avgust
I« t Sv. Rok
17 S Hi.iacint « 6 Helena J9 P Ludovik + 2£Sjiernard
;; £ Simforijan
•S S EV-* P Si kralj?
-7_S Jožef Kal. 28N12. pobink":
30 t Rozali'i,°bSlaV-
S Rajmund
Slovenec
£RYI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnica — od boja da zmagel GLASILO SLOV KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAV
[(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsJ
HAJITAKEjtl III MAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI " UST! s ZDRUŽENIH
državah , ameriških,
redsednik obljubil Kanadi, da Amerika ne bo mirno gledala, ako bo ta napadena. — Domneva se, da je s tem razširil Monroe doktrino tudi na Kanado. — Indi-rektna obljuba pomoči Angliji v slučaju vojne
Kingston, Ont., Kanada.—
^edsednik Zed. držav, Roose-eit, je lmel ta četrtek y tu.
Jsnjem mestu pomemben go-nil' I katerim Je demokratični zavam Evrope gotovo u8"°dil, a v diktatorskih avah bo z njim brez dvoma Plovno dregnil v sršenovo w ; Njegove besede so Arno^f jaSn° izrazile, da stoji lih d - na strani d-emokratič-sedtln!ZaV- Izjavil se Je pred-nekako sledeče:
"M*
nek 1 V Ameriki nismo več na za v6" 0ddal^^em kontinentu, ko j! ega ^tinci sporov pre-]iikak°^1J ne morejo pomeniti 8kod! XT lnteres°v in nikake ki sn Nasprotn°. mi v Amerike?. ° Postali Pozornost vsi-Vsake<!-:)r0Pagandnega urada in
. generaI"ega štaba
naših ,m0rij- Velika
množina
govin Vir°V" živahnost naše tr~ i;as 6 m moč naših mož so ^ napravili važnim činite-r svetovnem miru. ako
em
ft> ho
Vse ako
m vfCeni0' aH ne. K sreči mi Polne' V PrijatelJ'stvu in v po-tied ™ sporazumljenju, l&hko - 0 z jasnim očesom na ^ možnosti... in lahko,
pr'spevanaŠe nade uresničijo,
lu. A k svetovnemu mi-ako nas upi varaj°>
• zagotoviti drug «ta]a rTl da bo ta Polobla o-teri bo trdnl'ava- na ka-motenA ^lizacija \lahko ne-cvetela.
sester^ad'ski dominijon je del W,,a bntanskega naroda. stv0 z Vam dam, da Ijud-?ržav ne bo stalo oblast n \°b strani- ako bo °&rožena kanadsko zemljo Serija „°d katerega drugega PogpL
Vek. v Važen je zadnji sta-Ha t,?601 Se namreč zago-H	Kanadi od strani
0(} kake ako bo ta napadena N W7nanje države. Ta iz-da?! °j"i Pomen
' ua se s t ...... Prvi je
iT, d°ktri, ? t1ak0zvana "Mo»-
:Jala le J f ' kl je doslej ve-?ke- naIž eZele latinske Ame-Kak" Sa Zdaj tudi na Kana-rt > Po	obsega ta dok-
ve oibv P° kateri 80 Zed-
S Pomoč v«Te' da prisk0ČiJ°
kfJSak> deželi na ame-" ^Padltlnentu' ako bi bila h bila Kar, ,°d Zunaj- 0d tega t S6d^ P " i2k,jučena' toda ti! °dsW'^eveltovi izjavi
ga dežela' na kakor kaka
5 KONVENCIJE K. S. K. J*
Evelethska naselbina sijajno sprejela delegacijo KSKJ. —o—
Eveleth, Minn. — (Izvirno). Morda bo cenjene rojake zanimalo, kako smo clevelandski delegat je potovali na konvencijo KSKJ. v Eveleth, Minn. Potovanje je bilo prav prijetno. Delegat je in delegatinje smo bili vso pot najboljše volje. Prepevali smo lepe slovenske pesmi.
Že ko smo se ustavili v Chi-cagi so nas rojaki lepo'sprejeli. Na postaji so nas pričakala Mr. in Mrs. A. Tomažin, ki sta mene in Mr. Zupančiča, ki uradno zastopava sv. lovrenško faro in tamošnje društvo KSKJ, odpeljala na svoj dom, kjer vodita lepo urejeno gostilno in naju najboljše postregla. Prav prileglo se je. Hvala njima za vse dobrote in postrežbo. Še kakih 10 minut sva imela časa in te sva porabila s tem, da sva obiskala uredništvo Amer. Slovenca, kjer je naju prijazno (Dalje na 3. str.)
——---j_
PONUDBA NA-ZIJEV ODBITA
Amerika ne pristane k njevalni trgovini.
izme-
Dv
ameriške celine.
K uei
N je na0n?Gn Rooseveltovih
Oe«nik b0lJ VaŽen- Kot
jTs2a del *	je
šla , koraj " tan.skega imperi-
Ca,ka 4 7ktT je' da bi
v t- kajti • .Kanado f Pfetla t,1 v°Jna
'1no^cailada'
? v nevi IrnPerij.Kanad"a je
Caj^.akoT08" napada I« v
samo na-v katero bi se
to^7 2a celPa' bi Pomenila % "
in a^o b0 Angi
te"
X°<ltlt0a':
^i tiči
N^ih besed; z
V 8lUŽaju8V0jnPe°m0Č Zed držav
ija v vojni, pomembnost njimi je indirektno ob

1 ^ovenec"!
ČE OTROK NAJDE ZAKLAD
Chicago, 111. — Pred dobrim mesecem dni je 11 let stari Geo. Košir našel na dvorišču za svojim domom, 1836 So. Throop st.,, steklenico polno bankovcev. Skupno je naštel 8910. Staršem seveda o najdbi ni nič povedal, pač pa je mobiliziral svoje tovariše in denar je kar letel od njega. De-setak a 1 i dvajsetak n i zanj pomenil nič: saj je bil »vendar brezmejno bogat. V !iiverview parku je en sam dan potrošil s šesterimi dečki celih $50. In tako je šlo naprej, dokler se ni celo veselja-čenje zadnjo sredo končalo na mladinskem sodišču. Denar namreč, ki ga je 'mladi George našel, je bil last njegovega očeta, ki ga je zakopal na dvorišču, in od $940 je dobil na-:<aj $2(i3. Sodnik je pripomnil, da naj razliko, ki je bila zapravljena, povrnejo Koširju starši dečkov, kateri so bili deležni "good time".
■-o-
S TAKO SNUBITVIJO SE OČE NE STRINJA
Chicago, 111. — 19 let stari Lawr. Snodgrass bi rad poročil 18 letno Mary Gross, s katero sta znana že od otrcških let, toda fantu se je zdelo, da deklelin oče he privoli v ženi-lev. Fant je zato sklenil, da si na energičen način pridobi svojo izvoljeriko. Zadnjo sredo zvečer .je vtaknil za pas lovski nož in se odpravil na dekletin dom, na 1428 E. 67th Pl. Tamkaj je pred presenečenim očetom potegnil nož in zahteval njegovo privolitev. Gross pa je poklical policijo, ki je fanta odpeljala. Gross pravi," da snubcu ni nasproten, samo premlad da je še za ženi-tev; nikakor pa ne odobrava i:e vrste snubitve.
Washington, D. C. — Ponudba, ki jo je pred par dnevi stavil v Berlinu nemški ekonomski minister Ameriki za obnovitev trgovine med obema deželama, je našla tukaj kaj malo zanimanja, kajti Amerika ni interesirana v take vrste trgovino, kot jim jo ponujajo naziji. Minister se je namreč izrazil, da bi se lahko medsebojna trgovina oživila na ta način, da bi Nemčija jemala a-meriške produkte, zlasti bombaž, in bi v zameno pošiljala nazaj svoje tovarniške izdelke. S tem se Amerika ne strinja.
-o-
SMRTNA KOSA
So. "Chicago, 111. — V četrtek večer je srčna kap zadela Mrs. Mary Miklavčič, ko je bila s svojim možem na kratkem sprehodu. Pokojna zapušča poleg žalostnega soproga 10 otrok in sicer 5 fantov in 5 deklet. Doma je bila iz Regerče vasi pri Novem mestu. — Naj počiva v miru, ostalim iskreno sožalje.
•-o-
1401 JE NEVARNO ŠTEVILO V LONDONU
London, Anglija. — Ameri-kanec Hugo Loeser, ki živi v Chicagi kjer vodi trgovino z importiranjem pijač, je imel zadnjo sredo nenavaden doživljaj v Londonu, kjer je to-časno na obisku. Hodil je po finančnem delu mesta in pri tem zašel v urad nekega "bro-kerja", da vidi, kako borza stoji. Komaj pa je vstopil,, so navzoči v lokalu dvignili stra-, hovit hrup in se s kriki: "Štiri- j najststo in eden", zgnetli 1 okrog njega. Nekdo mu je zbil klobuk z glave, toda, predno je imel Loeser čas, da prote-^trira, se je že znašel zunaj na cesti. Možu je bil celi dogodek nerazumljiv, toda kmalu je dobil pojasnilo. Povedalo se mu je, da je zašel v "sveti" lokal londonske borze, kamor imajo dostop samo člani. Svo-ječasno je bilo članov 1400 in krik "1401" pomeni, da je v lokalu tujec, ki mora biti vržen ven.
