kromosomih. Watson in Crick sta pred desetimi leti odkrila, da ima poglavitna jedrna snov obliko zavite lestve, pri kateri so prečnice, v parih izmen javane, štiri različne kemične enote. Dalje so znanstveniki nabrali vedno jesnejša dejstva, da genetičen materijal v celici vpliva na sestavo posebnih beljakovin, ki se imenujejo encimi ali kvasniki. Te beljakovine pa vladajo vsem sestavam novih spojin in raznovrstnemu presnavljanju, ki se stalno vrši v celici. Ob teh dejstvih je nastalo novo vprašanje, kako omenjena jedrna snov „narekuje“ sestavo stotin različnih encimov in sličnih beljakovin v živi celici. Beljakovine so sestavljene z različnim vrstnim redom iz le približno dvajsetih temeljnih enot, po drugi strani pa so v jedru le štiri spremenljive. Vse te ugotovitve in pa novejši izsledki so v zadnjih treh letih rodili dednostni zakonik (genetični kodeks), ki razlaga način shranjanja in prenašanja dednosti. V kromosomih je genetična informacija kodificirana na podlagi „alfabeta“, ki ima le štiri „črke“,
(Dalje na 4. strani)
OSMI KULTURNI VEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE bo v soboto 17. avgusta ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41
NAJNOVEJSl IZSLEDKI O DEDOVANJU: GENETIČNI KODEKS
Predaval bo inž. Marko Bajuk jr. iz Mendoze
To prvo predavanje iz naravoslovnih ved bo spremljala razlaga z diapozitivi. Z njim se predstavlja SKA najmlajši rod slovenskih znanstvenikov v Argentini
Prosimo za prostovoljne prispevke
“Življenska nit se nam sedaj razodeva kot elementarna po enostavnosti svoje temeljne zgradbe, 5e lablrintska v zamotanosti, nezastrljiva v neprene-hljivosti in neomejena po svoji raznovrstnosti. Gotovo ni občudovanja vrednejše zamisli v naravi, kot je načelo, ki zatrjuje, da je linearna zamenjava štirih spremenljivk tisto informacijsko skladišče, ki povzroča vse kvalitete, katere pripisujemo življenju. In prav izraz ene teh kvalitet je v dolgotrajnem in uspešnem iskanju, ki je usposobilo človeštvo, da je po radioaktivnosti kot sodobnem Prometejevem ognju doumelo v letu 1963 osnove dednostnega zakonika, ki je posrednik sporočila, potrebnega za razvoj in ohranitev vseh živih stvari.”
(Thomas H. Jukes, American Scientist, junij 1963, str. 244).
Tiska se:
MEDDOBJE štev. 3
Pred izidom:
Karel Mauser LJUDJE POD BIČEM Roman
CENE za knjigo Marka Kremžarja SIVI DNEVI so za posamezno prodajo: Argentina, broširano $ IGO, vez. $ 200; Južna Amerika: 180 (220), pesov; Italija: 1.000 (1.200), lir.; Francija: 8 (10), Nfrs.; Avstrija: 40 (50), šil.: Nemčija: 6.50 (8), DMK; Anglija, Avstralija, Kanada in ZDA: 2 (2,50), dol.
