primorske novice Koper, 31. maja 1991 URADNE OBJAVE OBČ!N !L!RSKA B!STR!CA, tZOLA, KOPER, P!RAN, !N SEŽANA Št. 20 Občina Hirska Bistrica - ODREDBA o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen - PRAVILNIK o oddajanju poslovnih prostorov v najem Občina Izola - SKLEP o določitvi višine krajevne takse Občina Koper - ODLOK o ustanovitvi Zdravstvenega doma Koper kot samostojnega javnega zavoda - ODLOK o ustanovitvi Zavoda za socialno medicino in higieno Koper kot samostojnega javnega zavoda - SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Koper za leto 1990 Občina Piran - POPRAVEK odloka o ustanovitvi Osnovne šole Lucija kot samostojnega javnega zavoda - POPRAVEK odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ciril Kosmač kot samostojnega javnega zavoda Občina Sežana - ODLOK o zazidalnem načrtu suhozemski terminal Sežana - ODLOK o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju krajevnih skupnosti Vreme, Senožeče, Misliče, Barka, Štanjel, Štjak, Komen, Dutovlje, Tomaj, Sežana, Lokev, Avber, Štorje, Povir, Materija, Tatre, Brestovica, Kazlje, Gorjansko, Ocizla, Gradišče. - ODLOK o ustanovitvi zavoda Bolnišnica Ivana Regenta Sežana - ODLOK o ustanovitvi zavoda Kulturni center Srečka Kosovela Sežana - ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Sežana za leto 1991 - ODLOK o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine Sežana - ODLOK o plaketiranju in o postavljanju reklam na območju občine Sežana - ODLOK o obveznem zbiranju, odvozu in odlaganju odpadkov " Prečiščenju javnih površin na območju občine Sežana - SKLEP o postopku za sofinanciranje novih delovnih mest z namenom zaposlovanja brezposelnih oseb - SKLEP o sprejetju osnutka Urbanistične zasnove mesta Sežana Krajevna skupnost Dane pri Sežani - POROČILO o izidu glasovanja na referendumuz za uvedbo samoprispevka v denarju in delu Krajevna skupnost Zazid - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v denarju OBČtNA tURSKA BtSTRtCA Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o določitvi organa, ki predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 13/85), je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica, na seji dne 23. maja 199! sprejel ODREDBO O SPREMEMBI ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št 40/90) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasu Ne glede na prvi odstavek tega člena smejo podjetja in druge pravne osebe ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, povečati, in sicer: - stanarine za 30 % - najemnine poslovnih prostorov za 30 % 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 385-8/90-4/7 Predsednik Ilirska Bistrica, 25. maja 1991 JOŽE ROLIH, oec.., l.r. Na podlagi 221. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 11/70, 34/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica PRAVILNIK O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se ureja način, pogoji in postopek oddajanja poslovnih prostorov in stavb v najem (v nadaljnjem besedilu: poslovni prostori) na območju občine 11. Bistrica, ki so v družbeni lastnini in na katerih imetnik pravice uporabe je Občina Ilirska Bistrica. 2. člen Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod. Če nastane dvom, ali se šteje prostor za poslovni prostor, odloča o tem Sekretariat za gospodarstvo občine Hirska Bistrica. 3. člen Poslovni prostori se oddajajo v najem za opravljene dejavnosti v skladu z zazidalnimi načrti, ureditvenimi načrti ter prostorsko ureditvenimi pogoji. II. Komisija za izvedbo oddaje poslovnih prostorov. 4. člen O oddaji poslovnih prostorov v najem odloča komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica. 5. člen Komisijo sestavljajo predsednik in 2 člana. Odločitve komisije so sprejete z večino glasov. Komisija je za svoje delo odgovorna Izvršnemu svetu. Naloge komisije so: - predlaga pristojnim organom spremembe namembnosti stanovanjskih prostorov v poslovne prostore ter daje pobude za spremembe namembnosti obstoječih poslovnih prostorov, - sklepa o razpisu javnega natečaja za oddajo poslovnih prostorov, - odloča o oddaji poslovnih prostorov, - obravnava ugovor zoper sklep o oddaji poslovnih prostorov po izvedbi javnega natečaja, - obravnava druga vprašanja v zvezi s poslovnimi prostori in vodi evidenco o poslovnih prostorih, s katerimi razpolaga občina Ilirska Bistrica, - spremlja in usklajuje politiko oddajanja poslovnih prostorov s katerimi razpolaga občina Ilirska Bistrica. 84 URADNE OBJAVE Koper, 31. maja 1991 - St. 20 H!. Oddaja poslovnih prostorov 6. č!en Poslovne prostore se odda v najem z ustno javno licitacijo. V izjemnih primerih, o katerih odloča Izvršni svet SO H. Bistrica, pa se poslovne prostore lahko da v najem brez ustne javne licitacije neposredno s pogodbo. 7. člen Namembnost prostorov, ki bodo oddani z ustavno javno licitacijo ali brez le te, mora biti ugotovljena s posebnim postopkom, kakor tudi deficitarnost poklica, ki ga določi Izvršni svet. 8. člen Če javna dražba ne uspe, komisija odloči, ali bo poskušala ponoviti javno dražbo ali pa bo poslovni prostor oddala neposredno s pogodbo. 9. člen Sklep o javnem natečaju nezasedenih poslovnih prostorov sprejme komisija. Po razpisu se javni natečaj opravi z ustno javno licitacijo, ki jo izvede komisija. 10. člen Ustna javna licitacija se objavi najmanj 15 dni pred dnevom licitacije. Objava se opravi v javnem glasilu, na oglasni deski občine 11. Bistrica ter krajevnih uradih. 11. člen Razpis mora vsebovati: - kraj, ulico in hišno številko poslovnega prostora, - površino poslovnega prostora, - namembnost prostora, - natančno opredelitev dejavnosti, - izklicno ceno najemnine, - varščino v višini 3-mesečnih najemnin, ki jo morajo udeleženci plačati pred pričetkom javne licitacije z navedbo žiro računa, - čas, za katerega se odda poslovni prostor v najem, - Čas in kraj ustne javne licitacije, - navedbe, kjer se lahko interesenti predhodno seznanijo s podrobnejšimi pogoji licitacije, - druge podatke, ki so pomembni za oddajo poslovnih prostorov v najem. 12. člen V primeru, da je poslovni prostor v stavbi, ki je zaščitena z odlokom o varovanju naravne in kulturne dediščine v občini 11. Bistrica, mora razpis vsebovati tudi predvidena vlaganja v obnovo in delež, ki ga bo moral prevzeti najemnik. 13. člen Pred izvedbo javne ustne licitacije, morajo udeleženci predložiti komisiji dokaz o izpolnjevanju določenih pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja oz. izpisek iz sodnega registra o poslovni dejavnosti ter dokaz o plačilu varščine. 14. člen Komisija za izvedbo ustne javne licitacije prične z dražbo ob napovedanem času. Prisotne seznani s pogoji: - draži samo tisti udeleženec, ki izpolnjuje pogoje iz 13. člena, - zastopniki oz. pooblaščenci morajo priložiti overjeno pooblastilo za zastopanje, - najnižji znesek, s katerim dražitelj povišuje ceno najemnine znaša 200,00 din, - na licitaciji uspe dražitelj, ki zadnji ponudi naj višjo ceno najemnine za razpisani poslovni prostor, - dražiteljem, ki na licitaciji ne uspejo, se varščina vrne, - dražitelju, ki na dražbi uspe, se varščina obračuna pri plačilu najemnine. 15. člen Komisija za izvedbo javne licitacije evidentira dražite!je, ugotovi ali izpolnjujejo razpisane pogoje ter začne dražbo. Izklicatelj javno objavi ceno za posamezni poslovni prostor. V primeru, da draži poslovni prostor en dražitelj, ki izjavi, da se z izklicno ceno strinja, mora izklicatelj ponoviti izklicno ceno, nato pa razglasiti dražitelj a, ki je na dražbi uspel ter doseženo ceno. V primeru, da draži poslovni prostor več dražiteljev, začne izklicatelj dražbo na ta način, da izkliče začetno ceno in vpraša priglašene dražitelje, kdo sprejme izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvi ponudi in vpraša dražitelja "Kdo da več". To pa do tedaj, dokler noben dražitelj ne ponudi višje cene. Če noben dražitelj ne ponudi višje cene, izkliče tretjič naj višjo ceno najemnine poslovnega prostora in razglasi najboljšega ponudnika. 16. člen O poteku ustne javne licitacije se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi dražitelji in člani komisije. Vsi udeleženci javne licitacije se obvestijo o javni licitaciji, in imajo pravico do ugovora v roku 8 dni od prejema obvestila. „ ^ _ Ugovor obravnava Izvršni svet v 15 dneh od vložitve. 17. člen V kolikor zoper oddajo poslovnih prostorov ni ugovora, se poslovni prostor odda v najem s pogodbo. 18. člen Ponudnik je dolžan skleniti pogodbo v roku, ki je določen v sklepu komisije, najkasneje v 15 dneh od prejema sklepa. V kolikor v tem roku pogodba ni sklenjena se smatra, da je od pogodbe odstopil. 19. člen Najemnik, ki je skleni! pogodbo, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora v skladu s sklenjeno pogodbo, lahko komisija odstopi od pogodbe brez odpovednega roka; pogodba se razveže, varščina se vme. IV. Sklenitev najemne pogodbe 20. člen Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe med izvršnim svetom kot najemodajalcem in izbranim ponudnikom kot najemnikom. 21. člen Najemna pogodba mora vsebovati: - navedbo poslovnih prostorov in stavb v katerih so poslovni prostori ; - navedbo poslovne dejavnosti, ki se opravlja v teh prostorih, - določila o uporabi skupnih naprav in prostorov, - določila o trajanju najemnega razmerja, - pričetek veljavnosti pogodbe in pričetek najemnega razmerja, - višina najemnine in sorazmernih stroškov za vzdrževanje skupnih delov, naprav in storitev v stavbi; - način plačevanja in pričetka odplačevanja najemnine, - določbe o vzdrževanju in preurejanju poslovnih prostorov ter morebitna vlaganja v poslovne prostore, - način prenehanja najemnega razmerja, - določitev vrednosti poslovnega prostora v primeru investicijskih vlaganj in deleža investicijskega vlaganja najemnika ter način vračila vloženih sredstev, - način prenehanja oz. odstopa od pogodbe ter odpovedni rok oz. odstopni roki. 22. člen Najemna pogodba se praviloma sklene za nedoločen čas. Najemna pogodba se lahko sklene za določen čas: - če se bodo morali poslovni prostori odstraniti zaradi realizacije zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov ali prostorsko - ureditvenih pogojev, - če je načrtovana prenova objekta. V. Prenehanje najemnega razmerja 23. člen Najemno razmerje lahko preneha: - sporazumno, - z odpovedjo najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, z odpovednim rokom 3 mesecev, - s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, - z odstopom od najemne pogodbe, - po samem zakonu. 