Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 63
Ljubljana, sobota 16. marca 193$
Cena 1 Din
upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. tnseratm oddeieK: Ljubljana Selen-burgova UL Ji. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-ljjma št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25. Za toozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefor 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
K poglavju o manjšinski zaščiti
V	Ženevi se pripravlja zanimiva manjšinska afera, ki utegne postati pomemben prispevek k poglavju o.vrednosti mednarodne manjšinske zaščite. Dvajset uglednih Angležev, med njimi dvanajst aktivnih članov londonskega parlamenta, je podalo pri svetu Društva narodov pritožbo proti poljski vladi zaradi kršenja pravic ukrajinske manjšine.
Kakor se poroča iz Ženeve, se dotika pritožba v prvi vrsti spremembe ^poljskega volilnega reda v senat, češ, da praktično izključuje Ukrajince od te volilne pravice. Nadalje se v pritožbi navajajo na osnovi konkretnih primerov krivice, ki se baje godijo Ukrajincem v šolstvu in kulturnem udejstvovanju. Ker obljube poljske vlade, da se nevšečnosti odpravijo, niso bile v nobenem pogledu izpolnjene, zahtevajo pritožniki, da preišče zadevo posebna mednarodna komisija in predloži svoje ugotovitve Društvu narodov v nadaljnje postopanje.
Nimamo namena baviti se z meritorno vsebino pritožbe angleških parlamentarcev, niti preiskovati, ali gre tu res za akt mednarodne pravicoljubnosti, ali morda bolj za politično demonstracijo. Objektivni dejanski stan utegne raziskati in predočiti preiskava, če res pride do nje. Dejstvo te — vsekakor po svojem izvoru in svojih avtorjih nenavadne — pritožbe in njeno dosedanje obravnavanje pa daje vsakomur, kdor se zanaša na mednarodno zaščito nesvo-bodnih narodov ali narodnih delov, povod in priliko za resna razmišljanja.
Znano je stališče današnje Poljske glede manjšinskega problema. Ko je_ lansko leto stavila predlog na posplosenje odnosno razširjenie manjšinske zaščite, je ultimativno izjavila, da se ne bo vec smatrala vezano na manjšinske konvencije, ako se njen predlog ne sprejme. Bili so pa takrat pri Društvu narodov v ospredju drugi interesi in preko vprašanja, ki ga je sprožila Poljska, se je prešlo z nekakimi splošnimi izjavami, ki seveda zadeve v nobenem pogledu niso rešile, kakor je pač to v Ženevi navada, kadar gre za narodne manjšine. Vendar se sme kot nekaj pozitivnega smatrati takratna ugotovitev, da nobena država ne more enostransko ukinjati pogodbenih obveznosti. Ker s poljske strani ni bilo izrecnega ugovora, je obveljalo mnenje, da je s tem zadeva rešena in da ostane vse pri starera.
V	primeru zdaj vložene pritožbe pa postaja očitno, da se poljska vlada ne namerava odreči ofenzivi proti manjšinski konvenciji in da lani ni bil toliko njen namen, potegovati se za pravice in koristi nezaščitenih manjšin, kakor izne-biti se s svojih ram bremena, ki so ji ga naložile mirovne pogodbe. Na poziv, da z ozirom na angleško pritožbo poda svojo protiizjavo, poljska viada sploh ni odgovorila, kakor da se je zadeva ne tiče. dasiravno se mora zavedati, da bo formalno pravilna pritožba morala biti v Ženevi podvržena razpravi in sklepanju. S tem se brez dvoma ponovno odpira že lani stavljeno vprašanje, ali je možna enostranska odpoved mednarodne pogodbe, in v daljni konsekvenci problem, koliko praktične vrednosti ima ^mednarodna garancija manjšinske zaščite, odnosno "kakšne sankcije se bodo mogle ali hotele s strani Društva narodov ali njegovih članic izvajat^ napram kršitelju mednarodnih manjšinskih obvez.
Ni dvoma, da sta sekretariat in svet Društva narodov v mučnem položaju, ker je postavljen pred povsem novo in kočljivo situacijo, to tem bolj, ker prihaja pritožba iz odlične, četudi^ne službene strani ene najpomembnejših velesil in na drugi strani ni prizadeta mala država, ki bi nanjo po dosedanji praksi ne bilo treba jemati posebnih ozirov, nego na državo, ki sama reklamira zase značaj velesile in katera je po vrhu še važen činitelj v aktualnih pogajanjih za konsolidacijo evropskega vzhoda in s tem za novi sistem miru in varnosti.
Po dosedanjih izkušnjah je pač pričakovati kot najbolj verjetno, da se bo kot izhod dileme zopet iskal kompromis, da bo volk sit in ovca cela. Tako_ po vsej priliki zopet jedro problema niti ne bo načeto in manjšinsko pravo bo slej ko prej ostalo pastorka ženevske mirovne politike, gotovo ne v učvrščenje zaupanja malih narodov v svoje ženevske zaščitnike.
Za nas sta ta zadeva in z njo vprašanje realne vrednosti garancije Društva narcdov za pravice manjšin tem bolj vredna pozornosti, ker leži v sekretariatu Društva narodov, čakajoč na pravično rešitev, pritožba slovenske manjšine na Koroškem, ki je vsaj tako utemeljena in važna, kakor ona, s katero zahtevajo angleški parlamentarci pravico za Ukrajince. Nezakonitosti in krivice avstrijskega režima ob priliki ljudskega štetja segajo do korenin sami eksistenci slovenske manjšine. Gre za brutalen poskus, izbrisati Slovence kot etnično skupino iz službene statistike in jo izločiti kot subjekt mednarodno garantiranega manjšinskega prava.
Pomena in važnosti slovenski pritožbi torej res ni odrekati, vendar si p njem
Velepomemben korak za pomirjenje Evrope:
Italija želi sporazum z Jugoslavijo
V svoji nastopni avdienci je novi italijanski poslanik na našem dvoru sporočil željo Mussolinija po prijateljskem sporazumu in tesnejšem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo
Beograd, 15. marca. p. Danes opoldne je novoimenovani italijanski poslanik na našem dvoru Gvido Viola conte di Campalto v svečani nastopni avdienci izročil svoja poverilna pisma. Avdienci je prisostvoval tudi predsednik vlade in zunanji minister g. Bogoljub Jevtic. Pred starim dvorom je bila postrojena častna četa pešadijske kraljeve garde z zastavo in godbo. Šef protokola zunanjega ministra g. dr. Ilija Novakovic je spremil novega italijanskega poslanika z italijanskega poslaništva na dvor. Ob njegovem prihodu je godba zasvirala italijansko in jugoslovensko državno himno, častna četa pa je izkazala pred-pi- -.no vojaško čast. Na vhodu v dv r sta pričakovala novega italijanskega poslanika Nj. Vis. knez namestnik Pavle v navzočnosti predsednika vlade in zunanjega ministra g. Jevtiča.
Nagovor poslanika
Izročajoč svoja poverilna pisma je imel italijanski poslanik naslednji govor:
Vaše kraljevsko Visočanstvo! Čast mi je izročiti v roke Vašega kr. Visočanstva pisma, s katerimi me je Nj. Vel. kralj Viktor Ema-nuel III. moj vzvišeni vladar, blagovolil akreditirati kot posel nega poslanika in pooblaščenega ministra pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije Petru II.
Izrecno dolžnost imam od šefa vlade, da izjavim, da bo moje delo služilo zbližanju med našima dvema državama. Pooblaščen sem ponoviti, da nima Italija neprijateljskih namer do Jugoslavije in ^ ne želi ovirati njenega razvoja ne na političnem in ne na gospodarskem , -1 ju. V nadi, da mi bosta Vaše kr. Veličanstvo in njegova vlada izvolila ponuditi svojo blagonaklonje-no podporo za izvedbo mojega poslanstva, Vam izrečem v imenu Nj. Vel. kralja Italije in moje vlade najiskrenejše želje za osebno srečo Nj. Vel. kralja Petra II. in Vašega
kr. Visočanstva ter za blagostanje vsega jugoslovenskega naroda.
Odgovor Nj. Vis. kneza-namestnika
Na nagovor g. Viole je odgovoril Nj. Vis. knez - namestnik s temi besedami: Gospod poslanik! Z velikim zadovoljstvom sprejmem iz vaših rok pisma, s katerimi Vas je Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel in., vaš vzvišeni vladar, izvolil odlikovati kot svojega posebnega poslanika in pooblaščenega ministra pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije Petru II., ter od-poklk ?a pisma vašega prednika.
Poslanstvo, ki Vam je poverjeno, posebno pa Izjava vašega predsednika vlade, da bo vaše delo služilo ustvaritvi dejanskega zbližanja med našo in vašo državo, da se doseže prisrčno sodelovanje za razvoj na političnem in gospodarskem polju, popolnoma ustreza našim čuvstvom, tako da smete biti prepričani, da boste imeli vse naše simpatije za sodelovanje in sporazum, ki ne bo samo v korist našima državama, temveč tudi v interesu mira. Rečem vam lahko, da bo vaše poslanstvo imelo vso podporo, tako mojo in re-gentsko kakor tudi podporo kraljevske vlade.
Globoko ganjen od želja vašega vzvišenega suverena in kraljevske vlade vas prosim, bodite tolmač mojih najiskrenejših želja za osebno srečo Nj. VeL kralja Viktorja Ema-nuela III., šefa vaše vlade in za blagostanje italijanskega naroda.
Po svečani zročitvi poverilnih pisem in izmenjanih govorih je Nj. Vis. knez namestnik ostal še dalje časa v razgovoru z novim italijanskim poslanikom. Razgwor je trajal nad četrt ure, nakar je italijanski poslanik v spremstvu šefa protokola zapustil dvor in se vmil na italijansko poslaništvo. Ob odhodu je godba zopet zasvirala obe državni himni in izkazala zastopniku Italije vojaško čast.
Stališče Jugoslavije
Jugoslavija pozdravlja željo italijanske vlade, toda Italija mora brezpogojno priznati obstoječe državne
meje v Srednji Evropi
Beograd, 15. marca. M. Ob priliki današnje svečane izročitve poverilnih pisem je podal novi italijanski poslanik na našem dvoru g. Gvido Viola conte di Campalto politično izjavo, ki po svoji vsebini daleko presega običajno kurtoa-zijo ter predstavlja važen čin v pogledu konsolidacije miru v Srednji Evropi. Italijanski poslanik je podčrtal nado na vzpostavitev dobrih in prijateljskih od-nošajev v smislu govora, ki ga je imel Mussolini v Milanu oktobra lanskega leta ter prožil zagotovilo, da žele Italijani dobre odnošaje z Jugoslavijo ter tesnejše sodelovanje tako na gospodarskem kakor na političnem polju, zlasti v pogledu mednarodnih problemov.
Jugoslavija, vseskozi miroljubna, je bila vedno pripravljena iskati osnove za sporazum s svojo veliko sosedo in je napravila vse diplomatske napore, da se v Srednji Evropi zajamči mir in obstoječe stanje, ustvarjeno po težki in krvavi svetovni vojni, v cilju svobode in svobodnega razvoja narodov in nacionalnih držav. Zato sprejema Jugoslavija izraženo željo Italije, da vzpostavi z Jugoslavijo dobre m prijateljske odnošaje, z odobravanjem in simpatijami. To je popolnoma v duhu jugoslovenske zunanje politike, čije glavna odlika je, ustvariti najiskrenejše zveze z vsemi sosedi. To je Jugoslavija želela zlasti glede Italije, ki je bila zaveznik v svetovni vojni, in ki je po svoji zemljepisni legi, po svoji gospodarski strukturi in po svojem činu kot velesila velike važnosti za Jugoslavijo. Zaradi tega .je Jugoslavija takoj po končani vojni storila vsie, da bi se našla pota za ureditev vseh spornih vprašanj in odstranile vse ovire za čvrst in iskren sporazum.
usodi ni mogoče delati iluzij, saj nima mogočnih mednarodnih zaščitnikov, marveč prihaja iz manjšine same. od »pod-ložnikov« tistega avstrijskega režima, ki uživa pri velesilah vso protekcijo. Vendar je prav, da je bila vložena, že zato, da bo pomagala osvetliti brezpravnost in obupni položaj manjšin in pri sedanjem sistemu njihove zaščite.
V odnošajih med Italijo in Jugoslavijo je bilo že več pomembnih datumov. Tu je treba predvsem omeniti rapallsko pogodbo, s katero je bil urejen jadranski spor, nadalje konvencijo proti restavraciji Habsburžanov in prijateljski pakt, ki je bil sklenjen leta 1924. Tedaj se je pričakovalo, da bo prišlo do dobrih od-nošajev in da se bo razmerje med Italijo in Jugoslavijo razvijalo v pozitivnem smislu. Ce bi ne bilo prišlo do zastopa v razvoju odnošajev v tej smeri, bi se bila že trikrat ustvarila blagodejna atmosfera medsebojnega prijateljstva. Toda razni nezažel jeni dogodki so nagomili-li nad Jadranom črne oblake in grozili z neurjem. Ostala je megla, ki pa nikakor ni popolnoma zagrnila izgledov za bodočnost. Danes vsako zdravo politično oko spoznava, da bi bil soliden sporazum med Italijo in Jugoslavijo čin zrele politične modrosti.
Po podpisu rimskega sporazuma, s katerim je bilo obnovljeno prijateljstvo med Francijo in Italijo, stopa sedaj na dnevni red dolgo pričakovano zbližanje in sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Sporazum teh dveh jadranskih sosedov ni ogromne važnosti samo za ti dve državi, namreč je še mnogo širšega in globljega pomena Kajti po tej poti bo mogoče odkloniti mnoga trenja ter ustvariti mirnejše in povoljnejše stanje v Srednji Evropi, kar bo nedvomno velikega vpliva na mir vse Evrope.
G. Laval, zunanji minister Francije, nadaljuje miroljubno politiko pokojnega Barthouja. Vsestransko dela za mir in konsolidacijo Evrope ter za ohranitev obstoječe državne ureditve. Uvidevajoč veliki pomen ureditve odnošajev v Srednji Evropi, si je prizadeval, da doseže tesnejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ln da pride do zbližanja Italije z Malo antanto. Prepričan je, da se dajo samo s takim sporazumom trajno urediti vsi veliki problemi v podunavskem bazenu.
Načrt g. Lavala se je izkazal za zelo realnega in dalekosežnega. Vidimo, da je po rimskem sporazumu nastopil popoln preokret in da izraža sedaj Italija željo
po sporazumu in dobrih odnošajih med Rimom in Beogradom. Izjava italijanskega poslanika g. Gvida Viola conte di Campalta obeta pričetek nove dobe dobrega sosedstva, prijateljstva in tesnejšega sodelovanja zlasti v pogledu reševanja mednarodnih vprašanj v Srednji Evropi.
Jugoslavija se iskreno raduje tega preokreta v italijanski politiki. Vlada g. Jevtiča se neomajno bori za konsolidacijo miru in ohranitev obstoječega mednarodnega stanja ter je vedno pripravljena iskreno sodelovati z vsemi sosednjimi državami, ki ta dva glavna elementa reda sprejemajo za načelo svoje politike.
Želja g. Mussolinija, ki jo je ob svojem nastopu tolmačil novi italijanski poslanik na našem dvoru, da stopi Italija v tesnejše stike z Jugoslavijo In da se ustvarijo tesnejše vezi sodelovanja, priča, da se politično podnebje v Srednji Evropi polagoma jasni in da bo morda
sedaj hitreje nastopala doba prijateljskega sporazumevanja pri urejevanju vprašanj in problemov'. S tem pa bosta enkrat za vselej zavarovana pred vsemi nesrečami tako Jadran kakor tudi ves podunavski bazen.
Pariški komentar
Rim, 15. marca g. Komentar pariškega »Tempsa« o izboljšanju italijansko-jugoslovenskih odnošajev je v tukajšnjih krogih izzval globok in ugoden odmev. Izvajanja lista smatrajo politični krogi za dokaz, da so pogajanja med Beogradom in Rimom že precej napredovala, čeprav se še ne ve, kakšna bo oblika sporazuma. Svoj čas se je govorilo o jadranskem paktu. Ker obstojata na obeh straneh spravljivo razpoloženje in dobra volja, zaključuje list svoja izvajanja, se more kljub težkočam v mednarodnem položaju upati v tem delu Evrope na koristno in globoko pomirjenje.
Rusko svarilo Angliji
Rusija proti vsakemu popuščanju napram Nemčiji v
vprašanju varnosti
Nemške zahteve
Moskva. 15. marca, d Glede na napoved Edenovega obiska v Moskvi je Karel Radek označil v »Izvestjih« v posebnem članku z načelnega stališča politiko Sovjetske uniie napravam Angliji. Tako izjavlja, da je hotel Baldwin v svojem govoru v spodnji zbornici poravnati neprijetni pripetljaj z Nemčijo, ne da bi preklical Bele knjige. Bald-winu v Moskvi ne zamerijo, ker se je v svojem govoru skliceval pri utemeljevanju večjih angleških izdatkov v vojnem proračunu na oboroževanje drugih držav, zlasti Sovjetske unije. To mu tem manj zamerijo, ker ni trdil, da ima rusko oboroževanje agresivne namene. Rusija se je pričela šele tedaj bolj energično oboroževati, ko se je v njeni neposredni soseščini pojavila azijska velesila, katere zastopniki so očitno razvili agresiven program proti Sovjetski nniii in ko se je v središču Evrope pojavila druga velesila, ki se ni samo z vso naglico oboroževala. temveč je prav tako s hvalevredno odkritostjo postavila program razdelitve Sovjetske unije.
V	ostalem ni v Angliji nikogar, ki bi mogel resno misliti, da hoče Rusija napasti Anglijo ali katerokoli njeno posest. Bald-winov položaj je razumljiv, tod? v Moskvi bi vendarle rajši videli, če bi poiskal izhod na lasten ne pa na tuj račun. Radek pritrjuje Austenu Chamberiainu. ki ie bil do nedavnega še zelo osovražen v Rusiji, ker je dejal, da je najboljša sredstvo za prepre-čenje vojne, če se dopove napadalcu, da so zbrane proti njemu sile v taki premoči, da sploh ne more imeti upanja v zmago.
V	ostalem, pravi Radek dalje, še ni jasno. kaj hoče Simon doseči v Berlinu. Kar se tiče angleške želje, da bi Sovjetska unija prednjačila kot proletarska država z dobrim zgledom v zmanjšanju oborožitve, izjavlja Radek. da tej želji ne more ugoditi. Angleška politika »plesa med meči« je trajno nemogoča. Zato bi bilo bolj enostavno braniti z drugimi vred splošni mir.
Ta članek označuje stališče ruske diplomacije. V Moskvi niso pripravljeni pristati na nobeno koncesijo, ki bi mogla izpodko-pati bistvo varnostnega pakta. Vsak poiz-kns Angliie. da bi posredovala v tem pogledu v Berlinu, bo izzval na strani Rusije le ojacene vojaške in diplomatske protiukrepe. Radekov članek «e more torej smatrati kot svarilo Angliji, raj ne pristane v Berlinu na nobene koncesije.
Anglija bo vztrajala na londonskih predlogih
London, lo. marca AA. »Times« piše glede na bližnjii obisk ministra Edena v Moskvi, da bodo tamkaj govorili o vseh vprašanjih, ki Jih obsega francosko-britanska deklaracija od 3. februarja. Britanska vlada bo tudi pri tej priliki brezpogojno vztrajala na stališču, da se letalska konvencija, vzhodni pakt. srednjeevropski pakt in konvencija o razorožitvi ne morejo ločiti. Tudi poslaniki baltiških držav so sporočili britanski vladi, da stoje njihove vlade slej ko prej za načrtom vzhodnega pakta, kar je vsekakor ugoden znak za uspeh moskovskih razgovorov. Upanje za uresničenje vzhodnega pakta se je s tem znatno zbolišalo.
»Dailv Telegraph« piše: Kako važen se adi angleški obisk pri vladah v Berlinu. Moskvi in Varšavi, dokazuje dejstvo, da ho v vsaki izmed treh prestolnic londonski poslanik dotične države sodeloval pri razgovorih. Nemški poslanik v Londonu Hess bo odpotoval v Berlin in se vrni! 27. marca skupaj s Simonom z letalom v London. Sovjetski poslanik v Londonu bo spremljal Edena iz Berlina v Mskvo. Poljski poslanik v Londonu bo potoval iz Londona v Varšavo in tam pozdravil čuvarja državnega pečata Edena.
London, 15. marca. g. V londonskih diplomatskih krogih trdijo, da namerava nemška vlada predložiti angleškemu zunanjemu ministru Simonu ob priliki njegovega poseta v Berlinu naslednje predloge:
1.	Nemčiji naj se prizna pravica do 15<10 vojaških letal.
2.	Prizna naj se ji vojna mornarica, in sicer v mofi tretjine angleške mornarice.
3.	Prizna naj se ji vojaka 10 odstotkov prebivalstva, torej 600.000 do 700.000 mož.
V materialnem pogledu bo Nemčija zahtevala, da sme svojo oboroženo silo oborožiti z istim orožjem, ki bi se dovolil ostalim državam podpisnicam morebitne konvencije o mejitvi oboroževanja.
Kar se tiče protidajatev na polju varnosti, je Nemčija pripravljena skleniti pakte o nenapadanju s Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Glede vzhodne meje odklanja Nemčija vsako obveznost.
Ruski poslanik pri Lavalu
Pariz, 15. marca. w. Zunanji minister Laval je imel včeraj daljši razgovor s poslanikom v Parizu, Potemkinom. >Petit Pari-sien« spravlja ta razgovor v zvezo z vprašanji, o katerih bodo razpravljali na potovanjih angleškega zunanjega ministra Simona v Berlin, Moskvo in Varšavo.
Skupna demarša v Berlinu ?
Pariz, 15. marca AA. Francoski listi doznavajo, da so francoski, italijanski in belgijski diplomatski krogi včeraj polurad-no izmenjali misli o nemških ukrepih za obnovo vojaškega letalstva. »Petit Journal« pravi v zvezi s tem, da je treba računati, da bo prišlo v kratkem do treh posebnih demarš ali pa do skupne demarše v tem vprašanju. j>Excelsior« misli, da uradno potrdilo o ustanovitvi nemškega vojaškega letalstva ni povzročilo nikakih diplomatskih zapletljajev, Ki bi mogli od-goditi potovanje britanskih ministrov v Berlin.
Ribbentrop pripravlja gradivo
Pariz, 15. marca AA. Po vesteh iz Berlina se mudi Ribbentrop. Hitlerjev zaupnik m strokovnjak za razorožitvene probleme, v Berchtesgadnu, kjer pripravlja v Hitlerjevi družbi gradivo, ki bo prišlo v razpravo pri obisku britanskih ministrov.
Podban dr. Pirkmajer v Beogradu
Beograd, 15. marca. p. Davi je prispel v Beograd podban dr. Pirkmajer. Vašemu dopisniku je izjavil, da je prišel v zadevi banovinskega proračuna. V Beogradu ostane več dni. Dopoldne je imel dolg sestanek s pomočnikom finančnega ministra gospodom Dušanom Letico.
Vojaška imenovanja
Beograd, 15. marca. p. Službeni vojni list objavlja ukaz, s katerim so imenovani: za komandanta ljubljanskega vojnega okrožja pešadijski podpolkovnik Uroš To-dorovič; za komandanta I. bataljona 45. pešpolka podpolkovnik Milisav Bojič; za upravnika stalne vojne bolnice v Ljubljani sanitetni podpolkovnik dr. Ilija Birčariin; za sanitetnega referenta pri komandi dravske divizije sanitetni polkovnik dr. Dra-gutin Brust. Na službovanje pri vojnem okrugu v Ljubljani so dodeljeni v zastopstvu pomočnika komandanta pešadijski podpolkovnik Djurdje Radojkovič in pešadijski podpolkovnik Mihajlo Bakič.
Državnih list bo pet
Za vložitev Ust je časa še mesec dni — Velike težkoče za nekatere liste — Pogajanja z Gosarjevo skupino
še kandidati po naših srezih
Po zakonu o volitvah narodnih poslancev morajo biti do 19. aprila vložene pri kasacijskem sodišču v Beogradu vse državne kandidatne liste za volitve 5. maja. Do danes še ni bila predložena sodišču nobena lista. Vendar pa se že kaže, da jih bo pet in da bodo nosilci ministrski predsednik Jevtič za vladino nacionalno listo, dr. Svetislav Hodžera za listo opozicijske Narodne stranke, dr. Vladimir Maček za listo intransigentne opozicije, dr. Živko Topalovič za socialistično listo in Dimitrije Ljotič za ak-cionaško listo »Zbora«.
