http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	tGCl D Ì K
ČETRTEK, 20. AVGUST 2009 / ŠTEVILKA 821, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
821
SINCE 1964
1984-2009	(0&2J
GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GATTI MILANIČ DUŠAN S -P, unln.dipLIri-gmOb, gsm 041 633 987
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
(3 simobil
lko	Pr\v/^i n^U'oi Ionoriq
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Pekama Haubi's Ljubljanska ulica 2 6310 Izola Tržnica Izola »	Nagradna igra! Vsak teden v poletju! Vožnja z ladjo Subaquatic za 2 osebi! Gioco a premio! TUtU le settimane in estate! Guida turistica in Subaquatic per 2 persone!	
l	Podrobnooti o nagradni igri najdete v pekami Haubi's. Le specificazioni del gioco le trovate in panetteria.		
Mi smo najboljši turisti v našem mestu
Običajen izolski poletno avgustovski dan. Grem na plažo in tam sami znanci. Potem grem v restavracijo in spet znanci. Enako je v bifeju ali slaščičarni in enako je na prireditvah. Mi smo najboljši turisti našega mesta.
(Mef) Tudi sam sem dolga leta verjel, da so turisti božji dar za mesto, ki ostane brez industrije in skoraj brez obrti. Turizem je v vse naše uradne papirje prišel kot odrešitelj, kot prednostna gospodarska panoga in le še nepopravljivi nostalgiki si upajo izjaviti, da je Izoli šlo lepše, dokler je bila še industrijsko mesto.
Turistični delavci bodo rekli, da podatek o deležu bruto družbenega dohodka, ki ga prinaša turizem, pove vse o pomenu te gospodarske panoge za neko mesto ali občino. Tudi prav. Toda nekàteri drugi kazalci tudi niso za odmet. Recimo tisto o številu zaposlenih Izolanov v turizmu, pa podatek o izvenpen-zionski porabi, pa podatek o tem,
koliko hotelirji in gostinci kupujejo pri izolskih kmetih, pa podatek o tem, kje so sedeži veletrgovcev, ki poleti ustvarjajo največ prihodka in morda za konec še podatek o tem, kdo v Izoli največ zapravi.
In o tem bi rad zapisal nekaj stavkov. Sprehodite se po izolskih restavracijah in gostilnah, po kavarnah in kafičih, po slaščičarnah in na plažah, po trgovinah in ateljejih in povedali vam bodo, da smo Izolani, tudi sredi sezone, marsikje v večini in da smo tudi najmanj stiskaški in najmanj naporni gostje.
Pa ne le kot kupci, tudi kot obiskovalci prireditev smo zelo prisotni. V soboto zvečer, ko so na Manziolije-vem trgu igrali oboisti in fagotisti, v sosednji cerkvi pa je bil istočasno
še en klasičen koncert v sklopu Ali-etskih večerov, je bilo občinstva za ene in za druge več kot dovolj. In domačini smo bili v veliki večini. Govorjenje o čisto turističnih prireditvah pomeni lahko le izbore miss plaže, tekmovanje v pitju piva, zidanje peščenih gradov in morda našemljene severnoameriške indi-jance z inkovsko ljudsko glasbo. Vse ostalo so prireditve za nas, najboljše izolske turiste. Očitno to vedo tudi hotelirji, saj doslej še niso organizirali niti ene pomembnejše kulturne ali zabavne prireditve, razen tiste na svoji terasi.
Upal bi si reči, da vinogradniki več prispevajo za ta kraj kot hotelirji. Problem je le v tem, da je težko priznati, da ne živimo v turistični ampak v kmetijski občini.
Javno in zasebno
Razmišljam medtem ko voda curlja, da to-le zelenje srečo ima, da mi, Komunalci, zanj poskrbimo in bo morda dočakalo zimo.
Ker, če bi čakali naše občane, bi bile zelenice že zdavnaj požgane in cvetje v loncih bi se posušilo, še preden bi dobro leto minilo. Zdaj, ko je vse privatna lastnina, vsak svoje zaliva, in ga ne zanima, če se mu roža pred vrati suši, saj je Komunala za javne stvari.
Še ena jadralska medalja
Po Urški Košir, ki ima naslov svetovne mladinske prvakinje je Kim Pletikos osvojila bron na evropskem mladinskem prvenstvu jadralcev razreda Laser 4,7.
NOVO
Ambulanta za male živali Lara
Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA
Tel 05 / 64 01 300_
URNIK:
vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota:
8.00 - 12.00
Avlo Center Jereb. Izola
wwwo-jereb.sl
g BANKA KOPER

Dogajalnik
Konec sidranja pri Belih skalah
V torek so se na prvi skupni ogled naravnega rezervata Strunjan odpravili predstavniki javnega zavoda Krajinski park Strunjan in Morskega naravnega rezervata Miramare iz Trsta. Prišli so tudi do spoznanja, da bo treba s postavitvijo fiksnih privezov preprečiti sidranje v parku.
V	začetku letošnjega leta je Javni zavod Krajinski park Strunjan pričel z upravljanjem edinega slovenskega krajinskega parka, ki zajema tudi morje. Z namenom hitrejšega pridobivanja izkušenj upravljanja zavarovanih predelov morja ter mednarodnega povezovanja preko projektov, so že stekli dogovori o sodelovanju med Krajinskim parkom Strunjan ter Morskim naravnim rezervatom Miramare na italijanski strani Tržaškega zaliva.
V	torek in danes tako poteka prvi skupni ogled in poskusno spremljanje stanja na dveh morskih zavarovanih območjih: na rtu Madona (18.8.) ter Naravnem rezervatu Strunjan (20.8.). Predstavnike Morskega naravnega rezervata Miramare in Krajinskega parka Strunjan bodo pri tem vodili strokovnjaki Morske biološke postaje Piran, ki imajo s spremljanjem stanja slovenskega obalnega morja že dolgoletne izkušnje.
Neposredno po ogledu so pripravili tudi pogovor, namenjen predvsem
metodam spremljanja stanja obalnega morja ter njegovega upravljanja, katerega del so tudi določitve naravoslovnih podvodnih poti, določitev negativnih dejavnikov za življenje v morju ter reševanje nekaterih problemov, kot so npr. dnevna sidranja turističnih plovil na zavarovanih območjih obalnega morja.
Z ogledom posledic sidranja v krajinskem parku so ugotovili, da je škoda na habitatu celo večja, kot so pričakovali, kar je tudi posledica izredno velikega števila plovil, ki se vsak dan sidrajo na tem območju.
Zato so tudi pripravili predlog o postavitvi fiksnih privezov pred obalo, za katere naj bi menda odšteli kar 400 tisoč Eurov oziroma več kot 4 tisoč Eurov na vsako bojo. Takšna sidrišča naj bi postavili tudi pred, Izolanom priljubljenimi, belimi skalami, kjer se zdaj sidrajo tudi največje jahte.
Dolgoročno sodelovanje naj bi se že v letošnjem letu nadaljevalo z izobraževanjem potapljačev - vodnikov v Miramaru, kjer naj bi pridobili teoretično in praktično znanje o vodenju skupin potapljačev v zavarovanih območjih morja, (ur)
Komunalci čakajo na plimo
Pred kratkim smo poročali, da so delavci Komunale uspeli popraviti vdore slane vode v glavne odtoke v starem delu mesta, in tako omogočili začetek testiranja novega črpališča. Toda, težav še ni konec.
Zdaj, ko se bliža konec glavne turistične sezone nas je zanimalo, ali že, oziroma, kdaj bomo zares začeli pošiljati organske odplake v sosednjo občino, ne pa v zaliv Viližan.
Direktor izolskega Komunalnega podjetja Alojz Zorko nam je pojasnil, da je črpališče še vedno v fazi preizkušanja. Če je bilo popravilo glavnih kanalov razmeroma lahko, saj je bilo lažje identificirati napake v cevovodu, je zdaj, ko so prišli na vrsto stranski kanali, vse skupaj mnogo težje. Zorko pravi, da zadnjih nekaj mesecev dobesedno čakajo na visoko plimovanje morja, ki bi jim omogočilo, da najdejo točke, kjer v to razvejano izolsko kanalizacijsko mrežo vdira morska voda, ter to popravijo.
A delo ni nič kaj preprosto. Najprej morajo, tako z laboratorijsko analizo, kot tudi s ..primitivnim" opazovanjem ugotoviti, kje se ti vdori slane vode nahajajo. Enkrat, ko jih popravijo, pa se proces prične znova, saj je takšnih mest lahko zelo veliko. Ob tem je direktor Komunale dodal, da je stanje izolskega odpla-kovalnega sistema resnično slabo, saj naj bi se vsaj zadnjih 20 let zelo nestrokovno lotili popravil in
obnove sistema, tako da je lukenj v ceveh, resnično mnogo, ponekod pa cevi celo manjkajo. Obnavljanja sistema bi se morali lotiti že pred desetimi leti, ko so se pogovori o skupni čistilni napravi šele začenjali, kot so to storili v sosednji občini. Tako pa mora Komunala zdaj v dveh letih nadoknaditi 8 zamujenih let, kar je, v praksi, nemogoče.
To pa še ni vse. Izvedeli smo, da koprska in izolska občina še nista podpisali pogodbe o skupni uporabi čistilne naprave v Kopru. Pogovori so sicer v teku, a po besedah Alojza Zorka, niso na koprski strani nič kaj preveč aktivni, izolska stran pa seveda ne namerava sklepati dogovora, ki ne bo pravičen do obeh partnerjev v tem velikem, tudi evropsko podprtem projektu.
To je še posebej pomembno zato, ker bodo po novem, cene komunalnih storitev določale občine same.
Vlada je namreč sklenila s 15. avgustom razveljaviti uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev. Doslej je soglasje k spremembam cen komunalnih storitev na občinski ravni dajalo pristojno ministrstvo in zato je včasih od predloga za spremembo cen do uveljavitve minilo tudi po leto dni, kar je včasih tudi poslovno ogrozilo nekatera komunalna podjetja. Prav zato so predstavniki Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije predlagali ministrstvu za gospodarstvo naj občine avtonomno odločajo o cenah komunalnih storitev - vode, ravnanja z odplakami ter zbiranja, odvoza in ravnanja z odpadki.
Prejemnikom italijanskih pokojnin
Kljub poletnim počitnicam se prejemnikom italijanskih pokojnin stvari zaostrujejo - ukinja se del pokojnin in bremeni jih novi dolg.
INPS namreč ukinja vse dodatke vezane na višino prihodka upokojencem, ki niso dostavili zahtevanih podatkov o prihodkih za leta 2002, 2004 in 2005. Zakon INPS-u določa tudi, da se ukinejo vsi dodatki k italijanski pokojnini upokojencem, ki niso dostavili zahtevanega tudi za leta 2006, 2007 in 2008. Ukinitev se bo izvajala s 01/10/2009 Pred omenjeno ukinitvijo teh dodatkov, pa bo INPS s ponovnim pozivom dodatno pozval upokojence, ki tega do predvidenega roka niso dostavili in jim dal možnost, da to storijo v roku 30 dni.