-o--
POLICIJA RAZBILA IGRALNICO
Chicago,111.— Državni pravnik Courtney je zadnjo sredo poslal šest svojih mc-ž, oboroženih s sekirami, v igralnico na 29 W. Randolph st. in ti možje so temeljito razbili vse pohištvo v lokalu. Courtney je zagrozil, da se bo isto zgodilo tudi z drugimi igralnicami po mestu, kajti trdi, da je preiskava dognala, da so, te igral-nic'e v rokah' gangsterjev in da ti prejemajo iz njih milijon dolarjev dohodkov na leto. Ker mestna policija ni nič u-krenila, da bi napravila konec temu raketirstvu, se je spravil na delo državni pravnik.
-o-
Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško časopisje!
ZDRAVNIK PRIREDIL PIKNIK ZA SVOJE "OTROKE"
Grand Junction, Tenn. _
Tukajšnji zdravnik, dr. Leon Pope, je zadnjo sredo priredil piknik, na katerega je povabil vse svoje "otroke", namreč vse tiste osebe, katere je tekom zadnjih 25 let soravil na svet. Zbralo se jih je okrog 1500, od malih "bejbip" do odrast-lih fantov in deklet. Zdravnik je star 52 let.
KRIZEMSVETA
—	Moskva, Rusija. — Obe zbornici sovjetskega parlamenta ste v skupnem zasedanju zadnjo sredo izvolili vrhovno sodišče, ki šteje 45 članov. Vrhovni sodniki so izvoljeni za dobo petih let.
—	Jeruzalem, Palestina. — Dva angleška vojaka sta bila ubita in dva nadaljnja ranjena, ko je eksplodirala neka mina, ki so jo Arabci podtaknili pod neki vojaški voz, vozeč med mestoma Nablus in J en in.
—	Pariz, Francija. — Prisrčnega sprejem^ je bil deležen ameriški general Pershing, ko je zadnjo sredo prispel v Pariz kot član neke komisije. General, ki je bil poveljnik ameriške armade mled vojno, je n'edavno okreval od resne bolezni.
-o-
WPA DELAVCI ZAHTEVAJO IZBOLJŠANJE
Kenosha, Wis. ■— Tukajšnja Workers' Alliance je stavila zadnjo sredo okrajnemu uradu zahteve za izboljšanje položaja WPA delavcev, ki se morajoi izpolniti tekom enega meseca. Zahtevajo,da se WPA delavcem zvišajo mezde za 30 odstotkov, da se jim preskrbi brezplačen prevoz na delo in 7, dela, in da se jim nudi brez-
POGAJANJA
l OGRSKO
Mala antanta namerava priznati Ogrski pravico oboroževanja ter skleniti z njo nenapadalno pogodbo.
Bled, Jugoslavija. — Tukajšnje letovišče se pripravlja na dohod tujezemskih diplomatov k važni konferenci, ki se ctvori to nedeljo. Zborovali bodo tukaj zastopniki Male aritante, namreč Jugoslavije, Cehoslovaške in Rumunije.
Iz Jugoslavije
Izreden jubilej revnega štajerskega rojaka, ki je mnogim bolnikom rešil življenje. — Nevaren tat in vlomilec; kamniške okolice v rokah pravice. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz stare domovine.
Svojevrsten jubilej
Ljubljana, 3. avgusta. — Odkar kirurgi uporabljajo transfuzijo krvi, se jih je že mnogo odločilo za poklic krvodajalca, saj pač ni plemenitejšega dejanja,kot s svojo krvjo pomagati bližnjemu, ki mu že
Glavna zad'eva, s katero se, ugaša življenje. Drugod po
bo konferenca bavila, bo določitev novega stališča, ki ga nameravajo zavzeti te države napram sosednji državi Ogrski; skušajo jo namreč pridobiti v
svetu, koder poznajo dobroto in je doma bogastvo, si utegne marsikateri s talfini poklicem ustvariti primerno ugodno življenje, pri nas o tem ni vre-
svoj prijateljski krog in porav- dno razpravljati. V Zagrebu
nati z njo dolgoletna nasprot-stva,. ki so jih doslej ločila od nje. V to svrho namerava Antanta priznati Ogrski enake pravice, kakor jih- je pred kratkim priznala Balkanska zveza Bolgariji, namreč, da jo oprosti od obveznosti in omejitev,ki so ji bile naložene na mirovni konferenci po svetovni vojni. Glavna točka pri tem je, da se ji dovoli ponovna oborožitev, na kar namerava vsaka treh držav posebej skleniti z Ogrsko nenapadalno pogodbo.
Edina ovira pfi vsem tem bo vprašanje ogrskih narodnostnih manjšin, zlasti na Čeho-slovaškem, in ta problem bo konferenca na Bledu intenzivno razmotrivala.
in Beogradu že gre, ko plačujejo krvodajalcu po 500 dinarjev za eno transfuzijo krvi in ga potem še hranijo, da si dodobra opomore. V Ljubljani je pa nagrada komaj polovična, pa še od teh ubogih 250 dinarjev odtegnejo precej za kolke in o brezplačni hrani ni govora. Kako naj Si potem mož, ki je oddal tričetrt litra krvi s temi dinarčki opomore in okrepi svoj organizem? Zato ni čudno, da jih večina s
pride pod roke. Včasih pride po svojih vlomilskih poslih tudi v dolino, vendar se pa rajši drži planin,, ker je tam bolj varen pred zasledovanjem. Vse ukradeno blago zna prav dobro spraviti v denar. Ima vedno zanesljive, odjemalce, splošno se ga pa prebivalstvo pod planinatni boji in mnogi mu iz strahu prved maščevanjem nudijo zavetišče. Ljudje mu pravijo "Boštjanov Jože" ali pa "avstrijski Jože". Star. je 35 let, od katerih jih je že nekaj presedel v zaporih.
Lani so mu v Ljubjani krojili pravdo, Kakor bi prebiral jagode na molku, tako je našteval vlom za vlomom. Zaradi raznih olajševalnih okolnosti ie dobil samo pol leta strogega zapora, komaj pa je prišel v zlato svobodo, je spet krenil na stara pota.
-o-
Ogenj
Zaradi slabega dimnika se je vnela slamnata streha na prvo priliko ki se jim ponudi, J biši posestnika Alojzija Vuka zapusti ta poklic in prime zo-j v Spodnjem Dupleku. Ogenj pet za delo, pa magari še ta-'mu je uničil hišo in napravil
plačna zdravniška oskrba. Družinam pa, ki so na relifu, se ima po zahtevi izplačevati ta v gotovini, in sicer po $65 na mesec za družino dveh osetb in S7 za vsakega nadalj njega člana.
INDIJSKI PRINC NA OBISKU
škode nad 10.000 dinarjev.
-o-
Sreča v nesreči
Na Glavnem trgu v Mariboru je neki avto podrl na tla 62
letnega zasebnika Franca
Grošlja. Pasantje, ki so videli nesrečo, so ga izvlekli izpod avtOm'obila popolnoma nepoškodovanega, tako da je lahko sam nadaljeval pot.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Ili.j« Predovič, star 85 let. Po rodu je bil Uskok, iz tistega slavnega rodu, ki se je naselil v Beli Kraj ini. Bil je grško-katoliške vere. Že v svoji mladosti je pričel kupčevati s prašiči. Njegova pitališče na Seru je slovese po vsakokratni transfuziji j lo po celi Evropi. Mož si je pri-pošteno opomogel. Kaj žalost- j dobil tudi velike zasluge za no spričevalo naših aazmer, da razvoj sedanje Ljubljane, saj j,e Lcvrec v vseh, petdesetih je samo na Selu zgradil 25 dvonadstropnih hiš. Bil je požrtvo-
ko naporno. V takih razmerah je poklic krvodajalca grenkej-ši od kateregakoli.
Prav zato je že več ko običajni dnevni dogodek jubilej, ki ga je dosegel Jakob Lovrec od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah. Pred nekaj dnevi je petdesetič žrtvoval svojo kri. V treh letih je dal skupaj nad 30 litrov krvi in tako rešil življenje mnogim bolnikom, ki so bili že v obupnih položajih. Seveda je to stalno oddajanje krvi Lovreca izčrpalo, da za težje delo nikakor ne bo več sposoben. Z zaslužkom od svoje krvi, na katerega je navezan že od 1. 1935., ko so mu jo prvikrat odvzeli, se niti toliko hraniti ne more, da bi
primerih,ko so mu odvzeli kri le enkrat samkrat prejel od bolnika 25 dinarjev nagrade. In še ta dobrotnk je bil ubog' delavec z velrko družino. . .
-o-
Smolo je imtel
Kamnik, 2. avgusta. — Nad leto dni se je Jože Preklet, spretno izmikal orožnikom, končno so ga pa le zasačili, prav na meji kamniške občine v bližini gostilne pri "Zlati Kaplji", ko jo je hotel Jože mahniti v Tuhinjsko dolino. Ko je videl da ne1 more uteči, se je dal mirno prijeti.
Jože je korenjak in je doma iz občine Kamniške Bistrice, večni romar po prelepih vaseh pod Kamniškimi planinami, po poklicu vlomilec in tat. Ta strast se ga drži že od mladosti. Močan je, da bi lahko hlode nosil v planine, pa ne mara za pošteno delo. Rajši obisku-
valen mpž in je mnogo daroval v dobrodelne namene. Pokopan je bil v ponedeljek 1. avgusta.