Razen liste g. Jevtiča imajo vse druge liste, odnosno njihovi nosilci precejšnje tehnične težave, zvezane s procedu-uro za postavljanje list, kakor jo predpisuje volilni zakcm. Na velike ovire je naletel pri sestavljanju svoje liste tudi voditelj socialistov dr. Zivko Topalovič, ki ga sprejemajo delavski sloji s precej mešanimi občutki. Tako so pozdravili delavci dr» Topaloviča na shodu v čač-ku z burnimi demonstracijami ter zahtevali, da odloži nosilstvo liste. S težavami se mora boriti tudi g. Ljotic, ker je zavladala v vrstah njegovega »Zbora« velika nediscipliniranost, odkar so posamezni odličnejši prvaki Jugoslovenske akcije in bojevnikov priglasili svoje kandidature za listo g. Jevtiča. Gce>p. Ljotič se je zaradi tega odpravil na tur-
Iz Prevalj nam poročajo da se tam pobirajo podpisi za kandidaturo mariborskega profesorja g. dr. Sušnika, ki bo kandidiral v tem srezu v imenu Gosarjeve grupe. V zadnjih dneh se po prevaljskem srezu govori, da bo za ta srez postavljena tudi kandidatura g. dr. Urbanca, odvetnika v Ljubljani.
»Murska Krajina« beleži, da se po odpovedi g. Benka pojavlja v murskosobo-škem srezu cela vrsta kandidatur m. dr. gg. župan Hartner, notar Koder, Vezir iz ALartjancev in celo bivši poslanec SLS Pu-.šenjak. Največ simpatij bi po Murski Krajini imela kandidatura sodnika g. dr. Far-kaša, ki si je za časa svojega dolgoletnega službovanja v Murski Soboti pridobil med narodom veliko zaupanje.
Volilni odbor za srez Konjice se je, kakor znano, z veliko večino izrekel za kandidaturo konjiškega župana, g. notarja Jereba proti dosedanjemu poslancu gospodu Gajšku. Sedaj se »Kmetijski list« odločno zavzema za kandidaturo g. Gajška, notarja v Marenbergu. češ da je zrastel iz trpine-kmeta, je z njim trpel in gledal njegovo bol. Za namestnika bi vzel g. Gaj-šek g. Napotnika iz Tepanja pri Konjicah, ki je po »Kmetskem listu« velik braniteli kmetskih interesov.
V kamniškem srezu je prijavljena še ena kandidatura, in sicer g. Kersnika, graščaka na Brdu. V tem okraju pa nameravajo po-
ctiJvJti L- /i n i n f ^ 4-.. J i »a!	:: _	.
nejo po državi ter se je mudil v četrtek J staviti kandidata tudi prijatelji g. Gosaija
in petek tudi v Ljubljani, kjer je tekom dneva imel razgovore s svojimi ožjimi prijatelji, a tudi z nekaterimi drugimi osebnostmi. Stopil je v stike tudi z onim krilom bojevnikov, ki zastopajo stališče, naj ostane bojevniški pokret pri sedanji volilni borbi ob strani.
Včeraj smo zabeležili informacije beograjskih listov o pogajanjih za pridobitev tako zvane Gosarjeve skupine bivše SLS za Jevtičevo listo. Pogajanja se res vodijo že dalj časa, vendar pa so po naših informacijah še preuranjene vesti beograjskih listov, da je že dosežen popoln sporazum. G. dr. Gosar se je z nekaterimi svojimi političnimi prijatelji, kakor smo to že poročali, odločil kandidirati na listi g. Jevtiča in je stavil pri tem izvestne politične in osebne pogoje. Flazgovori o tem še niso zaključeni.
Za uradniško kandidaturo v Ljubljani
Iz vrst Jugoslov. učiteljskega udruženi.i smo prejeli:
Vašo notico »Za uradniško kandidaturo v Ljubljani« je treba izpopolniti v toliko, da sestanek ni bil sklican na pobudo Ju-goslovenskega učiteljskega udružcnja, temveč na pobudo volilcev iz vrst samoupravnega in javnega nameščenstva, in da se j* vršil v dvorani mestnega magistrata in no v Učiteljski tiskarni. Sestanku niso prisostvovali predstavniki uradniških organizacij, temveč volilci iz vrst javnih in privatnih nameščencev ter zastopnik Narodne strokovne zveze. Na konferenci je bdo sklenjeno, da se zglasi deputacija pri županu mesta Ljubljane dr. Ravniharju, ki je bila istočasno pooblaščena, da pokrene vse potrebno v svrho upoštevanja javnih in ni ivatnih nameščencev pri kandidaturi v Ljubljani, katero kandidaturo bi podpirala tudi Narodna strokovna zveza. Znano je. da od približno 16.000 ljubljanskih volilcev odpade na javne in privatne nameščence okrog 9000, ako se nrišteje 2000 reklamacij ter privatne nameščence in ostale kroge, ki pridejo v poštev za podpiranje te kandidature, lahko računamo na 12.000 interesentov na tej kandidaturi
Razkol med bojevniškimi voditelji
Zagrebški »Obzor« poroča; »V organizaciji bojevnikov je prišlo sedaj do defini-tivnega razkola. Skupina bojevnikov, ki jo vodita predsednik Kuster in tajnik Vladimir Fabjančič, je namreč kljub sklepu, da bojevniki ne bodo nastopili na nobeni od vloženih državnih kandidatnih list, sklenila nastopiti na listi predsednika Jevtiča. Proti tej skupini je grupa bojevnikov, ki jih vodi Stane Vidmar.«
Dva volilna odbora za dolnjelendavski srez
V Dol. Lendavi se je poleg volilnega odbora. ki se je sestavil pod vodstvom organizacij JNS, ustanovil še poseben volilni odbor za kandidaturo banovinskega zdravnika dr. Klara. Ta volilni odbor vodijo gg. lendavski župan Bačič, odvetnik dr. Stras-ser, voditelj tamkajšnjih Židov, posestnik Žardin in uradnik lendavske židovske banke Neubauer. G. Žerdin je bil svojčas razrešen kot član obč. odbora, ima sinove v madžarski državni službi, eden pa je novinar na Madžarskem. G. Neubauer je bil svojčas župan v Lendavi, a je bil 1. 1931. odstavljen. Njegov sin je madžarski državljan.
Kakor poroča »Murska Krajina« je g. dr. Klar povodom svojega prvega kandidacijskega govora izjavil, da bo cena živini jn svinjam takoj poskočila za 1 do 2 Din pri kg, če bo on izvoljen za poslanca. »Murska Krajina« upravičeno želi, da bi g- Klar prevzel enako obvezo tudi za pšenico. žito, perutnino in jajca.
V celjskem srezu namerava baje kandidirati tudi g. Kronovšek, predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet, v slovenjgra-škem srezu g. dr. Novačan, konzul v Celovcu, v Ljubljani pa g. Deržič, načelnik žel. direkcije. V krškem srezu se največ govori o kandidaturi g. inž. Zupančiča, hivšega oblastnega poslanca.
Volišča v dravski banovini
Beograd, 15. marca p. Današnje »Službene Novine« objavljajo v posebni prilogi
sklep Državnega odbora za skupdOineke
volitve glede števila volišč in glede imenovanja predsednikov volilnih odborov. V dravski banovini so določena volišča takole: okrožje št. 1., po srezih; Celje 21, Dolnja Lendava 11, Gornji grad 8. Konjice 7, Ljutomer 14, Maribor levi breg 19, Maribor desni breg 16, Murska Sobota 19, Pre-valje 11, Ptuj 29, Slovenjgradec 10, Šmarje 16, Brežice 16 in Laško 8 volišč. Volilno okrožje št. 2.: Črnomelj 7, Kamnik 17, Kočevje 14, Kranj 25, Krško 18, Litija 14, Logatec 12, Ljubljana-okolica 25, Novo mesto 16, Radovljica 16, Metlika 4, ln Ljub-lja na-mesto 25 volišč.
Ponudbe kandidatur
finančnemu ministru
V	sredo zvečer se je vršil v beograjski kavarni »Central« volilni shod beograjskih trgovcev, kateremu je predložil poseben odfcor kandidate trgovskih krogov za Beograd. Zborovalci so sklenili ponuditi kandidaturo finančnemu ministra dr Milanu Stojadinoviču in beograjskemu trgovcu Ne^eljku Sav ču. Izvoljena je bila tudi deputacija trgovcev, ki bo obvestila dr. Stojadinoviča o tem sklepu.
V	četrtek dopoldne je obiskala finančnega mrnistrp dr Milana Stt ja inovida velika depuiacija uglednih meščanov iz Pančeva ter mu ponudila kP-iiidaturo za srez Pančevo. Dr. Stojadinrvič se je depu-taciji zahvalil za izkazano zaupanje ter izjavil, da ponudene kandidature ne more sprejeti. Ali bo g. minister, ki je doslej odklonil še vse ponudbe za kandidiranje, sprejel kandidaturo v Beogradu, se še ne ve.
Iz drugih banovin
Na otoku Hvaru je doslej prijavljenih že 13 kandidatov, od tega 4 za listo g. Jevtiča, 9 za ostale liste.
V	srezu Gospiču bo zopet kandidiral dosedanji poslanec dr. Isa Bogdanovič.
V	ražanjskem srezu (moravska banovina) je poleg dosedanjega poslanca Mihajla Kr-stiča priglašenih na Jevtičevi listi še šest kandidatov.
V	srezu Kosovski Mitrovici je JNS postavila za kandidata Jovana Jevtiča, župana iz Kosovske Mitrovice.
Triutnf bolgarske pesmi v Ljubljani
V nabito polni unionski dvorani so želi snoči bolgarski pevci viharno odobravanje in bili predmet veličastnih
ovacij
do je organizira! upor
Akcijo je vodil Venizelos sam, priprave pa so se pričele že leta 1933 — Oficirji so terorizirali vojaštvo
Atene, 15. marca AA. Atenska agencija poroča: Vojaško sodne oblasti nadaljujejo
preiskavo v zvezi z venizelistično pobuno. že dosedanja preiskava je pokazala več podrobnosti o pripravah za zaroto. Ugotovljeno je, da so se prve priprave začele takoj po neuspelem prevratu generala Pla-stirasa 6. marca 1933. Vodila jih je organizacija tako imenovane republikanske obrambe, ki ji je bil namen vreči zakonito vlado Tsaldarisa, ki je prišla na oblast na podlagi volilnega izida. Ta organizacija je imela v Atenah in Pireju 750 celic, ki so pridobivale pristaše z V6emi sredstvi, pogosto tudi z denarjem, ki ga je dal na razpolago Venizelos osebno, ali veni-zelistični klub. Predsednik organizacije je bil general Papulos, osebni prijatelj Venizelosa. Generala Papulosa so aretirali. Organizacija je delila svojim pristašem orožje, med drugim tudi palice s skritimi bodali. Organizacija je neutrudljivo vršila tajno propagando med oficirji in vojaštvom v vojski in mornarici. V svoji podzemski agitaciji se je tako Imenovana republikanska obramba posluževala v glavne mtrditve, da je današnja oblika vladavine na Grškem v nevarnosti. Ko so po njegovi sodbi priprave dovolj dozorele, je Venizelos odšel na Kreto, da tamkaj Dočaka ugoden čas za revolucijo.
S Krete je Venizelos vzdrževal stalno zvezo z generalom Papulosom, upokojenim admiralom Demestiiiosom in z drugimi pristaši.
Preiskava je ugotovila tudi načrt upornikov v glavnih obrisih. Hoteli so predvsem zavladati nad Atenami. Ta načrt se pa ni posrečil. Po Izpovedbah mornarjev in podoficirjev z uporniških ladij so jim ofivirji obljubljam velike denarne nagrade, zraven jim pa zagotavljali, da upor na vsem Grškem uspeva in da je general Plastiras že v Atenah. Venizelos je osebno razdelil med upornike velike vsote. TVv la takoj po prvih neuspehih makedonski^ upornikov so Venizelos in uporniški pomorski oficirji izprevideli, da je njihova pobuna obsojena na smrt. V ponedeljek 11. t. m. se je vršila popoldne poslednja tajna konferenca med Venizelosom, admiralom Demestihosom in drugimi uporniškimi voditelji. Na tej konferenci so sklenili beg v tujino. Uporniške mornarje so z izgovorom, da grozi obstreljevanje iz zraka, često zaprli v spodnje prostore na ladjah. Na palubah so ostali samo neobhodno potrebni organi, ki so opravljali siužbo pod neprestano grožnjo revolverjev uporniških oficirjev. Ko so se Venizelos in njegovi prijatelji vkrcali na kri-žarko »Georgios Averov«, so jim govorili, da odhajajo v Makedonijo. Vzlic temu so pa mornarji videli, da gre za navaden beg.
čiji vrednost nad pol milijarde drahem. Venizelos je poslal vladi brzojavko, v kateri sporoča, da bo vrnil denar, ki ga je vzel iz državnih blagajn na Kreti in ostalih otokih v znesku 10 milijonov drahem. V brzojavki poudarja, da smatra to vsoto kot svoj osebni dolg.
čiščenje se je pričelo
Atene, 15. marca, d. Vlada je započela napovedano čiščenje v oficirskem zboru in med državnimi uradniki. Venizelistični generali Otoneos, Sirr.ijali in Manetas so bili upokojeni šest nadaljnjih generalov, ki so očitno simpatizirali z uporniki, pa je bilo odstavljenih ter uvedena proti njim kazenska preiskava.
Včeraj je vlada odredila demobilizacijo rezervistov, ki so bili upoklicani zaradi zadušitve vstaje.
Vojaška sodišča
Atene, 15. marca, g. Iz poučenega vira se doznava, da je stališče Metaxasa, ki zahteva eksemplarično kaznovanje voditeljev revolucije, v vladi zmagalo Vojaška sodišča se bodo še danes ustanovila." Vojaško sodišče za mornariške upornike bo zasedalo v Pireju. Razprave bodo tajne. Tc sodišče bo moralo soditi 30 mornariškim oficirjem in 2000 mornarjem, ki so v rokah sodnih oblasti, ter in contumaciam večjemu številu pobeglih. Vojaško sodišče v Atenah bo sodilo civilistom in državnim uradnikom, ki so se udeležili upora. Za Venizelosa bo predlagana smrtna kazen, ki pa jo more predsednik republike po grških zakonih spremeniti v dosmrtni izgonT
Razpust zbornice
Atene, 15. marca. g. Grška vlada je sklenila razpustiti zbornico. Senatu je bilo prepovedano da so sestane, ker so senatorji po večini pristaši Venizelosa. Ustava se bo spremenila ter se bo senat sploh ukinil. Nove volitve bodo razpisane šele po šestih mesecih. Finančni minister je izjavil, da ie upor povzročil okoli 500 milijonov drahem škode. Upajo pa, da bodo z zaplembo imovine upornikov dobili dvojno vsoto nazaj, da bodo na ta način tudi oškodovancem dali odškodnino. Proti Venizelosu in šestim drugim politikom, ki so pobegnili, je bil izdan nalog za aretacijo.
Ljubljana, 15. marca.
V	teku današnjega dne so si bolgarski gostje v skupinah in posamezno ogledavali mesto in njegove znamenitosti. Njih bivanje v Ljubljani je bilo blagoslovljeno z imenitnim predpomlad-nim vremenom, tako da se jim je solnč-na Ljubljana kazala v vsej svoji lepoti.
»Zares, Ljubljana je vredna, da jo imenujete bela«, je dejal našemu uredniku tajnik »Rodane« in vodja turneje g. Kosjta N. N i k o v, advokat iz Sofije. »V vašem mestu sem prvič in moj najgloblji vtisk je: Ljubljana je zelo podobna Salzburgu; morda ga celo prekaša po svoji urbanični lepoti.«
V	ostalem je izjavil predstavitelj bolgarskih gostov: »Sprejem na ljubljanskem kolodvoru, pri katerem je bilo kakšnih 4000 ljudi, nas je prijetno presenetil in ovacije, ki smo jih bili deležni, so nas navdale z navdušenjem. V Ljubljani smo se danes kar vdomačili, saj nas njen pokrajinski obraz spominja na našo Sofijo, a Krim tam spodaj nam obuja podobo naše Vitoše. Toplota in prijateljska uslužnost, s katero se ne-nehoma srečujemo v vašem mestu. -<<?s navdaja z globokimi simpatijami do lepe Slovenije. Zanimanje, ki so ga Ljubljančani pokazali za naš koncert, pričuje tudi o razvitem glasbenem življenju. Prinesli smo vam predvsem bolgarsko narodno pesem, ki bo vašemu občinstvu
najbližja, saj je po bistvu in jedru slovanska. Nadejamo se, da bomo s takimi obiski najbolj pospeševali kulturno in intelektualno zbližan je med Bolgarijo in Jugoslavijo. Pesem pa bodi instrument novega bratskega odnosa.. .<
Tudi dirigent zbora As en Najdenov, sicer kapelnik sofijske opere, nam je izrazil in v imenu pevcev tolmačil svoje prijetno presenečenje ob odkritju Ljut-ljane, ki jo je pretežna večina pevcev prvič posetila.
Popoldne je Pokojninski zavod priredil v zgornjih prostorih kavarne Nebotičnik čajanko v čast poklicanim gostom. Agilni kavarniški ravnatelj g. Pilek je poskrbel, da je čajanka dobila kar najbolj reprezentativen, obenem pa presrčen značaj. Bolgarski gostje so bili polni hvale o atraktivni posebnosti Ljubljane, o kavarni na vrhu nebotičnika, odkoder se jim je odpiral prekrasen pogled na mesto v večernem solncu in na. bele planine v ozadju. Poleg okusne postrežbe so gostje dobili tudfi pravkar iz-išlo bolgarsko publikacijo o Sloveniji in druge lepe tiskovine. Čajanke so se udeležili med drugimi tudi predsednik Jugoslovensko - bolgarske lige v Ljubljani Rasto Pustoslemšek, ravnatelj K. Mah-kota, predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. Pečenko in nekateri drugi prijatelji bolgarskega naroda.
Sijajno uspeli koncert v Uniona
Zaplemba imetja upornikov
Atene, 15. marca, d. Včeraj se je započela konfiskacija premoženja revolucionarjev. Računajo, da predstavlja premoženje • Venizelosa in njegovih sorodnikov v Gr-
Atentat na Ibn Sauda
London, 15. marca. p. Danes je bil v Me-ki poizkušen atentat na kralja Hedžasa Ibn Sauda. Ko se je kralj približal glavni džamiji, so planili proti njemu trije mladeniči in oddali nanj več strelov, ki pa niso zadeli. Vojaki kraljeve osebne straže so vse tri napadalce na mestu ubili. Dogodek je izzval med množico romarjev silno razburjen je.
Ponovno opozarjamo
da se bo prvo žrebanje
v državni razredni loterij!
vršilo že dne 10. in 11. aprila.
Kdor namerava poizkusiti svojo srečo, naj si takoj nabavi srečke. Dobite jih v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Člani trgovskih sodišč
Beograd, 15. marca. p. Z odlokom ministra pravde so v smislu člena 1. uredbe o trgovskih sodiščih imenovani za leto 1935: pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Venče-slav Breznik, Alojzij Fuchs, Beno Grego-rič, Fran Kham, Erik Krisper, Janko Krek, Feliks Moskovič, Viktor Naglas, Fran Novak, Ivan Pielick, Anton Sušteršič, Josip Urbane, vsi trgovci iz Ljubljane ter Fran Melicer, trgovski pomočnik, Anton Skraj-ner in Pavel Kokalj, poslovodji in trgovski pomočniki Karel Tank, Avgust Simon-čič in Janko Sotler, vsi iz Ljubljane; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Miloš Oset. Ferdo Pinter in Drago Roglič, trgovci iz Maribora; pri okrožnem sodišču v Celju: Josip Kramer, drožist v Celju ter Fran Lu-kan in Karel Loibner. trgovca iz Celja in pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Edmund Kastelic in Josip Paučič, trgovca iz Novega, mesta.
Zvečer je ljubljansko občinstvo nedvomno prav tako presenetilo samega sebe kakor vrle bratske bolgarske pevce. Velika unionska dvorana je bila napolnjena prav do zadnjega kotička, in ljudstvo se je trlo še kar v procesijah pred vhodi in stalo na hodnikih, da je slišalo lepo bolgarsko pesem, da pozdravi južne slovanske brate in tako manifestira ne le svojo voljo po kulturnem zbližanju ž njimi, ampak tudi po narodnostnem. In res se je večer pričel z viharnimi ovacijami bolgarskemu narodu, ko so trije bolgarski pevci prišli na oder z društvenim praporom, takoj za njimi pa ves zbor z dirigentom g. Asenom Najde-novom. Zbor je zapel najpoprej jugoslovensko državno himno, nato pa bolgarsko »Šumi Marica«, ob katerih je vse občinstvo zajel nepopisen val navdušenja, ki bi se še kdo ve kako dolgo stopnjevalo, če ne bi bil dirigent s skoro neopaženo, a odločno kretnjo dal pevcem znak. naj se pripravijo. Nastala je tišina. Dvorano so preplavili mehki zvoki sijajno izvežbanih pevcev, ki so trenutno pričarali povsem drug svet in takoj osvojili srce slehernega. Vsaki pesmi je sledilo dolgotrajno živo priznanje našim južnim bratom. Po prvem delu so stopili na oder zastopniki naših pevskih društev in korporacij. Spregovoril je predsednik Hubadove župe g. dr. Švigelj, ki je v krasno zasnovanem govoru pozdravil bratske bolgarske pevce, poudaril veliki kulturni in narodnostni pomen njihovega prihoda med Slovence in izročil v imenu župe dirigentu velik venec z jugosloven-skim in bolgarskim trakom ter s 15 trakovi vseh 15 včlanjenih ljubljanskih pevskih
Tragična smrt ugledne gospodinje
Planina pri Sevnici, 15. marca V četrtek 7. t. m. se je napotila ga. Kristina Španova, gostilničarka in posestnica na Planini pri Sevnici, v gozd nadzorovat delavce, ki so spuščali hlode po žlebu v dolino. Čeprav so ji branili, naj opusti to nevarno pot, se kot skrbna gospodinja ni dala pregovoriti. Z delavci je šla precej visoko na hrib in približno pet metrov od žleba opazovala, kako drčijo hlodi navzdol.
Zdajci pa je pridrvel skrivljen hlod, ki se je iztiril in zdrsel naravnost proti njej. Zadel jo je tako silno, da jo je vrgel 30 metrov daleč. Zlomila se ji je hrbtenica, stri kolk, a je kljub temu ostala še eno uro pri zavesti. Med poto se je še tolažila, češ: če ni kaj zmoljeno, bom ozdravela. Ali smrt je bila močnejša od njene volje. Kmalu je začutila, da se ji bližajo zadnji trenutki, a je imela še toliko mo.i, da je izročila poslednje pozdrave svojim otrokom. sorodnikom in vsem Planincem ter naročila, kako naj otroci gospodarijo. Med prevozom proti domu je izdihnila.
Tragična smrt spoštovane žene je pretresla vso Planino. V 49. letu starosti je zapustila štiri otroke, izmed katerih so trije ostali nepreskrbljene sirote brez staršev. Pokojnica ni bila samo predobra mati svojih otrok, ampak tudi blaga žena za vsakogar, ki se je zatekel v njeno hišo. Naj ji bo žemljica lahka!
Zagonetna smrt mladega dunajskega turista
Ljubljana, 15. marca Z večernim vlakom so snoči pripeljali z Rakeka v bolnišnico težko ranjenega neznanega mladeniča. Kakor je pripovedoval občinski tajnik g. Jože Lavrič iz Starega trga pri Ložu, ki ga je spremljal, je bil ranjenec 341etni mizarski vajenec Rudolf VVolfling, avstrijski državljan z Dunaja, Ki je z nekim svojim tovarišem pri-romal v Stari trg kot turist. Gba prijatelja sta včeraj preizkušala samokres, ko je iznenada počil strel in zadel Wolflin-ga v glavo, da se je takoj zgrudil ves v krvi. Ker razen obeh Dunajčanov nihče ni bil priča dogodka, se še ne da zatrdno ugotovititi, kako se je nesreča zgodila. Težko ranjenega jie pregledal in obvezal najprej tamošnji zdravnik dr. Mejač ter odredil, da ga nemudoma odpeljejo na kirurški oddelek v Ljubljano. Njegovega spremljevalca so orožniki aretirali in od-pelinli na Rakek v zapor. Že pri sprejemu v bolnišnico je dežur-
zborov. Za njimi so govorili in izročili vence ali svoje edicije Jugoslovensko-bol-garska liga. Pevska zveza, Sokolska župa Ljubljana I., .Akademsko pevsko društvo, primorski emigranti in Glasbena Matica. Za vse pozdrave in tako prisrčno izražena čuvstva do bratskega bolgarskega naroda se je v bolgarskem jeziku zahvalil dirigent g. Najdenov, ki v svojem kulturno nacionalnem, toplem govoru ni pozabil omeniti zaslug, ki jih ima naša Glasbena Matica v delu za kulturno zbližanje ž njimi. Večer je tu dosegel višek. Od silne množice, ki v svoji hvaležnosti in navdušenju skoroda. ni poznala mej, je v dvorani kar bučalo. Po dirigentovi zahvali so dekleta usula z galerije na pevce pravi dež zvončkov, vrtnic in nageljev. Tako ostane ta večer nam, in, upajmo, tudi bolgarskim pevcem v trajnem spominu, kot nov kulturni pomnik v delu za zbližanje vseh južnih slovanskih narodov. Bolgarskim pevcem iskrena zahvala za užitek, ki so nam ga dali s svojo res umetniško podano pesmijo.