INPS navaja, da so dodatni pozivi, ki na naslove upokojencev že prihajajo v mesecu avgustu - priporočena pošta s povratnico, v izogib izgovorom o neprejetem zahtevku upokojenca. Tudi v primeru ukinitve deleža italijanske pokojnine ostaja možnost naknadne obnove postopka s prilogo zahtevane dokumentacije. Upokojenci, ki poziv prejmejo, so pa podatke o prihodkih že posredovali, lahko smatrajo poziv brezpredmeten, vseeno pa priporočamo, da naj v tem primeru preverijo na Patronatu, kjer so oddali podatke.
Diana PELOZA, PATRONAT INČA SLO.
Ob tem naj bi obvezne gospodarske javne službe na lokalni ravni oblikovale cene po predpisani metodologiji, jasno naj bi bili določeni tudi merila in organi nadzora. Ta predlog je seveda vzbudil tudi nekaj pomislekov, saj je ministrstvo doslej nekoliko omejevalo cenovne ambicije občinskih komunalcev, toda po mnenju predstavnikov občin je strah glede nerazumnega povečanja cen komunalnih storitev neutemeljen. Vlada je hkrati sklenila, da ministrstvo za okolje in prostor zagotovi uveljavitev pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja najkasneje do 14. avgusta.
Kot je povedala predsednica Odbora za okolje in prostor, Breda Pečan, je v izolskem primeru oblikovanje teh cen sicer drugačno, saj na obali ceno vode določa skupščina Rižanskega vodovoda, odplake pa so v neposredni odvisnosti od porabe vode. Prepričana je, da takšno določilo statuta in takšna praksa ni v skladu s splošno veljavnimi predpisi, zato je vložila tudi pobudo na Ustavno sodišče, ki pa jo je le to zavrnilo. Tako bo v občinsko pristojnost prešlo zgolj določanje cen odvažanja odpadkov.
Aljoša M.
Izola in Isola
Smo pripravljeni postati Dubai?
Izoli gradbinci napovedujejo turistični razcvet v obliki treb ekzotičnib stanovanjsko, apartmajsko hotelskih otokov, ki bi slovensko obalo podaljšali za 12 kilometrov, Izolo pa spremenili v eno najatraktivnejših turističnih destinacij na Jadranu in Izolo v najbolj turistično mesto na slovenski obali. Če bi se pisalo leto 1955 bi Izolani zdaj žareli od veselja. Ampak, zdaj se piše leto 2009.
Slovensko štajerski vlagatelji, ki prihajajo iz gradbeniških logov nedvomno delajo račun s krčmarjem, le da krčmarja Izolani ne poznamo. Morda je to celo država, ki je umetni otok uvrstila med svoje razvojne projekte, vendar zagotovo niso imeli v mislih takšnega projekta, ki bi Izolo spremenil do neprepoznavnosti.
Po nepotrjenih vesteh si ambiciozni gradbinci že prizadevajo, da bi pri varuhih naravne in kulturne dediščine dobili dovoljenja za tri otočke gradnjo velikega turističnega naselja. Potrebovali bi kakšnih 217 milijonov Evrov, računajo pa na evropsko pomoč, saj naj bi z otoki menda reševali degradirano območje v Viližanskem zalivu.
A kdo ve, če ambiciozni reševalci našega degradiranega zaliva sploh vedo, da so ideje o umetnem otoku pred Izolo stare že nekaj let in da smo že spoznali nekaj podobnih, vendar manj megalomanskih projektov.
Otok delfin
Prva lokacija otoka je bila predvidena severno od Izole. Od obale bi bil oddaljen od 500 do 770 m, kjer je gladina morja od 16 do 18,3m. Oblika delfina je podolgovata oblika v smeri vzhod- zahod, določajo pa jo predvsem rezultati analiz smeri poteka grebenov okoliških reliefnih struktur in smeri dominantnih tokov, ki prav tako potekajo v smeri vzhod- zahod. Oblika je bila sicer tudi neke vrste provokacija a se je po predstavitvi najnovejšega projekta pokazalo, da sploh ni tako provokativna.
Ščegetavček pred Rexom
Druga lokacija je podolgovat otok, ki bi bil 80 m oddaljen od rta Vili-žan. Generalni direktor direktorata za turizem, Marjan Hribar, je pred časom v Portorožu predstavil projekt slovenskega jadranskega otoka pred Izolo. Po njegovem pripovedovanju gre za eno izmed investicij, ki jih namerava vlada izvesti do leta 2023, stala pa bo približno 100 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo pridobljenih iz državnih, pokrajinskih in občinskih sredstev, 60 milijonov evrov bo evropskih sredstev, 10 milijonov pa bodo prispevali zasebniki. Otok naj bi bil velik 30.000 kvadratnih metrov, visok tri metre, zgrajen iz materiala, izkopanega pri gradnji semedelskega predora. Otok smo menda predlagali Izolani, namenjen pa bi bil turizmu. Na vsaki strani otoka je mišljeno kopališče v obliki polotoka, na osrednjem otoku pa bo organiziran kopališki in wellnes turizem ter zabaviščne površine.
Trije otočki pred sedanjo ladjedelnico so pozidani s hotelčki, turističnimi apartmaji in stanovanji, imajo več kot 250 privezov, tudi za mega jahte, v soseščini pa še termalna kopališča in seveda veliko plaž. Nedvomno gre za ambiciozen projekt, ki pa odpira nekaj, za Izolo zelo pomembnih vprašanj. Eno teh je: Ali smo pripravljeni na popolno preobrazbo našega mesta?
Otok v obliki delfina je nekoč deloval zelo provokativno, zdaj se zdi prav pohlevno skromen. Na njem je bila predvidena čistilna naprava za vse tri občine, ki zdaj že stoji v Kopru, tako da bi ga lahko v celoti namenili javnim programom: kopališčem, rekreacijskim in morda športnim površinam, parkom in zelenicam. Vprašanje je le, ali občina zmore takšno investicijo.
Otok pred Rexom še najbolj spominja na polotok in je tudi najbližji obali. Umeščen je ob bodočo plažo med Koprom in Izolo, ki bo tam nastala ob dograditvi odseka hitre ceste skozi tunel Markovec in ob turistično območje, kije načrtovano na območju Rude. Tudi zato je v programih zapisana zabava, predvsem pa se zdi, da gre v resnici za valobran, ki ga morebitna marina v tem zalivu gotovo potrebuje.

Različna mnenja
Otok v Viližanskem zalivu je sicer vključen v izolske prostorske načrte, vendar še nima dokončne oblike in posebej izdelanih programov, ima pa tudi kar nekaj nasprotnikov. Med njimi je biolog Lean Fonda, ki je prepričan, da je oddaljenost otoka le 80 m od obale odločno premalo. Takšen otok je smiseln le kot valobran marini, ki bi morda nastala v Viližanskem zalivu.
Morski biolog Jože Štirn pa je že pred časom opozarjal, da naj se takšnih podvigov ne lotevamo brez poznavanja hidrodinamike izbranega območja, saj bi zaradi otoka lahko morski tokovi zamrli ali oživeli. Gradbenika Steinman in Gosar, menita, da ob slovenski obali ni stalnih tokov, Fondi pa se zdi sprejemljivejši otok severno od Izole, saj na tej lokaciji tokov ne bi oviral. Tudi učinki na floro in favno so v tem primeru manjši. Rastišče pozejdonke v Viližanskem zalivu je najsevernejši travnik te morske trave, ki je na seznamu ogroženih vrst v celem Sredozemlju. V društvu Morigenos, ki se ukvarja z opazovanjem in zaščito delfinov, pa menijo, da otok nikakor ni primeren za Tržaški zaliv, kjer živi stalna populacija delfinov vrste velika pliskavka.
Alenka Gorjan, študentka biotehniške fakultete, je v svoji seminarski nalogi z naslovom Otok pred Izolo zapisala, da je pri tem projektu preveč v ospredju njegov komercialni aspekt (povečanje turistične ponudbe v Izoli), premalo pa se upošteva naravovarstveni pogled.
Kaj pa Izola in Izolani?
Župan, Tomislav Klokočovnik je povedal, da ga zanimajo predvsem nova delovna mesta, zato gradnjo otokov podpira, saj naj bi visokoka-tegorizirani hoteli in druge storitve na tem območju prinašale okrog 500 novih delovnih mest.
Podžupan Silvano Sau pa pravi, da imamo v Izoli že zdaj veliko neizkoriščenega prostora in res ne ve, zakaj bi morali graditi otok, da bi dobili nov neizkoriščen prostor. Oskar Jogan, nekdanji predsednik izolske občinske skupščine, je podobnega mnenja glede prostora, če pa bi do otoka le prišlo je pristaš tiste variante, ki bo imala na naše okolje najmanj negativnih vplivov. Občinski svetnik Slavko Samotor-čan ne nasprotuje gradnji otoka, vendar takšnega, ki bo imel izdelane javne vsebine. Predvsem pa je za pravi otok, brez mostov ali drugih povezav s kopnim.
Bojan Dobnik, predsednik izolskega Mladinskega sveta vidi v gradnji otoka priložnost za gospodarski razvoj in nova delovna mesta, vendar je treba biti previden pri odločanju, da ne bi kupili mačka v Žaklju.
ur
Trgatev
Istrska trgatev se vedno začne v Izoli
Bliža se konec avgusta in bliža se tudi čas trgatve v Istri. Če drži pregovor, da »če na velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod teče«, se letos obeta zelo dobra letina.
»Izola je po številu dobrih in velikih vinarjev nedvomno vinogradniška občina in to ena največjih v Sloveniji, glede na število prebivalstva«, nam je povedal Igor Skok iz izolske občinske uprave. Povedal je še, da je število izolskih vinogradov precej konstantno, obstoječa seveda redno vzdržujejo in, če je možnost, tudi širijo. Občina tudi subvencionira vinogradništvo, kar je razvidno tudi iz proračuna, vendar pa je to denar, ki prihaja Evropske Unije in so zato potrebna soglasja »višjih inštanc«. Seveda pa je recesija oziroma kriza prisotna tudi na tem področju in zato je poslovna uspešnost letošnje trgatve še vedno neznanka. Na vprašanje o odnosu med vinarji in oljkarji, ki so se zelo razvili v zadnjih letih, pa j e Skok odogovoril, ja je odnos med njimi zelo dober, saj je v večini primerov tako, da imajo vinarji tudi oljke. “Oljkarstvo je že od nekdaj dopolnilna dejavnost in če je teren primeren za vinograde, je tudi za oljke.”
Konzorcij brez sedeža
V slovenski Istri obstaja tudi Konzorcij vin Istre, ki ga je leta 2005 ustanovilo 18 vinarjev iz Kopra, Izole in Pirana. Predsednik Konzorcija je Matjaž Babič, ki nam je v telefonskem pogovoru odgovoril na nekaj osnovnih vprašanj:
-	Kaj prazaprav je Konzorcij vin Istre?
-	To je v bistvu združenje istrskih vinarjev v katerem si prizadevamo za zaščito kakovosti avtohtonih sort in pa podporo članom Konzorcija v obliki izobraževanj, usmeritev, predstavitev itd.
-	V preteklih letih ste imeli razne predstavitve vin, načrtujete v letošnjem letu tudi kakšno?
-	Seveda, odkar je bil Konzorcij ustanovljen, leta 2005, smo vsako leto imeli predstavitve in letos ne bo nič drugače, v planu je namreč predsta-tvitev letine 2008.