■-o-
Moža je hotela zastrupiti Pred malim kazenskim .senatom se je v Ljubljani zagovarjala 39 .letna žena železničarja Cirila Z a vršni k iz Ljubljane. Obtožena je bila, da je svojemu možu v treh primerih namešala v segedinski gulaš živega srebra. Obtoženka se je zagovarjala, da ni imela namena moža zastrupiti in da je živo srebro kupil njen sin samo za to, da bi očetu malo ponagajal.
Nesreča v kamnolomu
V železniškem kamnolomu v Sitarjevcu pri Litiji je podsulo '4 letnega delavca Franceta "rinčiča. Prinčič j.e dobil hude notranje poškodbe, m t-d
Pred kratkim sta prispela na obisk v Ameriko indijski princ Mahara-
il V NtVyo^Li%orer^tnga;jnkl\n^tn=	Bhavnagar"|ie -™tne kmetije po obron-j drugim mu je tudi pretrgalo
kjer vl&da ta princ, je ena najbogatejših provinc v Indiji.	Planin in odnese, kar mu I ledvice.
2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 20. avgusta 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski v list v Ameriki. Ustanovljen lete lt91<
Izhaja viak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO.
NasFov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 554*
Naročnina s
Za celo leto__
Za pol leta -
Za cftrt leta---
Za Chicago, Kanado in
Za celo leto___
Za pol leta----
Za četrt leta
..$5.00 _ 2. SO _ 1.50
PoSaWfeztA številka
Evropo:
___$6.00
_3.00
__1.75
__3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerien, Established 1891.
Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscriptions For one year----
For half a year--
For three months---
_$5.00
_ 2.50
— LSO
Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6.00
For half a year----3.00
For three months ---— J.75
Single copy______3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under thi Act of March 3, 1879.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na urrdniitvo Vsaj dan iti pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —> Rokopisov uredništva rte vrača.
J. M. Trunk:
Verska svoboda
Beseda je tu. Kakor pač kdo besedo tolmači. Mnogi vidijo več polno in popolne verske svobode, kjer je je vrlo malo, ako se beseda prav tolmači. V Mehiki je vzgoja duhovniškega naraščaja nemogoča. Amerikanski škofje so morali to delo prevzeti v upu na boljše čase, v upu na versko svobodo pač. Pa so neki vzhičeni, ker je v Mehiki taka svoboda. Enako je radi naraščaja v Rusiji pri katoličanih in pravoslavnih, dasi je menda celo v ustavi verska svoboda zajamčena. Nobenega verskega udejstvovanja ne more nobena ustava, če bi tudi hotela, zaukazati, niti ga ne more zatreti. Vesti so vesti, težko jih je kontrolirati, zato tudi težko komentirati. Iz Rusi je se poroča, da so brezbožnfki vsaj v Ukrajini hudo na zadnjem koncu; nobene celice ni več. V Zarizimu, kjer delajo traktorje, so ob Veliki noči mnogi delavci dali svoje otroke, tudi že starejše, krstiti. Dalje se poroča, da so celo "Iz ves t j a" svetovala, naj brezbožniki malo zavirajo, ko dosti ne dosežejo s svojo borbenostjo. Ako so vesti resnične, bi bil komentar usmerjen po stališču, kako kdo versko svobodo pojmuje.
Avstrijci so kar smuknili pod Hitierevo kapo. Baje se jim je zajamčila verska svoboda. Zopet pa 'se glasijo
vesti, da jih že zdaj hudo TOfi glava, ker Hitler pojmuje versko svobodo tako, da ni te svobode.»
V lojalistični Španiji, pravijo simpatičarji, vlada verska svoboda. V to bi pač spadala svoboda, da se sme brati javno kaka maša. Pa je dosti vesti, da take robe tam ni.
Razni lute ranči so imeli usta polna o verski svobodi. Kakor kaž^, zgodovina skozi vsa stoletja prav do danes, drugim,- v prvi vrsti katoličanom, niso priznali te svobode^ ako so prišli clo moči. Marsikaj se je izpremenilo, ampak še danes so celo v Ameriki katoliški državljani v marsičem državljani druge vrste, le tolerirani, ne enakih pravic.
Pri vsem tem pa se neki kar penijo, ako govorijo o verski svobodi, kjer ima besedo katoliška cerkev. Prav pojmovana verska svoboda je le, kjer more govoriti katoliška cerkev. Kar se ji očita, je natolcevanje in obrekovanje. Kar imamo pri nas v Ameriki svobode v verskem udejstvovanju, je prišla ta svoboda iz katoliške cerkve.
ženje o zbližanju vzhoda in zapada, je naletel pri pravoslavnih cerkvenih ^rogih na hud odpor, nikakor ne pa pri ljudstvu. Tudi katoliška cerkev zadobi lahko rane tu in tam, ampak kot organizacija stoji, in se ne more niti primerjati v tem, kar je doživelo pravoslavje v Rusiji, v najmočnejši svoji trdnjavi.
Prav Rusija je polna nad na povrnitev, ker ljudstvo se bo znašlo, ako zopet ne pride odpor od strani še ostalih cerkvenih krogov. Zanimiva je zgodovina, ki ni splošno znana, kako je prišlo v Rusiji do državnega pravoslavja, kakršno je bilo do nastopa komunizma in revolucije. Splošno se sodi, da je politika vpregla cerkev pred svoj voz. Pač, amp^k car Peter Veliki je to storil le, ker so ga prisilili k temu vrlo naduti cerkveni glavarji. Peter je imel svoje slabosti, bil pa je tudi ženij. Jasno je spoznal, kako je prišlo do ločitve ruske cerkve od Rima, enako jasno pa je tudi videl, da je zedinjenje nujno, ako hoče ruska cerkev vršiti svojo duhovno vzvišeno nalogo. L. 1720 je sklical vse metropolite, nadškofe in škofe v svojo palačo v Moskvo, in jim tam predložil, kako potrebno je in kako koristno bi bilo zedinjenje s katoliško cerkvijo. Žal, da je naletel na gluha ušesa. Ko so zbrani pravoslavni cerkveni dostojanstveniki odklonili drug za drugim, da bi priznali papeža kot poglavarja vsesplošne cerkve, se je Peter dvignil in izjavil zbranim: "Ne poznam nobenega drugega zakonitega in pravega patriarha od patriarha na zapadu — patriarha v Rimu. Ker vi odklanjate, da bi bili njemu podložni, bote od sihmal morali ubogati mene." Tako so postali carji glavarji ruske pravoslavne cerkve. (Glej: Theiner, "Blahoviest", 1856).
Kako čisto drugačna bi bila zgodovina pravoslavne cerkve, vse Rusije in morda celo vsega slovanstva, ko bi bili cerkveni glavar ji.sledili ženi ju Petra Velikega. Dokler so bili carji na prestolu, se je pravoslavje obdržalo pri življenju, ko so padli carji, je padlo kot cerkvena organizacija tudi pravoslavje. Kar ga je še ostalo, so v Rusiji le razvaline, in zgodovina teh razvalin je pod komunisti vrlo klaverna.
Sicer ne manjka svetlih žarkov radi verskega razpoloženja v masah, ampak prav nadut odpor je še vedno opaziti celo pri razvalinah. Kdaj pride do spoznanja??
Kdaj?
Zadnjič je bil pfi meni pravoslaven duhovnik. Pravi duhovnik je. Celo rimski kolar je nosil. Spoznal sem, da ni toliko v zvezi s kako pravoslavno cerkveno občino, pač pa pod vplivom metodistov. Razlika v verskih resnicah je med katoličani in pravoslavnimi neznatna, dasi važna, zato so tudi le razkolniki, ne heretiki. Razlika med pra-voslavjem in metodizmom pa je naravnost ogromna, kei so metodisti heretiki. In vendar gre pravoslavni pod vpliv metodistov, napram katoličanom pa nosi glavo silno visoko. Vrlo značilno.
Za nas Slovane bi bilo premostenje med vzhodom in zapadom naravnost odločilnega pomena, ko verski nihili-zem bolj in bolj izgublja na privlačnosti, in se morajo s časom razmere preustrojiti. Vsaj zdaj je pravoslavje v hudih stiskah, mestoma je skoroda izginilo vsaj kot organizacija. So znaki, da igra pri tem previdnost božja skrivno vlogo. Kjer se je pa pravoslavje le količkaj še obdržalo, ni znamenj zbližanja, narobe, kakor je razvidno prav v Jugoslavi ji, je pravoslavje ostalo ali »celo postalo agresivno. ISje tičijo razlogi?
Pravijo, da igra svetna politika pri tem važno vlogo. Brez dvorono, ker pravoslavje se vzdrži le s pomočjo politike. V Rusiji se je politika postavila proti pravoslavju, pa je kot organizaci ja skoroda izginilo.
Ampak ne bo vedno in povsod le politika kriva. Na sebi malenkosten razkol, je do danes spremljan z nekim silnim duševnim napuhom prav pri tistih krogih, kjer vsak napuh najbolj kvari. Ko je francoski nadškof Her-biny po polomu, ki je razen Srbije in Rumunije zadel najbolj pravoslavne dežele, preučaval na licu mesta razpolo-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, III.