Drugi del koncerta je obsegal po večini bolgarske narodne pesmi, ki so množico poslušalcev bolj in bolj »užigale«, tako da so bile ovacije bolgarskim pevcem in manifestacije za zbližanje obeh bratskih narodov od točke do točke bolj navdušene. Spored je bil končan ob 10.. a kljub vročini in gneči v dvorani ni nikomur prišlo na misel, da bi odšel. Viharne ovacije so prestale le, ko so Bolgari zopet zapeli, pa potem še in še. Vedno na novo so morali dodajati, vedno so orile nove ovacije. Šele proti 11. ponoči se je dvorana izpraznila.
ni zdravnik ugotovil, da je NVolflingovo stanje brezupno. Ležal je ves čas v agoniji in je davi podlegel poškodbam. Preiskava, ki so jo uvedli proti njegovemu tovarišu, bo brez dvoma v najkrajšem času pojasnila skrivnost njegove tragične smrti.
Stalno bivališče mladega Dunajčana je bilo v XII. dunajskem okraju, Albrechts-bergergasse št. 29.
Da se vsa zadeva čim bolj pojasni, je danes dopoldne predlagalo državno tožilstvo raztelesenje pokojnega mladeniča Že tekom popoldneva je bila v prosekturi obče državne bolnice izvršena sodna obdukcija pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Cirila Golouha ob navzočnosti zapisnikarja sodnisikega pripravnika dr. Milana Trampuža in dvojice sodnih izvedencev-zdravnikov. O uspehu obdukcije smo do-znali samo toliko, da je bil tik pod lobanjo najden še projektil iz samokresa, ki je povzročil tako tragično smrt mladega, sicer popolnoma zdravega Dunajčana.
Trgovinski minister v Zagrebu
Zagreb, 15 marca n. Danes je prispel semkaj minister za crgovmo in industrijo dr. Vrbanič, ki bo ostal v Zagrebu nekaj dni.
Upokojitev
Beograd, 15. marca p. Upokojen je poštni kontrolor Anton Puhelj pri pošti Ljubljana I.
Vremenska napoved
Evropa: Ciklon z Atlantskega oceana je zajel zapadni del Evrope. V ostalih pokrajinah je višji pritisk s pretežno vedrim vremenom. Sredozemska depresija je znatno oslabljena. Mraz se je povečal* v evropski Rusiji. Jugoslavija: Oblačno na severovzhodu in vzhodu Deloma oblačno v ostalih pokrajinah. Temperature so porasle na Pri-morju in v severnih delih države, v ostalih krajih pa so povsod padle. Minimalna temperatura je bila v Plevlju, —7, maksimalna pa v Omišlju plus 14
Vremenska napoved ia soboto: Pretežne vedro, panači mraz. Sonce vzhaja ob 5.51, zaide ob 17.43.
Zagrebška vremenska napoved sa danes: Lahno oblačno, začasno razvedrivanje, dosti stalno, zmerno toplo vreme, lokalne padavine možne v gorskih krajih na zapadu in na jugu države.
Dunajska vremenska napoved sa soboto:
Prihodnje dni se bo temperatura precej dviernila. Večinoma jasno. Osvežujoči južna vetrovi.	—
Maši krapi in ljudje
Ljubljana, 15. marca Na univerzi in palači Trgovske akademije plapola črna zastava. Iz Mirne na Dolenjskem je prišla žalostna vest, da je davi nekaj pred 7. uro umrl v svoji vili g. dr. Ljudevit Bohm. Ime je tako splošno znano v naši javnosti, da lepe zasluge pokojnega ne potrebujejo posebnih poudarkov.
Po rodu je bil iz Kočevja (1864), sin davčnega uradnika. Po gimnazijski maturi v Ljubljani je študiral filozofijo na Dunaju in je bil 1891 promoviran. Služboval je skoraj 5 let na ljubljanski višji gimnaziji, potem nekaj mesecev v Novem mestu, na realki v Splitu, od tod pa je prišel 1898 na pomorsko akademijo na Reki. Poučevanje na takem zavodu, bivanje v znamenitem pristanišču, spoznavanje obmorskega in pomorskega življenja, potovanja in podroben študij — vse to nam je dalo strokovnjaka, ki je kakor le malo kdo poznal življenje in potrebe našega Jadrana. Ko je po prevratu prišel v Ljubljano, smo neštetokrat imeli priliko uživati sadove njegovega znanja, saj je bil vnet predavatelj o problemih pomorstva, pravi apostol poglabljanja jadranske zavesti. Nekaj mesecev po prevratu je bil nadzorni delegat pri železarni in jeklarni v Borovljah. Že novembra 1920 pa je bil imenovan za direktorja nove trgovske akademije v Ljubljani in je ostal na čelu celih 10 let. Mnogi njegovi gojenci so danes na svojih mestih
krepka opora našega trgovstva in industrije. 2e s samim organizatornim in vzgojnim delom na tem odličnem zavodu si je dr. Bohm ustvaril najtrajmejši in najlepši spomenik. Leto dni pred upokojitvijo je bil tudi postavljen za člana izpraševatne komisije za državoslovni izpit in imenovan za honorarnega profesorja na pravni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Svoje znanje je z vnemo posvetil praktičnemu gospodarstvu; bil je med soustanovitelji in prvimi odborniki ljubljanskega velesejma; narodno gospodarskim listom in revijam doma in za mejo je često prispeval tehtne članke.
Mož, ki se je dobro zavedal dolžnosti inteligenta-vzgojitelja, je rade volje poslu-žil v javnem življenju, kjerkoli je bila njegova pomoč potrebna. Se zlasti rad je predaval pod okriljem Jadranske straže, v trgovskih organizacijah, v »Pravniku«. Svojo odločno narodno zavednost je izpričeval kot navdušen Sokol. Zaljubljen v rodno zemljo si je ustvaril lepo domačijo na Mirni in je prijaznemu kraju posvečal mnogo skrbi. Tam je bil častni starosta Sokola in častni občan. Odkar ga je začela napadati bolezen in je zaman iskal le-ka v zdravilišču, se je preselil v Mirno, odkoder se je često vračal v Ljubljano. Pred 10 dnevi je obležal in zdaj v miru zatisnil oči. V nedeljo ob 11. bo položen k večnemu počitku na mirnskem farnem pokopališču.
Presenetljiva je izguba, ki jo z njegovo smrtjo utrpi zlasti naša Jadranska Straža. V prav kratkem obdobju so omahnili štirje oporniki. Umrla sta Stupica in dr. Rožič, a ko še leži na mrtvaškem odru Filip Pristou, je koščena roka segla spet po enem najdelavnejših odbornikov. Zasluge pokojnega bodo trajno zapisane v zgodovini našega napredka in prosvetnega dela v osvobojeni državi. Bile so deležne tudi najvišjega priznanja. Ob krsti dr. Ljude-vita Bdhma ležijo visoka odlikovania: Jugoslovenska krona III. stopnje, Beli orel V., Sv. Sava III. in IV. stopnje, oficirski križ rumunskega kronskega reda in še razna inozemska odlikovanja. — Časten spomin odličnemu gospodarstveniku, ugledni družini iskreno sožalje!
Dekle v grobu, Sant pred sodniki
Sodba zaradi ljubavne drame pod šmarno goro
Ljubljana, 15. marca
Mali kazenski senat je danes prvikrat jpo novem kazenskem zakonu sodil o umoru po naročilu v zmislu § 166-1. k. z., ki določa za tak umor dosti milejše kazni kakor stari avstrijski zakon, ki ni poznal te razlike.
Na Brodu pod Šmarno goro se je 28. januarja letos dopoldne odigrala ljubavna drama. Mladi, k vojakom namenjeni strojni ključavničar Andrej Boštijančič je na svoiem stanovanju ustrelil 231etno izvo-Ijenko Štefanijo Mlinarjevo. Oddal je proti njej strel v levo sence in je Mlinarjeva kmalu umrla zaradi otrpnenja možganov. Boštijančič sam se je poskušal tudi ustreliti, toda samokres mu je popolnoma odrekel. Pred dejanjem sta oba napisala na
listek: »Najina zadnja želja je skupen grob. Vse lepo pozdravljava. Andrej. Štefka.«
Senatni predsednik s. o. s. Ivan Kralj: »Ali priznate?« Obtoženec: »Vse, kar sem povedal preiskovalnemu sodniku. Kako se je prav dogodilo, sam ne vem. Seznanila sva se bila lani med kopalno sezono na Savi. Razvilo se je prisrčno razmerje. To, da bi jaz moral k vojakom, je oba razburjalo. Štefka je večkrat v pismih tožila, da bo šla v smrt. Zlasti zadnji čas je mnogo o tem razmišljala. No, potem se je pa zgodilo ...«
Razprava je trajala dobro uro. Andrej Boštijančič je bil obsojen na 8 mesecev navadnega zapora. Sodbo je sprejel.
©rilec Juhant—na vešala
Za Din je razmesaril sošolca — Ostudni umor pri Zgornji Kungoti pred velikim senatom
bru 1934 v Kozarjah, kjer je pomagal pri nekem posestniku. Tudi tu ni vzdržal, izginil je in z njim več stvari. Potepel se je proti Mariboru in se pojavil v Rušah, kjer je baje iskal zaposlitev.
Svidenje s sošolcem in rojakom Tu je srečal rojaka in sošolca Stanka Hacina, ki se je preživljal s krošnjarje-njem s prodajo različnih ščetk, ki jih je vozil na ročnem vozičku od vasi do vasi. Hacin je bil varčen in si je tudi nekaj privarčeval. Hacinu se je Juhant, ki mu je potožil zaradi svoje brezposelnosti, smilil. Ponudil mu je 50 Din tedensko in vso oskrbo, če mu bo pomagal prevažati ščet-ke iz kraja v kraj. Juhant je pristal m krenila sta proti Mariboru, kjer sta se ustavila v Nendlovi gostilni na Tržaški cesti. Tukaj sta pustila voziček, si naložila nekaj krtač v nahrbtnik in jo ubrala proti Slovenskim goricam.
Maribor, 15. marca
Danes je bila pred velikim senatom obravnava, ki naj bi dokončno v podrobnostih razčistila zločin v Gradiški pri Gornji Kungoti v noči na 20. november 1934 ter prinesla pravici zadoščenje. Na zatožni klopi je sedel 331etni delavec Viktor Juhant
Star grešnik	,
Obširna obtožnica prikazuje dosedanje življenje Juhantovo odtlej, ko je pomagal svojemu očetu, ki je preživljal sebe in družino s prodajanjem lončarskih izdelkov. Juharit je že kot deček pokazal, da ne bo nič prida iz njega, ker ni bilo nič varno, kar mu je prišlo pod roko. Pričel je z majhiimi tatvinami in nadaljeval z večjimi, dokler ni bil obsojen na dve leti robije. Ko je odsedel kazen v mariborski kaznilnici, se je vrnil najprej domov, potem pa zapustil dom in se pojavil v okto-
Prikrošnjarila sta do Kungote
Bilo je dne 19. novembra 1934, ko sta prodajala krtače po Sp. Kungoti in prišla proti večeru utrujena v Gradiško. Majer na Prahovem posestvu ju ni hotel sprejeti, ker se mu je videl Juhant sumljiv. Stopila sta do posestnika Celcerja, ki ju je sprejel na prenočišče. Delavski knjižici sta na Celcerjevo zahtevo morala preko noči pustiti pri njem, nato pa se podala na senik počivat
Grozna najdba v senu: popolnoma razmesarjen človek
Naslednjega dne je bil Juhant že ob štirih zjutraj po koncu. Plašno se je sukal okoli gospodarskega poslopja. Na Celcerjevo vprašanje, kje je njegov tovariš, je Juhant odvrnil, da je šel na stran. Nato je stopil v kuhinjo, kjer je od Celcerjeve izvabil obe delavski knjižici, izročil eno krtačo za prenočnino, nakar je odšel. Ko pa je nekaj ur zatem šel Celcer po krmo za živino na senik, je z vilami zadel na nekaj trdega. Prestrašil se je in poklical domače in sosede, da bi senik pregledali. Ko so odkopali seno, se jim je nudil strašen prizor. Pred njimi je ležal strahovito razmesarjen mrlič, v katerem je Celcer s težavo spoznal Hacina.
Mrlič je ležal ves zakopan v senu, bos in gologlav. Pri njem niso našli nikakega denarja in nikake listine, razen koščka železniškega tovornega listka, na katerem pa je bila razvidna samo štampiljka železniške postaje Kamnik z datumom 17. X. 1934. Šele pozneje so na drugem mestu v senu našli klobuk in čevlje ubitega. Kakih krvnih sledi ali kakega orodja, katerega se je storilec pri dejanju posluževal, niso našli. Mrlič sam je bil neusmiljeno razmesarjen. Ob obdukciji so dognali, da je zločinec prizadejal pokojnem« Hacinu 22 poškodb, od katerih so bile 4 absolutno smrtonosne. Najtežje poškodbe so bile prizadete s sekiro. Devet težkih udarcev je Ha-
cina zadelo v glavo, na vrat in na ramena, tako da mu je bila glava povsem strta. Razen sekire se je storilec posluževal tudi noža, s katerim je svojo žrtev sunil šestkrat Uporabljal pa je tudi ročaj noža. Zločinec je udrihal s sekiro in suval z nožem tako dolgo, dokler se mu je zdelo, da se Hacin še kaj pomika. Ker se je to strašno dejanje vršilo ponoči, ni gledal, kam ga zadene in je bil zato Hacin zmrcvar-jen po vsem telesu.
Preiskava je že tri dni pozneje imela popoln uspeh. Dne 23. novembra je ljubljanska policija Juhanta v Ljubljani aretirala.
V razpravni dvorani gnječa
Za današnjo obravnavo, ki ji je predsedoval vss. dr. Tombak ob prisedništvu vss. Zemljiča, vss. Lenarta, ss. dr. Kotnika in Kolška, je bilo toliko zanimanje, da je bila razpravna dvorana do zadnjega kotička dobesedno natlačena. Tolikega zanimanja za kakšno sodno razpravo v Mariboru menda še ni bilo. Ljudi je bilo toliko, da so mnogi morali oditi. Med občinstvom so bili kmetje in posestniki iz kun-goške okolice, pa tudi okoličani in meščani.
Juhant pred sodniki
Obtoženec je na vprašanja tiho in mirno odgovarjal, izdajal ni niti najmanjše ner-
Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti, sezite takoj po staropre-izkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Mariborsko kulturno pismo
Vseučiliščni profesor dr. Franc Ve-b e r je pretekli teden zaključil v mariborski Ljudski univerzi ciklus predavanj o poteh od materializma k idealizmu. V zaključnem tretjem predavanju je podal analizo svetovnega nazora v preteklosti ter izgledov v bodočnosti. Po Vebru je treba ločiti predvsem dve osnovni gledanji in naziranji: kopernikansko, t j. prirodo-slovno, in ptolomejsko, t j. zgodovinsko gledanje. Vprašanje svetovnega nazora pa je najtesneje povezano s ptolomejskim naziranjem. V starem veku je prevladovalo prirodoslovne gledanje, ki ga označujejo instinktni, gonski elementi. Težišče je v svetozornosti: človek - priroda. V srednjem veku dominira osebno duhovna stran človeškega bistva. Bogozorna pozornost je označena v dvojnosti: človek-Bog. Novi vek pa je le pripravljalna etapa k novemu svetovnemu nazoru, ki ga Veber označuje kot socialni idealizem in ki se odraža v formuli: človek - človek. V sklop socialne družnosti, ki je temelj socialnemu dealizmu, spada tudi narodna in socialna ideja, pojem o narodu in naciji, Pri člo-
veku - poedincu sloni razumsko hotni č4-mtelj na instinktivno gonskem. Narod raste in zori iz osnovne celice družine in plemena. Pri družini in plemenu pravla-duje tudi instinktivno gonski element kakor pri poedincu. Pri narodu pa stopa v ospredje duhovna stran življenja, ki je na primer pri žavalstvu in rastlinstvu ne poznamo. Tukaj je dan samo resno plemenski pogoj. Nacija pa se gradi na narodnosti in narodu, človeštvo in humani teta na nacijah. Tako prehaja družinska in plemenska družnoet, ki ji je svoj&ko prevladovanje Insttnktno gonskih funkcij, v narodno in nacionalno družno&t z duhovnim poudarkom. Ob zaključku je predavatelj dodal Se nekaj osnovnih misli k pojmovanju naše narodne in nacionalne ideje. Le tako konstruirano pojmovanje narodne in nacionalne socialne zajednice nas vodi po Vebru k socialnemu idealizmu — svetovnemu nazoru bodočnosti.
n.
Zlatko Balokovič s svojim čudovitim Stradivarijevim »Labudjim spevom« nas je pretekli teden obiskal in koncertiral
v gledališču. Širino zamaha m globino paganinsko temeljite interpretacije je pokazal že pri Handlovi klasični sonati v g-molu ter opravil Mozartov »Rondo«, iz katerega je zvenela mozartovska nežnost in mehkoba akordov, Bachov Adagio, Pa-ganim - Kreialerjev Praeludij ter Allegro, dokler se ni ob zaključku prvega koncertnega dela povzpel do silovitega Mendels-sohnovega koncerta v e-molu, kjer se je razkošje tehnične rutine dopolnjevalo z bogatim izlivom duše bogenadarjenega umetnika. Drugi del koncertnega sporeda je obsegal krajše stvari kakor je Chauasono-va Počme, Rimskega Korzakova »Himna eolneu« in »Majski hrošč«, Albenizov »Tango«, Palmgrenova »Humoreska«, Mar nojlovičev »Ples vdov«, posvečen Z. Ba-tokoviču, Slavenskega >Jugoslovanska pesem in ples« ter Smetane »Iz moje domovine«. Na željo Občinstva je dodal Se prelepo Schubertovo »Ave Marla«. Balokovič je tudi v Mariboru pokazal, da je na nekem zrelišču ustvarjanja in podajanja. Goslač velikega formata s paganinskimi ambicijami, ki je v svojem reprodukcijskem snovanju suveren in plastičen. Svoje reprodukcije ne naslanja samo na vir-tuozno izvežbanost, znanje ter čudovito usidranost v množici violinskih prijemov in sukljajev, ampak jo prepaja tudi z neko toploto, individualno svojskostjo, intuicijo in živahno ritmiko. V Helmuthu
Dolžnost matere:
otroško perilo mora biti posebno čisto
Kako često se pripeti — zlasti pri sta-bo opranem perilu — da zaostane v tkanini nesnaga in bolezenske kali, ki zelo lahko škodljivo vplivajo na nežni in občutljivi organizem otroka. Zato je bas za otroško perilo Radion tako od-lično pralno sredstvo. Že pri kuhanju prehaja namreč na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, ga temeljito opere in 'uniči vse bolezenske kali.
** Kar je dobro za otroško perilo, velja seveda ševvečji meri tudi za vse drugo perilo >v gospodinjstvu in družini.
Domači izdelek
SCHICHTOV-
RADION
pere vse higijenično čisto
R.J. 3-35
voznasti. Je majhne postave, čokat in že po zunanjem videzu ne more napraviti najboljšega vtisa. Krivdo je priznal, zagovarjal pa se je, da sta s Stankom ves dan pila in da je dejanje izvršil v jezi, ker pokojni Hacin nd hotel z njim deliti zaslužka. Pripovedoval je v mirnem tonu, kako je izvršil zločin. Svoj sklep je napravil, ko je videl pri Hacinu večjo vsoto denarja. Ko sta navedenega večera šla spat je Juhant videl v kolarnici sekiro in jo je skrivaj vzel s seboj, ko sta šla na senik počivat Najprej je legel k počitku Hacin. ČSm je prišel on (Juhant) na senik, je po kratkem prepiru takoj navalil na Hacina in ga nekajkrat s sekiro udaril po glavi. Udarjal je in zabadal z nožem tako dolgo, dokler ni Hacin več hropel. Po izvršenem zločinu je šel k bližnjemu potoku, kjer je sekiro opral ter jo položil na prejšnje mesto. Nato je vzel Hacinu denarnico iz čevlja, v kateri je bilo okoli 150 dinarjev. In potem?
Vlegel se je poleg umorjenega in spal do jutra
Potek zasliševanja je podal nekaj prav zanimivih momentov. Predsednik ga je vprašal:
—	Zakaj si šel prat sekiro?
—	Da ne bi prec vedeli.
—	Kam si potem šel?
—	Proti Mariboru. Tu sem stopil na vlak in se odpeljal v Ljubljano, kjer so me aretirali.
—	Koliko denarja je bilo v Hacinovi denarnici?
—	Za 150 dinarjev samega drobiža.
—	Saj ga je moralo več biti, saj je rajnki bil že šest tednov na potu in je gotovo imel pri sebi več denarja, baje 3000 do 4000 Din.
—	Jaz vem samo za 150 Din. Pokojnikova mati: »Nočem ga pogledatiAr
K razpravi je prišla tudi mati pokojnega Hacina. Predsednik jo je vprašal glede sina. Mati je odgovorila, da jo je rajnki podpiral in ji večkrat dal kaj denarja. Bil je Stanko dober in varčen fant Ko ji je predsednik senata dejal, naj pove, ali je bil rajnki sin večji od obtoženca in naj obtoženca premeri, se ni hotela obrniti, ampak je s pretresljivim glasom vzkliknila: »Tega pa nočem pogledati«.
Obtoženec ni kazal v teku razprave ni-kakšnega kesanja. Priče niso bile povabljene, ker je bil slučaj itak razjasnjen. Iz prečitanih spisov je bilo razvidno, da je bil Juhant že desetkrat kaznovan in da je na glasu kot nevaren tat in ropar, nadalje da mu ni delo nikdar dišalo in da je kradel, kjer je le mogel.
»Ti nisi imel s Hacinom usmiljenja/«
Po temeljitem govoru državnega tožilca I
Severja, ki je označil ta primer kot najhujši roparski umor v zadnjih letih in prikazal zločinca kot pokvarjenega človeka in človeški družbi nevarnega, je spregovoril še branilec dr. Bergoč, ki je obtoženca zagovarjal ex offo. Na končno vprašanje predsednika, če ima obtoženec še kaj povedati, je obtoženec prosil za milo kazen. Tedaj je predsednik pripomnil: »Ti pa nisi imel s Hacinom usmiljenja
Sodba: smrt na vešallh Po 20minutnem posvetovanju se je sodni dvor vrnil v razpravno dvorano in je predsednik ob 11. uri ob smrtni tišini razglasil sodbo, da se obtoženec Juhant obsodi v smrt na vešalih. Zagovornik dr. Bergoč je prijavil revizijo. Juhant sam pa je sodbo sprejel popolnoma mirno in se je brez kesanja vrnil v ječo, za sledovi Laknerja in Pančurja.
Pustolovec Rijavec spet na begu
Split, 15. marca
Sleparski ženin Rijavec je poskrbel včeraj za novo senzacijo. Rijavca so, kakor znano, 9. t m. zajeli na Sušaku in je hotel preko mosta zbežati na Reko. Po zaslišanju so ga odpeljali najprej v Zagreb, od tam pa naj bi nastopil pot k drugim policijskim upravam, ki ga tudi zasledujejo. Včeraj sta ga dva zagrebška policista spremljala na vožnji proti Splitu. Med potovanjem je bil Rijavec dobro razpoložen ter je stražnikoma pripovedoval razne šale. Do Gračca je bil zvezan, v Gračcu pa je stražnika prosil, naj bi ga spremljala v restavracijo. Prošnji sta ugodila. Rijavec je v restavraciji nekaj popil, kupil časopise in se vrnil v kupe. Zatopil se je v či-tanje in stražnika ga nista spet uklenila. Ob 4. popoldne se je vlak približal postaji Pribudiču. Na tej postaji se ne ustavlja, pač pa vozi skozi njo z zmanjšarvo brzino. Pred postajo je Rijavec prosil policista, naj ga pustita v stranišče. Stopil je iz ku-peja ter z največjo naglico odprl vrata vagona in spretno skočil ven baš tedaj, ko je vlak počasi voziL Beg je opazil sprevodnik, a ko sta policista skočila do vrat je vlak že vozil spet s polno brzino, Rijavca pa so videli, kako je tekel proti vasi Zrmanji.
Pustolovčev beg so javili splitski policiji šele zvečer ob prihodu vlaka. Rijavec je svoj načrt dobro premislil in bo skušal na vsak način preko Zrmanje zbežati na zadarsko področje. Za njim so sedaj že četrtič razposlane tiralice in se bo tako poleg naše in avstrijske ukvarjala z njim bržčas še italijanska policija.
Baenvaldu, izbornem pianistu, nima Balokovič samo sodelavca in spremljevalca, marveč celo zanesljivega sointerpreta in soustvarjalca.
m.