-	Nazadnje pa še »tehnično« vprašanje: sedež naj bi imeli v Ljubljanski ulici 17 v Izoli, pa tam ni ničesar, kako to?
-	Občina Izola nam je ponudila tisti prosor v najem. Tam naj bi imeli pisarne in promocijski ter degustacijski prostor, vendar se je, potem vse ustavilo, krivda pa ni naši strani. Upamo, da se bodo težave rešile v čimkrajšem času in bomo lahko pričeli uresničevati začrtane projekte.
Trgatev se začenja
Ker je trgatev zgodnijh sort takore-koč pred vrati, smo poklicali nekaj največjih izolskih vinogradnikov in vinarjev in jih povprašali o delu, ki jih čaka v naslednjih tednih.
Miran Korenika iz Vinske kleti Korenika & Moškon v Kortah pravi, da bodo po malem začeli s trgatvijo že naslednji teden, uradno pa 14. septembra. Svojih 27 hektarov vinogradov bodo obirali s pomočjo družine, prijateljev, sosedov in znancev. Dodatnih trgačev ne bodo zaposlili, saj menijo, da ni potrebno. Najprej bodo pobrali sivi pinot, nato malvazijo in muškat, premorejo pa še chardonnay, merlot, refošk in cabernet sauvignon.
V Vinski kleti Korenika, ki je prav tako v Kortah, nam je Dorjano Korenika povedal, da bodo s trgatvijo začeli v prvi polovici septembra. Tudi oni bodo svojih 10 hektarjev, kjer imajo malvazijo, chardonnay,
sivi pinot, sauvignon, rumeni muškat, biser vino Picigin, refošk in cabernet sauvignon, obrali v glavnem s pomočjo družine in prijateljev. Glede na vremenske razmere letos menijo, da se obeta dobra letina.
V vinski kleti STeras na Šaredu, nam je Bojan Praprotnik povedal, da še ne vedo kdaj bodo začeli s trgatvijo na svojih 13 hektarjih vinogradov. Bodo pa tudi oni obirali s pomočjo družine in prijateljev. Sorte, ki jih premorejo so: refošk, malvazija, muškatna malvazija, cabernet sauvignon in sivi pinot.
Bruno Žaro iz Vinske kleti Žaro, ki domuje v izolskem Polju, ima namen pričeti trgatev v roku enega tedna in sicer s sortama sivi pinot in malvazija. 15 hektarov veliko površino vinogradov bodo prav tako obirali v družinskem in prijateljskem krogu, če pa to ne bo zadostovalo, bodo najeli še dodatno pomoč.
Robi Štule iz istoimenske vinske kleti v Jagodju pa bo najbolj zgoden med vsemi, ki smo jih uspeli priklicati, saj bo trgatev pričel že ta
vikend, seveda, če bo vreme trgatvi naklonjeno. S pomočjo družine bodo obrali 10 hektarov vinogradov na katerih imajo sorte: cabernet, merlot, malvazija, refošk in shiraz. Glede same letine Štule meni, da bo solidno dobra. Je sicer nekoliko zgodnja, a vseeno dobro obeta.
;u Valter Slavec iz Vinarstva in oljkar-
1 stva slavec na Šaredu nam je zaupal,
0	da se pri njih trgatev letos prične
§ konec tega meseca, saj jim ptiči in
1	srne že “obirajo” grozde. Trte, ki jih imajo na nekaj manj kot 3 hektarjih površin bodo obrali s pomočjo družine in prijateljev. Od trt imajo refošk, malvazijo, cipro, rumeni muškat in maločrnega. Tudi oni verjamejo, da bo letina dobra, vreme je bilo grozdju naklonjeno, le kakšna kaplja dežja več ne bi škodla.
Izolski vinar Kristjan Božič bo trgatev pričel med 31. avgustom in 1. septembrom, vseh 12 ha vinogradov, na katerih imajo malvazijo, refošk, sivi pinot, cabernet sauvignon in bianchero, pa bodo potrgali v lastni režiji.
Seveda smo poklicali tudi največjega pridelovalca vina v Slovenski Istri, Vinakoper. Pri njih naj bi s trgatvijo zgodnjih sort, chardonnaya, sivega in modrega pinota, predvidoma pričeli v začetku prihodnjega tedna, kot običajno pa bo med prvimi na vrsti izolski vinograd Ricorvo., Ostalih izolskih vinogradnikov in vinarjev žal nismo uspeli priklicati, vsem pa želimo uspešno trgatev in pa odlično letino, zraven se pa priporočamo za pokušino.
Maja Cergol
Trgači iz Kort po eni od prejšnjih trgatev.
NOVO:
Pripomočki, ki olajšajo vsakdanjik šibkejšim osebam in jim omogočijo več samostojnosti:
-	mali in praktični pripomoček za lažje zapenjanje gumbov in zadrg
-	lupa za branje, ko očala niso več dovolj -jedilni pribor s posebnim držalom za lažje držanje
v roki
-	držala za domači jedilni pribor
Preprosti in poceni izdelki, ki lahko nekaterim pomenijo veliko korist.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 ______________ sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00
Četrtek, 20. avgust 2009, št. 821	^	5
--------------------------------------------------------- Reorganizacija Centra
Sredi julija se je formalno končala javna obravnava predloga reorganizacije izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve. Končala se je brez razprave, ki se bo morda zgodila šele zdaj, ko se bliža konec poletja in je v pripravi septembrska seja Občinskega sveta, kjer naj bi svetniki sklepali o končnem predlogu reorganizacije.
Kot je znano je, sledeč dokumentu z naslovom Strategija rerganizacije Centra, v.d. direktorja, Darko Grad, najprej predlagal, da bi zdaj enovit javni zavod ločili na dva javna zavoda, enega za kulturo in drugega za šport. Delitev so v glavnem podpirali tudi uporabniki in izvajalci.
Toda, nekoliko presenetljivo, je na junijski seji občinskega sveta dodal še predlog, da bi Centru za kulturo, šport in prireditve priključili še turizem, ki je prav tako sredi reorganizacije. Predlagatelj pravi, da je ideja predvsem plod temeljitejšega razmisleka in da je dejansko le logično nadaljevanje prve, ločitvene opcije.
-	Javna obravnava se je formalno končala 20. julija?
-	Mislim, da se ni treba obremenjevati s formalnim, datumom javne obravnave. Časa do naslednje seje Občinskega sveta je še dovolj, poletno obdobje gre h koncu in ljudje prihajajo z dopustov. Dovolj časa torej imamo, da se primerno organiziramo in povabimo na javno obravnavo tiste, ki se jih ta reorganizacija direktno tiče, ter da njihove pripombe vključimo v predlog dokumenta za Občinski svet. Takšno razmišljanje se mi zdi še najboljše, sicer bi morali počakati na naslednjo sejo, na kateri bi podaljšali javno obravnavo in tako bi se odločanje še dodatno zavleklo. Pomembno je, da tisti, ki so najbolj zainteresirani, povedo svoje mnenje in svoja stališča.
-	Katera od variant vam je bliže?
-	Meni je vsekakor še najbolj všeč zadnja varianta, torej tista, v kateri se pod isto kapo združijo šport, kultura in turizem. Kot sem že povedal na junijski seji Občinskega sveta, sem ob žvečenju te materije ugotovil, da se je ravno ta varianta pokazala kot najbolj primerna in najbolj racionalna. Tako bi lahko dobili velik zavod, ki ima zadostno kritično maso in lažje zagotavlja uspešno poslovanje. Ločena zavoda za kulturo in šport bi morala skrbeti vsak posebej za svoje vsebine, lokalna turistična organizacija, kot samostojni zavod, pa še posebej. Vsi pa bi iskali pomoč na Občini, ali pa pri zunanjih sodelavcih.
Tako pa, če vse te zavode združimo skupaj, lahko pod eno streho uredimo še tehnično službo, ki bi delovala za vsa tri področja hkrati. Če se lahko izrazim v številkah, bi to pomenilo, da namesto, da vsak od zavodov plačuje 1.100 Eurov za zunanjega računovodjo, bodo zdaj plačali enako vsoto notranjemu, pa še nekaj denarja bo ostalo za kakšnega sodelavca. Ob tem pa bi vsa tri področja delovala za isti cilj in tudi pridobivanje sredstev, tako preko razpisov, kot tudi sponzorskega denarja bi bilo vsekakor olajšano. To pa je tudi končni cilj te prerazporeditve: da bi imeli tako pri športu, kot kulturi in tudi turizmu več razpoložljivih sredstev, s katerimi bi izboljšali ponudbo.
-	Kaj pa o tem pravijo delavci na Centru?
-	S samo reorganizacijo se strinjajo, jih je pa strah ponovne zamenjave direktorja, saj so jih v zadnjih letih kar nekaj doživeli. Vsekakor se strinjajo, da so spremembe prepotrebne. Zame pa je poglaviten namen reorganizacije želja, da bi posamezna področja začeli komercialno tržiti in bi se na ta način pridobivala tista dodatna sredstva, ki jih danes primanjkuje. Tukaj imam v mislih predvsem področje kulture in športa. A v podobni situaciji se je znašel tudi turizem. Osebno poznam to sfero delovanja na Občini, in vem, da se premalo dela predvsem na tem, da bi se ta področja povezala med seboj, kar pa je ključno pri ustvarjanju novih turističnih produktov. No, ravno v tem vidim trenutno največjo pomankljivost, saj turizem in Center nista našla skupnega jezika, ali, če se drugače izrazim, ga niti nista iskala. Treba je graditi na usklajenem razvoju športa in turizma, prav zato bi morali delati z roko v roki.
Za Mandrač je Darko Grad povedal, da se na razpis za direktorja novega zavoda, ki se iztreče prav danes, ne bo prijavil. Pravi sicer, da bi mu bila ta funkcija pisana na kožo in, če bi poslušal samo sebe in svojo dušo ne bi okleval. A že pred časom je županu Klokočovniku obljubil, da mu bo v preostanku mandata pomagal, zato se bo vrnil na funkcijo podžupana.
-	Kako si vi osebno predstavljate Center čez leto ali dve?
-	Predstavljam si ekipo, ki bi jo vodil direktor, ki pa ni treba, da je strokovnjak na nobenem od treh področij, temveč je bolj splošen. Takšen, ki bi predvsem iskal povezave z gospodarstvom in pridobival pokroviteljska sredstva za vsa tri področja, torej predvsem nekdo, ki bi skrbel za ekonomsko plat delovanja zavoda in bi imel spodobnosti koordinatorja, pod seboj pa bi imel tri strokovne vodje področij. Nadgradnja vsega tega pa je nov turistični produkt. Torej, kulturni del bi moral poskrbeti za takšne prireditve, ki bi jih lahko vključili v turistično ponudbo, šport bi tej ponudbi ponudil infrastrukturo in tako naprej. To pa bi na koncu privabilo nove goste v Izolo.
-	Direktor tega zavoda bi torej dobil kar pomembno javno funkcijo?
-	Vsekakor. Mislim, da celo eno najpomembnejših v Občini, na nivoju direktorja Komunale ali Zdravstvenega doma. Če bo sreča in bo do te reorganizacije prišlo, seveda. Zato bo izbira le tega zelo delikatna. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo imela razgovore s posameznimi kandidati, poslušala njihovo vizijo in upamo, da se bodo znali pravilno odločiti.
