Posamezna Številka Din 1. Št. 211. V Ljubljani, v petek 19. septembra 1924. Poštnina v gotovini. Leto L NARODNI i rii»HMt«>|il|iOlj|MtH»ii*»»««tM|iifwt».»*twt«.»w>»twtwfwtn»n|WtM|,^tt|tn Izhaja vsak dan popoldne, f ’ -j. Mesečna naročnina: • | V Ljubljani in po poiti Din 16, inozemstvo Din 25 1 u Neodvisen p .......—■—n----------- Uredništvo in Upi avniitvo t Wolfova ulica it, t /1 Telefon 213. nevnik q=*»«==i Regulativna komponenta. Konsolidacija našega notranjega političnega življenja daje narodnogospodarskim vprašanjem vedno večjo veljavo. Nujna posledica tega je, da stopa stanovska politika vedno bolj v ospredje in da prihajamo do vedno ostrejše borbe stanov. Deloma je ta borba nujno potrebna, ker med vojno in tudi še dol-so po vojni so bili interesi posameznih stanov tako zelo zanemarjeni, da je da-res stopnjevana borba stanov za njih >ravice v interesu naroda. Nevarnost pa je, da bi mogla iti vne-na stanov predaleč in da bi skušali posamezni stanovi uveljaviti svoje interese brez ozira na druge in tudi v takih Primerih, ko bi se oškodovalo upravičene interese drugih stanov. Ker je javnost zainteresirana na tem, . da se ustvari ravnovesje med interesi posameznih stanov, je javnost tudi dolžna, da pravočasno skrbi za uveljavljenje regulativne komponente, ki bo uglaje-vala nasprotja med stanovi Nobenega dvoma ni, da more biti ta regulativna komponenta javnega življenja samo inteligenca. Inteligenca ni vezana na noben stan, temveč je že po svojem značaju vezana edinole na interes celote. Zato je inteligenca objektivna, zato more posredovati med stanovi. Kdor hoče uspešno posredovati med dvema skupinama mora pozna-sporni predmet do vseh podrobnosti, mora biti strokovnjak. Tudi v tem oziru ni nihče drug poklican, da je posrednik, ko ravno inteligenca. Pravilen razvoj naroda je torej nemogoč, če ni v javnem življenju uveljavljena regulativna komponenta. Ta Pa more biti edinole inteligenca. Žalostna resnica pa je, da tej osnovni zahtevi v naši državi ni zadoščeno in zato smo v svojem prvem članku »Na plan« opozorili na nujno potrebo, da se pasivnost inteligence neha. Te pasivnosti pa po ogromni večini ni inteligenca saina kriva in to smo obširno pojasnili v svojem drugem članku »Inteligenca in politika«. Konstatacija krivde in nekrivde pa ne zadostuje, temveč treba je najti rešitev problema in zato si dovoljujemo predložiti svoje skromne misli. Glavna naloga inteligence, kot regti-lativne komi>onente, je, da vsa dnevna vprašanja objektivno presodi in da poda javnosti plod svojega študija. Tej nalogi more danes inteligenca s samo skromno pomočjo javnosti zadostiti Mi nujno potrebujemo objekiivno in visoko stoječo revijo, ki bi brez ozira na stranke in vse druge interese presojala politična, gospodarska in kulturna vprašanja le s stališča celote. Narod mora izvedeti za mnenje inteligence in njeno mnenje je mogoče podati le v reviji. Pred vojno smo imeli celo vrsto revij in vendar smo bili tedaj v vsakem oziru dosti iia slabšem ko danes. P* imamo danes zadosti ljudi, ki bi ?am mogli dati tudi prvovrstno revijo, gotovo. Sigurno pa je tudi to, da je dovolj političnih inteligentov, ki bi mo-*** Prevzeti skrb za redno izhajanje re-vije. s tem bi pa bila že dosežena pr-va ,sti>unja in upliv inteligence bi bii uveljavljen. J^°časno pa je treba rešiti drugi Problem; razširjenje kroga inteligentov, katerim njihovo gmotno stanje dovoljuje, aa se v javnem življenju udejstvujejo, Kdor se bori s pomanjkanjem, dr°L ne more z&d>-'Stno oskrbeti svoje mo z vsem potrebnim, ta tudi nl-2 a 2a ravno delo. 'aktorip,,ie, eaa lJrvih uaI°8 političnih uradniška. knSfr*® *moten,d.obrobit TVoko r tVori 8ros inteligence. *ite. rat uveljaviti načelo, da se h“radnišk'o vprašanje ne iz strankarskih spekulativnih namenov, temveč iz državnih ozirov. Država je mteresirana na rešitvi inteligenčnega vprašanja in ne partija! Naše stranke se večinoma objektivni kritiki inteligence izogibajo in njenemu udejstvovanju se stavijo zelo rade Precejšnje ovire. Predvsem pa se ljubi ie ono inteligenco* ki se slepo pokorama strankarskemu diktatU. Ni treba na- Sporazum z Radičev« bo skoraj dosežen tudi v podrobnostih. Beograd, 18. sept. Poslanca HRSS sta sinoči odpotovala v Zagreb, da poročata Radiču o pogajanjih, ki sta jih imela v Beogradu z Davidovičem. Obenem pa bosta dobila od Radiča no- vih instrukcij in se bosta do pondeljka vrnila v Beograd. Do tega časa bo na mreč definitivno rešeno vprašanje vstopa HRSS v vlado. Natala izpremem zak« Beograd, 18. septembra. Komisija za izdelavo predloga za spremembo uradniškega zakona je včeraj nadaljevala svoje delo v pravnem ministrstvu. Komisija je dosedaj razpravljala o spremembi, ki se bo izvršila v posebni predhodni naredbi uradniškega zakona. V glavnem stoji komisija na stališču, da oni državni uradniki ki so bili v času, ko je zakon stopil v veljavo, ibe uradniškega »na. izven službe, imajo po vstopu v državno službo iste pravice, kakor oni ki so se nahajali v državni službi, ko je zakon stopil v veljavo. Ta odlok velja 3 leta. Dalje je komisija razpravljala o razvrstitvi uradnikov. Najbrž bodo obstojale 3 kategorije. V prvi kategoriji odpade 9. skupina. V prvi in drugi kategoriji pa bodo povišane plače. Obtožba proti dr. 1 predsedniki Podpisalo Jo J« Beograd, 18. septembra. Narodna poslanca Dragutin Pončelič in Mladen Nikolič sta včeraj predala g. Ljubi Jovanoviču obtožbo proti Lazi Marko- Markoviču izročena u skupščine. 60 poslancev. > viču. Obtožnica obsega 60 strani in jo je podpisalo nad 60 poslancev, med katerimi ni nobenega radikala. OBTOŽBA PROTI DR. JANKOVIČU. Beograd, 18. sept. Včeraj je bila končana obtožnica proti Velizarju Jankoviču. Obtožnico je podpisalo 30 poslancev. V glavnem obsega obtožnica 4 dele: 1. akcijsko društvo »Putnik«. za prodajo železn. kart s 5 odst, provizije od države. Društvu je predsedoval njegov pomočnik Avramovič in jo je on organiziral; 2. odkup orljentalskih železnic 42 milijonov frankov; 3. tovarna vagonov v Kruševcu 400 milijonov Din in 4. otvoritev hi pooblastitev privatne delavnice za popravljanje železniških vozov v Brodu, Smederevu In Subotici. KONFERENCA DEMOKRATOV. Beograd, 18. septembra. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade konferenca demokratskih ministrov. Davidovič je poročal o dopoldanski konferenci z Mačekom in Predavcem. Razpravljali so o vstopu HRSS v vlado in o končnem izmirenju s Hrvati. Konferenci je prisostvoval tudi dr. Josip Smod-laka, naš poslanik v Vatikanu. Po končani konferenci je Davidovič sprejel v posebni sobi ministra dvora Jankoviča in ga obvestil o uspehu pogajanj z Radičevimi delegati. Beograd, 18. sept. Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba. Seje se je udeležil tudi Davidovič, ki je poročal o položaju in o sporazumu s HRSS, kar je klub z zadovoljstvom sprejel na znanje. MINISTER DVORA PRI DAVIDO-VICU. Beograd, 18. sept. Minister dvora Jankovič Je danes dopoldne konfe-riral t Davidovičem o političnem položaju in nato takoj o tem poročal kralju na Belje, Politični krogi gov9re, da bo Davidovič odpotoval na Belje h kralju,' da mu bo poročal o položaju. Ker pa. bo kralj prišel že v soboto v Beograd, so te vesti neverjetne. ZA SRBE POD GRCUO. Beograd, 18. septembra. Ker giška vlada zelo preganja naše prebivalstvo na grškem ozemlju, se bo skušala naša vlada sporazumeti z Grško glede izselitve našega prebivalstva iz ozemlja Grške Makedonije, kjer se nahaja preko 200.000 Srbov, ki so po rai-ovni pogodbi prešli pod grško oblast. DR. PERIC PRI DAVIDOVICU. Beograd, 18. sept. Ljubljanski komisar dr. Ljudevit Perič se je danes sestal z Davidovičem. VOJNI MINISTER ODPOTOVAL V BELJE. Beograd, 18. septembra. Danes je odpotoval na Belje vojni minister Hadžič, ki bo kralju poročal o končanem šolanju gojencev vojne akademije. S tem ukazom bodo vsi ti gojenci uvrščeni kot podporučniki pri raznih vojaških oddelkih. glašati, da je poslušna inteligenca manjvredna in da od nje ne morejo imeti stranke one koristi, kakor bi jo v lastnem in narodnem interesu morale imeti. Pribiti pa je treba tudi to, da se- le v premnogih takozvanih naprednih strankah manj ceni pomoč inteligence, kakor pa v SLS. Pri zadnjih skupščinskih volitvah se je to jasno pokazalo in celo sodelovanje inteligence se je reševalo z demagoškega stališča. Nikakor ne pretiravamo, če rečemo, da je velilf del lanskega neuspeha utemeljen tudi v tej napaki naprednih strank. Inteligenca je regulativna komponenta našega javnega življenja, če ho-čmo homogen razvoj svojega naroda, moramo to komponento uveljaviti. Enako pa jo morajo uveljaviti tudi politične stranke, če hočejo, da bo njihovo delo v resnici v trajno korist naroda. Samo tak« strank« pa so upravičen«.