24. člen Najemodajalec lahko odstopj od pogodbe poleg z zakonom določenih primerih ter zahteva izpraznitev poslovnih prostorov v naslednjih primerih: - če najemnik uporablja poslovni prostor tako, da ovira stanovalce ali drugega najemnika poslovnega prostora, v stavbi pri normalni rabi stanovanja ali poslovnega prostora, - če najemnik v roku 1 meseca od prejema opomina ne opravi del, potrebnih za redno vzdrževanja poslovnega prostora, ki spadajo v njegove stroške, - če najemnik ne začne v dogovorjenem roku z opravljanjem dejavnosti, - če najemnik spremeni poslovno dejavnost v poslovnem prostoru brez soglasja pristojnega upravnega organa in najemodajalca. - če najemnik brez upravičenih razlogov preneha z opravljanjem dejavnosti za več kot 3 mesece, URADNE OBJAVE 85 Koper, 31. maja 1991 - St. 20 - če najemnik preneha z opravijanjem dovotjene dejavnosti - če najemnik odklon! sodelovanje pri prenovi stavbe - če najemnik odda postovni prostor v podnajem oz. devoti drugim da opravtjajo dejavnost v postovnem prostoru ' - če najemnik iz neopravičenih raztegov ne ptača najemnine ati stroškov upravtjanja s skupntmi deti in napravami hiše, v roku 30 dni po prejemu opomma najemodajalca, - v drugih v zakonu in pogodbi dotočenih primerih. VI!. Prehodne in končne določbe 29. člen Vse sklenjene najemne pogodbe o oddaji poslovnih prostorov, k* jih je sklenila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ilirska Bistrica ter Občina II. Bistrica po ukinitvi SIS, ostanejo v veljavi in se uskladijo z določili tega pravilnika najkasneje v petih mesecih po objavi pravilnika. VI. Osnove in merila za določitev najemnine 25. člen Višino najemnine za poslovni prostor se določi na podlagi pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanj (Uradni list SRS, št. 25/81). Višina najemnine je odvisna od vrednosti poslovnih prostorov in letne stopnje najemnine ter se izračuna po naslednjem obrazcu: 30. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 363-3/91-4/12 Predsednik Ilirska Bistrica, 23. maja 1991 JOŽE ROLIH, oec., l.r. vp x K Nm ---------- 12 x 100 OBČtNA tZOLA Nm = mesečna najemnina vp = revalorizirana vrednost poslovnega prostora, usklajena z rastjo cen Revalorizirana vrednost poslovnega prostora se izračuna tako, da se množi število točk x vrednost točk x površina x korekcijski faktor. Vrednost točke kot osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnega prostora je enaka kot vrednost za stanovanje, enotna v Republiki Sloveniji. K = Letna stopnja najemnine, ki zadošča za enostavno reprodukcijo, znaša 3,4 % od revalorizirane vrednosti. Letna stopnja je odvisna od namembnosti in lokacije poslovnega prostora. Letna stopnja najemnine se določa s planom gospodarjenja za vsako leto posebej. Letne stopnje najemnine za leto 1991 so: - Namembnost območje A B C 1. skupina 2. skupina 5.5 5,2 5 7.5 7,2 7 26. člen Glede na lokacijo so poslovni prostori razvrščeni na tri območja ! 1. območje "A": najugodnejša lega: - center mesta 11 Bistrica 2. območje: "B" Ostali del mesta 11. Bistrica, poslovni prostori ob glavnih cestah skozi Knežak, Podgrad in Jelšane, 2. območje "C": ostala naselja Glede na namembnost se poslovni prostori razvrstijo v naslednje skupine : 1. skupina: dejavnost zdravstva, umetnosti, kulture, socialnega varstva, strank, zvez ter humanitarnih organizacij, izobraževanja, otroškega varstva, telesne kulture, 2. ostale dejavnosti. 27. člen Pri določitvi osnovne vrednosti poslovnega prostora se upošteva lokacija in namembnost poslovnega prostora. 28. člen Najemnik postovnega prostora iahko pridobi v najem deino dokon- Čane oz. urejene poslovne prostore. Pred začetkom del je potrebno oceniti stanje poslovnih prostorov. Stroški cenitve sodnega izvedenca bremenijo najemnika. Po opravljenih delih cenilec ovrednoti novo nastalo vrednost. Sredstva, k! jth najemnik vloži v ureditev poslovnih prostorov, se lahko poračunajo v mesečno najemnino. . .. ^ ,, Glede vlaganj sredstev v ureditev poslovmh prostorov skleneta najemodajatec in najemnik posebno pogodbo, v katen opredehta priznana vlaganja in način vračanja vlaganj Na podlagi 7. člena zakona o turistični taksi (Uradni list RS, št. 18/91) in 202. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 21/87 in 26/87). je Izvršni svet Skupščine občine Izola na seji, dne 14. maja 1991, sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE KRAJEVNE TAKSE V OBČINI IZOLA "1. Krajevna taksa se, kot del turistične takse, v občini Izola vrednoti zli. točkami. Vrednost točke znaša 1,50 din. Tako določena krajevna taksa znaša 16.50 din. 2. Krajevna taksa je prihodek občinskega proračuna in se razporeja za potrebe turističnega gospodarstva skladno s programom, ki ga sprejme IS SO Izola. 3. Pravne in fizične osebe nakazujejo pobrano krajevno takso do 20. v mesecu za pretekli mesec na žiro račun krajevnih taks občine Izola, št. 51430-840-013-3205. 4. Glede vrednosti točke, oprostitev in olajšav, uporabe sredstev, načina plačevanja, kazenskih in ostalih določb se v celoti uporabljajo določbe zakona o turistični taksi (Uradni list RS, št. 18/91). 5. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi vrednosti točke za obračun in plačilo turistične takse v letu 1991 (Uradne objave, št. 12/91). 6. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. junija 1991 dalje. Št. 317-3/91 Predsednik Izola, 14. maja 1991 JOŽE ČERNELIČ, l.r. OBČ!NA KOPER Na podlagi 51. in 63. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 238. člena statuta občine Koper in 2. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1991 sprejela ODLOK O USTANOVITVI ZDRAVSTVENEGA DOMA KOPER KOT SAMOSTOJNEGA JAVNEGA ZAVODA 1. člen Organizacijska enota Zdravstveni dom Koper, ki je pri Temeljnem sodišču Koper vpisana kot Zdravstveni center Koper - TOZD Zdravstveni dom Koper, se organizira kot samostojni javni zavod. 86 URADNE OBJAVE Koper, 31. maja 1991 - št. 20 2. člen Ime javnega zavoda je Zdravstveni dom Koper s sedežem Koper, De!!ava!ejeva ulica 3; v italijanskem jeziku pa se ime javnega zavoda g!asi Casa de!!a sanità Capodistria. 3. č!en Javni zavod Zdravstveni dom Koper oprav!ja dejavnost, za katero je TOZD Zdravstveni dom Koper registrirana oziroma vpisana v sodni register. 4. č!en Javni zavod Zdravstveni dom Koper je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, vpisanimi v sodni register za Temeljno organizacijo Zdravstveni dom Koper. Direktor Zdravstvenega doma Koper je pooblaščen za zastopanje javnega zavoda do izteka svojega mandata. 5. č!en Zdravstveni dom Koper je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Sredstva za tekoče poslovanje in enostavno reprodukcijo zgotavlja Republika S!ovenija, ki tudi odgovarja za obveznosti zavoda. 6. č!en Pravice in obveznosti do delovne organizacije Zdravstveni center Koper se uredijo s posebno pogodbo. 7. č!en Skupščina občine Koper pooblašča Izvršni svet skupščine občine Koper da da soglasje k statutarnemu sklepu javnega zavoda. Dosedanji statut in drugi splošni akti temeljne organizacije ostanejo v veljavi, v kolikor niso v nasprotju s tem sklepom, statutarnim sklepom in Zakonom o zavodih 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1991 dalje. St.: 026-1/91 Predsednik Koper, 21. maja 199! AURELIO JURI, l.r. Na podlagi Sl. in 63. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 238. člena statuta občine Koper in 2. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1991 sprejela ODLOK O USTANOVITVI ZAVODA ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO KOPER KOT SAMOSTOJNEGA ZAVODA 1. člen Organizacijska enota Zavod za socialno medicino in higieno Koper, ki je pri Temeljnem sodišču Koper vpisana kot Zdravstveni center Koper - TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Koper, se organizira kot samostojni javni zavod. 2. člen Ime javnega zavoda je Zavod za socialno medicino in higieno Koper s sedežem Koper, Vojkovo nabrežje 4/a; v italijanskem jeziku pa se ime javnega zavoda glasi Istituto medicina sociale ed igiene Capodistria. 5. člen Zavod za socialno medicino in higieno Koper je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga . , Sredstva za tekoče poslovanje in enostavno reprodukcijo zagotavlja Repubiika Stovenija, ki tudi odgovarja za obveznosti zavoda. 6. člen Pravice in obveznosti do delovne organizacije Zdravstveni center Koper se uredijo s posebno pogodbo. 7. člen Skupščina občine Koper pooblašča Izvršni svet skupščine občine Koper da da soglasje k statutarnemu sklepu javnega zavoda. Dosedanji statut in drugi splošni akti temeljne organizacije ostanejo v veljavi, v kolikor niso v nasprotju s tem sklepom, statutarnim sklepom in Zakonom o zavodih. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1991 dalje. Št. 026-1/91 Predsednik Koper, 21. maja 1991 AURELIO JURI, l.r. Na podlagi 269. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, številka 36/88 in 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82 in 7/86), 239. člena statuta občine Koper in 2. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov, določitvi volilnih enot ter o volitvah funkcionarjev skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave številka 2/90) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1991 sprejela naslednji SKLEP * L člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Koper za leto 1990. 2. člen dgZaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1990 obsega: 1. Prenos salda iz pretekleta leta 390.801,00 2. Obremenitev davkov in prispevkov 182.143.603,50 3. Obresti in stroški prisilne izterjave 1.225.488,80 4. Plačila davkov in prispevkov 172.979.902,00 5. Saldo neporavnanih davkov in prispevkov na dan 31. decembra 1990 10.779.991,30 3. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Koper za leto 1990 vsebuje bilanco, bruto bilanco, pregled individualnih dolgov oziroma preplačil davkov in prispevkov občanov in pregled skupno doseženega prometa. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 402-9/90 Predsednik Koper, 21. maja 1991 AURELIO JURI. Ir OBČ!NA P!RAN 3. člen Javni zavod Zavod za socialno medicino in higieno Koper opravlja dejavnost, za katero je TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Koper registriran oziroma vpisan v sodni register. 4. člen Javni zavod Zavod za socialno medicino in higieno Koper je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, vpisanimi v sodni register za Temeljno organizacijo Zavod za socialno medicino in higieno Koper. Direktor Zavoda za socialno medicino in higieno Koper je pooblaščen za zastopanje javnega zavoda do izteka svojega mandata. POPRAVEK - ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE ŠOLE LUCIJA KOT SAMOSTOJNEGA JAVNEGA ZAVODA Pri primerjavi izvirnega besedila odloka o ustanovitvi Osnovne šole Lucija kot samostojnega javnega zavoda z objavljenim besedilom tega odloka (Uradne objave, št. 15/91) smo ugotovili, da je prišlo do naslednje tiskarske napake in sicer: V 2. odstavku 3. člena Odloka je pri navedbi Osnovne šole Lucija pomotoma navedeno naslednje besedilo in se črta iz odloka: "Edvardu Kardelja". Koper, 31. maja 1991 - §t. 20 URADNE OBJAVE 87 POPRAVEK ODLOKA O USTANOVITVI OSNOVNE ŠOLE CIRIL KOSMAČ KOT SAMOSTOJNEGA JAVNEGA ZAVODA Pri primerjavi izvirnega besedila odloka o ustanovitvi Osnovne šole Ciril Kosmač Piran kot samostojnega javnega zavoda z objavljenim besedilom tega odloka (Uradne objave, št. 15/91) smo ugotovili, da je prišlo do naslednjih tiskovnih napak in sicer: V naslovu odloka je namesto "Cirila Kosmača" pravilno "Ciril Kosmač". V 2. členu odloka je namesto "Cirila Kosmača" pravilno "Ciril Kosmač". V 2. odstavku 3. člena odloka je namesto "Cirila Kosmača" pravilno "Ciril Kosmač". Sežana-Femetiči, spet se obme proti zahodu za 90", poteče 40 m v isto smer in poteče po parcelnih mejah št. 4325/1, 4326, 32, prečka parcelo št. 4212/138, nadaljuje po parcelnih mejah št. 4334, 4335, 4336 in se usmeri proti zahodu po severni meji parcele št. 6089/3 do parcele št. 4212/230 se obrne proti jugu za 90°, prečka cesto, poteče po severni meji parcel 3770/2 in 3770/1 in se zaključi v zahodnem oglišču parcele št. 3770/1. Zazidalni načrt zajema tudi lokacijo benzinske črpalke na severni strani Partizanske ceste. 111. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALI TETO GRADITVE IN TOLERANC 4. člen V območju ZN Terminala, v kareju A je predvidena izgradnja večjega števila poslovnih stavb ob Partizanski cesti in južni obvoznici. Pritličja in delno medetaže naj se izgradijo za gostinske, trgovske, storitvene in podobne lokale in večje specializirane trgovine. V nadstropjih so predvideni prostori za poslovno-administrativno dejavnost. Stavbe vzdolž južne obvoznice so predvidene predvsem za poslovni program. OBČ!NA SEŽANA Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 5. člena Odloka o sestavi in pristojnostih zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 1991 sprejela ODLOK 0 ZAZIDALNEM NAČRTU SUHOZEMNI TERMINAL SE- ŽANA 1 UVODNE DOLOČE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt ZAZIDALNI NAČRT SUHOZEMNI TERMINAL SEŽANA, ki ga je izdelal KARS Projektiranje inženiring Sežana v marcu 1991 pod št. 21-139/90. 5. člen Poslovni objekt podjetja Marmor (lb) se ohrani in vklopi v predvideno robno zazidavo. Ohstoječi proizvodni objekt (la) istega podjetja se ohrani s tem, da se obstoječa proizvodnja preseli na bolj ustrezno lokacijo in se nadomesti z manj onesnaževalno in bolj donosno proizvodnjo. 6. člen Skladišča podjetja JADRAN (2a-2b) se ohranijo in lahko povečajo površino za 2900 nr. Skladiščenje se specializira. 7. člen Notranjost kareja A (4) obrobljena s servisnimi cestami se ohrani kot rezervat za novo storitveno dejavnost (tiskarna, embalažiranje. 8. člen Kare B je predviden za carinsko dejavnost - pretočna carinska baza in carinsko skladiščenje. Platoji v carinski bazi in rampe za pregled tovora ter palet se morajo urediti skladno s projektom št. 716-239/88, ki ga je izdelal SGP "Kraški zidar" TOZD Projektivni biro. Zahodni del platoja carinske baze se prilagodi novi prometni ureditvi oz. novi prometni povezavi Partizanske ceste in območja motel Kompas. 2. člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) Poročilo b) Odlok c) Grafične prikaze in sicer: - izvleček iz D P. SO Sežana - obstoječa komunalna infrastruktura in rušitvena dela - obstoječa katasterska situacija - obstoječa katasterska situacija - arhitektonska zazidalna situacija - geodetska zazidalna situacija - predvidena komunalna situacija - predlagana parcelacija - prometno tehnična situacija - situacija zelenih površin - idejne zasnove arhitekture objektov Sestavni deli zazidalnega načrta so tudi: 1. Idejne zasnove zunanje ureditve 2. Idejne zasnove komunalnih naprav II OPIS MEJE OBMOČJA OBDELAVE M 1 : 1000 M 1 : 2880 M 1 : 1000 M 1 : 1000 M 1 : 1000 M ! : 1000 M ! : 1000 M ! : 1000 M 1 : 1000 M 1 : 500 3. člen Območje teži v k o. Sežana. Meja se začne v severozahodnem ogiišču območja na parceii št. 3770/1, v njenem severozahodnem ogiišču. Na to se usmeri po parceini meji prot) jugovzhodu, v jugozahodnem ogtišču se usmeri proti vzhodu po parceim mej) do jugozahodnega ogiišča parceie št. 3768. Meja ^ jugu do parceie št. 3764, in na to po mejah parcei št. 3745/45.3745/Ì86, 3745/02. 3745/H3, do železnice , . Meja se usmeri proti vzhodu po robu žeiezmce "^ P^etrnh mejah št. 3745/H3, 609Ì/13, 3733, 3730/2, 3745/166 3745/2 3745/167, 3745/168, 3745/41. 3745/40. 3870, 3871. 527. 6133 m se zakijuč) 60 m od vzhodnega oglišča parcele Št. 522. Potem se meja območja usmeri prot) severu prečka P<"ce e šr 3905. 3914/3 in 3914/1, se obme prot) vzhodu m !4m od zahodnega ogiišča parceie 3914/2 se obrne prot) severu za 90 . prečka cesto 9. člen Carinsko skladišče BIC TERMINAL je možno razširiti za 2.060 m^ novih površin, bodisi zaprtih ali nadkritih, v okviru danih vrisanih gabaritov. 10. člen Kare C je predviden za poslovne, gostinske, trgovske, turistične, špediterske, carinske in podobne dejavnosti z majhno kreativno cono v Vidmarjevem dolu. 11. člen Objekti sedanje Carinarnice in špedicij se ohranijo in obdržijo sedanjo funkcijo. 12. člen Ob objektu AB špedicije se dozida objekt C-D in tako zaključi blok predviden za špeditersko in zastopniško dejavnost. 13. člen Mote! KOMPAS se s strani vrtače Vidmarjev dol, v nivoju tlaka terase restavracije dozida polkrožni dvonadstropni objekt depandansa. V podaljšku depandanse motela Kompas se zgradi objekt "Poslovni klub", enakih dimenzij kot je depandansa. 14. člen V vrtači Vidmarjev do! se uredijo tri igrišča za tenis in se s peš potjo in stopnicami povežejo z motelom in poslovnimi objekti na zahodni strani vrtače. 15. člen Ob južni, krajši strani motela se dozida novi poslovni objekt enakih horizontalnih in vertikalnih dimenzij kot motel, s čimer se zaključi vzhodna stran vrtače. 16. člen Obstoječe skladišče BTC TERMINAL se dozida in zaključi na južni strani ob servisni cesti z novim pritličnim izložbenim salonom. Na SZ 86 URADNE OBJAVE Koper, 31. maja 1991 - St. 20 strani obstoječega skladišča BTC TERMINALA se dozida poslovm objekt. 17. člen Na zahodni strani Vidmarjevega dola, med dostopno cesto v Terminal in novo cesto v smeri Orleka je predvidena zidava dveh poslovnih objektov z reprezentativnim poslovnim programom. 18. člen Območje kareja D je rezervat za razširitev novih, bodočih carinskih dejavnosti. V tem območju se sedaj nahaja kompleks avtopralnice, ki naj bi v perspektivi dobil še komoro za razkuževanje tovornih vozil. Obstoječa bencinska črpalka je predvidena za rušenje zaradi rekonstrukcije Partizanske ceste od mejnega prehoda proti Sežani Kompleks avtopralnice naj bi se vključi! v bodoči kompleks novih carinskih dejavnosti. 19. člen Območje carinske cone Sežana-Kare E, je predviden za izgradnjo industrijskih objektov ter dveh proizvodno-skladiščnih objektov. Ze narejeni projekti platojev in infrastrukture za 1. fazo carinske cone so vključeni v zazidalni načrt območja Terminal. 20. člen Istočasno z zaključitvijo izgradnje I. faze carinske cone je potrebno zgraditi tudi objekte čistilne naprave ter skupno kotlovico oz. plinsko postajo. 21. člen Kare F je predviden za skladiščno-pretovomo dejavnost ter za kontejnerski terminal. V območju kareja so že zgrajena skladišča BTC TERMINAL in INTEREUROPE, ki se lahko razširijo v okviru vrisanih gabaritov. ... t-* - 22. člen Rezervati v karejih H in K se ohranijo za širitev carinske cone in prometne storitve železnice. 22a. člen Znotraj kompleksa STS ni možno razvijati in instalirati kakršnokoli dejavnost, katere stranski produkt je onesnažena tehnološka voda, emisije v podzemlje oziroma proizvodnja (dejavnost), ki ima kakršnekoli emisije v ozračju. Za projekte, katere bi bili lahko škodljivi za zdravje in življenje ljudi in imeli škodljive vplive na okolje, se mora v okviru lokacijskega postopka zahtevati posebna študija vpliva na okolje, oziroma zagotovila o neškodljivosti proizvodnje oz. dejavnosti. V lokacijskem postopku ugotavlja Sekretariat za urbanizem pogoje za posege v prostor in postavlja zahteve po študijah o vplivu na okolje. IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE S TOLERANCAMI L Horizontalni gabariti 23. člen Horizontalni gabariti (odmiki in smeri zazidave) so definirani v geodetski zazidalni situaciji z gradbenimi linijami. Gradbena linija na severu območja zazidalnega načrta se postavi max. 17,0 m in min. 12.5 m od osi Partizanske c. Gradbena linija na vzhodu območja se postavi na min. 12,5 m in max. 15 m od osi južne obvoznice. Vogalna stavba na križišču Partizanske c. na južne obvoznice je oddaljena min. 5 m notranjega roba cestišča. Plato carinske baze se razširi 91,0 m od notranjega roba ograje na južni strani carinske baze in se ogradi. Postavitev hovih poslovnih objektov, proizvodnih in skladiščnih objektov ter razširitev obstoječih je mogoče samo v odnosu na smeri gradbenih linij, ki so razvidne iz geodetske zazidalne situacije. 2. Vertikalni gabariti pritličja navzdol in polkrožne oblike. da se čim b.ij prilagodi obliki - dve posiovni stavbi ob zahodnem robu vrtače so etaznosti P + 2 s. Višina proizvodnih in skladiščnih objektov v cannsk. con. m zunaj nje je max. višine 6.0 m do roba venca, s tem da je p.sarn.šk. del proizvodnih objektov lahko P+l etaža. V primeru zahtevnejših tehnološki procesov je lahko vtšma nroizvodnih ali skladiščnih objektov tud< vtšja. 3. Podzemne etaže 25. člen Poslovne stavbe vzdolž Partizanske c. in južne obvoznice ter objekt C-D zraven špedicije v kareju C so lahko podkletni. Poslovne stavbe na zahodnem robu vrtače Vidmarjev do! lahko dobijo klet, ki se na vzhodni strani pokaže kot podteren. 4. Idejna višinska regulacija 26. člen Idejna višinska regulacija utrjenih površin obravnavanega območja upošteva že obstoječo zazidavo na območju carinske cone, carinske baze in v kareju A in C. V grafični prilogi so višinske kote podane kot izhodiščne idejne kote posameznih platojev za nadaljno projektno obdelavo Povprečna višina platojev v karejih A-G je 354,5 ± 1,0 m Nivo vozišča je 10 cm nižje, nulta kota objektov pa 10 cm višje. 5. Zelene javne odprte površine 27. člen Večje zelene površine se nahajajo predvsem v notranjosti dveh velikih vrtač Vidmarjev in Huslov do! katere treba ohraniti kot geomorfološki in rastlinsko bogati rezervoar. V območju zazidalnega načrta se predvideva zasaditev drevoredov vzdolž cest v Carinski coni in po obodu območja obdelave s hortikulturno ureditvijo okrog objektov. Vse zunanje površine morajo biti urejene brez arhitektonskih ovir, da so dostopne tudi invalidskim vozičkom. F. Oblikovanje objektov 28. člen Idejne rešitve objektov, ki so izdelani v merilu I : 500 bodo avtorji prilagodili potrebam konkretnih investitorjev tako, da bodo upoštevali zahteve zazidalnega načrta in značilnosti arhitektonskega koncepta posameznega objekta. Oblikovanje objektov je podrejeno urbanistični zasnovi tako, da soustvarja določen značaj zunanjih prostorov. Proizvodno-skladiščni objekti se oblikujejo skladno s tehnologijo in tehnološkim procesom. V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA 1. Kanalizacija 29. člen Glede na kraški teren, ki je za spuščanje vod v podzemlje specifičen je treba kanalizacijo graditi v ločenem sistemu. Meteorna kanalizacija se bo gradila v več ločenih sistemih v odvisnosti od faznosti gradnje in možnosti izvedbe učinkovitih odtokov v podzemlje. Strešne meteorne vode lahko odtekajo v podzemlje neposredno, vode iz platojev in cest pa se morajo predhodno očistiti v peskovnikih in lovilcih olja. Lovilci olja se dimnz. na naliv 30 1/s/ha. Nalivi do te intezitete sperejo z asfaltnih površin v glavnem vso nesnago tako, da voda pri večjih nalivih vsebuje zelo malo maščob, lahko odteka neposredno v podzemlje. 24. člen Etažnost poslovnih stavb v kareju A vzdolž Partizanske c. in južne obvoznice so P+M+2 pri čemer so pritličja izvedena z arkadami. Kota venca novih skladiščnih objektov naj se prilagodi obstoječi zazidavi. Vogalni objekt ob križišču Partizanske c. in južne obvoznice je visok max. P+3 etaž. Nove poslovne stavbe v kareju C naj se višinsko prilagodijo obstoječi sosednji zazidavi in sicer: - poslovna stavba južno od motela KOMPAS P+2, z obvezno arkado ob vzdolžni strani - poslovne stavbe južno od stavbe špedicije in vzhodno od nje so ctažnosti P+1 in po obodu izvedene z arkadami v pritličju. - prizidek motelu KOMPAS-depandansa je dvoetažna od nivoja tlaka Fekalna kanalizacija V okviru gradnje je predvidena gradnja fekalne kanalizacije s čistilno napravo. V prvih etapah je predvideno, da ob objektih zgradijo triprekatno pretočno greznico s ponikovalnicami. Greznice morajo biti locirane tako, da se bo fekalna voda lahko priključila na kanalizacijo, greznica pa se bo takrat uničila. Začasno zbiranje in čiščenje fekalnih vod v greznicah se predlaga zaradi velikih začetnih stroškov za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Tehnološka kanalizacija Tehnološke odpadne vode se morajo očistiti v obratu, kjer nastajajo, v posebnem postopku, ki je odvisen od vrste in stopnje kana?