V sredo dne 13. t. m. je bil v Unionu koncert mariborske Glasbene M atice. Deloma je bila s koncertom tudi združena proslava stoletnice rojstva velikega ruskega glasbenega tvorca Mo-desta Musorgskega. Koncert je imel v svojem prvem delu orkestralni značaj, v drugem delu pa vokalno - orkestralni. Domi-nirala je ruska glasba s Cajkovskim, če-repninom in Musorgskim. Dočim se je v Cajkovskega peti simfoniji odražala vsa tista mehka toplota in bolestna otožnost, ki se je pokazala v dobi skladateljeve popolne umaknjenosti in svetobolja, je v M. Musorgskega »Porazu Senaharibe« in Ce-repninovih »Starih pesmih« bruhala na dan vsa znana silovitost ruske glasbene folklore, Id sta jo vsak v svojem stilu prečistila in prirejala. Iz sredine tega
Revlfa
ŽIVLJENJE IN SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM STVVU?
elementarnega polnozvočja prihajajo mestoma do veljave tople mehkobe polni pia-nissimi, ki učinkovitost le še povečujejo. V prvem orkestralnem delu koncertnega sporeda je bil tudi Griegov klavirski koncert v a-molu, ki se je pa zaradi nenadne in težke obolelosti odlične mariborske pianistke Magde Rusyjeve nadomestil z Bru-chovim violinskim koncertom op. 84, pri katerem je znameniti tvorec opere »Lore-ley« uveljavil vse odlike svoje skladatelj-sike aktivnosti, ki spaja toploto in harmonično ubranost s prijetno melodioznostjo in napol ljudsko glasbeno izraznostjo. Ob spremljevanju orkestra je naša mariborska violinska virtuozinja in umetnica Fa-nika Brandlova vdihnila temu svojemu solističnemu izvajanju čar neke poduhov-Ijene ter z obiljem tehnične rutine opremljene interpretacije.
Matični orkester je s svežim zamahom tn strnjeno pozornostjo obvladal sicer težke naloge v obeh delih koncertnega sporeda. V razpljuskanem valovju orkestralne dinamike se je dragocenost vokalnega materiala, ki leži v matičnem mešanem zboru, mogla le delno uveljaviti. Tudi to pot se je izkazalo, da je matični zbor v nastopih a capella veljavnejši in zbranejši. Kontakt pri podajanju slikovitega glasbenega materiala ter sozvočje orkestalnega in vokalnega zbora je do slednjih drobcev Jnterpretacijskih meja s preizkušeno roko
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
a
Danes ob 4., 7.15 in 9.I5 uri
velika premiera monnmentalnega
velefilma
Skrivnost
Predprodaja vsrtopnic od 11. do %13. ure. — Rezervirajte vstopnice! — Radi velikega zanimanja za film prosimo, da se rezervirane vstopnice dvig-nejo y2 ure pred predstavo.
RUDOLF FORSTER, ANGELA ZAL0KAR
v pretresljivi ljubavni drami
Karla Cavelliia
Največje delo Rudolfa Forsterja — Film neprekosljive umetniške vrednosti — Umetniška senzacija sezone
Domače vesti
Ne spada v politično rubriko
Kakor je naši javnosti znano, bo kandidiralo na državni listi predsednika Jevtiča tudi nekaj bojevniških voditeljev. Ob tej priliki je objavilo bojevniško glasilo »Prelom« naslednje izpraševanje vesti kandidatom, ki »so globoko prepričani, da je neobhodno potrebno, ^a se prikop-Ijejo kolikor mogoč« blizu državnega krmila«:
»Gospodje kandidati, izprašajte si vest Ali imate vse vrline in kreposti, ki bi jih moral imeti vsak pravi in resnični ljudski zastopnik? Izprašajte si vest, če vas mer-da ne vleče le egoizem, želja po obogate-nju, želja po oblasti itd. Ako je v vaših 6rcih skrita le ena od teh In podobnih želja, potem nimate kvalifikacije za naredne zastopnike. V korist države in ljudstva bo, ako se umeknete v zatišje. Torej še enkrat: Kandidati, izprašajte &i vest!«
Po tem izpraševanju vesti pa nasVetu-jejo bojevniškim kandidatom bohinjski bojevniški vodilci, »da sestavijo programe, v katerih bi bili obravnavani gospodarski načrti najbolj perečih gospodarskih vprašanj. N. pr.: kako naj se zaposli In da kruha lačnim brezposelnim, kako naj se reši zadolžene, kako naj se prime prebo-fiate, kako naj se napravi s tistimi, ki so nesli denar čez mejo itd. Take programe je treba dati potem volilcu pravočasno v pregled in razpravljanje, da pretehta vse dobre in slabe strani ter se prepriča, kateri je najbolj zanj in tako bo vsak brez .agitacije vedel, kam spada, ter bo brez obotavljanja volil svoj pravi program. Ko bodo volitve končane, pa naj tisti program, kateri je zmagal, dobi moč zakona, katerega izvedbo naj dotična struja kontrolira, da se bo pravilno izvajal. Namesto po-silancev pa naj bodo uradniki, kateri Imajo praktično sposobnost za vodilna mesta.«
Zaenkrat se javljajo kot bojevniški kandidati gg. ravnatelj Kuster, ravnatelj Marinko in iicejski tajnik Fabjančič, docela po geslu »Preloma«: »kmet s kmetom«. N a jpožrtvova Inejšl je vsekakor g. Fabjančič, ki je tako bolan, da si je moral vzeti pri magistrata bolezenski dopust, a bo vendar vzel na sebe vse kandidacijske bridkosti in težave.
v ameriški publicistiki, odlično priznanje Cankarjevemu delu. A. J. Klančar je objavil že več prevodov Cankarjevih del, med drugim lani tudi »Pohujšanje v doldni šentflorjanski«. Pred kratkim je imel g. Klančar tudi ciklus predavanj v moderni slovenski književnosti pred ameriškim občinstvom, ki je vzbudilo splošno pozornost
♦ Stoletnica hrvatske himne. V 10. številki Gaje ve »Danice« je v teh dneh leta 1835. izšla pesem »Hrvatska domovina« od Ant Mihanoviča, tedanjega guberni-alnega tajnika na Reki. Hrvati so to pesem sprejeli za svojo narodno himno in postala je kmalu znana po vsem jtugoslo-vensikem jugu po svojem prvem stihu »Lepa naša domovina«. Himna je bila ugtLa&bena leta 1846. po melodiji Donizet-tijeve »Lucije Lammermoor«. Z ustvaritvijo velike skupne domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev je himna dočakala to,
♦	Nacionalna ura radi a. O zagTebSkem
etnografskem muzeju bo predaval danes profesor Ivo Franič. Predavanje bo oddajala zagrebška postaja.
♦	Novi grobovi. Na GMncah je včeraj zjutraj ugasDilo mlado, mnogo obetajoče življenje. Umrl je absolviran pravnik g. Joža Medvešček. Neutolažljivo objokujeta roditelja smrt edinca, iskreno žalujejo za njiim številni tovariši in prijatelji. K večnemu počitku bo Joža legel jutri ob pol 17. na Viču. Kmetijska družba je izgubila zvestega uslužbenca Emanuela Gobca, ki je bil dolga leta njen šofer in hišnik. Umrl je v bolnišnici, odkoder bo pogreb jutri ob 11. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Nesreča kola jahačev v Valjevu. Valjevsko kolo jahačev je pripravilo za letošnjo tekmovalno sezono zelo razsežno program športnih prireditev, katerim je bil pač glavni namen pospeševanje naše konjereje. Bilo je v načrtu več dirk in ja-Tiaških tekem, pa tudi konjska razstava. Vsi ti lepi načrti pa so splavali po vodi. Kolo jahačev si je namreč uredilo prav lepo dirkališče, na katerem naj bi se vršile vse njegove prireditve, ln je na dirkališču postavilo tudi obsežno tribuno, na kateTi Je bilo prostora za kakih 2(KO gledalcev. Tribuna je bila dolga 80, šriroka pa 20 metrov in je stala okoli 80.000 Din. Da bi bilo dirkališče tem vabljivejše, se je okoli tribune zasajeval park. Te dni pa je
VSI GOVORNIKI
odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki m pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve
„SMREKA" bonbone
Izdelam so iz smrekovega ekstrakta in
mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo
kašelj in hripavost
Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3.— in 5._ v lekarnah in drogerijah.
Apoteka Mr« L. Bahovec
Ljubljana
Kongresni trg štev. 12.
♦	Občni zbor Vodnikove družbe v LJubljani bo 23. t m. ob 18. v prostorih ZKD t Kazini. Dnevni red: porodilo odbora, računski zaključek za leto 1934.. poročilo nadzorstva, proračun za leto 19-35. in določitev članarine za leto 1936., določitev književnega programa za leto 1936., volitve !n slučaj nos t L.
♦	Redni občni zbor Ljubljanske sekcije novinarskega udruženja bo v nedeljo 31. t m. ob 10. dopoldne v d-vorani mestnega magistra+a v LJubljani. Pol ure prej bo ravno tam občni zbor zadruge »•Novinarski dom«.
♦	Iva n Cankar v ameriškem slovstvu.
Anton J. Klaruča/r, ki je ugleden književni delavec v Ameriki, je pred kratkim objavil v reviji »Skyiine« prevod Cankarjeve črtice »Njen grob«, ki je izšel v njegovem ciklu »Moje življenje«. Revija je črtico objavila na uvodnem mestu, kar pomeni "b strogih umetniških običajih, ki vladajo
V Planici je solnce. •
KAMILA KREMA
je za višinsko solnce nedosegljiva. Vzemite jo s seboj. Dobi se povsod. Glav. zaloga za Ljubljano: »VENUS« pred glavno pošto.	2528
Zvočni kino Ideal |
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Helene Hayes in Clark Gable
v pretresljivi ljubavni drami
BELA SESTRA
kar je bii Ideal tolikih generacij. Postala je del nove jugoslovenske himne, ki simbolično izraža nerazdružljivost treh bratskih plemen v velikem ln močnem jugo-slovenskem narodu.
♦	Pokroviteljstvo nad prvim koncertom Ljubljanske filharmonije, ki bo 29. t m. pod taktirko slavnega Rhenea Batona, je prevzel Francoski institut v Ljubljani.
♦	Ciril Metodova podružnica Sv. Jurij ob ščavnici je nakazala družbi 120 Din, nabranih na gostiji Lojzke Domanjkove, dosedanje tajnice. Hvala!
♦	Savez nesamostojnih zobotehnlkov Jugoslavije je predložil, kakor nam poTočajo g. ministru socialne politike ln narodnega zdravja obširno spomenico o strokovnem in socialnem stanju zobotehnikov tn o neugodnih posledicah, ki jih Je povzročil novi zakon o zobnem zdravstvu ne le za aobotehniški stan, marveč tudi za prebivalstvo. Spomenica zahteva spremembo tega zakona. G. minister Je deputacijo Sa-veza prijazno sprejel in obljubil, da bo izdelal Vn predložil nov zakon, ki bo pravično in enako zaščitil interese vseh vej zobnega zdravstva in zobne tehnike.
♦	Popusti na železnicah. Polovična voznina na državnih železnicah je dovoljena pri povratku vsem obiskovalcem milanskega velesejma od 12. do 28. oktobra. Prav tako je dtovoljen popust tudii obiskovalcem 12. mednarodnega kongresa lekarnarjev, ki bo v Bruslju od 30. julija do 6. avgusta. Udeležencem letne skupščine društva poštno-brzojavno-telegrafsikih zva-ničnikov in slug, sklicane v Zagrebu, je •dovoljen četrtinski popust Polovična voznina je dovoljena delegatom letne skupščine glavne poljedelske nabavljalne zadruge v Beogradu. Popust velja od 17. do 23. marca.
♦	železniške legitimacije. V smislu objave št 20 direkcije drž. železnic v Ljubljani z dne 7. t m. izgubita žena aktivnega ali upokojenega železničarja im njen mož pravico do legitimacije za režijske vožnje, če ima žena trgovino aH katerokoli obrt na svoje ime (gostilna, šivilja, itd.) Pozivajo se vsi železniški upokojenci staleža stanlce Ljubljana gl. kolodvor, ida oddajo legiitimacije, katere Jim več ne pritičejo, računski pisarni LJubljana gl. kolodvor.
Za skoke v Planici
bom imel v svojem paviljonu ob skakalnici najobčutljivejše filme, da omogočim tudi s slabšim foto-aparatom najlepše slike.
Foto Tourist ** Lojze Šmuc
Aleksandrova cesta 8 1794
nad Valjevo prihrumela od juga huda nevihta. Nekaj dni j« pritiskal silen jug in naposled vihar dosegel toliko silo, da je do tal porušil vso tribuno na dirkališču in tako uničil sad večletnega neumornega dela kola jahačev.
♦	Sneg v južni Dalmaciji. V sredo proti večeru je začelo snežiti po Južnih delih Dalmacije. Sneg je okrog Mljeta napravil veliko škodo po nasadih. Na Komešnici nad Splitom je padlo do 20 cm snega, temperatura pa je znašala 8 stopinj pod ničlo. Hrvatsko Primorje in del Kotara pa že nekaj dni vznemirjajo močne burje. V sredo in četrtek je bila burja tako močna, da kmetje niso mogli v mesta na trge.
♦	Ukradeno kolo. Iz Stojncev nam pišejo: Pri trgovcu g. Leonu šketu v Stojnaih sta se te dni oglasila dva brezposelna mesarska pomočnika ter mu ponudila v nakup moško kolo znamke »Torpedo« s tvor-niško številko 4548 in evidenčno številko 2—74856—2. Ker se je cena, ki sta Jo zahtevala brezposeJnika, videla g. gketu prenizka, in ker brezposelnika nista Imela nikake knjižice, je g. šket zasum.il, da je bilo kolo ukradeno in ga je obdržal. Lastnik naj se javi pri g. šketu.
BH Zvočni kino Dvor
TeL 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Najboljša veseloigra sezije!!
MALA TRAFIKA
Katica Nagy, Willy Frftsch, Adela aSndrock in Hansi Nlese
Smeh, veselje, zabava, vsega dovolj!!
ska postaja. Isti pisec nas r posebnem članku seznanja s tremi glasbenimi jubileji, s Handlom. Bachom in Chopinom. V beletri6tičnem delu so zastopani: Vinko Bitenc s črtico »ženska«, Sel Catinl z romanom »Emilio Berenini« in Tone čutar z novo izvirno komedijo »Ameriška tatvina«, ki bo kmalu našla pot na naše ljudske odre. Slike iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, modne skice za pomladne dni, tehnični nasveti in zanimive beležke, magični liki in križanke izpo-i polnjujejo redakcijski del. katerega za j ključu je »Radijska tehnika«. Posebna pri-l loga nas seznani s pregledno urejenimi | programi vseh važnih oddajnih postaj, s sipo redom prenosov oper, operet, slušnih Iger in koncertov. Vsi, ki se zanimate za radio, gledališče, ljudske Igre, film, šport ln modo, naročite »Naš val«, ki je zelo cenena slovenska tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod te naše odlično urejene revije. Pišite na nasJov: Radijska revija »Naš val«, LJubljana.
♦ Avtopodjetje Pečnlkar naznanja, da zopet redno obratuje na progi LJnbfjana-Vel. Lašče-Nova vas-Lož-Stari trg-Igavas.
Film Z. K. D.
Danes ob % 3. uri veseloigra
Veseli svatje
v glavni vlogi Hansi Nlese in Oskar S ima
Vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50
1. aprila Be nam torej obeta velik koncertni dogodek, saj so koncerti APZ bit zmerom kulturni dogodki. Poleg omenjene »Ženka mi v goste gre«, bo na sporedu
še mnogo drugih karakterističnih pesm., izmed katerih je večina predelana nanovo od naših znanih zborovskih komponistov Marolta, To m ca Ln Ukmarja.
u— šentjakobsko gledališče igra v nedeljo In na Jožefovo Izvrstno veseloigro »Vzroki in učinki« ali »Kozarec vode«. •Imajo Jo stalno na repertoarju vsa svetovna gledališča. Veseloigra je izvrstno naštudirana in krasno opremljena. Vodilne vloge so v rokah ge. E. Petrovčičeve, Baranove in šubičeve, ter gg. Klemenčiča in Petrovčiča. V ostalih vlogah sodeluje jo skoro vsi člani odra. Vstopnice se dobe od nedelje dalje od 10. do 12 in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstr. Mestnega doma.
u— šentjakobska knjižnica na Kongresnem trgu 7. Zbo še do konca marca odprta ob nedeljah in praznikih od po! 10-
do pol 12. dopoldne.
u— Ekskurzija JNAD Jadrana v Planico
k mednarodnim skakalnim tekmam bo Jutri. Vožnja je četrtinska. 0-dh^-d iz Ljubljane z drugim izrednim vlak o t ob 5.10, povratek z istim vlakom zvečer. Zbirališče ob pol 5. pred hotelom »Metropol kjer se javite pri vodji ekskurzije tov. Dobroti.
Za Jožice in Jožete
primerna darila dobite pri »VENUS« Jerala F., nasproti glav. pošte
u— Filatelistični klub »Ljubljana« ima danes svoj prvi občni zbor ob 20. v hotelu štrukelj. Vabimo vse prijatelje in začetnike filateliste.
u— Zlata ura išče gospodarja. Vevšfci orožniki so r Sneberjah zaplenil! precej dragoceno zlato nro, ki jo je nekdo zastavil sa 30 Din ter brez dvoma Izvira Iz tatvine. Ura Je znamke »Vigilant« z dvojnim pokrovom. Kolesje, ki je nekaj pokvarjeno, tako da ura ne gre, nosi štrlite 1,073.496. Eventualni lastnik naj se oglasi pri g. Keku na policiji.
u— Drevi »družabni plesni večer« Jetv-kove šole v Kazini. Vsi plesni tečaji trajajo še do 7. aprila. Posebne plesne ure vsak dan.
♦ Prav posebno presenečenje Je pripravila uprava ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, filun, šport in modo »Naš val« naročnikom z novo številko, s katero praznuje »Naš val« prvo obletnico izhajanja; zato se je tudi odel v praznično oblačilo in izšel v dvobarvnem tisku. V novo leto nas uvaja uvodnik, ki ponovno zagotavlja poslušalcem in naročnikom, da jih bo v reviji zagovarjal z vso doslednostjo kakor doslej. Z uspehi naše odlične operne pevke Anite Mezetove, članice beograjske opere, nas seznanja članek, napisan k opernim prenosom iz beograjskega gledališča, prof. L. M. škerja-nec razpravlja o dveh pomembnih koncertih v radiu, o koncertu prof. Urbančiča in o prvem letošnjem mednarodnem koncertu, ki ga Je oddajala ljubljanska radij-
POBIRAMO ' PENTLJE na
SVILENIH. NOGAVICAH r
V.ZESJAK.
SELENBUBGOVA ul. 5
♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Razstava Matije Jame, ki je blia v
nedeljo otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Tivolčju, ima tudi letos veliko privlačno silo Ln vzbuja izredno zanimanje. Naš umetnik Je razstavil okrog 160 slik, med njimi skoro polovico novih del, ki še niso bila nikjer razstavljena. Ravno te nove njegove umetnine pričajo, da je Jama slej ko prej na višku svoje ustvarjajoče sile. Na razstavo, ki Je odprta vsak dan od 10. do 18. opozarjamo vso našo javnost
u— Drevi ob 20. velik koncert pevskih zborov ljubljanskih in okoliških »Svobod« in »Cankarja« v dvorani Delavske zbornice. Več na letakih v izložbenih oknih trgovin.
u— Na IV. Javni produkciji gojencev d Ti. konservatorija, ki bo v ponedeljek, dne 18. t m. ob pol 19. v Filharmoniji, se bo izvajal celotni koncertni program, s katerim bodo nastopili gojenci prihodnjo soboto v Zagrebu. Petje; Petrovčič Tone, Iglič Jelka, Fratnik Štefka ln Korenčan Štefka. Violina: Dermelj Albert Prevor-šek Uroš. Celo: šivic G*ustar. Klavir: šaplja Boža, Vodušek Valens in Osterc Marta. Komorna glasba: Prevoršek Uroš, Lubec Roza, Dermelj Albert. Natančni program produkcije javimo jutri. Vstop Je prost proti nakupu programa, ki stane 3 Din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
u— Ruska Matica v LJubljani bo imela v nedeljo 24. t m. ob 13. v dvorani hotela Tivolija redni letni občni zbor s običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostne udeležbe bo istotam ln istega dne ob 14. pri vsakem številu navzočnih sklepčni ponovni občni zbor.
u— Ga. Gavellova poje r torek 19. t m.
v »Deželi smehljaja« partijo Lize v novem Strltofovem prevodu. Tenorsko partijo poje g. Gostiič. Dirigira g. Neffat Cene navadne.
u— »ženka ml v goste gre«, v priredbi g. Vilka Ukmarja, Je star knapovski ples instrumentalnega značaja, ki bo izpopolnjeval primorski del narodne pesmi na koncertu Akademskega pevskega zbora
Iz Maribora
a— Prispevki za spomenik. SpomenV Skemu odboru so darovati za spomenik
kralju Uedinitelja: Josip Klemenčslč, Po-brežje 1030 Din (zbirka), gasilska župa Maribor, desni breg, 1000 Din. Po 500 Din: Kegljaški klub »Torek«, profesorski drž. učiteljišča, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, Oblastni odbor Narodne odbrane. Po 300 Din: zvezna strelska družina ln A. Podliesnig. Po 200 Din: Učiteljstvo narodne šole Muta ob Dravi, Francoski krožek, Maribor, Albert Gnse! in pevski zbor Glasbene Matice, Klub mariborskih lekarnarjev je prispeval 1760 Din, kaznilniški nameščenci 657.50, urad-ništvo in nameščenci mestne policije 10&0, občina Fram (zbirka) 895 Din, nameščenci Mariborske tiskarne 423 Din, Ženevska zveza (sekcija Maribor) 378 Din. Po 100 Din: Alojzij Riha, inž. Ferluga, Katehet-sko društvo in Dijaška kuhinja, nadalje Drago Kobal, P obrežje pri Mariboru, Hin-ko Požun, Gornja Radgona, Andrej šali. Sv. Lenart v Slov. goricah im Anton Mal-ly. Gornji Cmurek.
a— Mariborski trg za spomenik. Načelnik mestnega tržnega odldelka nadsvetaik Hinterlehner je organiziral med prodajaJcl in prodajalkami na našem mariborskem trgu zbirko za postavitev spomenika kralju Uedinitelju v Mariboru ter Je sbrai lep znesek 4500 Din.
a— Odličen francoski pisatelj v Mariboru. V četrtek zvečer je predaval v Ljudski univerzi znani francoski pisatelj Albert L6on, predsednik prosvetne lige t Toursu, o slavnem francoskem pisateijn Lafontaineu in je priključil recitacijo nekaterih njegovih najiboljžih basni. Večera, ki sta ga skupno priredila Ljudska univerza in Francoski krožek, so se udeležili mariborski prijatelji franooskega Jezika in kulture v lepem številu. Odličnega gosta je uvodoma Iskreno pozdraviti v imenu prirediteljev v francoščini prof. Gasparin.
a— Pravoslavna nedelja v Mariboru. Vsako leto obhaja pravoslavna cerkev prvo nedeljo v postu kot nedeljo pravoslavja Je to spomin na zmago srbske cerkve za ikono, ki so jo Srbi izbojevali po dolgotrajnem duhovnem boju, ki se je pričel leta 6S7. Je to spomin na čas, ko Je bizantinski car zahteval od patriarha Her-mogena pristanek, da se ikone vržejo t* cerkva. Toda patriarh Je tedaj odvrnil, da nima nikdo te pravice na svetu. Nat/> je car dal ukaz, da se ikone vržejo iz cerkev in vseh molilnic. Proti temu se Je dvignila duhovščina in pozvala narod, da se postavi v bran proti rušenju krščanskih svetinj. Tako se je pričela ljuta
uravnaval mladi nadarjeni matični dirigent prof. Marijan Kozina. Matici je spričo njene glasbene gorečnosti in neutrudne prizadevnosti želeti še več tako lepih uspehov.
Gledališko in koncertno življenje v Zagrebu
»T e ž k i č a s i« je aktualen naslov, ki ga je uporabil francoski dramatik Edouardo B o u r d e t. Sam komad pa ni toliko aktualen, kakor bi pričakovali; zdi se celo, da je za naše kulturne potrebe docela odveč. Da je pri nas vzlic vsej neprikupni, da. kdaj pa kdaj odvratni vsebini vendale vzbudil neko zanimanje, gre hvala naši zelo dobri izvedbi, v kateri sta se odlikovala Ervina Dragman v vlogi deklice in Jožo Laurenčič v vlogi kretena.
Druga premipra tedna je bila »Koklja«, delo češkega avtorja Edmonda Konrada. Ta reč ni brez duha in originalnosti, škoduje pa ji razvlečenost, s katero počasi utruja. Ponekod zopet zablešči duhovita iskra in nas vzpodbudi, da z zanimanjem sledimo dejanju. Avtor obravnava ostarelo mater, ki kaže mnogo razumevanja za svoje otroke in jih nad vse ljubi. Vsi njeni otroci — a ima jih precej in njih število še rase — najdejo pod njenim okriljem pomoč in zaščito; ona jih varuje kakor koklja mladiče. V večni ikrbi za deco nima ta vrla mati nič časa za-e; šele ob koncu komada, ko ji že krasi
glavo srebrna krona, se naposled spomni tudi nase in najde osebno srečo 8 svojim starim častilcem. Rdeč svinčnik režiserja bi lahko v tej igra marsikaj rešil; tudi igro samo.
