\ President Wilson je trdno odločen za oster nastop. Od Nemcev je odvisna vojna ali mir za Ameriko. Govori o koajiciji. i Washington, 9. punija. V uradnih krogih se j<Š govorilo, amelsu, ki je WFltyMiiji prt-; jatelj Bryana in z njim enakih misli j. Mlogoče je, da tudi on resignira. V Nemškem poslaništvu so v strahu. INfcmški diplom at je so sprevideli, da Wilson misli resno, da se z njim ni šaliti. Ves svet ča^ca z radovednostjo na besedilo note, katero pošlje Wilson nemški vladi. Priobčena bo prvič v petek zjutraj. Kaj Bryan želi? Washington, 9. junija. Državni tajnik Bryan je svetoval Wilsonu: 1. Nemčija naj izvoli posebno komisijo, ki bo preiskala vzroke, zakaj je bila Lu-, sitania potopljena. 2. Da se posvari vse Amerikance, naj se ne vozijo po angleških ladi-jah v Evropo, in ne na takih ladijah, kj vozij0 streljivo. 3. Da Zjed. države prepovedo jemati streljivo na krov takih parnikov, ki vozijo potnike. Bryan se je dolgo trudil, da bi pregovoril predsednika, toda konečno se je predsednik odločil, da se ne uda. Izjavil se je: Jaz zahtevani za Amerikance pravico, da smejo potovati kamor in kadar hočejo, in nihče, niti Nemci, niti Angleži ne morejo zapovedovati Amc-rikancem. Sedaj, ko se je Bryan odpovedal službi, se splošno sodi, da bo nastopil govorniško pot za splošno pro-hibicijo po Zjed. državah. Bryan je mnenja, da se mora vsaka opojna pijača popolnoma prepovedati. Potopljeni submarin. London, 9. junija. Angleške ladije so danes potopile neki nemški sulbmarin. Angleži so pri tem ujeli 6 častnikov in 21 mož. Amerikanci so dobili svarilo. , Berolin, 9. junija. Amerikan- ] ci tu živeči so dobili iz Zjed. 1 držav svarilo, da nehajo s kupčijami v Nemčiji in da pripra- ■ vij0 svoje denarje. Ameriški poslanik v Berolinu se trudi 1 na vse načine, da prepriča 1 nemško vlado, da je ameriški narod kot en sam mož s pred- , sednikom Wilsonom, da Nem- ] čija nikakor ne stori pravf čej < -V - I": ' Mestne novice.' Zapirajte vrata in okna, svari policijski načelnik meščane. 19 oseb na en dan okradenih. / —'Kot se zdi, se je nad Cleveland' usula cela armada uz-movičev in večjih tatov, ki kradejo na debelo. Devetnajst večjih ali manjših tatvin je bilo sporočenih policiji od xtorka do srede opoldne. Nad $3000 so tatovi odnesli tekom 24 ur. Policija niti enega tatu ni ujela. Policijski načelnik Rovve je sporočil meščanom, naj zapirajo okna in vrata svojih stanovanj, da jih tatovi ne obiščejo. Zdravniki nam svetujejo, naj zračimo stanovanja, da se ne zadušimo, policija pa svetuje, naj zapiramo stanovanje! Srečen Cleveland, ki ima tako močno policijsko varstvo. —'Tatovi so ulomili v sredo v St. Clair šolo, na St. Clair ave in ,19. cesta, kjer so ukradli otročjo banko, kjer je bil0 25c. —»Mestni svet se je v ponde-ljek posvetoval, da se zapro ob nedeljah vsi'prostori, kjer 3e igra biljard. Zadeva je odložena na prihodnjo sejo. Tako bo vzeta zadnja zabava, ki jo ima itda stran oglasa trgovca Jos. Gornika. Mr. Jos. Gornik bo opustil svojo trgovino na 6113 St. Clair ave. in se preselil v Collinv. fN&rodno Čitalnica priredi n. julija piknik nži Re-charjevih farmah. Kot znano, priredi Čitalnica vsako leto enega najboljših piknikov z res dobro zabavo. Kar se čuti narodneva, pride gotovo na piknik na ta dan. —'Ker sta bila v Gordon parku pijana, sta bila Julij Dom-bfč in Fr. Peneske kaznovana od sodnika vsak na $5 in na stroške. N —Johana Wimmer je vložila prošnjo, da bi bila sprejeta v zavod, kjer se učijo dekleta -za bolniške strežnice. KeH|j^ ni imela^jvolj izobrazbe, p bila prošnja odrečena. 'Posledica: Johana Wimmer je šla k jezeru in skočila s strme skale v Vodo. Neki ribič jo j« potegnil z ra2foito glavo iz vode. —^Pomnite: Kdor uloži pro-š njo za državljanski papir do 30. junija, bo lahko jeseni že volil, šola za državljane je vsak petek in pondeljek zvečer v Grdinovi dvorani in je za vse rojake popolnoma zastonj. 25. junija gremo zadnjič ta mesec zvečer na sodnijo s prošnjami, nakar odpadejo za nekaj časa te ugodnosti. Rojaki, kdor je pet let tu, kdor ima prvi papir dve leti, naj se potrudi, da dobi druzega. —'V proslavo petletnega društvenega obstoja priredi dr. "Napredne Slovenke" št, 137 SN'PJ izl?t na Kastelceve farme, preje pod imenom Jern-kove farme v Euclid, O., in sicer v nedeljo, 1115. avgusta. V slučaju deževja se vrši izlet 22. avgusta. —'Za šesto redno konvencijo SNiPJ, ki se vrši v Pittsburgh. Pa. je dr. Napredne Slovenke izvolilo za delegatinji Agnes Zalokar in Frances La use he. —Rojaka Jos. Grošelia na' Darwin ave. v Collinwoodu je obiskala teta Štorklja in mu -pustila čvrsto hčerko. Častit-ke! —iDr. France Prešeren, š^. 17 S»DZ priredi dne 27. junija na Jernikovih farmah svoj izlet Društvo se pripravlja za dobro zabavo. Ponesrečil se je v sredo popoldne rojak Jos. Pograjc v City Foundry Co. kjer se jo milj zahodno od Iyvp-va. Položaj na Francoskem. London, 9. junija. Nemci z vso silo napadajo francosko fronto severno od Ar rasa n kljub silnim nemškim napadom, so Francozi obdržali vse svoje postojanke in so Nem-, ceni ponovno vzeli nekaj strelnih jarkov. Celo mesto Neu-ville St. Vaast je prišlo v francoske roke. Na fronti pa se bije še neprestaifo desperatna bitka. V Dardanelih. London, 9. junija. Turške čete, ki so hotele napasti francosko in angleško armado blizu Galipolisa, so se morale ? teškim porazom umakniti. Devet zavezniških zrakoplovov je bombardiralo turške transporte v Marmarskem morju, kjer so zavezniki med Turid naredili ogromne škode/ Rusi spravljajo Nemce v past 'Petrograd, 9. junija. Uradno se danes tukaj poroča, da je bila tAvstro-nemška armada lepo speljana v past od Rusov, in da so imeli sovražniki silne zgube. Rusi so pobili 2900 streljiva. V nedeljo' so Rusi pripustili, da so se štirje avstrijski regimenti zagozdili v rusko frontalno črto. Drugega dne so se ruske vrste sklenile. Del teh regimentov je bil pobit, drugi del jet, Rusi poročajo o položaju. / iPetrograd, 10. junija: Blizu •Shavli se Iboji nadaljujejo. Proti Kovnu, med Niemenom in VVirballen je sovražnik nekoliko napredoval. Ob reki Dnje-ster smo uspešno odbili sovražne napade, in smo zajeli 800 Avstrijcev in častnikov. IVa levem bregu reke Dnje-ster . se bijejo hudi boji. Sovražnik je dobil nove čete, ki so prekoračile 'reko pri Jura-vneni. Naše črnomorsko bro-dovje je bombardiralo Zun-guldak in Koslu, turška mesta v Aziji. Dva turška transporta sta uničena. Poročilo iz Dunaja. Dunaj, 10. junija. Južno od (Dinjestra so Rusi zopet zgubili nekaj krajev. Nemško-av-strijskd čete so dospele do Kolomeje. Zvečer so dobile mesto Stanislav^ in napredovale proti Halisc-. Včeraj smo zajeli 5770 Rusov. Italijani premagani. Dunaj, 10. junija. Laške čete, močne eno celo divizijo so napale avstrijske čet« pri Gorici. Ta laški napad smo po vročem boju odbili. Italijani so imeli teške zgube. Italijani so se umaknili v ognju naše artilerije. Angleške zgube. iLondon, 10. junija. Angleški ministerski predsednik As-quith je danes v parlamentu naznanil, da znašajo skupne angleške zgube do danes 258.-069 mrtvih, ranjenih in ujetih. Pri tem so vštete vse one čete, ki se bore v Franciji in one, ki se bore proti Turkom, zajedno z raznimi drugimi angleškimi postojankami. Bryanova resignacija. Washington, 9. junija. Ob dveh popoldne danes je začel delati brzojavni kl/uč v brzojavni sobi državnega oddelka. Odpošiljaji so protestno noto Nemčiji, katere Bryan ni ho-podpisati. V tem trenutku je tudi Bryan nehal poslovati kot državni tajnik. Nota, na kateri je predsednik delal deset dnij, je bila potrjena od vseh člainiov njegovega kalbineta, razven od Bryana, Sinoči je Bryan Izdal sporočilo, da po njegovem mnenju bi moral: predsednik čakati eno leto, da se zadeva z Nemčijo uravna, in da tekom tega časa noben Amerikanec ne bi smel v Evropo. Toda predsednik stoji tneomajano na svojem stališču, da se morajo pravice Ameri-kancev spoštovati, in v ton ima predsednik za seboj ves a-meriški narod. Pogodba z Nemčijo. Predsednik Wilson se drži pogodbe, ki je bila narejena med Nemčijo in Ameriko leta I 1828. V tej pogodbi se je Nemčija podpisala, da v slučaju vojne ne bo nadlegovala ameriških državljanov, da slednji lahko potujejo kamor hočejo, in nadalje se je Nemčija pod-' 1 pisala, da smejo Amerikaaici trgovati z orožjem s katerimkoli narodom, ne da bi Nemčija Amerikance pri tem ovirala« 1 . . ~ Pravica Amerikancev, da pCMf tujejo kamor hočejo, se ne? sme kratiti. Te pogodbe se /Wilson drži in !bo storil vse, da tudi Nemci spoštujejo to| pogodbo, katero so sami podpisali. Kakor znano, Mr. Wilson sicer ni nasproten, da se* ustanovi posebna komisija, kil naj preišče grehe nemških sub-marinov, toda predno ■ se preiskava začne, hoče dobiti Wilson od Nemcev garantirano izjavo, da medtem ne bodejo v nadlegovali Amerikancev, niti onih ladij, na katerih Amer'-Ikanci potujejo. Nota, katero je Wilson poslal v sredo Nfem-f; čiji, sicer ni sovražna, in Nemci imajo prilike dovolj, da trezno premislijo, toda objednem-je pa nota tudi ostra ter na vsak način zahteva izpolnitev ameriških pogojev. Bryan dobro plačan. Bryan se je izjavil, da bo najbrž nastopil govorniško pot po Ameriki, za kar je jako dc-bro plačan. Pri raznih govorih tekom enega tedna zasluži do $3500 na teden. Najbrž Ibo šel govorit za teniperenčne fanatike, kajti popolna prohibicija v Zjed. državah je njegov ideal. Ameriška zastava za Angleže. Boston, 10. junija. Sem je dospel parnik Colonian, ki je moral tekom svoje vožnje rar-obesiti za 40 ur ameriško zastavo, ker se je bal napada submarinov. Na krovu je bilo 90 Amerikancev. Razne potopljene lad$e. Ljondon, 10. junija. Angleži so tekom včerajšnjega dneva potopili en nemški submarin, v reki Tigris, v Aziji so nadalje Angleži potopili turško top-ničarko Marmaris, ruska mina | v Baltiškem morju je potopila nemški parnik Hindeirburg, in poleg tega so Nemci torpedi-rali dva angleška parnika. Lvov pade? London, 10. junija. Iz Dunaja in Berolina se poroča, da je padec trdnjave Lvov pra*l blizu, in da so Rusi že začeti prazniti to mesto. Zveza med ruskimi četami v Bukovini in pred Lvovom je prerezana. razžali ameriški narod. Ameriški trgovci imajo na milijone in milijone dolarjev uložo-nega kapitala v nemških podjetjih. , Predsednik je nervozen. Washington, 9. junija. Predsednik Wilson ima hud glavobol, je jako nervozen in pozna se mu takoj, da ga more velikanske skrbi'*Ko je včeraj dovoli! tajniku Tumulty, da naznani uradno resignacijo Bryana, je takoj odšel k svoji družini in se zgodaj vlegel k počitku. Velika bitka ob Soči. Kim, junija. Oh reki Soči se pripravlja velika bitka med Avstrijci in Lahi. Posebno o-koli Tolmina kar mrgoli italijanskih in avstrijskih čet. Obstreljevanje s teškimi topovi, je že nekaj časa v teku. Laška kavalerija 'e na eni točki prekoračila reko, in glasom nepotrjenega sporočila, je avstrijska ofenziva uničena. Nemci so poslali več regimentov na pomoč Avstrijcem, in danes so Lahi ujeli prve Nemce v bitki. Bitka se vrši z največjo silo, in otbe stranki pošiljate rezerve na bojišče. Boji za Grad^&ko.^ ^ no avstrijsko trdnjavo Gradiš-ko. Italijani hočejo trdnjave obkoliti, da bi se morala podati. iMesta Oradež, Caporetta, Kormin, Verso, Červinjan, Porto Busco so že v laških rokah. Pokrajine zahodno od Trsta so tudi v laskih rokah. A strijske postojanke pri Gorici so bile močno oslabljene. Avstrijske mine. O delavnosti avstrijskega brodovja se jako malo poroča. Zdi se pa skoro gotovo, da avstrijski submarinj polagajo v Jadranskem morju podmorske mine, in da so jih baje položi- ' li že nad 30.000. S temi minami ne mislijo Avstrijci braniti svojega obrežja, pač pa napa-flati laško Ibrodovje. Zrakoplovi nad Benetkami. Dunaj, 1. junija. Avstrijski zrakoplov je danes pripljul nad Benetke in vrgel nad mesto več bomb. iDve ženski ste bili ranjeni in več privatnih hiš je močno poškodovanih. Avstrijski zrakoplov je nadaljeval svoje delo tudi v notra njosti dežele, kjer sta bila ubita dva moška. Zajedno se poroča, da je neki laški zrako plov pripljul nad Reko, toda ko se je Vračal, je bil zajet .na otoku Lušinu od avstrijskega zrakoplova L—48. Pet laških zrakoplovcev je bilo ujetih. 7 ladij potopljenih. London, 1. junija. »Nemški submarini so tekom zadnjih 24 ur potopili tri angleške, eno francosko, eno nizozemsko, eno švedsko in eno norveško ladijo. Pri tem je zgubilo 19 ljudij življenje. Položaj Rusov v Galiciji. London, 9. junija. Avstro-nemške čete so prekoračile reko Dnjester južno od Lvova ter so pregnale Ruse pri Kolo-meji in Kaluscu, kot poroča avstrijsko uradno poročilo. Poročilo iz Petrograda naznanja, da so se :Rusi pred Lvovom zbrali v tako močnem številu, da je ofenziva Nemcev in Avstrijcev strta, ter da je vsako napredovanje Nemcev zaostalo. Iz Berolina se poroča, A ^ jj —---------<«fc IT Nftrnftiina $2.00 na JBfc ^p^Aflj^ Bjji^^^ J/j^k' ' ^ j ^ ® ® 1 aM V « I j ST- 47» - NO. 47._i_ CLEVELAND, OHIO. PETEK, n. ROŽNIKA 19x5 LETO VIII - VOL. VIIL BRYAN JE ODSTOPU. VOJNA KRIZA BUZU .. . 1 - ■ ..........