ebrasi
ebserja
SEDANJA KULTURNA SITUACIJA V DOMOVINI
Trenutna slovenska literarna situacija v domovini se razvija v znamenju boja med vedno močnejšimi modernimi strujami in ostanki po politikih dirigiranih socialističnih smeri. Titovi zimski govori, uperjeni proti modernističnim pojavom v literaturi, glasbi in likovni umetnosti, ki so jih tako radi primerjali s sodobnimi Hruščevimi kritikami sovjetskih umetnikov (tem se je priključil tudi sekretar CKKPSZ L. F. Iljičev), pa so vendarle znatno nedolžnejši. V bistvu gre le za kritike ab-straknega modernizma — in ne toliko za kritiko modernih tokov v umetnosti, ki so, kolikor so konzumentu še razumljivi, po Titovih lastnih besedah vendarle dopustni. Mučna situacija v Sovjetski zvezi, ki jo je povzročila kruta obsodba pesnikov Jevtušenka, Roždestvenskega, Vcznesenskega ali pisatelja Eren-burga pa tudi nekaterih glasbenikov, kiparjev, arhitektov in slikarjev, med temi gotovo enega najpomembnejših sodobnih sovjetskih kiparjev Neizvestnega, pa je močno odjeknila tudi v naši domovini — in končno tudi drugod po komunističnem svetu. Avstrijski komunistični mesečnik Tagebuch je v svoji junijski številki v obliki diskusije zelo jasno poudaril potrebo po objektivnejšem presojanju umetnin, sploh pa je zahteval preciznejše uporabljanje terminologije moderen in modernističen (zadnji izraz bi naj bil negativen, prvi pozitiven) in je tudi dovolj razločno obsodil nestrokovno in administrativno umešavanje politikov v kulturo. Podobni odmevi so nastali tudi v Italiji in drugod, povsod pa so povdarjali pomen velike škode, ki so jo v komunistična gibanja prinesli zadnji sovjetski dogodki. V še zelo mračnjaški češki so n. pr. iz protesta spregovorili o nemško pišočem pisatelju Franzu Kafki, ki je v zadnjih dvajsetih letih svetovno zaslovel. Vse do danes so o tem kmalu po prvi vojni umrlem Pražanu na Vzhodu molčali ali pa so ga proglašali za reakcionarnega dekadenta. Sedaj pa so se naenkrat pojavili znanstveniki, ki so tega pionirja modernizma in mojstra odtujitve na novo odkrili. Jasno je, da so vsi ti dogodki vplivali tudi na situacijo v Sloveniji. Na eni strani se je posrečilo surrealistu Gregorju Strniši izdati drugo pesniško zbirko ODISEJ (prvo, Mozaike, je izdal leta 1959), medtem ko je najbolj moderen sodobni slovenski pesnik Veno Taufer skoraj istočasno pri Cankarjevi založbi izdal svojo drugo pesniško zbirko JETNIK PPvOSTOSTI (Svinčene zvezde je izdal že leta 1958). Tako sta za Zajcem tudi oba njegova sopotnika dobila še drugo zbirko. S tem pa se je tudi utrdil položaj mesečnika PERSPEKTIVE, ki izhaja sedaj že tretje leto.
PERSPEKTIVE so večino svojega prostora zadnji čas posvetile zelo tehtnim razpravam iz kulturnega, filozofsko-poli-tičnega ali gospodarskega položaja. Seveda gre za marksistično fundirane sestavke, pri katerih pa je vendarle čutiti večjo samokritičnost, objektivnost in tudi humanizem. Sploh povzroča naklonjenost perspektivovcev do levega eksistencialista Sartra in do drugega brezbožnega eksistencialista Heideggerja določeno revizijo uradne marksistične linije. To se še posebno čuti v literaturi, kjer je delna svoboda zaradi možnosti spretnega uporabljanja metafor prej mogoča —- in tu zdrsi umetnost vča-
sih resda že do roba med marksismom in nekim idealizmom, prav to pa je zelo pomembno.
PERSPEKTIVE predstavljajo za oblasti vendarle trn v peti. Zato so po različnih peripetijah lansko jesen ukinili mesečnik MLADA POTA, na njihovo mesto pa so postavili zelo politično angažirano revijo PROBLEMI, za katero so se navdušili nekateri manj pomembni mlajši umetniki (rojstnih letnic 1930- 1940), a tudi nekateri starejši (n. pr. Miško Kranjec, ki je pomladi izdal do sedaj najkvalitetnejšo letošnjo prozno knjigo MLADOST V MOČVIRJU, katere zgodba je vzeta iz predvojnega prekmurskega življenja in je polno nežne li-ričnosti in odličnih opisov pokrajine).