-	Govorili ste o pridobivanju lastnih sredstev. Se morda CKSP preveč naslanja zgolj na proračunska sredstva?
-	V predlogu sem jasno povedal, kako je treba, po mojem mnenju, spremeniti financiranje zavoda. Sredstva, ki jih zdaj iz proračuna dobita kultura in šport se nikakor ne smejo zmanjšati, povečati pa moramo ustvarjena lastna sredstva. Postopoma, v nekaj letih, bi morali priti do razmerja ena proti ena, torej za vsak proračunski evro, bi morali pridobiti še enega na tržni način. Morali bi organizirati več prireditev, tudi komercialnih. Za to pa je potrebna tudi infrastruktura. S tem je povezana izgradnja novega kulturnega centra, ter športnih centrov. Pomembno je tudi, da bi končno uspeli zagotoviti sredstva za plače trenerjev različnih panog, pač tistih, za katere se bomo odločili, da jih v Izoli potrebujemo. Gre za strokovne delavce, ki nam bodo zbežali, če jim ne bomo zagotovili vsaj normalnih življenjskih pogojev.
-	Toda, brez pravih objektov, na vseh treh področjih, ne bo šlo?
-	S tem, kar imamo danes, teh ciljev ne moremo doseči. Tudi če je dvorana starega kulturnega doma polna, z vstopnino ne pokrijemo niti stroškov kvalitetne prireditve. Torej, potrebujemo večjo dvorano. Ob tem moramo razmišljati tudi o kino dvorani, saj smo se letos uspešno vključili v verigo evropskih nekomercialnih kinodvoran, in za to dobivamo tudi evropska sredstva, predstave pa so vse bolje obiskane.
Na športnem področju pa je Izola zanimiva za priprave različnih špor-nikov skozi celo leto, a da bi to izkoristili, moramo zgraditi infrastrukturo na lokacijah, ki smo jih že več ali manj določili. Moj predlog je, da bi zgradili dva športna centra. Enega na Maliji, ob stadionu, kjer bi lahko nastali še dodatni poligoni, pa tudi nastanitvene kapacitete za športnike vseh panog, ter še en športni center v Izoli, za katerega sta predvideni dve lokaciji. Najbolj priročna se mi zdi tista, o kateri se še največ govori, torej med avtokampom Jadranka in Mehanotehniko, z možnostjo širitve do morja, kjer bi lahko postavili center vodnih športov. Država je za postavitev takšnega centra zelo zainteresirana, kar pomeni, da bi lahko pridobili tudi nekaj državnih sredstev. V tem območju bi tako lahko nastal tudi nov stadion, pa atletske površine, in drugi objekti, ki so potrebni za priprave vrhunskih športnikov in jih hkrati lahko uspešno uporabljajo tudi domači športniki. Na turističnem področju imamo, poleg plaž, ki jih je treba še urediti, velik potencial pri navtičnem turizmu, poiskati bi morali nove možnosti, da bi ribiči preživeli in svojo dejavnost še bolj tržili skozi turizem, turistom pa bi morali ponuditi tudi zaledje in bolj aktivne počitnice. Niso namreč več zadovoljni samo z ležanjem na plaži.	Aljoša M.
Kot enega od primerov trženja v povezavi kulture in turizma je Darko Grad omenil tudi novo-odprti lokal na Kampi (Lonka, Trg ob vratih), za katerega bodo najemniki naslednjih pet let plačevali po približno 8 tisoč Eurov najemnine letno. Poleg izlicitira-ne najemnine pa so se v predlaganem programu obvezali, da bodo sodelovali tudi pri organizaciji več dogodkov na samem prizorišču. Letos tega iz objektivnih razlogov sicer še niso izpolnili, saj so do prostorov prišli prepozno.
Vl \\im\r 6	KAPUČINO	Četrtek, 20. avgust 2009, št. 821
---------------------------WtESStÈM---------
Jadralci nas razvajajo z medaljami
Na Finskem je od 6. avgusta do danes potekalo Evropsko mladinsko prvenstvo v laserju 4.7 za mladinke in mladince. 82 jadralk je opravilo sedem regat od desetih. Ena regata je zaradi premočnega oceanskega vetra odpadla. Izolska jadralka Kirn Pletikos je osvojila 1. mesto v kategoriji do 16 let in 3. v absloutni razvrstitvi. Kim Pletikos je, glede na močne vetrovne razmere, pokazala izjemno pripravljenost. Njen trener Klavdij Pletikos je nad rezultatom navdušen: »Kim je že kot optimistka pokazala, da je močan veter ne more iztiriti in onemogočiti njene taktike. Tokrat je imela možnost dokazati, daje v dobri pripravljenosti. Njene uvrstitve na posameznih regatah so bile vse med 10. najboljšimi. Upravičeno je na koncu v starosti do 16. let osvojila prvo mesto.« Urška Košir, ki je pred tremi tedni v Braziliji osvojila naslov svetovne prvakinje v razredu laser 4.7 je zasedla 45. mesto. Kljub odličnemu startu, v prvi regati je zmagala, si je zaradi taktične napake in prezgodnjega štarta v nadaljevanju, zaprla možnost za vidnejšo uvrstitev. Tekmovala je tudi Ajda Njego-vec, ki je zasedla 78. mesto.
Na istem prvenstvu je tekmovalo tudi 72 mladinskih jadralcev. Našo državo so predstavljali Simon La-ganis, ki je s 14. mestom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev. Tim Podlogar je bil 30., Timotej Rot 38., Enej Kocjančič 54., Matija Čok 88. in Jan Orel 139.
POGLED S STRANI
piše: Žarko Kovačič
Rokomet se bliža s hitrimi koraki. Uteži in kolebnice so že zamenjale rokometne žoge. Taktika in uigrava-nje sta v ospredju. Odigranih je bilo že veliko pripravljalnih tekem, turnirji se kar vrstijo. V prvih ocenah so vsi še zelo previdni, vendar pa se glavne pozicije ne bodo bistveno spremenile. Kot vedno, pa pričakujemo, da bo kdo le presenetil. Prvi pravi test bo super pokal, med državnimi prvaki Velenjčani in pokalnimi zmagovalci Koprčani. Oboji tudi v letošnjem prvenstvu kotirajo zelo visoko, zanimivo pa bo videti novo sestavo obeh ekip. Kakšna bo moč recesije in kakšne bodo njene posledice? Vsi prisegajo na »stiskanje«, ponovno pa bo pri nas igralo veliko tujcev. Še vedno klubi ne zaupajo domačim mladim igralcem, pa čeprav je mladinska reprezentanca med štirimi najboljšimi na svetu. Prav ti fantje so plačali ceno stiskanja pri RZS.
Mikulin in Prinčič osma
Na Balatonu na Madžarkem pa se je končalo mladinsko evropsko prvenstvo v razredu 470. Slovenske barve sta branili dve posadki JK Burja Izola. Posadka Mitja Mikulin in Sebasti-an Prinčič je ponovno dokazala, da je med najboljšimi saj je v zlati floti prijadrala na končno 8. mesto. Posadka Jakob Perne in Mitja Knez, ki sta v tem razredu še novinca in sta na tovrstnem prvenstvu prvič pa sta se morala zadovoljiti z 72. mestom v konkurenci 92 jadralnih posadk.
Optimisti dobri na SP v Braziliji
V	Braziliji se je končalo SP optimistov. Mladi jadralci so dosegli velik uspeh za Slovenijo, saj se je naša ekipa uvrstila med prvo deseterico - na 9. mesto, kar je za slovenske optimiste vrhunska uvrstitev. 40 ekip
Kako prav bi jim prišle tekme na sredozemskih igrah. Seveda se nihče ni upal napovedati medalje na SI in ekipa je ostala doma. Občutek, da se našim mladim športnikov ne zaupa, predvsem pa »spoštuje« je vedno bolj prisoten. Med tem pa, ko drugi veliko vlagajo v mladinski šport na državni ravni, se mi zadovoljimo z delom po klubih. Druga zgodba pa je, da od naših športnikov pričakujemo vedno najvišja mesta. Ne gre pozabiti, koliko nas je, predvsem pa koliko mi sploh vlagamo v primerjavi z drugimi v šport. In vendar nam uspeva. Zopet imamo svetovnega prvaka, evropsko prvakinjo.....
V	Izoli je športni utrip še vedno poletni, se pa premika. Rokometaši in rokometašice se pošteno potijo, kot vsako leto pa gostimo tudi druge športnike. Žal nam ne uspeva, predvsem zaradi »majhnosti«, iz teh obiskov narediti pravi posel. Ponujati samo naravne danosti je že dolgo premalo. Potrebujemo nove športne objekte, ob močnem domačem športu bomo veliko lažje privabili športne goste. Trenutno lahko izpeljemo le kakšno prvenstvo na morju, vse ostalo je skoraj nemogoče. Tudi enodnevnih turnirjev je čedalje manj, škoda.
Ob vsem pa je športa še vedno dovolj, samo daljinca je potrebno vzeti v roke.
iz celega sveta - 211 jadralcev se je zadnji dan prvenstva spopadalo z nestabilnim vetrom in posledično izpeljalo samo en plov. Vodja ekipe Andrej Janežič pojasnjuje: «Zadnji dan so zaradi nestabilnega vetra izpeljali samo en plov, skupaj 12, kar pomeni že dva odbitka. To je prav prišlo tistim z dvojnimi ocs-i, vseeno pa so se naši odlično odrezali.«.
Maks Vrščaj je zasedel 24. mesto, Peter Lin Janežič 29., Žan Luka Žel-ko 114., Domen Vasič Stepančič 118. in Marko Radman 158. mesto.
Nogomet
Kortežani v četrti, Izolani v 5. ligi
Naslednjo soboto se začenja tekmovanje v prvi in drugi Primorski ligi, kjer bosta nastopali tudi obe izolski ekipi.
l.krog-29.08.2009 - 17.30 Cerknica:Korte Avtoplus
V	prvi Primorski ligi nastopajo še: Bilje, Košana, EPIC ECO Postojna, Portorož Piran, Škou Nagode, Jadran Piv. Mahnič Gažon in Piama Pur
l.krog- 29.08.2009 - 17.30 MNK Izola:Rakek
V	drugi Primorski ligi nastopajo še: MND Tabor, Obala, Železničar Divača, Kobarid, Renče in Dragonja
Balinanje
V	Kortah so pripravili mednarodni turnir na katerem so sodelovale ekipe: Umag, Devin, Lucija, Antena, Mlinar, Marezige, Jadran Kozina in Korte. Zmagali so balinarji iz Lucije pred Kozino in Umagom.
OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA
OBČINSKA UPRAVA-AMMINISTRAZIONE COMUNALE
Občina Izola na podlagi 6. člena Odloka o subvencioniranju dijaških prevozov (Uradne objave Občine Izola, št. 4/2009) s tem
JAVNIM NAZNANILOM POZIVA
VSE PREVOZNIKE JAVNEGA PREVOZA POTNIKOV ZA POSREDOVANJE NAMERE K SKLENITVI POGODBE Z OBČINO IZOLA O SUBVENCIONIRANJU DIJAŠKIH PREVOZOV V ŠOLSKEM LETU 2009/2010
pisno na naslov Občina Izola, Uradu za gospodarske javne službe, gospodarstvo, turizem in promet, Sončno nabrežje št. 8, 6310 Izola. Prijava mora vsebovati izjavo o nameri za sklenitev pogodbe z Občino Izola o subvencioniranju dijaških prevozov v letu 2009/2010, skladno z določili Odloka o subvencioniranju dijaških prevozov (Uradne objave Občine Izola, št. 4/2009) in osnovne podatke o imenu, sedežu, zakonitem zastopniku, davč. številki, matični številki in transakcijskem računu, potrebne za sklenitev pogodbe ter pooblaščenem predstavniku prevoza, kot skrbnikom pogodbe in kontaktno osebo.
Številka: 371-369/2009 Datum:	18.08.2009
Predstojnik UGJSGTP Igor SKOK l.r.
In virtù’ dell’alt 6 del Decreto sul sowenzionamento dei trasporti per gli studenti delle scuole medie superiori (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola n. 4/2009), il Comune di Isola con il seguente
PUBBLICO AVVISO CHIAMA
TUTTI I VETTORI DEGLI AUTOBUS DI LINEA A PRESENTARE LE RISPETTIVE OFFERTE A COMPROVAZIONE DELL’INTERESSE ALLA STIPULA DEL CONTRATTO SULL’ESERCIZIO, NELL’ANNO 2009/2010, DEI TRASPORTI SCOLASTICI, SOVVENZIONATI DAL COMUNE DI ISOLA.
Le offerte vanno presentate per iscritto al seguente indirizzo: Comune di Isola, Ufficio per i servizi pubblici economici, l’economia, il turismo ed il traffico, Riva del Sole n. 8,6310 Isola. Le offerte devono contenere la dichiarazione d’intenzione di stipula del contratto sulTesercizio, nell’anno 2009/2010, dei trasporti scolastici, sovvenzionati dal Comune di Isola ai sensi del Decreto sul sowenzionamento dei trasporti per gli studenti delle scuole medie superiori (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola n. 4/2009) ed i dati necessari per poter procedere alla stipula del contratto, quali: nominativo, sede, rappresentante legale, codice fiscale, codice d’identificazione e conto di transazione, nonché’ i dati sul rappresentante autorizzato quale curatore del contratto e sulla persona da contattare in relazione allo stesso contratto.
Prot. n.: 371-369/2009 Data:	18.08.2009
Capo dell’Ufficio per i SPEETT Igor SKOK, m.p.
TCP TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
«Li	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00
Tudi športno obarvan ribiški praznik
Čez dober teden se bo zgodil še en Ribiški praznik. Včasih fešta ribičev, danes vseslovenski dogodek, ki privablja množice vsakokrat znova bolj ali manj zadovoljnih obiskovalcev iz vse Slovenije, ki se vsako leto znova vračajo.
O tem, kako je zastavljen letošnji Ribiški praznik smo že pisali v prejšnjih Mandra-čih, zdaj pa je že čas, da ga v prvi osebi predstavijo še organizatorji, torej izolski CKŠP, ki ga predstavlja Nevenka Gregorčič ob pomoči Aleksandera Janeva, nekdanjega v.d. direktorja CKŠP-ja.
Razložila sta nam, da bo letošnji Ribiški bolj podoben predlanskemu, kot lanskemu. Že znanemu programu so dodali še sobotni program za Veliki trg, oziroma za prizorišče na barki, kjer bodo igrali Klapa Kampanel iz Primoštena in Danilo Kocjančič s prijatelji.
Meh harmoniko in kitaro
Obiskovalci naj bi se tako odločali med osrednjima prizoriščema: Lonko, kjer bo igrala harmonika in se bo plesalo pa vriskalo, ter barko v mandraču, kjer bo zadoščeno ljubiteljem dalmatinskih melodij in obalnega popa. Izstopal naj bi Manziolijev trg, saj naj bi postal nekakšna oazica, z nekoliko drugačno glasbo, z gostinsko ponudbo, ki jo sicer ponuja ob vseh letnih časih, pridružili pa naj bi se jim še izolski vinarji, morda še kdo, ki bi ponudil klasično, istrsko ponudbo, kot so tartufi ali marinirane sardele ter tudi društvo s Cetor s svojimi dobrotami. Namen prizorišča na Manziolijevega trgu je torej ta, da obiskovalcem ponudi nekaj oddiha pred množico, ki se bo sprehajala na relaciji Veliki trg-Lonka, vprašanje pa je le, da ne bo ravno zaradi tega Manziolijev trg postal najbolj obiskano prizorišče.
Arrigoni bo živ
Poleg teh treh znanih prizorišč, pa bo letos ropotalo še v letnem kinu Arrigoni, kjer društva, ki delujejo pod okriljem MSI-ja, ob pomoči trgovine z glasbili Sever, ki ravnokar praznuje 20. obletnico, organizirajo mladinski dogodek. Ne bo pa nobenega dogajanja na Svetilniku, saj naj bi reflektorji preveč motili pomorščake na morju.
Občina plača lastne storitve
Nevenka je ob tem malo v šali, predvsem pa zares omenila, da so letošnji program izbrali glede na „izjemno“ količino denarja, ki ga je letos namenila Občina za praznik. Gre za znanih 30.000 evrov, s katerimi bodo pokrili samo varovanje, reševalce iz vode, stroške Komunale in morda elektriko. Za program od tega denarja ne bo ostalo dejansko čisto nič, zato ga je treba pokriti s tistim, kar bodo zaslužili s trženjem površin. Občina tako v bistvu plača le „lastne“ storitve. V smehu je še dodala, da bo to očitno Ribiški praznik varnosti in Komunale. Za praznik vreden tega imena, bi bilo potrebnih, po Nevenkinih besedah, vsaj 50.000 evrov.
Športne igre
Poleg glasbenega dogajanja pa se bodo letos vrnile športne igre. Ne bo sicer tradicionalnega vlečenja vrvi, bomo pa priče prvemu aquatlonu. To je nekakšen lokalni maratonski duatlon, kjer bodo nastopajoči štartali iz carinskega pomola, preplavali do boje na Svetilniku, in od tam tekli ob obali do San Simona ter nazaj do štartne točke. Prijavljenih je že skoraj 100 tekmovalcev iz vse Slovenije. Ob tem bodo jadralci in veslači imeli še krst na barki na osrednjem prizorišču.
Kakšen praznik želijo
Z Gregoričevo smo se pogovarjali še o tem, kakšen bi lahko bil Ribiški praznik, če bi imeli čisto proste roke pri organizaciji. Pravi, da je Ribiški ena najstarejših „masovk“ v Sloveniji, in ena med najbolj znanimi.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
A da bi ga kako drugače organizirali, bi potrebovala ekipa vsaj nekaj mesecev več. Pravi pa, da si sama želi manj množične prireditve, ki bi imela kot osrednjo temo izolske sardele. Izolo se je vedno povezovalo s sardelami in lepo bi bilo, da bi Sloveniji pokazali, kaj vse se lahko s sardelami pripravi. Razmišljala je tudi o nekakšnem tekmovanju med gospodinjami v pripravi sardel, kjer bi le-te tekmovale ob veliki mizi, a
zaradi zahtev raznoraznih inšpekcij, to preprosto ni mogoče. Aleksander Janev je še omenil, da bo letos ob pomoči pizzerije Porto Apollo na Lonki tudi tradicionalna peka vola, na Sončnem nabrežju pa se bodo karseda izogibali stojnicam s kičem in ..kitajsko" robo. Gostinci bodo „naši“, pridružilo pa se jim bo še nekaj domačih sladoledarjev, ki proizvajajo sladoled tudi na osnovi olivnega olja. „Eskotična“ naj bi tako bila le ena stojnica, ki bo prodajala na karibski način pripravljeno pečeno sadje.
In kot vsako leto, lahko le upamo, da ne bo prevelike gneče, da bodo gostinci čimveč zaslužili, da ne bo dežja in da se kmetje ne bodo pritoževali nad sušo. Zahtevamo preveč?	Aljoša M.
V	spomin
Francka Bertalanič
V	torek smo se na izolskem pokopališču poslovili od znane Izolanke, rejnice in “naj mame Slovenije”, Francke Bertalanič iz Kopališke ulice. Bila je žena in mati devetim otrokom, ki jih je vzela v rejo, bila je znana Izolanka, ki ji je bil osmi marec pisan na kožo in bila je naša dolgoletna naročnica, ki je Mandrač prebrala od prve do zadnje vrstice in nam tudi povedala za napake, ki so nam zbežale v tisk. Zadnje čase ji zdravje ni več služilo in ko smo izvedeli, da je odšla, smo se spomnili zapisa Marine Hrs z večera z znan imi Izolani izpred treh let, ko je bila Francka Bertalanič njihov gost. Tako-le je zapisala ob pogovoru v izolski knjižnici.
“Velikosti srca se ne da izmeriti”, smo zapisali v vabilu na pogovor z znanimi Izolani. A so ljudje, za katere lahko mirno rečemo, da je njihovo srce neizmerno veliko. Francka Bertalanič, ki je bila pred tremi leti gostja srečanja z znanimi Izdanim, je namreč kot rejnica vzgojila devet otrok in tako močno spremenila devet človeških usod. Osrečila je druge in sebe. Francka, ki bi septembra praznovala svoj 87 rojstni dan, je bila dobrosrčna, mila in prijazna, polna življenjske energije, ki bi si jo želeli vsi mlajši od nje. V življenju je bila vedno dobre volje, veliko je pela in, kot nam je takrat zaupala, je imela čudovitega moža, s katerim sta živela v ljubezni in razumevanju. V zgodnjih petdesetih letih sta prišla v Istro, in ko sta ugotovila, da svojih otrok ne bosta mogla imeti, sta se odločila, da bosta vrata svojega doma in srca odprla zapuščenim in zanemarjenim otrokom. Tako jih je bilo devet, ki so živeli pri njima v rejništvu, od tega sta nekatere posvojila, ko nista mogla dopustiti, da bi šla v posvojitev drugam. Enemu izmed otrok, takrat štiriletnemu dečku, ki ga je mati odpeljala v Bosno, kjer je umrl, je kasneje tam postavila nagrobni kamen. Vse do danes ga ni pozabila.
Leta 1993 je Francka prejela prestižno priznanje Naj mama Slovenije. Zadovoljna, srečna in ponosna na vse svoje otroke, ki so živeli nekaj časa pri njej in tiste, ki so tukaj ostali, je povedala, da ji nič ne manjka in duhovito dodala, da je danes velika gospa. Veliko preprostih, življenjskih resnic je bilo slišati ob tem klepetu, ko smo prisotni imeli priložnost doživeti večer, poln topline in človeške srčnosti, ki jo nekateri ljudje kažejo s svojimi dejanji. Francka Bertalanič je vse svoje življenje posvetila otrokom, vsem tistim, ki so odšli in tistim, ki so pri njej ostali. Vsem je dala del svojega srca. Znova nam je potrdila življenjsko resnico, da več ljubezni daš, več je imaš.