■ .... __________t Bryan resignira. Washington, 9. junija. \Vil-, liam Jennings Bryan, državni tajnik, je resigniral in predsednik Wilson je sprejel njegovo resignacijo. Med pred-! sednikom Wilsonom in med Bryanom je nastal nespora-| zum glede Nemčije. Dočim je predsednik Wilson trden v tem. da morajo i.Vemci spoštovati ameriško državljanstvo povsod, naj gredo Amerikanci kamor hočejo, in je raditega odposlal Wilson ostro noto Nemčiji, je Bryan ugovarjal tej ostri noti, ker se je bal, da pride do vojne med Ameriko t in Nemčijo. Pismo Bryana Wilsonu. Bryan je sledeče sporočil resignacijo Wilsonu: Dragi g. predsednik: S srčnim obžalovanjem vam vračam službo državnega tajnika, katero seni pi*ejel iz vaših rok. Vi ste se čutili dolžnega poklicati, ,da odpošljete Nemčiji noto, katere pa jaz nikakor ne moreni podpisati, ne da bi prekršil moj najdražji ideal, namreč, ' da bi preprečil vojno. Raditega s spoštovanjem "podajam resignacijo, katera naj se iz-polni, ko bo nota odposlana. J>nji»r nwi»njB.i 1 Benedetto nezakonski sin 1 Tjospe Danglars in gospoda Vil- 1 orta. državnega pravnika.) 1 Hitro kot blisk privleče Bene- ; letto izza nedrij bodalo, kate- 1 *o nastavi baronovki na prsa, 1 co se zajedno postavi poleg ? lje. "Vedeti morate," reče, "da 1 e ta klina zastrupljena, in naj- ( nanjša rana, katero dobite od ' ostrine, vam povzroči prav go-ovo smrt v petih minutah." "Toda mojega podpisa kljub f emu ne dobite," reče baronov- I ca, ko se je skušala pomiriti it. ' vdati v svojo usodo. 1 "Meni vseeno, potem vam iropam, kar dobim v vaši so- ' )0." Nastane kratek premor. ''Čujte me,, gospod Benedet- 1 to: jaz nimam nobenega ban- 1 kirja in tudi kredita ne za tri milijone. Siromašna sem, in vr- 1 jemite mi, da ne morem tega 1 papirja podpisati, ne da bi vas goljufala." "Bajke, gospa, >bajke! Ko vas je zapustil vaš mož, ste imeli poldrugi milijon frankov. Ker ste pa precej podjetni, ste znali ta 'kapital kmalu podvojiti, in sedaj morate imeti tri milijone, če druzega sploh ne računamo. Vidite torej, da mi je vse znano in tudi mudi se mi. Podpišite to in združite se potem zopet z baronom, ki je jako bogat." "Ne morem," mrmra gospa Danglars. "Torej ste pripravljeni umreti? vSaj vam je vendar znano, da se jaz popolnoma nič ne brigam za zločin." "O. to bi bil zločin, ki bi nadkriljeval vse druge," minira in jeclja uboga mati in grenke solze se ji vlijejo po licih, katere je že dolgo zadrževala. "Benedetto — prijeli vas bodejo, — na sodnijo prMete, obsodili vas bodejo — ''Motite se, milostiva gospa. Jaz sem previden človek. Gospod baron Danglars pride kmalu sem. Čujte torej: Dočim bo on čakal, da pride k vam, pobegnem jaz, skočim v pripravljen voz in se hitro odpeljem. Zginil bom. Baron pa Ibo medtem postal nepotrpežljiv, ker I)q moral toliko časa čakati ter ' bo ulomil v vašo sobo. Pri pogledu na vaše krvavo truplo bo prestrašen — kričal bo — zaman — konečno bo hotel proč — strah, bojazen, groza vse to ga bo oviralo pri begu — medtem pa pride gotovo kdo v sobo, .videl bo človeka zraven umorjene gospe, in ta bo povzrtfčil, da izroči tega Človti-ka sodni ji. Tako bo, gospa 'baronovka! Torej, pogum, podpi site ali pa vas ubijem-" "O moj Bog, moj Bog, o-pro — " "Ne tarnajte. Podpišite!" "Benedetto! — Ta rop vam dela čast, in želim da se po tem ropu vrnete na pot pravice in poštenja! — Dam vam vse, kar imam. Sirotna hočem ostati! Mogoče bom jutri beračila za miloščino pri mojem možu ali pri hčerki? Sodite o mojem ponižanju, o moji- sramoti! — iPomislite, kako teško bo to za mene. — Pustite mi vsaj onih 60.000 frankov, katere sem v Parizu izročila državnemu pravniku za vas!" Benedetto se trese in skoro nemirno odvrne: " Ne bom vpraševal po vzroku ,ki vas je napotil, da ste bili tako radodarni napram zločincu v Parizu, toda pripravljen sem vain pustiti dotično svoto, ne iz hvaležnosti, pač pa, da se otreseni nadležnega dolga." "Hvala vam, gospod!" odvrne baronovka z izrazom globokega obupa in grenke ironije. ''Tu so ključi moje pisalne mize. Oropajte me — mogoče bodete kdaj čutili kes radite- "Kes? Jaz naj bi se kesal?" zakliče Benedetto z zani^vai-nim smehom. "In kdo ste vi. < da,tako z menoj govorite? Do-čini nisem do danes občutil niti sence kesanja, mislite, da 1 se mi bo vzbudila vest radi va- 1 šili besed? Prosim va»s, 'da si ne domisljujete toliko, gospa baronovka. Če ste zločinka, te- < daj vas bo pomatikanje, Jci bo sledilo mojemu odhodu, kmalu ] streznilo .in vam bo kot kazen, 1 in če ste tekom svojega življe- f nja storili kak zločin, no, glejte, sedaj vam danes plačujem t za ta zločin. Kvišku, baronov- 1 ka. kvišku! Bodite tako dobri. 1 in odprite vašo pisalno mizo | sami, kajti slišal sem o takih ^ pripravah, da kdor nepoklicana ; odpre tuje stvari, da ga zade- j ne strel, ki je skrit v mizi." t Vsa proseča in opotekajoča se približa baronovka svoji pi-jl salni mizi. katero odpre m * pred očmi Benedetta se zabliš- | či velika svota denarja v zlatu 1 in papirju. i1 Nekaj trenutkov pozneje je > že zginil ves ta denar v žepih Benedetta. in baronovki ni ] ostalo druzega kot onih 60.000 . frankov, katere je v Parizu pustila pri državnem pravniku. ' "Sedaj me pa umorite!" re- j če gospa Danglars. "Mislim, < da je to zadnje dejanje straš- 1 ne drame." (' "O ne, gospa. Še nekaj. Da-J si ste navajeni vedno po svoji 1 volji delati, pa vas bom sedaj j' vseeno prosil, da mi podastej svojo roko in me spremljate V|j sosedno sobo, kjer vas mora jI gospod Danglars že pričako- 1 vati," 1 Pravkar je odbila ura šest. ''Res — ne motim se. Hitro, 1 gospa baronovka, in pomnite J da če zinete le besedico o tem, kar ste doživeli, da vas ne bo več na svetu. iVihče, vrjemite ijii, prav nihče vam ne b0 vr- 1 jel. Toda pojdimo." Baronovka poklekne. "Ah, usmiljenje," zakliče, "pustite me tu; ne silite me dalje. Pojdite, nesrečnik, pojdite! — Bog mi je priča, da preko mojih ust ne bo prišla beseda čez vas. Pojdite in Bog naj skrbi, da postanete pošten človek." V tem trenutku se začuje zunaj glas maestra Pastrim, ki je naznanjal prihod barona Danglarsa. Baronovka Vzdihne, Benedetto pa hitro zapusti sobo. Zunaj sreča barona, ki ga hoče zadržati, toda pove mu, da ne sme niti minute zgubiti, kajti v imenu baronovke mota najeti neko palačo na Via del [Popolo, kjer bo baronovka priredila sijajen ples. "Toda molčite, gospod >ba- . ron," reče Benedetto, "in že naprej vam želim srečo k temu. kar vas čaka. Baronovka je bogata, jako bogata, veliko bolj kot sem pričakoval." "Zlodja. kakšno ulogo pa igrate pri njej?" vpraša baron nekako vznemirjen. Benedetto ne odvrne ničesar, pač pa odhiti po stopnji-cah. Ko opazi v mali oddaljenosti hotela zaželjeni voz, namigne kočijažu, skoči v voz in se odpelje s hitrostjo, da so sc iskre kresale po tlaku. 'PKJTNAjJSTiO POGLAVJE. Mož in žena. Baron Danglars je še enkrat pogledal za Benedettom, toda slednji je prehitro odšel po stopnjicah, da bi mogel baron spregovoriti še nekaj besed z njim. ■,, • ■ t, * -------------* ....... Ko je videl Danglars, da je sam, koraka pioti sobi baronovke, kjer dobi pri vratih maestra Pastrinija, katerega takoj vpraša: 'Ali ste že naznanili moj obisk?" "Ekselenca," odvrne Italijan, "najbrž hočete vprašati, < če sem že naznanil vaše ime?" "O, signor krč m ar, nobenih < izgovorov," reče gospod Dang-glars, ko si prizadeva nadeti iz- < raz razžaljenega aristokrata. "Oprostite, ekselenca, toda ! stvar ni tako male važnosti ; kot vi morebiti mislite. Da imam čast vas naznaniti, je na : vsak način potrebno, da se obr- : nem na koga druzega." : "No, kaj je?" ''Toda baš tega drugega človeka ni nikjer." : "Kaj pa pomeni vse to?" , | "Mislim, da vaša ekselenca 1 % vprašuje po mojem gostu, kaj I ne?" Barou se prikloni. < "Vi bi radi videli mladega gospoda Servieres?" : "Kaj. ste znoreli, maestro? 1 'Ime Servieres pripada neki da- < mi, in ravno s to damo hočem govoriti." 1 "Toda gospod," odvrne Pastrini, 'ta dama ne stanuje v 1 mojem hotelu. V teh sobah se 1 nahaja samo neki mladi gos- ; pod Servierse, in dama, ki se i v tem trenutku nahaja v tej sobi, je samo obiskala tega : gospoda, kajti šele danes zju t raj je prišla v moj hotel." < "Maestro Pastrini, še en- | j krat vam ponavljam, da ste -/noreli. Jaz sem popolnoma 1 ' prepričan, da dama, s katero < hočem govoriti, je gost vašega I hotela. Toda, dovolj tega. Pu- : stite me v sobo." "Pri Kristovi krvi!" zakliče Pastrini, ko zastopi baronu pot .'Se eno besedo, ekselenca.'* 6aron Danglars ga jezno uiopajSod maj s u; 'EpajSod ! je hotel reči: "S kakšno pravico hočete zastaviti pot možu, ki hoče prekoračiti prag sobe, .kjer stanuje njegova soproga?" Toda baron potolaži svojo nevoljo, se prikloni in reče: j "Govorite, toda kratko." "Gospod baronf ali ste po-j polnoma gotovi, da je dama, j ki se nahaja v tej sobi v resnici gospa, katero želite obiskati?" / ..' Kaj je to?" vzklikne baron, ko se nehote umakne za korak I nazaj. Toda maestro Pastrini ni zgulbil poguma. "|P'er la madonna, ekselenca," odvrne, "ali vam je znano, da se nahaja ženska v teh sobah?" "Kako naj ne bi vedel?" odvrne baron vedno bolj začuden. "Ah, gospod," mrmra Pastrini, kQ prebledi in se strese na .vseh udih. "Če hočete od mene vzeti nasvet, poslušajte me: 'Ne hodite v sobo!" "In zakaj ne?" "Povem vam, da moj gost ne more biti dober človek." "Koga zlodja govoričite!" "On ima zveze z nekim človekom, ki nosi s seboj zaboj-cek z mrtvaško roko." Baron odskoči za korak nazaj. ''In kaj je s tem človekom?" vpraša "Pravijo, da je čarovnik." "In dama?" "Ona je učenka tega čarovnika." "Ej» ej, maestro Pastrini, . skoro bi mislil, da ste šele včeraj prišli kje s kmetov in da nc > živite še en dan v tem velikem mestu." t "Smejajte se, zaničujte me, t ekselenca, kolikor hočete, toda človek ki je videl tako ču-. dovite stvari se skoro ne more . odtegniti skušnjavi, da ne bi vrjel v vraže. Prisežem vam, . da bodejo jutri ob tej uri te . sdbe prazne, ali pa zgubim svo-: je ime." » Baron zmigne z rameni in koraka v prvo sobo, da stopi v kabinet, kjer se je mudila gospa Danglars. Baronovka je bila medtem zaposljena. Trudila se je. da t uredi svoj^ lase, in z njenega i obraza je zginila vsaka sled > vznemirjenja. Stala je pred 1 ogledalom in si dičila obraz, c Tredno jo je mogel baron opaziti, je ona že zagledala njega ■. - d - EasU - ——--r—*------- v ogledalu, in gospej baronovki ni odšJo. v kakšni zadregi se nahaja baron, dasi je skušala na vse načine, da zataji svoja čustva. Baronovka Še nekoliko časa počaka, spravi svoje lase v po-■pelen red, gre potem k svoji pisalni mizi, katero zapre, toda tako, da je zacvengljal denar v njej, nakar se hipoma obrne, ''Ah, vi ste tu, gospod!" za-klilče, ko bi videla svojega moža šele včeraj zadnjikrat. "Kot se mi zdi se hočete takoj odstraniti, kajti niti ozrli se niste še po sobi, da bi si poiskali stol." Te besede so imele upljiv. Baron zbere vse svoje misli, stopi nekaj korakov naprej, potem se pa vsede na isti stol, na katerem je poprej Benedetto sedel. "Precej mrzlo je danes," reče, ko si zapenja svojo suknjo. "Nisem imela časa, em, ker je zelo visoka cena zemljišč. Kar nas je tukaj, smo kupili pred štirimi leti, ko so bile še nižje cene. Preko naše naselbine se sedaj gradi državna cesta, in cene zemljišču bodejo še poskočile. Za delom pa tudi ne svetujem nikomur sem hoditi, ker je tudiv tukaj nekaj brezposelnih ljudij. Draginjo pa tudi občutimo tukaj radi evropske vojne, katero so povzročili kronani lenuhi. Tu pri nas nimamo še dose-daj nobenih organizacij in tudi še ne bodemo imeli nekaj časa, ker smo neprestano zapos-ljeni, da očistimo naše zemljišče, potem pa bodemo že ustanovili ktaj koristnega. Priporočam Slovencem, ki hočejo ku- "O, ne — jaz grem v Civita Vecchia," odvrne baronovka živahno, in se je pri tem -delala kot ne bi razumela besed gospoda barona. "E, gospod baron," reče baronovka po kratkem presledku. Tu v Rimu ste se priučili nekaterim navadam, nekaterih v Parizu niste poznali. Saj v Parizu vas nisem nikdar slišala zdiliovati." . ' "Gotovo ne, milostljiva gospa. — V Parizu nisem ničesar trpel—" "Torej v Rimu trpite?" "O!" ''Ali ni tu nobenih dobrih zdravnikov? No, kakor sent slišala, je v Italiji več učencev petja kot zdravilske umetnosti." "Milostljiva gospa, moje gorje je večje od zdravniške vede, moje gorje je enako v Parizu, v Rimu in v vseh drugih mestih," odvrne baron, ki je hotel v?dbudliti zanimanje ba-ronOvke, ki seveda ni čakala dolgo z besedo pač pa takoj vprašala: "Na čem pa bolehate? Mo goče na živcih? — No, to je pač modna bolezen," "Živci — da, gospa baronovka, zadeli ste," odvrne Danglars. "Veliko bolj 'nevasrno kot sem mislila, baron. In kaj občutite pri tem?" "Kesanje, milostljiva gospa." piti farme, da je vselej najbolje, da se obrnejo do slovenskih farmarjev, oni jim bodejo že .dobro svetovali, in bodete vedno bolj zadovoljni kot s kakim tujcem. S pozdravom Frank Hočevar, farmar. Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne veste kje je, pridite k nam ali piiite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil ► _____________ ________, "MRTVAŠKA ROKA" ] Roman. \ I NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUM AS-LE PRINCE. 'IPustite to neumnost. Vi me silno dolgočasite," odvrne Be- I nedetto, ko koraka proti sobi ( baronovke iDanglars, ki je lah- t no steglijena na koketen način t na divanu pričakovala tajnika 1 grofa Monte Tristo in pripravi- | la naj milejši nasmehljaj zh 1 sprejem. , < Benedetto neprisiljeno vsto- r pi in potem previdno zapre vra- < ta za seboj. Potem se pa v zna- t menje spoštovanja prikloni s pred baronovko. 