^*^"^* Tako očiščene se laliko spuščajo v greznico oziroma Koper, 31. maja 1991 - $t. 20 URADNE OBJAVE 89 2. Vodovod VI. POGOJI GLEDE PROMETNEGA UREJANJA 30. člen Za potrebe izgradnje v ombočju ZN in CC v Sežani, je potrebno že za I. fazo zgraditi napajalni vodovod 0 300 mm, ki naj bi se v obdelam varianti priključili na že predvideno traso vodovoda 0 500 za cc (obdelano v študiji iz leta 1982 št. 42/82). Varianta za I. etapo je navezana v obstoječi vodovod 0 200, ki poteka ob glavni cesti Sežana-Fernetiči m napaja celoten kompleks Terminala. Za ta de! etape je količina vode s tem vodovodom zagotovljena in je bila že obdelana v lokacijski dokumentaciji za I. etapo. Celotna I. faza bi bila napajana z dveh oz. treh strani, kar je ugodno (razvidno iz gradične priloge), glede požarne varnosti in oskrbe kompleksa z vodo v primeru okvar. Dimenzioniranje profila cevovoda je izdelano na osnovi požarne zahteve po količini vode O = 75 l/s, kajti v konkretnem primeru je potrošnja vode za sanitarne potrebe na število zaposlenih neprimerno manjša. Glavni vod do križanja z železniško progo je dimenzija 0 300 nato se razdeli v jašku za 0 200 za CC ter predvidena rezerva, oz. povezava za obstoječi vodovod v tej fazi, za turistično ceno, ki se predvideva na levi in desni strani avtoceste. Glavni razvod naj bi poteka! ob železniški progi za CC vzdolž enot in se za vsako enoto odcepi tako, da tvorijo zaključno zanko 0 160, na katero je možna priključitev posameznih obratov oz. objektov v enoti. Vsak uporabnik bi imel kontrolo porabe vode v priključnem jašku oz. z zahtevami distributerja. Na južnem delu, kjer poteka gradbena linija I. faze je priključen za nadaljevanje izgradnje II. faze ter povezava na obstoječi razvod 0 200 Sežana-Fernetiči. Kakor I. faza tudi II. faza zavarovana tako, da je posamezna enota povezana v obročast sistem razvoda. V obeh fazah se posamezne enote obdela tako, da je mogoča izločitev iz obratovanja ne glede na ostale (zaporni ventili v odcepnih jaških). 3. Elektro omrežje 31. člen Za potrebe nove zazidave v območju zazidalnega načrta je potrebno zgraditi 10 novih transformatorskih postaj in 20 kV povezav. Pri izbiri načina napajanja transformatorskih postaj v območju ZN se je izkristalizirala varianta večkrat delno zazankanih transformatorskih postaj. Izbira lokacij in števila potrebnih transformatorskih postaj 20/0,4 kV z možnostjo širjenja posameznih transformacijskih postaj, glede na rast elektroenergetskih zahtev v obravnavanem območju. Kablovodi SN 20 kV potekajo v predvidenih komunalnih koridorjih pod zelenicami v pretežni meri skupaj z drugimi komunalnimi vodi. 4. Toplovod in plin 32. člen Toplovodni razvod v betonski kineti naj bi se od začetka dimenzionira! in trasira! tako, da je kasneje mogoče nadaljevati z instalacijo do vseh objektov. V primeru, če bi bilo mogoče dobiti plin iz Republike Italije bi vsak objekt dobi! ustrezno plinsko instalacijo s kateró Jbi se lahko reševalo tudi vprašanje ogrevanja posameznih objektov in stavb. 5. PTT omrežje 33. člen Načrtovanje gradnje carinske cone bo za nemoteno delo zahtevala, tudi izvedbo ustreznega telefonskega omrežja, vključenega v vozliščno avtomatsko centralo Sežana. Podrobna analiza je pokazala, da je potrebno zaradi velike razvejanosti proizvodno-poslovnih dejavnosti narediti koncentracijo telefonskega prometa s pomočjo naročniških telefonskih central. Te telef. centrale bi imele lokacijo v posameznih proizvodnih ali poslovnih organizacijah. Zamisel o eni sami naročniški centrali je iz ekonomskega in tehničnega stališča neustrezna in jo ne obravnavamo. Gradnja CC v več fazah in kapaciteta telef. kablov zahteva izgradnjo kabelske kanalizacije od priključka na obstoječo v Sežani do prihoda v CC. Posebej bi poudarili, da bodo priključki v CC prometno močno obremenjeni, kar bo imelo za posledico povečanje zvez med VATC Sežana in GATC Postojna in opreme central. 6. Javna razsvetljava 34. člen ' Podrobne splošne in tehniške zahteve za izvedbo javne razsvetljave so razvidne iz priloženih pogojev: Zasnove javne razsvetljave V coni bo potrebno urediti tri sisteme javne 1 Javno razsvetljavo objektov 2. Javno razsvetljavo prometa infrastrukture 3. Javno razsvetljavo ograje cone razsvetljave in sicer: I. Obodne ceste 33. člen Partizanska cesta naj bi dobila profil vozišča mestne ceste in sicer: širina voznega pasu 2 x 3,75 m, z bankino 2 x 0,5 m ter obojestranskim vzdolžnim parkiranjem osebnih avtomobilov 2 x 2,0 m kar pomeni, da je profil cestišča skupaj s prostorom za parkiranje 12,50 m. Kolesarska steza širine 2.6 m je na severni strani Partizanske c.. Površine za pešce in vmesne zelenice ter drevoredi naj se prilagodijo obrobni zazidavi. De! južne obvoznice in ceste ob železnici, na samem južnem robu območju zazidalnega načrta, ima vozišče 2 x 3,75 m + 2 x 0,5 bankine + 2 x 1,75 m odstavni pas ter površine za pešce na severni strani vozišča, tam kjer je potrebno. Na obravnavanem območju so predvidena polna semaforizirana križišča (Partizanska c. - južna obvoznica. Partizanska c. - križišče ob novi avto pralnici) s posebnimi pasovi za leve zavijalce in sicer z vzhodnim vhodom v območje BTC - Carinska baza, zahodnim vhodom v območje motela. Avtobusna postajališča za bodoči MPP naj se predvidi v območju križišča Partizanske c. južne obvoznice ter v območju poslovnega kompleksa terminala. Dostopi do kompleksov podjetij Jadran in Intereuropa sc izpeljejo s ceste ob železnici. Ceste v območjih omejenih podjetij se obravnavajo kot interne poti. 2. Servisne ceste 36. člen Servisne ceste (v smeri vzhod-zahod) v območju carinske cone (kareji B, E, F, G) in kareju A imajo vozišča 2 x 3,5 m z enostranskim parkiranjem ob robu ceste 1 x 2,0 m ter zelenico širine 2,0 m in površino za pešce. Ostale ceste so profila 2 x 3,5 m, ceste morajo biti prirejene za težki tovorni promet. Radiji cest morajo biti prilagojeni tovornim vozilom tam, kjer je potrebno. 3. Mirujoči promet 37. člen Večina potrebnih parkirnih mest je zagotovljena na terenu in so namenjena parkiranju zaposlenih in obiskovalcev ter krijejo potrebe drobnejšega poslovnega programa. Urejena so kot vzdolžna in pravokotna parkirišča ob ulicah. Izračun števila potrebnih parkirnih mest za posamezne objekte mora upoštevati naslednje normative: - poslovni program Ip.m./40 nr netto uporabne poslovne površine - motel: I p.m./sobo Pri spremembi programa v okvirju toleranc tega zazidalnega načrta je potrebno spoštovati navedene normative. Potrebno je zagotoviti zadostno število parkirišč v okviru vsake etape izgradnje. 4. Kolesarski promet 38. člen Tranzitni kolesarski promet poteka po Partizanski c. na kateri je predvidena ločena kolesarska steza. Znotraj obravnavanega območja se kolesarji vodijo po prometnih površinah skupaj z motornim prometom. 5. Mestni potniški promet 39. člen Linija MPP poteka po Partizanski c. kjer so urejena postajališča. VI!. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA 40. člen Območje se bo izgrajevalo v štirih fazah in več etap istočasno ali v časovnem zamiku, kar je odvisno od investitorja. Prva faza je omejena na kare A, druga na Kare B, tretja na kare C in četrta zajema kareje E, F in G. Etapnost gradnje poslovnih in proizvodnih objektov se lahko podrejata dinamiki gradnje, ki je ustrezna posameznim investitorjem. V primeru daljšega Časovnega zamika gradnje je treba gradbene parcele urediti kot zelenice ter jih vzdrževati. VIII ZAŠČITA OEOMORFOLOŠKIH IN VEGETACIJSKIH ZNAČILNOSTI KRASA NA OBMOČJU V ZN TERMINAL 4L Člen Zaščito geomorfoloških, speleohidroloških in vegetacijskih značilnosti Krasa na območju ZN Terminal se mora narediti na podlagi 90 Koper, 31. maja 1991 - št. 20 študije: "Temelji, smernice in alternative urbanistične zasnove mesta - speleohidrološke značilnosti območja mesta Sežana", katero je izdela! Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje Krasa Postojna, marec 1991. 42. člen Upravni organ je dolžan opozoriti investitorje na morebitno odprtje vhoda v kraško podzemlje med zemljiškimi deli. Morebitno odprtje vhoda, pa mora izvajalec ali investitor nemudoma prijaviti na ZVNKD Nova Gorica. Izvajalec je dolžan zagotoviti nenapovedan nadzor gradnje objektov, investitor pa pokriti stroške nadzora. 43. člen Obvezen spremljevalni arheološki nadzor za vsakršne zemeljske izkope za gradnjo ali infrastrukturo na območju ZN označenega kot D, kot tudi za gradnjo objektov pod št. 15 in 18. v celoti. Posebej bo treba opozoriti investitorja na zahtevo po pravočasnem obvestilu ZVNKD o zemeljskih izkopih Stroške nadzora in morebitnih zaščitenih arheoloških posegov je dolžan nositi investitor. 44. člen Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav je stavbno zemljišče možno uporabljati v sedanje namene. 45. člen Zazidalni načrt je obvezen za investitorja, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na zazidalnem območju. Določila zazidalnega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih dovoljenjih. Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitamo-higijenski, varnostni in drugi predpisi. 46. člen Lokacijsko dovoljenje izdaja Sekretariat za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Sežana. V zahtevi za lokac. dovoljenje mora investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, priložiti izris iz grafičnega dela zazidalnega načrta in strokovno presojo nameravanega posega v prostor ter dokazila da je upravičen razpolagati z zemljiščem. Strokovno presojo pripravi upravna organizacija Zavod za urbanistično načrtovanje. 47. člen Zazidalni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Sekretariatu za urbanizem, komunalno, gradbene in stanovanjske zadeve občine Sežana. 48. člen Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcijska služba občine Sežana. 49. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o Zazidalnem načrtu Suhozemni termina! Sežana (Uradne objave št. 29/79 in 2/81). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah. Št. 352-05/90-2 Predsednik S-žana, 14. maja 1991 IVAN VODOPIVEC, l.r. Na podlagi 105. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), navodila za izvajanje melioracije kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maia 1991 sprejela ODLOK O UVEDBI AGROMELIORACIJSKEGA POSTOPKA NA OB MOČJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI: VREME, SENOŽEČE, MI-SLICE, BARKA, ŠTANJEL, ŠTJAK, KOMEN. DUTOVLJE, TOMAJ, SEŽENA, LOKEV, AVBER, ŠTORJE. POVIR. MATERIJA, TATRE, BRESTOVICA, KAZLJE. GORJANSKO. OCIZLA, GRADIŠČE 1. člen S tem odlokom se na predlog Kmetijske zadruge VINAKRAS Sežana in Kmetijsko svetovalne službe Sežana uvede agromelioracijski postopek za izvajanje agromelioracijskih de! na kmetijskih zemljiščih v delih k o : Škofije, Laže, Senožeče, Vremski Britof, Vareje, Kobjeglava, Štjak, Komen, Gabrovica, Krajna vas, Volčji grad, Dutovlje, Tomaj, Sežana. Utovlje, Lokev, Kuž, Avber, Štorje, Povir, Materija, Tatre, Brestovica, Sveto, Kazlje, Štanjel, Voglje, Brje, Dolanci, Gaberje, Koboli, Ocizla, Brezovo brdo, Škofije, Slope, Barka, Kopriva, Vatovlje. 