M. Hrs
--------- -	-	- - -	- SUMMERTIME ---
Od Marije do Beethovna
Cerkev Marije Alietske je bila prejšnji teden zelo zaposlena. Za štiri večere so jo zaposlili Alietski glasbeni večeri, v petek pa še procesija.
Cerkev Marije Alietske je konec prejšnjega tedna gostila še tri iz serije koncertov pod naslovom Alietski večeri.
Izredno dobro je bil obiskan drugi večer, ko je nastopil trio "Tempo Giusto”, ki ga sestavljajo: domačin Rok Palčič na klavirju, Živa Ciglenečki na violini in Tilen Artač z violončelom. Igrali so deli Ludwiga van Beethovena in Johannesa Brahmsa. Sobotni koncert je sovpadal z nastopom udeležencev OFF festivala a se je vseeno na obeh prireditvah zbralo veliko število poslušalcev. V cerkvi je takrat nastopil Trio Eclipse, ki ga sestavljajo: Alja Velkaverh s flavto, violončelist Hendrik Zwiener in dulie Sgarro s harfo. V različnih sestavah so odigrali izvrsten koncert, ki je navdušil občinstvo.
Že naslednji dn pa je sledil zanimiv in kvaliteten večer antične glasbe, ki sta jo predstavila Stefano Bet - baročna flavta in Paola Erdas - čembalo.
Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja pa je proti Strunjanu
odplula tradicionalna procesija s kipom Strunjanske Marije. Pet bark z romarji so na morju spremljala številne plovila, v Strunjanu pa so romarji pot proti strunjanski cerkvi nadaljevali peš. Protu 20. uri se je v strunjanski cerkvi pričela maša. Procesijo s kipom strunjanske Marije so organizirale piranska, izolska in strunjanska župnija letos petič zapored. Obnovljeni kip strunjanske Marije so prejšnji četrtek sprejeli v cerkvi Marije Alietske v Izoli, kjer ga je blagoslovil koprski škof Metod Pirih. V petek so strunjansko Marijo iz Alietske cerkve ob spremstvu romarjev in divaškega pihalnega orkestra prenesli na carinski izolski pomol, od koder so štiri barke z romarji odplule proti Strunjanu. Istočasno je proti Strunjanu krenila še barka romarjev iz Pirana, (ur)
Kako je zajec prišel iz Azije de Istre
Nekega dne sem v knjigi Čudežni vodnjak - zbirki kazaških in drugih pravljic iskala primerno pravljico, ki bi jo pripovedovala otrokom pri pravljični uri v naši knjižnici. Prelistavala sem knjigo in našla pravljico Zajec v stiski.
Nekoč se je Zajec pritoževal nad svojo usodo: »Nihče na svetu ni bolj nesrečen od mene,« si je govoril. »Kdo vse me ne lovi! Človek, pes pa volk in lisica, pa jastreb in okroglooka sova, celo neumna vrana odnaša moje mladiče. Ne vem, kako naj se branim. Ne morem tekati po drevju kot veverica. Ne morem si skopati luknje v zemljo kakor miš. Zobe imam sicer ostre, a za to, da bi ugriznil sovražnika, nimam dovolj poguma. Ob najmanjšem šumu mi začne srce tako močno razbijati od strahu, dajo popiham, ne da bi se ozrl. Resje, da me ni tako lahko dohiteti, pa tudi to je dobro, da imam kratek rep, me vsaj pes ne more zagrabiti zanj. A vseeno mi ni rešitve. Preden bo minilo leto dni, me bodo ujeli in ubili. Odrli mi bodo kožo, pojedli meso, kosti vrgli psom. Neprestano živim v strahu! Je pa že boljša smrt kakor življenje!«
Iz obupa je stekel proti reki, da bi se utopil. Ko je pritekel na breg, je zaslišal, da je izpod njegovih nog nekaj skočilo in tlesknilo v vodo. Zajec je uganil, da je bila to žabica, in se je zamislil: »Čakaj, vse kaže, da nisem največji strahopetec na tem svetu. Zdi se, da so bitja, ki se me bojijo. In povrhu niti ne znajo teči, saj jih lahko celo pomendram. Niti toplega kožuščka nimajo, pa kljub temu živijo in ne mislijo na smrt! Zakaj naj bi se potemtakem jaz utopili...Ne! Nisem največji strahopetec na svetu. Še bom živel! Moram!« je vzkliknil Zajec in veselo stekel dalje.
(Čudežni vodnjak. Kazaške in druge pravljice. Ljubljana, MK, 1989, str. 179)
Takrat sem se spomnila na pravljico Divji zajec in žaba, ki nama jo je pripovedoval oče prijateljice Marine
Jurkota, ko sva kot študentki zbirali slovstvenofolklorno gradivo na tleh slovenske Istre. Takole gre:
Zec se je znaša vsa obupan. Mu je prišlo tako težko, da je rekel: “Ne morem več živet, jaz se bom uničil. Kam god pridem, vsi za mano, psi, lovci... Nimam več mira." In je teka, da se bo šel utopit tam, kjer je vedel, da je ena voda. Ko je doteka do vode, je stal in je videl, da je skočila ena žaba notre v vodo. In je reka: “Kad si ti skočila notre, pa ne bom ja. Barem ti se bojiš od mene."
Povedal: Anton Jurkota, Žminj (1924) Zapisala: Špela Pahor
Vsi smo z istega sveta
Anton Jurkota, Marinin oče, je doma iz vasi Jurkoti pri Žminju, globoko v osrčju hrvaške Istre. Po drugi svetovni vojni je kot mnogo Istranov tudi on prišel v Slovenijo, v Koper in si tu poiskal delo. Kmalu se je tudi poročil in z ženo in štirimi otroki živel v skromni vrstni hiši v naselju Šalara pri Kopru. Delal je kot miličnik, še vedno pa je bil zelo navezan na zemljo in je vsak prost trenutek preživel na veliki najeti njivi, kjer je redil koze, kokoši in pridelal prav vso zelenjavo za dom in za prodajo, iz grozdja pa delal dobro domače vino in zdravilno žganje. Pogosto je z družino šel tudi v domačo vas, kjer so še imeli zemljo in sorodnike. Najbolj zanimiva od vseh je bila prav gotovo teta Roža, ki je še v pozni starosti živela v hiši brez elektrike, si kuhala na odprtem ognjišču in se ukvarjala z živalmi ter tekala po poljih, kot da je še mlada. To je bilo še okrog leta 1990, ko so imele vse okoliške hiše že sodobna gospodinjstva z nešteto aparati in priključki.
Marina pa mi je nekoč pripovedovala tudi o svojem nonotu, očetovem očetu:
»Bil je trmast Istrijan in vedno nam je govoril da prihajamo od nekod iz Azije, Kitajske ali od tam nekje. Mogoče je to pripovedoval tudi zato, ker je bil majhne postave. Bil je droben, a žilav in aktiven skoraj do konca življenja. Melje 94 let, ko je umrl. Ne vem, če je imel predstavo, kje je to. Ali je to morda slišal od koga, sam namreč ni bil šolan. Ne spominjam se kaj preveč njegovih pogledov na svet in njegove filozofije. Vem, da maje bilo delo najbolj pomembno. Delo in delo in dobiček, ki ga je vlagal u nakup zemlje, ker je bila zemlja po njegovem vse. In tega se spomnim, da je hodil vsako nedeljo k maši, lepo zrihtan in z napudranimi lici, da zgleda rdeč in zdrav.«
V	času študija na Oddelku za etnologijo sva se z Marino udeležili ekskurzije po nekaterih republikah bivše ZSSR.
V	Gruziji so Marini večkrat rekli, da je podobna Gruzinkam in da ima prav gotovo prednike iz Gruzije. Ko pa smo prišli na mejo z Ukrajino, so cariniki na carinski postaji začudeno gledali v njen potni list, gledali v Marino, pa spet v njen potni list. Staknili so glave in nekaj razburjeno klepetali. Že smo se bali, da je kaj narobe, potem pa so povedali, da je skoraj tak priimek doma tudi v njihovih krajih in seveda niso mogli verjeti, da je tu nekdo iz Slovenije, pravzaprav iz Jugoslavije, ki ima podoben priimek. Potem so Marino za šalo še malo strašili, da jo bodo zadržali in preverili, kdo da je in od kod je, še najraje pa naj ostane kar pri njih; nazadnje pa so nam v smehu le dovolili prehod čez mejo.
Špela Pahor
Z drevišnjim koncertom komornih skupin in OFF banda, ki so ga poimenovali Play Off se bo zgodil predzadnji izolski koncert udeležencev letošnjega, jubilejnega petega OFF festivala, kot so poimenovali zdaj že desetdnevno druženje oboistov in fagotistov na poletnih delavnicah v Izoli.
Kot je povedala Maja Kojc, motor in duša tega festivala, so na željo udeležencev iz prejšnjih let, srečanje podaljšali na deset dni, dodali so še dva predavatelja in predvsem so dobili nekaj udeležencev iz dežel, ki doslej niso bile zastopane na festivalu. Festival ima namreč vse večjo veljavo tudi po širšem glasbenem svetu in ker gre dober glas v vsako vas so letos v Izoli tudi udeleženci iz bolj oddaljenih dežel. V jubilejnem letu so pripravili tudi večje število koncertov, od tega šest v Izoli in dva v Postojni. Skratka, v takšni ali drugačni zasedbi so koncertirali skoraj vsak dan.
Ob tem je posebej zanimivo, da so vsi njihovi nastopi brezplačni, seminar in vse ostale stroške pa dejansko pokrivajo organizatorji, udeleženci in delno občina in država. Celoten projekt velja okrog 25.000 Eurov, od občine Izola, ki so ji ponudili kar šest koncertnih večerov so dobili 3.500 Eurov sofinanciranja od države pa še manj. Pa vendar ne tarnajo preveč, saj se zavedajo, da je festival odvisen predvsem od njih samih in od njihovih organizacijskih sposobnosti. “Sobe za naslednje rezerviramo že takoj po končanem festivalu" je povedala Maja, potem pa se že začne dogovarjanje s predavatelji oziroma docenti, ki gredo običajno po prijateljskih navezah pa tudi vsi ostali v organizacijski strukturi vse to počnemo brezplačno. Kotizacija za udeležence znaša 450 Eurov in s plačilom dobijo poln penzion ter seveda predavatelje in vse ostalo. “Mislim, da sama za OFF prispevam več denarja kot država" je še povedala v šali.