1 "Čast imam izreči gospej \ baronovki Danglars svoje spoštovanje," reče. ' "Jezus!" zakliče ona ko obrne pogled na navideznega taj- r nika Monte Crista. Kajti te < c/,razne poteze so se ji zdele znane in s tem človekom je v imela nekoč že opraviti. < Baronovka obstane za trenutek nepremično kot kip, še bolj bleda kot navadno, s pogledom obrnjena proti človeku, \ katerega je morala usoda po- / slati, da jo muči. 'Gospa baronovka," reče Benedetto, ki se je delal kot ne bi opazil začudenja in stra- i hu baronovke, "že dolgo je te- > ga, odkar -cm imel čast vam > izreči svoje spoštovanje. Ali ■smem vprašati kako je z vašim ; zdravjem?" ! "Oprostite, gospod," jeclja , baronovka * težavo — "meni ] so naznanili drugo osebo — " 1 ''Ne« milostiva gospa, oseba, | katero so vam naznanili, sem • ,»» ja/. 1 "Kaj? Vi ste tajnik grofa Monte Cristo?" vpraša ona. , ''Mbgoce," odvrne Benedet- ; "Vi ste vendar gospod Andrea Cavalcanti," reče baro-, novka, ko postane še bolj bleda. ! "Da, jaz sem, kot ste rekli: j Andrea Cavalcanti," odvrne Benedetto predrzno, ko gleda I'yes nevoljen, kako si (baronovka z rokami zakriva obraz. "Jaz sem oni Andrea Cavalcan-ti. ki se je hotel poročiti z vašo hčerjo v trenutku, ko je stopil v sobo policijski komisar in me • zaprl, ker sem pobegnil iz je- "Torej — gospod — "rece baronovka po kratkem molku, "upam, da se je policijski komisar tedaj zmotil." ''Nemogoče, milostiva gospa. kajti jaz sem v resnici pobegnil iz zaporov," odvrne bandit z nevrjetno predrznostjo. < "Sicer sem pa tudi umoril nekega človeka pred vratmi one palače, v kateri je prebival v Parizu gospod grof Monte Cri-- sto. In ravno radi tega so me zasledovali. Mene bi morali obesiti." "Toda jaz vas ne razumem-gospod." "O tem tudi ne dvomim, gospa baronovka." "Todfc kaj hočete od mene," vpraša baronovka v vidni'zadregi. "Ponoviti hočem samo, kar sem imel čast vam že nismeno naznaniti, namreč, da pride gospod baron Danglars še danes k vam." "O moj Bog!" zakliče baronovka. ko vstane kot gnana od notranje slutnje. ' Priznajte mi očitno, da niste vi tajnik grofa Monte Cristo?" "In zakaj ne !bi bil?" "O," nadaljuje baronovka, "ker grof ne bi vzel za svojega zaupnega tajnika človeka, ki je ušel iz zapora, ki je bil obtožen umora, oh moj Bog, kakšna usoda me čaka! — Benedetto, kakšna usoda vas pričakuje r * "Benedetto!" reče lopov. "Kdo vam je povedal, da je meni ime Benedetto?" "Kdo mi je povedal? Sama komaj vem, gospod. Toda vi se imenujete Benedetto, in mno-goste trpeli, kaj ne?" | i '^^BmI^^ if I V I I Hm I I prorok in itlezničtr JE REKEL: 8eme nipeha ni v ras, če nc I znate hraniti Miilit« tedaj, luj hoČet« ■ imeti t desetih letih.Hranite I »edaj. Hranitev ram da lastno hiio, trgovino ali pa tu ■ I napoti k begetetvn. Začnite ■ ■ « «nin» dolarjem, branile red ■ no. Vneli motni banki de-I bite 4 odstotkov. Obe Cleveland I Stuet Company Badld end SMt Mintfc. Iz $tare domovine. Novi čmovojniski poziv. Politične oblasti so razglasile o-klic glede pregledovanja v le tih 1690., 1892., 1893., in 1894. rojenih črnovojniških obvezan-, cev. Ta poziv se nanaša na tiste, ki so bili pri prejšnji pregledovanjih spoznani za sposobne za črnovoj-niško službo z orožjem, pri pre-zentiranju pa so bili kot nespo-■ sobni poslani na dopust. Na pregledovanje ni treba priti: 1. Tistini, ki službujejo pri črno-vojništvu že Sedaj — četudi brez orožja — in sicer vsaj od i. aprila 1915, in pri črnovojniških korporacijah od 26. oktobra 1914., dokler opravljajo te službe; 2. zdravniki; g-, vojaški gažisti v pokoju ali izven službe; 4. tisti ki so zaradi kake telesne napake od črnovojni-ške služlbe sploh oproščeni, če imajo odslovni certifikat, oziroma če so bili črtani iz zapisnika črnovojniških zavezancev; 5. tisti, ki so bili vsled ranje-nosti potom superabitriranja spoznani za nezmožne za službo z orožjem pri črnovojnikih ali odpuščeni iz skupne armade, od mornarice, od domo-branstva ali od orožnistva; 6. tistim, ki jim manjka roka ali noga, ki so slepi na obe očesi, ki so gluhonemi ali bebci, ki so sodnijsko spoznani za blazne, če že niso oproščeni črno-vojniške službe, dalje vsi drugi, ki so umobolnf ali božjastni če je pri pregledovanju podan tozadevni dokaz; 7. tisti, ki so navedeni v par. 29. vojaškega zakona (duhovniki, ki opravljajo dušobrižništvo ali so nastavljeni na duhovskih učnih zavodih ter kandidatje za du-hovski stan), če to z dokumenti kažejo pri okrajni politični olblasti; S. tisti, ki so bili pri prejšnjih pregledovanjih spoznani za sposobne za črno-vojniško službo z orožjem, pa so bili odpuščeni, če je ta dopust še veljaven. Josip Jurčič. Pred 34. leti je bilo. MVačno je bilo nebo, ko so ponesli truplo Josipa Jurčiča iz Kollmanove hiše v Gledališki stolbi na pokopališče k Sv. Krištofu. (Pokopali so ga sredi starega pokopališča, tik Baumgartnerja. 3. maja je za-tisnil oči, star šele 37 let. Govoriti o njegovem literarnem delovanju, bi bilo odveč, saj je znano vsakemu' Slovencu. Od leta 1868. je bil Josip Jurčič so-trudnik lista "Slov. Narod", a leta 1871. je prevzel njega ti-redništvo ter se z listom vred preselil leta '1872. v Ljubljano. Leta 1879. ga je napadla zav-ratna bolezen, od katere je sicer okreval, ki mu je pa pozneje utrgala nit življenja. Maribor. Dne 28. aprila se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obravnava proti župniku J. Muršecu iz Frani pri iMarJboru. Župnik Muršec je bil obdolžen "žaljenja veličanstva". Po končani obravnavi, ki je trajala ves dan in pozno v večer, je bil župnik Muršec popplnoma oproščen, Pritožbe radi cenzure. 'Slov. (XtarocT ,prše: "Tagespost" je ponatisnila člančič, ki ga je priobčil najprej "Neue's Wiener Journal" in v katerem se kritikuje neenakost pri izvrševanju Cenzure, Ker vemo, da je v tem oziru vsaka beseda brez uspeha, seveda ne bomo tratili prostora s tem, da bi ponatisnili take pritožbe. Le toliko v bodi rečeno, da se pri nas zgode še vse drugačne konfiskacije, kakor na Dunaju in v Gradcu. Prihodnja žetev. Zgodovina pripoveduje, da so se jeruzalemski farizeji in pismouki v časih pred Kristom ibavili ne samo s filozofičnimi problemi, ampak tudi s špekulativnim pro rokovanjem, kaka bo vsakokratna žetev. Zdi se, da se je ta na vadb starih farizejev ohranila do naših dni, kajti v listih gotovih novodobnih farizejev, ki so v zvezi z žitnimi špekulanti, vojnimi liferanti itvi drugimi takimi dobrotniki ^ilove-štva, berem0 že zdaj tako glo-bokoumna razmotrivanja o prihodnji žetvi, da se celo takemu Človeku obrne želoldec, kdor sicer brez težave prebavi to delikateso, ki se ji pravi da nes kruh. špekulantje z živili s© provzročili že tako draginjo, da bi se jim moralo pač ustaviti to beganje glede prihodnje žetve, kajti očividno je, da si pripravljajo tla za nove špekulacije. Kaka bo prihodnja žetev, tega sedaj še nihče ne ve. j Sadna letina. Kakor je soditi po cvetju, se kaže, da bodo letos imeli prav dobro sadno letino in tudi polja obetajo dovolj pridelkov. Črešnje, hruške in breskve so po vrtovih, kakor bi bile zapadene s snegom, a tudi jablane in češplje obetajo obilo sadu. Pričakovati ie prav dobro sadno letino, ako ne uniči nad plodonosne jeseni. Izvoz goveje živine s Kranjskega. Na Štajerskem so v po sameznih političnih okrajih ^>re povedali izvoz klavne živine. Pri nas pa nekateri ljubljanski živinski prekupčevalci kupujejo živino, ne da bi vprašali za ceno. To se pravi, plačajo vsako ceno. Izvoz jajc Pred par dnevi je došlo z Dolenjskega 25 zabojev jajc po 1440 komadov. Jajca so bila poslana izven Kranjske. Kebrovo leto je letos, to vidi vsak, kdor se malce po deželi sprehaja. Smiliti se morajo vsakomur nežne mlade poganjke na drevesih, ki jih čaka, — komaj rojene — pogin vsled nenasitne požrešnosti rjavega hrošča. Na milijarde jih je, teh sovražnikov lepe spomladne (narave. Čez dan ti siti čepe najraje skriti v mladih poganj-kah ali tik poleg njih na vejicah, zvečer se prične njih življenje in to je vrvenje, žren-je, parenje in frfotanje brez konca in kraja. In v kratkih tednih je uničeno vse lepo zeleno luibje na drevesih, kakor pozimi, štrli golo vejevje žalostno v zrak. In naši ljudje na kmetih? Ali ne vidijo, kaj se šele sedaj pripravlja, ko sta se kebrček in kebrovka dodobrega nasitila in naljubimkala? Vsako leto slišimo jadikovanje, koliko zla mu povzroča črv na' polju, na travniku, na njivi, a da bi ljudje v kebrovem letu kaj prida' storili zoper povzročitelja, to jim ne hodi dosti na misel.' In koliko korist bi po-leg tega še imel, ne glede na to, da odvrača škodo vsled črv va 1 Posebno letos! Nemčija je izvoz ribje moke prepovedala — dasi so baje toliko rib nalovili, da kar z njim gnojijo. Ribja moka pa je važno ani-malično krmilo in Kmetijska družba je vsak mesec čez dva vagona tega krmila oddajala •Naši kmetje sedaj tega krmila silno pogrešajo, ker jim nobena živina več tako ne uspeva, kakor preje, ko so ji pokladali tudi živalsko, t. j. animalsko hrano. In rjavi hrošč je prav tako redilno mineralsko hranilno sredstvo kakor rilba! Kemična preizkušnja bi, morda pokazala pri hroščih še mnogo večjo vsebino hranilnih vrednosti, n. pr. beljakovine, fosforja in tolšČobe, kakor pri ribji moki. Torej na delo za dvojni dobiček! Izjemno sodišče v Mariboru je dne 2. maja razpravljajo o tatvinah in vlomih, ki jih je tz-vršila družba enajstih oseb iz Maribora in bližnjih krajev. V družbi so bili moški in ženske v starosti 13 do 52 let. IFrepovedan poljski koncert. Mariborski Občinski svet je prepovedal koncert, ki ga je hotela prirediti poljska kolonija v nedeljo 2. maja popoldne v prostorih čitalnice. —Tako poroča "Grazer Volksblatt". Umrl je v Ljubljani upokojeni sodni svetnik in posestnik Ivan Nabernik v starosti 73 I. Pokojnik je služil v raznih krajih na Kranjskem in je bil mnogo let predstojnik okrajnega sodišča v Litiji, povsod priljubljen in spoštovan kot blag moi, vesten sodnik in iskren, dobrohoten prijatelj ljudstva. V javnosti ni nikoli nastopil, celo svojega imena ni pustil natisniti, kadar je storil kaj dobrega ! Tiho je podpiral vsako slovensko stvar in pomagal vsakemu društvu, če je spoznal, da njegovo delo res služi slovenskemu narodu. Prijazno oznanilo. Dunajski profesor Pirquet prorokuje: Legar, grižo, kolero, osepnice, ohromelost otok in druge take bolezni bodo prenašale muhe; zdaj se še ne ve, katere teh bolezni prinese prihodnje leto. Poljski begunci so imeli dne 24. aprila v Solnogradu shod, na katerem so razpravljali o raznih vprašanjih, tičočih se galiških beguncev. |Na shodu so l!)ili delegati iz vseh krajev, kjer se sedaj nahajajo poljske kolonije. Na zborovanju so bili zastopani tudi poljski emigranti na Kranjskem. Zastopal jih je Stan. Kulczycki iz Kranja. Privatni avtomobili smejo v smisllu odredbe tržaškega nam. voziti od 9. zveč. do 5. ure zjutraj v političnih okrajih Gori-cie, ,Glradišjče, Tržič (Monfal-cone) in Tolmin samo če imajo dovoljenje brigadnega poveljstva v Gorici. ; Stoletnica hrvaškega književnika. Dne 29. aprila je pote-! klo 100 let, odkar se je v (Dubrovniku rodil hrvatski ,per-nik Anton • Kazali. Njegova glavna dela so: pesem MZlat-ka", <4Glas iz pustinje", "Gro-(bnik" in Cviet neimenj". Dovršil je tudi prevod Homerje-| ve Iliade. Kazali je bil Iliroc in velik rodoljub. Umrl je v 1 Dubrovniku 17. januarja 1894. Poljski begunci v Zadru. — "Naše Jedinstvo" javlja, da je I v Zader prispelo 38 poljskih beguncov. Odpeljejo se v Vranjo. kjer bodo obdelovali zem-ljo. Vesti iz Hrvatske. — Hrvatski listi poročajo: Samoufooj-stvo žene častnika. Javlja-ju iz Sarajevega, da je jedna mlada žena, obavoieštena o junačkoj smrti svog muža, pri-čuvnog nadporočnika, uzela veču količini« sublimata i položila sliku muža na desnu stra-nu prsiju, te si tada opalila hi-tac iz revolvera prema srdcu. Tane je probilo sliku i tielo mlade žene.