Najprej naj vam povem dasi menda že veste, da bomo imeli v nedeljo 21. avgusta običajno favno romanje k Mariji Po-s naga j v Lemont. Če rečemo, «'a je to farno romanje, naj bi tako bilo tudi v tesniti. Kadar se je v starem kraju kaka fa-ra ali družba, recimo Marijina družba spravila na romanje, so zares vsi šli, le tak, ki res ni mogel, je ostal doma, bil pa je v duhu z* onimi ki so šli in je bil radi tega prav gotovo deležen vseh onih milosti romanja, kot c.stali. Tako naj bo tudi naše letošnje romanje. Vsi pojdimo k Mariji Pomagaj, da se ji poklonimo, se ji zahvalimo za številne dobrote ki smo jih po njeni priprošnji prejeli iz božjih rok in jo po-simo nadaljnega varstva in božjega blagoslova. Potrebni smo Njene priprošnje in Njenega varstva, zlasti v sedanjih časih prav vsi, tako revni in bogati, zdravi in belani, srečni in nesrečni. V današnjih modernih časih jo sicer romanje nekako prešlo "iz navade", kakor bi rekli in mnogi mislijo, da je to zastarela "traparija",
da se tako izrazim, pa ne verjamem' da je to res in naj bodo časi še tako moderni. Še vedno imamo iste 'potrebe, kot so jih imeli naši predniki, iste nadloge nas tarejo kot so nje, če ne morda še hujše, zato še bolj potrebujemo Marijine priprošnje. Zato še enkrat zakb'-čem, v nedeljo 21. avgusta vsi k Mariji Pomagaj v Lemont, da bomo zopet enkrat vsi skupaj zbrani pred njeno materino sliko, da nas bo vse skupaj blagoslovila s svojim Sinom. Kakor ste slišali oznanilo, bo sv. maša na hribu, če bo vreme dopuščalo. Tisti, ki se mislite romanja udeležiti, bodite pred pol deseto uro zbrani pri cerkvi na 9(5. cesti, kajti ob 9 :.'>0 bodo truki že odpeljali, da bomo pravočasno tam. Vožnja s trukem bo stala tja in nazaj 50c za odrast-te, za otroke pa 25c, kar pač ni veliko. Torej nasvidenje v Lemontu.
Preteklo soboto večer je bil pri nas Mr. Anten Grdina iz Clevelanda, ki je v naši cerkveni dvorani kazal filmske *like. Naznanjeno je bilo to v cerkvi, pa menda mnogi niso slišali", s čimer so seveda ve-
4
!iko lepega zamudili. Slike so
namreč bile nad vse zanimive in marsikateri, ki sedaj sliši pripovedati kako lepe so bile, mu je žal, da je "pozabil" priti, ali da ni "vedel" da se bodo kazale slike. Za borih 20c vstopnine smo videli slike iz stare domovine in iz Amerike in vsaka izmed teh po vrednosti prekaša najbolj zanimivo zaljubljeno storijo ki vam' jo kažejo po mestnih "šovih", kajti te slike so bile del našega naroda, torej del nas sa-'. mih, popolnoma naravne in nič izumetnične, ki so pokazale našega človeka kakoršen je v resnici, medtem ko po "šovih" kažejo po večini samo izumetničene predstave in našminka-ne obraze.
Rad bi vam še kaj zapisal o delu, pa vsi pravijo da ni vredno o tem pisati. Še najbolj so pri nas zaposleni v žitnicah in tudi še precej dobro zaslužijo. Lesna industrija je pa na počitnicah in skoro ravno tako tudi jeklarne, dasi še obratujejo pa samo toliko, da se stroji gibljejo. Pred kratkim je Illinois Steel kompanija pobrala precej odpuščenih delavcev nazaj, pa jih je po enem tednu dela zopet odposlala domov. Že dolgo obljubljajo da se bo stvar izboljšala, izboljšanja pa le ni in Bog ve kedaj pride.
Novinar
--o-
O SLOVENSKI MOŠKI ZVEZI
Cleveland-Collinwood
Kedor zasleduje dnevne dogodke in vsestransko delovanje naših bratskih društev potom našega Slovenskega časopisja, njemu je gotovo znano, da se še vedno udejstvujemo v raznih morebitnih potrebah današnje dobe in da na tem polju še nikakor ne mirujemo.
Zraven vsega dela kar smo se že žrtvovali v daljnji preteklosti, da si postavimo temelj prave človekoljubne bo. dočnosti, po čemer sm[o toliko let stremeli, da se naše ideje uresničijo, se nam je po tolikih letih zahotelo, da si ustanovimo še eno organizacijo, katero naj bi vodila Slovenska Moška Zveza. Namen te zveze je, da se tesnejše bratsko združimo in da skupno deluj mo do boljšega razumevanja svojih dolžnosti in pravic, aben'em do večjega zbližanja bratske ljubezni. Res, da smo v tej stvari, za nas, ki smo že ^ letih, veliko prepozni. To pa naj nas nikar ne ovira, saj imamo za seboj tisoče slovenskih sinov, katere j'e potrebno, da jih pridobimo, pod svoje okrilje, za kar nam bodo v poznejših časih jako hvaležni. Med tem s*e pa nam ni treba bati, da bo naša zaželjena o--nova S. M. Z. izumrla, ko nas več ne bo med živimi. Zatoraj, držimo se starega reka ko pravi: Boljše ,ie ako kaj dobrega storiš za narod pozno, kot pa nikoli.
Da s-mo se že prece j oprijeli te ideje, naj omenim, da so sedaj hstanovljene že tri podružnice. Takoj ko so si rojaki v Barbertonu, Ohio., ustanovili svojo prvo postajanko S. M. Z. že so se priglasili rojaki iz Chicage da ustanovijo svojo
podružnico v njih naselbini. | Da bi pa idejo še nekoliko bolj oživili, smo dne 15. julija t. i. tudi mi tukaj v naši Collin-woodski nas'elbini ustanovili podružnico S. M. Z., ki nosi št. 3. Tako je naša želja, da se odzovejo še drugi rojaki za ustanovitev svoje podružnice, ker že sedaj skrbno zasledujemo gibanje še tako mlade postajanke in radovedni smo, kje neki bo ustanovljena njena mlada veja številka 4.
Ako še niste pisali po informacije, pišite še danes na naslov Mr. Fred Udovič, 183 22nd N. W. Barberton, Ohio, ki je predsednik te zvezp, ali pa se obrnite na tajnika Mr. Jacob Kaserman 948 Perry Ave. Barberton, Ohio, kjer vam be postreženo z vsemi potrebnimi pojasnili. Kakor hitro se bo priglasilo dovolj podružnic, se bo vršila konvencija v Barbertonu, Ohio, na kateri se bo določilo potrebne smernice. Za sedaj je članski asesment za zvezo na mesec 25c m tako bo gotovo ostalo. Da bomo pa čim prej prišli do svojega cilja, apeliram na cenjene rojake, kakor že zgoraj omenjeno, za skupno sodelovanje. Tukajšnim rojakom, možem in fantom, ki živijo v naši collinwcodski naselbini, pa kličem: Dobro do-šli v' našo že ustanovljeno po Jružnico Št. 3, S. M. Z. Pridite na naše seje, ki se vršijo vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. in prepričali se boste sami, da nam je Slovenska Moška Zveza v resnici potrebna.
Chas. Benevol, tajnik -o-
SUŠA IN DRUGO IZ ZAPADA
St. Joseph Valley, Wash.
Da se ne bo čudno zdelo, ker se iz daljnega zapada toliko časa nihče ne oglasi, bom pa jaz nekaj napisala.
Rečem vam; da si težko predstavljate veliko vročino in sušo, ki nas tare letošnje poletje. Živo srebro se je pomaknilo zelo visoko, gori do 95, 100 in celo do 108 stopinj nad ničlo, kar je pač veliko za naše kraje. Poleg vročine imamo tudi veliko sušo, kajti pravega dežja, ki bi razsušeno zemljo zadovoljivo namočil, nismo imeli že od pomladi. Letina kaže biti nekako srednja. Sena bo ^e precej, a žita bo tako za srednje dober pridelek, medtem ko bodo jesenski pridelki še slabši, ako nam Bog kaj kmalu ne nakloni potrebnega dežja.
Delavske razmere so pač take, kot povsod drugod. Nekaj jih dela pri WPA pri šoli in na cestah, nekaj j'e pa zaposlenih pri Thermax in Magne-site Co. — Malo pozno je že, pa vam bom vendar povedala, da so naši šolarji Peter Skok, Johny Tomshe in Johny Omejc iz Valley, graduirali iz višje šole. Julia Omejc in Mary To'mshe sta pa graduirali 1. junija iz katoliške šole Mary-cliff v Spokane, Wash. Za naprej bo pa zopet nekaj naše mladine izdelalo šole. — Tudi ta novica, ki vam jo sedaj povem. je nekoliko pozna. Na
Pozdrav s konvencije
Mr. Stefan Jenko, iz Bulger, Pa. nam pošilja pozdrave iz Minnesote in lepo razglednico od Elysškega jezera. Obenem pozdravlja vse svoje znance i'1 prijatelje doma v Pennsylva-niji in drugod po Ameriki in stari domovini. Hvala Stefan in še se oglasite!
Pozdrav iz Metlike
Mrs. Bara Kramer, iz San Francissco, Calif, ki se mudi zdaj v stari domovini na izletu SŽZ. nam pošilja krasno slik0 od m'esta Metlike,, na njej pa pozdrave vsem znancem in prijateljem. Vse prav, samo to pa ni povedala, kakšen pridelek je letos na Veselični gori. To gotovo pove, ko se vrne.
Mrf. Lee Zakrajšek v Chicag'
Chicago, 111. — Te dni se je ustavila za par dni pri svojih znancih Mrs. Leo Zakrajšek iz New Yorka, med potjo, ko se je vračala s počitnic v leP' hladni Minnesoti. Pravi, da Minnesota je lepa in kakor nalašč za počitnice in jo vsakemu priporoča. Želimo ji srečno pot nazaj v New York.