^ g igri« Borzna porožlla. ljubljanska borza, dne IS. septembra. Vrednote. Srečke: 2 in pol odstotna drž. renta za vojno škodo denar 119, blago 120, zakli. Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, Ljub. kred. banka denar 220, blago 235, zaklj. Merkant banka blago 123, I. Hrvat, štedlonica denar 915, Slav. banka denaT 100, blago*. 102. b) Podjetja: Trbov. prem. družba blago 485, Združ- papirnice denar 123, blago 130. Založnic« Itd.: 4 In pol odstotna kom. zad. dež. banke blago 90. i Produkti Štakete od 1.40 m dolž. 2 In pot do 4 cm na drobnem koncu tekočega metra frlco naklad. post. blago 0.50, deske 6 mm frko mela blago 1390, deske 7 mm frko meja blago 1260, deske 8 In 9 mm frko meja blago 1125, trami monte frko meja blago 410, temeljni polov. 35/70 I. II. in III. frko meja denar 698, oglje I. vilano frko meja denar 125, drva I. suha bukova 1 m dolž. frko naklad. post. kol. 3 vag. denaT 26, blago 27, zaklj. pšenica domača frko L), denar 365, pšenica bačka frko bačka post 75/76 blago 345, koruza bačka frko bačka post. blago 285, koruza umetno sušena frko vsaki slovenska postaja dobava oktob.-novem. blago 290, oves bački frko bačka post blago 260, suhe gobe srednje frko Lj. denar 48 do 56, laneno seme par. L), denar 695, konoplja tnandžurska brutto za netto frko LJ. blago 880, fižol ribničan frko Lj. denar 635, fižol prepellčar frko Lj. denar 550, fižol manda-loni frko LJ. denar 400, krompir uzaflčni frko naklad, post. Sloven. blago 115, seno I. sladko prešano frko Lj. denar 75, vino belo dolenj.. štajeT., hrvat. po vz. frko naklad, post. denar 715, blago 800. Beograd, 18. sept. Dunaj 10.16— 17.50, Italija 314—318, London 317—324, Nevv York 71.25—71.75, Pariz 385-390. Praga 215.75—218, Curlb 13.55—13.65. Zagreb, 18. sept. Italija 313.50—316, London 319—320, New Vork 71—72, Pariz 385-390, Dunal 10.06—10.26, Praga 214.50 —217.50, Curlb 13.50—13.60. C u r I h, 18. septembra. Beograd 7.35, New York 529.25, Pariz 28.25, London 23.69, Milan 23.25, Praga 15.85, Dunaj ičajo. —- Ogla*! po tarif u f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. I Račun pri poštnem ček, uradu št. 13.633. , Vlada Cankova z morilci. ni lokali, gostilne in kavarn# moralo biti ob 8. uri zaprte. Prav tako vs# trgovine. Prebivalstvo ne sme na ulice po 8. uri. Borbe med obema taboroma M*-kedonstvujuščih se nadaljujejo in so ?elc ostri. _ . BOLGARSKI POSLANIK VIDI VSE DOBRO. Beograd, 18. septembra, Dan« je posetil zunanjega ministra bolgarski poslanik Vukarevski, ki mu je poročal, da je položaj v Bolgariji normalen Ib da so vesti beograjskih listov o revoluciji na Bolgarskem pretirane. KONFERENCA MED DAVIDOVIČEM IN KOROŠCEM. Beograd, 18. septembra. Pred,-, sednik vlade Davidovič je imel dopoldne daljšo konferenco z dr. Korošcem o položaju in o sporazumevanju s HRSS, ki upa, da bo sporazum izveden popolnoma in na zadovoljstvo obeh strani,- STAVKA KOVINARJEV V AVSTRIJI KONČANA. Dunaj, 18. septembra. Po celodnevnih pogajanjih je bil pozno v noč dosežen sporazum med zastopniki delavcev in delodajalcev. Mezde delavcev se zvišajo za 10 odstotkov in se tako najnižja delavska plača za uro zviša od 7100 a. kron na 8500 a. kron. Jutri se prične v vseh obratih redno delo. Beograd, 18. septembra. Po poročilih z bolgarske meje se čuje, da se je Cankova vlada odločno postavila na stran Protogoreva. V akciji proti Make-donstvujuščim, ki so proti Protogore-vu. sodeluje tudi vojska, k notranjosti Bolgarske se širijo alarmantne vesti, kot da je vsa Bolgarska v predvečeru krvavih dogodkov. NADALJEVANJE BOJEV MED MAKEDONSTVUJUŠCIMI. Sofija, 18. septembra. Mesto je podobno vojnemu taboru. Vsak politični prestopek se kaznuje s smrtjo. Vsi jav- ^ku!>šCina'se\T^aneVele OKTOBRA. Beograd, 18. septembra. Pred-sedništvo narodne skupščine javlja, da ni izgleda, da bi se skupščina sestala pred 20. oktobrom, ker še ni pripravljeno gradivo za zasedanje. Medtem pa je Davidovič izjavil, da se bo skupščina sestala od 5. do 10. oktobra. PRED GOSPODARSKIMI POGAJANJI S ČEHOSLOVASKO. Beograd, 18. sept. Pogajanja * Čehoslovaško o vprašanju ekonomskega zbližanja se bodo pričela te dni, DR. SMODLAKA PRI DAVIDOVICU. Beograd, 18. sept. Naš poslanik v Vatikanu dr. Josip Smodlaka je danes posetil predsednika vlada Davidu-viča in ministra ver. Ljubljanska porot«, četrti umor prad les muko poroto. kasneje naravnost na Reko na skedenj Ivana Ermtoi. Tam Je vzel iz slame ž« nabasano enocevko In marširal ž njo kar Po cesti v Podgorico. Dospe v§i do Drnačevega stanovanja, se Je ustavH. Kakor trdi obtoženec, Je slišal, ko Je Franc Drnač žobo ravno psoval In ko je baje tudi grozil, da bode celo vas pognal v zrak. Lovrač Je sedel tedaj na klopi med mizo fs prvfm oknom, ki gleda na vrt, tako da Je oknu, k; Je bilo zaprto s šipami kazal hrbet Anton Bedenk Je tedaj kar naslonil ško od zunaj na okno in lz datiav pol metra sprožil proti Lovraču. --- trdi da, ker Je vsled strela ugasnila na mtet luč, ni videl, Je-ll lovrača bil zadel ati net slišal pa da je, kako se Je šipa zdrobila Obtoženec je takoj po strelu odšel jjp isti poti, po kateri je prišel, nazaj na Reko, s' puško v slamo na Enninijevem sked kakor je bila prej ter se nato vrnil k narju kuhati žganje. • ) Franca Lovrača je našla drugega dS« dopoldne žena še vedno sedečega na kjopl. sklonjenega čez mino z glavo nastanjeno na desno roko, v kateri je tiščal še nož, s leo* jtin Je bil pri večerji, lupil krompir. Na mizi in pod mizo mlako krvi: Frane Lovrač Je bil mrtev. Sodni zdravniki so ugotovili, da Je bil Franca Lovrača zadel strd v tilnik. Izstrelki, ki so obstojali iz narezanega svinca, prodrli so biti v dveh strelnih kanatih do baze črepinjo, kojo so Ttubtll. Vsl«d otipnk-nja možganov in mozga v hrbtenici J« b^a smrt nastopila takoj. Po zdravniškem rnnfe- Su bi bila vsaka zdravniška pomoč iz* jučena.' 'C I tlW.ki ?■ .a M; Po začetnem tajen ju je obtoženec priznal namen in dejanje samo. Isto se kvalificira hudodelstvom zavratnega umora. Posest in nošenje strelnega orožja t. j. e no cevke brez oblastnega dovoljenja ie tudi dokazano po gori razvitem dejanskem stanu. Senatu predseduje viš. sod. svet Antlo-ga, votanta sta viš. sod. svet. Vidic in sod. svet. Keršič, drž. pravdnlštvo zastopa Ogo-reutz, zagovornik dr. Ažman. Amon Bedenk, po dotn. Boštjanov Iz Podgorice občina Peče, 24 let star, posestnikov sin in delavec, kaznovan Je obtožen: 1. Da je dne 6. maja 1924 zvečer v Podgorici z namenom usmrtiti ga Franca Lovrača zavratno skoz! hišno okno s puško v tilnik ustrelil, tako da so svinčena zrna predrla v lobanjo in razbila njeno bazo in Je vsled tega otrpnjenja možganov ter hrbteničnega mozga nastopila smrt Franca Lovrača. 2. Da Je ob priliki ad 1. posedoval .in nosil puško, ne da bi bil državni oblasti prijavil in dobil za to dovoljenje. Zakrivil Je s tem ad 1. hudodelstvo zavratnega umora po §§ 134., 135 kaz. zak.,-ad 2. prestopek po §§ 2. in 4. zakona o posesti in nošenju orožja z dne 18. februarja 1. 1922. Razlogi.