- Rana jo smrtna. Ali muž nije mrtav, več zarobljen. — ^Novi slučaj kolere u Osieku. U Osieku se pojavio jedan novi slučaj kolere. Obo- lio je jedan vojnik, koji ]e dan prije došao iz Djakova. Odmah nil poduzete sve mjer.e opreza, te je vojnik izoliran, dok je iz-tražiVanje dejekta urodilo pozitivnim rezultatom, pošto se se dokazalo da se u torn slučaju doista radi o azijatskoj koleri. — Nova bolest? Iz Sibe-nikn javlja 11 26. aprila: Jučer 3 sata po podne djevojčica od r4 god. Milin od jednom zamrla, tako da su mišljeli da je mrtva, jer život ukočen, a niti bilo niti srce neko doha doba nije kucalo. Brzo pozvani lieč-nici ustanoviše, uslied mican-ja žila.dčnjih, da žive. Bockali su je igdicom i učinili 7 injekti-ca jakih, ipak bez uspieha. Tek oko 8 sati dade znak života, pa malo poslije zaspi, a u jutro se probudila čila i zdrava in da se ničesa ne sječa. Liečnici su analizovali krv. Pritožbe glede zvišanja cen govejemu mesu. "Slov. tVa-rod" piše: Poleg kruha je-meso najvažnejša človeška hrana. Moka se je znatno podražila in se za drag denar le težko dobi: cena mesa proti lanskemu letu se je podvojila in, kakor kaže, bo še poskočila. Nastala je neznosna draginja. Poklicane ol!)lasti se bodo morale resno baviti z vprašanjem, kako vedno naraščajoči draginji priti v okom. Tujci so nam skoro vso živino pobrali in vsa živila, ki jih Kranjska pridela. Na se-manje dni pokupijo tuji kupci I skoro vso, na semenj prignano živino in jo izpeljejo v druge dežele. Na zadnjemu sejmu v Ljubljani s0 — kakor je poročal "Slovenski Narod" — tuji kupci skoro vso prignano klavno živino pokupili, tako, da ni za Ljubljano prav nič ostalo, Svoje agente imajo povsodi nastavljene. /Ne le, da živino kupujejo po vaseh, jo tudi po cestah, ko jo kmet pelje na semenj, pokupijo. Ako pojde to tako dalje, bo v kratkem isto nastalo kakor z moko. Živine ne bo in meso bo tako drage, da ga ne bo preplačati. Kaj bo* m0 jedli? Kruha ne bo, mesa si bodo pa kvečjemu le imovi-tejši sloji mogli privoščiti.. . ... . t. . Zadnji čas je, da poklicani fak|| torji kaj store, da se zabram j izvažanje živine iz dežele. Če | je mogoče, če je opravičen, naj fj magistrat prepove izvažanje 9 mesa in drugih jestvin, ki sJi pripeljejo na trg. Tako pokupi J neki bivši klavec na trgu vs^'1 boljše meso in je pošilja proi. § Zoper takega prekupca, ki le | dela draginjo, *>i se moralo energično nastopiti. Trg je v 1 prvi vrsti za ljubljansko prebivalstvo in ne prekupce. Tudi mesarji se morajo držati tega | načela. Sedaj so mesarji zopet zvišali ceno mesu in to kar za ; 60 vin., tako, da moramo plačevati meso kilogram po 3 K | 60 vin. Res je, daje živina draga, res je pa tudi, da je cena kožam znatno poskočila in morda bi ne bilo treba cene mesu zvišati, 3 krone kilogram je le dovolj drago. Setveni dopusti za vojaštvo. V zadnjem času dobivajo vojaki pri armadi na bojnem polju od svojih domačih številna pis- j ma, y katerih se poživljajo, naj prosijo dopusta za izvršitev pomladne setve. To dokazuje, da so navodil izdana p vojaških dopustih za zagotovitev pomladanske setve, pri prjzadetein prebivalstvu še vedno napačno tolmačijo. [Pogreša se Ivan Iskra, pro- i stak 9I7. pešpolka I. marškom-panije, vojna pošta 73. Dne 29, avgusta je odšel s svojim od-delkom iz Ajdovščine na severno bojišče in je zadnjič pisal i 5. septembra iz Krakova. Od tega časa pa ni več nobenega glasu o njem. -m NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam Jj rojakom v Clevelandu, da sem ^ otvoril novo IkrojaČnico, kjer bodem izdeloval obleke po najbolj modernem kroju in -na te-.J denska odplačila. Čistim in popravljam obleke po najnižjih cenah. Delo garantirano. Se priporočam za obila na- J ročila PETER KOBAL, Slovenski krojač. 6317 St. Clair ave. (Fri-23-46) j ■ * NAJVEČJE ČUDO SVETA s AMERICA NAJVEČJE UMETNIŠKO DELO NA SVETU V PREMIKAJOČIH SLIKAH. Na stotisoče ljudij je videlo to igro v velikanskem newyorškem Hippodromu. Na stotisoče ljudij, ki niso mogli v New York, je zahtevalo, da se naredijo premikajoče slike od te igre. The World Film Corporation se je odločila, da ponudi občinstvu to krasno sliko, ki traja skorQ dve uri, predne vidite celo. Slika je veljala nad $200.000, da se je uprizorila. Tu vidite, kako je Columbus prišel v Ameriko, Panamsko razstavo in pamanski kanal. Indijanske vasi in indijanske j boje. Krasni prizori iz newyorškega življenja. Krasna mesta Floride, vse prizore iz življenja Amerikancev, velikanski narodni park "Yellowstone", Grand Canyon Colorade, avtomobil, naložen s petimi osebami, "ki skoči z vrha gore v prepad. Vse ameriško življenje je označeno v tej sliki. Nikdar niste še kaj enacega videli v nobenem gledališču. Milijone ljudi je želelo videti to sliko, katero vidite lahko sedaj vi V PETEK IN SOBOTO, 11. IN 12. JUNIJA 1915. v Norwood Gledališča HPQ! 6210 ST. CLAIR AVE. Vstopnina samo 10c mm j J m Odkar se je Italija podala v »evropsko vojno, si naši 4,Av-strijakT' popolnoma zgubili pamet. Sedaj ne vedo, na katero stran bi se obrnili. Želijo ? zmago Avstriji, Bog jim grebe odpusti, toda bojijo se, da Avstrija ne bo mogla ugnati Bljrežih in številnih italijanskih vojnih čet. V svoji razburjeno-ti upirajo oči proti Rusiji in »sijo, da pride ruska armada rim prej do Jadrana — kajti, da >! zmagala Avstrija, tega da-Hptes nihče več ne veruje— in gfpovsod govore, da bi raje pod jjf Rusa spadali kot pod Italijana. Ljudje, bodite mirni 1 Vse I|i>rerekanje in modrovanje ni-komur nič ne pomaga. Italija Rtie bo vzela niti pedenj naše ||§»rave slovanske zemlje. Silno -dolgi in široki članek, katere-I ga je spisal g. Kristan v 'Tro-I letareu", kjer opisuje kako sil-|.nn bo Italija opustošila sloven-piske kraje ter jih podjarmila, ne i; pomeni druzega kot slabo ra-zuinevanje evropske politike, Sfer služi bolj kot nekak "bav-i'bav" neveščim in neukim kot I? pa v resno premišljevanje. In f( četudi bi, kaj vam pomaga tu-| kaj modrovanje in prerekanje. Niti vi, ki xutite za Avstrijo, i niti oni, ki čutijo z Italijani, ne »|bodete pomagali stvoriti "Ve-| like Italije". In če bi italijanska p armada'šla prav tja do Ljub- ■ bi jame, Celja, Maribora in Za p greba, pa ostanejo te dežele kljufb temu še vedno naše. Re t snica je, da topovi grmijo uso ■ do narodov, toda konečno to 1 povi niso vselej odločilni, pač i ; pa oni pametni, premeteni in dalekovidni niolžje, ki sedijo pri zelenih mizah in delajo mape raznih držav. Poglejmo v f balkansko vojno. Srbi so zasedli Albanijo, toda diplomatski zbor je naredil iz Albanije samostojno državo. Toliko je pa gotovo, da ko se uniči prus-^ki militarizem, da se bo dalo vsakemu narodu ono, kar je njegovo. Naše pokrajine pripadejo nam Slovencem, Italijani dobe laške zemlje, Francozi pa 'francoske. Francoska ali an gleška vlada nima namena, da bi trgala Nemčijo ter nemško rojene in vzgojene ljudi silila pod francosko ali angleško via do. To nima nobenega smisla. V prihodnje bo obveljalo načelo, da se vsakemu narodu da. kar je njegovega, in s tem se najlaglje izognemo nepresta-! nim prepirom med narodi'. P<* >>' končani vojni dobi Francija Al-|Vzactjo in Lotaringijo, kajti tu stanuje izključno francoska prebivalstvo, in od Nemčije se I bo odtrgala tudi Poljska. Od našega jugoslovanskega odlbo-'*, ra v Londonu se tudi lahko zve, da bodejo Italijani dobili laške ^avstrijske pokrajine, toda da bi Lahom žrtvovali slovenske oziroma hrvatske pokrajine, to je izključeno, ker zavezniki so prepametni. da bi po končani 'i vojni uredili mapo tako, da bi Jaji povod ponovnim narodnim t prepirom in nezadovoljstvu. Italijani so nastopili v sve-; tovni vojni, kolikor se more do- gnati iz diplomatskih francoskih in angleških krogov, ra-ditega, da čimprej uničijo pruski militarizem. V nagrado za to dobijo italijanske avstrijske pokrajine, f^uski militarizem se bori, da spravi pod svojo komando celo Evropo, in potem še nadalje, da bi spravil pod komando ves svet, in iz tega stališča je dobro, da se Nemčiji in Avstriji naprti na vrat kar mogoče veliko sovražnika, da -nes Evropo. Italija je posegla v boj iz dveh vzrokov: Prvič, da dobi od Avstrije laške pokrajine, ki so danes v Avstriji, drugič da pomore zaveznikom k hitrejšemu koncu vojne. Da bi, Italija osvojila jugoslovariv* kraje, o tem ni govora. Zgodi se lahko, da prodre laška v»m ska v slovanske kraje, toda zasedla permamentno jih ne bo nikdar. Torej, ljudje, bodite mirni. Nobenega vzroka ni, da bi se razburjali, ker usoda jugoslovanskih narodov je v rokah Francije svobodoljubne, Rust-je slovanske in mogočne ter Anglije silne in humanitarne. Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali? Denite mali oglas v "Ameriko", in pohištvo bo kmalu prodano. "Hadijog alapjan folbontatott" "Hrvatski Svijet" iz New Yorka, s podpisom "G" je prinesel sledeči članek: "Hadijog alapjan folbontatott". Tako in nič drugače, samo tako, je napisano na vsakem registriranem pismu, ki prihaja iz Hrvatske. Tako nas Hrvate sedaj pozdravljajo Mažari, ko se naša "avstrijsko-mažarska-brvatska vojska" (kakor pišejo avstrijski plačani hlapci) bori za — domovino — in kako bi nam napisali pozneje, ko jim rep zraste do tal, tega vam ne bodejo povedali oni, ki se pod komando avstro ogrskih konzulov borijo za svojo domovino, katera domovina pa ne sega dalje kot od trebuha do uog, kajti ti avstrijski hlapci ne poznajo druge domovine kot svojega trebuha! Grofje in klati-vitezi vladajo v Avstriji, delavec pa jim mora rediti nikdar site trebuhe. I11 (ločim mažarski grofi in drugi lopovi govorijo o veliki ljubezni napram bratom Hrvatom, dočim njim podobni, v imenu Hrvatov, pošiljajo za to ljubezenske zahvale, pa v istem času Mažari v najbolj čistih hrvatskih krajih odpirajo mizarske šole in upeljujejo v javne urade svoj mongolski jezik. Vsakemu- narodu je njegov jezik svetinja, katero Čuva s svojo krvjo in jo hrani, da 11111 jo sovražnik ne odnese, in glej te, za Hrvate v pravi hrvatski domovini pa je samo mažarski jezik pravomočeu. Ko pride tako pismo iz Hrvatskega, na katerem je z debelim črkami tiskano ''Hadijog alapjan folbontatott" v roke najsibo kateremukoli človeku, ki mu je znan ta tatarski jezik, mora soditi in priti do zaključ ka, daso Hrvati mongolski narod, in da je Hrvatska del Ma-gvarorszaga. « Pa ne delajo Mažari tako samo pri nas doma na Hrvats kem, oni se roga jo tudi onim našim bedakom, ki v blaznosti zgubivajo svoje glave, kajti niti papirja jim ne dajo, da pišejo pisma svojim, pač pa samo dopisnice, na katerih je napisano; "Tabori »Postai Levezolap". To dajte pod nos, pa ne sam0 pod nos, pač pa tudi po nosu onim, ki vam še danes la žejo, kako se naši vojaki junaško borijo za svojega kralja in domovino! Da, borijo se za švabskega carja in tak0 domovino, kjer je tujec gospodar, iz katere nas je iztiral, in kjer danes gospodari: "Hadijog alapjan folbontatott!" Delavska organizacija. Napisali smo že mnogo o delavskih organizacijah. Skor0 v vsaki drugi številki lista lahko berete o delavskih orgagniza-cijah. Neprestano smo povdar-ali: Prva dolžnost delavca je, da se organiziral Žal, da le malo delavcev posluša te besede. Če bi vsak delavec razu mel 'besedo "organizacija", te-aj bi bili že zdavnej vsi de-ivci organiziranji. 'Mnogo in mnogo delavcev je še med nami, ki mislijo, da jim delavska organizacija škoduje. Toda por ečint ni njih krivda, to so zapeljani delavci. iDtelavci se ro» lijo in vzgojujejo v temi neznanja. Tako je v domovini, odkoder so prišlt Toda delavci, so se preselili sem, imajo najugodnejšo priliko, da napredujejo. kajti tu vlada svoboda časopisja in govora, in e bi delavci pridno in marlji-o prebirali delavske časopise, e udeleževali delavskih shodov, gotovo bi pojecm o organizaciji pri njih postal večji in pref bi začutili, da edino v deta v ski organizaciji morejo de-tavci izvojevati kaj koristi za sebe. Na našo žalost imamo med nami nekaj listov, Jki v re- snici celo leto ne spregoVore o delavski zavesti in organisa- ciji, listi, ki blufajo delavce o "strašni koristi duJiovna za ljudi", listi ki pridigajo "o skupnemu delu kapitalista z delavcem" in še več enakih stvarij. Enaki listi niso za druzega kot met, da rodijo neslogo med de-pamet, da rodijo slogo med delavcem, in namen takih je, d* ostane delavec nezaveden, pasje ponižen proti vsemu, kar se zove duhoven, kapitalist in izkoriščevalec. Tak delavec, ki posluša take liste, ne more napredovati, ostane v temi, kjer ga razne pijavke mozgajo, dol kler ne pogine. Precej umesten predlog je bil stavljen od nekega člana H.H.Z., ki je pisal, da se pri tej Zajednici ustanovi poseben delavski fond, iz katerega bi se delavcem priskrbevalo knjige o delavski zavesti in organil zaciji, o moči unioniznia. V rt 1 snici je :potreba našim delavcem. da niso organizirani in zri varovani s^nio proti "bolezni in smrti, pač pa da v svojih prostih urah tudi mnogo čita.o dobre delavske knjige, da se izobražujejo ter utrjujejo v svoji borbo proti silnerno sovražniku — kapitalizmu. Prva stvar, ki jo potrebuje delavec, je večja izobrazba. Izobražen delavec bo kmalu sprevidel, da sam in nesložen ne more nikajnor, in skušal se bo pridružiti s svojimi rojaki nuteni organizaciji, ki .razširja delavske interese in se bori za delavske pravice. Zato je pa treba čitati mnogo dobrih knjig, časopise in se tudi ravnati po dobrih naukih. Cleve-landski Slovenci imajo v Cleve landu svojo Slovensko Narodno Čitalnico, kjer je članom na razpolago nad 1000 slovenskih knjig, podučnih, zabavnih, znanstvenih. 