Imeli smo >A i d o< s četvero gostov hkrati. Umljivo je, da je za predstavo vladalo živahno zanimanje, tem bolj, ker je v naslovni vlogi nastopila Bahrija N u r i H a d-žič iz Beograda, ki je lani fascinirala zagrebško občinstvo z izredno kreacijo Salo-me. Aido je prikazala zanimivo in z veli-. ki mi umetniškimi vrlinami. Ostali gosti večera so bili: Pavao Vlahovič _ Marion, Rudolf Zupan (ki je imel tokrat zares senzacionalen uspeh) in Lav V r b a n i č.
Opera Blagoja Berse >0ganj< je čakala nad dvajset let, da je zopet prišla na oder. Bersa je bil namreč skromen človek, ki ni nikdar s komolci rinil ▼ ospredje, zato je bil za življenja preveč zapostavljen in pozabljen. Njegova opera »Ogenj« pa je po mojstrski izvedbi in ponekod kar genialui koncepciji vredna, da pride na gledališke deske. Razen tega opravičuje izvedbo izvrstna instrumentacija. Glasbeni del je skrbno naštudiral Lovro M a t a č i 6, ki so mu bili na razpolago najboljši operni solisti. Omembe vredna je inscenacija Sergeja G 1 u m c a, ki je v prvi sliki ustvaril ksr impozantno in vsega priznanja vredno livarno železa. Občinstvo je z občutnim zanimanjem prisostvovalo predstavi.
Koncertno življenje se je v zadnjih dneh nekam bujno razvilo. Tako smo imeli v majhnih presledkih kar pet koncertov, a
cela vrsta nadaljnjih prireditev je še napovedana. Predvsem smo spoznali pianista Sulima Stravinskega, sina znamenitega skladatelja Stravinskega. Ima v n^ki smeri briljantno kulturirano roko (n. pr. tehnika oktave), vendar njegovo igranje ni vedno brezhibno čisto. Mnoge pasaže izgubljajo pod njegovimi rokami nekoliko jasnosti, včasi kažejo tudi manj izraževalne sile. Najslabše je učinkoval z deli romantikov, medtem ko mu sodobne skladbe bolj ustrezajo. V celoti bo moral mladi umetnik še mnogo delati, da doseže popolnost.
Prava pianistična senzacija je bil koncert I41etnega pianista Broni"V.va Hankov-8 k e g a. Njegovo igranje v vsakem pogledu preseneča; v interpretaciji že čutiš zrelost in serioznost. Posebno pozornost vzbuja s svojo tehniko oktave. Rad priznam, da tako lahke, nagle in fenomenalne oktave nisem slišal niti pri najprominentnejših svetovnih umetnikih.
Glasbeno društvo intelektualcev je proslavilo spomin nedavno umrlega mladega skladatelja velikih form; svoje sposobnosti je posvečal klavirju, zboru, popevki. Večina njegovih skladb sloni na folklora. V tem pravcu ni uspešno obdeloval samo domačih narodnih motivov, marveč tudi motive dragih narodov. Komemorativni koncert je imel prav lep uspeh.
Zagrebška filharmonija je priredila dva koncerta z Zlatkom B a 1 o k o v i d e m, ki je doživel pri nas kar senzacionalen uspeh. V veliki dvorani »Zagrebškega zbora« ga le samo v enem večeru poslušalo okrog 5000
ljudi. Ta ogromna množica mu je prirejala nenavadno navdušene ovacije. Filharmonija je nastopila pod Baranovičevim vodstvom z Beethovnom, Janačkom in Borodinom.
Žiga Hirschler.
Februarska in marceva številka »Ljubljanskega Zvona« sta pravkar izišli v skupnem zvezku s prispevki dr. Kidriča, dr. Ozvalda, dr. VL Bartola, Fr. Govekarja, Ant. Ingoliča, I. Brnčiča. Slana Kosovela, Mirana Jor-ca, Fr. Oniča, dr. Stanka Juga in drugih ter z obsežnim književnim pregledom in obzornikom. Podrobnejši prikaz te številke še objavimo. Kakor izvemo, je dosedanji urednik dr. Anton O c v i r k, ki je v študijske namene odpotoval v Pariz, odložil uredništvo »Ljubljanskega Zvona«. Z aprilsko številko prevzame urejanje te revije pisatelj Juš Kozak.
Nove knjige Srpske književne zadruge.
Srpska književna zadruga je pravkar izdala peto serijo svoje zbirke >Savremenik«. ki obsega sledeče knjige: Dušan Radič, Na sto ognjeva (16 povesti); Aleksandar D. G j u r i č, »Strašna eodina« (vojni dnevnik iz 1. 1914.); dr. Mihajlo Petrovič »Sa okeanskim ribarima« (potopis) in Ljubomir Petrovič »Študije iz franeuske književnosti«. — V zbirki »Poučnik« je izšla esejistična knjiga »Ogledi o raskoj književnosti 19. veka« iz peresa ruskega literarnega kritika. univ. prof. Evgenija L j a c k e g a. — V zbirki »Zabavnik« je objavljen roman Saltvkova Ščedrina »Gospoda Go-
lovljevi« v prevodu Košare Cvetkovid in z uvodom univ. prof. dr. Evgenija S p e k-torskega. K posameznim knjigam se vrnemo s podrobnejšim referatom.
Lyttona Straeheva biografijo »Kraljica Viktorija« v prevodu Otona Zupančiča je pravkar izdala založba >Modra ptica« v Ljubljani.
Angele VodetoTe spis »Fašizem in lena«
je izšel v srbohrvaščini kot prvi zvezek »Male džepne biblioteke«, ki jo je pričela izdajati Jelena Matič v Beogradu.
Razstava slik Herberta Masarvka, med vojno umrlega sina prezidenta T. G. Masarvka, je bila pred dnevi otvorjena v Pragi.
Češki pevki Jarmila Novotna in Eva Ha-drabova sta bili povabljeni na letošnji festival v Salzburgu. Gostovali bosta zapovrstjo v Straussovem »Kavalirju z rožo«.
Valdštejn ▼ operi. Jaromir Weinberger pripravlja opero, čije glavni junak bo Valdštejn (Wallenstein).
Bach in Handel sta junaka romana Kurta Arnolda Findeisena »Gottes Orgel« (izšel pn Rich. Bongu v Berlinu).
Hilarjev naslednik v praškem Narodnem gledališču. Vodstvo drame Narodnega gledališča je prevzel po smrti dramaturga in režiserja dr. K. H. Hilarja dr. Stanislav Mojziš - Lom, ki je bil zadnja tri leta upravni ravnatelj Narodnega gledališča. Dr. Mojžiš je znan pod imenom Stanislav Lom kot avtor zgodovinskih dram »DSvin«, »2iž-ka« in »Prevrat« ter raznih drugih dramat-skih del.
borba, ki je U-ajaia g prekinitvami celo stoletje in v kateri Je bilo prelite mnogo krščanske krvi. Sele carica Irena je sklicala sedmi vesoljni cerkveni zbor najprej v Carigradu in pozneje v Nikejo L 787. ki je sklenil, da se tudi v bodoče Častijo sv. ikone. V počastitev spomina te zmage imajo tudi mariborski pravoslavni verniki svojo duhovno proslavo jutri ob pol 11. v kazinski dvorani, kamor vabi vse svoje člamstvo Bratstvo pravoslavnih Slovencev.
a— Nacionalni javnosti. Meddraštveni sokol«ki odbor poziva vse Sokole, Zveza kulturnih društev vse nacionalne organizacije, Jugoslovensko bolgarska liga pa svoje člane in vse prijatelje bolgarskega naroda, da se polnoštevilno udeležijo ob 15.46 sprejema bolgarskih pevcev na glavnem kolodvoru. Takisto tudi nocojšnjega nastopa v Unionu.
a— Kulturni praznik je bil v četrtek zvečer v naši mariborski Taliji, ko so se prvikrat na nažem odrni uprizorili I. Sor-1 i je vi »Blodni ognji«. Prodor te naše dramske novitete je bil popoln. Občinstvo ki je gledališče čisto zasedlo, je z viharnim odobravanjem po vsakem dejanju dokazovalo, da je stvar našla čvrst odziv. Avtor je moral dvakrat pred zastor in je bil predmet navdušenega priznanja. Za Maribor predstavlja uprizoritev te dramske novitete mariborskega književnika in kulturnega tvorca dr. Ivana šorlija važen kulturni dogodek.
a— Nepreklicno zadnjič bo na Jožefovo zvečer uprizoritev »Stambulske rože« po globoko znižanih cenah. Potem bo ta opereta za dolgo vrsto let stavljena z repertoarja.
a— Velenjski rudnik nI prizadet. Včeraj
smo poročali o tatvinah, s katerimi da je prizadet velenjski rudnik za 40.000 Din. Kakor nam poročajo, navedba ne odgovarja resnici.
a__Oproščen. Včeraj je sedel na zatožni
klopi pred mariborskim malim senatom 20-letni delavec Franc Horvat iz Bratoncev, ker je lani v oktobru v Lipovcih zabodel z nožem kmetskega fanta Štefana Barbariča v desno oko in mu pri tem prebil lobanjsko votlino, tako da je Barbarič na posledicah poškodbe umrl. Horvat se je včeraj zagovarjal s silobranom in so bile okoliščine taho tehtne, da ga je mali senat oprostil.
a— Poplava je mnogo hujša. K predvčerajšnjim objavljeni notici glede devete uvožene cisterne banatskega vina dodaje-mo, da gre v tem primeru samo za enega ln isitega dobavitelja, da pa je bilo v januarju in februarju 1935 uvoženih v Mariboru 90 vagonov banatskega vina, to je dva in polkrat več kakor je znašala lani v celem srezu Maribor levi breg, produkcija vina. Pr! tem je treba upoštevati, da je srez glede produkcije vina r ozemlju bivše mariborske oblasti takoj za ptujskim srezom. To pomenja smrt našemu vinogradništvu.
a— Bore malo izbire je bilo na včerajšnjem ribjem trgu. Prodajali so se samo moli po 24 Din in barboni po 32 Din za kg.
Iz Celja
Bolgarski pevski zbor »Rotfina«, ki
je pel snoči v Ljubljani, se pelje danes v Maribor. Brzi vlak prispe v Celje ob 14.35. Pozivamo vsa celjska pevska, kulturna, prosvetna ln ostala nacionalna društva, *la pozdravijo ta pevski zbor na celjskem kolodvoru. Občinstvo vabimo, da se udeleži pozdrava in s tem manifestira za idejo jugosJovensko-bolgarskega zbfiianja.
e— Ustanovitev ženskega odseka »Soče« V nedeljo popoldne je priredila celjska »Soča v Celjskem domu zborovanje, ki so se ga udeležile predsednica ljubljanskega Kluba Primork ga. Maša Gromova s spremstvom, delegatinje »Nanosa« i/ Maribora ter znane celjske javne delavke poleg 150 Sočank in Sočanov. Predsednik Reva je po pozdravnih besedah očrta! program emigracije ter delo celjske »Soče«. Ga. Maša Gromova je v obširnem referatu orisala naloge primorske žene ln matere v emigraciji. Nato je b41o osnovano vodstvo žen. odeeka, ki naj ga tvorijo ge. gmiidiova, Mikuletičeva, Rakovščkova, Sadarjeva, Stepančičeva, Repenšlkova, Zar-lova. Kurinčiičeva, Batištutova, Cergolova an čukova ter gdč. Umekova, Cigojeva, Grudnova, Pertotova in Ošova. Po izvolitvi so še spregovorili ge. Gromova in 3 'ahorjeva ter g. A. Lasni k. Nato se je razvil prisrčen družabni večer.
e— Rekrutni spisek za mesto Celje za L 1935. je do 31. t. m. vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne na vpogled v sobi št.
6.	na mestnem poglavarstvu. Opozarjamo na zadevni razglas na uradni deski r veži mestnega poglavarstva.
Vremensko poročilo
Številke ta oanačbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, Z. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine r mm, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
14.	marca
Ljubljana 7, 769.5, 0-6, 80, NI, 10. —, —; Ljubljana 13, 767.1, 9.2, 4S, NI, 6, —, — Maribor 7, 769.2, 2.0, 9«, 0, 1«, —, —; Zagreb 7, 76«.5, 3.0, 80, SE2, 10, —, —; Beograd 7, 765.3, 1.0, 80, El, 9, —, — Sarajevo 7, 767.9, 0.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 765.6, 3.0, 90, NI, 10, —. —: Kumbor 7, 760.6, 8.0, 90, 0, 8, —, —; Split
7,	762.1, 6.0, 70, NNE7, 5, —, —; Rab 7. 764.3, 6.0, 80, NNE2, 10, —, —; Rogaška Slatina 7, —, —2-0, 98, W2, 10, — —
Temperatura: Ljubljana 11.0, 0.0; Maribor 5.0, 1.0; Zagreb 8.0, 2 0; Beograd 6.0, 0.0; Sarajevo 5.0, —2.5; Skoplje 7.0, 0.0; Kumbor —, 8.0; Split 11.0, 5.0; Rab — 3.0. Rogaška Slatina 5.0, —3.0.
15.	marca
Ljubljana 7, 767,5, 0.4, 84, 0, 1, —, — Ljubljana 13, 766.1, 9.3, 52, El, 4, —, — Maribor 7, 767.2, —1.0. 90, NW2, 0, —, — Zagreb 7, 767.1, 3.0, 80, El, 3, —, — Beograd 7, 767.7, *1.0, 80, SE2, 10, —, — Sarajevo 7, 768.1, —1.0, 80, 0, 4, —, — Skoplje 7, 766.3, 1.0, 70, W3, 5, —, — Kumbor 7, 762.7, 6.0, 70, 0, 0, —, — Split 7, 762.8. 8.0, 50. El, 6, —, —; Rab 7, 764.0. 6.0, 60, N4, 5, —, —; Rogaška Slatina 7, —, —4.0, 93. NE1, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 10.5, 0.2; Maribor 8.0, —1.0; Zagreb 11.0, 2.0; Beograd 10.0. 0.0. Sarajevo 8 0, —2.0; Skoplje 7.0. —1.0; Kumbor —. 5-0; Split 13.0, 7.0; Rab —, 3.0; Rog. Slatina 8.0, —4.0.
e_ Sredpostni živinski In kramarskl
sejem v Celju bo v soboto 30. t. m.
c_ Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30
ruski zvočni veletihn »Pesem na Volgi« in dve predigri.
Z Jesenic
s— Nepoznani gospod je zamenjal dne 3. marca v kavarni >Novak« na Jesenicah črno suknjo z monogramom V. M. Prosim dotičnega gospoda, da jo prinese v kavarno nazaj, kjer dobi svojo.
Iz Ptuja
General g. DjeJoševič umri. Kakor doznavamo iz Bosanskega Broda, je umrl tamošnji komandant brigadni general g. Djeloševič. Zadela ga je srčna kap na potu v Beograd. General g. Djeloševič, ki je štel 52 let, je bil kot major od leta 1921. do 1923. tukajšnji komandant mesta. — Blag- mu spomin!
j— Ptujska podružnica Čebelarskega društva sporoča, da se za 17. t. m. napovedano predavanje o novem pravilniku o kužnih boleznih čebel zaradi tehničnih razmer ne more vršiti.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Tebi za ljubav«. Predigra kulturni film in Foxov tednik.
Iz življenja na dežel?
BLED. Sokolsko društvo in Jugoslovansko - češkoslovaška liga priredita drevi ob 20. v Sokolskem domu proslavo 851etnice prezidenta CSR T. G. Masaryka z naslednjim sporedom: 1. >Kde domov muj?«, poje mešani zbor; 2. »Nad Tatran sa blysk£«, godba na pihala Mlino; 3. predavanje o T. G. Masaryku, predava ga. Cermak-Lukman; 4. koračnica prezidenta Masaryka, izvaja sokolski orkester; 5. Fubich: »Polne«, violinski kolo s spremije-vanjem klavirja; 6. Dvofak: Humoreska, orkester; 7. državna himna, godba na pihala, Mlino; 8. »Hej Slovani«; 9. češkoslovaški legiemarji — temelj češkoslovaške armade, predavanje s skioptičnimi slikami. Vstop prost.
BLED. Zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16. in ob 20. velefilm »Zlato«. V ponedeljek 18. t m. ob 20., v torek na Jožefovo pa ob 16., ob 18. in ob 20 ter v sredo 20. t. m. ob 20. uri velefilm »Tarzan in njegova družica«. Predigra Paramountov tednik.
BRASLOVČE. Sokol je proslavil 851etni-co Masaryka 8. t. m. zvečer v sokolski dvorani. Br. načelnik in s. Seničarjeva sta zaigrala na violino in klavir »Kde domov muj« in »Bože pravde«, nato pa je izpre-govoril otvoritvene besede br. starešina in za njim orisal v daljšem govoru Ma-sarykovo življenje in delo društveni pro-svetar. Sledila je recitacija člana br. Roj-ška in naraščajnika. Na koncu je zaigrala godba »Hej Slovani«. — Strelska družina bo imela mini občni zbor 24. t. m. ob 15. v sokolski dvorani. — Sokol uprizori na Jožefovo ob 15. izvirno veseloigro, pri kateri se bo vsak gledalec od srca nasmejal.
CERKNICA. Sokolsko društvo priredi v nedeljo 17. t m. ob 16. predavanje o Italiji in AbesinijL Predava predavatelj ZKD g. dr. Stanko Jug.
HRASTNIK. Kino Sokol predvaja v soboto in nedeljo film smeha, glasbe in zabave z Luči o Englisch »Dekle z dežele« to tednik.
KRANJ Pri jutrišnjem koncertu sokol-ske župe Kranj bo izvajal orkester društva Kranj overturo Martana, pri skupnih orkestrih pa sodelujejo tudi godbeniki društva škof ja Loka. Pozdravne besede bo govoril župni starešina in prosvetar br. J. fepdcar. Toliko v popolnitev včerajšnje objave.
MENGEŠ. Tudi naš Sokol živahno deluje. Naša telovadnica, ki smo jo lansko leto opremili z vsem potrebnim orodjem, je ena izmed najvzornejših na podeželju. Prav zdaj dovršujemo društveni prednja-ški tečaj, ki se je nekoliko zakasnil. Za zaključek priredimo telovadno akademijo. Prav tako je tudi gledališki oder v razmahu. 2e po novem letu smo spravili na oder dve lepo uspeli igri. Naš neumorni režiser Lavrič nas bo v nedeljo 17. t. m. spet iznanadil z novo igro, z »Rožo ob poti«, ki bo po sceneriji prekašala vse dosedanje igre. Z njo bodo naši diletantje tekmovali, zato ni čudno, da se vsi, od režiserja do zadnjega igralca, toliko trudijo. Uspeh ne bo izostal. Pridite! Začetek igre ob 16. uri.
RIBNTOA. Sokolski zvočni ldno predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. veseli film »Kadar Baby ljubi«. Za dodatek nov Fokov zvočni tednik.
ŠT. JURIJ OB TABORU. Pevski odsek sokolske čete priredi v nedeljo 17. t m. ob 15. v Komarjev! dvorani v Kapli svoj prvi koncert, na katerem bodo sodelovali tudi »Vranska Vila«, »Savinjski zvon« in Pevsko društvo iz St. Ruperta. Koncert bo vodil pevovodja domačega pevskega zbora br. Edo R&ssner.
Radie
Sobota, 16. marca.
LJUBLJANA 12: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Radio - orkester. _ 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). —
18.30: Radio - orkester. — 18.50: Francoščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. — 19.30: Nacionalna ura: Zagrebški etnografski muzej (prof. Ivo Franič). — 20: Prenos govora ministra za poljedelstvo dr. Dragutina Jankoviča iz Beograda. — 20.20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20.40: Klavir štiriročno izvajata gdč.Sap-lja in g. L. M. škerjanc. — 21.20: Slovenske narodne t orkestrom pojo Zupanova, Jug in Banovec. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester.
BEOGRAD 16.20: Lahka glasba. — 20: Pesmi. — 20.30: Humor. _ 21: Godba kraljeve garde. _ 23.10 Ples. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.30: Komor, glasba. _ 21: Igra. — 21.30: Nadaljevanje koncerta. — 22.15 Godalni kvartet. — PRAGA 19.15: Tz Brna. — 21.10: Pevski oktet. — 21.30: Lahka glasba. — BRNO 19.15: Godba na pihala. _ 20: Mešan program. — 21.10: Iz Prage. _ VARŠAVA 19.35: Koncertna ura. — 20: Filhar-monijski koncert. — 21: Ples. _ DUNAJ 12: Orkester. — 15.15 r Mandoline. — 17: Operetna glasba. — 20.40: Dunajska nedelia. — 23.35: Ciganska kapela. — BERLIN 20.10: Iz vojaškega življenja. — 23: Orkester. — KONIGSBERG 20.10: Slušna igra. _ 20.50: Orkester. — 23: Iz Berlina. _ STUTTGART 20.10: Iz Berlina. _ 24: Nočni koncert
Gospodarstvo
Denarni zavodi, ki jim je že odobrena zaščita
Na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je trgovinski minister že lani ob koncu leta pričel reševati prošnje denarnih zavodov za defini-tivni odlok plačil odnosno za sanacijo ali izverakonkurzno likvidacijo. Doslej je bila definitivno odobrena zaščita 17 denarnim zavodom, izven konkurzna likvidacija pa le 11 denarnim zavodom.
Odlog plačil in istočasno znižanje obrestne mere za stare obveznosti je trgovinski minister odobril naslednjim denarnim zavodom: Gradska štedionica v Zagrebu (odlog plačil za 5 let, obrestna mera za stare vloge 4 % počenši s 1. januarjem t L); Srpska banka d. d. v Zagrebu (odlog plačil za 6 let, obrestna mera 2.5 %); Vračarska zadruga v Beogradu (odlog plačil za 6 let, obrestna mera 3 %); Sveopča vjeresijska zadruga s o. j. v Zagrebu (odlog za 6 let, obrestna mera 2%); Hr\'atska poljodjelska banka v Zagrebu (odlog za 6 let, obrestna mera 2%); Srpska trgovačka banka d. d. v Novem Sadu (odlog plačil za 6 let, obrestna mera 3 %); Srpska centralna banka d. d. v Osijeku (odlog za 6 let, obrestna mera 2.5 % do konca 1934. in 2 % za naprej); Novoslankamenačka štedionica d. d. v Novem Slankamnu (odlok za 6 let, obrestna mera 2%); »Sentinela*, uložni kreditni zavod d. d. v Banatskem Novem selu (odlog za 6 let, obrestna mera 4 %); Vršačka pučka banka d. d. v Vršcu (odlog za 6 let, obrestna mera 3 %, od začetka t. L pa 2%); Srpska štedionica d. d. v Osijeku (odlog za 6 let, obrestna mera 23%, od početka t 1. pa 2 %); Črnogorska banka na Cetinju (odlog za 6 let, obrestna mera 2%); Hrvatska banka d. d. v Travniku (odlog za 6 let, obrestna mera 2%); Štedionica d. d. v Orahovici (odlog za 6 let, obrestna mera 2 %).
Odlog plačil in istočasno fuzijo je trgovinski minister odobril Pančevački pučki banki v Pančevu, ki se fuzionira z Modo-ško štedionico v Jaši Tomiču, s Štedionico in kreditno zajednico v Šupljaju in Prvo sečanjsko štedionico v Sečnju (odlog za 6 let, obrestna mera 33 odst., od začetka t. L pa 3 %).
Sanacijo in znižanje delniške glavnice je trgovinski minister odobril Jugoslovenski banki d. d. v Zagrebu (znižanje glavnice, istočasno izdajo prioritetnih delnic za 20 milijonov Din, tako da znaša nova glavnica 50 milijonov; ustanovitev specialnega rezervnega fonda v višini 25 milijonov Din; odlog plačil za 6 let, obrestna mera 2%) in Jugoslovenski udruženi banki d. d. v Zagrebu (znižanje glavnice od 185 na 18.5 milijona Din, pretvoritev 40 % starih vlog v prvenstvene delnice in v specialni rezervni fond, tako da se 413 milijona Din porabi za prioritetno glavnico, 533 milijona Din pa za specialni rezervni fond; odlog za 6 let, obrestna mera 4 % za terjatve do 50.000 Din in 3 % za terjatve preko 50.000).