* Zakonska 61 letni Franc In 52 letna Alojzija Lovrač sta stanovala v najetih stanovanjih, najprej leto dni v Kostrivnici, občina Kanderše a potem 9 mesecev v Ravnah, Ista občina. Gospodarji »o Lovraču, ker se je z ženo vedno prepiral in jo tudi tepel odpovedati obe stanovanji vsled česar se Je spomladi 1923 preselil v Podgorico v hišo št 9, Id je last posestnika F rafta T6-polšek. Ta hiša je pritlična In stoji v kotu, ki ga tvorita dve občinski poti, tako da kuhinja In kamra mejita na pot. Ravno tako pa tudi soba a samo z eno steno, dočim njena druga stena z dvemi okni meji na sadni vrt, preko kojega pelje steza. Zakonska Lovrač tudi tukaj nista živela v miru. Soprog je našel tudi tu s s#>-jfm nasilnim obnašanjem mnogo sovražnikov. Med temi je bil tudi 24 letni Anton Bedenk, ki pa je tudi sam slabo opisan; slab, len delavec, ki, kar zasluži, vse zapije. Fran Lovrač ga je baje večkrat zmerjal, mu grozil, da ga bo zaklal. lovrač je njegovim staršem baje tudi kradel kokoši in Jim zažgal celo kozolec. Obtoženec zatrjuje, da je vsled tega prišel v neko razburjenje, tako, da se mu Je večkrat sanjalo o tem, da ga Lovrač tepe in kolje; ter priznava *&-rečno, da je že leto dni sem nameraval Iznebiti se Lovrača. a da tega svojega namena ni mogei Izvršiti, ker ni imel nobene puške.. Pozval je bil tudi nekoč svojega prijatelja Franca Rebolja, naj skupaj nabijeta Franca Lovroča, a Rebolj, dasi je pritrjeval mnenju obtoženčevhn, češ, da bi bilo najbolje Lovrača stran spraviti, ni hotel sodelovati vsled česar je napad takrat Izostal. Za takrat je moral Bedenk torej merilni svoj namen opustiti, a v noči 5. maja t L, ko je spal na skednju Ivana Erminlja to videl tam v slami skrito nabasano enocevtro puško, sklenil je Ž njo Franca Lovrača takoj drugi dan ustreliti. In res. dne 6. maja t. 1. je Anton Bedenk, potem ko je do večera pri Matevžu Dolinariu v Logu pomagal kuhat! žganje Ivanu Ertnini, šel okoli 8. do pol 9. ure zvečer najprvo k posestniku Janezu Cerar v (Jero. pri Sv, Florijanu in od tu četrt ur« Zagovor. »Bedenk, ali prlpuznate Predsednik: krivdo?« Obtoženec: »Vse pripoznam. Tq je bilo tako: Lovrač je mene vedno preganjal ln opetovano napadal Premišljeval sem, kako bi ga pretepel -r Imam pokvarjeno roko ,in ,švoh’ sem, Dne 5. maja sem spal na skednju Ivana Ermouja. Tam sem našel v senu iot-sko puško skrito in sklenil sem, da »bolh z njo Lovrača.* Pridem do njegovega stanovanja, slišim ga. kako je ženo zmeridj, kako je vpil. da je Boštjanu že dosti škode naredti, da bo mene ubil in celo vas zmigal. Naslonil ser* puško na okno in sprožil sem z levico. Ubiti ga nisem nameravati, samo ustrašiti sem ga hotel« Predsednik: »Ali Se ga Je raarven vas it kdo bal?« « Obtoženec: »Vsi so se ga bali, cela vas si je belila glavo, kako bi se ga znebili.« .• Državni pravdnlk: »Pa ste se ga rea tako hudo bali?« ‘ Obtoženec: »Tako sem se ga bal, da st ml je še ponoči sanjalo o njem.« ,* Državni pravdnik: »Ali mislite, da M prav, da ste ga umorili?« Obtoženec: »Prav ni, toda nisem sl mia« gel drugače pomagati?« . ; (Razprava S« nadaljuj«.) Borba za Maribor. V graških, dunajskih, celovških in drugih svojih Inozemskih listih nagla-šajo Ntmci, da pomenijo predstoječe občinske volitve plebiscit in imajo deloma tudi prav. Dasl pri tem plebiscitu ne gre za kake državnopravne ali teritorialne odločitve, gre vendar za veliko moralno odločitev, gre za principijelno vprašanje, čegav je Maribor po svojem čustvovanju. Da je pravih Nemcev v Mariboru mnogo- manj kakor ob ljudskem štetju leta 1921 naštetih 6700 in nekaj preko, je neizpodbitno dejstvo, da je pa ravno toliko, Se ne več ljudi, ki so po rodu in jeziku Slovenci, sicer pa nezavedneži in mlačne-ži, je tudi znano. In obedve skupini tvorita skoro PQlovico pelokupnega prebivalstva. Boj se torej resnično vodi le med Nemci in Slovenci za tiste tisoče nezavednih in mlačnih, ki stoje v sredi. Kdor si bo priboril večino teh, njegova bo plebiscitna zmaga. Toda ne samo to, na plebiscit nali-kujejo te občinske volitve tudi radi tega, ker neverjetno zelo spominjajo na — koroški plebiscit žalostnega spomina. Kakor takrat, pred plebiscitom na Koroškem, tako so tudi pred sedanjimi mariborskimi občinskimi volitvami naši ljudje, 'osobito voditelji blokovih strank, popolnoma neopravičeno optimisti. Kakor takrat v plebiscitu na Koroškem, tako tudi danes pri naših občinskih volitvah niti ne dopuščajo nobenega pomisleka in nobenega dvoma o sijajni zmagi Narodnega bloka in se prav radi tega na volitve ne pripravljajo tako, kakor bi bilo treba. Sklicujejo se sicer sestanki in shodi, pdše se, toda shodi so slabo aranžirani in zato slabo obiskani, pisava pa je preveč formalna, mrtva, brez tiste borbene osti, ki bi bila neob-hodrio potrebna. Kakor na Koroškem, se na§l ljudje zanašajo danes na svojo moč in disciplino ter zavednost svojih volil* Maribor, 17. septembra. cev. Nemci in nemškutarji pa delajo tako, kakor niso delali §e nikdar v teh šestih letih po osvobojenju. Njihova agitacija je organizirana do najtanjših podrobnosti, ne opušča nobenih sredstev ,in pripomočkov, ter je, kar je zelo važno, tudi gmotno podprta s težkimi domačimi in najbrže tudi inozemskimi tisočaki. Doba, v kateri živimo, je moralno močno razrahljana; značajev, ki bi, če b! bilo treba za svoje prepričanje tudi trpeli, je malo, prav gotovo pa jih ni med tisfinii itak malozavednimi ali pa sploh nezavednimi ljudmi v našem mestu, ki so zaposleni v nemških in nem-čurskih podjetjih. V večini slučajev bo zadostoval že migljaj, da bodo odpuščeni ali vsaj zapostavljeni, če ne bodo glasovali za nemško listo, v drugih slučajih pa bodo brez dvoma opravili svoje delo Judeževi srebrniki. Ali se potem ne ponovi v nedeljo lahko koroški slučaj bridkega razočaranja po prevelikem optimizmu in preslabi agitaciji? Tisti, ki so se vsaj iz koroškega slučaja nekaj naučili, postajajo vedno bolj pesimistični in čujejo se že prorokovanja, ki so vse prel, samo ne razveseljiva. Le par dni nas še loči od usodnega 21. septembra! Preč tedaj s prevelikim pesimizmom! Na delo, neumorno, krepko, trdno delo! Vse naše moči morajo na plan, vse naše sile v boj za jugoslovanski Maribor. Na naše mesto gleda danes vesoljno Nemštvo in s trepetom pričakuje nedeljske odločitve, da po njej pokoplje za vedno svoje nade na novo prodiranje proti Adriji ali pa razbobna celemu svetu, da Je Maribor kljub 6 letnemu jugoslovanskemu gospodarstvu ostal še vedno nemški »Marburg«. Tega ne smemo doživeti, ker bi sicer pred celim svetom pokazali, da nismo sposobni vladati in — da nismo vredni svobode. izkoriščanje delovna sila v rudnikih Jugoslavije. (S posebnim ozirom na revirja Trboveljske premogokopne družbe.) V Informacijo nevtralne Javnosti! U v o 0. Mi se bavhno v tej spomenici predvsem z mezdnimi razmerami v revirjih Trboveljske preipogokopne družbe. Te larmere b& ietao osvetlLti pred vso javnostjo, da zganemo vse, kar ie v njei poštenega v odpor proti izropavanju našega edinega kapitala, naše" delti vrne sile, po tujih podjetjih. K temu smo prisiljeni, keT »o postali predstavniki tega podjetja, ohrabreni po neslogi med delavstvom in domnevi, da se more pogazifi vse obupne krtke za življenje In pravico se borečih — tako naduti, da na spomenice, vložene od delavskih organizacij niti ne odgovarjajo več. Proti temu bomo skovali v odpor vse moralične sile delavstva in javnosti ir smo popolnoma prepričani, da bodo prej ali slej tudi predstavniki Trboveljske premojokopn« družbe ie računali s težko resnico, ki je zapvpadena v Balih Izvajanjih. Ce tudi imamo potemtakem poseben namen pred očmi, smo zapisali v naslovu vendar besedo o Izkoriščanju delovne sile v vseh rudnikih Jugoslavije. Zakaj smo to storili? Ker niso tudi drugi v po3t#v prihajajoči rudniški podjetnika, predvsem naj-večU, to Je naša dTžava, niti za las boljši od Titoveliske