1 ti namesto, da li ta Čitalnica štela vsaj kakih 2000 članov, šteje komaj 300 članov. Mnogo stotin rojakov 'še vedno misli, da bodejo v tej deželi prišli naprej samo z masnimi bukvicami, kar je pa silno napačno mnenje. Dandanes je svet silno napredoval, in le za izobražene ljudi so boljši prostori in mesta. Ni dovolj, da o-pravite svoje delo. da v nedeljo dbiš|čete cerkev in preberete par molitvic, treba vam je tudi pogledati med svet, treba vam je vzeti dober naroden in delavski list v roke, treba vzeti v roke podučne knjige, da vidite, kako svet napreduje, (h razširite svoje obzorje ter postanete v resnici koristen član naše družbe. Nikjer Slovenci v Ameriki nimajo tolike prilike, kof bas v Clevelandu, da se nadalje sami izobražujemo. SI. Narodna čitalnica v Clevelandu lahko mnogo stori za izobrazbo svojih članov, samo če dobi dovolj podpore od naših ljudi}, čimveč članov, več dohodkov, več in boljših novih knjig, časopisov. Naša čitalnica bi lahko postala pravi narodni zaklad, zavod fine izobrazbe in delavske zavesti,'če bi vsi rojaki upoštevali, kako neizmerne važnosti je danes za človeka, da je v vseh stvareh dobro informiran in podučen. In ker ne pohaja v šole, naj se oprime dobrih kijjig, ki mu bodo povedale marsikako resnico in dale mnogo krepostnih naukov za borbo v življenju. I11 zato pa, bratje, na delo. Le v borbi je rešenje, pred borbo pa se je treba pripravljati, ne s topovi in puškami, pač p.i z znanjem in prosveto^ Delo jugoslovanskega odbora v Londonu. Vpraševali so nas prijatelji in sovražniki: Kdo je ta jugoslovanski odbor v Londonu? Kaj dela ta odbor? Sedaj so dobili odgovor eni kot drugi, in ponosno so dvignili glave prijatelji naši in prija telji naroda, a globoko so sklonili glave sovražniki Lige in narodnega dela sploh. In kaiko tudi ne: fl> Ante edei vanskih politikarjev in parlamentarcev je predsednik tega odbora, a člani odbora so naši ljudi iz vseh jugoslovanskih krajev, Hrvati, Srbi in Slovenci. , In ti odborniki ne javljajo našemu narodu samo njih imer na, dasi so tudi njih imena garancija za pošteno in vztrajno delo, pač pa je prišel ta jugoslovanski odbor v Londonu z manifestom na dan, kateri manifest je bil predložen angleškemu narodu in parlamentu. V tem manifestu je vsaka stvar in beseda dolb^o premišljena, pretehtana z ozirom na prilike, v katerih se nahajamo. ' Kdor pozna upljiv angleškega časopisja, bo znal najbolje presoditi, kaj to pomeni, kajti imenovani "Jugoslovanski Manifest", katerega smo tudi mi priobčili v št. 46 našega lista, je bil objavljen v vseh večjih angleških listih ter je v angleški javnosti zbudil največje z»-nimanje. To je za nas in za našo narodno stvar silno mnogo vredno. za naše nasprotnike pa je velik udarec, katerega ne bodejo tako hitro prenesli, niti njih od Avstrije plačani listi. Medtem se pa jugoslovanski odbor v Londonu ni zadovoljil samo v. manifestom, od'bor ni bil zadovoljen samo s prvim uspehom, pač pa je šel od'bor še dalje in je'angleškemu ministru za zunanje zadeve, R. Greyu izročil olbširno spomenico, v kateri se prikazuje naše narodno vprašanje iz vseh o-zimv in stališč iz narodnega in ekonomskega, tu se je predoči-lo naše stališče napram vsem narodom, ki nas obdajajo, posebno pa naše stališče napram Italijanom. Seveda, to niso armade in topovi, ki rušijo in osvajajo, toda tudi duševno delo je potrebno. če hočemo, da kaj dosežemo. Gotovo je, da nihče ne more danes s popolno gotovostjo trditi, da bodemo dosegli popolen uspeh, toda narediti moramo vse, kar moremo, da dosežemo čim več. In na ta način deluje jugoslovanski odbor v Londonu, in nas jako veseli, ker smo lahko zabitježili že prvo delo in sad tega odbora, in upamo, da bodemo v prihodnjosti lahko povedali in naznanili še o lepših uspehih. Olb tej priliki bi prijatelje na roda prosili, da nevedne podučijo, da slabe in obupajoče utrdijo v njih prepričanju, da ne padejo v pasti in zanjke naših sovražnikov, imena odbornikov v jugoslovanskem odboru so pa nam dovoljna garancija, da se dela z vsemi močmi za osvdbodenje jugoslovanskih narodov izpod tiranskega jarma tujcev, v katerem danes ti narodi tičijo. Vsak na svoje delo, vsi skupaj pa poslušajmo vodnike, ki so za to postavljeni, da gradijo temelj naši bodoči svobodi in edinosti. Dopisi Joliet, 111. Cenjeno uredništvo. Prosim nekoliko prostora v cenjenem listu "Cl. Amerike" Z delom je še vedno bolj slabo, tako da se komaj za hrano zasluži. Seveda, nekateri delajo še vedno, a malo jih je- O vojski v stari domovini je tudi tukaj dosti govorenja, posebno po saloonih. Avstrijaki sedaj kričijo in si mencajo roke od veselja, ker je avstro-ma-žarska-gerinanska vojska zopet zavzela trdnjavo 'Premysl, toda mislim, da jim ne bo dosti pomagalo, ker ruska armada že ve zakaj se umiče. Dne 30. maja sem bil v La Salle, 111. in sem se pogovarjal z več tamošnjimi rojaki. Takoj se vidi, da tam živijo pravi ■Slovenci. Pogovor je nanesel tudi na Slovensko Ligo in vsak če že ni bil za Ligo, pa saj nasprotoval ni. Čast taki slovenski naselbini. Tukaj v Joliet 11 se pa dobijo rojaki, ki so tako zagrizeni, da nikjer tace-ga. Vedno kričijo, kaj bodejo napravili, še ne vedo za nje! Skoro po vseh naselbinah so že podružnice Lige ustanovljene, samo v Jolietu ne. Rodoljubni Slovenci na noge, in tudi tu ustanovimo podružnici. Veliko Slovencev je, ki bi pristopili zraven, samo da je enkrat V^anovljena. Snidimo se enkrat^' Lavričevi dvorani in ustanovimo podružnico, samo da Joliet za narodno stvar ne Ibo vedno zadnji. Torej rojaki, kvišku, 50c na leto ni velika stvar. Obenem pa 1 ■ -t" opozarjam Člane dr. ''Triglav", da se v nedeljo, 13. junije udeleže izvanredne seje. Na dnevnem redu je več važnih stvari. (Pogovor bo tudi o izletu. Dr. Triglav pri nas izvrstno na- J preduje, ne obstoji Se cela tri jg leta, pa imamo v blagajni ie M preko $300. Rojaki, pristopajte«-« v to društvo, ki je nepristrans-ko in za 50c mesečnine dobite $5.00 tedenske bolniške podpore. Naj zadostuje za sedaj. Pozdrav vsem naročnikom, Martin Rakar. Skrb za otroke v poletju. (Ta članek je nam poslan od vlade Zjed. držav.) Skrbna mati lahko mnogo naredi, da prepreči trpljenje in bolest svojega" otroka. Pametna in ljubeča skrb matere ai nikdar tako potrebna kot v prvem letu otrokovega življenja. V Ameriki umre vsako poletje na tisoče otrok izpod enega leta, ker matere, Id ljubijo s veje otroke, ne vedo, kako naj za nje skrbijo. V nobeni stvari ne more mati tako zadovoljiti svojemu o-troku kot če ga hrani na svojih lastnih prsih. Otroci, ki uživajo samo materino mleko, ne bodejo trpeli na driski, razven če se jih preveč hrani, toda otroci, ki uživajo mleko iz steklenice, so podvrženi raznim boleznim, četudi je njih mleko pripravljeno z največjo skrbjo. To pravilo velja za celo leto, posebno važno pa je v poletju, ko vročina in muhe prenašajo marsikatero bolezen. Mati, ki sama doji svojega otroka, dobro ve, da daje otroku sledeče: Čisto mleko, nikdar skisano, sveže mleko, ki je narejeno in rabljeno, kadar se potrebuje. Mleko, ki ima isto-toplino ves čas dojenja. In konečno, materino mleko je posebej delano za otroka in pose- (Dalje na peti strani). 1VM :js.....•.si'jii*;s !k . . t-i, . ti Clevelmoska Amerika. IZHAJA V TOREK IN PETKK. NAROČNINA: v C« Amirikn .....................fl.QQ g* Evropa ................................. Z* Cl«T*lai»d po polti................., $1.80 Pmmmm ilovitko p* 3 p—X. Dopbi brez podpisa In otehnoill »e nt i»*t|«m®|o ■P1"'11 , Vu pisma, dopiai in denar nnj m pošilja na: CLEVELAN DSKA AMERIKA, •11» ST. CLAIR AVE. N. E cleveland. o._ HOWARD KALI3H, Publisher. LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS. Rc*A by 1A.OOO ttloiiiii>»i)()(>i>i»i>Ma»»»»i>Mi>i>i>>i>iMi»(»iiMHiiStmHPWWtg dobro umiva z gorko vodo in s kas.tile milom vsak večer in vselej predno da otroku piti mleka. '.Ntekaj tednov poprej, predno je dete rojeno, naj si mati sesalke dobro opere vsak večer ter jih namaže z vaseii-nom. (Op. uredništva. Zgorejšni članek nam je Ibil poslan od vlade Zjed. držav iz Washing-tona. Temu članku bo sledilo še več drugih. Vlada ima izkušene zdravnike v svoji službi, ki dajejo pojasnila potom časopisja zastonj. Želeti je, da se ravnajo matere po teh navodilih.) Kdor ima hišo ali lot naprodaj, naj poskusi z oglasom v našem listu. Kmalu se bo oglasil kupec. Soba, za dva poštena fanta se odda; za vsakega posebej postelj. Z ali brez hrane, 6218 St. Clair ave. (49) Lepa front soba za. dva fanta se odda Z hrano ali brez. 1308 E. 55th St. (48) Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznajam znancem, prijateljem, ida je moj nepozaltmi soprog po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. tajstvi, za vedno zatisnil oči dne 2. junija. Tem potom &e lepo zahvaljujem dr. sv 'Alojzija in dr. sv. Jožefa za lepe vence, zahvaljujem se vsem ki s0 ranjkega tako lepo spremili k večnemu počitku, in posebno tistim, ki so ga v bolezni obiskovali. Zahvala v imenu mojih štirih nedolžnih otrok. Zahvaljujem se tudi pogrebni-kom Fr. Zakrajšek in A. Grdi-na, ki sta opravila svojo dolžnost, ne smem pozabiti g. Omana, za govor ob rakvi. Vsa čast tudi g. Ahčinu, ki jc bil v vsakem slučaju naklonjen. Njemu kakor njegovi blagi soprogi naj povrne On, ki je nad nami. Žalujoča udova, Frančiška škulj, Slavica, hčerka, Ivan, Franc in Štefan, sinovi. Zahvala. Članstvo dr. Kras, Št. 8. SDZ se tem potom prisrčno zahva ljuje cenjenim društvom SDZ kakor tudi slavnemu občinstvu za obilno udeležbo naše veselice dne 30. maja, 1915. Hvala torej vsem. ki So bili navzoči. iDruštveni odbor. Dober konj naprodaj, star 6 let, teža 1300 funtov. Poizvej-te pri VVahčič & Kaiser, 3244 St. Clair ave. (49) V najem se dajo tri ali štiri čiste sobe za malo družino. 15718 Calcutta ave. Collin-wood, blizu <1117 stop, Shore Line. (49) Delo dobi mlad človek za trgovino z oblekami. Oglasi naj se v uredništvu lista. JEna soba se odda v najem s pohištvom za enega afi dva fanta. 1426 E. 53rd St. (48) Hiša naprodaj, 11 sob, za dve družini, zraven velik hlev, lep tat. Plinova napeljava, klet in lep porch. V dobrem stanju; se proda poceni. Vprašajte na 1592 E. 3fist. St. Naprodaj je prodajalna s slaščicami, zraven so tri sobe, rent samo $21 na mesec. Se proda skoro zastonj. 1188 Norwood Road. (49) Rad bi dolbil delo kot pek za druzega ali tretjega pomočnika. Znam peči vsakovrstne slaščice. Sem izučen pek, sem se učil v Trstu pet let. Frank Žiberna, 1441 E. 39th St. (49) Opremljena soba za enega ali dva fajita se da v najem, ion E. 64th St. (48) Na stanovanje se sprejme en fant. če želi, tudi dobi hrano. 1223 E. 61 st St. Naprodaj so trije jako lepi loti. katere prodam vse skupaj ali pa vsakega posebej. Loti so na Faber ave. in meri vsak 40x110. Blilzu železniške tovarne v Collinwoodu. Vprašaj te na 930 E. 150th St. (48) Gramofon in več ženske oprave se proda po jako nizki ceni. Vprašajte na 5519 Carry avo. -—-:- (49) Naznanilo in priporočilo. , Naznanjam rojakom, da sem pričel prodajati tudi farme. Torej kdor želi kupiti farmo a!i zamenjati s hišo za farmo, mu sedaj lahko postrežem. Prodajam pa tudi hiše še vedno tako kot dosedaj. Imam več hiš naprodaj v 'bližini slovenske cerkve. Se priporočam Jo«. Zajec, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Central 6494 R- (53) Proda se dobro ohranjeno pohištvo za 12 fantov, prav poceni. Prepusti se tudi lepo stano* ZAHTEVAJTE PRAVO Hranile kupone, ker bo vredni. OGLAS. SI. Narodna Čitalnica priredi 11. pu'lija na Reharjevih prostorih stop 125 v Euclid, piknik z vsestransko zabavo. Dani in prijatelji so najuljudneje vabljeni na zanimiv izlet. Skupni odhod ob 1. uri pop. iz prostorov 11a Glass ave. Ker je želja mnogih g. čital-ničarjev, da se damo enkrat skupno slikati, je odločil odbor dan 4. julija ob 2. uri pop. na domačem vrtu, da nam naš fo-graf Bukovnik napravi fino sliko za malenkostno ceno 60 c kos. Pričakuje se obile udeležbe od strani gg. članov, oziroma članic, če dotičniki'vzame-je sliko ali ne. Da smo na jasnem glede števila slik, naj se člani in članice Čitalnice prijavijo pri tajniku ob uradnih urah. Z dr. pozdravom Anton Milavec, tajnik. (48) IPREKLIC. Spodaj podpisani obžalujem, da sem govoril žaljive besede o Rev. Jos. Wolfu in preklicu-jem, da tisto ni resnica, kar sem govoril. Toliko v znanje, da si ne bo nihče kaj slabega mislil o osebi Rev. Jos. Wolfa. Matija Tončič Stanovanje se odda v najem 5 sob, toilet. Nizka najemnina 6020 St. Clair ave. _ * HUE NAPRODAJ. Hiša, U aob, za 3 družine, lot 40x182 na E. 61. Cena 94200. Hiša 8 sob za 2 druILnl, lot 40x70, škrlljeva streha, blizu E. 66th St. Cena 92700. Hiša 12 ■ob, za 3 druilne, lot 40x140, blizu Addison Rd. Cena 93650. Hiša 6 sob, 1 družina lahko se naredi za 2, kopa Hšfie .blizu E. 79th St. Cena $2550. Hiša 8 sob, za 1 druž. velik lot na Addison Rd. Cena 94100. Hiša $ sob, 1 druž. lot 40x110, na 67th St. Cena 92800. Trgovine naprodaj: Slovenci, katerega veseli grocerija, naprodaj Inlam na dobrem prostoru, blaga lahko »prejme kolikor ga potrebuje pri trgovini in to dobite po ugodni ceni. Imam 5 trgovin naprodaj, ako ena ni za vas, Je druga. Oglasite se pri JOHN Z U I I C H, 1165 Norwood Rd. Princeton 1298 R. - (48) Slovenka dobi dobro slulbo. Zglasi naj se pri F. Jelerčič, 1140 Norwood Rd. na jardu. (48) Zapeka "Cenjeni: — Naznanjam Vam, da so Beverove jetrne krogljlce selo uspešne, ako se rabijo -v slučajih opisanih v Vašem almanahu, kakor za peke, otrplih Jeter, zločince in napihovanja. Kadar bom fte kdaj potreboval zdravil, bom rabil samo Se-verova." — tako nam j« piski g. F. Barglel, Box S25 Flushing, Ohio o Severovlh jetrnih krogljlcah (Severa« Liver Pills), Se visoko priporočajo sa zdravljenje rasnih jetrnih nepri-lik, zapeke, medla glavobola, omotice, zlatenice in iolčnlce. Cena 25c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. flpy;if;» Co Coflnr T? a ji i il q Ta fg\ Bell East 3377 W. Cay. Central 667« R. — iPtin m Kiilk. Uradne ure od 9—1 a, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in 10-boto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. I CAFE CARNIOLA I 3222 LAKESIDE AYE. I H Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna poatre. iba. Vedno sveže pijače. POZORI Pomlad je tu, treba je $ 5 popraviti, kar je uničila S § zima pri gospodarskih po- ^ j) slopjih. Priporočam se za 0 I vsakovrstna popravila in g nova dela. Oglasite se se- g daj, ker čas je ugoden. 2 Delo izvršim v zadovolj' L nost vseh. FRANK HOČEVAR. g Stavbenik. 1099 E. 64th St. (66) 8 AMERIŠKI DRŽAVLJAN? V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava Zjed. držav, vprašanja in odgovori za prosilce, ameriškega državljanstva." Ta knjiga je edino delo svoje vrste, in je bila odobrena od sodnije Zjed. država Cena knjigi 25^. Rojaki, sezite po njej, tudi oni, ki ste že državljani, ker marsikaj zanimivega dobite v njej. Pošiljamo tudi po polti za isto ceno 25^ s poštnino vred. Pozor neveste! Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej ve'ikih stroškov, in toraj, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri-kupovanju prihraniti precej denarja, kupite kar potrebujete za poroko pri meni, kjer dobite vse potrebščine po vedno nižji ceni kakor kje drugje. Na dan poroke pošljem k Vam na dom izurjeno spletalko las, ki Vas splete in opravi za poroko in to čisto brezplačno. V zalogi imam najlepši izbor vsakovrstnih finih poročnih oblek, vencev, šlajarjev, šopkov, kakor tudi vso drugo opravo. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se Vam najtop-leje priporočam. BENO B. LEUSTIG 6424 ST. CLAIR AVE. blizu Addison ceste. National Drug Store! Slovenska .lekarna. vogal St. Clair ave. im 61. cesie. S posebno skrbnostjo izdehije-mo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar j* treba v najlboljsi lekarni. (45) FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koielu. Belo, niagara in concord vina Posebno ženskam je moje vino mano. Po stari navadi Jo* Kozely, 4734 Hamilton ave. Opremljene sobe na frontu se oddajo *a fante z alt brez hrane. S367 Sta- nard ave. _ (48) Odda se stanovanje sa enega fanta, brez hrana. Jos. Hočevsr, UM * fiOtn (lo/ POZOR! Lepa prilika za družino, kogar veseli iti na male farme. Spodaj podpisani dajem v rent svojo hišo in ihlev. Zemljišče okoli hiše je vse obdelano in posejano. Dalje prodam 1. konja, 3 krave, 6 prešičev, vse < premično Iblago, vozove, drevesa za oranje, brane, konjsko | opravo in vse poljedeljskoorod- j je. Krave dajejo sedaj po 40 | kvartov mleka na dan in vse se J okoli sosedov lahko proda. | Zraven hiše je lep vrt z razno I zelenjavo, kar se potrebuje v j kuhinji. Kogar veseli, naj se I kmalu zglasi, ker se mislim v kratkem preseliti iz tega kraja. Josip Koprivec, stop 126 Shore Line, Euclid, Ohio. (48) aMMIMMNMNNMMNL IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j j Dr. A. A. I I Kalbfleisch,j i; 6426 St Clair Ave, jj ; ; Govori se slovensko in hrvat- j | ! ! slco. Točna postrežba, časo- ; ; ! ! pisi na razpolago. Ženske ! ! ; ; strežnice. Edini zobozdravnii- ! \ i I ki urad v mestu, kjer se govori ; [ I ! slovensko in hrvatsko. Uradne ur ej ' 1 ) Od 9t30 do Ili30 dop. Od 1:30 do, 5:00 pop. J | Od 6:00 do 8:00 zvečer 1 I Telefon urada: '' ; ; East 408 J. ! ! Telefon stanovanja: 1 Eddy 1856 M. I ......................./ Na stanovanje se vzame enega ali dva fanta s svojo sobo. Sprejmejo se tudi trije ali štirje fantje na hrano in stanovanje 6304 St. Clair ave. (47) Delo dobi Slovenka za navadna hišna opravila. • Oglasi se naj 'takoj na 1099 E. 641I1 St ------^ (47 v Guy. Prin. 1193 W.. A. J. BUDNICK CO. Plumbing & Heating. 6723 St. Clair ave. Naše delo je točno, ceno in jamčeno. V zalogi imamo vse v to stroko spadajoče potrebščine po nizkih cenah. Popravljamo in novo upeljemo. im tud p*T«i d* ■! aJmr racalpt ■»!«■• Imm m*rmi*m im a*Jči«t>Hih .4ra*il. d* vmm M MN »idrafHJ. Vati adravaiikl r«c«p*i mmJ* prit! v ■ato hhHM, kj«r M*Jt **l*e8»e H i«W »Jrafllt*. !■■■» tiJiM.hi ««l» I* iwlj.ilfc swJb*®®**, liilitalk Hir.k Ulm, 4Umw, ciitr (a .Udkarja. Goenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vo«al St Clair Ave. Hiše naprodaj! Hiša v slov. naselbini, blizu cerkve sv.'Vida, ima 14 sob, za štiri družine, rent na mesec $37. Cena hiši samo $3600. Ena hiša v Collinwoodu sredi naselbine, zidana, 7 sob in kopališče. Cena $2650, takoj $700, drugo po $100 na pol leta in 6% obresti. Več se poizve pri Jos. Zajec, ,1378 E. 49th St. (47) Slovensko dekle dobi dobro in stalno delo za hišna opravila. Zglasi naj se na 6208 St. Clair ave. (46) HAROLD E. EMERICH. Javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58, Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St Clair ave. Collinwood Sta. Cleveland, O. NAZNANILO. Dr. Mir, it. 10. «DZ je na redni meaečnl seji sklenilo, da se oprosti vse one, ki hočejo tk druibva pristopiti sa dvs meseca vstopnine. Nadalje se naznanja, da so se prelofile mesečne seje do prekllcs. Seje dr. Mir, it 10. SDZ se torej odsedaj naprej vrtijo vsako 4. nedeljo v meseca P " ''oprW7 *mrfi2tl* dvo odbJ? » FRANK BRICELJ, ♦ ^SVHLJICA^ +> 6026 St. Clair Ave. + | p*« m + ; Expresman. ^ !; ^ Prevažam pohištvo in vsa-+ y 11 v1 #kovrstne stvari. Postrež-^ I vt^JIi I ^ ba točna in zanesljiva. ♦ ^ vlr^--1 # Tel. Princeton 198a L. + 1TV. f\\ 1! ] T H Ti S y^ggfakte*^ T^^Zf J________; ______________ HRlI LJilMMBŽ^ v a Pouk v snolaUlnl In lepopis- B | NEBO -ta—i*** i 3 ju potom dopisovanja. V Cleve- B I / y^^T 3 Isndu tudi a privatnim učite- B I li/A\aLIMinQ C 3 (jem. Denar, ki se Irtvuje z* sa- S ■ If W W **"* J 3 mo Izobrazbo, Je najbolje nalo- B RA®^-« $ 3 ten, In ne vzame ga n« kriza ne B jflifTpf^ffT^vi 1 1 r . *w 3 vojna. Pilita za pojasnlls ns B {^ «i 3 SLOV. K. SOLA. B 1' »im«n 0119 St. Clair ave. (48)B '! m ■ -n -ir. MmTj_il f!>_ ? 3 CLEVELAND, OHIO. B J' r.wnwiw., n*wi«iviy 5 j* —'.... L y r A Pravi starokrajski. brinjevec Cena 6 steklenic . . $6J50 ItJ ' Cena 12 steklenic. . $13.00 Ji • V uu čista slivovka kuhana iz pravih mmsmMk čeipelj. Cena 6 steklenic $6.50 JmfvL Cena 12 steklenic . . . $13.00 ^^F % Imamo najfinejši tropinjevec in IgLJLljB drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50t$2.75 a Pristna rudeča ohioska vina 1 ^a,ona ' ' 50, 55,60 in 65c j SJ B" ^Jn^*^ Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL S Br^ garffiuk"1' M Vinska po»cxla ob 5 do 10 gal. velja $l,.00, za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brez-Bt. Vr^^J plačen. Te cen« so samo za na debelo. Naro- ^—---—cilu naj »e priloži denar in natančni naslov. ^^ The Ohio Brandy Distilling Co. BGT^H Prva slovenska družba xa prodajo finih pijač. 6102-04 St. Clair Ave. - - Ckvdand, 0. g Hiše naprodaj. Zavarovanje proti ognju. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Road prodajalec zemljišč in hiš. Garantira svoje delo. Izdelujem prepisne listine in jih notarsko potrjujem. OCKSILTCT Nikar ne čakajte, da bi vam ogenj škodo napravil\ ker potem ni pomoči. Pridite k meni. Zavarujem hiše, trgovine, pohištvo, avtomobile, konje, vozove in društt/eno imetje proti ognju in nevihti. Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov ^rfi Vi dobite pri nas za $10 isto obleko I kot kJc drugje plačate $15 ali $18 za ■ ■ vjftiS 1 nj°- Z našo P°®trcžbo »n blagom ste I Wt V»tl zadovoljni. Samo dva profita. — VaŠ I I 1 -J m naš- Nobenega posredovalca. i Prodajalna odprta ob sobotah zvečer ■ I J, { do 10. zvečer. I i L^l THE MCHMAN BROS. CO. ■ I PI Prospect, vogal Ontario Street I Cleveland, Ohio. Clev. Amerika x x. rožnika '15. ■ *....... .■-- - Slovenska Dobrodelna Zveza Ustanovljena 13. /"JPCTl^ Glavni sedež: novembra 1910. Umm Cleveland, O. Iakorporlrana ▼ dilavi Oblo lata 1914. Prtdsednlk: JOHN GORNIK. C10S St Calr Avenue. Podpredsednik: PRIMO* KOGOJ, 3904 St Clair Avenue. Tajnik: FRANK HUDOVBRNIK, 1051 But flžnd Street Blssajnik: JERNEJ . KNAUS, 6129 Bt Clair Avenue. Zdravnik: JAMBS M. 8KLI8KAR, 9117 St Clair Avenue. ODBORNIKI: F. M.JakSIC, 1203 Norwood Rd. Josip Russ, 6712 Bonna ave. Fr. Zori«, 6909 Prbaser av. Frank Oerne, 6033 St. Clair Ave. Anton Ordlns, 9127 St Clair Ave. Ignac Smuk, 1098 Bsat 66 St Anton Ofitlr, 1168 B. 61 St 9 » Zveslno glasilo "CLBVBLANDSKA AMERIKA" Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakasnlce naj se poilljsjo na glavnega tajnika Plasma glavnega urada se nahaja na 1052 B. 62nd Street prvo nadstropje, aadaj. Cuy. telefon: Princeton 1276 .Jt i * Nadaljevanje iz četrte strani. bej pripravljeno za otroške potrebe. In če mati otroka doji s kravjim mlekom, ne more ve- vpra-zdravnika. Mastna in pečena hrana, kakor kolači, pancake, kuhan fi-paji, teški pudingi in sploh nezadostno prekuhana hran? nevzroči neprebrvnost in za- • edno težave z iriekom. m Sveže, dobro ptekuhano so-čivje, dofora I.ria, niaslo in kruh, mleko, jaira, meso, ribe. k u retina in sad\* glavna hra-t a za mater, Vi .ji,ji. Vsaka do hrana narc l dobrn mleko. .Materam se svetuje, da -gi-. ;jejo kave in :aja, razven če ; . bila mati neprestano vajena 1'tke hrane. In t'e je mali nava-;cna na kavo tn caj, nal oh ča-t.11 dojenja "zmanjša užr.vije l.ave. Najbolje ie, če vži e sa-no eno škud^liro kave ali ča-■ a na daa. Doječa mafi naj 11-ziva tudi mnog.* čiste vode. /, Mati, ki * mati ^.mučena, otr>< 'H bo rastel in Ifiapredoval, kol bi želeli T Doječa mati mora gledati, Lla se izpraznejo njeni odvajal-|ni organi vsak dan, toda ne fsme rabiti za to medicin, raz-fven če je absolutna potreba. •Zrelo, »urovo sadje, ro kuhan oatmeal povzročajo dobro I čiščenje odvajalnih organov. f Da ne postanejo materina I™ Kako bodo Nemci | osvojili Ameriko leta 1921. —■ ■ m Blaznost bi bila, Če bi liotrli ameriški poveljniki razdeliti svo^e čete, toda, 'če jih ne raz- ' dele. tedaj C)i prodirala vati * . | Kluokova armada skoro brez odpora po državah NTove Anglije. V tem strašnem položaju je general Wood sklenil, 2 dovoljenjem predsednika, da se i ustavi prodirajoči in nemškim četam, da reši mesta IPhiladel1 phia, Baltimore in VVašhing-: ton, in da prepusti Novo Anglijo njeni lastni usodi. V tem kritičnem trenutku me je moj časopis poslal, da spremljam prodirajočo nemško kolono, ki se je valila proti iNew Jersey z namenom, da osvoji Picatiny arzenal iblizu Doverja. S tem sem bil zapos-Ijen več" dnij, in tekom tega časa je Kluckova armada pri-• šla v državo Connecticut ter «e razprostirala na črti Dan-bury, severno od Bridgeporta tlo Washingtona. Nemci so zasedli tudi Squth Norwalk, New Rochelle, Crenwich, Stanford. ■X'emci so zavzeli vsak dan kakih petnajst milj ozemlja. Nemci so se živeli od farmarjev in meščanov, in so za živila plačevali, seveda ne iz svojih žepov. Kamor so prišli, so zah-jT te vali od prebivalcev potovo (f svoto denarja, in s tem denarjem, katerega so vzeli Ameri-jkaincem, so potem plačevali prebivalstvu za hrano. Za seboj so skrbno popravljali vse ^ mostove, da so obdržali dobro I zvezo z Long Islandom. Dne 10. junija, ko sem pri-I sel k štabu Kluckove armade, I sem pronajdel, da spremlja Klucka netnški kroriprinc in Kitari grof Zeppelin. Oba sta natančno vedela, kakšen pomen Imajo države Nove Anglije, kajti tu je cvetela silna industrija, velikanske tovarne, po £ sebno po Connecticut in Massachusetts. iDb tega časa Nemci še niso l oddali enega samega strela, in prebivalstvo jih je povsod spr*-jemalo z nevoljo, vendar brez upora. Samo mal del prebival-| stva je pobegnil na sever in v diod. Strašna usoda Brook lyna, Woolworth in Singer poslopja v New Yorku je pllašiia vse, in če se je 'New York udal, kaj naj upajo mesta kot I South Norwalk, Stamford' ali Bridgeport? Toda v mestih New Haven in Hartford so bili drugačni ljudje. Imeli so izvrsten sistem za ogleduštvo, mnogo motornih koles in zrakoplovov, s katerimi so opazovali gibanje sovražne armade. Nemškemu generalnemu štabu je bilo sporočeno, da se je oboroženo prebivalstvo zbralo v Bushnell parku. Vsepovsod so sc vršili 1 patrijotični govori, ki so navduševali prebivalstvo za odpor proti Germanom. Tudi v New Haven se je organiziralo nekaj stotnij guvernerjeve straže, in množica se je zbrala v orožar ni drugega polka. Tu so govorili razni govorniki, ki so spodbujali ljudstvo z ognjevitimi govori ter jih spominjali na čase iz leta 1776, ko so bili An gleži pri tem mestu prepodeni, prav na mestu, kjer pridejo skupaj Columbus, Congress, in Davenport ceste. Zakaj ne bi prebivalstva se polastil isti duh leta 1921, ko so Nemci padli v deželo? Zakaj se ne bi prebivalstvo postavilo v bran? Governer države Connecticut, ex-guverner Simeon E. Baldwin in Arthur T. Hadl^y. predsednik Yale vseučilišča so navduševali prebivalstvo Profesor Taft pa je opominjal prebivalstvo, da je zaman vsak boj in prelivanje krvi proti tako številni in dobro organizirani vojaški moči. !V New Haven smo piišli 12. junija, in tekom prihodnjih ur ni bilo nobenega '».greda. \»*mci so pittavili teške to-7ove na pečin** pri Kast Rock, \r. ti topovi c obvladali eclq mesto. Strojne puške pi. so bile razpostavljene na vseh važ-n;h mestnih vogalih, in cevi o- ■m—!—. >njene proti vsem boljšim po kopjem. Dijakom se ie prep ■ edalo zapustiti poslopja brez (V/voljenja poveljnika. Da bi Ne' ,t.\ prisiV meščane. da ne rvtopijo p^oti njim, izbrali med rtjtnit. dvajset na'1 bolj u rad Icy. Walter Camp, trije dijaki i/ vseučilišča te r poveljnik' brise ; all in football klubov Te tal-1 ike so zapjii met*, jemno /i-dovje Ifdgerton stolpa. General K luck in kron princ pa stri se naselila v krasni palači I . Stoddarda, znanega polo mag-na ta. Nemiri s0 se začeli 14. junija, ko so Nemci poskusili v. dbratovanjem tovaren, katere je prebivalstvo pretočeni teden zaprlo. Posebno bi radi |N ft blag. M. Glavič, 6305 Glass Ave. ft ^ ft Nač. P. H. Mrvar, 1361 E. 55 St. ft kj ft Natančna pojasnila daje pred- ft 2 ft tednik In talnik, (8-15) ft | ftft ft* ftft ftft ftft* e* ## ** [< ft MACCABEES OF THE WORLD ft V ft No. 1288. ft [Z ft zboruje vsako drugo in četrto ft r-ft nedeljo v J. Grdinovi dvorani ob ft \( ft 9. uri dopoldne. ft (J| ft Predsednik, Jos. Babnlk 1387 E. ft P ft 60th-St. blagajnik In I. tajnik J. * g ft E. Rtfberink, 14903 Sylvia aVe. ft UE ft Colllnwood, pomožni tajnik A. ft r; ft Gačnlk, 1366 E. 39th St. Zdrav- ft u ft nlk O. H. Boulee E. 55th St. * V ft cor Whittier ave. Bolniki naj se ft |\ ft zglasijo pri pomožnem tajniku ft r ♦ A. Oačnik. 