Končno je izvenkonkurzna likvidacija odobrena naslednjim zavodom: Konsumno društvo za Slovenijo, Ljubljana, Pučka zadruga za štednju i predujam, Zagreb; Ban-kovno in mjenačko d. d. Zagreb; Banka i štedionica Gorskog Kotara, Vrbovsko; Srp-siko-sremska banka d. d. Ruma; Veleška banka; Veles; Poljoprivredna banka, Ba-nafcski Despotovac; Srpska banka i štedionica, Uljma; Poljoprivredna banka, Suboti-ca; Pančevačka kreditna banka, Pančevo, Boogradska banka Merkur, Beograd.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Včeraj popoldne se je vršila seja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, na kateri je bila odobrena bilanca zavoda za poslovno dobo 1934. Bilanca izkazuje naslednje postavke (v milijonih Din): aktiva: blagajna 35.03, menice 44.56. vrednostni papirji 16.18, konzorci-jalni računi 9.19, debitorji 147.46 (od tega vista naložbe 6.59), realitete 0.14, skupaj 252.57; pasiva: glavnica 12.50, rezervni fondi 18.10, trate 0.04, vloge na knjižice in na blagajniške priznan i ce 41.32, kreditorji 178.34, prenos dobička iz 1. 1933. 0.59, dobiček za preteklo leto 1.68, skupaj 252.57.
Račun izgube in dobička pa izkazuje naslednje postavke (v milij. Din): debet: plače 2.26, stroški 1.98, davki in pristojbine 0.70, odpisi v smislu člena 83. točke 6. zakona o neposrednih davkih 0.95, dobiček 2.28 (prenos iz leta 1933. 0.59, dob. za leto
1934.	1.68), skupaj 8.17; kredit: prenos iz leta 1933. 0.59, obresti in provizije 4.35, dobiček od deviz, valut in drugih poslov 3.22. skupaj 8.16.
Bilanca kaže ponovno povečanje likvidnosti BlagajniSka sredstva zavoda so dosegla znatno vsoto 35 milijonov Din nasproti 26.6 milijona Din ob koncu prejšnjega leta in 10.4 milijona Din ob koncu 1 1932. Zaradi ponovnega povečanja teh blagajniških sredstev je bil čisti dobiček nekoliko manjši nego lani (1.68 milij. Din nasproti 2.25 milj. v prejšnjem letu). Skupaj s prenosom iz prejšnjega leta znaša dobiček, k bo občnemu zboru na razpolago za razdelitev 2.28 milij. Din. Ker je za plačilo 10-odstotne dividende potrebno le 1.25 milij. dinarjev, je uprava sklenila predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil dne 5. aprila
1935,	da se izplača dividenda v isti izmeri kakor doslej, to je 10-odstotna.
Gospodarske vesti
— Nazadovanje lesnega irroza is Jugoslavije in Avstrije. Kakor smo že prejšnji teden poročali, je naš izvoz lesa v letošnjem januarju precej nazadoval. Gradbenega lesa smo izvozili le 4477 vagonov Osni 6574 vagonov, predlanskim 4169) v vrednosti 39.8 milijona Din (lani 53.3 milijona Din). Nasproti lanskemu januarju znaša torej padec izvoza po količini 47®'». Prav tako znatno je nazadovanje izvoza drv, ki smo jih v januarju izvozili 1055 vagonov nasproti 2277 vagonom v lanskem januarju in je torej izvoz padel nasproti lanskemu letu pod polovico. V enakem razmerju ie nazadoval tudi izvoz lesnega oglja. Seveda je pri tem treba upoštevati, da je bil lani v prvih treh mesecih izredno živahen izvoz lesa v Italijo, ki se je zalagala v pričakovanju povišanja uvozne carine. V začetku februarja je izvoz v Italijo zopet oživel, potem pa se je začasno ustavil zaradi znanih italijanskih uvoznih omeutev. Sedaj ie izvoz lesa v tta);io
do konca marca dovoljen v okviru lanskega izvoza v tem razdobju. Zadnje čase so nekatere italijanske tvrdke pokupile pri nas precejšnje količine jelovine. Na splošno pa je situacija na lesnem trgu trenutno zelo nejasna in je treba počakati novih trgovinskih pogajanj z Italijo, ki se bodo pričela prihodnji teden. — Tudi avstrijski izvoz lesa je v januarju občutno nazadoval. Mehkega rezanega lesa je letos v januarju Avstrija izvozila le 2721 vagonov nasproti 423*2 vagonom v lanskem januarju, tako da znaša ta padec preko 55 •/<>. Predvsem je nazadoval v tem mesecu nasproti istemu mesecu lanskega leta avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo, ki je znašal le 1625 vagonov, nasproti 2404 vagonom v lanskem januarju. Občutno je bilo tudi nazadovanje izvoza avstrijskega mehkega rezanega le^a v Nemčijo (od 826 na 502 vagona), v Madžarsko (od 590 na 353 vagonov) in v Francijo (od 323 na 122 vagonov). Nasprotno pa se je v januarju povečal avstrijski izvoz okroglega mehkega lesa od lanskih 1427'na 2389 vagonov. To povečanje je predvsem posledica velikega izvoza okroglega lesa v Nemčijo (od 624 na 1S02 vagona), dočim ie bil izvoz v Italijo tudi pri okroglem lesu nekoliko manjši nego lani. Avstrijci so precej v skrbeh, ker se zaradi previsokih produkcijskih stroškov avstrijskih žag stalno krči izvoz rezanega lesa in dviga izvoz okroglega lesa, ter pravijo, da naraščanje izvoza okroglega lesa ni prav nič razveseljiv pojav. Pripominjajo zlasti, da je skupna vrednost izvoza mehkega okroglega in rezanega lesa navzlic povečanju izvoza okroglega lesa padla od lanskih 4.5 milijona šilingov na 3.7 milijona šilingov v letošnjem januarju.
= Razvrednotenje madžarskega penga. Ker se Madžarska formalno še nadalje drži fikcije nespremenjene paritete nasproti zlatu in so tudi premijski dodatki na stabilizacijske tečaje v raznih primerih različni, je težko presoditi, v kakšnem razmerju nasproti zlati pariteti je prav za prav popustil madžarski pengo. V zadnjem času pa je slika postala nekoliko jasnejša. Madžarska vlada je pred kratkim prepovedala prosto trgovanje z zlatom in je pooblastila Centralo denarnih zavodov, da pokupi vse zlato, ki se nudi na trgu. Za nakup zlata so bili določeni razmeroma visoki tečaii, in sicer za napoleondor 35 pengov, kar ustreza tečaju 1.75 penga za zlati švicarski frank, dočim znaša oficielni stabilizacijski tečaj 1.12 penga. Pri nakupu zlata priznava torej Madžarska na stabilizacijske tečaje 56e/» premijo, kar pomeni, da znaša razvrednotenje madžarskega penga nasproti zlatu 40 "/•.
= Avstrija izvaža jabolka v Nemčijo. Med Avstrijo in Nemčijo je prišlo že lani do kompenzacijske pogodbe, po kateri naj hi Avstrija izvažala v Nemčijo jabolka, Nemčija pa v Avstrijo porurski premog. V početku je Avstrija imela precejšnje težave pri izvozu jabolk v Nemčijo. V zadnjem času pa je izvoz zavzel prav znaten obseg, ker vlada v Nemčiji pomanjkanje sadja in je Nemčija zaradi devizno-poli-tičnih razlogov omejila uvoz sadja iz Amerike. Pri ugodnih cenah je doslej uspelo Avstriji izvoziti v Nemčijo 1250 vagonov jabolk in pričakujejo Avstrijci, da bodo lahko izkoristili vso v kompenzacijski pogodbi določeno količino (1500 vagonov).
= Vzorčni velesejem v Plovdivu. v času od 29. aprila do 12. maja se bo vršil vzorčni velesejem v Plovdivu, ki je drugo največje mesto v Bolgariji. Na sejmu bosta poleg bolgarske industrije zastopana tudi obrt in kmetijstvo. Inozemski posetniki bodo imeli možnost v kratkem času spoznati bolgarsko gospodarstvo in ogledati si lepote starega Plovdiva. Posetniki imajo na bolgarskih železnicah 70 odstotkov popusta, na ladjah Bolgarske paroplovne družbe pa 50 odstotkov. Vrh tega imajo inozemski posetniki sejma ugodnost, da lahko skozi 20 dni potujejo po Bolgariji s 70odstotnim popustom na železnicah.
= Vprašanje devalvacije valut v državah zlatega bloka. Čeprav e>o 6e razmere na mednarodnem deviznem trgu zopet več ali manj ustalile, še vedno niso ponehali glasovi glede možnosti devalvacije alute v nekaterih državah zlatega bloka. Glede na te v«.ti je te dni belgijski finančni minister v senatu izjavil, da smatra belgijska vlada, da bi bila prostovoljna devalvacija belgijskega franka norost in da je belgijska vlada odločena opustiti vsak tak ukrep. Iz Pariza pa poročajo, da je tac vzbudil pozornost članek poslanca Deata v »Quotidienu«, kjer pisec priporoča francoski '.adi, da bi izvedla devalvacijo francoskega franka na enak način, kakor je to storila Češkoslovaška, ker je imel češkoslovaški korak ugoden vplivna razvoj gospodarstva.
= Zopetno dviganje prometa na Sušaku. Kakor znano, je z nastopom svetovne gospodarske krize hudo nazadoval luški blagovni promet na Sušaku, ki je leta 1930. dosegel rekordno višino 72S.600 ton '.n je potem v dveh letih padel na 402.800 ton. T<>da že leta 1933. se je pričel promet zopet dvigati in je dosegel v tem letu 501.900 ton. Lani pa je ponovno narasel na 575.700 ton. Pri tem sicer še vedno zaostaja za rekordnima letoma 1929. in 1930., vendar pa je večji nego pred letom 1929.
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Thfe zobe boste obvarovali z ERASMIK
MILOM IN PASTO ZA ZOBE
Za. ugodno britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRiDE
Borze
15. marca.
Na ljubljanski borzi sta se danes v skladu z zunanjimi notacijami devizi Newyork in London precej dvignili. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi notirali 8.50 do 8.70, španske pezete pa 5.25 do 5.35. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po fc.5S, v angleških funtih po 258.55. v grških bonih po 30 in v španskih pezetah po 5.2750.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala za kaso po 379 in za april po 377. V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Promet pa je bil še v delnicah Trboveljske po 124.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premiio 28.5 odstot.) Amsterdam 2976 71 — 2991.31, Berlin 1760.05 — 1773.92, Bruselj 1026.16—1031.22. Curih 1424.22 — 1431.29, London 209.19— 211.25. Newyork 4363.57 — 4399.89. Pariz 289.96 — 291.39, Praga 183.54 — 184.65 Trst 364.54 — 367.75. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-60—8.70
Cnrih. Beograd 7.00. Pariz 20.36. London 14.71, Newvork 308.75, Bruselj 72.05, Milan 25.65. Madrid 42.15, Amsterdam 209.00, Berlin 123.95, Dunaj 57, Stockholm 75.85. Oslo 73.85, Kobenhavn 65.70. Praga 12.8950. Varšava 58.15, Atene 2.90, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 25.60, Milan 44.56, Newyork 536.35, Pariz 35.47, Praga 22.26, Curih 173.89, 100 S v zlatu 128 S pa p.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378 — 379, za marc 379 bl., za april-maj 377 — 378, za junij 377 — 379, za julij 379 bl., 7®/o investicijsko 77.50 bl., 4°/» agrarne 48 — 48.75, 7% Blair 66.50 bl.. 8°/« Blair 76 bl., 7*/o Drž. hipotekama banka 70 — 72, 6°/« begluške 65.50 — 66; delnice: Privil. agrarna banka 259 — 263, Trboveljska 123 do 125.
Beograd. Vojna škoda za april 378 — 379 (379 — 381), 7% investicijsko 77 — 78 (77.50), 4<Vo agrarne 48 — 48.75 (48.50), 6*Vo begluške 66.50 — 67 (66 — 67), za marc 66.50—67 (66.85), 7°/® Blair 66.25 — 67, 7°.'e Drž. hipotekama banka 70 — 71, Narodna banka 5200 — 5250 (5200). Priv. agrarna banka 261 _ 262 (261 — 2G3).
Dunaj. Državne železnice 23.40, Trboveljska 13.37, Alpine-Montan. 10.36.
Blagovna tržišča
ŽITO.
4- Chicago, 15. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 92.25, za julij 88.6250, za september 88.3750; koruza: za maj 78.75, za julij 74.50.
+ Winnipeg, 15. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.50, za julij 83.1250, za september 76.3750.
+ Ljubljanska borza (15. t m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 78 kg, po 132.50 — 135; banatska, 78 kg težka po 127.50 — 130; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 71 — 74; banatska p° 67 — 69; moka: baška in banatska »0« po 210 _ 230; baška >2« po 195 — 215;
baška »5« oa po 175 _ 195; otrobi:
baški debeli 105 — 110.
-t- Novosadska blagovna borza (15. L m.) Tendenca je bila mirna Promet slab. Pšenica: baška potiska in slavonska 131 do 133; baška in sremska 125 — 127; banatska 122 — 127. — Oves: baški, sremski in slavonski 90—92.50. Rž.- baška 122.50 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65,66 kg 125 — 130; jari. 67/68 kg 135 _ 14Q~
—	Koruza: baška in srem=ka 69 — 70; banatska 65 — 66. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 195—217.50; »2« 175—197.50; »5« 155 — 177.50; 6< 137.50 _ 150- »7« 112.50 — 117.50: >8« 80 — 85. - Otrobi: baški in sremski 81 — 83; banatski 80—83.
—	Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137.50
+ Somborska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 28 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, sred^ njebaška in gorajebaška 124 — 126; slavonska, baška in banatska potiska 130 _ 132;
gornjebanatska 124 _ 126. Koruza: baška
in sremska 68 — 70: za marc - april 71—73.
BOMBAŽ.
4- Liverpool, 14. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 6.43 (6.43), za julij 6.35 (6.32).
+ Newyork, 14. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 11.23 (11.21), za julij 11.35 (11.32).
podatek v ckJkcribfoenih ?
Zato, ker ta podatek pove množino svetlobe.
tudi podcute/c v- i&a&iA ?
Zato, ker podatek t wattih pove, koliko toka porabi žarnica.
IM/ca. cpspodaznost
zahteva veliko svetlobno množino, a majhno porabo toka. Nova označba Vam že t naprej jasno priča, da Vam nove TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zrita v dvojno vijačnico, nudijo več svetlobe za manj denarja.
ŽARNICE
TUNGSRAMD
nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih
Ženska odriva moškega
Mož sanjač, žena realistka — V živalskem svetu in med ljudmi — Od primitivnih ljudstev do civiliziranih narodov
Ne zato, ker se je ženska osvobodila, je postala bolj moška, temveč zato, ker je moški postal bolj — ženski. To original-n otrditev je postavil Ernst Runemann v svoji novi knjigi »Pot k matriarhatu« in jo skuša dokazati ali vsaj podpreti s kopico drugih trditev.
Po Runemannu je bil mož spočetka sanjač, idealist, ki se ni zmenil za gospodarsko resnost življenja, junak, romantik, odkritelj in vse, kar hočete, v tem slogu, ženska pa je bila tista, ki je na njenih ramah počivala teža življenja, ki je delala, se pokorila, dajala sile in se moškemu počutju malo smehljala, ker ji je ugajalo.
Že v živalskem svetu je tako. Kdo se postavlja kakor pav in razkazuje svoje sijajno perje? Samec seveda dočim je samica neznatna, leže neidealistično jajca in jih tudi zelo praktično vali. Jelen se ponaša z rogovi, ruka, se bojuje v nekoristnih bojih, ne pa košuta; kokoš teka od jutra do večera za zrnom in kadar zako-kodaka, je storila nekaj zelo realnega: petelin pa stoji med tem na gnojišču in tdkirika brez smisla in koristi.
Pri primitivnih ljudstvih ni nič drugače. ženska orje, seje, žanje, kuha in neguje otroke, mož lovi, igra, pleše, se dela na zborovanjih važnega in uganja vojne. A tudi drugače je tako. Don Kihot se bori z mlini na veter, njegova Dulcineja krmi med tem prašiče in vrtnarij Odisej se potepa brez pametnega razloga deset let po svetu, Penelopa skrbi doma za posestvo in prede; trubadurji samo pesnikujejo, se zabavajo s turnirji, pijejo vodo, v kateri so se kopale njih oboževanke, te pa sedijo med tem v svojih mračnih sobanah in tko lepo platno.
A vendar so bili moški tisti, ki so ustvarili vse, kar imenujemo kulturne vrednote. To je pa drugače, od kar vlada trezni kapitalizem, ki sovraži vse nekoristno početje in romantično nedelavnost. Mož, ki je po svojem notranjem bistvu pesnik, je zašel pod kolesje strojev, postal je suženj stvarnega dela. praktična civilizacija lahko prebije brez ustvarjalne kulture. Mož je postal po sili razmer trezno, skrbno, gospodinjsko in delovno bitje, prevzel je skratka ulogo. ki jo je imela prej ženska. Poženščil se je, moških ni več na svetu ali vsaj malo.
plazovih
je cesto le navidezna — Izredni primeri
Znani raziskovalec in zdravnik dr. Georg Sticker je mnenja, da je s smrtjo v plazovih, smrtjo od mraza, prilično enaka kakor s smrtjo zaradi električnega toka. Prof. Jellinek je o tej dokazal, da gre večinoma za
navidezno smrt,
ki se konča po zadostno dolgih poskusih z umetnim dihanjem — včasih po dolgih urah — z zopetnim oživljenjem. Zanimivi so primeri ki jih navaja dr. Sticker v prilog svoji teoriji.
V aktih samostana na Sv. Bernardu je ohranjeno voč izpričanih primerov, da so ponesrečenci, ki so jih izkopali po tednih iz snega, znova oživeli. Butkevič poroča o 171etnem tekletu. ki je bila v lahki obleki in brez hrane 51 dni zakopana v snegu, a so jo v bodnišnici
spet oživeli.
Kmeta, ki je bil Isto tako zakopan v snegu. so našli po 12 dneh še žive-ga, dočim je njegov konj ob saneh zmrznil.
Možno je celo, da zamrzneš popolnoma v led in se vendarle od tajaš živ, kakor nam dokazuje primer tistega ameriškega arti-sta, ki se je dal v provizorni stekleni krsti, napolnjeni z vodo, zaledeniti in so ga vozili od mesta do mesta. Pred začudeno množico sc ga potem odtajali in oživili. Ameriški listi so bili pred dvema letoma poLni slik o tem dogodku. V tem primeru je šlo nedvomno za
sposobnost, kd si jo je mož pridobil z vajo, a vendar kaže tudi to, da je smrt zavoljo mraza lahko navidezna. To pa pomeni, da v takšnih primerih, posebno v sedaj pogostih primerih smrti, zaradi plazov, ni treba takoj izgubiti poguma. Ponesrečenec se da z
umetnim dihanjem,
drgnjenjem, počasnim ogrevanjem, injekcijami etra ali alkohola itd., pred vsem pa z dolgo potrpežljivostjo morda le oživeti, posebno če gre za mlad in krepak organizem.
To pa po Runemannovi teoriji baš žen-ski ne ugaja, ženska koprni vedno po do-polnitvenem delu same sebe, po junaku, ki ne dela ničesar drugega, nego išče pustolovščine, po umetniku, ki v svoji gospodarski neproduktivnosti ustvarja kulturo, po fantastu, ki giblje svet, a ga ne ureja. Kaj bo s svetom, če ne bo na njem nič več pravih moških, kakršnih si ženska želi?
Nagon, ki je žensko še vedno prav vodil, ji je pokazal tudi pravo pot. Moža ki se je poženščil, hoče spraviti nagonsko s sveta s tem, da sama prevzema njegove sedanje in v bistvu svoje nekdanje naloge, ženskemu možu spodkopava tako rekoč tla pod nogami s tem, da se sama uveljavlja kot zdravnik, odvetnik, kemik, tovarniški delavec, da prevzema gospodarsko breme na svoje rame zase in po potrebi celo za vso družino, ženska, ki postaja moška, ostaja torej prav za prav ženska, kakor je bila vselej. Morda bo tako moža osvobodila za ustvarjalne kulturne sposobnosti, zaradi katerih ga ljubi, ženska emancipacija ni nič drugega nego stremljenje po emancipaciji moškega v žensko, a tudi v moško korist. Ko bo dosegla svoj namen, bo prenehala posnemati moškega, kakršen je danes, ženska se bo spet vrnila k svojemu ženskemu ognju, da bo ogreval svet; takrat bo spet dovolj moških, ki bodo uporabljali svoj ogenj za to, da svet napolnijo z njegovo svetlobo.
In tako bo po Runemannovi teoriji na koncu vseh koncev spet dobro na svetu. če je stvar tako preprosta, ni hudika, da bo ženska nekoč spet sama orala, sejala, žela, kuhala otroke negovala, moški pa bo med tem na lov hodil, se igral, popival, pretepal, se važnega delal na zborovanjih in uganjal vojne ...
Pariz
V Franciji je zavladala nova zima. Sneg je pokril vrtove Trocaderoja. V ozadju noge
Eiffelovega stolpa
Kri dveh svetov
Iz Beograda v Prago
Francoski poslanik v Beogradu Emile Naggiar bo v kratkem odpotoval za poslani ka v Prago, ker je njegov prednik v ČSIl Leon Noel premeščen v Varšavo
Leteči roboti
AmeriSko zračno vojno hrodovje bodo dopolnili po vsej priliki že v kratkem s celim brodovjem »letečih robotov«, letal kl se dado ravnati brezžično in ne potrebujejo posadke.
15 mesecev so eksperimentirali s letali, ki so imela namestu živih avtomatične pilote tn uspehi so bili zelo zadovoljivi. Nar-pravill bo med drugim poskusni polet z brezžično pilotiranim dvomotornikom; polet je trajal 15 ur in letalo je iz Sam Diega prispelo v Oaklamd, kar bi v zračni črti pomenilo 750 km. V kratkem po nameravajo spustiti na isti način robotno letalo 1* Sam Francisca v Honolulu, kar bi pomenilo 2400 milj pota.
Mačka zadušila dete
V Seebachu v Švici sta dva zakonca v nedelio zvečer položila svoje šest mesecev staro dete k počitku. V spalnici je ostala tudi mačka. Ko sta naslednje jutro roditelja pogledala, če dete še spi, sta z grozo ugotovila, da je otročiček mrtev. Mačka je namreč vso noč ležala na otroku ki se je zadušil.
Grški zmagovalec
ravje — biser življenja
Ob smrti arktičnega raziskovalca Granta
V starosti 83 let je umrl v Cullomptonu na Angleškem eden izmed najbolj znanih arktičnih raziskovalcev, \Villiam Grant.
Pred IS meseci so mu zdravniki sporočili, d« bo kmalu umrl, a to ga ni pooarilo.
Nasprotno, priredil je veliko slavnost g plesom, na katero je povabil 500 gostov. Potem je naročil krsto, nagrobnik in prostor v grobnici, čakal pa "je še več nego leto dni na odrešenje od muk, ki mu jih
Smrt angleškega novinarja
Te dni je umrl v Londonu znani angleški novinar G. E. Buckle, ki je bil od 1." 1884 do 1912 glavni urednik londonskih »Times«. Nastopil je to mesto s tridesetim letom starosti in je opravljal službo z najboljšim uspehom 28 let. Ko je dal slovo redakciji največjega angleškega dnevnika, je napisal zelo upoštevano biografijo o Disraeliju, angleški kralj pa mu je poveril redakcijo korespondence kraljice Viktorije, ki jo je Buckle objavil v dveh zvezkih.
Termiti ogražajo Napoleonovo hišo
Hišo v Longwoodu na otoku Svete Helene, kjer je Napoleon Bonaparte sklenil svoje življenje, ogražajo termiti. Živali so že popolnoma uničile pod v nekdanji spalnici francoskega cesarja in grozijo uničiti celo hišo. Zato je francoski poslanec Gri-soni opozoril zunanjega ministra Lavala na to dejstvo ter zahteval, naj posije vlada križarko »Jeanne d' Are« na otok da bodo francoski mornarji uničili termitsko zalego ter obnovili zgodovinsko poslopje v Long\voodu. kjer je Napoleon živel v pregnanstvu do svoje smrli.
je prirejala bolezen. V svoji oporoki pravi:
»Želel sem si smrti in sem ponujal denar, da bi me usmrtili brez bolečin ... Živel «em in videl svet, bil sem v arktičnem in antarktičnem oceanu in bi spet odšel tja, če bi mogel. Življenje ne pomeni ničesar za bolnega moža. Zdravje je najvažnejše. Je večji smoter nego Severni tečaj in luna. Skušal sem doseči oboje in nisem dosegel.«
Grant je bil sedemkrat v Arktidi in je še 1 }92o. izvršil ekspedicijo v Južno morje Na zadnji veliki slavnosti, ki jo je priredil »kavalir iz Cullomptona«, kakor so ga imenovali splošno na Angleškem, je zapisal pod sliko labuda: »Kadar čuti labud da se mu bliža konec, odplava do samotnega otoka in tam zapoje edinkrat v svojem življenju.« Njegova največja želja radn>ih let želja po smrti, se 'je izpolnila.
vojni minister general K o n d y 11 s, ld so ga po porazu vstašev sprejeli v Atenah z nepopisnim navdušenjem
Roman 16*letne plesalke, ruskega očeta — Bodoča
Marijo N., danes 161etno hčer slovenske dekle in ruskega vojnega ujetnika, so starši že v najbolj zgodnji mladosti popolnoma zanemarili. Pred 12 leti se je zavzel neki dunajski uradnik za otroka in ga vzel za svojega. On in njegova žena sta bila naravnost zaljubljena v
prelepo deklico in sta jo negovala z vso skrbjo, že zgodaj je pokazala deklica veliko nadarjenost za glasbo in ples, rednika sta ji omogočila, da se je začela tega učiti pri prvovrstnih strokovnjakih in ji priskrbela pozneje tudi angažman v gledališču.