premogokopne družbe. To Je treba precej s početka naglasiti Ml bo* mo v nadaljnem pokazali, da smemo imenovati to. kar se v Trbovljah godi, v resnici izropavanje našega narodnega gospodarstva. Ml borno pokazali, da Je to, kar se v Trbovljah godi ‘ enako stomilijonskemu darilu na inozemstvo, ki ga izmetava za svoje ravnovesje težko se boreče gospodarstvo natega državnega teritorija. Mi bomo pokazali, da bi bil skrajni čas, da bi se začela f.nanfaa oblast bo4j brigati za bilance in lavne račune te družbe, kot se Je doslej. VkUub temu, da bomo vse to pokazali, se krmilarji te države ne bodo zganili, ker ne smejo, ker delajo tudi sami v svojih rudnikih tako In lahko družba vsem posredovalcem po pravici reče: Napravite najprej sami pr! sebi red, po- tem pridite nam povedat kal aai napravimo! Finance te države so zgrajene v dobrem dehi na gladovanjn delavcev v državnih obiatih. Ako bi ministri in odgovorni voditelji države to odpravili — bi potem lahko zahtevali, da store tudi privatna podjetja tako. S tem bi nalil ob enem- druge vire Za finančno ravnovesje, kakor je gladova-nje"‘ fudafjev v državnih rudnikih. Dokler pa tega ne odpravijo. Ugledajo državni organi posredovalci kot proroki, ki lepo uče, obenem pa pristavljajo: Ravnajte se po naših besedah, nikar pa se ne ravnajte po naših dejanjih! Ker vemo, da taki proroki in posredovalci ne morejo imeti tistega rešpekta (n tiste avtoritete, ki Je v tem slučaju potrebna, smo dali tej spomenici širši značaj, s čimur hočemo reči, da velja vse, kar smo zapisali o mezdnih razmerah pri Trboveljski premogokopni družbi, za vse rudnike v Jugoslaviji, zlasti tod! za državne, kojih škandalozna mezdna politika je glavni razlog za Škandalozno mezdno politiko privatnih podjetij. Ali ni» te ostre besede ie fraza, ki ne vzdrži resne kritike? Da pokažemo, da ni tako. smo zbrali obsežno statistično gradivo, katero naj v na-daljnetn namesto besed samo govori. Produkcija premoga Trboveljske družbe v letn 1923. 1. rudnik Trbovlje 779,786 ton 2. « Zagorje 189.100 « 3. « Hrastnik 125.360 « 4. « Kočevje 96.200 « 5. « Ojstro 74.170 « 6. « Rajhenburg 42.343 < 7. « Hudajama 12.060 « Skupno: 1.319.919 ton To se je produciralo v desetih mesecih, ker Je delo vsled stavke dva meseca počivalo, Izguba na produkciji vsled dvomesečne stavke znaša 263583.8 ton. Celoletna produkcija bi znašala potemtakem 1.583.902.8 ton. Od te produkcije je porabila družba za svojo vporabo. kakor kurjavo strojev in drugo 142.551 ton premoga ali 9.3 %. Za deputat svojim uradnikom in delavcem je dala družba od produkcije 31.678 ton premoga ali 2.71 %. Družbi bi ostalo za razprodajo 1,409.683.8 ton premoga. Vrednost te produkcije. Družba je prodajala svoj premog v ietu 1923 do 1, avgusta po sledečih cenah: Kosovec po 285 Din, kocke po 261.25 Din, oie-hovec po 238.50 Din, zdrob I. po 209 Din, zdrob II. po 201.40 Din za 1 tono. Ce se računa produkcija premoga boljše kakovost; 60 % od produkcije, ostala produkcija pa v enaki množini, je znašala povprečna cena Trboveljskega premoga 262.93 Din. Dne 1. avgusta 1923 se je povišala ta cena za 5%, kar znaša 13.14 Din od tone, aU skupaj 276.07. Dne 15. novembra 1923 Je dmžba zopet povišala cene za 7 % od tone, kar znaša 19.32 Din. Sedanja povprečna cena se lahko računa z 295.39 Din od tone. Vrednost produkcije, ki je na razpolago, za prodajo — deputati in lastna uporaba so se že odšteli — bi znašala po tem računu za tekoče leto 415 milijonov dinarjev. Koliko znašajo v Trbovljah delavske plače? Tu je treba razlikovati, na eni strani med samci in poročenimi, na drugi strani med tistimi, ki delajo na šiht in med tistimi, ki delajo na akord. I. Plače na šiht. Samci zaslužijo: 1. Kategorija 36.16 Din (Kopači) 2. « 33.66 « (Učni kopači) 3. « 30.16 « 4. « 26.66 « na dan Rodbinska doklada (in nab. prispevek) za ženo znaša 4.41 Din, za otroka pa 3.75, povprečno ra rodbinskega člana 4 Din. II. Plače na akord. Presegajo povprečno 10 Din dnevno plačo. Nnoiica v sovjetski Rusiji. Renč Fiilop Miller priobčuje v »Berli-ner illustrieTte Zeitung« v posebni izdaji z naslovom »Russland von heute« utlse, ki jih je dobil v današnji sovjetski Rusiji Pisatelj, ki se je dalje časa mudil v Moskvi je Imej priliko dodobra spoznati razmere rdeče prestolice. Miller pravi, da je najbolj karakteristično gibanje in vrenje velikih mas. Najmanjša vest iz inozemstva zgane to množico in že se vali po ulicah reka ljudi vseh vrst: delavci, uradniki, vojaki, dijaki In drugi, ki dajejo duška svojemu gnjevu ali veselju. (Te karakteristične demonstracije današnjega človeka »mase« so nastale po umoru Vorovskega In radi znane angleške note.) Prvega maja, pravi Miller, da je videl praznovati delavski praznik ruske množice. Na cestah In trgih so bDe postavljene ogromne figure, žive slike 12 politike In vse to je izborno zabavalo — človeka mase. Isto se ne ponavlja samo ob praznikih Vsako najmanjšo priliko uporabi ruska vlada, da z različnimi objekti in dramatičnimi inscenacijami prikazuje množici politični položaj. Tako se ponavlja v Ljenln-gradu revolucl-Jonarni naskok na carsko palačo, da se vzbuja na ta način revolucijonarni čut v množici. Pri majskih svečanostih postavljajo tipične figure današnje In bivše Rusije. Tu se vidi vsakovrstne tipe In zgodovinske scene n. pr.: carski vojak žene revolucijo, narce v Ječo ali rdeči gardist žene carskega častnika. Za tem stopajo često, karikature duhovnov .vseh ver: rabitjcL, popi in drugi, katerim se pridružuje pisano spremstvo carskih generalov in evropske buržoazije, ter današnji »Nep« človek (verižnik revolucije) oblečen v frak In cilinder — a z vrvjo za vratom. Poleg demonstracij prireja vlada ljud^ stvu še žive in slikovite informativne teT poučne predstave o produktih' dežele in tovarn. V ta namen Je dolžno vsako podjetje v slikah in inscenacijah predeliti ljudstvu svoj produkcijski razvoj. Te informativne slike In scene se prikazujejo ljudstvu na tovornih avtomobilih. Tako prinaša tovarna za pile »Trestput« diagram produk- djs (statistiko produkcije) zadnjih treh mesecev. Na drugem avtomobilu se predstavlja produkcija pivovarne, ker se kaže produkcija enega dne, meseca in leta v'sodih različne velikosti. Delavci kožuhovine So-rotoumovske tovarne so zaprli Mussolinija, Loyd Georga in podobne politike v veliko kletko, na kateri so pritrdili napis s sledečo vsebino: »Kože svetovnih zveri odrte in predelane v Sorotomnovskih tovarnah kož«. Ruska tovarna za avioae »Aika« je montirala na avtomobilu zrakoplov, obdan od zastopnikov Zveze narodov, ki Simbolično Prikazujejo pripravljenost oživiti rusko Zračno brodovje. In na podoben način se vrsti avtomobil za avtomobilom, voz za vozom z vedno novimi slikami. Pri takih prireditvah imajo svoj delež tudi najboljši operni m dramski IgralcL Igro-kazi, monologi in pesmi se prednašajo na trgih. Orkestri igrajo, baleti plešejo in z njimi na čelu glasovita, 56 let stara Gelzer, ki povzdiguje prireditev. Na demonstracijah proti Angliji Je n. pr, nastopil sloviti futu-rist Majakovski in citiral sam svojo g laso-vito pesem Levo, Levo, Levo, poleg tega pa so na balkonih v palačah govorili Troc-kij, Cičerin, Buharin in Lunačarski ruskim masam. NaJrazveseljiveJša elementa množice so rdeči gardisti in otrocL V Istem trenutku, Pravi Miller, ko se pojavi armada v pražnjl obleki na rdečem trgu, jo takoj nagovori Trocki! in je aklamlrana od delavskih organizacij. Kakor armadi tako prirejajo parade tudi otrokom. V dneh demonstracij se re-kvirirajo vsi tovorni avtomobili v mestu ter se uporabljajo izključno le za mladino, katero prevažajo po mestu in jo razveseljujejo z različnimi klovni, žonglerji in komiki. In kar je glavno. Vsa množica misli, da dela vse sama od sebe in se še ne zaveda, da je samo Igrača v rokah nad vse spretne sovjetske režije. Je naravnost občudovanja vredno, kako se razumejo