1366 E. 39th Street, ft ftftftft*ftft*ftft#******ftft**** k ft sv. JOŽEFA ft ft 8am. K. K. Podp. društvo ft fi ft zboruje četrto nedeljo v mesecu ft kA ft ob 2. url pop. v J. Grdinovi dvo- ft tt ft rani. — Vstopnina od 18—25 leta ft ft prosta, od 26—35 leta $2.00, od ft ft 36—40 leta $2.50. Rojaki se vabi- ft ft Jo k obilnemu pristopu. ft t ft Preda. P. Koren, 1583 E. 41 St. ft t ft I. taj. F. Kofimerlj, 455 E. 152 St. ft j- ft HI. taj. J. Stamfel 6127 St. Clair, ft ^ ft blag. John Germ, 1089 E. 64 St. ft 1 ft Zastopnik za zapadno stran ft » ft Georg Kof a It, 2038 W. 105 St. ft J ft Zastopnik za Newburg ft S ft John Lekan, 3514 E. 80 St. ft kj ftft ftft ft« ft« ftftftftft** J ft 8RCA MARIJE (staro) # ^ ft sam. lansko podporno društvo ft p! ft zboruje vsak drugI Četrtek v me- ft f ft secu v John Grdinovi dvorani, ft ^ ft Predsednica Frances Lausche, ft ft 6121 St. Clair ave. tajnica Hele- ft r- ft na Mali, 1101 E. 63 St. II. tajni- ft ¥ ft ca Frančlfika Stuplca, blagajni- # 2 ft Čarka Ana Kramar, 1101 E. 62 ft ^ ft St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. ft ^ ft Clair ave. Sprejemajo se ženske ft 15 ft In dekleta od 16 —45 (l.mar. 16) ft n #ft ftft ** ft ftft ftft ftftftft#ft## le ft EDINOST # V ft Si. Nar. Pevsko Pod. 8. društvo, ft t^ ft zboruje drugo nedeljo v mesecu ft L ft dopoldne na 3044 St. Clair ave. ft ^ « Pevske vaje vsak torek in 5etr ft Mj ft tek zveč. na 6025 St. Clair ave. ft g ft Sprejema rojake od 16—40. leta. ft ^ ft Preds. P. Kogoj, 3004 St. Clair, ft k ft I. tajnik, J. Jadrlč, 1426 E. 40 St. ft ft blag. A. Zaviršek, 3332 St. Clair, ft r: ft Zdravnik F. J. Kerp, 6202 St. ft f( ft Clair ave. (29-3-16) ft b ftft ftft««*« ftftft*#*# ******** t * « t * SLOVEN. NAR. CITALNICA * (t * zboruje sadnjl Četrtek v mesecu * ^ ft v čltalnlšklh prostorih na 6029 * .j * Glass Ave.. —Knjige se lzposoju * S t jejo ob nedeljah od 9—11 dop. * n * In v četrtkih zveč. od 9 ure * . * Preds. A. Peterlln, 1134 E. 63 St. * H * tajnik, A. Milavec 6202 St. Clalr * w ft blag. Iv. Cebular, 1229 E. 60 St. * R * Pojasnila se dajejo ob uradnih * P * urah v Mtalnlcl (1. Jan. 15.) « V ♦ftftftftftftftft#ftftftftftftft****** J ft ftlov Lovsko e. podp. društvo * v_ ft zboruje drugo nedeljo v mesecu ft / ft popoldne v J. Grdinovi dvorani, ft L/ ft Preds. J. Grdlna 6025 St- Clalr. ft M ft tajnik, A. ColariČ, 1223 E. «1 St. ft * ft blag. A. K«**™. E. 156 St. ft L- ft zdravnik F. J. Kern, 6202 St. « « Clair ave. £ j ft* ftft ftft ftft ftft ft«««« «««««««« ft Slov. podporno društvo ft I ft "D08LU2ENCEV" ft I ft zboruje prvo nedeljo v mesecu ft I ft ob 9 dopoldne v J. Grdinovi dvo- ft ft Tanl. Društvo plaCuje $8.00 te- ft I ft denske bolniške podpore. * I * Ppjasnlla dajejo uradniki. * I * Pred, J. Jarc, 1368 Marquette St. * I * tajnik J. Travnikar, 1371 E. 51 St * I * blag. M. Setnlkar 6305 Glass a*v. * I * zdravnik F. J. Kern, 6202 St. * I * Clalr ave. (1. Jan. 16 ) * I *********************** I ft "SRCA JEZUSA" ft ft zboruje drugo nedeljo v mesecu ft ft ob 1. popol. v Knausovl dvorani, ft | ft Sprejema člane od 16—45 leta. ft I ft Bolniška podpora je $6 na teden ft ft $300 smrtnine za $1.00 na mes. ft ft Preds. J. Pekolj 6011 Bonna a v. ft I ft I. taj. M. Oblak, 1233 E. 60 St. ft ! ft blag. A. Srpan 6315 Glass ave. ft I ft zdravnik J. M. Sellškar, 6127 St. ft I ft Clalr avenue. (12-15) J ftfttftftftftft*«********«*««* * SLOVENSKI 80K0L * ft telovadno In podporno društvo ft | ft zboruje vsako tretjo sredo v mes. * 1 ft na 6131 St. Clalr ave. ob 8. zveč. * 1 * Star. Pr. Kogoj, 3904 St. Clalr. * * taj. F. Hudo vernik, 1052 E. 62 St. * 1 * blag. J. Pekolj, 6011 Bonna Ave. * I * zdravnik F. J. Kern, 6202 St. * j * Clalr ave. 30. dec. 15. * ftftftft**ftftft*««***««««*«** ft "VRH PLANIN" * * Sam. pevsko In podp. društvo. * * zboruje prvo nedeljo v mesecu * * v Dan Stanišlč dvorani, vogal * | * Calcutta avenue in E. 160th St. * I * Pred«. F. Grdadolnik 444 E. 158 * 1 * St., blagajnik Anton Ogrlnc, 444 * * E. 158 St., tajnik M. F. hitlhar * * 15712 Waterloo Rd. Tel. Wood * ft 187 R. (4'15> * B ftft ftft** ftft *«**#«« «««««♦** ft 8am. pod. dr. "iuiamberk." ft | ft Pred. Roman Maver, 4220 Supe- ft 1 ft rior ave. tajnik John Rojc, 4220 ft I ft Superior ave. BlagaJ. Frank Ma- ft j ft rešlč, 4331 Superior ave. Zdrav, ft | ft F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. « « Zboruje zadnjo nedeljo v mese- « « cu ob 2. url popoldne, na 3044 « ft St, Clalr ave. * f ft Društvo daje $7.00 na teden ft 1 ft bolniške podpore In $150.uimr- ft I ft tnlne, plaCuje »e $1.00 na mesec « | ft march 16. « I ******#**♦*******««*««* I * 8V. JANEZA KRST. 37 J8KJ. * * zboruje tretjo nedeljo v mesecu * 1, * v J. Grdinovi dvorani, 6025 8t. * 1 * Clalr ave. ob 1. url popoldne. * * Preds. L.J. Pire, 6119 St. Clalr * * tajnik I. Avsec 5427 Homer av. * | * blag. A. Zakrajeek, sastopnik F. * | * Mlllawltz 1031 E. 61 St., sdrav- * I * nlk J. M. Sellškar. 6127 St. Clalr * I * avenue. (&Pr. 16.) * I *********************** « SV. ALOJZIJA (Newburg) « | « k. slov. kat. podp. društvo « * * i « zboruje prvo nedeljo v mesecu « | « v M. Plut-ovi dvorani 3611 E. 81 « I * St. S. E. * , * Preds. J. Vidmar, 3566 E. 81 St. * i * I. tajnik A. Miklavčič 3603 E. * i * 80 St. blagajnik A. Fortuna. 3593 * I 1 * E. 81st St. O'** * I , ** **♦*♦* ftft ft * ********* ** , Or. CARNIOLA, 481 L. O. T. M. M. , Ima svoje redne mesečne seje vsak 1 prvi ln tretji torek v mesecu v John r Grdinovi dvorani. WM St Clalr »ve. t (Predsednica fsnny Babnlk, ISIS E. 1 43rd 8t. Tajnica Jnlija Breaovar 11« k E. 60th St. Blag. Mary Doles. 159$ E. i JZth St. (Sept 1. 1915.) ftft ft* t**« ******* ******** I Clev. Amerika xi. rožnika '15. .11 1 1 .m , ■ r • i ____• Dobro Pohištvo! | Nizke cene! | - Spodaj podpisana tvrdka' je splošno znana v tej naselbini, da prodaje Slovencem izvrstno pohištvo po ^ nizkih cenah. Na stotine Slovencev kupuje v«e svoje JCT pohištvo pri nas9 prvič, ker jim postrežemo Ig ' ' ' ' ' ' ." ; ; - ^ Is z dobrim blagom, drugič ker dobi- || jo pri nas jako nizke cene. [f| Priporočamo se ženinom in nevestam ^ Če hočete urediti svoj dom z dobrim pohištvom, ^ tedaj pridite k nam in izberite izmed naše velike za-loge. Gotovo bodete zadovoljni z našo postrežbo, bla- K gom in cenami. Mi damo kredit vsem poštenim ljudem. Nekoliko plačate takoj, drugo pa na lahke obroke. | Se priporočamo Slovencem za obilen poset. p Cleveland Furniture | i company - i 5824 ST. CLAIR AVE. - ' | Navadna napaka. I ----W^'--? " II Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča za- ■ prtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo je: TR1NERJEY0 AMERIŠKO GRENKO VINO 1 NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU zaprtja, A^f H CYaJV posledicah zaprtja, ^tgfe neprebavnosti, napetosti, bolečin v odvajalnih organih, želočnih boleznih, . nervoznosti in slabosti. a ' i ' ' Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih organov. CENA $1.00. PO LEKARNAH, Joseph Triner, J izdelovalec 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. g tt vas nadleguje revmatizem ali nevralgične bolečine, poskusite Trinerjev liniment Da takojšno olajibo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. ■i"0"1 ■ Josip Gornik se bo PRESELIL Nobenega blaga ne damo pri tej razprodaji na kredit ali ga prihranimo za poznejše čase. Vsi slamniki po pol ceni POZOR! • ' Vi ste zadovoljni, če ne, vam vrnemo denar. To je nase geslo. Moške kape ✓redne $1.00, $1.25 in $1.50 87c Moške kape 50c in 75c vredne, sedaj po 37c ——1 _ mi.««— Posebna zaloga moških, deških kap 25 in 35c vredne 16c Moške 10c nogavice 3c Dežniki se prodajajo po dveh cenah 37 m 97c Rdeči in modri robci po 3c Ker mi je nemogoče voditi dvoje trgovin, sem bil prisiljen eno opustiti, in sicer mojo trgovino na 6113 ST. CLAIR AVE. ter bom v nadalje vodil samo trgovino na 672 E. 152nd St Collinwoodu. Radi tega sem sklenil razprodati vso mojo zalogo moških oblek, moške ■ ;-V. - v. oprave, klobukov in druzega blaga. Nikdar ni bilo v nobeni slovenski trgovini še tako znižanih cen kot sedaj. Le čisto, sveže in pošteno blago Vi bodete imeli dobiček od te razprodaje. SE M1l JUNIJA --M m Tu je nekaj cen blagu, ki je na razprodaji. Primerjajte cene z drugimi, in pronašli bodete, da ste na cfobičku, če kupite pri nas. Vse blago je natančno zazna movano. Vsem enaka cena. /hA AH Tu dobite naj IL U U / bolje obleke, J/ %/%%/ I v"dnc od $15 ■ do $17.50. Fine črne, modre, sive, vse moderne. $11 AH Tt obleke /I / sm0 poprej JI X I prodajali P© $i8.oq $18.50 in $20.00, in z veseljem jih dajemo sedaj po $11.47, da vam ustrežemo. Izberite eno. {lil AT Naše naibolJ-I / U / še do- X § bite po tej ce- ni, od $21 do $25.00, in jih ceneje nikjer ne dobite. Tu je sedaj vaša prilika, kupite finp moderno obleko za samo $12.97, Najboljši Boston Garters 17c $1.75 in $2.00 srajce, fini izdelek po...........9 I C Delavne srajce, črni sa- ten, modre, unijske po.. >OwC Črni ijavi m sivi pasovi: 75c vredni pasovi po...... 37c 50c vredni pasovi po:..... 27 c 25c vredni pasovi po... 17c 15c nogavice po....... .......7c 20C in 25c nogavice po____ lic 25c. m 35c zavratmee po .... 19c 50c in 75c zavratmee po---- 37c Deške hlače: Zaloga deških hlač, mere od 3—16, vredne do $4.00, £ f QQ sedaj po.........I aOw Deške overalls po.......... 19c 50c in 75c kratke hlače po 37c $1.00 $1.25 in 1.50 kratke Q"f ^ hlače po................ Q f Q $4.00 kratke hlače po.. $5.00 in $6.00 kratke hlače.. $3.37 Fini Panama slamniki iz najboljše panama slame, vredni od $4.00 do $xo.oo sedaj po $2.27, $3.29, $3.87, $4.47 I Josip I Gornik se bo I PRESELIL j Fuii moški klobuki f ' 4 •'• j mehki ali trdi, vseh vzorcev in mo4e. Tu so cene: $3.00 klobuki po.. . .$2,20 $2.50 klobuki po..... .91.97 $2.00 klobuki po......91.47 $1.50 klobuki po.......97<* 75c klobuki po........47<* 50c kldbuki po........ 37<* Moške canvas rokavice vse mere 5c par samo štiri pari enemu. 1 immmmmmmmp OveraUs 50c overalls sedaj po 35c Robci, s svilenimi črkami po 7c Delavske hlače, trpežne, x $1.50 vredne po 97c Raznovrstne hlače, fine $2.50 hlače po......0«7 $3.00 hlače po....... $3-50 hlače po.......nn $4.00 hlače po...... fZ^J Najbolje vrste hlače, ki jih sploh morete kupiti v kaki trgovini, delane iz finega suknja v vseh barvah, vredne od $5.00 do $6.00, sedaj po $3.29 JOS. GORNIK, 6113 St dair Avenue Tu je le nekaj predmetov, katere moramo omeniti. Pomnite da hočem prodati vso zalogo, ne gledaje koliko zgubim. Vi imate dobiček od tega. Pridite torej k Slovencu v našo trgovino, kjer sem vam toliko let pošteno in z dobrim blagom postregel. ________Ckv. Amerika n. rožnika '15. __• staak~7. 1 ' 11 ggg^ 11 j, . ,u .1 I I .................................................................1 I ' m' 1 1 1 1 _ —— --,—imnnwwii BM—M——_________. _ ■ (Naprodaj so zaboji, trunki, kovčki po silno znižanih cenah. Modro, cream, rujavo in belo spo dnje letensk0 perilo, povsod drugje po 25c in 35c, sedaj pri nas samo............| 9C Modro, cream, rujavo in belo spo dnje letensko perilo, vredno 50 in 75c, sedaj pri nas po .....................09C 50c in 75c igle za kra- OCf* vate po ................(avli ioc beli robci po---- ........7c 25c naramniki po---- ........9c 50c naramniki po---- .......18c Fini 75c naramniki...... .. 23c Delavske kape po.... .......7c Desko spodnje perilo po... 17c Vsemu drugemu blagu cena znižana na polovico. 