Obiskali so nas
Chicago, 111. — V spremstvu Mrs. Rose Zbašnik iz Cicero so nas obiskali te dni in Mrs. Frank Tekauc iz Tower, Minnesota. Mudijo Se na obisku in kratkem izletu v Chicagi. Ogledali so si nasp tiskarno in uredniške prostore-Za prijazen obisk se jim hvaljujemo.
Ssja podr. Ženske Zveze
Joliet, 111. — Članicam P°* družnice št. 20. SŽZ. se nazn8' nja, da bomo imele redno sejo v n,edeljo 21. avgusta ob 2-uri popoldne v navadnih Pr°' štorih. — Za tiste, ki ste Pn" stopile v Zvezo tekom zadnje kampanje, imam na rokah vS® nove certifikate. Prošene ste> da se udeležite seje. —
J. Muster, tajnih

dan Sv. Rešnjega Telesa sm° imeli lepo procesijo, po kon<^ nem sv. opravilu na južino dvorani, kar je prineslo Alta * nemu društvo nad $50.00 blagajno. Hvala vsem, ki so te južine udeležili. — Kmalu' ia'm enkrat meseca septembra' zopet nameravamo nekaj P° dobnega prirediti in sicer b0' do to pot mladi petelinčki ^
i ali darovati svoje mlado 'jenje. Že sedaj vas povabi"^' da se takrat udeležite okus""3' ga obeda. — Letos je vel'1*0 črnih jagod ali borovnic, ki s<j gorah. Kljub tem« se naše vrle Slovenke ne in
pa daleč , ............„..
fcoje
jih hodijo pridno nabiraj' — Naj bo to za enkrat doVO»' Pozdrav vs'em rojakom in r° jakinjam' sirom Amerike.
Čitateljica tega l«sta
ŠIRITE AMER. SLOVENcA
"tarzittv neustrašeni'
(24)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs
Toda komaj so je Tarzan približal potapljajoči deklici, no je ta še bolj
prestrašila, da
ji nazaduje oc
(pove-
dale vse moči. Srečno jo jo pograbil in jo zopet privlekel na površje, da v. njo odplav i na obrežje. Bila je še pn zavesti, toda ustrašila se je neznanega divjega skoro nagega človeka.
Da se ga reši. ga je začela odrivati od sebe. Pri tem bi pa skoro zopet utonila, pa je začela grabiti za njegove roke, da se obdrži nad vodo. Tako početje je pa bilo za oba nevarno, kajti tudi Tarzan ni bil železen. Zato jo je toliko udaril po bradi, da jc na pol omedlela in jo srečno rešil na suho.
. . . Tam zadaj, nekoliko pree od obrežja reke, so ravno dogotavljali Šotor, ki bi jim naj služil z.^ prono-da i< Marv izginila. Ni izpraševal, eišče. Samo še malo jc bilo treba pritrditi vrvi, ko je Jeff Biggcrs opazil, da je Marv izginila. Ni izpraševal, ampak po tiho se je splazil od ostalih, /elei je, da bi jo našel kje samo.
Ni mu biki toliko mar za njeno rešitev, če bi bila v nevarnosti. Higgers je bolj gledal na to, da hi ji razodel, naj pusti Boba in hodi z njim. Ni hodil dolgo, ko je /a streljaj daleč ugledal, kako je neki skoro nagi divji človek vlekel Mary iz. reke. Ni se pomi ■ šljaIt pomeril jc in ustrelil na rešitelja.
1 P-3	
i	
o s- $ §• i«. ® S3 <?	
< S» o- >	t
3 O	%
■g * a	4 1
g <t>	5
p H	t,
ST & rt- t3	& 09
- i tD	i
■g	|
%	p
Sobota, 20. avgusta 1938
•AMERMANŠkl SLOVENEC
Stran Š ^
dobite v knjigi
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba krotisku na finem papirju.'
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana e svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, 111.
ROOSEVELTOV S IN POSTAL OCE
80 LETNICA SMRTI
VELIKEGA SLOVENSKEGA MISIJONARJA DR. IGNACIJA KNOBLEHARJA
Letos je že poteklo 80 let od ako Prezgodnje smrti velikega našega rojaka, apostola Zamor-Cev'. svetniško gorečega misij o-narja Knobleharja. Gotovo je to Posebna prilika, ki ne sme iti mimo nas> ne da bi se spomnili "a tega velikega moža, pokazali »a njegovo zgodovinsko delo in nh našemu času in ljudstvu Wov svetniški lik. Vse to z namenom, da bi si postavili ve-^ega našega Knobleharja za
°r> ki ga treba posnemati. h_fJub temu pa, da je Knoble-gotovo eden največjih sinov bl°venije, kljub temu, da znan daleč p0 katoliškem in
«> znanstvenem svetu, je pa
ožil UCem' cel° Vegovim £ . r°jakom premalo znan.
ztlsl g,°Vega življenja ne po-!!!m° ro> še manj se pa za-
Vedamo
njegovega pomena za
in pomena
X* katoliško^Cerkev.^Ne bo
letni'°C,V? Če 86 0b ^^ ob" nim. v.u,dl v našem listu spom-
KnohlTljenja' dela i 'jobleharjevega.
dal ;?Veta je Knoblehar zagle-iulijaT«!oZoem Škoc->'anu dne 6-
Preživel	Ja otroška leta je
Senegal Izredn° na"
nil 2a v j aec«a so starši namesti vT\ 0bisk°val jo je po vem mps7Stanjevici> Celju, No-letni if? m LJ'ublJani. Kot 20
Wo k je st0Pn v ]J'ub-da sr " bogosI- semenišče. To-je. ga ga je vleklo dalje in viš-
ko m0?rv zgled' ki je teda-i ta-
ie tudi i SVetil med Slovenci, knobleharja vlekel v mi-
s,Jone da k-
žrtvovat Se mogel tako vsega po i za neumrjoče duše.
1843. 2°glh °virah je bil leta v?-g0j0 mejet v Rimu v zavod za vneto n"V1Sl'10narjev, kjer se je ^roPrlprav].ial za svoj poklic. 4f%ih °Premljen z znanjem "osti 2a jezlkov in poln goreč-ie ,7Se Poganskih Afriča-
Nnj tf ?47' odšel proti
°cili J;t,Afnkl> kjer so mu od-
?WJ°nSk0 P0lje" Središče
^turv, mu misijona je bil
Afrfke oumesto dal<* v osrčju spel nob reki Nilu. Tja je do-
Whod Uarja 1848' KmaIu V Sv°je JI JG Povzel misiion f°Yim *°kG- S takratnim nje-'ien. Ve,TJem ni bil zadovo-Pot«vai n V'fČ je hotel- Zato je l°AHo i!llu še žeblje v vro-2a usta 1Skal novih možno->vi 2;t0V,ltev "^ijonov. Po
>oCSliin P0d "i^ovim
°vlie)ll dvlta bili kmalu usta-d novi misijonski sre. Sv. »cer v Gondokori i

m pri
Sina> J* da misijonska po-> Pod ^ Pričela rasti in feOVih umnim vod-
ml, Si skrajšal silne ki so bilp;sameznimi po-co>bHa,- , Vse ob Nilu, si ^-]>ovanokupd ladji-<lo|^e8tkrat ^'odnja Dani-
il?U 511 nexrQJe 2 n-'° napravil 1111 in v, ^rno r)ntnMI _
Ni
C*	P°tovanje po
P	1 oraJ do ekva-
del0Vv°Je ovinki
misijonsko
lh ie Knohi u težkih raz-<W noblehai. rabi] mno_
Da bi
oč,
^ zla V Sv°Jo'd 6 1 1850- «el na ia* lSti - d°movino obiskal
^	kraj Škoc-
h 2 Vel it-• r°.iaki po-C^iem^T. veseljem in jo^t^^etudinaDu-
U Ust,-
""- lafriskih
Je .Jrm «V. Očetu
nnsijo-ves čas res z duhovnimi
se dr
enk
■M
Ski*' je Pa? P°'°vici leta
'"at prišel
Si, m°^ik 1Tni
loC'al svou 1,1 Podporami
^iiivor'/Hmorci.
,ida Je za svoje


šel zlasti v svoji slovenski domovini. Ti so bili duhovniki: Dovjak, Milharčič, Možgan, Kocjančič, Trabant in več ne-duhovnikov-rokodelcev. Druge misijonske pomočnike je dobil z Tirolskega, nekaj tudi iz Italije. Toda Knoblehar z njimi ni imel sreče. Malokateri je mogel dalje časa prenašati prevroče in nezdravo afriško podnebje. Tako je enega za drugim pobrala afriška mrzlica. Nekateri so pa iz istega vzroka zapustili misij on in se vrnili nazaj v Evropo.
V silnem delu in naporih in v tako nezdravem podnebju so tudi Knoblehar ju, kljub klenemu zdravju, pričele pešati telesne moči. Proti koncu 1. 1857. se je drugič napotil proti svoji domovini, da bi uredil razne misijonske zadeve in popravil svoje močno zrahljano zdravje. Toda Bog mu je prekrižal račune. Ze na smrt bolan je prišel ob začetku 1. 1858. v Neapol, kjer je dne 13. aprila istega leta v avguštin-skem samostanu umrl. Njegova smrt je bila veličastna kot smrt svetnika. Ko je bil izčrpal svoje duševne in telesne sile za Kristusa, je hotel umreti kot spo-kornik na tleh in oklepajoč se križa je izročil svojo veliko dušo Stvarniku.