Kot rečeno bodo danes ob 20.30 na Manziolijevem trgu nastopile komorne skupine in OFF band, v soboto ob 17.30 pa bo na istem trgu zaključni koncert vseh udeležencev. Program je primeren za poletne dni, od klasik do zimzelenih melodij, ur

Kulturniški smerokazi
Četrtek, 20.avgust 2009
Manziolijeva palača - ob 20.30
OFF Izola 2009 - Oboa Fagot festival slavnostni koncert ob peti obletnici festivala
»Play Off« Off Band. Dirigent Nenad First
____________Koncert bo povezovala Nataša Benčič.__________
Petek, 21.avgust 2009
Kino Odeon
19.00	NOČ V MUZEJU 2 - Night at the museum 2 Režija: Shwan Levy
21.00	LJUBEZEN NIMA CENE - Režija:Pierre Salvador!
Sobota, 22.avgust 2009
Manziolijeva palača - ob 17.30
OFF Izola 2009 - Oboa Fagot festival
»OFF PLAY ON«
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20IZ01A, tel. 05 / 641 53 03
razstava
ex tempore vinile -slikanje na vinilne plošče
EFETTICOLLATERALI # 2 -CONTROINDICAZIONE D’ARTE
Kino Odeon
19.00	NOČ V MUZEJU 2 - Režija: Shwan Levy
21.00	LJUBEZEN NIMA CENE - Režija: Pierre Salvadori
Nedelja, 23.avgust 2009
Kino Odeon
19.00	NOČ V MUZEJU 2 - Režija: Shwan Levy
21.00	LJUBEZEN NIMA CENE - ,Režija:Pierre Salvadori
Ponedeljek, 24.avgust 2009
Cerkev Sv. Marije Alietske
razstava slikarja Dušana Fabiča
Hotel Delfin Razstava KULU LIK Izola
“Kolaž - ideja o sestavi in povezavi duhovnih vrednot skupine Lik”.
od 1. 8. do 14. 9. 2009	____
Kino Odeon
21.00	LJUBEZEN NIMA CENE - ,Režija:Pierre Salvadori
Torek, 25.avgust 2009
Galerija Meduza „
FULVIA ZUDIC Poslikani objekti, moda in design
Kino Odeon
21.00	NOČ V MUZEJU 2 - Režija: Shwan Levy
Sreda, 26.avgust 2009
Kino Odeon
21.00	LEDENA DOBA 3 - Ice age 3 Režija: Carlos Saldanha, Mike Thurmeier
Četrtek, 27.avgust 2009
Kino Odeon
21.00	LEDENA DOBA 3 - Režija: Carlos Saldanha, Mike Thurmeier
WEJN & THE GENZIS v Taverni
To soboto, 22.08.2009 bo Mišela ponovno pomešala dva različna načina glasbenega izražanja - pogosto kritična besedila dna SLON & SADEŽ in grungevsko obarvane melodije izolske skupine WEJN & THE GENZIS.
Začetki Wejn & The Genzis segajo v leto 2001, ko se je skupina prijateljev združila v band, ki bi zapolnil njihov prosti čas. Dolga leta garažnih vaj in nekatere spremembe zasedbe so skupino pripeljali do današnje oblike. Sodelovanje na mnogih tekmovanjih za neuveljavljne skupine so povečale prepoznavnost banda, kar jih je pripeljalo do igranja z znanimi imeni glasbe kot so Dog Eat Dog (ZDA) na otvoritvi turneje Youn Gunz Tour 2 v maju 2006. Istega leta so podpisali pogodbo z Nika Records za svoj debitantski album Wejn & The Genzis. Album vsebuje 11 skladb, ki so bile posnete v Garbage studiu, razen dveh skladb, ki so bile posnete v studiu Mama.
Andragoško društvo MORJE
Univerza za tretje življenjsko obdobje IZOLA
Vabi vse, ki jih zanimajo naši programi, da se nam pridružijo.
Več o programih in naših dejavnostih boste izvedeli na sedežu Društva Gregorčičeva 21 (stara italijanska šola ) 7., 8. in 9. septembra med 10. in 12. uro, kjer bodo potekali tudi vpisi.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Ob Dnevih evropske kulturne dediščine Mestna knjižnica Izola vabi na otvoritev fotografske razstave Remigia Grižoniča iz Izole, ki bo v četrtek, 3. septembra ob 18h v kotičku ustvarjalnosti v knjižnici.
Obenem ste prisrčno vabljeni, da si ogledate tudi druge septembrske razstave: umetniške slike razstavlja gospa Simona Mahnič, knjižne ilustracije Martina Ljubič, skulpture Zorko Dežjot in keramične izdelke skupina keramikov pod vodstvom Zvonka Bizjaka.
Vse razstave so postavljene v okviru praznovanj Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih že več let obeležujemo tudi v naši knjižnici. Na ogled bodo od 1. do 30. septembra v času odprtosti knjižnice, to je vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h.
Galerija SalSaVerde Gramscijeva 4 - vhod iz Velikega trga 1, Izola KUD Korenina i/.juuj-30. avgust 2009
V galeriji Salsaverde v Izoli so v petek 17. julija odprli razstavo članov Kulturno umetniškega društva Korenina. Na razstavi, ki bo na ogled do 30. avgusta, so razstavljena predvsem kiparska dela. Avtorji: Aljoša Golubič, Miha Pečar, Tadej Razingar, Elvis Padoin, Milan Marušič, Ursula Osojnik, Richard Chapo, Tapiwa Chapo, Tamara Rimele, Robert Kosmač, Matjaž Šušmelj
Galerija Al^a / Krlstanovtrgl
"Izobilje”
Aleksandar Stepanovič Brodschneider
(olje na lesu, platnu, naravne barve na juti in platnu)_
Galerija Krajcar
fotografska razstava RIFLESSO DELL’ANIMA
VABILO otrokom in mladini
Če želiš v zadnjih počitniških dnevih prijetno in koristno prebiti svoj prosti čas, se nam pridruži v folklorni delavnici na podružnični šoli Korte. Med 24. in 29. avgustom 2009 od 9. do 12. ure se bomo učili novih iger in plesov.
Prijavi se na telefon 6420009, po pošti ali v nabiralnik KD Korte do petka, 21. avgusta.
Na svidenje v ponedeljek, 24. avgusta, ob 9,uri. S seboj prinesi telovadne copate in malico.
Vesna Vatovec, mentorica
Folklorna skupina Usakoščat KD Korte
Izolska kultura preko sakralnih objektov
Letos sta za obiskovalce odprti cerkev svetega Mavra in cerkev svete Marije Alietske in sicer z naslednjim urnikom:
•	Od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30 ure
•	Ob nedeljah in praznikih: od 11.00 do 19.30 ure.
Mestna knjižnica Izola
POLETNI URNIK 01.07.2009 - 31.08.2009
•	TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00
•	PONEDEUEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00
•	SOBOTA - ZAPRTO
Poleti se dogaja
Taborniške avanture v Kozjem
Izolski taborniki iz rodu Jadranski stražarji so letos taborili na Kozjanskem, natančneje, v Kozjem. Najprej so bili tam mladi, sledili pa so jim takoimenovani klubovci oziroma “upokojeni" taborniki. Seveda so prišli tudi z otroki in celo vnuki, vsi pa so se imeli zelo lepo, čeprav jih je doletelo tudi eno od štajerskih neurij.
Z vsemi svojimi aktivnostmi so tudi klubovci zelo popestrili vzdušje v kraju, sklepali so prijateljske odnose z domačini s katerimi so se pomerili v odbojki (uspešno) in nogometu (porazno), pa tudi zabavali so se skupaj.Sicer pa je bilo življenje v taboru zelo pestro, saj so pripravili kar nekaj izletov v bližjo okolico, med drugim na grad Podsreda, k Titu v Kumrovec, na Vetrnik, Bohor, Svete gore, repnice in vinsko klet z vinsko kraljico vred.
Preživeli so tudi neurje z močnim dežjem in vetrom, ki je podrl dva šotora, kaj več pa jim ni naredil, razen, da so bili zaradi neurja ves dan »odrezani« od sveta in so za oskrbo s hrano morali narediti človeško verigo čez narasel potok.
Jože Lorbek je na taboru pripravil tečaj vrvnega plezanja, Ajk in harmonikarji so skrbeli za glasbo, spomnili pa so se tudi dolgoletnega tabornika in prijatelja, Janka Padske in poslali delegacijo na njegov pogreb, v taboru pa zastavo spustili na pol droga.
Družinske igre na svetilniku
V soboto, 29.8. pripravlja Društvo prijateljev mladine Izola že skoraj tradicionalne družinske igre, ki bodo potekale na svetilniku od 9. ure dalje.
Vabimo vse družine, da se z nami pomerite v zabavnih igrah, kot so lov na skriti zaklad, igre v vodi ter zabavne igrice na suhem, sledi pa seveda tudi piknik. Prve tri družine bodo prejele tudi praktične nagrade. Zaradi lažje organizacije vabimo zainteresirane družine, da se do srede, 27.8. prijavijo k sodelovanju na telefon 040 38 55 29 (kot družina se šteje vsaj en odrasel in vsaj en otrok iz posamezne družine, lahko tekmujejo tudi nonoti z vnučki). Igre so primerne za otroke vseh starosti, za sodelovanje je potrebna samo obilica dobre volje.
Kdo jo pozna?
S taborjenja še ta fotografija ene največjih gob, kar smo jih kdaj videli pri nas. Marjan Kralj, ki jo je našel ni našel nikogar, ,ki bi povedal za kakšno gobo gre, zato zdaj preko časopisa sprašuje poznavalce gob, kaj je pravzaprav našel. Odgovor sporočite uredništvu.
Odkrivamo izolske vodnjake
Akcija odkrivanja vodnjakov in vodnih virov v izolski občini se nadaljuje. Dušan Ambrož, ki jo vodi, ima vse več sodelavcev, ki mu prinašajo zanimive fotografije ohranjenih in zapuščenih vodnjakov, izvirov, Štern itd.
Tokratne je prispeval Alen Benčič iz Šareda, fotografiral pa je nekaj zanimivih vodnjakov na Maliji. Prvi del fotografij objavljamo danes, drugi del pa čez teden dni. Zanimivo je, da Izola ni bogata z vodo le v dolini, kamor naj bi se = po logiki stekali vodotoki s Šavrin-ž skih gričev. Veliko vode je tudi “na 1 vrhu”, v Kortah in sosednjih višje £ ležečih zaselkih.
Še veliko dela nas in vas čaka.
Četrtek, 20. avgust2009, št. 821	Yf VsilitYC 11
—-----------Predzadnja------------
KRIMINALNE
Se bo našel najditelj?
Nepričakovano velik met je uspel lopovu, ki je izvedel nenavadno a veliko tatvino v izolski marini. 52-letni turist je namreč v sanitarijah marine v Izoli pozabil moško torbico, ki jo je nekdo nato ukradel. V njej je nesrečni morjeplovec imel kar 6.700 EUR gotovine, bančne kartice, osebne dokumente, dokumente vozila in plovila ter ključe. Lastnik menda še bolj kot denar pogreša dokumente, ki jih je imel v torbici, zato morebitnemu najditelju menda ponuja 20.000 Eur nagrade.
Zgodaj ga je srknil
To, da imajo nekateri že po genetski zgradbi 0,5 alkohola v krvi je znano, ampak ne vemo, če to velja za Prekmurce. Ob 09. uri zjutraj so namreč Izolski policisti ustavili 22-letnega voznika iz Prekmurja, ki je kazal znake alkoholiziranosti. Preizkus alkoholiziranosti je sume policistov potrdil, saj je ta pokazal 0,83 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik je bil pridržan.
Vlom za minimum
Nekateri tatiči pa res ne vedo kje bodo kaj našli in kje ne bodo našli nič. Tako je bil neuspešen neznani storilec, ki je ponoči vlomil v lokal in ukradel blagajniški minimum, ki je res minimalen. Policisti bodo zanj vseeno podali kazensko ovadbo.
Da ni bil meteor?