V	delni demokratizaciji življenja je tudi NAŠA SODOBNOST spremenila ime v manj tendenčno SODOBNOST, okrog katere se sedaj zbirajo precej neaktivni starejši, srednji, toleranti, a tudi mlajši umetniki. V sodobnosti se je pojavilo že nekaj člankov, ki sicer ne dosegajo kritične osti onih iz Perspektiv, a vendar pomenijo poživitev celotne slovenske situacije. Naj omenim samo to, da je članek Janeza Lajovica iz pete številke letošnje Sodobnosti (XI. letnik) Zapis k urbanistični revoluciji" v Ljubljani, ki ostro polemizira z načinom nepravilne gradnje v glavnem mestu Sloveniji, kjer se sedaj veliko ruši, a malo pozitivno gradi (podrli so že Jakopičev paviljon, Koslerjevo hišo, Figovca, visoke zgradbe sredi mesta pa groze zapreti celo tradicijonalni pogled od Tivolija proti Gradu), povzročil skoraj zaplembo že omenjene revije, ki je bila takoj razprodana.,
V	Mariboru še vedno tiskajo NOVA OBZORJA, ki so med sedanjimi slovenskimi revijami revija, ki najdlje izhaja. Vendar imajo bolj lokalen značaj, čeprav tu in tam Ingolič, a tudi mlajši objavijo boljšo prozo in poezijo. S kritikami največ sodeluje Branko Rudolf.
V	gledališkem življenju se niso pojavile kake pomembnejše novitete, tako da lahko po pravici zapišemo, da je trenutno slovensko kulturno življenje sicer v znamenju prikritega boja med modernizmi in realizmom, a tudi v delni stagnaciji: to je pa slika, ki sem jo opisal tudi lani in predlanskim. Fronta poteka na črtah Perspektive-Sodobnost (ki skuša biti vedno bolj nevtralna) —Problemi (ki so up oblasti in skušajo pridobiti mlado inteligenco). Rezultati tega dogajanja še niso jasni, čuti pa se, da zlasti materjalistični dogmatizem vedno bolj izgublja tla pod nogami.
Po eni strani pa postaja slovenska umetnost vedno bolj zanimiva in svetovna. Tu naj omenim še enkrat veliko zaslugo perspektivovcev za vse to. Kot pri dveh mladih avstrijskih avtorjih, Hansu Lebertu in njegovemu romanu Volčja koža in Herbertu Zandu z romanom Dediči ognja, ali pa — kot pri svetovno znanem srbskem modernistu Bulatoviču — tudi mladi slovenski avtorji okrog Perspektiv globokoumno analizirajo zadnje globine človeške duše. Opisujejo našo osamljenost in tragičnost v današnjem težkem času, hkrati pa tudi opozarjajo na naše senčne strani, na naše zamolčavanje slabega v preteklosti, na vedno latentne sile zlobe, krivice in noči. Tudi modernistična umetnost potrebuje etično poživitev (in to ne le pri nas, temveč tudi pri pisateljih kot Doderer, Zand itd. v Avtriji in drugod), tu pa je marsikaj odvisno tudi od nas v
zdomstvu.	.	__
Lev Detela (Dunaj).
fcrenike
— Za tiskovni sklad GLASA so darovali: g. dr. Stane Šušteršič, ZDA, 10 dol.; N.N. ZDA, — prispevek za Mavserjev roman Ljudje pod bičem 100 dol.; č. g. Jos. Sonj, ZDA, 13 dol.; g. Debevec Lojze, Moron, 12 pesov; g. Čeč Vilko, Capital^ 100 pesov; g. Andrejak Tone, Haedo, 100 pesov. — Vsem najlepša hvala!