Spomin njegovega velepotez-nega misijonskega dela in njegove svete smrti zasluži in zahteva,da ga slovesno praznujemo, da bi tako njegova sveta podoba ostala med nami živa, da bi ga morda enkrat tudi smeli častiti kot svojega nebeškega pri-prošnjika v naših svetiščih.
Kakor že pred 9 leti, ob priliki 110 letnice njegovega rojstva, se je tudi letos ob 80 letnici smrti misijonarjeve njegov rojstni kraj Škocjan zavedel svoje dolžnosti do velikega pokojnika. V dneh 14. in 15. avgusta so se zato vršile v Škocjanu Knoblehar-jeve slovesnosti v sledečem re-
Franklin D. Roosevelt, Jr., sin predsednika, je pred kratkim dobil prvorojenca. Slika ga kaže, ko je odhajal iz neke bolnice v Philadelphiji s svojo ženo, bivšo Ethel du Pont, in s sinčkom.
ZA NAŠE GOSPODINJE
Praktičnost tekočega mila
Tekoče milo je mnogim še malo znano, toda je zelo praktično. Za tekoče milo govori posebno načelo higijene in štedlji-vost umivanja. Posebno priporočljivo je tekoče milo za urade, vlake, ladje, sploh povsod ondi, kjer se ob istem umivalniku u-miva več neznanih oseb. Pri milj en ju rok s trdim milom prenesemo večji del nesnage na milo. Zato ni čudno, da mnogi milo, ki je vsem na razpolago, odklanjajo. Pri tekočem milu pa se nam ni bati, da bi prišla katerakoli nečista roka ž njim v dotiko. Tekoče milo je namreč v steklenici ali kaki drugi posodi tako zaprto, da ga ne more nihče onesnažiti, ker priteče iz grla stek-
du: v nedeljo, 14. avgusta zju-1 lenice vedno nova količina. To traj je bila v društveni dvorani j milo se v mnogih državah ne u-odprta mis. razstava, ki je obse- J porablja samo v hotelih, uradih
piščancev, ostanke od pečenke ali klobase, kar pa zreži na rezance. To naj vse skupaj vre še pol ure; potem deni z zribanim
sirom na mizo.
* * *
Sočna pečenka
Vzemi štiri funte mesa od notranjega stegna; potolči ga z lesenim kladivom, pretakni s prekajeno svinjino, oso-
li in trdo povij z vrvico. Deni v i. Obišči bolnika kožico žlico mast!; ko je vroča, zdraynik d dem vanjo meso ter ga
Po mrzličnih obolenjih se dogaja čestokrat, da znaša temperatura še cele tedne nekoliko več nego navadno. Toplotno regulacijsko središče v možganih je pač še nekoliko razdraženo in se šele čez nekaj časa uravnoteži.
Po drugi strani pozna zgodnja diagnoza pljučne tuberkuloze zvišanje telesne temperature samo za majhno število črtic nad normalo, ki se upira vsem običajnim sredstvom zoper mrzlico in ki je po svoji trdovratno-sti eden najzanesljivejših znakov obolenja. Takšna malenkostna zvišanja temperature veljajo tudi za znak, da so se nekje, v manj odpornih delih telesa — na primer ob zobnih koreninah, v bezgavkah, v slepiču — zasidrale bakterije, ki čakajo samo na ugodno priliko, da povzročijo težko bolezen. V primerih, da se to bolezensko ognjišče pravočasno odkrije in iztrebi s pravim postopkom, pade temperatura takoj pod 99 stop.
Vprašanje, kje se začenja abnormalna, mrzlična temperatura, tedaj ni tako popolnoma jasno, kakor menijo lajiki. Današnje stališče medicinske vede se da izraziti približno takole: Temperatura pod pazduho pod 98.6 stop. pomeni gotovo mrzlice prosto stanje, temperatura preko 99.3 stop. kaže nedvomno mrzlico. Sumljiva pa je temperatura med 98.6 in 99.3 st. Tu je treba previdnosti in ne škodi, če se daš po zdravniku preiskati. Preveč bojazni pa tudi ne imej, kajti številni so primeri ljudi, ki imajo v povsem zdravem stanju kakšno črto več nego 98.6 stop.
PRAVILA ZA OBISKOVANJE BOLNIKOV
le, če to I
ov. Te
je mi-
gala zlasti tudi vse, kar je v zvezi s Knobleharjem. Ob 10. je bila pred župno cerkvijo služba božja, ki jo je opravil naš prevz. škof Rozman, nato je bilo večje misijonsko zborovanje. Pop. ob pol 2 so bile pete litanije MB., potem pa, tudi na prostem, velika misijonska akademija, pri kateri je sodelovalo več okoliških župnij. Na praznik Vnebovzetja so bile slovesnosti na bližnji božji poti na Stopnem, in sicer sv. maša s pridigo zunaj cerkve, nato pa drugo misijonsko zborovanje.
Tako so proslavili' Knoblehar-jev dan v domovini.
"Amer. Slovenec" odbija na katoliške Slovence na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga!
in drugih javnih prostorih, marveč tudi že v mnogih modernih gospodinjstvih. — Kdor pozna praktičnost in higijensko vrednost tekočega mila, mu bo gotovo dal prednost pred milom v kosih.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Minestra juha
V kožico deni 2 žlici presnega masla ali kake dobre masti, lahko tudi od pečenke. V isti zaru-meni nekoliko zrezane čebule, prideni še drobno sesekanega zelenega peteršilja in eno veliko ali dve mali glavici na rezance /.rezanega in poparjenega ohrov-ta. Ko si malo premešala, prideni nekoliko opranega riža ter zalij z dvema in pol kvartoma juhe. Dodaš lahko drobovino od
GOVERNER S STAVKARJI
Governer države Louisiana, Rich. W. Leche, ki se je v polni meri postavil /a delavstvo v Hammond, ko je zastavkalo za višje plače./Za stavkar-je governer celo ustanovil brezplačne kuhinje.
v njej
urno povaljaj, da zakrkne; prideni malo limonove lupinice, pol kavine žličke celega popra, lor-barjev listič, vršiček timeza, malo korenja, čebule, »peteršilja in malo kisa. Zdaj dobro pokrij in počasi pari kaki dve uri. Potem odlij mast, potresi na zelenjavo žličico moke, prilij malo juhe. Ko je to malo prevrelo, vzemi meso ven, ga odvij in razrezi ter omako nanje precedi. Omaki lahko prideneš par žlic
kisle smetane, to izboljša okus. * * *
Koruzni kruh
Žličko pecivnega praška raztopi v dveh žlicah tople vode; temu prilij med mešanjem kvart kislega mleka, potem primešaj dva rumenjaka, žlico raztopljenega sirovega masla in 4 kupice koruzne moke. Zmesi dobro in hitro, deni na pomazano pekačo, in peci 40 do 50 minut v ne prevroči pečici. Pečeno in Se toplo razrezi in daj na mizo. Je se toplo, a je hladno tudi dobro.
ZDRAVSTVO
KEDAJ SE ZAČENJA MRZLICA?
Ljudje menijo v splošnem, da je treba smatrati vsako črtico nad 99 stop. za mrzlico, zdravniška veda pa ima drugačne izkušnje. Številni kontrolni poskusi so pokazali, da ima 10 do 20 odst. popolnoma zdravih ljudi pod pazduho višjo temperaturo nego 99 stopinj, pri šolski mladini, pisarniških nameščencih in drugih podobnih poklicih pa se ta odstotek po dnevnem delu poveča, kar dokazuje, da ne zviša samo telesno, temveč tudi duševno delo temperaturo v našem organizmu.
2.	Odpusti vse, kar bi moglo bolnika razburiti. Ne pripoveduj mu, koliko je dela in tudi ne, kaj se je hudega zgodilo!
3.	Ne čitaj in ne pusti bolniku čitati razburljivih povesti!
4.	Ne govori z bolnikom o raznih boleznih!
5.	Opusti vsako tožbo; tudi ne zdihuj in ne jokaj pri bolniku!
6.	Ne govori preglasno, ne prehitro! Hodi tiho, in ne ropotaj z vrati!
7.	Tvoj obisk naj ne traja predolgo, da bolnika ne utrudiš! 5—10 minut zadostuje.
8.	Skušaj prinesti malo veselja in tolažbe v bolniško sobo! Kakšno malenkost (okrepčilo, cvetko) pusti pri bolniku kot spomin in zagotovilo, da zopet kmalu prideš!
9.	Skušaj bolniku tudi kaj pomagati! Popravi odejo, zglavje; prezrači; daj mu piti in podobno.
10.	Za vsak zdih in za vso
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bilo naše cene:
V-Jugoslavijo:
Za: Din:
$ 2.55....... 100
$ 5.00........ 200
$ 7.20........ 300
$10.00........ 420
$11.65........ 500
$23.00........1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50_______ 100
$ 12.25_______ 200
$ 30.00_______ 500
$ 57.00........1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..............$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10-85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 WCermak Road CHICAGO, ILL.
bolnikovo malodušnost imej prijazno besedo, s katero podpreš bolnikovo zaupanje v Boga in njegovo pomoč!