Iz Livad je poklical lastnik osebnega avtomobila in povedal, da mu je nekdo ponoči na vozilo vrgel kamen in s tem povzročil poškodbo. Policisti so naredili zapisnik, kaj več pa bo, po mnenju uredništva, težko storiti.
Pa ravno nad fuzbalerje
Neznani storilec je ponoči vlomil v prostore Nogometnega kluba Izola. Temeljito je preiskal prostore in ukradel VHS in DVD predvajalnik, ter s tem klub oškodoval za 200 EUR. Sledi kazenska ovadba.
Hudournik tudi prinaša
Policiste so obvestili, da je pri gostinskem lokalu hudournik naplavil kolo z motorjem. Gre za Piaggio Bravo bele barve, ki ima nameščeni obe kolesi je pa brez motorja. Vozili so prevzeli v hrambo občinski redarji.
ALKO lestvica:
0.13 mg/l, 0.37 mg/l, 0.43 mg/l, 0.62 mg/l, 0.83 mg/l
Radi privijajo
Neznani storilci so ponoči poškodovali avtomat za plačevanje parkirnine, in sicer tako, da so v odprtino za kovance in potrdila privili vijake. Policisti in vozniki uoamo, da bodo privili tudi njih.
Nakup pred trgovino
Nekateri ljudje ne kupujejo radi v velikih marketih ampak "kupujejo” pred marketi. Tako se je očitno zgodilo tudi stanovalcu iz Jagodja, ki je policiste obvestil, da mu je nekdo ukradel gorsko kolo, ki ga je pustil pred trgovino v Jagodju.
Našli so kolesa
Policisti so v torek, v jutranjih urah, pri Avto campu Jadranka našli dve zapuščeni gorski kolesi, in sicer prvo modro-rumene barve, znamke DOUGLAS, drugo pa črno-rumene barve, znamke JUMPER TREK. Kolesi so hranili na Policijski postaji Izola, kjer jih je vesela lastnica že prevzela.
Pozabili so
Policisti so zgodaj zvečer obravnavali kršitev javnega reda in miru v gostinskem lokalu. Kršiteljem je bil izdan plačilni nalog, ti pa so verjetno pozabili na ta neprijeten dogodek in so tri ure kasneje ponovno kršili javni red in mir. Zaradi nadaljevanja s kršitvijo v pijanem stanju so policisti za dva kršitelja odredili pridržanje.
Nekdo rad kuri
Ta teden so bili policisti dvakrat obveščeni, da pod Belvederjem gori grmičevje. Gasilci so oba požara pogasili, policisti pa zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja Povzročitev splošne nevarnosti. Po domače, iščejo tistega, ki tako rad kuri, da mu podkurijo.
Glasba mora biti na glas
Obravnavali smo nekaj prometnih nesreč z materialno škodo, tri poškodbe vozil na parkiriščih, obravnavali smo več kršitev javnega reda in miru, in sicer predvsem zaradi preglasne glasbe. Kršiteljem so bili izdani plačilni nalogi oz. izrečena ustna opozorila.
Sumijo da je tisto
Policisti so konec tedna opravili dva zasega snovi zaradi suma, da gre za prepovedane drogo. Po analizi bo izveden ustrezen ukrep.
Imamo ljudi
Verjetno tisti, ki berete redno časopis Mandrač že poznate možakarja s fotografije. V enem od prejšnjih izvodov časopisa je bil na fotografiji s svojim novim delovnim pripomočkom. Danes pa bi želela napisati o njemu nekaj besed več, ki bi povedale kaj o njemu in ne samo o tistemu kar dela. Imenuje se Dragan Jarič, sicer pa ga poznamo vsi domačini. Priden, delaven, pošten in če bi vsi v Izoli imeli njegove lastnosti bi bila Izola raj na zemlji. Ob tej priložnosti bi se mu še enkrat želela zahvaliti, saj je pred leti našel mojo denarnico in jo pošteno takoj odnesel na policijsko postajo v Izoli in mi prihranil marsikatero muko. Hvala še enkrat in moje spoštovanje.
Aljoša Križ
MALI OGLASI
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
ODDAMO
- Na Belvederju za daljše obdobje oddam hišo za osem oseb, družini, delavcem ali študentom, tel. 031 434 851
-Na ugodni lokaciji v centru Izole oddam lep in klimatiziran, 38m2 velik poslovni prostor (dva ločena prostora). Vsi priključki so ločeni. Poklicati na tel. 041-249-806. Cena 520 Eur
Delo
-	Starejšim osebam nudim pomoč na domu na območju Izole (čiščenje in pospravljanje) tel 040 199737
-	Nudim nego na domu. tel 051 235 947
-	Nudim pomoč na domu starejšim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703
Razno
-	Iščem starejšo gospo, ki bi lahko ponoči bila z mojo mamo. tel 041 402 187
-	Prodajam paradajz - pelati za šalso. Interesenti naj pokličejo na tel. št. 041-831-711.
-Prodam adaptiranao mleko ALLERNOVA po ceni 10 eur/ škatla, na zalogi imam 5 škatel, (nov 15 eur) . tel 041 351 772
-	Ugodno prodam otroško posteljo (IVERKA - JAVOR, rob:ABS) inf: GSM 041 626 732 Dušan
Rdeči križ IZOLA
obvešča upravičence, da ima na zalogi moko, testenine in pakete.
Upravičenci lahko dobijo prehrambene artikle
VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 09-12 URE.
Srečanje primorskih upokojencev
Društvo upokojencev Izola in Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava vabita svoje člane na »Srečanje upokojencev Primorske», ki bo v Opatjem Selu na Krasu v soboto, 5. septembra 2009. Ker je število članov omejeno na en avtobus, prosimo, da pohitite s prijavami. Prijavite se v pisarni DU Izola ob uradnih urah in pri predsedniku DU Jagodje - Dobrava. Marjan Pavlič Boris Debeljak.
Pevke Sinjega galeba vabijo nove članice
Naš ženski pevski zbor »Sinji galeb» Društva upokojencev Izola v letošnji jeseni stopa v peto pevsko sezono. V tem času so pevke kvalitetno rasle pod vodstvom zagnanih pevo-vodkinj in se pevsko izkazovale na številnih nastopih širom Primorske, v zamejstvu in tudi v Ljubljani, ko so pele kot predstavnice upokojenskih zborov Južne Primorske na srečanju slovenskih upokojenskih zborov.
Ta trend nastopov in dobrega petja bi radi nadaljevali tudi v novi pevski sezoni.
Da bi naš zbor, pod vodstvom pe-vovodkinje Lidije Kotnik, dosegal še odmevnejše nastope in kvalitetno rasel, vabimo v zbor nove pevke. Pridružite se nam čeprav niste še članice društva upokojencev.
Z rednimi vajami bodo pevke pričele že 26. avgusta 2009 ob 18.00 uri v prostorih Društva v Plenčičevi ulici št. 3 - nasproti davčne uprave.
Lahko pa nas pokličete na tel. 641 97 37 v ponedeljek 24. avgusta 2009 od 9.00 - 11.00 ure.
Predsednik DU Izola Marjan Pavlič.
ZDRAVSTVENI DOM IZOLA
Dispanzer za ženske
Rožič Nives, dr. med., spec. gin. in porod.
Nove pacientke vpisujemo v or-dinacijskem času: ponedeljek od 13:00 do 21:00 torek - petek od 7:00 do 15:15.
Dobili smo piavo kuverto, takšno, ki običajno ne pomeni nič dobrega. Na njej je pisalo Davčni zakoni v Republiki Sloveniji in prevzeli bi ga, če ne bi bil potreben odkup v višini okrog 10 Eur. Seveda smo pismo s položnico vred vrnili založbi, ki si je domislila takšne poslovne poteze, toda lep kup jih je prišel v Izolo in verjetno je kdo nasedel. Upamo, da so bili redki.
NLB Družinski varčevalni paket
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
\fù

■
$
3
NLB®
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
Sidranje na kopališču. Saj ne, da bi komu zavidali ampak vseeno nas zanima, kaj pravi zakon o sidranju ob obali. Že nekaj let namreč opažamo nekaj stalnih navtičnih turistov, ki svoje plovilo zasidrajo tik ob obali in se tako odpravijo na kopanje. Če je res, da zakon o tem nič ne govori bo tudi plaža na svetilniku kmalu podobna tisti pri Belih skalah.
Kjer se prepirata dva...
Tako-le, sredi največje turistične sezone, prazno sameva priljubljen gostinski lokal Bariera in terasa pred njim. Razlogov za zaprtje lokala je imel najemnik, Željko Radulovič, kar nekaj, med drugim tudi spor s sosedo, ki je nasprotovali njegovi adaptaciji oziroma zaprtju terase ob lokalu. Menda jo je posebej motila bakrena streha, ki jo je montiral po nasvetu strokovnjakov in tako zamenjal streho iz stare valovitne plastike.
Sledila je prijava in obisk gradbenega inšpektorja, ki je prepovedal uporabo terase in jo lani, na začetku glavne sezone, enostavno prelepil s trakom Ministrstva za okolje in prostor, kamor sodi gradbena inšpekcija.
Ta ista inšpekcija pa je zdaj, leto dni kasneje, na enak način zapečatila tudi stanovanjsko hišo njegove tožnice, saj očitno ni bila grajena v skladu z dovoljenji. Lastnica je menda Alja Berglez, nekdanja direktorica Urada RS za informiranje in svetovalka pokojnega predsednika Janeza Drnovška.
Tako se je prepir med dvema končal za oba najslabše. Mi smo brez lokala, lastnica pa brez stanovanja.
j D 1/7 J ICUMAKI« ^
Plaža na svetilniku je to poletje osrednje izolsko kopališče. Nekaj je k temu prispevalo urejanje svetilnika, ki je zdaj res prijazen kraj, nekaj pa tudi dejstvo, da tam ni treba plačati ničesar, razen najema senčnika in ležalnika. Škoda je le, da tam ni lokala, kjer bi lahko pojedli pizzo ali kaj podobnega. Naša pripomba je tokrat namenjena le peskovniku, ki je zdaj že skoraj povsem brez mivke, ki so jo mali “gradbinci” premetali v okolico.
Kolesarjenje od Kopra do Aten
Petčlanska kolesarska odprava z obale, v kateri sta bila tudi dva člana kolesarskega društva Bičikleta Korte, je na tri tedne trajajoči poti, od 11. julija do 2. avgusta prekolesarila pot vse od Kopra do Grčije.
Pot jih je vodila po jadran-ski magistrali, po cestah f Črne gore, po obmorski in centralni Albaniji, po centralni Grčiji in Peloponezu do zastavljenega cilja - Aten. Za pot od Kopra do atenske akropole so porabili 16 dni, števec na kolesu pa je pokazal 1.836 prevoženih kilometrov. V 20 skupnih etapah, kolikor je trajala celotna pot, so prekolesarili 2.034 km, na kolesu so presedeli 119 ur, povrečna hitrost skupine pa je bila 16 km/h. Posebnost podviga je v tem, da sploh niso imeli spremljevalnega vozila, ampak so vso potrebno opremo vozili s seboj na kolesih.
Polni lepih vtisov in načrtov za nove podvige so se v nedeljo 2. avgusta srečno vrnili v Koper.