SEDMI KULTURNI VEČER
V soboto 3. avgusta je bil večer v okviru Filozofskega odseka in je predaval č. g. dr. Jože Rant o Problematiki krščanske eksistence. Večer je začel v imenu odseka dr. Vinko Brumen, ki je predstavil novega predavatelja na naših večerih. Za uvod je predavatelj razložil bistvo krščanstva in različna pojmovanja o bistvu krščanstva. Krščanske eksistence ni, pač so samo kristjani, ki krščanstvo realizirajo v sebi. Kristus mora biti edina norma za oblikovanje slednjega življenja. Nato je prešel k razlagi oseb Kremžarjeve najnovejše knjige, kjer je opisano zadržanje političnih zapornikov v komunistični ječi v Ljubljani. V teh živih osebah, bivših domobrancih, ki si pred sodbo izprašujejo vest, vidi predavatelj naravnost edinstven dokument za ta konflikt oblikovanja krščanstva v določeni dobi. — Glavna vsebina predavanja je bila podrobna analiza in kritika dejanj teh junakov, kakor črta, Aleša, duhovnika Cirila, itd., za časa revolucije, pod vidikom pravilnosti ali zgrešenosti dejanj z ozirom na krščansko moralo. Predavanje je bilo teološka razprava ob problemu poslušnosti Bogu v sebi ali pravu in to na podlagi najsodobnejših teorij, ki se zde naravnost revolucionarne v primeri s pojmovanjem teh teološko-moral-nih problemov v preteklosti. — Prav zaradi tega je vzbudilo predavanje izredno živahno debato. B. Fink je v repliki dokazoval pravilnost ravnanja junakov in je tako prišlo do nasprotja med absolutno veljavnostjo moralnih načel proti subjektivnemu relativizmu, kot ga je bilo čutiti v predavanju. V odgovoru je dr. Rant nakazal nove smeri v moralnem presojanju človeških dejanj in omenil prav razpravo profesorja Gregorjanske univerze v Rimu, pesnika K. VI. Truhlarja kot enega najmodernejših pobornikov osebnostnega pojmovanja uskladanja sebe 's Kristusom kot osrednjim moralističnim problemom. —• Le škoda, da se je moral večer zaključiti zaradi naslednje prireditve v dvorani. Dr. Brumen se je predavatelju prisrčno zahvalil in ga prosil še za novo predavanje o teh aktualnih problemih. Zanimivost problemov pa je bila tolikšna, da se je debata nadaljevala potem še celo uro v veži predavalnice in načenjala ne samo osebe Kremžarjeve knjige — pisatelj je bil ves čas navzoč — temveč celotno dobo in razvoj v zgodovini Cerkve. Predavatelj je vzbudil aktualni problem, ki v nas budi priznanje pa strah, tveganje in dvom, negotovost in navdušenje in zato terja novih osvetljav. G. dr. Rantu smo za ta „uvod“ in pobudo zelo hvaležni.
td
— Pri državni založbi v Ljubjani je izšla v prevodu knjiga Miroslava Krleža: Deset krvavih let in drugi politični eseji. Delo je prevedel Josip Vidmar, ki bo prevedel še vsa ostala Krleževa dela v slovenščino.
— Novitete na ljubljanskem knjižnem trgu: Državna založba je izdala Juša Kozaka delo Portreti, ki jim je napisal uvod Mitja Mejak; Miško Kranjec je pri Pomurski založbi izdal novo delo Mladost v močvirju; Jože Dular je pri založbi Lipa v Kopru izdal zbirko pesmi Ivana Čampe Ivje se iskri; založba Obzorja v Mariboru je izdala delo Lojzeta Zupanca Lajnar svete družine; v zbirki Knjižnice Mestnega gledališča v Ljubljani je izšla drama Branka Hofmana Dan

in vsi dnevi; marib(|(s^a založba Obzorja je tudi izdala knjigo esč.^v Josipa Vidmarja pod naslovom Drobni es1-1' v založbi Mladinska knjiga je izšlo delc Svetovna književnost, izbrana dela in odliki, prva knjiga. Delo je uredil Janko Kos* sodelovanjem Dušana Pirjevca in Staneta \**heliča; Branko Kreft urejuje zbirko Zbral’1'1 del Bertolda Brechta in posamezna dela so Uvedli dr. Matej Šmalc, Janko Moder in Klopčič. Prva knjiga je že izšla v zbirki °ela Krizantema; Dru-
žavna založba je izdala prevod Aishilosove Oresteie in je sicer prevod delo Antona Sovreta; v zbirki Svetovni roman je izšlo najboljše delo Roberta Musila Mož brez posebnosti (L del) in sicer je delo prevedel Janez Gradišnik; Rudolf Predan in Anton Kolar sta prevedla dramo J. P. Sartra Igra je končana; dr. Fran Bradač je prevedel delo Euripidesa Medeia; Prešernova družba je izdala delo Ivana Potrča Srečanje.