2. člen Agromelioracijsko območje iz 1. člena tega odloka obsega 155,6 ha. Meje območij so vrisane v katastrskih preglednih kartah v merilu 1 : 5000, katerih po en izvod je na vpogled pri KZ Vinakras Sežana in oddelku za družbeno planiranje Skupščine občine Sežana. 3. Člen Zemljišča na agromelioracijskih območjih so z družbenim planom občine Sežana trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo oziroma bodo tako opredeljena z družbenim planom 1991 -1995 in dolgoročnim planom občine Sežana za obdobje 1986 - 2000. 4. člen Agromelioracija obsega odstranjevanje kamenja, grmovja, izravnavo terena, urejanje poti, spreminjanje v rodovitna zemljišča, založno gnojenje in delno navoz zemlje. 5. člen Agromelioracija se bo izvajala po etapah in skladno z investicijskim programom in po predhodno pridobljenem lokacijskem dovoljenju s strani investitorja. Dela bodo predvidoma zaključena v letu 1991. 6. člen Investitor de! za izvedbo agromelioracije je KZ Vinakras Sežana. Investitor zagotovi nepovratna sredstva od Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana in udeležbo lastnikov oz. imetnikov pravice uporabe zemljišč. 7. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na agromelioracijskem območju so dolžni posekati in odstraniti grmovje, odstraniti izruvano kamenje, zasuti nastale jame ter uporabljati zemljišče v skladu z investicijskim programom izvedbe agromelioracije. Ce lastnik oz. uporabnik kmetijskega zemljišča ne izvede potrebnih agromelioracijskih del v roku, določenem s programom, je dolžan vrniti sredstva kot je razvidno iz pogodbe, sklenjene med KZ Vinakras Sežana in posameznikom. Izvedbo del kontrolira komisija, ki jo določi Izvršni svet občine Sežana. 8. člen Kultura in način rabe melioracijskih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih agromelioracijah. 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 354-3/91 Predsednik Sežana, 14. maja 1991 IVAN VODOPIVEC, l.r. Na podlagi 51. in 1. odstavka 63. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 1991 sprejela ODLOK O USTANOVITVI ZAVODA BOLNIŠNICA IVANA REGENTA SEŽANA 1. člen Temeljna organizacija združenega dela Bolnica Ivana Regenta Sežana se izloči iz delovne organizacije Zdravstveni center Koper in organizira kot samostojni javni zavod. 2. člen Ime in sedež javnega zavoda je Bolnišnica Ivana Regenta Sežana s sedežem v Sežani, Cankarjeva 4. 3. člen Regenta Sežana opravlja dejavnost, za katero je D Bolnica Ivana Regenta registrirana oziroma vpisana v sodni register. Poleg navedenih dejavnosti opravlja še pravne, finančno ra unovodske, splošne kadrovske in druge usluge, ki so nujne in vezane za opravljanje glavne zdravstvene dejavnosti. 4. člen Bolnišnica Ivana Regenta Sežana opravlja dejavnsot republiškega cg'js ega pomena, zato se bo v skladu s petim odstavkom 3. člena Koper, 31. maja 1991 - St. 20 URADNE OBJAVE 91 5. č!en Bolnišnico Ivana Regenta Sežana upravlja svet ki .a o Po podpisu pogodbe o soustanoviteljstvu se število in uskiadt s podptsano pogodbo v roku enega meseca. sestava sveta 6. č!en Deiotn poslovanje zavoda vodi in organizira v.d. direktor zavoda. V.d. direktor zavoda je hkrati tudi strokovni vodja Naloge v d direktorja opravija dr. Mesič Muho, dosedanji v d direktor TOZD Boimca Ivana Regenta Sežana, do izteka dosedanjega mandata oztroma do sprejetja Zakona o zdravstvenem varstvu. 7. č!en Zavod pridobiva sredstva za delo v skiadu z veljavnimi predpisi. Sredstva za tekoče poslovanje in enostavno reprodukcijo zagotavlja Republika Slovenija, ki tudi odgovarja za obveznosti zavoda. 8. člen Pravice in obveznosi do delovne organizacije Zdravstveni center Koper se uredijo s posebno pogodbo med ustanovitelji Zdravstvenega centra Koper. 9. člen Bolnišnica Ivana Regenta Sežana uskladi svojo organiziranost in poslovanje z Zakonom o zavodih in določili te odločitve v roku ! meseca s statutarnim sklepom. 10. člen Skupščina občine Sežana pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Sežana, da dà soglasje k statutarnemu sklepu novoustanovljenega javnega zavoda. 11. člen Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah in se ga uporablja od 1. aprila 1991 dalje. št. 026-3/91 Predsednik Sežana, 14. maja 1991 IVAN VODOPIVEC, l.r. Na podlagi 1., 2., 3., 7. in 10. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, Št. 12/91) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 199! sprejela ODLOK O USTANOVITVI ZAVODA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA 1. člen Skupščina občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) ustanavlja Zavod kulturni center Srečka Kosovela Sežana. 2. člen Ime zavoda je: KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA Sedež Zavoda je: SEŽANA, KOSOVELOVA 4 a. 3. člen Dejavnost Kulturnega centra Srečka Kosovela je: - samostojno organiziranje in posredovanje kulturno-umetniških in drugih prireditev, - priprava investicijskega programa in tehnične dokumentacije ter opravljanje vseh del, ki so potrebna za popolno dokončanje programa izgradnje kompleksa kulturno-poslovnega centra Srečka Kosovela Sežana, - oddajanje prostora v najem, - opravljanje gostinskih dejavnosti, - založništvo in tiskarske storitve, - organizacija in opravljanje prevozov potnikov v notranjem m mednarodnem prometu in organizacija turističnih potovanj m drug!h turističnih prireditev, - opravljanje radiodifuznih dejavnosti, - organizacija kongresne dejavnosti, - opravljanje dejavnosti reklam in ekonomske propagande, - prirejanje sejmov in razstav, - galerijska dejavnost, - kulturno izobraževanje dejavnosti, - trgovina z neživilskimi proizvodi na drobno 4. člen j Skupščina občine Sežana imenuje za v.d. poslovodnega organa Zavoda Suša Marjana, ki je pooblaščen, da opravi priprave za začetek dela Zavoda. V.d. poslovodnega organa je lahko imenovan za dobo šest mesecev. 5. člen Statut zavoda sprejme svet Zavoda s soglasjem ustanovitelja. 6 člen Kulturni center pridobiva sredstva za delo: - iz proračuna občine Sežana na podlagi letnega plana - s prodajo svojih storitev, najemnin in ostalih virov - s prispevki neposrednih uporabnikov - z ostalimi viri na osnovi pogodb in zakonov. 7. člen Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga na osnovi letnega plana. 8. člen Kulturni center upravlja svet Kulturnega centra. Svet ima sedem članov in sicer: - delavci Kulturnega centra imenujejo enega člana - Občina Sežana imenuje tri člane - predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenujejo tri člane in sicer: A - predsedstvo ZKO Sežana imenuje enega člana, - svet krajevne skupnosti Sežana imenuje enega člana, - sveti osnovnih šol in srednje šole občine Sežana imenujejo enega člana. b ^ ui , Mandat članov sveta traja Štiri leta in se lahko ponovi. 9. člen Svet Zavoda sprejema statut in druge splošne akte, programe dela in razvoja, sprejema finančni načrt in zaključni račun Zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju Zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma statutom Zavoda določene zadeve. 10. člen Zavod ima strokovni svet. 11. člen Strokovni svet obravnava vprašanje s področja strokovnega dela Zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali pravilih Zavoda, določa strokovne podlage za programe in razvoj Zavoda, daje svetu, direktorju mnenja in predloge glede organiziranja dela in pogoje za razvoj dejavnosti ter opralvja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom in pravili Zavoda določene naioge. 12. člen Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta Zavoda se določijo s statutom. 13. člen Poslovodni organ Zavoda je direktor Zavoda, ki ga imenuje svet Zavoda, po predhodnem soglasju ustanovitelja. 14. člen Direktor organizira in vodi delo in poslovanje Zavoda, predstavlja in zastopa Zavod in je odgovoren za zakonitost dela Zavoda. 15. člen Za direktorja Zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom, aktom o ustanovitvi oziroma statutom Zavoda. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 35101-741/90 Predsednik Sežana, 14. maja 1991 IVAN VODOPIVEC, l.r. '! . H IVOiU ; / L1 . i. it./*/' 1 % * i<- ,ir 11 AM ,HT/< - iHO ! l M OU IM . - Na podlagi 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbo^a krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 1991 sprejela 92 URADNE OBJAVE Kope?, 31. maja 1991 - št. 20 ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1991 1. člen Spremeni se 1. odstavek 2. č!ena Od!oka o proračunu občine Sežana za !eto 1991 (Uradne objave, št. 9/91) in se glasi: "Skupni prihodki občinskega proračuna za !eto 1991 znašajo 394.560.121,00 din in se razporedijo v skiadu s sprejeto bilanco prihodkov in odhodkov, ki je sestavni de! tega odloka." 2. č!en Ta od!ok začne ve!jati nas!ednji dan po objavi v Uradnih objavah. Sežana, 14. maja 1991 Predsednik IVAN VODOPIVEC, l.r. Na pod!agi 41. č!ena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni !ist SRS št. 8/82) in 5.čl. Od!oka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je skupščina občine Sežana na skupni seji zbora združenega de!a, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 1991 sprejela ODLOK " 0 POGOJIH ZA DOBAVO IN ODJEM VODE NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA ..Bi i/.-h.Hvnqn jr. 1 SPLOŠNE DOLOČBE i- - 1. člen Ta odlok ureja pogoje dobave in način odjema pitne, tehnološke in požarne vode iz javnih vodovodov, naprave uporabnikov in upravljalcev, pogoje priključitve na javni vodovod, prevzem v upravljanje vodovodnih naprav, meritev in obračun porabe vode, obveznosti upravljalcev in uporabnikov, odjem vode iz hidrantov, kazenske določbe, predhodne in končne določbe. 2. člen Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali koristijo požarnovarnostno funkcijo. 3. člen Posamezne krajevne skupnosti ustanovijo za gospodarjenje s posameznimi javnimi lokalnimi vodovodi vodovodni odbor. Za opravljanje posameznih strokovnih de! lahko s pogodbo pooblastijo usposobljeno organizacijo združenega dela ali osebo. 4. člen Upravljalec javnih vodovodov iz 1. člena je dolžan sprejeti pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi naprav, s katerimi gospodari. Ta pravilnik vsebuje podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje z namenom, da se izvedbe in principi tipizirajo in poenotijo. Pravilnik mora biti skladen z zakoni, predpisi in pravilniki zveznih in republiških organov, odloki občinske skupščine, ki se nanašajo posredno ali neposredno na to dejavnost. 