sovjetski mogotci na režijo z masami in v tem Je glavni vzrok vseh njihovih uspehov. Ne bi škodovalo, če bi tudi naše napredne stranke polagoma spoznale velikanski pomen režije z množicami, morda bi potem spoznale en vzrok več, zakaj Je SLS tako močna. Polltifne vesti. = Ugled Jugoslavije v Ženevi narasel. V Ženevi se opaža, da je ugled naše države zelo narasel. Je to predvsem zasluga naših delegatov dr. Kumanudlja, dr. Poliča, dr. Pitamica In generala Kalafatoviča, ki delujejo neumorno In spretno. Da Je ugled naše delegacije zelo narasel, se vidi tudi Iz številnih obiskov, ki jih prejemajo člani naše delegacije. Zelo Intimna je zveza naše delgaclje s Češkoslovaško. Tudi to le znatno pripomoglo k utrditvi našega stališča. = Zasedanj« Zveze narodov. V ospredju Interesa je zasedanje tretje komisije. Olede razoiožltvenega problema se Je od* sek zedinil na predlog, ki ga ie stavil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Sporazum Je bil dalje tudi dosežen glede vojaških In gospodarskih sankcij. Besedilo bo določeno v sporazumu z juridlčno komisijo. Olede nove konvencija o kontroli trgovine z orožjem in municijo pa je sklenila tretja komisija pozvati svet Zveze narodov, da posebna komisija še enkrat prouči to vprašanje. = Avstrija zadovoljna. Avstrijski kan-celar Seipl Je izjavil novinarjem, da je Avstrija z doseženim rezultatom zadovoljna. Doseženo sicer ni bilo to, kar Je Avstrija pričakovala, vendar pa bo mogoče Avstriji dovršiti delo svoje gospodarske obnove. Je čisto razumljivo, da pravi dr. Seipl. da je z uspehom zadovoljen, zakaj kaj bi re- kli Dunajčani, če ne bi bil zadovoljen niti dr. Seipl, katerega hvalijo krščanski soclal-ci kot očeta avstrijske sanacije. — Kovinarska stavka na Dunaju. Do torka zvečer je bil položaj zelo poostren tedaj pa so stavili zastopniki delodajalcev nove pogoje, ki so jih zastopniki delavcev proglasili kot sprejemljivo podlago za na-daljna pogajanja- Nato je bilo proglašeno, da se vse poostritve boja opuste. Skoraj nato so pričele v prvem okraju tudi že go reti svetilke. Zaradi ukinjenja električnega toka v prvem okraju Je več dunajskih listov moralo ustaviti svoje delo. Na nekaterih ltTaJlh Je prišlo do spopadov med socialnimi demokrati in komunisti. Policija pa Je skoraj upostavila red. = Pred ratifikacijo aagleiko ruskega dogovora. Kampanja Lloyd Oeorgesa proti angleškemu ruskemu dogovoru je zakasnela, ker se Je dosegel za kulisami sporazum. Angleška vlada bo sprejela nekaj izpreminje* valnlh predlogov liberalcev In nato bo an-stleško-fuskl dogovor ratificiran. Za varnost angleškegia imetja je dovoljno preskrbljeno, ker se nahaja v angleških bankah toliko carskega denaTja, da je angleško posojilo popolnoma krito. Angleški trgovski krogi so Prepričani, da bodo sovjeti izpreminjevalne predloge sprejeli. m NfsprotJe med Italijo In Egiptom. Med italijansko in egiptovsko vlado Je prl- Arlcadij AverČenlco. Sentimentalen roman. (Iz poglavja: Brez stanovanja,) Mlad mož se je zaljubil v lepo mladenko. Srečal jo je pri znancih, seznanil se je t njo In se zaljubfl. Stara in znana stvar. Pa tudi deklica se Je zaljubila vanj. Te vrste soglasja se včasih dogajajo. Hodila sta v kinematograf, potem v opero. In čimbolj sta posečala kinematograf, opero, cirkus in lutkovo gledišče, tembolj sta se imela rada. Tedaj Je prišla mladeniču originalna misel: sklenil je razkriti deklici svojo ljubezen la ji ponuditi roko Iti srce. Bti Vam Je pa ta mladenič previden dečko in vedel Je, da takrat, kadar ponudil devojkl roko in srce, ne smei. pozabiti najvažnejšega, namreč — poklekniti. Kajti takrat se »obeda deklica ne obrne od tebe. Toda kje naj Izvrši to gimnastično vajo? V operi? V cirkusu? V lutkovem gle-dllču je svetlo in polno ljudi. Povsod Je toliko naroda, da Še miška ne bi našla mesta; kam bi. da bi mogel — poklekniti. K kinematograf)!? Tam pa Je zopet temno, kar tudi ni dobro. Dekle bi sl lahko mislilo, da' je Izgubil čepico in da Jo Uče, plazeč se po kolenih- In za v takih položajih jahko trenotno neeporazumljenje vse po- Včašlh Je mladeniča vabila misel, da bi mladenko povabil k sebi; toda bila je plah* in nikdar se ne bi podala v take do-flvllale. Nenadoma pa se mu je zasvetilo: — K njej pojdem! — AH Vas smem posetiti, Marja Petrovna — jo je vprašal »koč s sladkim glasom. Hm... Izvolite. Ampak tesno je pri meni. Mladi mož je prestregel ta pomislek z originalnim odgovorom. Tesno — morda, ampak gotovo — nebeško! — No, prav.., pa pridite — — Hvala Vam, pridem. Posedela bova in se porazgovorlla. Vi mi boste zaaVtfalL — Na čem?! — Ali nimate instrumenta? >— Imam —. instrument za odpiranje .sardin.. 1 . *tf Da, seveda — je pritrdil mladenič Žalostno. —- Na tem ni mogoče aviratL No, pa I«]. pridem vseeno. • • Mladi mož je pritiskal s prstom prazni obod bivšega zvonca* suval z nogo v vrata in kafljal — nakratko, počel Je vse, kar počenja v dobi pare in elektrike človek, ki hoče, da — se mu odpre, — Želite? ga je vpraša z zaspanim glasom neznan gospod. — Ali Je Marja Petrovna doma? — Katera Marja Petrovna? V tem stanovanju imamo Mri. — Ona Iz sobe številka tri. — V sobi številka tri sta dve. — Tista rdečelasa. Siv plašč nosi. — Doma je. Pa čemu hodite v času, ko ljudje spijo. — Dovolite, se; ie začudil mladenič. Saj je šele sedem ura. — To ne dokazuje ničesar. Pri nas se tri skupine vrsti v spanju. Vedno kdo spi. Vstopit* ie. vendar. šlo do ostrega konflikta zaradi mejnega vprašanja. Italijani izjavljajo, da so pripravljeni rešiti mejno vprašanje tudi z vojaške silo. Egiptovski listi povdarjajo, da so Italijani v zvezi z Angleži in da so pričeli svojo akcijo nalašč v trenutku, ko skušajo Angleži pospraviti Sudan. = Nemci dovažajo kitajskim upornikom orožje. Iz Natala se poroča, da so južnoafriški carinski uradniki konstatlrali, da je ime! nemški parnik »Normami« s seboj na tisoče pušk in velike zaboje municije. Kapitan ladje ni mogel pokazati nobenih papirjev, iz katerih bi biio razvidno, kam da je namenjeno orožje. Vse orožje je bilo zaplenjeno. Janez Rožencvet: Slučaj Jeran&i. Javnost je razburjena, pravni čut ljudstva zahteva zadoščenja! Vzroka dovolj, da gre človek intervjuvat razne ličnosti. Sel sem in objavljam odgovore na vprašanje: »Kako sodite o slučaju Jerančič?« Prva gospodična v odvetnikovi pl* sarni: Meni se smili. Tako mlad, pa bo štiri leta zaprt. Preveč so ga. Druga gospodična: Mislite, da ga ne bodo še pomilostili? Tretja: Neka moja prijateljica ima tudi njegovo sliko. Odvetnik: Rečem Ti, izredno zanimiv pravni slučaj... (Izredno zanimivi pravni slučaji so pri njem tudi vse pravde, ki jih zame zgubi. Zato nisem naprej poslušal.) Postrešček: No, to bo koštalo očeta denarje! Delavčeva žena: Dekle je mrtva. Ali je prav in potreba, da se zdaj še javno toliko blata na njen grob meče!? Sherlock Holmesov čast Oec: Kako je mogoče tako površno izsledovanje!? Pomislite samo, potegne iz žepa beležnico, žrtev je bila vstreljena od zgoral in Je krogla prodrla... ura je bila natančno ... Razdalja med Transformatorjem in mitnico znaša... (Užaljeno.) Seveda, Če oblast ne reflektira na so» delovanje Javnosti... Gospodična, 40 let: Ta strahovita moralna propalost. Ljubavna pisma je enostavno prepisaval! Orožno! Profesor humanist: Veseli me, da je sedaj široki javnosti dokazano, kako Je potrebno, navdušiti mladino za ideale stare klasične dobe. Seveda, nogomet, kino... Drago, bančni uradnik In Don Juan: Jaz sem jo tudi poznal, ampak k sreči; nihče za to ne ve. Prosim Vas, ne pravite nikjer. Saj veste, človek pazi na svojo čast, da si ne pokvari karijere In dobre partije. Moja teta: Ta nesrečna današnja mladina! Ko sem bila jaz mlada... (Rekel sem teti, da imam nujen opravek na davkariji in da pridem zvečer.) Fina dama: Ah, do konca sem poslušala. To Je bilo napeto in drastično. Del« stveno, včasih sem se vsa tresla. In kako so