Iz slovenskega likovnega življenja v Clevelandu. V severnoameriški slovenski metropoli
Cleveland je bil edini likovni umetnik v zadnjem času kipar France Gorše, če bi bil potreben večji organizirani nastop, so morali priti še od drugod mojstri na pomoč. V zadnjem času pa sta se v Clevelandu naselila še dva mlajša slovenska slikarja, Jože Vodlan in Miro Župančič, oba doma iz okolice Rimskih Toplic. Ponovno se je vsaj za krajšo dob vrnil tja iz Argentine tudi slikar Milan Vo-lovšek. V soboto 22. junija so se zbrali v Goršetovem ateljeju in ustanovili umetniški klub „L o k“ Namen kluba je prirejanje razstav, obravnavanje sodobne umetniške problematike, javna predavanja, umetnostna vodstva ter študijski izleti in potovanja. Kot prvi nastop novega kluba je bila prirejena v dneh 5., 6. in 7. julija t. 1. v Baragovem domu razstava novejših del imenovanih štirih umetnikov, od katerih sta Gorše in Volovšek clevelandski slovenski publiki že znana od neke prejšne razstave, Gorše pa zlasti iz svojih cerkvenih del. Slovenska radijska oddaja je koncem junija in v začetku julija vsak dan na razstavo vabila, prav tako slovenski tisk. Na začetek razstave so bili povabljeni tudi ustvarjalni člani SKA iz New Torka, Chicaga in Toronta. Seznama razstavljenih del še nimamo, prav tako ne poročila o začetku in poteku razstave.
— Na ameriškem knjižnem trgu je vedno več knjig in študij o dogodkih med drugo svetovno vojno. Tako je izšla pred kratkim knjiga o Pierru Lavalu, ki je bil pred vojno večkrat francoski predsednik vlade in zunanji minister. Med drugo svetovno vojno je prevzel predsedstvo vlade v Vichyju pod vodstvom maršala Petaina. Oba sta se odločila za sodelovanje z Nemčijo in Italijo, da bi tako olajšala trpljenje francoskega naroda in rešila, kar sta mislila, da se rešiti da pod okupacijo. Knjigo je napisal publicist Hubert Cole. Avtor meni, da je že prišel čas, ko je možno pisati o Lavalu mirneje in bolj pravično. Po Colovem mnenju Laval ni niti iz-dajavec niti junak. Že po svoji zunanjosti, je bil prebrisan in trdoživ francoski kmet, ki pa je imel o sebi zelo visoko mnenje; ošabnost ga je zapeljala marsikam in zato pogosto njegove koncepcije niso bile široke in zdrave. O svojem sodelovanju s Hitlerjem, se je Laval izjavil: „Če se mi bo vse posrečilo, v Franciji ne bo zadosti marmorja, da mi bodo postavili dovolj spomenikov, če pa se mi podre, potem bom padel z vrsto krogel v prsih". Svoje sodelovanje je tudi zagovarjal takole; „Ta štiri leta okupacije bodo Francijo stala manj kot pa trije meseci vojskovanja". V letu 1936 je bil Laval v Moskvi, kjer je podpisal prijateljsko in nenapadalno pogodbo med Francijo in Sovjetsko zvezo. Tudi on je hotel biti advokat Vatikana pri ruskem diktatorju in je nagovarjal Stalina, da naj se sporazume z Vatikanom. Stalin pa je vprašal Lavala: „Koliko divizij pa ima sv. oče?" in Laval mu je odgovoril: „Saj vam ne predlagam, da sklenete z njim pogodbo o medsebojni pomoči — samo nenapadalno pogodbo". Cole navaja, da sodišče Lavalu ni moglo ničesar dokazati in mu niso dovolili, da bi se zagovarjal. Ko se je hotel braniti, so sodniki in porotniki vpili nad njim: „Iz-dajavec, propalica; vrv za vrat — dvanajst krogel v prša". Laval je bil menda med zadnjimi, ki je govoril z de Gaullom, predno je ta 1. 1940 odšel v Anglijo. Rekel mu je: „Vi Francije ne boste rešil s tem, da se umaknete z njene zemlje". Avtor meni, da se sodba o Lavalu zožuje na vprašanje „Ali opravičuje rešitev petih življenj smrt enega?"