5. člen Po tem odloku se šteje za javni vodovod vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo več kot pet (5) priključkov različnih uporabnikov ali več kot dvajset (2) prebivalcev. Za novo zgrajeni javni vodovod mora biti izdano uporabno dovoljenje pristojnega organa. INTERNA INSTALACIJA - je celotna instalacija od vodomera dalje do vseh izpustnih mest porabnika a) vodovodni priključek se v skladu s soglasjem upravljalca vodovoda zgradi na stroške investitorja objekta kateremu služi b) z vodovodnim priključkom upravlja in ga vzdržuje organizacija, ki upravlja z javnim vodovodnim omrežjem c) z interno instalacijo upravlja in jo vzdržuje lasnik objekta kateremu služi 7. člen Naprave in objekti upravljalca so: SEKUNDARNO OMREŽJE IN NAPRAVE - omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem omrežju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje) - omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža izven objektov) - črpališča in naprave za dvigovanje ali redukcijo tlaka vode na sekundarnem omrežju - naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju - javne izlivke v skupni rabi PRIMARNO OMREŽJE IN NAPRAVE - omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh (2) ali več stanovanjskih ali drugih območij, kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpa-lišča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice - naprave za čiš&nje in pripravo vode na primarnem omrežju - vodohrami - cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohramov - cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji) MAGISTRALNO OMREŽJE IN NAPRAVE - objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije - tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetjij do primarnega omrežja - vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji III POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD 8. člen Na območju občine Sežana in območjih sosednjih občin, ki se oskrbujejo z vodo iz javnega vodovodnega sistema Kraškega vodovoda, kjer se določajo namenske zazidalne površine s prostorskim izvedbenim aktom, je v skladu izgradnje komunalne infrastrukture obvezna tudi priključitev le-teh na javno vodovodno omrežje. 9. člen Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev na javni vodovod, če uporabnik vloži zahtevek. V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. 10. člen Upravljalec vodovoda izdaja pogoje in soglasja k rešitvam v prostorskih izvedbenih načrtih in prostorskih urbanističnih načrtih. 11. člen Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja za območje kjer niso izdelani prostorski izvedbeni načrti naslednjo dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja: - lokacijsko dokumentacijo - opis specifičnosti gradnje s predvideno potrošnjo vode II NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV 6. člen Razmejitev med javno in nejavno instalacijo vodovoda Nejavna instalacija vodovoda je vsa instalacija odjavnega sekundarnega vodovoda, od mesta priključitve na njo, do izpustnih (odjemnih mest) porabnika. Nejavno instalacijo sestavljajo: 12. člen Pred priključitvijo uporabnika na javni vodovod mora uporabnik predložiti upravljalcu vodovoda potrdilo o opravljeni dezinfekciji in zapisnik o opravljeni tlačni preizušnji instalacije. 13. člen Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev v obliki in po postopku, k! je obdelan v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja, če uporabnik predloži vso potrebno dokumentacijo. VODOVODNI PRIKLJUČEK - odcepni jašek z vsemi armaturami na sekundarnem, razdelilnem cevovodu - priključni vod od sekundarnega voda do vodomera - vodomerni jašek z vsemi armaturami in vodomerom D ur **+ eten , ^ '^ede praviioma za vsak objekt posebej. !ahko [ ' 1*^' pnktjučkov z upoštevanjem namembnosti objekt: na P^v.zončn: pnkijuček (gradbiščni. prireditveni, vrtn dob^ vode ^viin.k o tehničnih pogoj Koper, 31. maja 1991 - Št. 20 URADNE OBJAVE 93 15. Ren Vsa vodovodna montažna deta na javnih vodovodih in priktjučkih ,ktjučno na vodomenh, ,zvaja m nadzira upravijaiec vodovoda IV PREVZEM VODOVODNIH NAPRAV V UPRAVLJANJE 16. č!en Z namenom, da se zagotovi oskrba z vodo v ustrezni koiičini in kakovost, ter zanesij.vo obratovanje objektov in naprav za oskrbo nasehj z vodo, nj.hovo vzdrževanje, se vodovodi združujejo v večje sisteme, pn čemer prevzema eden od upravijatcev oba sistema v upravijanje. Prenos se tzvrši z medsebojno pogodbo v kateri se v prehodnem roku dotoči vse pogoje, ki jih mora izpotniti dosedanji upravtjatec, k. vodovod predaja v ùpravtjanje novemu upravtjatcu. V tej pogodbi se opredetijo naslednji pogoji prevzema: - vodovod, ki se predaja oziroma prevzema, mora imeti vso potrebno dokumentacijo - evidenca osnovnih sredstev s finančnim vrednotenjem - vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno z določili drugega odstavka 19. člena - izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja - sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja - sanacija in avtomatizacija morata biti vključeni v plan razširjene reprodukcije individualnih komunalnih skupnosti na področju obeh upravi j alce v - določeni morajo biti pogoji in roki izpolnitve zahtev prevzemnika v smislu določil Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih naprav, ki jih uporablja prevzemnik - določena mora biti enotna ali diferencialna cena, ki prevzemniku omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih naprav V MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABE PORABLJENE VODE 24. člen Obračun porabljene vode se vrši periodično glede na vrsto porabnika skladno s terminskim planom, ki ga določi upravijaiec vodovoda. 25. člen Ceno kubičnega metra vode določamo na kalkulativnih osnovah in elementih za pokrivanje stroškov na nivoju enostavne reprodukcije. 26. člen Uporabniki - fizične osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov v obliki obroka za obračunsko obdobje. Obrok plačila po položnicah ali računu se izračuna na osnovi dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja ali ocenjene porabe v prihodnjem obračunskem obdobju in veljavne cene. Uporabniki - pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na osnovi izdanega računa. Velikim porabnikom vode lahko upravijaiec izstavlja račune v rokih, ki jih določita s posebno pogodbo 27. člen V primerih, ko je v stanovanjskem objektu več individualnih (ločenih) uporabnikov dobavljene vode, pa vsi ali de! njih nima odčitovalcu dostopnih vodomerov, ki so del hišne inštalacije, se obračunava vodarina vsem skupaj po ugotovlje 'ih količinah vodomera vodovodnega priključka, svet stanovalcev pa porazdeli odčitek na posamezne uporabnike po merilih, ki jih določijo stanovalci v hišni samoupravi. Kjer hišni sveti ne delujejo, daje podatke o stanovalcih upravljalcu vodovoda pristojno Komunalno stanovanjsko podjetje, lastnik ali pravni upravičenec stanovanjske hiše. Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca razen, ko so izpolnjeni pogoji za spremembo statusa internega vodomera v OBRAČUNSKI vodomer upravljalca. V tem primeru se evidentira skupna poraba vode proporcionalno porazdeli na vse porabnike v bloku oziroma po ključu, ki ga določijo stanovalci sami. 17. člen Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravijaiec sklene posebno pogodbo o meritvi in dobavi vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali je začasno vodomer v okvari. 18. člen Če so na območju upravljalca tudi uporabniki vode z lastnimi objekti za izkoriščanje istih vodnih virov vode kot javni vodovod s porabo nad 21/sek., so le ti dolžni meriti izkoriščanje vira z vodomeri. 19. člen Vsakemu novemu uporabniku namesti upravijaiec vodovoda glavni obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravijaiec samostojno oziroma v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin v skladu z Odredbo o rokih, v katerih se periodično pregledujejo etaloni in merila (Uradni list SFRJ, št. 24/84). Upravijaiec vzdržuje in skrb! za redne preglede obračunskih vodomerov. 28. člen Normativno cenovno kategorijo porabnika vode določi SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA na predlog pristojnega upravnega organa občine Sežana. 29. člen Porabljeno vodo mora plačati uporabnik - fizična oseba do roka, navedenega na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljalcu pismene pripombe oz. ugovor na obrok izstavljen po položnici ali računu najkasneje v 8 dneh po prejemu. Če ne plača obroka, navedenega na položnici ali računu niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, upravijaiec sproži postopek za prekinitev dobave vode. Uporabnik, pravna oseba, mora plačati račun v 8 dneh po izstavitvi računa upravljalca. Uporabnik lahko sporoči upravljalcu pismene pripombe oz. ugovor na izstavljen račun, najkasneje v 15 dneh do izstavitve računa. Ugovor ne zadrži izplačila. Če ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, upravijaiec sproži postopek za prekinitev dobave vode. Upravijaiec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pismeno odgovoriti v 15 dneh. 20. člen Vodomeri v interni instalaciji služijo za interno porazdelitev stroškov in kontrolo in jih upravijaiec vodovoda ne vzdržuje. Osnova za obračun je odčitek obračunskega vodomera. Internemu vodomeru ustreznega tipa, ki je vgrajen v skladu s predpisi na javno dostopnem mestu se lahko spremen! status v obračunski vodomer, ki ga odčituje in vzdržuje upravijaiec vodovoda. 21. člen Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, k! mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za kontrolo in vzdrževanje. 22. člen ... 'se okvare, ki so nastale na vodomeru ah priključku po kriv ! rabnika bremenijo le-tcga. 23. člen ^ 'sako okvaro na priključku ali vodomeru je aviti takoj upravljalcu. Uporabnik una *. če ic člena pravico zahtevati izredno kontrolo to n obračunskega ma njegova točnost. Če se ugotovi, da ornerà izven dopustnih toleranc, nosi stros c p prečna poraba vode iz prejšnjega obračuns g VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 30. člen Upravijaiec lahko, na stroške uporabnika, brez odpovedi, vendar ob obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih: a) če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje uporabnikov oz. kvaliteto vode v javnem vodovodu, b) če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljalca, c) če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom ali uporabnik tega noče preprečiti, č) če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo, d) če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega Odloka. e) če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, f) če uporabnik ne plača računa upravljalcu po drugi izstavitvi opomina. Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Upravijaiec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih de! na omrežju ali ostalih napravah vodovoda ali izrednih okvar, vendar mora o tem pred pričetkom obvestiti ^ iporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali direktno. 94 URADNE OBJAVE i Koper, 31. maja 1991 - St. 20 V!! IZREDNE RAZMERE !N VARČEVANJE Z VODO 32. člen V slučaju elementarne nesreče se upravljalec vodovoda podreja organizirani dobavi vode po navodilih pristojnega upravnega organa. 33. člen Uporabniki vode iz lastnega vodovoda, ki uporabljajo isti vodni vir kot javni vodovod na istem območju, so pri nastopu izrednih razmer dolžni po potrebi zmanjšati eksploatacijo vodnega vira ali pa dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. VIII OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV 34. člen Upravljalec ima pri preskrbi z vodo zlasti naslednje obveznosti: a) da skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in da pravočasno pripravlja plane enostavne in razširjene reprodukcije ter sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja ter z njimi seznani uporabnike, b) da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda, c) da vzdržuje priključke na svoje stroške, razen v primeru, če okvara na priključku nastane po krivdi uporabnika, d) da redno pregleduje, preizkuša in zamenjuje vodomere v skladu z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika v skladu s 23. členom, e) da redno kontrolira kvaliteto vode v skladu s Pravilnikom o higienski neoporečnosti vode za javno preskrbovanje prebivalstva z vodo in ostalih predpisih, f) da obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode, g) da ažumo izdaja soglasja in omogoča priključitve na vodovod, h) da organizira preskrbo v izrednih razmerah in ažurno poroča o nastopu izrednih razmer ustreznim organom občine, i) da sistematično pregleduje omrežje in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo, j) da organizira zaščito važnih objektov. 