50c in 75c praznične OT^Jfc srajce po ...............O I G $1.00, $1.25 in 1.50 fine srajce po ...............OvG 75c in $1.00 Neglige Jk^ srajce z ovratnikom......H I U Deske kape po 9c Suknje po polo- m/Mii />nni viciu tem. A ff Za ta denar • g U / kupite vsako J •%) i $5 °°' $600' $6.50 do $7.50 \ obleko pri nas. Delane ^ m so iz dobrega materi-^^^ jala, raznih barv, dobre obleke. $■■1 j f^ Za ta denar ^^ /I / kupite vsako f $8oo» $8-so» ^^^ $9.00 in $10, I obleko v naši trgovini. W W Te obleke so jako pri-ljubljene radi dobrega bla?a in nizkih cen An Za ta denar M ™ / kupite vsako $10.50, $11.00 $12 in $12.50 H ofbleko. Jih imamo pre-vV cej na izbero in po-^^ strežemo lahko vsako mur. J FV Med temi do f 1 J\1 bite vse $13, ^ i1!! $1350. $1400 ^^^ in $15.00 ob m leke. T© so fine trpež-M ne obleke za praznik, in veseli ste lahko, Če kupite eno. delom ali pa z agitacijo pripomoči slovenskemu narodu do boljše bodočnosti. III. Dolžnosti članov. a)! Vsak, ki je član Slovenske Lige, mora v prvi vrsti gledati na to, da se pri vsaki priliki zavzema za koristi sloven- j skega naroda, da se pri vsaki priliki pripozna za Slovenca ter da vzbuja pri svojih rojakih Slovencih narodno zavest. b) jDolimost vsakega člana je pojasniti ljudem drugih narodnosti, kakšne krivice so se nam godile leta in leta ter si pridobiti tudi pri drugih narodnostih simpatij do Slovencev. ( c) Vsak član mora agitirati za idejo Slovenske Lige, ker je edino potom nje mogoča svoboda slovenskega naroda. č) Dolžnost in potreba vsakega člana je slednjič do konca ustrajati na stališču, katerega je zavzela Slovenska Liga, učiti svoje otroke slovenski jezik in jim vcepiti v srca ljube- , zen do slovenskega naroda. d Dolžnost vsakega člana je nadalje, da izpoznava nakane mnogoštevilnih nasprotnikov vsega, kar je slovanskega. IV. Članarina. Članarino določi glavni odbor. Zaenkrat je članarina p<> 50 centov na leto. V. Glavni odbor. Glavne odbornike izvolijo vsako leto iz svoje srede delegat je podružnic Slovenske Lige- ki se sestanejo v tem ali t nem večjem mestu Združenih držav. Ce bi se zaradi te ali one zapreke ne moglo vršiti glavno zborovanje, naj vsaka podružnica izbere kandidata za vsa mesta v odboru in naj pošlje imena glavnemu tajniku. Oni, ki je izvoljen z večino glasov, mora zavzeti mesto glavnega odbornika. Oproščujejo le najtehtnejši vzroki. Obor sestoji iz predsednika, 3 tajnikov, blagajnika, t^r dveh odbornikov. (Publikacijski odbor.)) r VI. Dolžnost glavnih odbornikov. Glavni predsednik načeluje Slovenski Ligi: pod njegovim nadzorstvom se vrši vse njeno delovanje. V sporazumu z odborniki podružnic določi kraj zborovanja in vodi zborovanje. Glavni tajnik mora imeti kontrolo nad vsemi podružnicami, ter v Slovenski Ligi prijaznih listih poročati o njihovem stanju ter vsak ukrep glavnega odbora pravočasno sporočiti tajnikom podružnic. Voditi mora vso korešpon-denco s tajniki podružnic, dajati nasvete in potrebna pojasnila glede Slovenske Lige vsakemu, bodisi da je član Slovenske Lige ali ne. Blagajnik sprejema denar, prispevke podružnic in darove posameznih ter je odgovoren za vse njemu izročeno premoženje S. L. Za vsako sprejeto svoto mora napraviti pobotnico. Vsako četrtletje mora sporočiti v glasilih ''S. L." o stanju blagajne in kje ima denar naložen. Denar mora biti naložen na ime Slovenske Lige. Blagajnik mora položiti $100 varščine. IFublikacijski odibor ima nalogo agitirati javno v časopisju za Ligo, dajati nasvete, v kakem razmerju naj nastopa z Ligami drugih slovanskih narodov, voditi polemike in pojasnjevati nasprotnikom naše stališče. VII. (Podružnice. V vsaki slovenski' naselbini, če šteje le dvajset Slovencev naj se ustanovi podružnica Slovenske Lige. Izvoli naj se odbor sestoječ iz predsednika, tajnika in blagajnika ter dveh nadzornikov. Člani podružnic naj prirejajo predavanja, veselice in javne shode, na katerih naj navdušujejo ne-člane za Slovensko Ligo. Takoj, ko se izvoli odbor podružnice, naj se to naznani glavnemu tajniku- ki bo imena odbornikov in članov priobčil v glasilih S. 1* VIIT Odborniki oodružnic V tU. V/UUvllllnl ^uui U*IUV> 'Predsednik sklicuje in vodi seje. iNfcjboljše je, da se vrši vsak mesec vsaj enkrat seja. Tajnik poroča pri seji o napredku Slovenske Lige in o dopisih oziroma sporočilih, ki jih je dobil od glavnega tajni-ka. I ' ; Blagajnik pobira denar in izstavlja pobotnice. Naloga odlborni-kov je nadzorovali poslovanje podružnice, dajati razne nasvete ter v vsaki zadevi posredovati med člani in odbordm. Nobene stvari se ne sme skleniti brez vednosti vsega odbora irt nadpolovtene večine članov. — Denar, prispevke članov, eventualne idohodke od veselic naj se pošlje glavnemu blagajniku, Primerno svoto si lahko podružnica pridrži, in jo porabi za eventualne stroške. Tajniki podružnic naj bodo v tesni zvezi z glavnim tajnikom. Sporočajo naj mu v gotovih, presledkih vse, kar se je pri podružnici novega zgodilo. IX. Posamezni člani. * Kjer ni podružnic, lahko pristopijo tudi posamezniki k Slovenski Ligi. Svoj prisotp morajo javiti glavnemu tajniku, glavnemu blagajniku pa poslati določeno članarino. X. Glasilo. Glasila »Slovenske Lige so: "tlevelandska Amerika". "Glas Naroda", "Glas Svobode" "Narodni Vestnik". Vse uradne objave morajo biti priobčene v v vseh teh listih. 1 XI. Sprememba pravil. Vsi člani Slovenske Lige se morajo pokoriti zgoraj navedenim pravilom. Pravila ima pra-vito spremeniti le dvetretjin-ska večina vseh podružnic. Glavni namen priobčen pod točko I. c) ' in č) se zamore spremeniti le tedaj, če zato vsi člani Slovenske Lige enoglasno glasujejo. V 1 " —V poulično karo pride za-morka z dojencem. Dete je jokalo, in mati mu je nastavila prsa, da ga umiri. Toda dete je plakalo naprej, in zamorka je zagrozila otroku: Pazi, baby, če ne nehaš jokati, pa bom dala vse kondukterju. Pravila Slovenske Lige. * I. Ime in namen. Vseslbvanska politično kulturna organizacija, v katero se združujemo ameriški Slovenci, se imenuje "Slovenska Liga." Njen namen je: # a) spraviti pod svoje okrilje vse Slovence, ki prebivajo v Združenih državah in Kanadi ter sploih vse one Slovence, ki prebivajo izven Avstro-Ogrske monarhije. b) Slovenska Liga je in ostane politično kulturna organizacija. c) Slovenska Liga se Ibode vedno trudila pomagati slovenskemu narodu do neodvisnosti. Z vsemi sredstvi« ki so ji na r&zpolago, bo delala na to, da postane naš narod prost in -na svoji zemlji svoj gospod. č) Slovenska Liga ne preneha s svojim dtelom, dokler ne postane slovenski narod svoboden gospodar na svoji lastni zemlji. d) Namen Slovenske Lige je nadalje delovati za mapredek in prosveto slovenskega naroda v Ameriki in v stari domovini. — Ce ne bode slovenski narod kulturno napredoval, se ne bo moglo doseči onega, kar je navedeno pod točko c in č. e) Da se doseže cilj, ki je označen pod točko c in č, bode stopil glavni odbor Slovenske Lige v stik z Jugoslovansko Zvezo, da pride s .pomočjo ostalih 'Jugoslovanov do svojega cilja. Ce bo mogoče, bo izdajala Liga v ta namen po eno ali dve knjigi. f) Vse premoženje Slovenske Lige se bo porabilo za do- rrenk Sakier, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kallth, 6119 St-Clalr Ave.., Cleveland, Ohio. Literarni tajniki: Ivan Blatnik, General Delivery, SeatUe, Waata. Rudolf Troit, 3»3 W. Central Park, New York, N. Y. ' John Jager, blagajnik, 6241 Upton Are., 80. Minneapolis, Minn. Denar, kolikor (a podruinlca sama ne potrebuje, naj blagovolijo posla-U Mr. John Jagru. Vplnflana svota bode potrjena po blagajniku In ratglaAe-na po slovenskih listih, Istočasno nnj tudi obvestijo gl. tajnika, koliko denarja so poslali. ČLANOM SLOV. LIGE. . Člani Slovenske Ligi so prošeni, da se za pravila obrnejo na tajnika svoje podružnice. Pravila so bila v redu poslana na vse tajnike, k'dor jih ni dobil, naj naznani gl. tajniku, ali pa naj vpraša na pošti za nje. . I Posameznim članom se pravila iz glav. urada ne morejo • pošiljati, kajti pravila dobe le oni, ki so redni člani Slov Lig.\ Uradniki in člani, ki pošiljate denar na glavnega blagajnika, zahtevajte vedno od njega potrdilo. Glavni tajnik ne izdaje potrdil, če ni prejel denarja. Vse denarne poiiljatve naj se pošiljajo od sedaj naprej na glavnega tajnika, za kar vam pošlje pobotnico. Mesečno poročilo bodo prejele podružnice, kakor hitro dobi glavni tajnik poročilo od glavnega blagajnika. Za nekaj časa pravil več ne bo dobiti, ker prva zaloga pravil, 2000 po številu je pošla, in treba bo čakati, da se natisnejo nova. Kadar se to »redi. naznanim v glasilih Lige. Člani podružnice naj sami odločijo pri sejah ali pravda prodajajo ali jih dajejo zastonj. To'bi bil dohodek podružnice. Člani ali odborniki, ki želijo kaj naznaniti v glasilih naj blagovolijo poslati naznanila ali dopise sami na uredništva glasil ne pa na glavnega tajnika. I I Znakov Liga dosedaj še nima in še ni določeno, če jih nabavi. Glede Izdajanja mesečnika, katerega naj izdaja Slov. Liga, se bode glavni odbor o tem posvetoval. V splošno moram ibilježiti z zadovoljstvom, da Slovenski Liga lepo napreduje po vseh naših zavednih naselbinah. Zajedno z drugimi enakimi organizacijami kot ' Hrvatski Savez" in ■ "Srpska Narodna Odbrana" je tudi Slovenska Liga primerno zastopana pri Jugoslovanskem odboru v Londonu. Francosko, angleško in rusko časopisje je dobro podučeno o naših smotrih in o našem delu, in vsa stvar se razvija v najboljšem teku. Podrdbnoti o tem dobite v raznih člankih v glasilih Lige. f Članom Lige se priporoča, da pazno zasledujejo ves razvitek položaja. (Prepirati radi Lige se ni treba z rojaki, kdor neee razumeti, naj se ga pusti, vaša dolžnost pa je, da skušate vsakemu z resnimi in prepričevalnimi besedami dokazati o pomenu in načelih Lige. Zaveden Slovenec, ki lj»^voi ro(l in ma* f- terino govorido, kateremu je na srcu, da pjjpane naš narod kdaj svoboden in svoj gospodar, bo vam jptovo pritrdil it\ * postal član Uge. 1 * 'VJ,** ~ .. Delujte vsak v svojem okrožju za napredek Lige. Večja bo naša armada, tem bolj bodemo imponirali. Naloga vas vseh mora biti, delati vztrajno za probujo naroda, da nas najde veliki trenutek pripravljene, ko nastopi rojstvo velike in svobodne Jugoslavije! Z narodnim pozdravom BDWARD KALISH, glavni tajnik 6110 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio - ---- sego glavnega namena naše organizacije, to je za politično svobodo mašega naroda, če pa glavni odbor izprevidi, da je naš prvi namen začasno nedo-segljiv, porabi oStali denar v kulturne svrhe, to je za šole, za knjižnice itd. g)l Premoženje Slovenske Lige se ne bo nikdar uporabilo v strankarske namene. h) Slovenska Liga ni niti verska niti protiverska organizacija. Na shodih .Slovenske Lige se ne sme razpravljati niti o verskih niti o strankarskih vprašanjih. Izjema je le. če se tičejo vprašanja celega slovenskega naroda. i) Slovenska Liga se ne bo posluževala nikakih sredstev, ki so protivna postavam Združenih držav aH mednarodnim postavam. j) Na občne shode Slovenske Lige imajo pristop le člani Lige. Če se pa zdi glavnemu odboru potrebno, lahko skliče tudi javen shod, ki naj se vrši po shodu ligašev. II. Sprejem članov. a) V Slovensko Ligo se sprejme vsak Slovenec ali Slovenka, tega ali onega političnega oziroma verskega prepričanja- kateremu (kateri) je pri srcu svoboda slovenskega naroda, katerifa) stremi za tem, da se Slovenci enkrat za vselej otresejo krivice, katere jim zadaja Avstrija že leto za letom, da se otresejo jerobstva od strani Avstrije. b) V Slovensko Ligo se sprejme vsak tSlovenec ali Slovenka, kateremu (kateri) je pri srcu napredek slovenskega naroda, bodisi v Ameriki, bodisi v stari domovini. c) Sprejme se vsak, ki se zaveže financijelno, z duševnim MISLITE KUPITI POHIŠTVO? Pomnite te tri važne stvari, zakaj bi morali kopiti pri May Co. 1. The May Co. Ima največjo zalogo pohlitva v Clevelandu. Cene ao označene v Jasnih številkah na vsakem komadu. Ena ' *.......... cena vsem, če plačate takoj ali na obroke. 2. .Ce kupite pohištvo tu za gotovi denar, plačate manj fcgt kje druBJe, In če kupite na obroke, ne plačate več kot &e bi pla Sail z gotovim denarjem. Ml garantiramo naše pohištvo. 3. Ml Imamo V naiem alovenakem oddelku posebne alovenake prodajalce, ki so zmotni, da Izberejo pohištvo za prijeten dom, In ki znajo Izbirati. Oni govore v vašem Jeilku In vam lahko mnogo pomagajo. VI lahko prideta v alovenekl oddeek, če atoplte v trgovino z Ontario St., In tu opazite napla, klznačl »loVenakl oddelek, ki je na balkonu glavnega nadstropja. ^^^^^ KL OBEDNICO Pador usnjeno pohištvo. irnil NA MI7A Železna postelj Solidni hrastovi . .. _ 7 JbDIUNA MI£A K 3tJM .toli, lirok sedet, Gugalnik, stol in mal divan. Pravo črno Izberete lahko okroglo ali pra- Belo enamelirana, za dva jPI ll jI po| u9nje m aj- U8nje. Težak mahogany le« £OA AC sžsasčssssffl jMU.............$3.98 '| ([ .....po^a ««,«........................... (IfWk—!■ Ročno delane, popolne - ZOFA . Solidni dreaem Is hraato- ^^JP^mII nT^* $5.00 h.'...........-..$15.00 $13.25 & It Izrazite (o in pokažite komor hočete t trgovini: ffiTfl/1 /Jii/9Ji Please direct bearer to Foreign Dept. --------— I Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Pošiljatve ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku t roke; pač pa v teku 20 do 24 dni. 100K velja sedaj $16.50 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj- . man je pa denarje poslati potom brzojava. Prank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, O. ^ | ^ ST. CLAIR AVE. IN E, 172nd ST DO E. 173rd ST ! £ ' 8E BODEJO i PRODAJALI NA JAVNI DRAŽBI t DEVET DNIJ, ZAČETKOM t sobote 12. junija, ob pol 2. popoldne In dražba se bo nadaljevala potem vsak dan 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. junija. £ Day-Homestead Allotment leži še na mestnem svetu ob St. Clair ave. in E. 172. 4» ceste, kjer cena zemljišču jako hitro narašča. Tu je mestna voda, naravni plin, do- S ber kanal, 5 čevljev cementnega tlaka, lepa drevesa in štiri sadna drevesa na vaa- '» J kem lotu. Vse to je že plačano od nas. Mestna kara vozi ravno mimo lotov. Gro- J cerije in cerkve sD zraven. Prvič v zgodovini Clevelanda se je sedaj zgodilo, da se Ji dajejo tako krasni in vredni loti na javnidražbi. t Da ae vaa prepriča in pridete pogledati se bo dalo za t $4000 v darilih ZASTONJ, če kupite ali ne. i Pogoji 10 odstotkov takoj plačate, ostanek na lahka odplačila. { 5 odstotkov manj, če vse takoj plačate, 3 odi. manj če polovico takoj plačate. t Sprejme se tudi vaša hranilna knjižica, h nimate denarja.. Splaolom čakamo če ste bobi. 7* Sledeče trgovine imajo razstavljene krasna darila, ki jih dajemo zastonj: Paul M. Gauchat in Co. trgovina s pohištvom, 792 E. 152 St.; The Kohn in J Sons Co. pohištvo, vogal St. Clair in E. 105 St. F. P. Woda, Slaščičarna, 1135 E. {79 St.; Fred H. Braunlich, lekarna, 1353 E. 55 St.; Oster lekarna, 3403 Superior ave. John Bartelt, lekarna 7805 Superior ave. H. C. Haller, brivnica, 7904 St.Clair ave. I h B. Hall Company, 635 Williamson Bldg. Main 777. Javni dražbeniki. ■ u ..a m ■.>,„«,, I..*,.*,.*, if.it. nt, ifiiliiljituti itutirtj itiitnti iInInln.tuliit«ilWiuliit-Lifji fT TtTTTT T TIr TrT TFT TTT T FT XT lrrr T rT TTT TTT TT" It" e c