danes nekatera dekleta pokvarje-, na! Hvala bogu, da na svojo Vlastko lahko tako pazim. Moj angelj se ne sme niti približati takemu močvirju. Ampak surovi in neolikani so ljudje. Tako so se drenjali, da so mi svileno obleko strgali. Kaj mislite, ali bi mi g. svetnik M. ne mogel preskrbeti tudi vstoteice k tajnim obravnavam? Gospa verlinikova: Kako je hudo, {e se tak slučaj pripeti v ugledni rodbini. Jaz se včasih kar bojim 2a naša dva fanta. Tako sta živa! G. Debelušček, trgovec In družinski oče: Dobro, da me vprašate. Ali je to , pravica! Falot smrkavi ima na vsak prst deset deklet in pošten človek se mora toliko truditi in po krivem prisegati, predno kako starikavo natakarico premoti! Moja žena: Kaj ste moški res takii Duh sfinge (v spirltistlčni seji): Ne čudim se. Po tem preprljaznem sprejemu je vstopil mladi mož v označeno sobo in — js ostrmel: njegove oči so ugledale veliko družbo moških in žensk in v kotu, na kovčku — kraljico njegovega srca. — Kje je to? — Je vprašal plaho, prestopajoč čez človeka, ki je ležal sredi sobe na plašču, pogrnjen s kožuhom. — Pri Vas Je soareja? Morda obhajate svoj god? VI porednica! Zakaj mi niste povedali? —* Kakšna soarela? To so. stanovalci, — Kje pa Je Vaša soba? «*» Tukaj. — In ti drugi? — Stanujejo tu. — V vaši sobi? — Težko je reči — čeprav je: oni so v moji sobi, jaz v njihovL Sedite na tla. Mladi mož se je sesfdtl na pod In je vprašal ljubosumno: — Kje pa spite? — Na tehle kovčekih. — Ampak — tu so vendar moški?! — Obrnejo se proč. — Marja Petrov na I Hotel sem z Vami resno govoriti... — Kaj Je novega na fronti, mladi mož? — je vprašal gospod, ki Je kukal Izpod odeje. — Ne vem. Prišel sem, da se pogovorim z Marjp Petrovno o nekem zanimivem vpraianiu. — Cujmo! — je vzkliknil starec, ki je delal paplroske. — Zelo rad imam zanimiva vpraianja. Toda — to... je Intimna zadeva! je odvrnil mladenič v obupu. (»Pričo take družbe vendar ne morem pasti pred njo na kolena!«) — Kaj intimne zadeve! Saj smo med *eb& sami domači, Samo — saaite vil S svojo levo nogo ste zlezli v moj oddelek. gledala!1* mo^ *ost’ se drugače spo- „<1 ?u^te • • • Marja Pelrovna, ji je šepnil mladi mož ter krčil noge — Moram vam... — Šepetati v družbi Je nedostojno — Je mrko pripomnila stara devica In stiskala ustnice. — Kaj Je na tem ne-do-»tojnega? se je oglasil šaljivec iz nekega kota. — Saj vendar ne morete siliti svojega bližnjega, naj stiska... — Maria Petrovna! je vzkliknil mladenič, ki je plamenel v goreči vročini ljubezni kot baklja. — Marja Petrovna! Čeprav Izhajam Iz revne rodbine... — Ali ima vaša rodbina svojo sobo? — Je vprašal starec radovedno. Mladenič Je skočil pokonci, stekel po sobi v ovinkih mimo stanovalcev, preskočil moža na tleh, nato pa se vrgel z zaletom, ki ga Je tako pridobil — na kolena: —■ Marja Petrovna — Je hitel v naj-večji naglici. — Ljubim vas upam da vi mene tudi prosim vaše roke, nikar mi ne odrecite osrečite me ali pa se ubijem! Starec in gospod pod kožuhom sta zavpila: . — Ne soglašamo, ne soglašamo! Poznamo take ptiče!! — Dovolite! — je dejal mladenič dostojanstveno in se dvignil Kaj to pomeni »take ptiče«? — Ej, vaš namen je prozoren! Hočete se na ta ttafin lepo prisliniti v našo sobo! Ne boš kaše pihal! Jaz ne privolim v ta zakon! — Gospoda — je zaprosila Marja Pe-frovna. Zlezla je s svojega kovčka ter razprostrla roke ordU stanovalcem. — Tu v kotičku bova živela čisto tiho... Za ta-le kovčeg ga bom spravila — nihče ga ne bo niti videl. Ljubi moji! Dovolite, da se vzameva! — Vragal — Je renčal stanovalec izpod kožuha. — Takoj, ko Je prišel, je že stegnil noge v področje Stjepana Ivanoviča. Od tamle, izza kovčeka, pa bo lezel z glavo v moj oddelek. Ne damo blagoslova! — Ampak Iz česa sklepate — Je vprašal mladi mož ves začuden da bom stanoval tu pri vas? Jaz imam svojo 9obo in Marjo Petrovno — vzamem s seboj. Urnebesen krik radosti se je vsem izvil Iz prsi, — Dragi, ljubi mladenič! Vso srečo vama želimo! Gospoda, blagoslovimo jih člmpreje, da se ne premislita. Ah, kako Imeniten par! Kaj pa, če bi kar dane* napravili svatbo, a? Navdušenje je bilo nepopisno: Starec Je tlačil mladeniču v usta pravkar napravljeno cigareto. Stara devica ga je drezala v rebra z očltim namenom, da mu stisne Cimpreie roko, mož pod kožuhom ga Je prijazno brcal v gleženj, v kotu pri kovčeklb pa sta se nevesti dveh najemnikov, razjarjeni kot dve panterlci, plhaje In slkaje bo-u svojih posestev, ki so mejila na oddelek Marije Petrovne. ,. Ko Je srečni In radosti pijani mladeaiiH * stopnicah. Je pritekel za njim stari izdelovalec cigaret. ah T ~ i® *«P«tal, loveč sapo au ste opazili ono drugo dekletce? Čeprav več mlada, Je vendar prav Imenitna de-Kie. Ima izborno srce. Ali nimate morda prijatelja, ki bi bil primeren zanjo? Osre-čila .bi vsakega, mi bi se Je p* obenem Iz-nebdi, vešče stare. Vraa lo nosil Dnevne vesti. — Za tajnika Kmetijske družbe ie imenovan inženir Lah. Da ie klerikalna stranka sbvezana inž. Labu, bi verjeli, mislimo pa, da bi morali biti sklepi prejšnjega glavnega odbora druibe obvezni za vladnega komisarja in je zato imenovanje inž Laha nedopustno. — Glavni urednik »Balkana« Svetolik Savič, ki je zaprt v beograjskem zaporu, je priobčil na uvodnem mestu svojega lista Pismo kralju, v katerem popisuje svoj slučaj in izjavlja, da bo prehehal biti monarhist, ker vidi, da imajo v tej državi pravico samo tisti, ki so proti kralju In za Radiča. Koncem svojega pisma javlja Savič, da bo pričel v znak protesta proti sedanjemu režimu izvajati gladovni Strajk. — Prometni minister v Ljubljani, Tekom danainjega dne prispe v Ljubljano prometni minister Sušnik. Minister potuje v uradnih zadevah. — Iz pravosodnega ministrstva. V pravosodnem ministrstvu je podpisanih okftli 40 ukazov o nameščenju odnosno upokojitvi uradništva tega resora. — V ministrstvu agrarne reforme je upokojenih večje število načelnikov in inšpektorjev tega ministrstva. — Na kongres za pobijanje trgovine z dekleti In prostitucije sta se odpeljala v Orat iz Ljubljane policijski direktor dr. Guštin, a iz Maribora primarij tamošnie bolnišnice dr. Hugon Robič. *7 Po«l*ka delegacija v Beogradu. Poljska delegacija, ki se je udeležila kongresa •grame omladme v Ljubljani, Je te dni pri-n. ier tiskala poljskega delegaciji je tudi hčerka polj* «K«ga poljedelskega ministra, gdč. Janička. delegacija ogledala zanimivosti na-vir o odpotpvala na2aj v do mo* , ,.,~T Orožne vaje. Vojni minister je pred-jozu Kralju v podpis ukaz o vpoklicu veČ-lega ,ev^a vojnih obvezancev rezervne in operativne vojske k orožnim vajam, ki, bodo trajale najdalj e 4 tedne. , — Pomanjkanje vagonov v Sloveniji izvozničarji in razjii veletrgovci so se pritožili prometnemu ministru, da v Sloveniji Primanjkuje vagonov za tovorni promet, čemur je kriva nepravilna razdelitev vagonov V Vojvodini je preveč vagonov, a v Nov eni ji jih primanjkuje, vsled česar trp! uvozna in Izvozna trgovina. Prav tako se Janičarji Pritožujejo, da prometno ministrstvo ni dovolilo nobenih transportnih ugodnosti za promet z Reko in Sušakom tako glede carine, kakor dede voznih cen. Naj bi se že enkTat uveljavila Jadranska tarifa! — Novinarska stavka v Subotici. Vsi sotruduiki madžarskega lista »Hirlap«, ki izhaja v Subotici, so te dni stopili v stavko, ker se ne strinjajo z glavnim urednikom. — Mežtrovičeva razstava v Nev Yor-ku. Tekom tega meseca bo prirejena v Nevv Yorku razstava del kiparja Meštroviča. Razstavljeni bodo izbrani kipi iz brona in njarmorja. Organizacijo razstave je prevzel TOlan. Marjanovič, na čigar naslov so bili nredmpt?ni razstavnl Predmeti. Umetniški preameti so zavarovani za slučaj poškodbe med transportom. j . ~ Po,Usl{l novinarji v Carigradu. Te oni je odpotovalo v Carigrad 37 poljskih aw je odpotovalo v Carigrad 34 poljskih razstavi lokomotiv in lokomobil. Ob povratku bodo poljski novinaTji najbrže obiskali