35. člen Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti: a) da redno vzdržujejo interno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope od snega, ledu in ostalih materialov, b) da omogočajo dostop do obračunskega vodomera in internih vodomerov, c) da takoj javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, vodomerih in odjem vode iz hidrantov, e) da s pismenim obvestilom upravljalcu javijo lastninske, namem-bnostne in ostale spremembe pri uporabniku, f) da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v izrednih razmerah ali ob prekinitvi dobave vode. Vzdrževalci cest, ulic in trgov skrbe, da pri rekonstrukciji ostanejo vodovodne naprave v prvotnem stanju. Upravljalci drugih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega ali plinovodnega omrežja, itd.) morajo pri opravljanju de! na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. IX ODJEM VODE IZ HIDRANTOV 36. člen Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov. Za gasilske vaje, za njihovo preizkušanje in izpiranje vodovoda, s predhodnim dovoljenjem upravljalca. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode se sme koristiti le s privolitvijo upravljalca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo. 37. člen Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera velajo določila 36. člena. 38. člen Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju in nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil. X KAZENSKE DOLOČBE 39. Člen Z denarno kaznijo 1.000,00 do 30.000,00 din se kaznuje upravljalec javnega vodovoda: 1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov, (34. člen) 2. če izvrši priključitev brez predhodnega soglasja (13. člen) 3. če ne izvaja prekinitve dobave vode v slučajih, kot jih določa člen 30.b,c,d,e 4 če ne izpolnjuje obveznosti po Členu 34. d, e 5. če ne izpolnjuje obveznosti iz 32. člena Z denarno kaznijo 250,00 do 5.000,00 din se kaznuje za prekršek iz prve točke tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca vodovoda. Kadar je upravljalec vodovoda krajevna skupnost, je njena odgovorna oseba predsednik vodovodnega odbora. 40. Člen Z denarno kaznijo 250,00 do 5.000,00 din se kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseba: 1. če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 36., 37. in 38. členom 2. če se prkključi na vodovod brez soglasja upravljalca 3. če ne izpolnjuje obveznosti po Členu 35. a, b, e. Za prekrške iz točke L, 2., 3. tega člena se kaznuje pravna oseba z denarno kaznijo 1.000,00 do 30.000,00 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznjo 250,00 do 5.000,00 din. XI PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 4L člen Uporabniki, ki so bili priključeni pred uveljavitvijo tega odloka, so dolžni v roku 90 dni po uveljavitvi tega odloka urediti priključek. 42. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba občine Sežana. Upravljalec vodovoda je dolžan o kršitvah tega odloka obveščati pristojni organ iz prvega odstavka tega člena. 43. člen Odlok stopi v veljavi 8 dni po objavi v Uradnih objavah. št.: 355-2/89 Predsednik Sežana, 14. maja 1991 IVAN VODOPIVEC Na podlagi 4L člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 90/91) 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi IS (Uradne objave, št. 25/90) je Skupščina občine Sežana na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora dne 14. maja 1991 sprejela ODLOK O PLAKATIRANJU IN O POSTAVLJANJU REKLAM NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA L člen S tem Odlokom se na območju Občine Sežana urejajo: - pravice in obveznosti organov občine Sežana pri izvajanju določil tega odloka ter pri določanju mest, na katerih bodo stali objekti, namenjeni za razobešanje plakatov, transparentov, oglasov in drugih objav (v nadaljnjem besedilu: plakatna mesta) in pri postavljanju reklamnih tabel, reklam in svetlobnih napisov (v nadaljnjem besedilu: reklamni objekti), - pravila za razobešanje plakatov, oglasov, transparentov in drugih objav na plakatnih mestih (v nadaljnjem besedilu: plakatiranje), - pravice in obveznosti izvajalcev plakatiranja ter lastnikov reklamnih objektov pri postavljanju in uporabi reklamnih objektov, - pravice in obveznosti interesov, ki želijo plakatna mesta uporabiti za oglašanje svojih posebnih gospodarskih ali političnih interesov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) 2. člen Plakatiranje je dejavnost javnega pomena in se ne sme opravljati brez predhodnega dovoljenja upravnega organa Občine Sežana. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Sežana vsake 2 leti, lahko pa tudi prej, na podlagi javnega natečaja izbere izvajalca-(e), ki nudijo najugodnejše pogoje za opravljanje dejavnosti plakatiranja za območje občine Sežana. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Sežana določi: - cene plakatiranja, pristojbino za uporabo plakatnega mesta, ^ ?°stavitev in uporabo rekiamnega objekta, plačevanja stontev in pristojbin, 'p: .un Koper, 31. maja 1991 - §t. 20 URADNE OBJAVE 95 5. č!en Piakatna mesta in rekiamni objekti so staini aii začasni. 6. člen Dovoljenje za postavitev plakatnih mest in reklamnih objektov v obòm Sežana izda pnstojni upravni organ občine Sežana. 7. člen Postavitev ptakatnih mest predstavlja eiement urejanja stavbnih zemtpM v mestth .n naseijih občine Sežana. Njihova postavitev se finanora iz sredstev pristojbin občinskega proračuna. 8. člen Pogoji za postavitev reklamnih objektov se določijo v lokacijskem postopku ali priglasitvi del pri pristojnem občinskem upravnem organu. 9. člen Plakatna mesta služijo za obveščanje o javnih zborovanjih, prireditvah, manifestacijah, dejavnosti političnih strank, reklamiranju proizvodov ter proizvodnih in drugih storitev različnih interesentov. Reklamni objekti praviloma služijo za reklamiranje proizvodov ter proizvodnih in drugih storitev lastnikov objektov. 10. člen Z reklamnimi objekti gospodarijo lastniki teh objektov. Lastniki reklamnih objektov so dolžni te objekte vzdrževati tako, da v vsakem trenutku izpolnjujejo pogoje, ki so bili določeni v dovoljenju za njihovo postavitev. 11. člen S plakatnimi mesti gospodari izvajalec. Izvajalec mora skrbeti: - da so plakati, ki jih lepi, oziroma namešča na javna plakatna mesta, opremljeni s štampiljko in datumom, do katerega dneva plakat sme viseti na plakatnem mestu, - da raztrgane in onesnažene plakate odstrani v roku dveh dni od nastanka poškodbe, - da odstranjuje plakate, ki niso opremljeni s štampiljko in datumom - da je plakatno mesto in njegova okolica urejena, - da prijavlja pristojnim inšpekcijskim službam nezakonito lepljenje plakatov in postavljanje reklam, - da bodo plakati pravočasno izobešeni. 12. člen Odstranjevanje plakatov, oglasov, transparentov in drugih objav ter reklamnih objektov lahko opravi samo ustrezna pooblaščena oseba izvajalca ali lastnika reklamnega objekta. 13. člen Plakatiranje je dovoljeno samo na plakatnih mestih 14. člen V času predvolilnega gibanja ali priprave političnega referenduma ima organizator gibanja oziroma referenduma prednost pri uporabi plakatnih mest. Za potrebe stalnega oglašanja političnih strank se določijo in na stroške občinskega proračuna postavijo posebna stalna plakatna mesta. 15. Člen V času predvolilnega gibanja ali priprave političnega referenduma imajo politične stranke pravico do pridobitve enake površine reklamnega prostora na začasnih in stalnih reklamnih objektih. 16. člen Z denarno kaznijo 15.000 din se kaznuje izvajalec oziroma lastnik reklamnega objekta, če: - objekta ne vzdržuje tako, da v vsakem trenutku izpolnjuje pogoje, ki jih je določil upravni organ v dovoljenju za njegovo postavitev (10. člen) - plakatov, ki jih lepi, oziroma namešča na plakatna mesta, ne opremlja s štampiljko in datumom (11. člen), - raztrgane in onesnažene plakate ne odstrani v roku dveh dm od nastanka poškodbe (11. člen),;. - ne odstranjuje plakatov, ki sp lepljeni P%. nameščeni izven plakatnm mest (11. člen), . v - plakatno mesto in njihova okohca msta urejena (it eten) - pristojnim inšpekcijskim službam ne prijavlja nezakonito lepljenih plakatov in postavljenih reklam (11 člen), - Če plakati ne bodo pravočasno izobešeni (11. člen) Z denarno kaznijo 10.000 din se kaznuje izvajalec, če. - lepi in namešča plakate z dvojezičnimi napisi ter plakate, kt se nanašajo na predvolilno gibanje in politični referendum brez predhodnega soglasja občinskega upravnega organa (12. člen) 17. člen Z denarno kaznijo 2.500 din se kaznuje za prekršek posameznik, če : - brez dovoljenja lepi, oziroma namešča plakate (2. Člen) - lepi, oziroma namešča plakate na mestih, ki za to niso določena, - brez dovoljenja odstranjuje plakate itd. ter reklamne objekte (13. člen). 18. člen Z denarno kaznijo 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba, če: - postavi plakatno mesto ali reklamni objekt brez ustreznega dovoljenja (6. člen). 19. člen Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja komunalna inšpekcija Občine Sežana 20. člen Določbe tega Odloka se ne nanašajo na oglašanje družbeno-poli-tične skupnosti in njenih organov, podjetij, športnih društev ter drugih subjektov za opravljanje gospodarskih in družbenih dejavnosti, kadar pri izvrševanju svoje dejavnosti oglašajo na svojih oglasnih deskah. 21. člen Ta Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 222-4/90 Predsednik Sežana, 14. maja 1991 IVAN VODOPIVEC Na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 8/82), 17. člena Zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 8/78), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. maja 1991 sprejela ^ ODLOK 0 OBVEZNEM ZBIRANJU, ODVOZU IN ODLAGANJU OD PADKOV TER ČIŠČENJU JAVNIH POVRŠIN NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA 1 SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se na območju občine Sežana ureja obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov na odlagališča, urejanje odlagališč ter čiščenje javnih površin. 2. člen Za javne površine po tem odloku se štejejo ulice, ceste in trgi v mestih in naseljih, parkirišča, pločniki, javni parki in drevoredi ter druge urejene javne površine. 