Gledališko ozračje jo je
kmalu pokvarilo.
Seznanila se je z nekim igralcem Dvornega gledališča, ki so ga kmalu potem zaradi nekih nemoralnih zadev postavili pred sodnike. V tem procesu je imela komaj razvijajoča se plesalka ulogo glavne priče. Slaba družba je vplivala nanjo, da se je začela poterpati, zanemarjati skušnje, iskati moške. Njena rednica, ki nikoli ni imela krepke roke, je izgubila ves vpliv nanjo. Ce ji je prigovarjala, naj se spametuje in
krene na pravo pot,
jo Je mlada divjakinja zavračala z vpitjem, grožnjami in tudi z udarci. Rednika sta jo s težkim srcem poslala v samostan a sta jo kmalu spet vzela k sebi. Dekle je zašlo ponovno v slabo družbo.
Te dni je stala pred sodiščem za mladoletne na Dunaju. Svojo reidnico je baje pretepla, ji grozila s smrtjo in si z dve-
hčere slovenske matere in umetnica ali pustolovka?
ma prijateljicama privoščila obisk jav nega lokala, ne da bi plačala zapitek. Soci nikom je pritrdila, da se Čuti krivo, a d£ jo včasih
prijemlje taka jeza, da ne ve kaj dela. Doma ne more vztrajati, če ne sme plesati, kajti ples je nje element. JetnišKa paznica, ki skrbi zanjo v preiskovalnem zaporu, je povedala, da je dekle prve dni v tem okolju strahovito razsajala in da je hotela -vse razbiti. Potem se je pomirila in postala
zelo pridna. Po mnenju paznice bi morala priti mladenka v energične roke in ostati v gledališču. Profesorica, ki jo je učila plesa, pravi, da je dekle naravnost določeno za veliko umetnico, ima silne talente. Sodniki so jo obsodili samo na tri dni zapora, ker ji je rednica spet odpustila in poravnala tudi tisti zapitek. Dunajski listi se vprašujejo, da-li bo iz nje res zrasla cela umetnica ali pa — velika pustolovka.
Ljudožrci na Novi Gvineji
Holandske oblasti so brez moči proti nJim
Nekaj je gnilega. •.
Danski pisatelj Kaj Munk je napisal precej fantastično variacijo Shakespearovega »Hamleta«, ki so jo te dni v Kodanju tudi uprizorili. Občinstvo ni vedelo, ali naj se smeje ali žvižga in je delalo oboje.
Minister za narodno prosveto pa hoče nastopiti proti uprizoritvi komada. Baje samo zato, ker pomeni sramotno travestijo Shakespeareove tragedije. A prej menda zato, ker je Munk zgrabil svoje delo na Hamletovi besedi: »Nekaj je gnilega v državi danski.« v Munkovi igri je Hamlet oče Shakespeareovega Hamleta in njegov mladi protivnik Fortimbras je narodni socialist, ki pride z letalom v Kodanj, da osvobodi deželo parlamentarizma in demokracije ...
Tisk Holanske Indije se ostro pritožuje nad kolonialno oblastjo, ki ne stori nič dokončnega da bi zaščitila v Holandski Novi Gvineji naseljene Evropce in miroljubne rodove pred napadi
divjaških papuanskih rod o v iz notranjosti. Ti divjaški rodovi ne priznavajo holandske oblasti in žive po svojem starem načinu od ropa, imajo pa tudi liudožrske navade. Še pred kratkim je tolpa Mapijcev prekoračila reko Digul in ugrabila skoraj pred očmi kolonialnih oblasti v Amku
šest otrok domačinov. Enega izmed dečkov so ubili in po kultnih ceremonijah pojedli — oblasti pa niso sto-
Čim občutite najmanjši prehlad ali neugodnost, vzemite večkrat
toplo mleko z
nsko
Mehča sluz, olajšuje kašelj, čisti in jači kri proti infekciji. Večina težkih zimskih bolezni: gripa, katar, revma itd. so posledica »malih, nedolžnih« prehladov. Zatrite bolezen takoj v začetku! Zaradi joda, litija in ogromne množine drugih zdravilnik mineralov je Radenska naravnost idealna v to svrho!	2
rile ničesar, da bi to stvar preprečile. Isto se je zgodilo v Tanahmerahu ob Digulu.
Oblasti se izgovarjajo, da imajo na razpolago premalo oborožene sile, da bi onemogočile takšne dogodke. A tisk jim očita med drugim baš to, da ne znajo ukreniti drugega, nego da pošiljajo ob priliki
kazenske ekspedicije
v notranjost, kjer požigajo in streljajo po vaseh divjih rodov. Ne gredo pa tako daleč, da bi osnovale v nemirnem ozemlju utrjena oporišča za pomiritev nepokorne-zev in kolonizacijsko delo po modernih metodah, ki ne temeljijo samo na slučajnih in malo uspešnih kazenskih ekspedi-cijah.
Hitlerjeva bolezen
O sedanji Hitlerjevi bolezni so listi poročali razne verzije. Ker so se vesti, da je riitler bolan, pojavile takoj po izidu Bele knjige so nekateri dnevniki namigavali, da je bolezen nemškega kancelarja in vodje samo diplomatskega značaja. Vendar se je izkazalo, da to ni res. Hitler ima bola-no grlo Kakor zdaj poročajo, izvira ta bolezen od enostranske vegetarične prehrane. Hitler ne je nobenega mesa. Nadomešča ga z orehi. Zaradi njih se mu je grlo tako izsusilo, da so nastajale resne motnje kadar je govoril. Ker so zdravniki zdaj pogodili vzrok obolenja, upajo, da si bo Hit-leT v kratkem opomogel.
Manšetni gumb z žarnico
Zadnja grška uporniška ladja
Pat^0^.,*^8^8*/ !? JC ?ripeljala več nPorniških častnikov in mornarjev v Patino« Poveljnik ladje je tam skušal Izvršiti samomor in so ga morali prepeljati v
na	Italijanska vlada je zdaj sP!rotZT£Z al £
podmornica zasidrana v Patmosu in prosila, naj pridejo ponjo grški mornarji
Zavarovanje proti izgubi prestola
Samski kralj Prajadhipok, ki se je nedavno odpovedal prestolu, bo do konca svojega življenja prejemal posebne vrste »brezposelno podporo«. Ko je še bil kralj svoje dTžave je namreč sklenil zavarovalno pogodbo za primer, da bi izgubil prestol. Pogodbo sta podpisali dve zavarovalni družbi v Londonu in Parizu. Prajadhipok bo posihmal prejemal okolu 40.000 dolarjev letne^ rente. Prvi obrok podpore je bivši kralj že prejel. Nakazali so mu za prvi čas milijon dolarjev.
Tretji najbogatejši Američan ne zmore več davkov
Civši ameriški finančni minister Mellon, ki velja za tretjega naj imovi tej šega Američana ter cenijo njegovo premoženje na 800 milijonov dolarjev, je sklenil pokloniti po eno sliko Raffaelaj Perugina in van Eyka ter dve sliki Soticellija ameriškemu narodu. Podoba je, da mož ne zmore več davkov, ki jih terja oblast od nje^a, svojih umetnostnih zbirk pa tudi noče prodati in skuša najti poravnavo z omenjenimi dacili.
Na Angleškem imajo motociklisti v man-šetnem gumbu na desni roki majhno rdečo žarnico, s katero opozarjajo vozače avtomobilov, kako naj vozijo za njimi, da ne bo zastoja v prometu
ANEKDOTA
BaLzac se je ponoči zbudil zaradi sumljivega šuma in opazil tatu, ki je nekaj stikal okrog njegove pisalne mize. Ko je vlomilec videl, da se je pisatelj zbudil, je šel preteče proti njemu. Balzac pa se je začel glasno smejati. »Kaj pa je tu tako smešnega?« ga je vprašal vlomilec začudeno.
»Kaj je smešnega?« je odvrnil Balzac. >Moram se smejati, ker ste vi v nevarnosti, da vas pošljejo v prisilno delavnico, ker se p azite ponoči sem in iščete z napačnim ključem denar v kosu pohištva, kjer ga jaz niti ob belem dnevu in s pravim ključem ne najdem.«
VSAK DAN ENA
*Ko sem se lotil kupčijskih poslov, nisem imel nič drugega razen moje inteligence ...«
/Joj, to pa ste res začeli z zelo skrom-«m kapitalom., ,*«
ŠPORT
V Planici tik pred
zaželjenim ciljem
Včeraj je Norvežan Andersen dosegel skok 99 m — Danes se pričnejo tekme za državno in vseslovan-
sko prvenstvo
Planica-Rateče, 15. marca.
Planica je danes pod silnim vtisom svetovnih rekordov, ki* so bili napovedani že včeraj in danes tudi v resnici doseženi. Ze včeraj jc začelo v Planici vršati kakor v panju. Vsak vlak je pripeljal nove množice. Sob je že pričelo primanjkovati. Zasedeno je že pol Podkorena in tudi Kranjske gore. Tudi danes dovažajo vlaki vedno nove goste, zlasti iz Zagreba. Prihajajo pa tudi mnogo z avtomobili.
Snoči so dopotovali Čehoslovaki, in sicer šimunek Franta, Barton Antor.in, Stein-miilleT, Vrana Rudolf in Kadavv Buhoslav pod vodstvom zastopnika ČSL inž. Ma-hačka. Z njimi je prispel tudi znani novinar inž. Bartu, ki zastopa «Česke Slovo« in Češkoslovaški presbiro. Čehoslovaki so nastanjeni pri Oswaldu. S Čehoslovaki sta prispela tudi Švicarja Guido Borter in pa Revmond, prvak Fisinili tekmovanj v Ino-mostu.
Dopoldne »o ob krasnem solnčnem vremenu odšli skakači na trening. Po dopoldanskih rezultatih sodeč ni nihče mislil da bo današnji dan izbrisal stare rekorde in da bomo lahko mogli javiti v svet nove najdaljše skoke. Dopoldne so bili na skakalnici Norvežani. Čehoslovaki, Avstrijci, Švicarji in naši. Solnčni žarki so pripeka,i in pod njihovim vplivom se je sneg mehčal kar vidno ter je postal na mostu moker. Zato je vsakega skakača na mostu neko-gko zavrlo in so bili tudi vsi dopoldanski rezultati pod včerajšnjimi.
Dopoldanski skoki.
Dopoldne so posamezni skakači dosegli naslednje znamke: Bradi 75 76, 81, Holl 65, 72, 72, Mariacher 72, 75, Čehoslovaki so skakali povprečno od 60 do 70. Najboljša sta bila Steinmulier in Vrana. Jugosloveni »o brli danes mnogo boljši nego včeraj in »o dosegli skoraj vsi 62 m. Švicar Borter je padci. Revmond je šel gladko na 70 m. Maruszarz v" lepem stilu na 82. Farup na SO, Andersen na 85. Najboljši skok dopoldneva je dosegel Sorensen s 86 m. Prave volje za skoke pa prav za prav ni imel nihče, ker snežne razmere niso bile najugodnejše. Le Andersen je bil optimist. Vedrega obraza je potreptal inž. Bloudka po ramenih ter dejal: »Popoldne bo goto to šlo! Samo senca mora priti nad skakalnico.«
Najdaljši skok 99 m.
Po kosilu so skakači zopet šli na start. Okoli 14. je bilo pod skakalnico zbranin okoli 500 gledalcev, ki so z napetostjo pričakovali nadaljnjih rezultatov. In niso bili razočarani. Popoldne so se dosegle nasled-j, -c dolžine: .Maruszarz 86, <>2, 95 Andersen 89, 99, 99, S»rensen 87, 95, Holl 82. 87, Radi 80. 89. 91; Revmond 81, 86; Vrana je postavil znamko 82. Tudi tretji Norvežan Farup je dokazi, da spada med elitne ska-kače! Dosegel jc S2 in 90. Poljak Czech ie obstal na 83.
Skoki so bili zelo dovršeni, drug lepši od drugega. Vse prekaša seveda Andersen. Imponh-al je zlasti njegov zadnji skok, pri katerem se ie razločno videlo, kako se je v zraku pri 50 in 70 m pognal še višje.
Občinstvo je bilo silno navdušeno, vst je čestitalo simpatičnemu Norvežanu. Prav tako so bili deležni spontanega aplavza vsi estali, med njimi seveda tudi inž. Bloudc*:.
Andersen je s svojimi skoki dokazal, da spada nesporno med najboljše s/etovn • skaka če in da ga lahko primerjamo i bratoma Ruud. Sedaj tudi lahko razumemo, kako je mogel ta 21 letni mladenič letos že
Službene objave SOLNP
(Seja sodniškega odbora pri LNP 13. marca 1935.)
Navzoči: Kralj, Kuret, Novak.
Pozovejo se kandidati, ki so se in se še prijavljajo za sodniški izpit, da v prijavi navedejo naslednje podatke: priimek in ime, očetovo ime, poklic, rojstni datum in rojstni kraj, državljanstvo, točen naslov, event. klubska pripadnost, katere tekme (trening tekem) je vodil in kdaj odnosno, če je fungiral kot stranski sodnik.
Spričo velikega števila prijav za sodniški izpit se sklene zaključiti sprejemanje prijav z 31. marcem. Izpiti bodo predvidoma začetkom aprila. Vsem interesentom se sporoča, da ni na razpolago pravil nogometne igre, pač pa bo sodniški odbor preskrbe! primerna predavanja iz te tvarine.
Ss Vebletu se sporoči, da bo sodniški odbor takoj ukrenil potrebno glede njegove zadeve.
Naprosi se JNS, da pošlje na izpite, ki bodo začetkom aprila, svojega delegata.
Delegirajo se za tekme: Mladika : Sla-vija ob 10.30 na igrišču Mladike Pečar, Zalog : Slovan igrišče Zaloga Srakar, Hermes : Svoboda igrišče Hermesa ob 14. Jok-srič, ob 16. Strah Železničar : Ilirija igrišče Železničarja ob 15.30 delegira s. o. pri JNS, rezerva Nemec, za predtekmo Ka-spar, vse 17. marca: 19. marca Amater : VSK Triglav Božič, Korotan. Kr. : Primorje Repič.
V 2-vezi z znižanjem železniške tarife se pozivajo sodniki, da sorazmerno znižajo svoje potne stroške, dokler se ne odredi nova tarifa.
Vsi dopisi v sodniških zadevah naj ee naslovijo na: Sodniški odbor pri LNP, Ljubljana, pošnti predal 138. Novak, tajnik.
Visokoalpinski smučarski tečaj SK Ilirije na Krvavcu. Smučarska sekcija opozarja ponovno vse interesente na visokoalpinski tečaj, katerega priredi pod vodstvom sav. smučarskega učitelja g. Zupana Ervina v času od 24. do 31. marca na Krvavcu. Prijave se bodo sprejemale samo do vštetega 21. marca. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale. Celodnevna oskrba bo veljala od 35 do 45 Din. Oskrba in prenočišče bosta prvovrstni.
Klubske smučarske tekme SK Ilirije y teku in skokih. Smučarska sekcija Ilirije priredi 18. in 19. t. m. v Planici svoj klubski dan z naslednjim programom: V ponedeljek 18. se izvede tek na 18 km, v to-td IS. pa na mali pianisti skakalnici sko-
dvakrat poraziti Birgerja Ruuda. Tudi Poljak Maruszarz je krasno plaval po zraku. Prav verjetno je, da bo v konkurenci med prvimi. On in Sorensen sta gotovo najnevarnejša rivala za drugo in tretie mesto.
Državno ln vseslovansko prvenstvo.
Jutri je v Kranjski gori start za savez-no prvenstvo n& 30 km. Start je pri vili dr. Volbanka v Kranjski gori. Proga gre nato do Ruskega križa na Gozdu, nazaj čez hribe do Ilirijanskega doma v Tamar m se vrne od tam v Kranjsko goro. Cilj je v Ušcah. Ob 14.30 pa bo na mali skakalnici, ki so jo danes popolnoma uredili, tekmovanje za vseslovansko prvenstvo v skokih.
Danes popoldne so naši in češkoslovaški skakači trenirali na mali skakalnici. Izgledi naših in Cehoslovakov so skoraj izenačeni. Povprečno so skakali 35 do 40 m. V koliko so Čehoslovaki prednjačili v dolžinah. so naši nadoknadili z lepšim stilom.
Darila za tekme
Za velike tekme v Planici, za katere je prevzel Njegovo Veličanstvo kralj Peter H. pokroviteljstvo, so poklonili darila naslednji predstavniki: minister vojske ta mornarice g. živkovič, minister za telesno vzgojo g. dr. Auer, predsedniki mestnih občin Beograda, Zagreba in Ljubljane. Poleg tega je poklonil ban dravske banovine g. dr. Dinko Pue posebno darilo za najlepši, Putnik iz Beograda pa posebno darilo za najdaljši skok dneva.
Za državno prvenstvo je poklonil za prvaka pomočnik bana g. dr. Pirkmajer darilo za najboljšega Jugoslovena v tekmovanju za državno prvenstvo.
Promet vlakov v nedeljo
lz Ljubljane odpeljejo v nedeljo zjutraj tile vlaki v Planico: ob 4.40 L savezni posebni vlak, ob 5.10 n. savezni posebni vlak, ob 6.30 savezni posebni vlak (mariborski), ob 7.00 savezni posebni vlak (zagrebški), ob 7.20 redni osebni vlak.
V savezne posebne vlake je dovoljen vstop v Ljubljani ali na vsaki vmesni pošto ji, ne samo onim, ki imajo v predprodaji kupljene vozne izkaznice, temveč tudi pasažirjem za režijsko ali drugo znižano vožnjo.
Predprodaja vozovnic se vrši do sobote do 18. v trgovinah Goreč, Kolb in Predalič, Alpina, Sport-Kmet in pri Putniku. Izkaznice se dobe dalje še v nedeljo zjutraj od 4. naprej do odhoda I. saveznega posebnega vlaka na postaji pri blagajni F in v skrajnem primeru v vlaku samem.
šolska vodstva naj prijavijo svoje izlete postaji glavnega kolodvora. V primeru zadostna frekvenca bo železniška uprava za srednješolstvo uvedla poseben vlak s predvidenim odhodom ob 6.10 zjutraj, v nasprotnem primeru se šolska vodstva poslu-žijo saveznih vlakov.
Povratek vlakov iz Planice: ob 13.26 redni osebni vlak, ob 15.40 posebni vlak za Zagrebčane, ob 16.05 posebni vlak za Maribor, ob 16.50 I. savezni posebni vlak za Ljubljano, ob 17.23 redni osebni vlak, ob 18.25 H. savezni posebni vlak za Ljubljano, ob 17.53 eventualni šolski vlak za Ljubljano.
I>8 se prepreči naval pri povratku lz
Planice, je za vsakega posetnika nedeljskih tekem obvezen povratek z ono garnituro, katero je porabil pri prihodu. Vlaki bodo imeli na vidnih mestih tozadevna opozorila.
ki Članstvo sekcije se opozarja na to prireditev in se poziva k polnoštevilni udeležbi. Zbirališče tekmovalcev in žrebanje številk za skoke in teke je v ponedeljek ob 8. zjutraj pTed klubovim smučarskim domom v Planici. Članstvo naj se posluži polovične vožnje za pot v Planico. Akademiki imajo četrtinsko vožnjo, ako potujejo v nedeljo v skupinah. Točni podatki za to so razvidni v univerzitetni avli. V svrho razgovora o klubskem dnevu in v svrho preskrbe prenočišč zunanjim članom se vrši v nedeljo 17. po velikih skakalnih tekmah ob 16. pri Kerštajnu v Ratečah članski sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi že v nedeljo v Planici bivajoči člani.
Koturaški podsavez Ljubljana. Po nalogu koturaškega saveza Zagreb ponovno obveščamo vse klube podsaveza »Ljubljana«, kakor tudi bivšega Triglavskega podsaveza, da bo v nedeljo ob 9. dopoldne v prostorih gostilne pri »Amerikancu« na Karlovški cesti v Ljubljani konferenca predstavnikov vseh kolesarskih klubov, katere se udeleže delegati saveza. Dolžnost vseh klubov je, da sigurno in točno pošljejo svoje predstavnike.
Razpis cross-country prvenstva mesta Maribor, za moštva in poedince, katerega priredi dne 24. marca 1935 na svojem igrišču ob Tržaški cesti SK Železničar — Maribor. Tekmovanje cross-countrv prvenstva mesta Maribor bo ločeno za seniorje in juniorje razreda B in C. Dolžina proge znaša za seniorje 10.000 m, za juniorje razreda B 1500 m, za juniorje razTeda C 2000 m. Število tekmovalcev v vsaki kategoriji je neomejeno ter štejejo za placerrent moštev samo oni tekmovalci, ki so prešli cilj v času zmagovalca, oziroma v času, slabšem rajveč za 20 odst. od rezultata zmagovalca Placement moštev se odredi na ta način, da zmagovalec dobi toliko točk, kolikor je vseh tekmovalcev, ki so prešli cilj v predpisanem času a vsak sledeči točko manj. Točke, ki pripadajo tekmovalcem poedinih moštev, se seštejejo ter moštvo z večjim številom točk dobi naslov »cross-countrv prvak mesta Maribor za razred seniorjev (odnosno juniorjev B. C) za 1. 1935.« Vrstni red klubskega prvenstva se določi na ta način, da se točke posameznih klubov seštejejo ter postane prvak mesta Maribor dotični klub, ki je v vseh treh kategorijah skupno dosegel največ točk. Vsak klub mora nastopiti v vseh treh kategorijah, sicer se ne upošteva. Juniorji razreda B. nastopajo v grupah po trije, kar se računa kot poedinec ter v zvezi s tem odpade po-edinski prvak v tej kategoriji. Nagrade
prejmejo: prvi poedinec vsakega kolajno, prvi senior prehoden pokal in diplomo (ter prva moštva vsakega razreda).
Poedinec v juniorski kategoriji B. odpade.) Prijavnina 5 Din za osebo. Udeležba dovoljena le verificiranim članom pri J LAS včlanjenih klubov mesta Maribor. Pismene prijave je poslati na naslov; Fischer Josip, Maribor, delavnica drž. železnic, do 17. t. m. Za vse ostalo kar v razpisu ni navedeno, veljajo pravila in pravilniki J LAS.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) Na cross-countrv prvenstvu Ljubljane na našem igrišču v nedeljo ob 10. morajo nastopiti atleti; Srakar Franc in Ivan. Pa-vičevič, Grad, Krpan, Gombač, Ošabnik Kranjec, Cebulj, Pogačnik Jože. Hlebce. Mav, Czurda, Iglic, Meršek Oblak, Ogrin Miran in Franc Prelog, Skušek, Svetina m Baloh. V slačOnicah morajo biti najpozneje ob 930.
Medklubske tekme SK Ilirije v Planici odpovedane. SK Ilirija je iz tehničnih razlogov primorana odpovedati medklubske tekme v teku in skokih, katere je nameravala izvesti 18. in 19. t. m. v Planici skupno s svojim klubskim dnevom.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Podsa-vezno countrv prvenstvo je preloženo na torek 19. t. m. Danes popoldne v Štadiona obvezen country trening za vse članice. — (Lahkoatletska "sekcija.) Sekcijsko vodstvo sporoča vsem, zlasti pa zunanjim atletom, da Ilirija ne starta na jutrišnjem counrry teku za prvenstvo Ljubljane, ker je isti nepravilno razpisan.
Ljubljanski podsavez JS2S. Zaradi skakalnih tekem v Planici se preloži cross-countrv prvenstvo podsaveza za L 1934 od 17. na 19. t. m.
Službeno b Okrožnega odbora LNP v Celju. Glede na razglas LNP vabimo vse interesente, ki imajo smisel in voljo za nogometne sodnike, da se prijavijo kot sodniški kandidati. Teoretični tečaj se bo pričel takoj in bodo izpiti predvidoma še ta mesec. Klubi v območju OOLNP v Celju naj se obračajo zaradi delegiranja sodnikov in v drugih sodniških zadevah izključno le na OOLNiP v Celju. Seje so redno vsak ponedeljek.
Celjski nogomet. Jutri ob K. se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo iz Maribora in SK Olimpom. Ker je Svoboda v dobri formi, bo tekma gotovo zanimiva in napeta.
Občni zbor športnega kluba »Triglav« v Hrastniku se je vršil predzadnjo nedeljo v gostilni Roš. Klub obstoja šele leto dni m se je v tem času že živahno udejstvoval. V novi odbor so bili izvoljeni g. Blagotin-šek Alojz kot predsednik m g. VLadko Majcen kot tajnik. Klubu želimo mnogo uspehov.