-o-
POTRPEŽLJIVOSTI JE BILO KONEC
Grays Lake, 111. — Tri nedelje zapoi^doma so neki tatovi kradli ponoči gasolm na postaji, ki jo lastuje neki Alfred Smith. Zlomili so ključavnico na sesalki, da so na ta način lahko prišli do gasolina. Ivo se le to že trikrat ponovilo, je lastnik izgubil potrpežljivost in zadnjo nedeljo se je skril v bližnjo koruzo in čakal z revolverjem v roki. V resnici so tatovi zopet prišli, a Smith je prekinil njih delo, ko je z revolverjem skočil proti njim. Bila sta to dva brata, eden stai 21, drugi pa 15 let, ki pa pravita, da je bila to njih prva tatvina in da treh prejšnjih tatvin nista kriva.
-o-
NENAVADEN DOGODEK
Nenavadno nezgodo sta doživela zakonca Nikolajeva, ki imata v Berlinu trgovino z umetninami.
Bila sta na počitnicah v nekem kopališču in sta z nekim prijateljem napravila avtomobilski izlet okoli Ammerskega jezera. V Inningu®je odprti avto na nekem ovinku prehitel z gradbenim materialom napolnjen voz. V istem trenutku je zdrknila s tovornega voza z apnom napolnjena posoda naravnost v avto in apno, ki je brizgnilo naokrog, je povzročilo hudo nesrečo. Nikola je na eno oko popolnoma oslepel, drugo je težko poškodovano, njegovi ženi je ožgalo obraz in oči, isto tako spremljevalcu. Pes, ki je sedel v avtu, je popolnoma oslepel.
-o-
ARMADA DOBI NOVE PUŠKE
Washington D. C. — Ameriška armada bo kmalu opremljena z nove vrste puškami. To orožje bo popolnoma avtomatično, namreč, da se bo po strelu samo nabasalo, in vanj bo šlo po osem patron.
S KONVENCIJE K. S. K. J.
(Nadaljevanje s 1. str.)
sprejel Mr. Jerič, urednik A.S. Nato pa je bilo treba hitro na vlak, ki je nas okrog pete ure že potegnil naprej proti severni Minnesoti. Obiskati še druge znance in prijatelje nisma imela časa. Pa ob drugi priliki.
Po dolgi vožnji smo v nedeljo ob pol 10. uri dospeli na Eve« leth, Minn, kjer so nas pričakali tamošnji rojaki in društva s štirimi godbami in s številnimi zastavami. Mesto je vse v zastavah in pozdravni napisi se blišči vse povsod, kar znači da so to veliki dnevi za to mesto, v katerem zboruje naša Jed-nota.
Ljudje so nad vse prijazni in vljudni. Postregli bi radi z vsem. Slovenska cerkev stoji ponosno nad mestom z lepim vitkim zvonikom in v njem je velika ura, kar dela podobo kake lepe cerkve na Slovenskem. Cerkev je zelo lepa znotraj. Tudi zvonove imajo močne, katerih zvok doni daleč na okrog.
Sestal sem se tudi z nauduše-nima zastopnicama "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta", Mrs. A. Nemgar in Mrs. Johano Ka-stelic. Mnogo smo si vedeli povedati eden drugemu. Obljubili smo si, da bomo še in še vneto in navdušeno agitirali za naše vrle katoliške liste. Vsem delegatom naše katoliške Jednote pa priporočam, da poleg agitacije za Jednoto in njena društva tudi delujemo za naš katoliški dnevnik Amer. Slovenec. Saj ta vrli list je bil boter naše matere Jednote. "Amerikanski Slovenec" je prvi pisal za našo Jednoto. Naša Jednota je postala močna in velika, zato je prav da se Jednota spominja tega svoje odličnega dobrotnika pijonir-ja slovenskega časopisja v A-meriki "Amerikanski Slovenec" !
Kaj več poročam prihodnjič. Vsem Clevelandčanom in drugim po Ameriki najlepši pozdrav,!.
Jakob Rasnih
DR« H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West CermaK Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817, \ CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
| DR,JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
J 801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
ISmmsMBm
Telefon v uradu: Plaza 4610
Teleton v reziucui.i. Hyde Park 6410
RUDOLPH P. ZALETEL, M. D.
SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG
Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516
1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois
Ordinira vsaV dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru.
Stran

•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota,, -20. avgusta 1938^

"A NJEGA NI..."
FKANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE.
■ — O, ne! Ne pride domov ... Na fronto je odšel.
Umolknila je. Z robcem si je obrisala solze in nato poiskala v molitveni ku Štefanovo pismo.
—	Glej! — je razgrnila pismo. — Sporoča, da gre na rusko fronto — v Karpate. Sedaj je že tam.
Z ihtečim glasom je čitala pismo. Min-ka jo je molče poslušala. Solze so ji privrele v oči. Obrnila se je nekoliko na stran, da bi jih skrivaj zbrisala. Minkina kretnja Anici ni ostala prikrita. Prenehala je s čitanjem in začudeno strmela vanjo.
—	Minka, ti jokaš ?! — jo je prijela za roko. — Kaj ti je?
—	O, nič! — se je zmedlo dekle. — Ti jokaš, zato so tudi mene posilile solze . . . Le čitaj dalje!
Anica je čitala, Minki pa je glava zopet začela lezti navzdol. Solz si ni upala brisati, ker bi se zopet izdala.
—	Za božjo voljo, Minka, kaj je s teboj? — ji je Anica dvignila glavo in ji pogledala v oči.
Minka ni odgovorila. Obraz je zakrila z robcem in je glasno zaihtela.
Anica je spustila Minkino glavo. Zamislila se je. Dognati je hotela, kaj bi moglo biti vzrok Minkine žafosti? Naenkrat ji je postalo vse jasno. Spomnila se je, da je Štefan rad zahajal k Mlakarjevim. Jasno ji je tudi postalo, zakaj je začelo dekle po Štefanovem odhodu iskati njene družbe in jo je vedno izpraševalo, ali Štefan kaj piše. Ug'anila je, da jo veže s Štefanom skrita ljubezen in sedaj žaluje za njim. Sama vsa nesrečna radi izgube dveh dragih bitij, je začutila do Min-ke usmiljenje in zaželela si je, da bi jo mogla potolažiti.
—	Minka, Minka, — je rahlo stresla Minko za ramo — ne jokaj! Povej mi, kar te teži! Zaupaj mi svojo bol, potem ti bo lažje pri srcu!
—	Oh, Anica, kako sem nesrečna! — je obupno vzkliknila Minka. Bolest je priki-pela do vrhunca in je dalje ni mogla duši-ti. Zakrilila je z rokami in jih ovila Anici krog vratu. Glavo je naslonila na njeno ramo, jok ji je pretresal ves život.
Na ta prizor Anica ni bila pripravljena. Nenadni izbruh Minkine tuge jo je popolnoma zmedel. V prvih trenutkih ni vedela, kaj naj stori. Minko je objela krog pasu in jo pri vila k sebi. Molčala je in čakala, da bi'se ubogo dekle izjokalo. Jok je dušil tudi njo, a zatrla ga je. Močna je morala biti, ker%je hotela Minko potolažiti.
Čez nekaj časa je Minka dvignila glavo. Otrla si je* solze in se žalostno zagledala v Anico.
—	Minka, kaj te je zadelo — je šepetala Anica. — Odkrij mi srce! Jaz bom pomagala prenašati žalost. Glej, saj sem tudi jaz nesrečna! Za trenutek je prenehala, ko da bi razmišljala ali naj izda dekletu svojo slutnjo. — Minka, jaz vem, kaj te muči — je dodala nato tiho. — Za Štefanom žaluješ.
Liki steklene so strmele vanjo Minkine oči. Groza jo je spreletela ob Aničinih zadnjih besedah. Njena tajnost je bila izdana. Tako ljubosumno je skrivala svojo
r
i $
$ *
veliko ljubezen. Trenutek bolesti jo je izdal. Ni tajila. V Aničinih očeh je žarelo sočutje.
—	Da, za Štefanom žalujem — je vzdih-nila. — O, Štefan, Štefan, zakaj si odšel
—	je zastrmela v daljavo. — Radi njega teko moje solze. Njega kliče moje srce. Daleč je in ne sliši. Sedaj je že na fronti .. . V Karpatih . . — Govorila je bolj zase ko Anici. V naslednjem trenutku pa se je zopet oklenila Anice in je vzkliknila:
—	Anica, ko bi ti vedela, kako ga ljubim. Nikogar še nisem ljubila. Samo njega — Štefana. On je moj, a iztrgali so mi ga. O, kako kruti so ljudje! Tako tiho sva sanjala o sreči, toda prišli so in naju ločili . . . Vojska, nesrečna vojska, kako vražja si! Srca moriš! Kri piješ. Po človeških življenjih hlepiš ... Njega si mi vzela — Štefana, ki je moje vse .. .
—	Minka, ljuba moja Minka — je tešila ubogo dekle Anica—umiri se! Prosim te, premagaj bolečino.
Minkine besede so jo pretresle. V spominu ji je oživel prizor, ki se je odigral pred križem ob Jakobovem slovesu. Takrat je v obupu tudi ona obsodila vse one, ki so povzročili vojno.
—	Kako bi premagala bol, ko pa mi je Štefan vedno pred očmi — je tožila Minka — in me povsod spremlja slutnja, da se nikdar ne vrne.