Beograd, kjer se bodo mudili par dni — Napačni »janei Krevelj« obsojen. Svojčas je v javnosti vzbudil znani »Janez •vreVelj«, ^ se je p9 dolgiem času zopet vrnil domov Iz ujetništva, a ga ni žena. niti lastna mati ni hotela več spoznati. Slepar J* bil kmalu razkrinkan v osebi nekega Očka iz Kraberga v občini Špitalič. Očka se ie hotel polastiti večje vsote denarja na ta način, da je Izjavil pri Krevljevlh. da Je Pripravljen oditi v Simi svet in pustiti svo-o ženo z njenim novim moiern pod pogo-Ittti, da mu izplačajo večjo odpravnino. Na-gt Pa s eje prevejanemu sleparju ponesre- bil obsojen te dni pred celjskim sodiščem radi goljufije In javnega nasllstva na 10 mesecev težke ječe s primernimi poostritvami. — Policijski detektiv posilil 9 letno deklico. Te dni Je bil aretiran v Subotici policijski detektiv Josip Slezak, ki j« za Časa odsotnosti njene matere posilil In okužil neko 9 letno deklico. Mati Je namreč morala nemudoma potovati v Ado in je med* VSEM, ki hočejo ‘dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO Ali ste 2« videli! Remington, model IZ Ljubljana, 18. septembra. tem poverila nadzorstvo nad svojo hčerko detektivu Slezaku. Ta pa je kmalu po materinem odhodu zvabil dekletce v svoje stanovanje, kjer jo je posilil Ljubljana. 1— Nov sosvet ljubljanske mestne bra. nilnice. Veliki župan dr. Sporn je podpisal listo članov novega sosveta ljubljanske mestne hranilnice. V novem sosvetu so: odvet dr. Ivan Stanovnik, odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, profesor dr. Valentin Rožič, rav natelj Janko Jeglič, rač. svetnika Josip Pirc in Albin Zajc, ravnatelj Vzajemne posojilni' ce Franc Orehek, strokovni tajnik Ivan To-kan, trgovec Ivan Kralj, posestnik Jože Turk, revizor pri agTarni direkciji Ivan Tavčar in železničarja Franc Čepeljnik ter Anton Krhne. 1— Artiljerijske vaje n?, ljubljanskem barju so preklicane. 1— Več takta. Pri porotnih obravnavah smo že parkrat opazili, da gotovi organi, ki so postavljeni, da vzdržujejo red, bri-skirajf°vš pravico, ter da mu Je dala v to syrho 30.000 kron, nakar jo je priča svarila, da naj pazi, da je Kristan ne bo ogoljuiaL — Zevnikova Je odgovorila: »Ah, saj me ne bo, saj hišo zida!« Prečltajo se lažnjive Izpovedbe Cea* nove obtoženčeve gospodinje, ki obtožencu niso koristile, kakor je Česnova nameravala, temveč škodovale, ker je Česnova svoje izpovedbe na prav nespreten način Izpreminjala, ter spravila Z njimi, kakor le omenjeno, tudi samo sebe v zapor. — Popoldanska razprava se prične, ker so predlagane priče vse zaslišane, s čltanjem Izpovedb manj važnih prič, katerih osebno zaslišanje v obtožnici ni predlagano. Dalje se prečltajo orolnllk« ovadbe. — Iz ene teh ovadb posnamemo, T 1* °u!sienec v 2aporu Coromella v Trstu, kljub temu, da Je bil zvezan, prekopal zid. Izvemo tudi, da se je »voj čas mnogo govorilo o tem, da je bil udeležen obtoženec pri nekem drugem roparskem umoru na meji, izvršenem ob prilil tihotapstva- No, dokazati se mu stvar ni dala. MsrAfittaa financarjl, nakar ga opomni predsednik, da s« je svoječasno tudi govorilo, da Je vrgel nekega llnanatrja čez skale, kar je Mveda danes brezpomembno, ker se ol dalo dokazati, ampak Je baziralo samo na govoricah, ki se niso dale kontrolirati Med čltanjem nekega orožniškega poročila, vpraša predsednik orožniškega narednika Lavrenčiča, ako je ugotovil, da s* Je Iz obtoženčevega browninga streljalo in če. na kak način Je to ugotovil. Orožnik odgovori, da je ugotovil In sicer sledi to iz dejstva, da Je bila notranjost cevi »siva« in ne rjasta. — Iz drugega orožniškega poročila Izvemo, kako sta se obtoženec in mož umorjene, ki je bil, kakor znano,; prvotno tudi osumljen umora ln z današnjto obtožencem — vred aretovan — pri aretaciji in neposredno po aretaciji obnašala: Zevnik Je neprestano jokal. Kristan pa je samo dejal: Po krivici moram biti zvezan Škandali— Prečltajo a* obtoženčeve pred kužni, ki jih Ima, kakor znano, 13 na vesti, in ki so najbolj« dokaz za to, kako nasilen človek Je obtoženec. Sedel je skoro vselej radi kakega nasilnega delikta. Med drugim Je odsedel zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 6 mesecev, zaradi hudodelstva oboja pa 7 mesecev težke ječeč Vprašanja porotnikom. Porotnikom se stavijo v smislu oblož* nice dve glavni vprmJanJl: 1. Hudodelstvo goljufije; 2. hudodelstvo roparskega umora* Govor državnega pravdolka. Državni pravdnlk Domenlco Je tovoril z znano strokovno temeljitostjo In govorniškim patosom. Naj reproducirata© samo nekaj odlomkov tega govora; Gospodje porotniki! V tem kratkem zasedanju, ki ne traja še niti teden dni. Imamo danes it tretji slučaj umora. Čudno je, da so taka gxozodeJstva_dandanest ko Je zaslužek nat- "Sfiran € »»NARODNI DNEVNIK«, 19. sept. 1924. »»■■m. višeš*,'%;*?■*. %.>*■*. «. »»vš^c*. <«► <»; * malen, ko je prehrana zadovoljiva, ko so razmere 2e urejene, sploh še mogoča. Tako pa ne more iti dalje, to stanje je nevzdrž-ijivo. Treba bo z železno roko taka dejanja zatreti, kakor smo zatrli že poprej z vašo pomočjo že druge stvari. — Današnji slučaj Je izmed vseh treh. kar smo jih imeli v tem zasedanju, najstrašnejši. Že navaden umor je nasrlstvo zoper naravo, ki pravi: »Ne ubijaj!« 2e pri navadnem umoru se je postavil morilec izven zakona, on ruši. Ou ruši interese posameznika, kateremu vza-ne najdražje, kar ima, on ruši pa tudi interese dnigili ljudi... njegovili sorodnikov. Ce utnori morilec rodbinskega očeta, ruši s tem tudi interese otrok itd. — Vsak umor 'e grdo nasllstvo, današnji umor je pa kvalificiran umor, roparski umor. Dva zločina najhujše vrste sta združena: To je umor Iz umazane dobičkaželjnosti. Pri navadnem umoru je vzrok sovraštvo ali pa tudi ljubezen, vzrok današnjega je pa umazana dobičkaželjnost, — Obtoženec sicer taji. On je kot mačka Prizna samo to, da je bij pri Kraterju in vprašal, kako bi prišel v Ameriko,. vse drugo taji. Taji, da bi bil obljubil Zevnikovi, taji, da bi mu bila daJa 50.000 kron, dk ji preskrbi potni list za Ameriko — vSe taji. Kljub temu se je posrečilo preiskovalnemu sodniku, ki mu ga je naklonila usoda, da je zbral vse niti, ki vodijo do ajega, da se mu je posrečilo ugotoviti, da edini, ki pride v poštev, je obtoženec. — To je danes ugotovljeno po mogočnih pričah. Hudode'*tvo r< skega umora je tak zločin, da ga niti m,ra ra sama ne prenese, narava sama se maščuje... Zemlja sama meče kosti umorjencev iz sebe, — Zgodi se, da pride po 30 letih kaka roka, noga ali glava, zakopana od morilca zopet na dan in povzroči, da se morilec najde. In narava je pomagala tudi v tem slučaju. Tu je njena glava, ki z votlim glasom in vdrtimi očmi priča zoper obtoženca, med 58 pričami imamo tudi eno pričo iz onstran groba. Govorila Je skozi usta prijateljev in prijateljic, ki so povedale vse. Pa tudi žive priče imamo, ki so povedale, kako jo je naročil tja. Priča Smoletova jo je peljala iz svoje hiše naravnost v roke obtoženca in s tem naravnost v smrt. Pa tudi druge priče imamo. — Štirinajst predkazni ima obtoženec, same nasilnosti, celo uboj v družbi. Pismo o glasu pravi, da je nasilen in nevaren, len, delomržen. Tudi tihotapec je bil in zapravljal premoženje drugih. Temu človeku v roke je padla nesamostojna Marija Zevnikova. Preganjala jo je usoda. Mož ji je padel v vojni. Vzela je drugega. Prepisala mu je vse. Mož zapravi vse. Pa še ljubosumen je, razprtija nastane. Marija Zevnikova se zaljubi v domačega fanta in ta ljubezen ji postane usodna, ta ljubezen jo stane življenje. Radi te ljubezni je prišla na misel, da se izseli v Ameriko in s tein je prišla v dotiko s Kristanom. On ji je bil preje tujec, slišala je. da je tihotapec, ki je zaprt v Trstu, vendar, on, ki je bil mnogo po svetu, bo vedel, kako najti pot v Ameriko. Kristan ji je obljubil pomoč. S tem se je polastil ženske kakor hudič grešne duše. Zahteval je 50.000 kron In