SK Slovan. V nedeljo naj bodo točno ob 12.45 v gostilni pri Krušiču: Marjan II„ Kobal II., Dečman, Poljšak, Jovanovič, Por, Jankovio, Thuma, Keravec, Stojano-vič. Rezerve Jerančič, Sinček. Opremo preskrbi gospodar.
Hermes : Svoboda. Jutri se vr& na igrišču Hermesa prijateljska nogometna tekma med imenovanima cA 15.30. V predtekmi nastopita rezervni moštvi ob 14. Vstop prost.
SK Reka. Jutri ob 13.30 marajo biti v garderobi: Jaka, (Bertl), Tone, Dane, Lojze, D. S., Cankar, Novak, Rožmanc, Laz-nik, Kokolj, Stane, Tutl: ob 14 JO istotam: Debevc Nani, Kamilo, Korle, Korli, Tine, Broni, Milo, Edo in Pino. Za tekmo s Slovanom morajo biti imenovani igralci v garderobi tudi v torek 19. t. m. ob isti uri kot v nedeljo.
GOSPODOM
ZDRAVNIKOM
brivcem, mesarjem ln vsem, ki potrebujejo bele poklicne plašče, bele mesarske jopiče, črne klotaste halje, nudimo vedno izgotov-ljene v vseh velikostih na zalogi pri F. L GOBICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta 39.
Na toaletno mizo
lepih dam,
ki hočejo ohraniti zdravo kožo in zdrav naravni tain spada It
RIVIERA
TOALETNO MILO,
ki je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja
arPERTOAft
DRAMA.
Začetek ob 20. Sobota, 16.: Beneški trgovec. Premiera. Proslava 2oletnice umetniškega delovanja režiserja Milana Skrbinška. Izven. Nedelja, 17.: Blodni ognji. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 16.: Zdaj vam eno zaigram. Izven.
Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 17. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. _ Ob 20.: Prodana nevesta. Gostovanje ge. Zdenke Zikove c Dunaja. Izven.
Gostovanje ge. Zdenke Zikove s Dtmaja.
Redek umetniški dogodek se obeta naši operni publiki z nastopom naše bivše priljubljene primadone Zdenke Zikove, ki prihaja po dolgih letih zopet v našo sredo. Vsem ljubiteljem njene umetnosti so še v spominu njene nepozabne kreacije, očarljivi glas, pretresljiva igra in lepa pojava te visoko čislane umetnice. V partijah: »Rusal-ke«, »Tosce«, »Manon«, »Aidec, >Sestre An-gelike« in »Tatjane« itd. je ostala nepozabna. Njen čuvstveni, prožni in metalno čisti glas, ki očituje izbrušeno tehniko in globoko čutečo dušo, ter razumevanje na psihološki razvoj vloge, njena fina, premišljena in do strasti stopnjevana igra, je resnično doživljanje in vedno prepriča ter zajame poslušalca. Partijo Marinke v »Prodani nevesti«, ki jo poje zdaj na dunajski dvorni operi, bo pela tudi pri nas to nedeljo. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Nedelja, 17.: Vzroki in učinku (Kozarec vode).
Torek, 19.: Vzroki in učinki. (Kozarec vode).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sobota, 16.: Blodni ognji. C. Nedelja, 17. ob 15.: Janko in Metka. Otroška predstava. Znatno znižane cene od 15 Din navzdol. — Ob 20.: Izgubljeni valček. Zadnjič. Znatno znižane cene. Ponedeljek, 18.: Zaprto. Torek, 19. ob 15.: Veseli kmetič. Znižane cene. — Ob 20.: Štambulska roža. Nepreklicno zadnjič! Znatno znižane cene od 20 Din navzdol.
Prva ponovitev Šorlijeve, ob premieri is-vrstno uspele drame »Blodni ognji« bo drevi za red C. Delo je živo zajeto iz naših dni in je v njem vse polno aktualnih misli, ki zadevajo sodobnost.
»Janko in Metka« po znatno znižanih cenah. Priljubljeno bajno igro »Janko in Metka« ponove jutri popoldne po znatno znižanih cenah od 15 Din navzdol. Igra se je deci prav prikupila ter je med njo mnogo petja, plesa in godbe.
»Izgubljeni val€ek« zadnjič in po dramskih cenah. Stolzov »šlager« »Izgubljeni valček«, ki je prirejen po popularnem zvočnem traku »Dve srci v tričetrtinskem taktu« in ki mu dajeo razgibano dejanje, ostri plesni ritmi ter melodiozna muzika veliko privlačnost, uprizore jutri zvečer zadnjič v sezoni in po dramskih cenah. Izrabite poslednjo priliko!
Prihodnja popoldanska predstava letošnje najprivlačnejše operete »Veseli kmetič« bo na Jožefovo. Prva popoldanska uprizoritev tega dela je bila razprodana, zato rezervirajte pravočasno vstopnice! Veljajo znižane cene.
Mnogo nesrečnih
ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega hranitelja, Je bilo osrečenih z »Jutrovo« zavarovalnino, ki jim je bila izplačana od »Jugoslavije« zav. družbe v Ljubljani, v vsakem primeru, ko je bila naročnina na »Jutro« točno plačana.
Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za slučaj smrtne nezgode za Din 10.000.—.
š£epa enonad&itoptta
viCa
v krasni legi blizu Bleda, 8 sob, terasa, veranda, lep velik vrt za zelenjavo in sadovnjak, s posebnim prizidkom garaža, drvarnica itd. za nizko ceno
TAKOJ NAPRODAJ.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gorenjska«.	2530
Sposobnega zastopnika
ca prevzetje glavnega zastopstva močne tovarniške tvrdke svetovnega slovesa sprejmemo za dravsko banovino. Potrebno je lekaj kapitala za ■skladišče vzorcev. Prednost imajo gospodje, ki so že imeli posla s pisarniškimi potrebščinami in pisalnimi stroji. Siguren visok zaslužek. Ponudbe pod »Seri-jozno na ogl. oddelek »Jutra«.	2532
uspehov
na
en oglas v
»JUTRU«
UPRAVA: LJUBJLJANA, Knafljeva uL 5
f ■
Direkcija in profesorski zbor državne
trgovske akademije v Ljubljani javljata, da je umrl
dr. Luduik L. Bohm
Bil je prvi direktor ljubljanske trgovske akademije. Večen spomin njegovi delavnosti!
»	j-''',\J-
' ... «.>
♦	I
♦	I
♦	I
♦	I
♦	J
♦ *
♦	I
♦	I
♦	I
« I
♦
V Ljubljani, dne 15. marca 1935.
2542
Uprava občine Mirna naznanja tužno in pretresljivo vest, da je dne 15. t. m. preminil njen častni član
dr. Ludvik L Bohm
direktor trg. akademije v Ljubljani, v p. itd.
Pokojniku blag in trajen spomin. Mirna, dne 15. marca 1935.
2537
Občina MIRNA.
Strta v brezmejni boli, a vendar popolnoma udana v sklepe Božje modrosti, javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob %8. uri zjutraj zapustil solzno dolino, lepo pripravljen za pot v večnost, najin angelsko dobri sin
Joža Medvešček
abs. pravnik
Pogreb blagega rajnkega bo v nedeljo, dne 17. marca 1935, ob %17. uri iz hiše žalosti Glince, Cesta la št. 3, na farno pokopališče na Viču.
Glince, dne 15. marca 1935
JOŽE MEDVEŠČEK, bibliotekar jurid. fak., IVANKA roj. SAKSIDA roditelja.	2540
li. WOLFF*
47
Pokonci glavo
»Saj ni treba, da bi razumela,« je smehljaje ee odvrnil.
Ob desetih je postal nemiren in jel siliti na odhod. Šarlota bi bila rada se kako uro sedela na terasi nad reko, pa se je bila odvadila uveljavljati svoje želje.
Ko sta stopila iz >Peche Miraculeuse«, Benita z vozom ni bilo. Skoraj deset minut sta morala čakati, da se je vrnil. Šarloti se je zdelo nekam čudno, da se ni Benito niti z besedico opravičil in da ga d'Ormesson ni oštel.
.D' Ormesson se je peljal s Šarloto v hotel in takoj spet odšel, « izgovorom, da ima važen domenek.
Urno je stopil na ulico, stal nekaj trenutkov in pomišljal, nato pa krenil k vozu in velel:
>Peljiva se k Salmsonu.«
Benito je pogledal gospodarja, kakor da bi ga hotel opozoriti na brezupnost tega obiska, a se je premislil Ln molčal.
Stari Salmson je imel na Manmartru, v Caulaincourtovi ulici tobakarno, tesno prodajalno, ki so jo majhni trenerji in žokeji radi obiskovali. Po mnogo ur eo sloneli ob točilnici, za katero je sedela madame Simone, Salmsonova lepa hči, ki se je bila po nesrečnem zakonu z nekim slavnim žokejem vrnila v očetovo prodajalno. Mali hlevarji, ki so dvorili madami Simoni, niso bili zelo petični ljudje, a lepi ženi, ki jim je nalivala likerje, so v zahvalo šepetali »zanesljive tipe« na zalo uho. Časih se je celo zgodilo, da je kateri teh neslavnih konj res dobil dirko.
Ko je stopal d' Ormesson v prodajalno, je prav prisrčno pozdravil gospo Simono, ki ga je milo pogledala in mu brez obotavljanja zaupala svoj skrivni tip:
>Pravijo, da bo jutri v Auteuilu 1' Hirondelle zmagalka, gospod vikont.«
»Najlepša hvala, madame. Stavil bom na 1'Hirondelle. Vi ste seveda udeleženi. A povejte, ali vašega očeta ni tu?<
>Pač, gospod vikont. V svoji sobi je. Kar vstopite, prosim.«
D'Ormesson se je zahvalil in krenil v zadnjo sobico, kjer se je stari Salmson pogajal z nekim trenerjem. Trener se je poslovil, ko je d'Ormesson stopil v sobo, in odšel.
»Dober večer, dragi Salmson,< je pričel d'Ormesson. >Kako se imate? Kaj delajo posli?«
»Nikar ne vprašujte, gospod vikont,« je zlovoljno odvrnil starec. »Časi so obupni.«
Zapel je žalostinko, ki bi bila morala oplažiti vsakega proš-njika za denar. D'Ormesson je kadil svojo cigareto in mirno dal Salmsonu, da je končal. Ko Salmson ni imel več sape, je rekel D'Ormesson:
»Poslušajte, dragi Salmson, deset tisoč dinarjev potrebujem. Za deset dni. Dvajset tisoč jih dobite nazaj. Čedna kupčija, jelite?«
Salmson je zmajal z glavo.
»Nemogoče, gospod vikont. Prvič nimam toliko denarja, drugič vam ga pa ne bi posodil, niti če bi ga imel. Veste, koliko' ste mi že dolžni?«
Izvlekel je staro, umazano zapisnico in poiskal D' Ormessonov račun.
»To ni zanimivo, gospod Salmson.«
»Dolžni ste mi dva in trideset tisoč frankov. Kako na.j vam še posodim, gospod vikont? Eskorter hoče videti svoj denar.«
»Dobili boste denar, Salmson, samo nocoj me ne pustite na c-e dilu. Teh deset tisoč frankov moram imeti.«
Salmson je skomignil z rameni.
»Moram je velik gospod.«
»Za vse gre, gospod Salmson. Morate mi pomagati.«
»Ne morem, gospod vikont. Res ne morem.«
D'Orme.sson je zastrmel v steno, kjer je bila z žeblji pritrjena slika konja Epinarda. Oči so mu plapolale v obupni poparjenosti. Nato je vstal, se zganil, kakor da bi hotel pasti pred starim Salm-sonom na kolena, in s hripavim glasom zašepetal:
»Pomagajte mi, Salmson!«
»Nemogoče, gospod vikont.«
D'Ormesson mu je pogledal v oči in vljudno dejal:
»Lahko noč, dragi Salmson.«
»Do svidenja, gospod vikont. Res mi je žal.«
D'Onnesson se je vrnil v prodajalno in se smehljaje poslovD od madame Simone.
»Ali ste dosegli, kar ste hoteli, gospod vikont?«
»Moj bankar stavka, madame.«
»Ce vam smem posoditi pet sto frankov, gospod vikont?«
Odprla je predal in pogrebla denar iz njega.
»Preljubeznivi ste, madame, hvala lepa. S temi mi ni pomaga-no. Do svidenja, madame.«
»Do svidenja, gospod vikont. Kaj ne, da jutri ne boste pozabili lHirondelle?«
»Ne bom pozabil, madame.«
D^ Ormesson je stopil iz prodajalne in rekel Benitn-
»Stari lopov ne da niti solda.«
»Saj sem vedel, gospod vikont.«
»Ti tudi nimaš več denarja, Benito?«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo slnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostaH oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje na3lovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	_
odgovor, priložite lil H j*" Y znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa m postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842 sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana.
ULKlUlu
Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tražim d je vojku
Slovenko, za s v e kučne poelove te koja kuhati zna 1 naročite postupai sa dje-eom te koja vlada perfekt-no njemačkim jezikom. —• Obiteij se sastoji od 3 člana. — Opširne ponnde nz priklop slike koja ge vrača, stati na adresu: 2eljka Venturini, Crikvenica.
4360-1
Samostojnega izložbenega aranžerja
ki je obenem spreten prodajalec mannfakturne in modno stroke, išče večja tv-rdka v lepem mestu Slovenije. Ponudbe na ojias. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Samostojen aran-žer«.	47j,-1
Perfektno stenotipi-stinjo
s popolnim znanjem srbo-
hrvatskega, nemškega in francoskega jezika, sprejme norveški generaini konzulat v Beogradu. Ponudbe 5 prilogo fotografije in dokazil o prejSnjem delovanju, nasloviti na' Beograd, Katičeva 3.	fflSM
Prodam
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
'a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Športne soknjide
prlma & 98 Din, pumpar ce. modne hlače Itd.
kupite zelo ugodno pr-Presker.tu, Ljubljana. Sv. Petra 14.	31 e
Fotografskog
pomočnika (cn)
dobro? negativ i pozitiv retušera. mladjeg. koji je radio n boljim ateljejima, trpbajn ta odmah. Opširne ponnde na Foto Hroševič. Beograd, Kralja Milana 7.
504.9-1
Gostilniška oprava
dobro ohranjeni poceni naprodaj. — Pojasnila daje Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska a	4t334-6
Frizerji, pozor!
Nov, še ne rabljen, prvovrsten, preizkušen in moderen aparat za trajno ko-dranje, mnogo pod normalno ceno naprodaj proti takojšnjemu plačilu aH na obroke. Pismena vprašanja pod značko »Aparat 1935« na oglasni oddelek Jutra.
4898-6
Sadno drevje
jablane, hruške, češplje češnje, višnje, marelice in breskve, same žlahtne sorte dobite pri Kmetijski druž bi v Ljubljani Novi trg 3 «92-6
G. Th. Rotman:
Brata Smuka
čof! je priletel na vrt; ali eden Izmed redarjev je splezal za njim. Ves obupa n Je zdi rja 1 Izidor do drugccja plotu v ozadju vrta. se zavlhtii čezenj In štr-bunknil — o joj — v prekop, ki Je tekel tik ot> plotu. Vneti redar mu je o6tal tudi tu za petami.
Priložnostni nakup
plinskih kuhal, tovarniško novih. Povše, Javno skla-dižč-e.	4885-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnika
zanesljivega, z dobrimi referencami, ki redno obiskuje slovenska ia hrvaška kopaJišča, »prejmemo za specijalen predmet z lepo provizijo. Dobro vpeljani gospodje naj se javijo na naslov? Ing. Ladislav Wer-heim. Novi Sad. 4980-5
Zastopnike
i š S e m za privatni obisk strank. Mesečni zaslužek 1S00 Din in ve«. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Novice«.
5001-0
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
štirisedežen avto
»Meisterklasee« aii sličnega kupim. Ponudbe s eeno na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«.	4811-10
Hranilne knjižice
Mestne hraniln. v P t n j n
po primerni ceni kupim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe z navedbo cene in zneska na naslov: J. Pistotnik, hotel »•Union«, Celje. 50C1-16
Lokali
Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Podružnica
trgovine z mešanim blagom
dobro vpeljana v dobro uspevajočem industrijskem kraju naprodaj zaradi prezaposlitve. Promet cca Din 450.000 letno. — Potreben kapital 90.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cvetoča trgovina«.	4842-19
Trgovino
▼ večjem obsegu, s špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, dobro vpeljano, v industrijskem mestu Gorenjske radi selitve oddam 8 stanovanjem v najem za več let. Ponudbe pod značko »Trgovina Gorenjske« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	#798-19
Hiša v Sp. šišld
z vrtom in malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt, naprodaj. Interesenti naj pišejo pod šifro »Hiša v Šiški« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.
4301-30
Novo trgovsko hišo
v fari na Gorenjskem, brez konkurence, ugodno prodam. Vprašanja pod značko »Trgovska v fari« na ogl. oddelek »Jutra« r Ljubljani.	4799-30
Beseda 1 Din, davek 2 Din, «a šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din
Sobo in kuhinjo
oddam odraslim za 300 Din mesečno v Jenkovi uj. 18.
5088-i:
Hišica z vrtom
in njivo
pet miimt od železniške postaje Petrovče naprodaj za 23.000 Din. Zanesljivemu kupcu se proia tudi na obroke. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4093-20
Natakarici
pridni in pošteni, oddam na račun gostilno na prometnem krajn. Kavcija potrebna. — Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Z prvim aprilom«.	50U6-'C
Dva Tatra
dvocilinderska dobavna voza, dobro porabljiva tndi kot osebna, za izlete, lo-ve etc., za 6—8 ljudi, ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Merkur« v Mariboru, Meijska 12. 499"-:
Avtotaksi, pozor!
Naprodaj zelo dobro ohra-Chevrolet avto. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	4965-10
Lep lokal
za vpeljano mlekarno in lokal za mesarsko obrt ali drugo oddam z junijem na Tyr5evi cesti. Nsslov v rseb poslovalnicah »Jutra« 50C3-19
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilno vlogo
do 50-000 Din, sprejmem kot posojilo na vknjižbo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Katerakoli«.
6060-1(6
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.	•
Hišo
visokopritlično, enonadstr., z gospodarskim poslopjem in vrtom, v sredini mesta naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
4990-20
Hiša z vrtom
in gospodarskim poslopjem v bližini Domžal, za gostilno in mesarijo posebno priporočljiva ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale«.	4800-30
Lepo posestvo
5 oralov zemlje, 30 minnt od postaje St. 13j in cerkve, pripravno za upokojenca, naprodaj. Natančne informacije daje čern.iavič, istotam.	4996-20
Novi hiši
ob Dunajski cesti, poleg Ljubljane prodam za vsako ceno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »40.000 Din«.	5073-30
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Spalnico
kompletno, masivno, citro-nov furnir, skoraj novo, s peresnimi in vrhnimi mp-droci in otom.mo za 4500 Din prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4986-12
Štirisob. stanovanje
s kopalnico, plinom, vrtom itd. oddam v vili blizu univerze. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
50G8-28
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Črn klavir
kratek, dobro ohranjen, takoj naprodaj. Na ogled pod Rožnikom, cesta 19. vila Jajt.	5050-36
Stroji
Stanovanje v Celju
dvosobno s pritiklinaml in enneobno oddam s 1. aprilom. Dečkova cesta št. 19 — Celje._6008-31
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 J in.
Trgovino
z mešanim blagom vzame v najem takoj ali pozneje mlad samski trgovec. Ponudbe t navedbo prometa in zaloge na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eksistenca 30«.	4903-17
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje
samsko ali dvosobno Iščem
v centru m«sta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reden plačnik«. _______5031-31/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, za april ali maj iščem na Kodelje-vem. Cenj. ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro j »April aii maj«. 6076-31/a
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vodovodno sesalko
z motorjem 1 %	HP, „j-
rabljeno, poceni	proda
»Tekstil Slavija«,	Maribor,
Kralja Petra trg.	4844-29
Šivalni stroj
pogrezljiv — malo rabljen
»Singer« ugodno proda Jakomin, Reber 1B, Liub-Ijana.	5023-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, okrogel čolni-ček, veze ln štopa, poceni naprodaj v Dvorakovi ul. št. 3, prvo nadstr. levo.
5067-29
Podpisani
nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli naredil na moj račun. Ivan Ošaben, čin. gen. dir. drž. železnic, Beograd. 5036-31
Telefon 2059
Suha drva,
Premog,
1C karbopakete W « dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva nI. št. 5
Pazite
na svoje zdravje in obutev!
Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiva se pri tvrdki A. GOREČ d. z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta 1.

UJtf/Mjif!
UUMJII* K-^mBCMDft^ ___
Beseda 1 Din, davek 2 Din, »a šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sobo
lepo opremljeno, oddaim s 1. aprilom v Tavčarjevi ulici l/I levo. 5040-33
Lepo sobo
8 posebnim vhodom, oddam v sredini meeta — Mestni trg 1T/H, vrata 8.
6048-23
Vrtnarji!
Vrt v Kranju ob glavni cesti predmestja oddam ugodno v najem za daljšo dobo. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Kranjvrt«.
4991-17
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. .
Gostilna ,Ljubljana'
v Šibenikn
(na obali). Izborna slovenska kuhinja, ob vsaki ari topla in mrzla jedila prvovrstna vina, sobe za tujce. Vse po zelo zmernih cenah. Priporočata se Franja in Andrej Zuljan.
4329-18
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Špedicijsko podjetje
dobro vpeljano in aktivno, na meji ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa eksi sten ca«.	4961-30
Informacije
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic!
Podpisana Šuštar Pavla, delavka v Smartnem št. 30 pod Šmarno goro, obžalujem ln preklicnjem, kar sem govorila o Jeras Ivani in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Šuštar Pavla.	5038-31
t
Javljamo tužno vest, da je preminil brat
dr. Ludvik Eofttti
ČASTNI STAROSTA SOKOL. DRUŠTVA MIRNA
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. t. m., ob 11. dopoldne na Mirni
Mirna, dne 15. marca 1935.	2543
Sokolsko društvo Mirna.
Izjava
Dne M. marca sem ▼ razburjenosti svojega moža Pavla Dolinska v Vašem časopisu dala preklicati, Kar pa tem potom zopet vse preklicu jem. Dolinšek Marija, go6tilničarka na Karlovški cesti štev. 38.
50S1-31
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je umrl dne 15. marca po dolgem trpljenju njen dolgoletni zvesti uslužbenec, šofer m hišnik
EMANUEL GOBEC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. marca 1935, iz mrtvaške veže drž. bolnice ob 11. uri dopoldne.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu!
Ljubljana, dne 15. marca 1935.
2548

ZAHVALA
Vsem, ki so se spomnili blagopokojnega gospoda
VRHOVNIKA IVANA
trnovskega župnika v pok.
v bolezni in ob smrti, kakor tudi vsem, ki so z nami sočustvovali, se nafiskre-nejse zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa še izrekamo g. banu dr. Pucu Dinku, g. predsedniku mestne obcme ljubljanske dr. Ravniharju Vladimirju, g. senatorju Hribarju, gosp. dr. Trtniku Albertu za izredno ljubeznivo zdravniško oskrbo, rodbini g. profesorja Koželja, stanovskim tovarišem pokojnega gg. mestnim župnikom: kanoniku, dr. Klinarju Tomu, Finžgarju Francu, Barletu Janku in Petriču Janku, prvo-mestniku CMD g. ing. Mačkovšku Janku, mestnemu gradbenemu višjemu svetniku in dr. Kosu Milku, univ. profesorju, novinarjem, darovalcem cvetja in pevcem, trnovskim župljanom,r zlasti pa še onim, ki so nosili krsto, kakor tudi onim, ki so v znak žalovanja izobesili črne zastave, nadalje vsem, ki so darovali v njegov spomin za CMD in vsem društvom, ki so počastili pokojnega na njegovi zadnji poti.
Brea posebnega obveettt*.
V Ljubljani, dne 15. marca 1935.
Žalujoče sorodstvo.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je dne 15. marca 1935 ob % 7 uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo v 71. letu starosti, gospod
dr. Ludvik L. Bolim
direktor drž. trg. akademije v p., honorarni univerzitetni profesor, član izpraševalne komisije za državoslovni izpit, dosmrtni častni starosta Sokola na Mirni častni član občine Mirna, meščan ljubljanski, posestnik, imejitelj redov jugoslovenske krone m reda, belega orla V. reda, Sv. Save m. in IV. razreda, oficirskega križa, rumunske^a kronskega reda in več drugih redov in odlikovanj za zasluge.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. marca 1935 ob 11 tiri dopoldne na Mirni, Dolenjsko, na farno pokopališče. 2ivel je samo državi in domovini.
Mirna, dne 15. marca 1935.
2538
žalujoče rodbine Jenko, Mazgon.
Oavorln EavJJen. — fcdaja » tansorcii »Jntra« Adoll RIbnIkar, — Za Narodno tiskarno d. d. tot tiakarnada Prano Jezseršek. ~ Za taseratnl del Je odgovoren AIoiTnovS^
Val m (jtatffem.