— Tržaški Tiskovni institut je za letošnjo veliko noč— kakor smo že poročali — podelil prvo vsakoletno katoliško nagrado Vstajenje, ki znaša 50.000 lir. Letošnjo nagrado (ki je bila izjemoma podeljena za leti 1961 in 1962) si delita v Trstu živeči pisatelj Vinko Beličič za zbirko proze NOVA PESEM (izdala SKA!) in Ljubljančan Jože Udovič za pesniško zbirko OGLEDALO SANJ. Obe knjigi sta izšli leta 1961. Navadno žirijo so sestavili pesnik in univ. prof. dr. Rafko Vodeb, prof. Jevnikar in časnikar Jeza iz Trsta, prof. dr. Kacin iz Gorice in kritik in pisatelj Lev Detela z Dunaja. Nagrada je bila že svečano podeljena, vendar se pesnik Udovič ni mogel udeležiti slovesnosti.
— Gledališče Suhumi v. Sovjetski zvezi je zelo zaslovelo s Sofoklejevo Elektro in Evripidovo Medejo, ki so ju uprizorili v stari grščini. Dotok gledalcev je tako močan, da morajo igrati na športnem stadijonu. Vodja gledališča je zaslužni umetnik abhazij-ske sovjetske republike Georgi Sulikašvili.
— Ivan Grozni ni bil le državnik in publicist, temveč tudi komponist. V samostanu Trojca v Zagorsku pri Moskvi so našli dve njegovi skladbi, napisani v stari notni pisavi. V Kremlju pa so v juliju 1963 pri restavracijskih delih kremeljskega zidu našli v zidu jamo in v njej grobove Ivana Groznega, njegovega sina in vojskovodje Hujskega.
— V Evropi stalno narašča zanimanje za argentinskega pisatelja J. L. Borgesa, ki je lansko leto prejel visoko svetovno nagrado Fomenter. Nemška založba je izdala njegove Labirinte, pozneje pa še Črno ogledalo. Sedaj so natisnili še knjigo Borges in jaz. Kritika poudarja njegove značilnosti (sugestija, groteskna moč) in govori se že, da je Borges kandidat za Nobelovo nagrado.
— Državna založba Slovenije napoveduje izdajo Zbranih del Iva Andriča, ki bodo izšla v desetih knjigah: 1. Most na Drini, 2. Travniška kronika, 3. Gospodična, 4. Prekleto dvorišče, 5. Nemirna leta, 6. Žeja, 7. Jelena, žena, ki je ni, 8. Znamenje, 9. Otroci in 10. Poti, obrazi, pokrajine. V prednaročbi je cena za zbirko 14.000 din.
— Graški založnik Stiasny bo izdal dela Miroslava Krleže. Banket v Blitvi je že v tisku. Ista založba je tudi izdala roman Hrvata Petra Šegedina Božji otroci. V nemščino je sedaj prevedenih več Andričevih del. Izšlo je tudi več antologij, od Slovencev pa je večja pozornost posvečena samo Ivanu Cankarju.
— Ameriške literarne nagrade za književnost (Združenje ameriških knjigarnarjev) so prejeli
G.	F. Power za roman Urbanova smrt, William Staford za zbirko pesmi Potovanje skozi temino in esejist Lien Idle.
— Vodilna avstrijska revija Wort in der Zeit je posvetila aprilsko številko jugoslovanski literaturi. Natisnili so, tudi prevod pesmi Mateja Bora, Jožeta Udoviča, Kajetana Koviča in Daneta Zajca in proze Bena Župančiča. Revija mlajših avstrijskih umetnikov pa je objavila pesmi Jožeta Udoviča, Daneta Zajca in Gregorja Strniše ter prozo Branka Rudolfa. Kot prevajavci so podpisani Tržačan Vladimir Vremec,
H.	F. Kulterer (urednik revije), H. Schneider, J. Messner, Pavel Zdovc, a tudi Lev Detela.
— Letošnje Leninove nagrade za umetnost so dobili kirgiški prozaist Čingiz Ajtmanov (roj. 1. 1923), Avarec in Samuil Maršan (roj. 1. 1887), kipar Gedeminas Je-kubonis (roj. 1. 1929) in slikar Pavel Korin (roj. 1. 1892). Posebno Ajtmatov je precej zaslovel, odkar ga je Louis Aragon prevedel v francoščino.
•— Pri Slovenski matici je izšla MONOGRAFIJA O GREGORČIČU, ki jo je izdal dr. France Koblar. Kritika poudarja, da je pričujoča monografija izredno sistematična študija, polna čiste znanstvene morale.