dala mu jih je. Sumila je, da je slepar, bila pa je že zamrežena. Izciganil ji je brovvning, vlekel jo je od dne do dne. — V gozdu jo je čakal kot njen vodnik. Prilbl jo je za roko, peljal v gozd, kjer jo je ustrelil dvakrat v glavo pod očmi. Preiskava je to ugotovila po mogočnih dokazih. To je nasilje, ki ga narava sama ne prenese. — Manjši delikti se pozabijo, to se zgodi, krvavi delikti se maščujejo. — Rehabilitirajte njeno čast, maščujte njeno smrt! Zagovornik dr. Švigelj. Radi neovrgljivega dokaznega materi-jala je bilo v tern slučaju zagovornikovo stališče v resnici težko. Dr. Švigelj sl je vsekakor prizadeval, da obtožencu olajša njegovo stališče in v tem smislu je bil zasnovan tudi ves zagovor. Opozoril je porotnike, da Kristanov zločin morda vendar ni tako strašen, kakor ga opisuje obtožnica. V vsem tem procesu manjka eno, kar je zelo važno: obtoženčevo priznanje. Nihče ga ni videl, kako je izvršil zločin, so tu le okolnosti, ki kažejo na Kristana kot krivca. In v tej zavesti se je postavil obtoženec na stališče, naj se mu krivda dokaže, potem rad prizna vse in je pripravljen na obsodbo. To obtoženčevo stališče imenuje državni pravdnik cinizem, ki karakterizira Kristanovo zakrknjenost Direktnega dokaza za obtoženčevo krivdo nimamo. Kdo more to- rej z gotovostjo trditi, da sta bila v onem temnem krogu, ki je nastal v trenutku zločina, Kristan in Zevnikova v Tesnici sama. Zato, gospodje porotniki, nimamo nikakih dokazov. V glavnem je bil tu neposredni motiv zločina denar. Zevnikova je vedela, da je onih 10.000 kron, ki mu jih je izročila, izgubljenih. Za ostalo ji ni šlo. Ne morem verjeti v tako kruto podivjanost človeka, ki bi bil pripravljen umoriti žensko, ki se mu noče udati. Da se je v tisti noči šlo med Kristanom in Zevnikovo za nekaj takega, pričajo znamenja na vratu umorjenke, dalje pozicija, v kateri je bilo najdeno njeno truplo Pokojnica Je bila lepa žena. Ali je čudno, gospodje porotniki, ako se je vnela v Kristanu strast poželjenja na samotnem kraju, sredi sanjave poletne noči? In jel jo je nagovarjati, ona se brani, Kristan se razburja vedno boli, slednjič podivja. Potegne revolver In ustreli z namenom, da jo prestraši, ne da jo umori. V eni roki samokres, z drugo kroti njene nemirne kretnje. V onem trenutku je bilo Kristanu brezdvo-ma več do tega, da zadosti svojim seksualnim čutilom, kot da oropa svojo žrtev. Tedaj pa je počilo dvakrat zaporedoma. Zevnikova se je brezdvoma premikala v neprijetnem položaju sem in tja in kaj lahko je mogoče, da sta jo strela umorila popolnoma slučajno. Treba je presojati ta težki slučaj tako, da bo za obtoženca lažje. Slednjič je Kristan oče dveh nedoletnih otrok in radi teb ne potrdite vprašanja glede umora. Krlvdorek porotnikom. 1. glavno: Hudodelstvo goljufije 11 da, 1 ne, torel da. 2. glavno: Hudodelstvo roparskega umora: 12 da, torej soglasno. Sodba. Janez Kristan je kriv hudodelstva goljufije v smislu § 197 in 200 k. z. In hudodelstva roparskega umora v smislu § 134 in 135 ter se kaznuje po § 136 k. z. s smrtjo na vešalih. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Švigelj. Obravnava je trajala dva dni in je bila sodba izrečena ob 8. uri zvečer. To in ono. CHIKAŠKI PROCES. Razburjenost amerikanskega javnega mnenja in posebno chikaškega se z obsodbo ni polegla, temveč se je celo povečala. Mnogi časopisi ponavljajo dan na dan svojo indignacijo radi dejstva, da sta milijonarja - morilca ušla smrtni kazni. Državni pravdnik, ki je bil na pTocesu neizprosen obtožite!) ciničnih morilcev, je naznanil, da bo zbral vse akte in vse izpovedbe prič, ki se tičejo tega procesa ter jih bo poslal ravnateljstvu jolijetske jetnišnice, da bodo imeli tako ravnatelj, kakor pazniki krutost zločina, ki sta ga jetnika izvršila, vedno pred očmi. Pravdni stroški presegajo, preračunje-nl v jugoslovenski denar 32,500,000 kron za oba zločinca skupaj, to je 16, 2ŠO.OOO kron za enega. Od tega je plačala država Ili-onis dve tretjini, stranki pa eno tretjino. Najvišje račune so predložili psihijatri, ki so analizirali umstveno in duševno stanje obtožencev. Znesek 32,500.000 kron pa ne obsega prav vseh stroškov, ker gotove postavke niso vračunane, ki tudi ne bodo ravno majhne, tako na primer stroški za stražo. Dne 12. septembra, ko so peljali obsojenca v avtomobilu v ječo, bi se bila kmalu zgodila nesreča. Avtomobil se ie zaletel v neki zid in se nato prevrnil v jarek. Policijski agenti in zločinca sta jo odnesla s par kontuzijami, čakati pa je bilo treba, da je prišel drug avtomobil. : Loeb ni izgubil svojega ironičnega smehljaja in miru niti v trenutku, ko je prestopil prag ječe, v kateri bo moral preživeti vsaj petinštirideset let svojega življenja. Vzkliknil je: »No, saj to ni ravno bogve kako grd in strašen kraj!« KAPLJICA KRVI NA PIVNIKU AU ELEKTRONSKA DIAGNOZA. Iz kapljice krvi na pivniku je mogoče diagnosticirati bolezen, spol in raso Lnd.lv 1-duja,, tako je trdil dr. Abratns v San Frančišku in tako trdijo pristaši njegove teorije, ki sl je nadala pompozno ime »elektronska diagnoza«. Dosedaj ni bilo znanstvenega dokaza za pravilnost oziroma nepravilnost teorije. Njeni protagonisti so trdili, da je njihova metoda čisto empirična in da jo je treba presojati na podlagi dejstev in praktičnih rezultatov. Vprašanje ni brez vsake važnosti, posebno v Ameriki ne. Zakaj v Ameriki je na tisoče diagnotikov, zdravnikov hi nezdrav-nikov, ki operirajo z »elektronsko diagnozo«. Po smrti dr. Abramsa je ostalo gibanje popolnoma stacijonamo. Tudi v Evropi je Vpeljana ta metoda K riekaj časa. Zato je zanimivo izvedeii ali ima metoda v resnici sploh kako vrednost ali ne. ' Eden izmed največjih amerikamsklll znanstvenih listov se je za stvar zainteresiral in je naprosil posebno komisijo, sestavljeno iz uglednih znanstvenikov — za izvedeniško mnenje. Deio komisije je trajalo leto dni, mnenj* komisije pa je sledeče: »Komisija izjavlja, da od Abramsa in njegovih pristašev zatrjeva-, na elektronska reakcija ni dokazana. Komisija je mnenja, da je teorij'a brez vsake jr«* alne podlage Sn ne odgovaria dejstvom. Kar se tiče zdravljenja po elektronski metodi, izjavlja komisija, da je brez vsake vred« Bosti.« : Jastreb premagal pastirja. Blizu Ot< tenreitha na Bavarskem je pretečeni teden pasel nek 12 letni deček živino na travnlte-Naenkrat se je spustil velik jastreb Z Višine na tla jn je napadel kozo, hoteč jo odnesti. Pastir je hotel odgnati jastreba s P*J lico, toda slabo bi se mu godilo, ako ne m bil priskočil neki kočijaž, ki je slučajno mirno vozil, ter ga rešil. Jastreb je namreč pustil kozo ter je skočil na pastirja In ga-* kljunom In krili že vrgel na tla. Kočijaž Jf hitro dobil kol v roke In je udrihal po ja* strebu, dokler ga ni ubil. Jastrebovi krfJI* sta raztegnjeni merili 2 in pol metra. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. EDGARRICE BURROUGHSI TARZAN IN SVET »Toda kako ste vi bolj človeški, kakor drugi,« je vprašal Tarzan. »Iz raznih vzrokov niso žene tako hitro podivjale kakor pa možje. Morda vsled tega, ker so ostali v času velike nesreče le manjvredni možje tukaj, dočim je bilo svetišče polno najplemenitej-iih hčera naše rase. Moje pleme Je ostalo čistejše od ostalih, ker so bile že od pamtiveka moje ženske prednice velike svečenice; sveti poklic je podedovala hči po materi. Nam izbirajo može med najplemenitejšimi v deželi. Le duševno in telesno najsposobnejši možje postanejo lahko soprogi ve-\kih svečenic.« »Kar sem videl mož,« je malce porogljivo pripomni! Tarzan, »nimate bogvekakšne izbire.« Mlada žena ga je trenutek smehljaje gledala. »Nikar ne zagrešite bogokletstva,« je dejala. »Sveti možje so — duhovni.« »Potem so drugi pač lepši?« je vprašal on. »Ostali so mnogo grši od duhovnov,« je odvrnila. Tarzana je streslo, ko Je pomislil na usodo mlade žene, ker je že v poltemi dvorane opazil, fla Je lepa, *