3. člen Urejeno zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov, urejanje odlagališč ter čiščenje javnih površin je javna služba in jo opravlja javno podjetje oziroma na podlagi koncesije drugo podjetje ali zasebnik, katerega pooblasti Izvršni svet. 4. člen Odpadki po tem odloku so snovi, ki nastajajo v proizvodnji, prometu, porabi v naselju in so kot taki nepotrebni, nadležni ali celo škodljivi. Odpadki se po tem odloku razvrščajo v: - Odpadke, primerne za odlaganje v tipizirane posode za odpadke, kot: - smeti in odpadki iz gospodinjstva, - odpadni nevtraliziran material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij, - smeti in odpadki iz poslovnih prostorov, skladišč, tržnic, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, - neuporabni odpadki iz industrijske in obrtne dejavnosti, - smeti in odpadki iz gostinskih obratov, trgovskih poslovalnic, obratov družbene prehrane in podobno, - pepel in ugaski iz peči. 2. Odpadke, ki jih zaradi velikosti, teže in podobno ni mogoče ali smotrno zbirati in odlagati v tipizirane posode za odpadke, kot: - večji kosi embalaže, - nerabno pohištvo in drugi nerabni kosi stanovanjske in gospodinjske opreme, - nerabna vozila in deli vozil, 96 URADNE OBJAVE Koper, 31. maja 1991 - št. 20 - večji predmeti iz pločevine, kovine, lesa, plastike, gume, steklovina in podobno, - drugi večji nerabni predmeti. 3. Tekoči odpadki, kot: - fekalije in odplake. 5. člen Določbe tega odloka ne veljajo za posebne odpadke, ki vsebujejo nevarne snovi, kot na primer: eksplozivne, vnetljive snovi, fenoli, odpadna olja, kisline, lugi, agresivni odpadki, sredstva za zaščito, kužni material, živilski odpadki, kadavri in podobno. Ravnanje s tem! ^Ipadki je urejeno s posebnimi predpisi. 6. člen Zbiranje, odvoz, odlaganje odpadkov in urejanje odlagališč se mora opravljati skladno z veljavno zakonodajo. H. ZBIRANJE ODPADKOV 7. člen Na celotnem območju občine je obvezno zbiranje, odvažanje in odlaganje odpadkov na centralno odlagališče. 8. člen Izvršni svet občine Sežana vsako leto posebej odredi, za katera naselja velja obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Naselja, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku tega člena in še nimajo urejenega odvoza odpadkov, odlagajo odpadke na začasna, urejena krajevna odlagališča ali pa na podlagi dogovora med izvajalcem in krajevno skupnostjo na centralno odlagališče. 9. člen Lastniki, uporabniki oziroma upravljalci zgradb, objektov in prostorov na območju občine Sežana morajo odlagati komunalne odpadke v za to določene posode in so tudi odgovorni za pravilno ravnanje z njimi. V naseljih, kjer je že organizirano zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov, so uporabniki dolžni financirati nabavo prve posode za odpadke ter urediti prostor za postavitev. Za novozgrajene zgradbe in objekte je treba tipizirane posode za odpadke nabaviti pred izdajo uporabnega dovoljenja. Pri gradnji objektov mora biti že v projektu zunanje ureditve predviden prostor in število posod za odpadke. Ob vselitvi v stanovanjsko hišo mora lastnik stanovanjske hiše obvestiti izvajalca o datumu vselitve, velikosti koristne stanovanjske površine ter številu prebivalcev v hiši. Za naselja iz 8. Člena tega odloka, kjer je za več stanovanjskih hiš predvidena ena posoda (kontejner), jo izvajalec odvoza nabavi, postavi ter sorazmerno poračuna stroške uporabnikom. 10. člen Upravljalci javnih površin pri šolah, trgovinah, igriščih, avtobusnih in železniških postajah, parkiriščih in drugi, morajo na teh prostorih names^ potrebno število posod za odpadke ter skrbeti za redno odstra^^nje po dogovoru z izvajalcem odvoza odpadkov. Te povrne morajo upravljalci redno čistiti. 11. člen Proator za postavitev posod za odpadke mora biti primemo urejen. ?ri izbiri lokacije, tipa in zadostnega števila posod za odpadke sodeluje izvajalec z upravnim organom ter pristojno inšpekcijsko službo. 12. člen S sprejemom tega odloka preidejo vse posode za zbiranje odpadkov iz gospodinjstev v upravljanje izvajalcu odvoza, ki jih redno vzdržuje in čisti. Izvajalec je dolžan dotrajanje posode za odpadke nadomestiti z novimi po planu, ki ga določi Izvršni svet. Ostali lastniki vzdržujejo posode sami. Onesnaženje, ki nastane pri odvozu odpadkov, odstrani izvajalec odvoza. 13. člen Tam, kjer so nameščene posode za sortirano odlaganje odpadkov, morajo uporabniki obvezno ločeno odlagati odpadke v za to označene posode. 14. člen Prepovedano je: - odlagati odpadke na mesta, ki niso temu namenjena, - odlagati v posode za odpadke žareč pepel, ogorke in snovi iz 5. člena tega odloka ter ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki, - puščati odprte posode za odpadke, - odlagati odpadke v posode tako, da se onesnaži prostor okoli njih ali jih prenapolniti, - ovirati odvoz odpadkov, - nesortirano odlaganje, kjer so nameščene posode za to, - zadrževanje nepooblaščenih oseb na centralnem odlagališču. III ODVOZ ODPADKOV 15. člen Odvoz komunalnih odpadkov opravlja izvajalec po programu o ravnanju z odpadki najmanj enkrat tedensko v posebnih vozilih. 16. člen Na celotnem območju občine Sežana opravlja zbiranje in odvoz odpadnih predmetov, ki jih zaradi velikosti, teže in podobno ni mogoče zbirati in odlagati v tipizirane posode za odpadke (večji kosi embalaže, neuporabno pohištvo in neuporabna gospodinjska oprema, nerabna vozila in deli vozi! in podobno) izvajalec najmanj dvakrat letno, prvič obvezno spomladi. Čas in kraj zbiranja teh odpadkov se objavi na krajevno običajen način, najmanj 14 dni prej. Večje kosovne odpadke iz 1. odstavka tega člena je treba zbirati tako, da je uporabne odpadke možno uporabiti kot sekundarne surovine. Sekundarne surovine ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče. Take odpadke je treba skladiščiti in odlagati tako, da jih je mogoče ekonomsko izkoristiti. 17. člen Odpadke, ki nastajajo v industrijskih objektih in skladiščih, pa niso komunalni odpadki, je dovoljeno zbirati in odlagati znotraj območja industrijskega objekta oziroma skladišča; odvažati pa jih je dopustno le na določeno odlagališče v dogovoru med uporabnikom, izvajalcem in pristojnim upravnim organom. Za pogostost, način in plačilo odvoza se povzročitelj odpadkov in pooblaščeni izvajalec posebej dogovorita. 18. člen Prireditelj oziroma organizator občasnih javnih prireditev mora med poslovanjem zagotoviti stalno čiščenje. Po končani prireditvi, najkasneje pa v 24 urah, mora prostor pospraviti, očistiti, odstraniti odpadke in ga po potrebi razkužiti. 19. člen Tekoče odpadke iz 3. točke 4. Člena tega odloka je dovoljeno odvažati le s posebnimi vozili, ki ustrezajo sanitarno tehničnim predpisom in jih ni dovoljeno odlagati na odlagališča komunalnih odpadkov, ampak v javno kanalizacijsko omrežje, povezano v čistilno napravo. Če to ni mogoče, se lahko tekoče odpadke odvaža na površine, ki jih predhodno določita izvajalec in pristojna sanitarna inšpekcija. Fekalije mora izvajalec odpeljati v najkrajšem možnem času oziroma v treh dneh po prejemu naročila, v nujnem primeru pa takoj. IV. ODLAGALIŠČA ODPADKOV 20. člen Odpadke je dovoljeno odlagati le na odlagališča, ki imajo ustrezna dovoljenja. Centralno odlagališče tega odloka upravlja in vzdržuje upravljalec odlagališča, na ostalih območjih pa odlagališča vzdržujejo krajevne skupnosti ali posamezniki, katerim upravljanje teh storitev s pogodbo poveri Izvršni svet. Lokacije odlagališč morajo biti določene v prostorskem delu Družbenega plana občine Sežana. Pogoje ureditev odlagališč pa določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve, v soglasju s sanitarno, požarnovarnostno in komunalno inšpekcijo. Odlagališče mora biti označeno in redno vzdrževano po postopku, ki ga določi poslovnik. 21. člen Sredstva za upravljanje in vzdrževanje odlagališč se zagotavljajo iz plačil za odvoz odpadkov, iz sredstev, ki jih plačujejo zasebniki ali uporabniki za uporabo odlagališč, če odpadke sami pripeljejo ter sredstev, ki jih določi Izvršni svet z letnim programom. 22. člen Za sanacijo in rekultivacijo odlagališča so dolžni poskrbeti uporabniki oziroma upravljalci na svoje stroške. Če uporabnik oziroma upravljalec odlagališča ni znan, poskrbi za sanacijo odlagališča krajevna skupnost s sodelovanjem upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve, ki poskrbi za potrebna finančna sredstva. 23. člen Izven odlagališča je prepovedano odlaganje odpadkov. Kdor odlaga odpadke izven odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in odpeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec, ki ga določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 24. člen Odlagališča, ki nimajo potrebnih dovoljenj, je neba najkasneje v roku treh let od uveljavitve tega odloka, sanirati in rekultivirati;'! oj' ko se v naselju organizira odvoz odpadkov na centralno odlagahšče. Koper, 31. maja 1991 - Št. 20 URADNE OBJAVE 97 Za sanacijo in rekultivacijo odlagališča so dolini poskrbeti uporab mki oztroma upravljata na svoje stroške ("e t uporao upravtjatec od.aga.i^a ni znan, ioskrbi'z jevnajkupnost ,n Izvršni svet, ki za ta namen ^t^Sebna 25. Člen Odpadn. gradbeni materia) ter materia), ki nastane pri obdetavi kamna, je dolžan odstranit, t.sti, pri katerem je materia) nas a) Odpadn, gradben, materia) se )ahk. uporabtja za zasipanje vrtač p. predhodnem sogtasju pnstojnega upravnega organa ali pa odlaga !ia "'° °^^83)'ščaTa matena) se obvezno odlaga na centralno od agahšče, če je upravljalen od)aga)išča potreben ph tehnolog,,i odlaganja. Odlagal,šča za te namene določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. & * M j V. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN 26. Člen Čiščenje javnih površin se kot javna služba ureja z letnim planom izvajalca komunalnih dejavnosti, ki ga sprejme Izvršni svet občine Sežana. Za območje mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči s suhozem-nim terminalom pa v Poslovni skupnosti suhozemni terminal Sežana, k! prav tako z letmm planom določa obseg in vrsto nalog ter ga dostav! Izvršnemu svetu v sprejem. V izrednih razmerah upravljalec dejavnosti v suhozemnem terminalu opravlja dejavnost po nalogu Izvršnega sveta. Sredstva za izvajanje dejavnosti po 2. odstavku tega člena zagotovi Poslovna skupnost suhozemni terminal Sežana. 27. člen Vrsta, obseg in intenziteta čiščenja javnih površin se določita z letnim planom komunalne dejavnosti. V letnih planih dela se zlasti določijo območja oziroma naselja, v katerih se javne površine čistijo, obseg in kvaliteta čiščenja in zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. 28. člen Na območju mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči s suhozem-nim terminalom, kjer nastopa več upravljalcev, se določi za upravljalca Poslovno skupnost suhozemni terminal Sežana. Komunalne storitve iz tega člena plačujejo vsi uporabniki tega prostora. 29. člen Neposredni uporabniki objektov so dolžni redno čistiti pločnike, hodnike za pešce in druge javne površine pred objekti, ki jih uporabljajo. Obveznost čiščenja velja tudi za odstranjevanje snega in preprečevanje poledice. 30. člen Javne površine na območjih iz 27. člena tega odloka vzdržuje in čisti pooblaščeni izvajalec. V ostalih naseljih čistijo in vzdržujejo javne povi^ine krajevne skupnosti v dogovoru z izvajalcem, ki ga določi Izvršni svet. 31. člen Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je izvajalec dolžan namestiti koše za odpadke, skladno z letnim planom. Sredstva za nameščanje košar na površinah suhozemnega terminala m mejmh prehodov zagotavljajo upravljalci !e-teh. Mesta, kjer se nameščajo koši in njihovo obliko določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve s sodelovanjem ustrezne inšpekcije. 32. člen Posode za odpadke je prepovedano namerno poškodovat! m uničevati. V primeru poškodovanja ali uničenja j