— V založbi Ljubljanske Mladinske knjige je izšel GLASBENI SLOVARČEK, ki ga je napisal glasbenik L. M. Škerjanc. Slovarček je dragocen prispevek k slovenski strokovni literaturi, saj obsega poleg splošnega gradiva še slovensko in jugoslovansko ust-varjavno in reproduktivno umetnost.
— Kranjski mestni muzej je priredil razstavo sodobnega slovenskega slikarja Ivana Šubica. Umetnik se predstavlja kot ustaljena slikarska osebnost (A. Ba-ssin), kot interpret težke preteklosti in gorenjske domačnosti.
— Nemška književnost je v zadnjih letih bogata na dramskih delih. Za Zuckmayerjem, Hoch-walderjem sta se pojavili imeni: Frisch, Durrenmatt. Ta mesec pa je bila v Berlinu premiera dela Rolfa Hochhutha, ki je napisal svojo prvo dramo „Zastopnik“. Delo je takšnih kvalitet, da ga je prevzel v svoj program sam Ervin Piscator, ki je delo tudi režiral. Izjavil je, da je Hochhuth za Bertoldom Brechtom dosedaj najboljši dramatik iz vrst mladega rodu. Vsebino dela je problem nemške borbe proti Židom med drugo svetovno vojno.
— Na Danskem se je zelo razmahnilo zanimanje za gledališče zlasti med mladino; na univerzi so študenti sklenili organizirati samostojno gledališko skupino. Vlada se trudi podpreti ta stremljenja in je razpisala nagrado 8.000 danskih kron (150.000 pesov) za najboljše novo dramsko delo; mestna občina v Kopenha-genu pa je sklenila nakazati podporo 40.000 danskih kron skupini, ki bo gostovala po raznih šolskih zavodih.
Prišli smo že v sredino sedmega letnika knjižnih izdaj in publikacij Slovenske kulturne akcije. Vsi dobro poznate težave, s katerimi se mora boriti slovenski zamejski tisk. Poleg tega razmere argentinskega gospodarstva še vedno niso urejene in tako so naše finančne obveznosti take narave, da jih moramo Čimprej kriti.
Lepo prosimo cenjene naročnike, da nam skušajo čimprej nakazati naročnino, če so Še mogoče z njo v zaostanku!
Mnogo dela pa se opravlja, ne da bi sodelavci terjali kakršnokoli plačilo, ali da bi računali vsaj na delno kritje stroškov. Tudi nam prireditve močno obremenjujejo proračun — zato bomo zelo hvaležni vsem, ki bodo mogli prispevati v naš Tiskovni sklad.
Najlepša hvala!
(Dalje s 1. strani)
od katerih po tri in tri skupaj sestavljajo „besede“, ki pomenijo določeno sestavno enoto pri beljakovinah. V tem „jeziku“, ki v vsej svoji obsežnosti vsebuje le 64 mogočih „besed“, je napisan ogromen slovar z vsemi potrebnimi navodili za določeno novo bitje. Če bi to informacijo, ki je shranjena v kromosomih ene same začetne celice, kot je to prispodobil profesor Crisk, napisali za primer človeka, bi morali napolniti tisoč debelih knjig, da bi navodila prepisali v naše jezike. To odkritje nima danes samo naravoslovnega pomena, ampak nam bo razjasnilo mnogo koristnih vprašanj ter je trenutno ena najvažnejših niti pri raziskovanju najhujše bolezni današnje dobe, to je raka. Končno pa nam kaže eno najveličastnejših zanimivosti v biologiji in nudi ponoven dokaz o modrosti vsemogočnega Ustva-ritelja.
Na kulturnem večeru SKA si bomo podrobno ogledali ta zanimiv biološki problem ter deloma tudi ponazorili z nekaterimi primernimi diapozitivi.
MaYko Bajuk
"GLAS” ureja Ruda Jurčec. Izdaja go Slovenska kulturna akcija, Castelli 371, Ranros Mejia, Provincia Buenos Aires. Nakazila na ime Rodolfo Drnovšek. Tiska tiskarna ,,Baraga Pedernera 3253, Buenos Aires.