—	Zlata Minka, ne smeš na to misliti — jo je božala po objokanem licu Anica. — Vsak pravi, da se bliža vojna h koncu. Tudi časniki pišejo o tem. Morda se Štefan prej vrne, kakor pride do pravega bojišča. Ne smeš preveč žalovati. Glej moja izguba je še večja ko tvoja, a se vkljub temu premagam. Tri brate mi je iztrgala vojna in . . . — Utihnila je, ko da bi razmišljala ali naj tudi ona zaupa Minki svojo skrivnost.
Minka je pozorno prisluhnila.
—	In? — je vprašala, ko je videla, da Anica ne misli nadaljevati.
—	In Jakoba — je dejala Anica otožno.
—	Minka, tudi jaz sem tako nesrečna. Izgubila sem Jakoba, ki ga ljubim z vsem ognjem prve ljubezni. Odšel je in me pustil samo. Koliko sem pretrpela pri tem križu ob slovesu! Zdelo se mi je, da ne preživim tistega dneva. Ah, kako pusto je bilo vse, ko sta odšla Jakob in Štefan! Povsod sama žalost. Hiša je bila mrtva, ko da bi ne bilo v njej žive duše. Liki dve senci sta se plazila oče in mati okrog. Oče je vzdihoval, mati jokala. Jaz pa sem morala vse to gledati in razen tega prenašati svoje gorje, ki je bilo še mnogo večje ko njuno. Pred njima nisem kazala žalosti, ker sem ju morala tolažiti, toda srce je krvavelo in sem se ob večerih zaprla v svojo sobico ter prejokala cele ure. Minka, grozno je bilo to in čudim se, da nisem obupala. Polagoma sem se nekoliko pomirila. Oklenila sem se molitve in v njej sem našla tolažbo in moč.'
Minka je molče poslušala Aničino zgodbo. Uvidela je, da je njo zadel še večji udarec. V srcu se ji je vzbudilo sočutje. Rada bi ji pomagala, toda kako, ko je bila tudi sama tako nesrečna.
*
(Dalje prih.)
Avtomobilska nesreča
Blizu Ljubnega v Savinjski dolini se je pripetila avtomo-oilska nesreča trgovskemu potniku Vršniku iz Domžal. Avto, v katerem je sedelo pet oseb se je namreč prevrnili. Pri tem je bil najbolj poškodovan
Vršnik, dva druga potnika sta dobila manjše poškodbe, do-čim sta ostala dva nepoškodovana. ^iiiiiiifi -o-
Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ'IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženi to van j a, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^ flf^ in staiie samo:	«U U
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
PO DELU IN TRDDU STE POTREBNI ZABAVE

ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI. TOČKE:	- — ^
1.	Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje.
2.	Za poletno sezono inaam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih.*
3.	Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. U. V nfoji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek).

Se priporočam vsem!
I Martin Ivanšek
(SLOVENSKA GOSTILNA)
Telefon Canal 9713
1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois
4-*
* * + * + * + +
JK
DVA KRASNA PREDMETA
Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $.200
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom.
"GOD BLESS OUR HOME"
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za' vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Cena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip iz-med navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema'-
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
Pisano polje
mmm a—i
J. M. Trnnk
Iveri.
Lažje je nekim "katoliškim" slovenskim in neslovenskim delavcem. Okoli slovenskih katoliških delavcih se štuli "Naprej" v rokavicah in jim piha na duše in jim stiska roke radi skupnih delavskih vprašanj. Hudo so nekateri mehki in solzavi, da se jim razblini izpred oči vse katoličanstvo, ako ga ie kaj bilo.
Za širše "katoliške" kroge opravlja pri nas to delo ko-minterna in njen eksponent HJarl Browder, ki vabi v dolgih in solzavih spičih, naj se kato-'iške organizacije pridružijo i jegovi organizaciji "to protect democracy and civil liberties and to defeat the anti-catholic campaign of the Ku Klux Klan, and other fascist groupings". Lisjak, fn zopet jih ni malo. ki- so enako vsi mehki in solzavi. Res so socialne razmer'e hude, ampak -1- hudo ie tudi, da v tako hudih razmerah oričakuiejo nomoči od te strani. Lisjak hoče pišče nasititi.
*
Duhovnik in vatikan. Politika kot taka nikakor ni območje cerkve, papeža ali vatikana. Politiko delajo in morajo delati le državljani, naj je potem vlada taka ali taka. Vatikan daje kvečemu katoličanom le politične nasvete "in direktive, in jih mora dajati, ker posega politika v mnogem na pristno cerkveno območje, n. pr. pri vprašanju vzgoje katoliške mladine, zakonu itd. Vatikan ne daje nobenih direktiv, ko gre za čisto nevtralno politiko. Pri nas je katoličan lahko pristaš republikanske ali demokratične stranke. Nobenih direktiv ni, dokler ostaneta stranki pri sedanjem programu. Izgleda pa, da pride vzgoja na program. Če in kadar bo prišla, bo vatikan govoril, you bet, .da bo, ker mora govoriti, ako kdo razume, kaj je vatikan.
Rev. Michael O'Flanagan je igral važno vlogo pri borbi Ircev. Šlo je za važne zadeve in vatikan je govoril. Direktive pa se niso strinjale z O Flana-ganovirrri nazori; in tako je prišel z Vatikanom navskriž. Naravno je, da politik ne odneha lahko od svoje politike, in tudi o O Flanaganu je to naravno, razumljivo. Kdo pa je na pravem, vatikan ali O Flanagan, je pa drugo vprašanje. Dokler o-staja O Flanagan na svoji irski politiki, je zopet naravno, da se ne bo strinjal z Vatikanom pri sedanji španski politiki. Nobeno čudo zatoraj ni, da je isti O Flanagan vehementno nastopil v Madison Square Gardenu v New Yorku zoper — vatikansko špansko politiko.
Now. Zopet nastane vprašanje: kdo utegne biti na pravem pri španski politiki? O Flanagan je šele od včeraj, vatikan pa je v politiki že dva tisoč let. Še vsak, ki je imel pri politiki z Vatikanom opravka,ja priznal ali skusil, da je težko češnje zobati z vatikanskimi politiki, in ni prav nobenega dvoma, da si bo tudi O Flanagan polomil
pri tem zobe, naj buči vM odobravanja tudi kakor morje, in naj pri ognjevitem govoru t tako debele padajo na vatikansko politiko.	ji
Ves dogodek je le enodnevn-; ca v tisočletja dolgi vatikan?'1 politiki. Že družba, med kakršno je katoliški duhovnik zašel, mora vsakemu odpreti f' ako ga ne vodi le politicn® strast, in ta strast je posebel1 zlomek.
*
Vest se glasi: "Prvi slovenski zakonski par v BarbertoB«-O., ki se je civilno poročil ie prvi tudi zakonito ' To je bilo pred 20 leti. K?' je zdaj tam glede "civilne vem, vsaj pri nas v g01' smo hudo "civilno' naprej vali. Od šest otrok v neki družini je ena cerkvena P01 ' vse druge so — civilne, " tudi močno cvilijo, in ute?-biti v kratkem enako šte*® razporok. Le po denar so m1 gi odšli v Ameriko,, ni Cl1 ' da je vse le po denarju. : kajmo, kako še bo, vsaj vse hudo cvili.
Na Angleškem so razen
katoliške vse verske skupine P kimale porodni kontroli. ^ manj komodno. Posledice že kažejo. Nek statistik Je gnal, da bo Anglija po
jf d«' sto le'
tih imela le še 4 miljone gležev. Kakor si bodo PoS tako bodo ležali.
M-ti«1'1
kal
Ali je Molka kdo P°cU ali pa se mu je samemu & posvetilo v glavi, ne vem- . pisal je "Beseda ali ■ resnosti". Če kdo s k«®1' istih misli in naziranj, 3e ^ umevno, da ga ne bo in če še že z njim pobavi. pač z njim polemiziral. * ^ pride do polemike. Do j sne? Tu je kritična točka,^ zato je tudi Molek sam

potrebo, ako ga kdo m
sunil,, da je zapisal eno &}1 o — 1 r&nosti. Enako sam vičuje neresnost. Pravi: ^ resnost lahko naslikamo na ta način, da jo
direktno
tografirano. In če je včaS1 trebno nagnati nagajive^ ^ ce, je all right, če poveš, . ko bedasti čivkači in živr
Moja po Molku nas1^,,; fotografija tako-le "Trunk: Civ, čiv, čiv! nisti pa grizejo Molka, zlV'u,)i-živ! Molek pa grize k0^ j te, čiv, čiv, čiv! Molek t ^ Adamiča, živ. živ, živ! ^'-.jt, prizem vse skupaj, člV; sjv,
čiv! Vsi skupaj so
osli,
samo jaz s'£l11
ŽiV, ŽIV - BttU'u .1 a" - _ jjjv
meten in moder, čiv, Juhuhu! Dajte mi svečk". ie mi konjička, dajti mi P^, ko, dajte mi prašička--čiv, čiv! —"
Polemika nikakor m ^ ned slovstvo, pa je r/jYi' le tudi, ako se kdo P0^/ da je pisatelj. Tudi to .ie vestno fotografija. i(.,<pj' Morda imajo pri tem podnevi" ali pa enako P*1*!'1; / •	, KaJ ,;
una precej opravka. ' • pr1
i a jo ti olajševalni razl°* i obi o — resnosti.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAK •itd ^
ima posebno poglavlje o amet" ^ gleščini. Slovar je priredil in znani profesor J. Mulaček, H Je ^ več let v Ameriki. — Knjiga stranL
.....$1.5»
$1-25
CENA:
Trdovezan v platno
Broširan mehko Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Sloven^
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois