Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din i*-—, četrtletno Din ••—, inozemstvo Din 6V -
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 3
Telefon interurban 113
Cena inseratom: cela »tran Din 1400'—, pol strani Din 780--, Četrt strani Din 350"—. Mali oglasi beseda Din 1'-, stalnim popust
„Nikdar ne bote mogli preveč storiti za dobro časopisje". Papež Pij XI.
Mesca marca letošnjega leta je papež Pij XI. sprejel odposlanstvo katoliške mladine v Italiji. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da se katoliška mladina, ki je najvažnejši del katoliške akcije, s takšnim zanimanjem in s tako vztrajnostjo bavi s vprašanji prosvete in kulture. Prava kultura je nemogoča brez vere. V prosveti je najvažnejše, da se izberejo velike smernice, velika večna načela, ki so človeku kažipot skozi življenje. Te velike podlage za človeškega duha uči katoliški katekizem, ki na malo straneh rešuje prva in poglavitna vprašanja vesoljstva. Kar se dostaje časnikov, je sv. Oče poudarjal, da morejo postati mogočno sredstvo za razširjenje in pospeševanje vere. »Tisek je«, tako je rekel doslovno, »v današnjih dneh ena izmed največjih sil, ker časniki morejo postati ali najdobrodejnejša ali najpo-gubnejša moč v življenju sveta in cerkve. Zato je bila sveta misel vaših voditeljev, da so vas pravočasno podučili o tem. Nikdar ne bote mogli preveč storiti za dobro časopisje. In če tudi ne bi mogli kaj drugega storiti, nego samo to, da dobre časnike in liste delite, bi že to bilo dobro delo«.
Papeževe besede dokazujejo) da katoliška cerkev ni nikdar zgubila iz vida po men časopisja, bodisi dobrega bodisi slabega. Kakor svari pred slabimi časniki, ki so za duševno življenje to, kar so za telesno zastrupljeni studenci, tako opominja k podpori, in sicer k duševni in gmotni podpori dobrega časopisja. Temu namenu tudi služijo takozvane nedelje dobrega časopisja, ki se prirejajo po raznih krajih.
Nedavno je bila takšna nedelja v južni Afriki. Pri tej priliki je izjavil škof Del-lalle iz Natala: »Delo za dobre časnike dandanes nadkriljuje po svoji važnosti vsa druga ter mora biti na čelu dobrih del. Katoličani imajo dolžnost, da dobro časopisje podpirajo z vsemi močmi. Dober tisek mora premagati slabega. To pa je le takrat mogoče, ako so katoličani pri-
pravljeni za žrtve.« Škof Fleischer iz Marianhilla pa je izjavil to svoje mišljenje: »Katoliški časniki so ena najboljših trdnjav cerkve zoper napade sovražnika. Zato je njihova usoda slična oni našega Zveličarja in njegovih apostolov: zaničujejo se, zlovoljno presojajo, celo od vernikov se z njimi sramotno ravna. Potrebno je torej nekaj duha Gospoda in njegovih apostolov, da se kdo poteguje za katoliško časopisje. Vsakemu katoličanu mora služiti v čast, da za katoliško časopisje nekaj stori ali pri njem sodeluje.«
Tudi v Ameriki vedno bolj zmaguje prepričanje o velikem pomenu dobrega, v krščanskem duhu pisanega časopisja, in o dolžnostih katoliškega ljudstva napram takemu časopisju. V dokaz hočemo samo navesti »Amerikanskega Slovenca«, ki je glasilo slovenskega katoliškega ljudstva v Ameriki. Mesca februarja in marca letošnjega leta se je po raznih krajih slovenskih naselbin v Ameriki vršila agitacija za list, ki je imela namen pomnožiti število naročnikov in s tem tudi stvoriti možnost napredka za list. Agitacija je imela presenetljiv uspeh: 1200 novih naročnikov je list pridobil. Samo ena agitatorica za list, gospodična Lucija Gregorčič je pridobila 201 naročnika.
Spričo tega razveseljivega dogodka piše »Amerikanski Slovenec«, ki je tako postal največji slovenski dnevnik v Ameriki, v svoji številki od 6. aprila: »Ravno ta sijajni uspeh utrjuje še večjo vero in še močnejše zaupanje v nas, da naše slovensko ljudstvo res ni tako, kakor bi si ga kdo predstavljal po raznih lokalnih razmerah tuintam. Ljudstvo,ki se v tako slabih časih, kot so ravno v tej dobi, pa tako odzove za svoj list, to ljudstvo je dobro, je plemenito! Če kdaj, so to pot ameriški Slovenci pokazali javno, kaj so v pretežni večini, kakšnega mišljenja in kakšnega prepričanja. Armada prijateljev in somišljenikov okrog »Amerikanskega Slovenca« se stalno množi, medtem ko nasprotni listi stalno padajo. Tu narod govori, kaj hoče in kaj noče.«
Ali slovenski narod povsod tako govori? Ali se armada prijateljev in somišljenikov okrog »Slovenskega Gospodarja« in drugih slovenskih krščanskih listov stalno množi? Ali nasprotni listi, kot »Jutro«, »Domovina«, »Kmetski list« in razni socialistični listi stalno padajo? To so velevažna vprašanja, ki se tičejo poediri-cev in celega ljudstva, vprašanja, ki posegajo v vest poedincev in osobito katoliških familij. To so vprašanja, v katerih mora ljudstvo dati določen in odločen od govor, kaj hoče in kaj noče. Od rešitve teh vprašanj je odvisna bodočnost poedincev in familij, osobito mladine in z njo celega naroda. Vsled tega pa je treba, da vsak dobro pomni in izvršuje besede sv. Očeta, ki smo jih tem vrstam izbrali za naslov in ki naj tudi bodo poslednje besede: »Nikdar ne bote mogli preveč storiti za dobro časopisje.«
Trgovec Kramar je dal v nedeljo pred cerkvijo razglasiti, da odprodaja veliko zalogo koruze po znižani ceni. Možje so takoj začeli ugibati, zakaj.
»Pokvarila se mu je«, je dejal prvi,
»Pokvarjene ne sme prodajati«, je u-govarjal drugi, »zdi se mi pa, da se boji tega, da mu koruza ne obleži v magaci-nu.«
»Državne koruze se boji«, je šaljivo dodal naš znanec gospodar.
»Saj res, kako pa je vendar s to koruzo? Ali ti kaj več veš«, so vpraševali možje vsevprek. In gospodar jim je povedal:
»Lansko leto je bila v mnogih krajih naše države slaba letina. Poleg slabe letine pa imajo v mnogih krajih, posebno v Bosni in Dalmaciji, še to nadlogo, da so mali kmetje silovito zadolženi. Za obresti pa so jim bogataši, ki so jim denar posodili, vzeli še tisto malo pridelka, ki so ga spravili v jeseni s polja. Tako je bilo pričakovati, da bo v teh krajih nastopila lakota. Ubogi ljudje ne bodo imeli pridelkov in ne denarja, da bi si živeža kupili.
Lakota se je res bližala. Občine in oblasti niso storile ničesar, ljudje sami pa tudi ne. Zato je morala poseči vlada v-mes. Odredila je, da bo dala 150,000.000 Din za one kraje, kjer vlada lakota. Podporo si je zamislila tako-le: Za najnuj-
nejšo silo nekaj žita, koruze in nekaj denarja, večino denarja pa naj se uporabi na ta način, da se izvršijo kaka javna dela, pri katerih se zaposli one, ki nimajo posla ter trpe lakoto.
Vlada je začela deliti. Najpreje je delila po svojih velikih županih. Radič in drugi so zagnali krik, da se postopa pristransko, da naj dobijo oblasti. Država je dala oblastem pravico razdelitve. Sedaj šele je prišlo iz Bosne in Dalmacije pritožbi Samo Radičevi pristaši so dobivali. Seveda je vlada posegla vmes in je napravila red, kar pa radičevcem ni bilo prav. Mirno je sedaj ministrski predsednik Vukičevič povedal na velikem shodu v Velikem Bečkereku preteklo nedeljo, da ni več tiste strašne lakote, ker je s pomočjo sedanje vlade bilo ljudstvu takoj pomagano!«
»Kaj pa Slovenija ni bila nič deležna liste koruze? Ali se na Kranjskem ne bi-jejo zaradi nje? Ali je mi Štajerci nismo nič dobili?«
»Ja, to pa veliko zahtevate od mene, da vam vse to razložim! Kolikor vem, toliko bom povedal. Tudi Slovenija je bila deležna te pomoči za olajšanje lakote. Na Kranjskem, kjer je večje pomanjkanje, so dobili nekaj več, toda še za tisto so se tako stepli, da danes vsi pravijo, da bi bilo bolje, ako se koruza ne bi delila. Le premislite! Kaj pa hočete napraviti s tem, če pride na eno občino po 100 kg koruze? Ti, župan, kako bi ti sedaj to-le razdelil? Ker pa se je dalo res le samo najpotrebnejšim, so nasprotniki začeli oponašati, da se vsem ni dalo. Če bi se vsem dajalo, potem bi vsi, ki so vsaj nekoliko potrebni, bili upravičeni dobiti in bi se koruza delila po pol in četrt kg po znižani ceni!«
»Neumnost«, je planil eden vmes v raz lago.
»Res je to neumnost«, je nadaljeval gospodar, »da se zahteva taka razdelitev. Pravično je, da naj dobijo le najpotrebnejši podporo, drugim pa naj se na kak drug način pomaga, posebno, da se jim da prilika zaslužka. Saj noben zdrav človek ne sprejema rad miloščine, ampak hoče poštenega dela in poštenega zaslužka.«
»Kaj pa mariborska oblast ni ničesar dobila?«
»Ravno to sem mislil sedaj povedati, kolikor vem. Tudi na mariborsko oblast je bila določena svota 100.000 Din. Veliki župan in oblastni odbor sta zahtevala — denar. Naročilo pa se je, da naj se kupi za to svoto koruza in res se je sklenila pogodba za 30 vagonov koruze. Med tem je pa pritlo poročilo, da se bo poslalo 27 vagonov koruze namesto denarja. Iz Maribora pa je šla zahteva, da naj se pošlje 30 vagonov, ker za tisti denar dobimo v Sloveniji 30 vagonov koruze. Na to zahtevo sedaj še ni odgovora, upa se pa, da bo pozitiven. Potem bo seveda tudi tukaj razdelitev, kar bomo pa itak še izvedeli. 30 vagonov razdeliti v tako veliki oblasti kot je naša, bo naravnost težko delo! Naša oblastna skupščina dela bolje, da nam reč razna javna dela izvršuje, kjer se nekaj napravi, kar je v splošno korist, poleg tega pa ljudje tudi nekaj zaslužijo. To novo načelo sedaj tudi država sprejema!«
»Je pa res že zadnji čas bil, da smo Slovenci zastopani v vladi, da tudi državno gospodarstvo spravimo na pravo pot«, je župan zaključil razgovor in pozval navzoče na občinsko sejo.
V NAŠI DRŽAVI.
Napovedane vladine izpremembe — ni.
Radič in Pribičevič sta napovedovala, da se bo vlada takoj, ko se skupščina Sestane, izpremenila. Njihovi časopisi so pri-občevali vsaki dan nov način, kako se bo vlada sestavila. Seveda so zopet prišli s predlogom, da naj vlado sestavi — general. Glavno jim je, da bi pač oni prišli zopet v vlado, pa naj stane, kar hoče!
Kako naj se porabi posojilo, ki ga dobimo od Anglije, o tem razpravlja sedaj vlada. Opozicija pa je ves čas trdila, da posojila sploh ne dobimo, ker nimamo brez nje kredita, je začela že veliko borbo za razdelitev tega posojila.
Stanovanjski zakon je konečno sprejet / tem smislu, da je ustreženo hišnim posestnikom, da prosto razpolagajo s stanovanjem, pa tudi stanovanjskim najemnikom, da najemnina ne sme biti previsoka.
Pomoč Bolgariji in Grčiji. Narodna skupščina je dovolila za nujno pomoč Bolgariji 3,000.000 Din in Grčiji 2,000.000 Din, ker sta silno trpeli vsled potresa.
Dr. Korošec v Južni Srbiji. Za Južno Srbijo je bil izreden dogodek v preteklem tednu to, da je notranji minister dr. Korošec osebno nadziral delo državnih uradnikov, da je stopil v osebni stik z narodom in od njega sprejemal prošnje in pritožbe. Narod do sedaj tega ni bil vajen, zato je sprejemal dr. Korošca kot svojega najboljšega prijatelja. V velikih trumah je narod pozdravljal našega vodi telja in videl v njem svojega rešitelja, ki prinaša v Južno Srbijo red, zakonitost in pravično upravo!
Dr. Marinkovič se je vrnil iz tujine, kjer se je zdravil, kjer pa je istočasno i-mel tudi več političnih razgovorov, ki bodo usmerjali našo zunanjo politiko v bodoče.
Šolski izpit narodnega poslanca. V narodno skupščino bi moral priti nov poslanec dr. Hagy, po rodu Madjar. Opozicija je ugovarjala, da ne zna nobenega slovanskega jezika. Zahtevala je pravi izpit, pri katerem je največ izpraševal Radič, kar je popolnoma razumljivo. —
V DRUGIH DRŽAVAH.
Volitve v Franciji niso položaja popolnoma nič izpremenile. Zato je upanje o-nih, da bo nova vlada po volitvah bolj hladna do Jugoslavije, ostalo prazno. — Prijateljstvo s Francijo nam je tudi v bo doče zasigurano.
Vse je potihnilo po Italiji po onem napadu na kralja. Žrtve so svečano pokopali, krivce so sicer iskali, Mussolini sam je vodil preiskavo, a našli jih niso.
Češko-jugoslovansko zbližan je in upo-anavanje je namen, ki ga želita obe drža-
vi čimprej doseči. Zato pa so tudi sedaj potovali zastopniki Češke po Jugoslaviji kot zadnjič naši po Češkem. Upati je, da bodo taka potovanja ne le v narodno-po-liličnem, ampak tudi v gospodarsko-po-litičnem oziru zbližali obe državi.
Avstrija — del Nemčijel Ker se Avstrija ne sme priključiti Nemčiji, pa drugače pripravlja, da postane samoposebi del Nemčije. Vse zakone urejujejo tako, da so enaki z nemškimi. Med Nemčijo in Avstrijo ni več carinske meje.
Francosko-angleško prijateljstvo se vedno bolj utrjuje, kar nam garantira stalen mir. Ameriški načrt za protivojno zvezo se bo ravno po tem prijateljstvu tudi v Evropi uveljavil. Temu načrtu se namerava pridružiti prav kmalu tudi še Nemčija. Italija pa se bo morala!
Egipt hoče biti svoboden! Med egiptovsko domačo vlado in pa angleško nadvlado je prišlo do take napetosti, da bodo Angleži ali leteli, ali pa s silo udušili — svobodoželjnost Egipta.
Rusija v novi krizi. Komunisti v Rusiji se vedno bolj bojijo za svojo vladino moč. Zato privijajo vijak nasilja nad vsemi. Stalin se je odločil za oster boj zoper vse omahljivce.
Komunistična agitacija razpreža svoje mreže po vsem svetu prav tajno, vendar se tu in tam zalotijo pri delu in agitaciji, tedaj pa seveda morajo odgovarjati pred sodiščem. V naši državi so že končani komunistični procesi v Srbiji, ki so vzbudili mnogo hrupa po svetu. Zdaj so pa v gnezdu komunistične agitacije, na Dunaju, vjeli debelega ptiča, Bela Kuna, ki je bil vodja znanih madžarskih komunistov, ki so v divjih tolpah napadli tudi naše slovensko Prekmur je. Bela Kun prihaja iz Moskve in je hotel nazaj na Madžarsko, pa so ga na Dunaju — zaprli. Komunisti, ki tajijo vsako privatno lastnino, bi seveda radi prišli do moči in — do privatnega bogastva po revoluciji.
¿^^zaMMUO
Si res nespameten.
Nič ni lepšega in tolažilnejšega kakor vera, če človek živi po njej. Če človek pa noče hoditi po njenih potih, nič ni groznejšega, kakor vera. Zato pa človek, ki za vero ne mara, tako išče, kjer bi našel kak ugovor, kak razlog zoper njo. Posebno ena tolažba je, s katero opravičuje danes toliko ljudi svojo nevero, češ, pameten človek sploh ne more verovati, vse je le domišljija, saj še nihče ni videl, in tipal ne duše, ne večnosti, ne Boga.
Res Boga, večnosti še nihče ni videl, a vidimo in otipamo, da vedno takore-koč butamo ob dela božja. Poglej svet! Kako ogromen je! Premisli našo zemljo! Koliko je nad nami svetov, milijonkrat večjih kakor naša zemlja. Si že videl kedaj, da bi le en kamenček postal sam od sebe? Ta ogromni svet pa bi? Glej red v svetu? Kako natančno so preraču-njena pota zvezd na nebu! Kako redno se menjajo na zemlji letni časi, kako se obnavlja voda, zrak! Vse je kakor velikanska ura, pri kateri se vjema zadnji zobček na kolesu. Kdo je pameten? Ali
oni, ki pravi, da mora ta ura imeti urar-ja, ali tisti, ki trdi, da ga nima?
Boga, večnosti res še ni videl nihče, a videli so ljudje Kristusa. »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo videli s svojimi očmi, kar so otipale naše roke, to sami izpričujemo in oznanjamo — večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se je prikazalo nam,« je pisal sveti apostol Janez prvim kristjanom. Kri apostolska, ki je tekla, je najmočnejši dokaz za resničnost tega pričevanja. Da, so videli apostoli Kristusa, so tri leta z njim živeli, so videli njegovo sveto življenje, so videli njegove čudeže, so ga videli umreti, so videli in so se ga dotikali vstalega, so ga videli iti v nebesa. Nihče ni videl tja v večnost, a Kristus je tisti, ki je prišel iz onega drugega kraja, ki se je zopet vrnil na oni svet in Kristus je tisti, ki nam je povedal, da imamo tam Boga in Očeta, da je tam kraljestvo blaženih, pa tudi vnanja tema, kjer je jok in škripanje z zobmi. — Ne vidimo večnosti, ne vidimo Boga, a na besedo Kristusovo verjamemo. Ali je to nespamet?
Boga, večnosti nihče ne vidi, a vidi, kdor ima odprte oči, blagoslov, ki teče iz vere v Boga in večnost. Ko je prišel naš veliki rojak Friderik Baraga kot misijonar k Čupua-Indijancem v Ameriki; je našel pri njih zelo žalostne razmere. Bili so še pravi divjaki. Niso imeli hiš, niso obdelovali polja, živeli so le od lova, vdani so bili najgršim strastem. A ni bilo dolgo, pa so stale v teh krajih lične vasi, razprostirala so se marljivo obdelana polja, ljudje so bili trezni, pošteni, povsod je bilo lepo družinsko življenje. Ko je amerikanski dostojanstvenik Baraga vprašal, s kakimi strogimi postavami je je te ljudi tako spremenil, je odgovoril: »Moji ljudje nimajo druge postave, ko Kristusov evangelij.« Res, povsod, kjer se ljudje oklenejo s srcem vere, vidimo: srečo v dušah, srečo v družinah, srečo v življenju. Velikokrat se danes sliši, da je vera nespamet in mračnjaštvo. Ali res more roditi nespamet, mračnjaštvo tak blagoslov? Ima le prav Kristus, ki je rekel: »Kdor hodi za menoj, ne hodi po remi.«
Boga, večnosti nihče ne more videti, lahko pa vsak vidi nesrečo, ki se rodi tam, kjer izgine vera v večnost in Boga. Ko je med francosko revolucijo nekega dne drla razdivjana množica po ulicah v Parizu, je nek jakobinec začel kričati, ko je zagledal duhovnika: »Pope na svetil jkel« Duhovnik mu je mirno odgovoril: »Le, bote videli, če bo potem bolj svetlo!« Da, bi lahko človek vprašal one, ki sramotijo in blatijo vero, ki ji nasprotujejo, ki bi jo najrajše uničili: »Kaj pa ste vi ljudem boljšega dali ko vera? Ali je tam, kjer izgine vera, življenje syetlejše, lepše, srečnejše? Ali je vsa vaša pamet in modrost strast, ki se širi za vami? Ali so to raztrgane in nesrečne družine? Ali je to razbrzdana mladina? Hudodelstva? Samomori?«
Boga in večnosti ne vidiš, vidiš pa lahko tudi danes srečne može, ki so globoko verni in pobožni, vidiš lahko ljudi, resne in poštene, ki se po dolgem in resnem iskanju zopet vračajo k veri. Ali so tudi ti nespametni? Ko bi vera res bila nespamet, ko bi res bila, kakor nekateri trdijo, znanost dokazala, da je ve-
ra prazna in napačna, kako bi pač bilo mogoče, da bi ti učeni ljudje bili še verni, da bi celo, kar se tolikokrat dogaja, se danes sredi znanosti vračali k veri?
Ne, vera ni nespamet. Nič se ne boj, da si nespameten, če veruješ. Res je le to, kar pravi evangelij 4. nedelje po Veliki noči, da je nevera greh, prvi greh, nekako največji greh. Greh, ker ima nevera oči, pa noče videti, greli, ker ubije toliko lepega in sreče, greh, ker rodi toliko zla.
Veselo znamenje. Na Francoskem prirejajo katoliški visokošolci vsako leto* skupna velikonočna obhajila. Letos se je teh skupnih obhajil udeležilo nad 1300 dijakov. Gotovo veselo znamenje za deželo, kjer so pometali križe iz šol in iz šolskih knjig izbrisali besedo Bog. Vera ne izginja, ona raste in prospeva!
Krvava Mehika. Dolgo časa ni bilo mogoče iz Mehike dobiti pravih poročil, ker je vlada vsakega, o katerem je sumila, da bi o grozodejstvih poročal v svet, spravila kot nadležnega tujca čez mejo. Sedaj pa posebno angleški časniki poročajo vedno več podrobnosti iz te krvave dežele. Ves režim v Mehiki nič ni drugega, kakor režim vohunov in nasilnikov, ki so hoteli v dušah prebivalcev zadušiti vsako versko zavest. Angleški listi poročajo, da je bilo dosedaj v Mehiki ubitih 200 duhovnikov, 500 pa pregnanih. Razen teh pa je bilo ubitih, da včasih na najkrutejši način mučenih še večje število drugih ljudi. — Baje so a* zadnjem času pritisnili tudi gospodarski krogi na mehikansko vlado, da začne pogajanja s Cerkvijo, ker ti krogi smatrajo, da je verski mir potreben, da se zopet dvigne blagostanje dežele. Tako besno sovraštvo proti Cerkvi tudi v Mehiki ne bo uspelo. Peklenska vrata Cerkve ne morejo premagati!
Zopet dve mučeništvi v Mehiki. Pred dobrim mescem sta bila ustreljena v državi Midoracan (Mehika) dva frančiškana: oče De Vega in brat Martinez. Izsledili so ju, ko je pater maševal, brat pa mu je ministriral. Pred usmrtitvijo so zaprli oba mučenika dva meseca v ječo.
Katoliški odpor proti novodobnemu poganstvu. Po kulturni Evropi hodi zadnji čas neka zamorska plesalka Backer, ki proizvaja skrajno nedostojne plese. Bila je tudi na Dunaju, kjer je pri židovskem in socijalističnem občinstvu žela veliko priznanje in še več denarja. V imenu katoličanov pa je proti njenemu nastopu ostro protestiral kardinal Piffl in odredil radi lega pohujšanja javne pobožnosti. Plesalka je hotela iti po priznanje in denar tudi na Ogrsko, pa so se tamošnji katoličani uprli proti temu in bodo najbrž tudi uspeli, da ne bo smela priti k njim prodajat pogansko sramoto. Ravno tako stališče proti njej so zavzeli tudi katoličani v Italiji. Tudi pri nas se širi veliko poganskih šeg, četudi bolj prikrito. Pravi krščanski čut jim nasprotuje, ne pa da bi se jih oklepal.
Socijalist hvali krščanske organizacije. Ravnatelj mednarodnega delavskega urada Albert Thomas, socijalist, je pred krat kim obiskal krščanske strokovne organizacije po največjih delavskih krajih v
Nemčiji. Po obisku je pisal pismo, v katerem hvali te organizacije, češ, da ne skrbijo samo za gmotno blagostanje svojih članov, temveč jim dajejo tudi izobrazbo, umsko in srčno. Tako katoliška vera pomaga človeku!
Duhovniška vest. Konzist. svetnikom lavantinske škofije je bil imenovan vlč. g. dekan v Kozjem Marko Tomažič. Zaslužnemu javnemu delavcu, blagemu in za vse dobro delujočemu duhovniku k cerkvenemu odlikovanju »Slovenski Gospodar« iskreno častita!
Nesreča in smrt. Vič. g. župnik Haupt-man, ki opravlja kaplansko službo pri Sv. Rupertu v Slov. gor., si je zlomil nogo, ko se je peljal domov. — V vojni bolnišnici v Sarajevu je umrl vojak Fran Vo-grin iz Zg. Voličine. Fant je bil pri vojakih komaj mesec dni, a je nevajen temu podnebju in vojaški hrani zbolel ter po kratki, mučni bolezni izdihnil. Bil je blag fant, vnet za vse dobro. Naj v miru počiva!
Pokojninski zavod za nameščence razpisuje za taiste, ki so pri tem zavodu zavarovani, dve prosti mesti v zdravilišču »Terma« v Laškem. Zdravljenje se začne s 15. majem in traja do 1. junija. Vso o-skrbo, kakor: kopelji v toplicah, stanovanje, prvovrstno hrano in zdravniško pomoč je brazplacna. Vsak prosilec mora v prošnji navesti: člansko število zavarovanja, za koliko družinskih članov da mora skrbeti, spričevalo od zdravnika, da boleha na revmatizmu ali prolinu in da bi mu toplice koristile, ter potrdilo od županstva, da nima premoženja. Prošnja, katere ni treba kolkovati, se takoj pošlje na Pokojninski zavod nameščencev, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12. Organisti, kateri ste zavarovani pri Pokojninskem zavodu in bolehate na revmatizmu itd., potrudite se takoj in vložite prošnje!
Dekleta mornarji. Iz Vašingtona v Severni Ameriki poročajo, da so na krovu neke ameriške križarke našli štiri dekleta, preoblečene v mornarje. Izjavile so, da so si želele ogledati tuje dežele in se zabavati. Ladija, ki je bila že na visokem morju, je pristala v Key-West in dekleta izkrcala. Mornariško ministrstvo pa je uvedlo preiskavo, kdo je deklicam omogočil pustolovstvo.
Morilec lastnih otrok in samega sebe. Minulo soboto zvečer je brezposelni čevljarski pomočnik Franc Funda na Dunaju prerezal vratove trem svojim malim otrokom in sam sebi. Otroke so našli že mrtve, Funda je še živel, a ni nade, da bi ozdravel. Funda je bil že dve leti brez posla, a drugače zelo dober mož in skrben oče. Družino je vzdrževala Fun-dova žena, ki je zaposlena v neki tovarni kot delavka. Funda je silno peklo, da je morala žena skrbeti za vse. Žena sama ga je vedno tolažila, toda Funda se je čezdalje bolj pogrezal v obup. Veliko je pripomoglo k temu tudi njegovo telesno stanje, saj je dobil v vojni strel v glavo in imel tudi malarijo. Končal je svoje trpljenje z obupnim činom,
ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU
Zgodovinska povest iz Slovenskih goric, začne v kratkem izhajati v »Slovenskem gospodarju«! Kdor hoče to nad vse zanimivo povest v celoti brati, naj si takoj
naroči »Slovenskega gospodarja«!
Viltoški g. Badl umrl. V gradu Viltoš pri Rušah je umrl bivši tamošnji posestnik g. Otokar Badl v starosti 69 let. Rajni je živel večinoma na Dunaju in je prihajal v Viltoš le na letovišče. Viltoš je moderno opremljen grad, ki je bil med svetovno vojno redno prebivališče generalnega štaba nadvojvode Evgena. Gospod Badl je bil samec in je prodal graščino veletrgovcu g. Magerlu iz Poljčan. Pred par dnevi je prišel g. Badl z Dunaja v Viltoš na kratek oddih, a ga je zatekla smrt v četrtek ponoči. Truplo je bilo pre peljano v pondeljek v družinsko grobnico na Dunaj.
Požar. Do tal je pogorelo na Markovo ponoči hiša in hlev z vsem premakljivim blagom, obleko in živežem Janezu Golobu na Blatnem vrhu št. 11, župnije Jur-klošter. Le živino so rešili. Kako je nastal ogenj, se ne da ugotoviti. Pogorelec je bil zavarovan za malenkostno svoto in je sedaj gospodarsko uničen za vse življenje.
GENERAL WRANGEL UMRL.
V sredo, dne 25. aprila t. L, je umrl vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja« znani ruski general Wrangel. Ker so ostanki njegove armade raztreseni še danes po raznih krajih naše države, bode širšo javnost zanimal kratek životopis tega generala. General Peter Wrangel se je rodil kot potomec baltiške družine leta 1880. Dasi po rodu Balt, je bil vzgojen po rusko. Po svojem prvotnem poklicu je bil inžener, po končanih študijah uradnik in nato častnik pri carskoruski konjeniški gardi. Udeležil se je že rusko-ja-ponske vojne in je služil takrat v kozaški armadi znamenitega ruskega generala Rennenkampfa. V svetovni vojni je dosegel čin polkovnika in celo generala kornega poveljnika. Po boljševiškem prevratu je bil obsojen dvakrat na smrt. Izvršitve prve smrtne obsodbe ga je rešil navaden vojak. Kot drugič na smrt obsojenega so ga že bili privezali na torpe-dni čoln, da bi ga vrgli v morje in se je rešil smrti samo slučajno. Proti boljše-viški armadi je začel zbirati prostovoljce, ki so se tudi odzvali njegovim pozivom. Njegovo vojsko so tvorili predvsem pristaši ruskega carizma. General \Vran-gel je začel svoje vojne pohode proti boljševikom najprej na Kavkazu in je skušal od tamkaj se združiti s protibolj-ševiško armado generala Kolčaka. Njegovi načrti, da bi obkolil rdečo armado, se niso posrečili. Ko so porazili boljševi-ki armado generala Denekina, so se preostanki te vojske zatekli na polotok Krim — kjer jih je sprejel general Wrangel. Posrečilo se mu je, da je postavil iz vseh ruskih vetrov zbrano in zmešano vojsko toliko na noge, da je dosegel skraja leta 1920 proti boljševikom prav lepe uspehe. Predvsem so podpirali Francozi njegove poskuse, a tudi francoska pomoč je bila preslaba pred napadi rdeče armade. Bolj
ševiki so kmalu ukrotili napadajočega Wrangla, da je zbežal z ostanki svoje armade na Krim in iz Sebastopola so ga prepeljale ladje velesil z 20.000 možmi v Carigrad. Leta 1922 se je preselil general "VVrangel s svojimi begunci v Jugoslavijo, Bolgarijo in Rumunijo. Iz ravnokar omenjenih držav je vodil organizacijo proti boljševikom, a ni imel nobenega uspeha več. Leta 1925 je zgubil sam upanje, da bi uspelo upropastiti boljševiško armado, je razpustil svoj generalni štab in živel kot zasebnik. V zadnjem času je prebival stalno v Briisslu, kjer je tudi umrl. Ostanki \Vranglove armade bodo ostali v stalnem spominu našim ljudem ob severni meji, kjer so bili nekaj mescev obmejna straža in so prizadjali veliko gorja našim ljudem. Neprestanemu dreza-nju naših poslancev se je vendar posrečilo, da je vlada odstranila osovražene Wranglovce s severne meje. Posamezni Rusi-Wranglovci še služijo danes kot finančni stražniki in drugi uradniki v naši državi.
Mesto starih ljudi. Glavno mesto Španije je nekako zbirališče starih ljudi. — Pred kratkim so obhajali v Madridu posebno slavnost, na katero so bili povabljeni 801etniki, ki živijo že 40 let v Madridu. Svečanosti je predsedoval diktator Primo de Rivera, njemu ob strani pa je sedela neka 103 let stara ženska. Zbralo se je nad 700 oseb, ki so bile 80 let stare. Med temi je bilo mnogo politikov in učenjakov, zdravnikov, pisateljev in drugih. Govorniki so slavili visoko starost španskega prebivalstva in so ugotovili, da živi samo v Madridu nad 3500 oseb, ki so prekoračile 80. leto in ki so še vedno pri čvrstem zdravju.
Letalska nesreča zahtevala dve smrtni nesreči. Na vojaškem letalskem vežbali-šču v Novem Sadu se je zopet pripetila težka nesreča dne 27. aprila. Nad letališčem so se vršile letalske vaje. Kapetan Peter Petrovič se je dvignil s svojim letalom v zrak, istočasno pa se je dvignil tudi narednik pilot Jandrič. Oba letalca sta se vežbala v boju s strojnimi puškami ter sta krožila drug okoli drugega. Vreme je bilo lepo, nebo jasno in mnogo ljudi je opazovalo letalske vaje. V višini 500 m je naenkrat opazil kapetan Petrovič, da mu Jandričevo letalo drvi ravno nasproti. Petrovič očividno ni vedel, v katero smer bo krenilo nasprotno letalo, in je postal tako razburjen, kar so opazili tudi gledalci na zemlji. Teh se je polotilo silno vznemirjenje, ker je bilo jasno, da pride do nesreče, ako se letali ne izogneta. Končno je kapetan Petrovič napravil zaokret na levo in se skušal izogniti. Bilo pa je že prepozno. Jandričevo letalo je priletelo z vso silo v Petrovičevo. Gledalcem je zastala kri v žilah, ko sta treščila oba aparata z veliko silo v zraku skupaj. Letali sta se razbili, odbili nato drug od drugega ter padli na zemljo. Vsi, ki so se nahajali v bližini letališča,
so pohiteli na mesto nesreče. Oficirji in vojaki zrakoplovnega polka so našli letali popolnoma razbiti in oba letalca — mrtva.
Znani madžarski komunistični voditelj Bela Kun aretiran na Dunaju. Slovencem in posebno še Prekmurcem je še v živem spominu bivši madžarski komunistični ljudski komisar Bela Kun. Ko je bila komunistična vlada na Ogrskem strmogla-vljena leta 1920, je pobegnil v Avstrijo, odkoder se je izselil v Rusijo pod«pogo-jem, da se ne bo vrnil nikdar več na Dunaj. Kljub prepovedi se je Kun vrnil v avstrijsko glavno mesto, odprl tamkaj trgovino z milom, dišečimi pomadami itd., a v resnici so služili ti prostori kot shajališče za komunistične agitatorje. Pri a-retaciji je odklonil Kun vsako izjavo glede bivanja na Dunaju. Očividno je imel iz Rusije nalog, zopet vzpostaviti madžarski komunistični pokret. Kaj in kako bo ukrenila Avstrija s Kunom, o tem še bomo poročali.
General žrtev letalske nesreče. Na vojaškem vežbališču Monte Cenio na Italijanskem se je pripetila letalska nesreča s smrtnim izidom. General Guidoni je skočil iz višine 1000 m iz letala s pado-branom »Salvador«, ki je v rabi pri italijanski aviatiki. Pri skoku pa se je več vrvi zapletlo okoli njegovega telesa, radi česar se padobran ni odprl ter se je general ubil.
Požar na Bregu pri Ptuju. V petek popoldne okrog 4. ure je nenadoma izbruhnil požar na Bregu pri Ptuju, ki je v nekaj minutah objel vse gospodarsko poslopje posestnika Janeza Vindiš. Ker so ravno v tem delu Spodnjega Brega hiše druga zraven druge, je obstojala velika nevarnost, da požar uniči ves Spod. Breg. Le hitri pomoči gasilcev iz Ptuja, ki je v par minutah dospela na kraj nesreče, in neposredni bližini vode Studenčnice, se je zahvaliti, da je bil požar omejen le na poslopje Janeza Vindiš. Škoda je velika, ker je zgorelo zlasti mnogo gospodarskih strojev, vendar pa je deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ne more točno ugotoviti, le toliko je sigurno, da je nastal nad kravjim hlevom.
Pretepel otroka do smrti. Dunaj je pretresel te dni zločin, ki je po splošni sodbi najgroznejši, kar se jih je zgodilo v zadnjih desetletjih. Delavec Halaksa je do smrti pretepel petletno nezakonsko hčer svoje žene, Matilno Stodola. Halaksa je pijanec in surovež. Sosedje so vedeli, da ubogega otroka strahovito pretepajo in stradajo in so opetovano na to opozorili policijo in socijalno oblast, toda ukrenilo se ni ničesar. Slednjič je malo mučenico rešila smrt. Očim je otroka ubil. Toda kako! Pri raztelesenju so dognali, da ima otrok zlomljeno hrbtenico in medenico, poleg neštetih drugih poškodb na glavi in po ostalem telesu. Ko je policija odvedla nečloveške starše, je množica prodrla policijski kordon, napadla voz in hotela zločinca iztrgati policiji, da bi ju linčala. Voz je komaj ušel iz rok razjarjenih Du-najčanov.
PfiVSki ZbOfU ^ *mate Pevčevo pes-
_______marico? V Tiskarni sv.
Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta, jih dobite. Vsak snopič po Din 10.—.
11111 rm nrrn mini..........
Speeijaii»t *a notranje boleani
Dr. Janko Pihlctr
*e Je po večletni klinični pra-k*i v inoteinatvu nateNi v
5i8 iJMaribmr
in ortttnira v JPveierMVl ulici 9 II. natlitropje
ixmnmnnnnnixiaŒDixciDnDDaa
700Ietnica lavantinske škofije. Lavan-tinska škofija praznuje prihodnji teden 7001etnico svojega obstoja. Te jubilejne slovesnosti se bo osebno udeležil tudi naš apostolski nuncij v Beogradu, prevzv. g. Hermenegild Pellegrinetti. Župnijski u-radi, zlasti v Mariboru in v bližnji okolici, naj povabijo vernike, da se po možnosti udeležijo sprejema apostolskega nuncija na Slomškovem trgu v sredo, 9. maja ob treh popoldne ter zahvalne službe božje v mariborski stolnici v četrtek dne 10. maja. — Sveti Oče Pij XI. so z reskriptom sv. penitencijarije z dne 14. aprila 1928, št. 518, podelili popoln odpustek vsem vernikom, ki po sprejemu zakramentov sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa molijo za namen sv. Očeta in 1. se udeležijo jubilejne zahvalne službe božje, ali dne 10. maja v mariborski stol niči, ali dne 13. maja kjerkoli v škofiji; 2. ki bodo do dne 31. decembra 1928 ob drugih cerkvenih jubilejnih slovesnostih (oh svetih misijonih, tridnevnicah, duh. vajah, skupnih sv. obhajilih in ob katerikoli jubilejni pobožnosti) pobožno vsaj pri eni pridigi in sv. maši.
Vsem cenjenim naročnikom, ki imajo samo do 1. maja plačano naročnino za list »Slovenski Gospodar«, smo priložili današnji številki položnice, s katerimi naj blagovolijo kmalu poravnati naročnino, da ne bo treba ukiniti lista. Naročnina stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 8 Din. Uprav-ništvo.
Umrl je v Mariboru znani slovenski odvetnik, posestnik pri Sv. Križu nad Mariborom in Velike opekarne v Račjem g. Radoslav Pipuš. Svetila mu večna luč!
STRAHOTE POTRESA NA BALKANU.
Potres na Grškem.
O potresu po južni Bolgariji in v grškem mestu Korint smo že poročali. Od našega zadnjega popisa potresnih strahot na Balkanu se potresni sunki niso umirili, ampak se nadaljujejo. V od potresa opustošenem mestu Korintu so i-meli dne 25. aprila ponoči nov močnejši potresni sunek, ki je razdejal še one hiše, ki so ostale po prvem potresu. Med potresom je deževalo, nastala je celo nevihta s točo. V izredno temni noči so se dogajali strašni prizori. Pred potresom se je culo votlo bobnenje, kar je dalo znak za divji strah. Navzlic viharju in toči je vse bežalo iz mesta in se ustavilo šele daleč na polju, ker se je med prebivalstvom razširilo prazno mnenje, da se bo mesto in okolica pogreznila v morje. Neprestano bobnenje se je smatralo za znamenje novih potresov in res je bil dne 26, aprila zjutraj zopet slabejši sunek. Tudi v Atenah (glavnem mestu Grčije) so dne 26. aprila čutili precejšen potresni sunek, ki pa ni napravil škode. V pirejskem pristanišču se je morje me-
stoma dvignilo za 8 m; domneva se, da je to v zvezi s potresom.
Ponoči v četrtek, dne 26. aprila, je bil na Grškem nov potres s podzemeljskim bobnenjem, dežjem in točo. Potres je bil močnejši, kakor dosedanji ter se je čutil najprej v mestih Volos in Lamia in v vasi Anori. Nastala je strašna zmeda. Po prvem sunku je vse zbežalo na prosto, tako da ni bilo človeških žrtev. Hiše so skoraj popolnoma razdejane v imenovanih krajih in v vasi Piska.
Ko beležimo te vrste o potresu na Grškem, še nimamo poročil, ali je grozna nesreča že prenehala ali ne.
Potres na Bolgarskem in drugod.
Tudi na Bolgarskem ni potres ponehal in občutijo na raznih krajih sunke, ki pa niti primerjati niso z onimi, ki so porušili bolgarsko mesto Plovdiv in okolico. Potres so občutili po Turčiji in oso-bito v Carigradu, po Zgornji Italiji.
Dne 28. aprila ponoči ob pol 12. uri sta bila v švedski provinci Vestmanland 2 močna potresa s podzemeljskim bobnenjem. Potres je trajal 12 sekund. Potresni sunek je povzročil, da so se hiše omajale in da so padli na tla manjši predmeti. Potresi na Švedskem so bolj redki in jih beležijo aparati vsako leto komaj enkrat.
Naša pomoč Bolgarom in Grkom.
V	očigled potresni nesreči, ki je zadela naši sosedi Bolgarijo in Grčijo, je naša narodna skupščina na seji dne 26. aprila dovolila 5 milijonov dinarjev podpore. Od te svote je nakazal predsednik narodne skupščine bolgarskim oškodovancem 3 milijona Din in grškim 2 milijona Din. Ravnokar omenjena podpora je bila sprejeta kot nujni predlog od poslancev vseh naših strank enoglasno.
Predsednik bolgarskega sobranja Can-kov je prejel potrdilni telegram predsednika jugoslovanske narodne skupščine, da je skupščina nakazala kredit 3 milijone Din za bedno bolgarsko prebivalstvo. Ta čin jugoslovanske narodne skupščine so v vseh bolgarskih krogih sprejeli zelo ugodno, posebno, ker prihaja darilo iz Belgrada in je največje inozemsko darilo. V bolgarskih političnih krogih so tega mnenja, da bo to darilo brez dvoma imelo tudi politično učinkovanje. Vsi bol garski listi pišejo z velikim navdušenjem o jugoslovanskem darilu.
Hude kazni radi izrabljanja potresne nesreče. Bolgarske oblasti so proglasile nad vsem ozemljem, ki ga je zadela zadnja potresna nesreča, najstrožje obsedno stanje. Zandarji so dobili nalog, da naj streljajo brez vsakega opozorila na vsakega človeka, ki bi se potikal po 9. uri zvečer po ulicah zrušenih krajev. S to odredbo hočejo oblasti preprečiti plenit-ve. Dviganje cen živilom se kaznuje javno z batinami, razen tega verižniku živilske zaloge odvzamejo in jih brezplačno razdele med prebivalstvo. Nadalje so oblasti zaplenile ves gradbeni materijal in vse, kar bi služilo za zgradbo zasilnih bivališč. Skrivanje takšnega materijala se poplača s 25 krepkimi udarci na javnem prostoru.
V	zahvalo za dočakano 801etnico. Znani slikar in podobar na Bučah g. Anton Pavlič bo slavil dne 4. maja 1928 srečno in zdravo dočakano SOletnico. V zahvalo
Bogu za 80. rojstni dan je pozidal jubilant ob okrajni cesti pod svojim domom krasno kapelico, ki je posvečena presve-temu Srcu Jezusovemu. Spominska kapelica je že bila slovesno blagoslovljena od kozjanskega č. g. dekana Tomažiča. Ob priliki blagoslovitve je daroval gosp. Pavlič za dijaško semenišče 50 Din. Jubilantu g. Pavliču častita k 801etnici tudi »Slovenski Gospodar« in mu kliče: Na zdravje in srečo še zanaprejl
Žrtev nevihte. V četrtek popoldne, dne 26. aprila, je nad Zagrebom in okolico divjala silna nevihta z grmenjem in nalivom. Zaradi močnega vetra se je ob Koturaški cesti zrušila streha neke stare barake ter pokopala pod seboj tamkaj zaposlenega tesarja Alojza Fric. Sosedje so Frica potegnili izpod ruševin. Imel je zlomljeno levo nogo, zlomljenih tudi več reber ter težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je dve uri nato umrl.
Volk napadel pastirja. V bližini Neve-sinja v Hercegovini se je te dni pojavila čreda volkov, ki so napadli neko ovčjo stajo. Velik volk je preskočil ograjo, raztrgal eno ovco in hotel s plenom pobegniti v gozd. Pastir se je spustil v borbo z volkom, ki mu je odgriznil tri prste. Zaradi velike izgube krvi je pastir nezavesten obležal. Ko so ga pozneje našli domačini, so mu izprali rane in ga obvezali. Prepeljali so ga v Pasteurjev zavod v Sarajevu, ker se sumi, da je bil volk stekel.
S smrtjo je plačal nezmernost v pijači.
241etni hlapec Leprince na kmetiji v Cal-vadosu na Francoskem je stavil s tremi tovariši, da jih bo prekosil pri pivu. Vse-dli so se k mizi in pričeli piti. Najšibkejši bi moral plačati, če bi hotel odnehati, vse kar so zapili trije ostali. Drugi premaganec bi zopet plačal račun ostali trojici. Na ta način bi se napil zmagovalec popolnoma zastonj. Leprince je naglo izpil 38 litrskih vrčev piva in je zahteval že 39. vrček, a se je zgrudil in onc-svetil, preden je prišel natakar s pivom. Peljali so ga takoj v bolnico in mu izprali želodec, a je umrl dve uri pozneje, ne da bi se zavedel.
Blagoslov v potomcih. Župan v Metzu je izročil zlato darilo vdovi Criceovi, ki ima najštevilnejšo družino v vsej Francoski. V zakonu je imela 9 otrok. Ti so prinesli 51 vnukov in 62 pravnukov. Najstarejšemu pravnuku se je ta mesec rodila hčerka. Stara gospa ima 91 let. Devetkrat je bila mati, 51krat babica, 62-krat prababica in zdaj je postala še pra-prababica.
Pri Sv. Trojici, podružnici župnije Jurklošter, ho na Florjanovo nedeljo, dne 6. maja ob 10. uri sv. maša. Dobila se bodo tudi okrepčila po maši v cerkveni hiši.
Okostje otroka v zidovju. Iz Op'otnice poročajo: Pri prenavljanju bivše Kvaso-ve, sedaj Jermanove hiše so našli pretekli teden zidarji pod podom zgornje hiše okostje mrtvega novorojenčka, po izjavi dr. Lautnerja staro že nad 10 let. Spodnji del života se je še lepo skupaj držal; glavo in zgornji trup so pa zidarji razbili, predno so zapazili okostje. Seveda je vzbudila ta novica v celem okraju mnogo govoric in ugibanja. Misli se tudi,
da bi bile krive begunke ob svetovni vojni, ki so stanovale takrat v tej hiši. Po zdravniškem pregledu je shranil okostje tukajšnji g. orožniški načelnik v zaboj, ga oddal dalje na merodajno mesto v preiskavo, o katere izidu bomo poročali.
Ogenj v Cezanjevcih pri Ljutomeru. V petek zvečer, de 27. m. m. je zgorel Skedenj in velik kup slame g. župniku Ferk. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Sreča je bila, di ni bilo vetra, sicer bi bila v nevarnosti bližnja poslopja. Na pomoč je priskočila domača požarna bramba, ki je ogenj hitro odušila.
Z mosta v Krškem je skočil v Savo v petek proti večeru brivec Rodič iz Zagreba. Očividci prpovedujejo, da je nekaj časa plaval, valovi pod bolnico pa so ga pogoltnili. Pretekli ponedeljek je še poravnal pri župnem uradu pristojbino za ^očetov grob na novem pokopališču, potem se je nastanil pri Kuneju na Vidmu, odkoder so ga videli zadnje dni večkrat pohajati čez most. Vzrok samoumoru je najbrž duševna zmedenost ali pa neozdravljiva bolezen.
Smrtno se je ponesrečil dne 1. maja, okrog 9. ure predpoldne kleparski mojster Franc Rižnar iz Ljutomera. Čistil je pri g. Sinigoju žlebnjake pri strehi in se je po neprevidnosti prijel za električno žico. Zaklical je parkrat »Jezus, Marija!«, padel z lestve in bil pri priči mrtev. Ponesrečeni je bil dolgoletni in požrtvovalni član gasilnega društva. Rajnemu daj Bog večni mir in pokoj! Mi pa prosimo: Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod!
Velik požar v Bosni. V soboto ob 2. uri zjutraj je nastal v Visokem v Bosni velik požar v poslopju Usnjarske zadruge. Og-njegasci niso mogli pravočasno pogasiti ognja, ker niso imeli potrebnih in modernih priprav. Uspelo jim je le, da so rešili hiše bližnjih prebivalcev, ki so zelo majhne in pokrite z deskami. Škoda znaša 200.000 Din.
Občinske volitve v Senovem pri Raj-henburgu. Za občinske volitve se je vnel srdit boj, kakoršnega še ni bilo nikoli. Nasprotniki so se razdelili na tri trume, da bi od treh strani napadli in zavzeli občino Senovo. Imeli bodo tri skrinjice, da bi pod prikritim imenom vlovili več volilcev, po izvolitvi se bodo pa zopet združili njihovi odborniki pri izvolitvi župana, pa tudi pri vsaki poznejši obč. seji, vse proti naše stranki. Najbolj se bojuje za županski stol pred kratkim iz Trbovelj sem priseljeni pek Kadivnik. V Trbovljah je bil znan kot hud socialdemokrat in naš ljut nasprotnik. Tukaj se pa bolj skriva, pa je dal svoji listi i-me kmečko-gospodarska, da bi ga ne bi spoznali. Vidimo ga pogosto po več ur v družbi dr. Benedičiča, najbolj vnetega Žerjavovega pristaša na Senovem. Stoji vedno pred hišo, da lovi in nagovarja mimoidoče volilce. Ko ga je pa naš somišljenik vprašal, s kom bo potegnil on in njegovi pristaši, če bodo izvoljeni, je odgovoril: Z vsakim drugim, samo ne z odborniki SLS, z vašo stranko ne! Zakaj se bije tako hud boj za našo občino? Naš mnogozaslužni župan in bivši poslanec Jožef Škobeme je dosegel, da se je zgradila na Senovem krasna dvonadstropna šolska zgradba, ki je namenjena za meščansko in ljudsko šolo, ki bo stala okoli
3 milijone dinarjev. To svoto bo po večini plačala Trboveljska družba, ki ima tu rudnik. Znano je, kako se ta družba brani vsakega davka in kako se vsako leto pritoži proti občinskim dokladam. Zato se tudi silno brani plačila za novo šolo. Njeni uslužbenci ji hočejo pri tem pomagati, pa so se vrgli v boj za občino, da bi potem v občini gospodarili v prid Trboveljski družbi, znesek 3 milijone dinarjev pa kolikor mogoče prevalili na kmete. Tega dozdaj niso mogli, ker naš vrli občinski zastop pod županom ško-bernetom tega ni dopustil. Vse tri nam nasprotne grupe imajo samo eno željo, iznebiti se Škoberneta. Pa tudi odkrito izjavljajo, naj bo župan kdorkoli, samo da ne bo Škoberne. Mi dobro vemo, da se samo njega bojite, čeprav priznavate njegovo vsestransko sposobnost. Saj tudi vas, kateri se borite danes proti njemu, pogosto vidimo, ko ga prosite za raz ne nasvete in pomoč. Vi delavci, kdo se je že tolikokrat potegnil za vas in vam pomagal, ko so se vam godile krivice? Kdo vam je napravil toliko prošenj z lepim uspehom, pa čisto brezplačno,, kakor on? Mi nočemo nobenega vsiljivega tujca za župana, ampak bomo izvolili svojega domačina g. Škoberneta, kateri nam je dokazal, kako spretno zna voditi občino Senovo, katero je dvignil do veljave, kakoršne do sedaj ni imela. Nikoli se ni uklonil rudniški gospodi. Zato vas poživljamo: Volilci občine Senovo, v nedeljo, dne 6. maja, vsi na volišče in vrzite svoje krogljice v drugo skrinjico!
Zanimivosti od Sv. Krištofa pri Laškem. Naša občina ima že nekaj mescev gerenta zdravnika dr. Lovšina. Ljudje so zadovoljni z njim, tudi z novim tajnikom in pisarjem. Redar je pa še stari. Ker poročajo listi, da bodo po sprejetju novega občinskega zakona na jesen občinske volitve po celi državi, zato pravijo vsi pametni občani, naj ostane sedanje gerentstvo do teh volitev. Čemu pa dvojne volitve z mnogimi stroški v enem letu. Drugače pa sodijo veleumni samostojni demokrati. Prišla je njihova de-putaoija pod vodstvom Matevža Juterška na občino ter zahtevala takojšnji razpis občinskih volitev. Pripravljene imajo že tri volilne liste pod raznimi imeni, ker jih je sram nastopiti s pravo firmo. Tako mislijo zbegati in zmotiti volilce, da bi volili v eno teh treh skrinjic, ki so pa vse namenjene obupani liberalni stranki. Zlasti nameravajo spet pritisniti na ubogo delavstvo, da bi volilo proti svojemu slovenskemu prepričanju delavcu najbolj sovražno predstavnico velekapi-tala, ki je dala po svojih organih mučiti in kakor psa za plotom ustreliti trbovelj skega rudarja Fakina. Kot priganjači te nazadnjaške stranke se. udejstvujejo naj bolj hudo jamski poduradniki in pazniki in pa neki gospod iz Šmarjete, ki mu je silno dolgčas, odkar so ga Trboveljčani odslovili. Liberalci imajo korajžo do volitev zlasti zdaj, ko je dolski del krištof-ske občine prideljen dolski občini. Mi jim svetujemo, naj le počakajo do jesenskih volitev, batine bodo dobili še prezgodaj. Krištofska občina je in mora o-stati v slovenskih in ljudskih rokah!
Poravnajte naročnino za „Slov. Gospodarja"!
Varujte
»voje noge ter nosite sedaj poleti SANDALE, katere kupite v najboljši kakovosti pri
R. STERMECK1, CELJE
po sledečih nizkih cenah'	585
št. 19—24 Din 32—, št. 30—35 Din 68.—, št. 25—29 Dim 37—, št. 36—42 Din »6.—,
I	št. 43-46 Din 109.—.
W NAROČITE ILUSTROVANI CENIK!
Poročila SLS.
Shod okrajne organizacije SLS za kozjanski okraj se bo vršil v nedeljo, dne 13. maja, v hranilničnih prostorih v Kozjem. Govorili bodo narodni poslanec g. Vrečko, predsednik oblastnega odbora g. dr. Leskovar in oblastni poslanci šmars-kega okraja. Možje in fantje, udeležite se shoda v obilnem številu!
Shod krajevne organizacije SLS v Šmartnem pri Slovenjgradcu bo v nedeljo 6. maja po rani sv. maši. Ob lepem vremenu so bo shod vršil pred cerkvijo, ob deževnem vremenu pa v društveni dvorani. Govorila bosta na shodu narodni poslanec g. Pušenjak in oblastni poslanec g. Ovčar.
Viničarski vestnik.
Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo, dne 29. aprila smo imeli pri nas zborovanje Strokovne zveze viničarjev ter malih posestnikov. Zborovanja se je udeležilo kljub našim nasprotnikom precejšnje število v društveni dvorani. Shod nam je ustvaril naš pristaš A. K. Govoril nam je naš tovariš, tajnik S. Z. V. in oblastni poslanec Peter Rožman. Govoril nam je o naših viničarskih potrebah in pravicah ter o posmrtnem, bolniškem in podpornem skladu in drugih važnih zadevah. Zboro-valci so navdušeno pritrjevali govorniku. Sklenili smo vsi navzoči kot resolucijo, da se popolnoma strinjamo ter izvajamo za S. Z. V. in za celotni program vini-čarske organizacije. 2elimo, da se čim prej ustanovi tukaj pri nas skupina S. Z. V. Dalje zahtevamo, naj oblastna skupščina v Mariboru uzakoni čimprej pravičen viničarski red. Pristopilo nas je že čez 70 članov. Imamo tudi izvoljen dober zaupniški odbor. Med temi nam je glava odbora tovariš Polančič in drugi. Zahvaljujemo se tudi našim kmetom, posebno pa g. Rokavcu iz Šavnice, ki so nam pomagali v našem težkem položaju. Le naprej, da bo čimprej organiziran vsak naš tovariš, ker v slogi je moč!
^kA&PMIŠTVft
Papežev nuncij Pelegrinetti v Mariboru. Dne 9. in 10. maja bo lavantinska škofija praznovala svojo 700 letnico. Ob tej priliki bo med mnogimi drugimi cerkvenimi dostojanstveniki prišel v Maribor belgrajski papežev nuncij Pelegrinetti. Njemu v čast bo v dvorani Zadružne banke družabni večer, na katerem bodo sodelovala vsa krščanska društva.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
■j Zobozdravnik [■
\ cMUJOr. Vinko cBpenčid E
3 ordinira od 1. maja 1928 t 3 v Ptuju, Panonska ulica 9 £ g ob delaonikih od 9—12 in od 14—17 F 5 o nedeljo od 9—12 ure. 589 r □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
■■HM^«i
Zahvala. Ekspozitura Prosvetne zveze za Slovensko, krajino v Murski Soboti izreka v imenu vseh prekmurskih katoliških organizacij in v svojem imenu vsem plemenitim darovalcem, društvom in posameznikom prisrčno zahvalo za ¡pokloirjene knjige. Slovenska knjiga med našim ljudstvom še ni tako usidrana, kakor je v ostali Sloveniji. Naše ljudstvo skoro ne pozna drugih knjig razen domačih v narečju in mohorskih knjig. Da se katoliška in slovenska misel med nami čim bolj utrdi, je v prvi vrsti poleg dobre kulturne organizacije potrebna tudi poštena knjiga. Prosvetni zvozi v Mariboru smo prav posebno hvaležni, da je organizirala zbirko knjig za našo krajino. Vsem za dar in naklonjenost: Bog plačaj!
J. Jerič, predsednik.	S. Milač, tajnik.
Glasnik Prosvetne zveze v Mariboru. Na
Prosvetno zvezo prihajajo pritožbe nekaterih včlanjenih društev, da se jim pri prireditvah umetniškega značaja, pri katerih vživajo v zmislu naredibe umetniškega odefljenja Ministrstva Prosvete v Beogradu z dne 13. marca 1928. U. br. 782. 10% takso od vstopnic, tudi zaračuna poleg kontrole še oblastno takso. Društvom se naznanja, da je v zmislu odredbe o oblastni veselični taksi z dne 9. febr. 1928. S. br. 93/8., objavljene v uradnem listu z dne 13. februarja 1928. št. uredbe 43., |po-bira 50% oblastno takso le pri viseh prireditvah, za ktere se plačuje od vstopa 20% na državna taksa v zmislu tarifne postavke 99. a. točka 2. Ker vživajo včlanjena prosvetna društva 10% takso, so oproščena od plačevanja oblastne veselione taikse. Malenkostno kontrolno takso pa je treba na vsak način plačati. Ker je treba vse prireditve prijaviti S reškemu poglavarstvu, naj društva prijavo osvobode takse Din 5.— po tar. post. 1. z žigom »Osvobojeno itd.«, za dovolitev krajevnega političnega oblastva je treba po tar. post. 99. Sreskemu poglavarstvu plačati takso Din 5.— odnosno priložiti kolek. Ktera društva pa še nimajo žiga, »Osvobojeno itd.«, ki bi si ga morala nabaviti v zmislu razpisa Ministrstva prosvete z dne 23. decembra 1925. P. br. 16.4G0. odnosno okrožnice Vel. žup. v Mariboru z dne 19. julija 1927. P. br. 4B5/2-26., pa imajo tudi prijavo kolkovati z Din 5.—. Ako bi se še Vkljub temu ktero društveno prireditev umetniškega značaja ohremenjalo z oblastno veselično takso, naj društva to prijavijo Prosvetni zvezi v Mariboru, da je ščiti, ali pa se (pritožijo na okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru.
Tajnik.
Krščanska ženska zveza za Maribor in za
okolico priredi v nedeljo, dne 6, maja, romanje k Devici Mariji v Puščavo. Odhod iz glavnega kolodvora ob 5.30 zjutraj. Vabimo vse člane in nečlane, posebno iz dežele, da se skupno udeležijo romanja. K obilni udeležbi vabi — odbor.
»Pasijon« pri Gornji Sv. Kungoti. Že dvakrat smo vprizoril veličastno dramo »Pasijon«, nedeljo, dne 29. aprila, zadnjič. Drama »Pasijon« zahteva veliko truda in tudi scenerije, zvezana s tehničnimi vprašanji, ki smo jih tudi srečno rešili. Posebno zahvalo zasluži vrli igralec-mojster Orel g. Alojzij črvič iz Ljutomera, ki je v svoji ljubezniivosti
obakrat, dne 22 in dne 29. aprila prihi-tel iz dalnjega Ljutomera ter se tukaj vglobil v vzvišeno vlogo Jezusa tako, da je vsak mislil, da vidi pravega Kristusa. Bog mu plačaj! Igralci so vstrajali in zaslužijo vso priznanje. Dal Bog, da bi naše ljudstvo po teh prekrasnih igrah spoznalo vzvišeni namen katoliških izobraževalnih društev*, dvigati ljudstvo h krščanskemu praktičnemu življenju ter mu usmeriti korake k časni in večni sreči. Čeravno je v sosednji župniji bila velika cerkvena slovesnost, vendar so prišli v velikem številu dobri Svečinčani in to skoro najodličnejše družine. Ljudstvo se je med igro vzgledno obnašalo, ter imelo sočutje z božjim Zveličarjem, ker je bila vsa dvorana v solzah, dokaz plemenitosti srca našega podeželskega ljudstva. Prihodnja igra bo »Žrtev spo-vedne molčečnosti«, kdaj, se bo objavilo v časnikih.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Marsikdo premišljuje, kam bi naj napravil svoj izlet na prvo majniško nedeljo, dne 6. maja. Če ne veste, kam bi se odločili vam svetujemo, da napravite izlet k Sv. Benediktu v Slov. gor. iin si ob tej priliki ogledate zanimivo telovadno akademijo beoediške orlovske družine v Društvenem domu ob pol štirih popoldne. Sodeluje šentlenartska godba. Program je silno pester in lep. Torej ne pozabite! Vsi prisrčno vabljeni! Bog živi!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Krekova družina priredi v nedeljo, dne 6. maija, popoldne po večernicah v društveni dvorani igro »Miklo-va Zala«, drama iz turških časov v petih dejanjih in sedmih slikah. Med odmori svira tamhuraški zbor. Vstopnina 7, 5 in 3 Din. Vse prijatelje poštenega poučnega razvedrila vabi k obilni udeležbi — odbor.
Polzela. Naši diletantje vprizorijo v nedeljo, dne 13. maja, v dvorani g. Cimperma-na igro »Čarovnica«. Snov je iz domačega kmetskega življenja! Spisana in tiskarna je bila v Ameriki.
Vojnik. Tukajšnji orlovski odsek priredi dne 26. avgusta t. L, to je na šentjernejisko nedeljo, svojo II. tombolo. Vsa sosednja društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svo jih prireditev! Bog živi!
I m m H «HH RRBl B»B»i'iisPHri*B 89 K
Proti trdi stolici in hemeroidom, težkočam v želodcu in v črevesju, oteklinam jeter in obisti, trganju v križu in v ledjih je treba večkrat jemati naravno Franz Jožefov o toplo grenčico, ki je prvovrstno sredstvo za bolezni te vrste. Zdravniška izkustva pri boleznih spodnjega života potrjujejo, da je Franz Jožefova grenčica vodno blagodejno čistilo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. 1RIIBIBIIIBIBIBHIBIHRII
Novo zalogo rožnih vencev
z zelo nizkimi cenami in v izredno lepi izdelavi je otvorila
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
predvsem za čas birmovanja in božjih potov. Cene so:
Leseni rožnivenci v raznih izdelavah D 7.— Stekleni, Din 3,— do 7.— Alabaster po Din 10.— Slonokoščeni (posnemek) po Din 12.—
Slonokoščeni (pravi) od Din 18.— do Din 47__
Kovinasti (alpaca) v šatuijah, v obliki obeska po Din 12,— do Din 20 — Kdor more, naj si ogleda zalogo in izbere primerno v prodajalni na Koroški cesti 5 ali Aleksandrovi .cesti 6. Naročite tudi lahko po pošti!
Listnica uredništva.
Slemen: Poročilo o Badlovi smrti smo prejeli že od drugod. Dveh ne moremo priobčiti v eni številki. — M a 1 a N e d e 1 j a, Sv. Jurij ob ščavnici in Svetinje: Naznanil prireditev nam nasprotnih organizacij ne moremo objaviti. — Z ako t pri Brežicah: Dopis za to številko predolg. — g m a r j e pri Jelšah: Preveč obširno za tokrat.
ZSMAZVlDIHlO
Rešitev ugank: Najlepša ženska na svetu ima — vsaj svoje lase. — Mestne frajle nosijo poleti solnčnike, ker marsikatera ni vredna, da jo solnce obsije. — Nebo nima, zemlja ima, baba nima, dekle ima, Lovrenc ima spredaj, Mihi ima zadaj — črko 1. — S trebuhom je, zadaj pa mu ven leti — to je oblič.
Nove uganke: Je koristna žival, bereš nazaj — je gosposka zabava, kaj je to? — Iz sledečih črk se napiše ena beseda: aedebasne. Poizkusi! — Kdo hodi po glavi? — Poslal Oto Srabotnik.
Hitra vožnja. Nemec in Jugoslovan se v kupeju med vožnjo prepirata, kateri vlaki hitreje vozijo. Nemec pravi, da pri njih vlak tako hitro vozi, da se med vožnjo vidi, kakor bi brzojavni drogovi stali eden poleg druzega. »To ni nič«, pravi Jugoslovan. »Jaz sem enkrat med vožnjo hotel v Ljubljani postajenačelniku podati roko, pa sem že postajenačelniku v Mariboru prisolil eno klofuto!«
Huda vročina. Anglež in Amerikanec se prepirata, v katerem kraju je večja vročina. Amerikanec pravi, »pri nas je taka vročina, da ako deneš jajce v pesek, da se skuha.« Anglež ga zavrne: »kaj to ni nič, pri nas pa moramo po leti pitati kokoši z ledom, ker drugače ležejo kar kuhana jajca!«
Skrajna varčnost. Skopuh je ležal v nezavesti v postelji. Prižgali so mu mrtvaško svečo. Ko se je za trenutek zavedel in videl goreti svečo poleg sebe, je dejal: »Saj me ni strah teme, človek lahko tudi v temi umrje« in je vpihnil svečo ter umrl.
Franček-pijanček je kujon! Ta leden je urednik »Slov. gospodarja« zastonj čakal novic o Frančku-pijančku. Zato ga je obiskal. Franček-pijanček je ležal doma na postelji in — pil. »Kaj delaš tu, Franček,« ga je urednik povprašal. »Veš, skril sem se, sem mislil, če me ne boš videl nikjer obležati vinjenega, me pa tokrat ne boš dal v Slov. gospodarja! Zdaj je pa že ven, ko si sem prišel!« In je počasi izlezel iz postelje.
To bo nesrečen zakon. Ženin Grom jemlje v zakon Marijo roj. Blisk. V tej hiši bo vsaki dan — vihar!
Pri zdravniku. Prijatelja se srečata: »Od kod prihajaš?« — »Od zdravnika!« »Kaj imaš?« — Zdravnik je takoj uganil, kaj imam!« »— »No, kaj?« — »Računal mi je 50 Din in ravno 50 Din sem še imel!«
Pri pretepu. Oni, ki je dobil klofuto poleg stoječemu: »Ali ste videli, da mi je dal klofuto?« Priča: »Nisem videl!« Nato pa reče priča onemu, ki je dajal klofuto: »Prosim, udarite ga še enkrat!«
Slabo naletel. Krojač: »Ne grem preje iz vašega stanovanja, dokler ne plačate obleke!« Stanovalec: »Potem plačajte za 3 mesece najemnino zame, sicer sem jaz jutri na cesti!«
čudno. Gost, ko je obiral dobro pečeno pečeno gosko: »Čudno, tako neumna kot je gos, pa ima tako pametno meso!«
Prijazen sosed. Kmet sosedu doktorju: »Gospod doktor, danes mi je vaš pes zadavil kokoš!« Doktor: »Dobro, da si povedal, da mu danes ne bom brez potrebe dajal večerje!«
Nevarno. Sosed prijatelju: »Veš, da me je naš toženberger imenoval osla? Tožil ga bom!« Prijatelj: »Nikar tega ne stori! Pomisli, da je on zvit in če se mu posreči dokaz resnice, se boš ti — blamiral!«
NAŠO DECO
NALOGE:
1.	Rešitev računske naloge: 1. dan po-»ro ptički 5X50 gosenic, to je 250 gosenic. Ohranjenih torej ostane tisti dan 250 cvetov, ker požre vsaka gosenica na dan po 1 cvet. Tistih 250 gosenic bi požrlo vsak dan v mesecu (30 dni) 250 cvetov. Ker so jih tički pobrali že prvi dan, ostane na drevju 30X250 cvetov ohranjp-nih, to je 7500 cvetov. — 2. dan pojedo ptički zopet 250 nadaljnjih gosenic in o-hranijo do konca dotičnega meseca 29X 250 cvetov, to je 7250 cvetov; 3. dan 28^' 350 cvetov, to je 7000 cvetov itd. Do 30. dne z 1X250 cvetov, to je 250 cvetov. Tako dobimo 30 seštevancev, ki jih lahko izračunate po navodilih sami. Končna svota iznaša 116.250 cvetov. Sad obrodi 1/5 od tega, to je dobimo 23.250 sadov. Ako stane 1 sadež povprečno 10 p, stanejo vsi skupaj 2325 Din, to je torej korist ptičjega gnezda s 5 mladiči v enem mesecu.
2.	Izpolnitev magičnih kvadratov:
6	1	8
7	5	3
2	9	4
16	3	2	13
5	10	11	8
9	6	7	12
4	15	14	1
1	15	14	4
12	6	7	9
8	10	11	5
13	3	2	16
Pravilno so rešili: Skerbimek Kristijan, Maribor; Berlič Alojz, Ptuj; Vengu&t Marija, Dramlje; Posel Ivan, Središče; Mesaric Cirili, Stoprce; Gernko Ivam, Spičnik; Košak Franc, Sv. Štefan; Markat Anton, Misli nje; Frim Matija, Dole; Marinšek Alojzija, Selnica; Turmšek Alojz, Gotovi je; Caplo Jože, Servmica; Kolinam Blaž, Zdole; Zorko Frarnc in Miha, Kicar; Jamžekovič Franc, Polen-šak; Ferenčak Karel, Brežice; Kežman Ivam, Dobava; Anderlič Alojzij, Rogaška Slatina; Milkša Anton, Ritmerk; Omerzu Franc, Sra-tovci; Skerjamec Anton, Ritmerlk; Petrovič Joiže, Sv. Barbara v Halozah; Kari» Avgust, Pobrežje; Blatnik Franc, Selo; Roza Jagodic, Sv. Peter na Medvedovem selu.
3. Rešitev dopolnilne uganke:
Za kopanje si včami banjo in mnogo vode vlij si vanjo.
Uganka: Kdor me dela, me ne rabi, kdor me nosi, me ne mara, kdor me kupi, zanj jaz nisem, kdor ima me, zame ne ve; kdo jem jaz?
Parni stroj v jajčji lupini. Danes si pa bomo napravili čoln, ki ga bo gnal parni stroj! Vzemite kos debelega papirja, primeren velikosti, ki jo hočete dati čolnu. Za enkrat morda ga napravimo iz pravo-kotnika dolžine 15 cm in širine 9 cm. Na ta papir narišite obliko čolna in krmilo, kakor to vidite na risbi, seveda dovolj povečano. Izrežite celo obliko. Tam, kjer so pikice, ne režite, ampak samo drgnite z rezilom in priganite vnanje dele navzgor. Nato bo treba spojiti vse dele s kle-jem (limom ali gumijem) in oviti vse vkup z vrvico, dokler se klej ne posuši, na kar lahko vrvico odstranimo. Sedaj prilepimo vzadi krmilo, pa tako, da stoji malce poševno, da bo čoln mogel voziti v krogu. Nazadnje namažite ves čoln ali s katranom, ali pa s tekočim voskom, posebno tam, kjer so posamezni deli zlimani da ne bo mogla voda v čoln. če ni drugega, bo tudi smola dobro služila. Sedaj pa napravimo parni kotel. Na obeh koncih svežega jajca predremo previdno po eno majhno luknjico in jajce izpijemo. ali pa ga izpihnemo. Eno luknjico zade-mo nato s pečatnim voskom in jajce napolnimo natančno do ene tretjine z vodo. Kotel že imamo. V čolnu pritrdimo dve žici, kakor to kaže risba. V sredi morata biti malo zaviti ali upognjeni, da more jajce na njih lepo ležati, in sicer tako, da gleda tisti konec proti krmilu, kjer je luknjica odprta. Na dno čolna položimo polovico jajčne lupine z malo vate, ki jo smo prej dobro namočili v špirit. Čoln lahko damo zdaj v mirno vodo in prižgemo vato. Videli bodete, kako lepo se bo čoln vozil liki parnik, dokler bo vata gorela.
ÎJiW«' i» p»™
Za smeh.
i.
Katehet v šoli: »Kdo je rekel, da človeku ni dobro samemu biti?«
Učenec: »Danijel v levji jami.«
2.
A.:	»Kako spoznaš, če je kokoš mlada ali stara?«
B.:	»Na zobeh.«
A.:	»Kokoši vendar nimajo zob!«
B.:	»Ali jaz jih imam.«
3.
Janezek: »Mamica, poigraj se ti s tistim le sosedovim psom.« Mati: »Čemu?«
Janezek: »Veš, tistega psa so šele včeraj dobili. Jaz bi pa rad vedel, če grize.«
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je ma zagrebški borzi dobil® v valutah: 1 ameriški dolair za 56.50 Din.
Dne 1. maja pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 797.95 do 800.9». 100 italijanskih lir za 298.25 do 300.25. 100 madžarskih pengov za 992.
1 ameriški dolar za 56.72 do 56.92. 100 francoskih frankov za 223.66. 100 nemških mark za 1359.75. 100 čelioslovažkih kron za 267.96 do 168.76.
SEJMI.
7.	maja: Studenice pri Poljčanah, S podu j«
Kostrivnica,
8.	maja: Polje.
12. maja: Letmberg, Planina, Slovenjgradec,
Hajdima, Teharje.
Mariborske sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. aprila 1928 je bilo pripeljanih 273 svimj in 2 kozi, cene so bile sledeče in sicer: miadi prašiči 5—6 tednov stari komad 120 do 130 Din, 7—9 tednov stari 150 do 225 Dim, 3—4 mesece stari 350 do 440 Din, 5—7 mesecev stari 460 do 500 Din, 8—10 mesecev stari 550 do 650 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 22.50 Din, 1 kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 246 komadov.
Mariborski trg dne 28. aprila 1928. Ker je
že proti koncu meseca, je bil le srednje založen in obiskan. Slaninarji so prepeljali 33 z mesom in slanino, kmetje pa 5 s krompirjem in zelenjavo naloženih vozov na trg. Slaninarji so prodajali meso in slanino po 15 do 20 Dim, domači mesarji govedino po 10 do 12 Din, teletino po 15 do 20 Din, svinjino pa po 18 do 20 Din za kg. — Perutnine je bilo okoli 400 komadov na trgu, cene so šle malo nazaj. Cene so bile za 10 do 80 Dim za komad. Domači zajci (20 komadov) so bili po 10 do 30 Dim, kozliči (40 komadov) po 50 do 150 Dim, jagnjeta (4 komade) po 100 do 125 Din, kanarčki po 30 do 60 Dim, domači golobi po 35 do 60 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetje im sadike: Krompir 6 do 7 Dim za mernik (7 in pol kg), oziroma 1 do 2.75 Dim za kg, solata po 10 do 14 Dim, kislo zelje ¡po 3 do 4 Din, kisla repa po 2 Din, špargelji po 32 Din, grah v slročju 14 Din, letošnji krompir po 8 do 10 Din, hren po 8 do 10 Din za kg, maslo surovo po 36 do 40 Din, kuhano po 44 do 48 Din, čajno 50 do 60 Din za kg. Mleko 2.50 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din za liter. Jajca po 1.25 do 1.50 Din komad, olivno in bučno olje 20 dO 22 Din )v trgovinah po 18 do •20 Din), sadje: jabolka 5 dO 6 Din, posušene hruške 10 do 12 Din kg; pomaranče po 1.50 do 3 Dim, limome po 9.75 do 2.25 Din komad. Cvetlice ipo 0.50 do 25 Din, z lonci vred 10 do 75 Dim komad. Sadike raznih vrst sadja 12.50 do 25 Dim, vinske trte po 1.50 do 2 Din za komad. — Lesena in lončena roba po 1 do 100 Dim, lesene gtrablje 6 do 8 Din, cepci po 10 Dim, vile -po 8 do 10 Din, brezove metle po 2.25 do 5 Din komad. — Seno im slama: Kmetje so pripeljali v sredo 14 voz sena, 6 slame, v soboto, pa 16 sena, 6 slame in 2 voza stelje na trg. Cene so hile senu 100 do 150 Dim, slami 45 do 55 Din, stelji 40 Dim za 100 kg. Slami pa tudi 1.75 do 2 Din za snop.
Gospodarska obvestila.
Ekskurzno potovanje na drž. drevesnico in trtnico v Pekrah. Dne 29. m. m.
se je vršilo pod vodstvom okrajnega eko noma g. Zupana ekskurzno potovanje na drž. drevesnico in trtnico v Pekrah. Udeležba je bila povoljna ter so prispeli interesenti iz različnih krajev in to iz Voseka, Trate, Svečine, Zg. Sv. Kungo-te, Sv. Jurija ob Pesnici, Selnice ob Dr., Slemena, Ruš in raznih drugih krajev. G. ravnatelj Sumenjak in g. Pihler sta udeležencem temeljito razkazala v vzorno urejeni drevesnici vzgojo sadnih drevesc, kakor tudi vzgojo matičnjaka, obrezovanje trte na pravilen način ter manipulacijo cepljenk v moderno urejeni »silnici«. Da so taki tečaji zelo koristni za napredek naših važnih kmečkih panog, je samoobsebi umevno, ker si je vsak udeleženec v praktičnem mnogo pridobil, kar je teoretično popolnoma nemogoče. Ker je prešla ta državna u-stanova v kompetenco oblastnega odbora mariborske oblasti, upamo, da bo tudi novi gospodar znal več ceniti to važno podjetje ter ga bo tudi po njegovi največji možnosti finančno podpiral, kajti vse dosedanje vlade so pozabile, ne samo na to, ampak na vse takšne kmetu koristne institucije. Ker je posestvo deloma drenažirano, se je tudi v tem oziru dalo udeležencem točnih pojasnil. Bodi vsem prirediteljem na tem mestu izrečena iskrena zahvala, posebno pa g. ravnatelju Šumenjaku za njegovo požrtvovalnost, in vas prosimo, nudite nam več takih prilik, posebno naši mladini, ker to je naše edino upanje, kajti največ naših nekdaj bujnih šolskih drevesnic, jih danes ni več ter je zelo potrebno, da se spet uživijo, ker te že dajo otroku veselje do dela in je to edina vzgoja, da se mladina moralno vzgoji in dobi veselje do kmečke grude.
Običajna pomladanska konjska dirka
se vrši v nedeljo, dne 6. maja, ob dveh popoldne na dirkališču Cven pri Ljutomeru. Vsi prijatelji konjskega športa se Vabijo k obilni udeležbi. Na dirkališču svira ljutomerska mestna godba in je preskrbljeno tudi za okrepčila. Vstopnina znaša: stojišča 3 Din, sedeži 10 Din.
Licencovanje plemenskih bikov se vrši v ljutomerskem srezu v času od 7. do 11. maja 1928 in sicer za sodni okraj Ljutomer dne 7. maja v Ljutomeru, Kri-ževcih in na Gorici, dne 8. maja v Bra-noslavcih, pri Mali Nedelji in v Berkov-cih; za sodni okraj Gornja Radgona dne 10. maja v Radencih, v Črešnjevcih, G. Radgoni, Apačah in Drobtincih, dne 11. maja pa na Ščavnici, v Ivanjševcih, Oče-slavcih, Okoslavcih in pri Sv. Jurju na Ščavnici. Prigon vseh nad 15 mesecev starih bikov je obvezen. Licencovali se bodo biki simendolske, pincgavske in pa marijadvorske pasme.
Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini dne 28. aprila 1928. Pri najprist-nejšem aprilskem vremenu napredujejo kulturna dela v hmeljskih nasadih le pomaloma, posebno pa postavljanje drogov, gnojenje, zatiranje plevela in rahljanje zemlje. Minulega leta so se koncem meseca aprila in začetkoma maja že po 1 m dolge trte privezovale k drogom, oziroma napeljavale k žicam, letos
so pa trte komaj prihitele na dan. Slana dne 20. t. m. jim ni prijala. Stanovitno lepega in toplega vremena si želijp vsi hmeljarji in sploh kmetovalci. Hmeljska trgovina kaže nekaj zanimanja za pred-kupovanje in ne brezuspešno. Zaloga vsega hmelja v Sloveniji znese približno 3000 starih stotov in sicer nekaj stotov goldinga najfinejše kakovosti.
Hmeljarjem! Po naročilu poljedelskega ministrstva z dne 19. aprila, br. 11.266 III se vsem hmeljarjem javlja, da se dobiva v svrho zatiranja živalskih škodljiv cev na hmelju (uši, pajki, stenice) in na drugih kulturnih rastlinah tobačni eks-trakt do 31. 12. t. 1. po znižani ceni, t. j. po 5 Din za 100 kg franko tovarna duha-na v Ljubljani. Embalaža se ne zaračuna. Raztopina tobačnega ekstrakta v svrho zatiranja živalskih škodljicev se napravi tako-le: Eden in pol kg mazavega mila se med mešanjem raztopi v 3—4 1 mlačne vode. Tej tekočini se potem primeša H—1 kg (za pajka do 2 kg) tobačnega ekstrakta in se naposled zmesi pri dene toliko mehke vode, da se dobi 100 1 tekočine, ki se prav dolgo drži. Ko hmelj nastavlja cvetne popoke in med cvetjem se vzame le K kg tobačnega ekstrakta.
Delovanje marib- okraj zastopa.
Ožji odbor mariborskega okrajnega za stopa pod predsedstvom g. dr. V e b I e-ta je razvil letos zopet izvanredno delavnost. V vseh delih okraja se bodo letos popravljale okrajne ceste in gradile tudi nove.
Veliko važnost za okraj pomeni prevzem ceste Maribor—Sv. Lenart. Pri seji dne 27. aprila je ožji odbor vzel na znanje sklep oblastnega odbora, da se naj-živahnejša cesta v Slovenskih goricah, to je cesta, ki vodi iz Maribora preko Sv. Marjete ¡in Sv. Lenarta v Prlekijo, proglasi za oblastno ali »deželno« cesto. Oblastni odbor namerava to cesto izboljšati in jo temeljito popraviti.
Za novega cestarja na tej cesti pri Sv. Marjeti je bil imenovan Ivan Kompol-šek.
Okrajni odbor skrbi tudi za to, da dobijo pridni cestarji primerno plačo, ali od njih zahteva brezpogojno, da so v določenem času stalno na cesti in da vršijo svoja dela pridno in vestno. Sklene se, da se plače cestarjem izenačijo tako, da bodo vsi zadovoljni. Dne 1. maja so se cestarji tudi zaprisegli. Ob tej priliki so prejeli tudi nepremočljive dežne plašče in službene čepice, ki imajo označbo »O. M.« (okraj Maribor).
Dražba oddaje dela nove ceste" od Sv. Petra do vrh hriba (Nebova) se vrši dne 3. maja. Podjetnik mora takoj, ko bode dražba odobrena, pričeti z delom. Ta del ceste bo najlepši v okraju. Vspenja se polagoma od Drave pri Sandeju mimo Senčnikove kapele v neprestrmi vijugi do vrha do razvodnice med Pesnico in Dravo. Ves čas imaš pred seboj celo mesto Maribor, Pohorje in Dravsko polje. To bo lopa cesta za kratek izlet Mariborčanov. Gotov mora biti ta del ceste, ki bo dolg okoli 2 km, do jeseni.
Predsednik živinorejskega odseka g. Srečko Robič je podal izčrpno poročilo o
licencovanju bikov, ki je pokazalo letos velik napredek naše domače živinoreje na levem, kakor tudi na desnem bregu. Posebno pohvalno se omeni na desnem bregu občina Slivnica in njen delavni mladi župan Kolman. Sklene se letos prirediti živinorejsko razstavo za naš o-kraj. Razstava bo v septembru.
Ker nastajajo mnogokrat posestni spori ob okrajnih cestah, je sklenil okrajni odbor, da se nekatere ceste razmejičijo, in se postavijo mejniki. To delo je do-sedaj na cesti Melje—Sv. Peter dobro izvršil civilni geometer g. Adolf Gotzl. Poveri se mu naloga, da razmeri najprvo okrajno cesto pri Rušah, kjer so vedni prepiri radi meje.
Z nadaljevanjem nove okrajne ceste Bresternica—Sv. Križ se prične prihodnje dni.
Tudi delo za preložitev Rajzmanovega brega se bo oddalo dne 3. maja najboljšemu podjetniku. Preložitev mora biti do jeseni izvršena. Prosimo prizadete ob čine, da navozijo kamen, v kolikor so se zavezale, da ne bo delo ovirano.
Načrti za nove okrajne ceste Dogoše— Hoče in Limbuš—Pekre—Radvanje— Hoče bodo kmalu gotovi.
Onim, ki se zanimajo za most čez Dravo pri Dupleku, sporočamo veselo vest, da se že izdelujejo načrti in da so se tudi našli stari načrti iz predvojne dobe.
F. Ž.
Poljski križi.
Nekateri poljski križi po naši domovini so taki, da bi bilo bolje, če bi tam ne stali. Posebno je grdo, če je telo Kristusovo vse preperelo in razpada. Lastni -kom poljskih križev sporočamo, da imamo v zalogi za velike poljske križe trupla v sledeči velikosti in ceni: 120 cm velik Din 1800. 110 cm velik Din 1560.
95 cm velik Din 1260.
90 cm velik Din 1190.
80 cm velik Din 936.
70 cm velik Din 828.
50 cm velik Din 480.
Naročile si jih v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6.
i^^^DOPTKt
Marenbcrg ol) Dravi. Pri Sv. Jauezu Ne-pomučariu. na lepem griču ob pobočju gore Radelj, se obhaja spomin cerkvenega variha v tem najleipšem mesecu, v lepo dišečem zelenem maju, kakor prejšnja leta. V križo-vem tednu je prošnja procesija. Križevo sredo, dne 16. maja, god sv. Janeza, je prvo sv. opravilo ob 6. uri zjutraj, nato je več sv. maš in prihajajo procesije, ob 10. uri do poldne 'bo pridiga in slovesna sv. maša. Na Vnebohod, dne 27. majnika, je sv. opravilo ob 10. uri predipoldne. Popoldne ob pol treh pete litanije Marijine z dvema blagoslovoma. Med tednom je več sv. maš. — Lepa nedelja se obhaja po navadi po prazniku pre-sv. Rešnjega Telesa, letos dne 10. junija. — Na god sv. Janeza Krstnika, dne 24. junija, je vsako leto običajna procesija k Sv. Janezu. Ker je letos nedelja, bode tukaj drugo sv. opravilo ob 10. uri predpoldne. — Velika cerkev je v jalko slabem stanju, treba bode močne roke glede prenovitve, sicer se bode
▼ kratkem času zrušila. V očigled gospodarske nestalnosti, v kateri se danes nahaja Dravska dolina, je prenovitev jako težavna. Pisec tega se nikakor ne strinja z načinom, kako se je pričelo s kritjem cerkve! Delo le počasi napreduje in je združeno z velikimi Stroški. To bi se dalo lepše izvršiti. Sicer pa streha ni vse. Treiba je mnogo več! Cer-ivena oprava je še vedno dragocena in v tfučaju opustitve božje poti ise bodo morale dragocenosti prenesti v župnijsko cerkev. — Po možnosti izide letošnje leto opis Dravske doline iin zgodovina Marenberga.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Da ne bodo mislili naši sosedi, da smo zasipali in da ne bo i* naše društvene prireditve nič, obveščamo vsa naše prijatelje, da smo morali prestaviti igro »Miklova Zala« vsled težke obolelosti ene igralke, da se ipa igralci zdaj prav pridno vadijo ter se bo predstava vršila nepreklicno na K riževo popoldan. — Ojunačili »o se ipa naši Bišarici ter priredi gasilno društvo v Bišu na vrtu svojega načelnika v medeljo, dne 6. maja popoldan društveno veselico. Obiskovalci bodo imeli priliko, poskušati svojo spretnost pri plezanju na majeva drevo, zadene jih lahko sreča pri bogatem srečolovu, poslušali bodo lahko prijetno godbo ter se pokrepčali z žlahtno kapljico ter t dobrimi jedili. Le pridite nas obiskat dne 6. maja in na Križefvo, da bodele videli, kako smo podjetni in se gibljemo.
Središč» ob Drari. Naši grobovi. Prete-ieai tedem so ,pri nas neprestano peli zvo-■»vi svojo žalostno pesem. Pokopali smo 2 siaregši leni, 1 moža in 1 dvajsetletnega mladeniča. Velike množice ljudi so spremljale ■a aadnji poti pokojnega Filipa Bedjaniča, strica g. narodnega poslanca Andreja Bed-j»«.iB. — Dne 19. m. m. pa se je zopet vil dolg ielen sprevod na božjo njivo. Orli so nesli
k zadnjemu počitku komaj 201etnega brata Feliksa Zidarič. Neizprosna jetika je zahtevala tudi tO mlado življenje. Rajni je b^l vzoren mladenič, ki je ostal pošten tudi v vrvežu mestnega življenja. Vzorna, kakor njegovo življenje, je bila tudi smrt. Pobožno je prejel sv. zakramente in potem še večkrat želel duhovnika, da je molil z njim. Tudi on sam je šepetal molitve, dokler je mogel. Zadnje dni, predno je mogla smrt ugasiti mlado življenje, je trpel veliko, a trpel je tako vdano, da smo se čudili. Kdor lepo živi, tudi lahko umira! Njegov ipogreb je bil veličasten. V velikem številu so se ga udeležili domači Orli in Orlice v krojih. Pevski zbor je občuteno zapel na domu in ob odprtem grobu pomenljivi žalostinki. Zelo ganljivo je bilo, ko se je med poslovilnim govorom sklonil nad grob orlovski prapor in je ob koncu vzel brat predsednik v roko grudo prsti, jo poljubil ter spustil na krsto, rekoč: »Brat!« Vsi Orli in Orlice pa: »Z Bogom!« 2alujočim rodbinam naše iskreno sožalje, blagim rajnim pa naj sveti večna luč!
Vitanje. Velika žalost se je naselila dne 26. aprila v ugledno Vrbnikovo hišo in s tem v- celo faro. Umrla jim je skrhna mamica, vzor žena in mati, v starosti 64 let. Rajna je' bila goreča častilka Marije in presv. Srca Jezusovega, radodarna napram revežem ter vsem vzgled živega katoličana. Njen mož je padel v svetovni vojni ter je potem sama gospodarila na svojem posestvu s svojima dvema hčerama, katerih ena se je lani omožila v ravno tako ugledno hišo.Po-gladičevo, ter enim sinom, kateri je pa ravno letos bil poklican k vojakom, celo težko sta se ločila pri odhodu k vojakom. Bila je tudi dolgo let naročnica »Slovenskega Gospodarja«, Mohorjevih knjig, »Glasnika« in »Bogoljuba« ter »Našega doma«. Zatorej ji kličemo: Bog ti daj sveti raj, in večna luč
ti sveti naj! Žalostnim in potrtim otrokom ;pa naše iskreno sožalje!
Trgovišče pri Veliki Nedelji. Veliko vrtno veselico s tombolo priredi tukajšnje ga-salno društvo v nedeljo, dne 6. maja, na 1. majniško nedeljo na vrtu Marjete Bezjak v Trgovišču. Društvo bo točilo izvrstno vino po zmerni ceni. Kdor 'bo imel korajžo, bode lahko splezal na majniško drevo, na katerem bo visel kraisen dobitek. Prijatelji poštene zabave, pridite vsi od blizu in daleč, saj je vendar vrtna veselica pod cvetočimi drevesi vse nekaj drugega, kakor po zimi kje v zaduhlih gostilniških .prostorih. Na veselo svidenje!
Velika, Nedelja. Tukajšnje gasilno društvo se je odločilo, da razširi Gasilni dom in sezida nov stolp za sušenje cevi. Društvo se je obrnilo na vse občane, naj bi z združenimi močmi pripomogli, da se ta načrt izvrši. Nekateri so se radevolje temu vabilu odzva li, med tem ko nekateri še do sedaj niso niič pripomogli. Res je, da je zdaj čas spomladanskega dela na polju, pa to bo v kratkem gotovo. Potem ,pa le na delo! Saj gasilno društvo ni društvo političnega značaja, pa tudi noben občan ne more za gotovo reči, da ga ne bo nikoli rabil. Torej na delo, da bo v kratkem dogotovljen gasilni dom, kateri ne bo le samo dika in ponos naše prijazne vasi, temveč tudi danes ali jutri v pomoč. kar nas obvari Bog in sv. Florijan!
Mihovci. Naši ribiči v tem letu niso imeli posebne sreče. Nekateri niso dobili niti toliko rib, da bi si plačali ribolovne karte. V nekem amerikanikem časopisu smo čiitali, da je tam neki prefrigan ribič iznašel nov način ribolova. Ko je šel lovil ribe, je vzel seboj zraven mreže tudi gramofon, katerega je navil, predno je postavil mrežo, da je igral veselo poskočniico. Ribe kakor nore za
Vrsta 9637-40795 rjava ali siva, črešnjevo rdeče s^kombina-cijo Dullboksa
,Z rjavi polčevlji z gumijastimi podplati
Uporabili smo vse naše znanje, da nabavimo novo, popolno in najmodernejšo izbiro moških polčevljev. Izdelali smo jih do najmanjših potankosti.
Noge se Vam v njih odpoči-iejo in niti ne občutite neugodnosti novih čevljev, hoja in držanje telesa pa Vam bosta samozavestna in moška. Prožijo udobnost in zadovoljstvo. Osi-gurajo čvrsto odločnost.
Izdelujemo jih v različnih širinah za močne in ožje noge.
Prvikrat prinašamo meške pol-čevlje modernih barv. Dobite jih v najmodernejših barvah od sivih do črešnjevordečih v vseh njansah rumene ali rjave barve ter v raznih kombinacijah.
S temi polčevlji smo dosegli vrhunec našega uspeha dela te sezone, a naša želja je, da tudi Vam pomorejo do uspeha.
Vrsta 9937-60991 črni plitvi čevlji
Vrsta 9973-40991 rumeni plitvi čevlji
Din
299
rjavi polčevlji z Ela-stik-podplati, za katere jamčimo 6,mesecev
Vrsta 9837-60791 Ia lakastijpolčevljlj
m liziko, so kar tramom a vrele na mrežo. Mogoče bi se tudi pri nas zgoraj omenjeni način ribolova obneseL Treba je samo poskusiti!
Velika Nedelja. Dragi »Slov. Gospodar« in vsi čitatelji! Kaj boste porekli na to, ali so trgoviški demokrati res obžalovanja vredni? Ob času občinskih volitev je brv padla v vodo, da niso mogli čez vodo priti do županskega stolčka. Takoj po volitvah so se obrnili na gospoda velikega župana, da naj bi njim on pomagal na županski stolček, ali gospod veliki župan pa je njim vse prošnje in pritožbe zavrnil. Kaj pa je sedaj? Domislili so se na upravno sodišče v Celju, takoj so tamkaj vložili dve pritožbi. Upravno sodišče pa je za te pritožbe določilo obravnavo na dne 25. m. m. Torej tistega dne se je klicalo v sodno dvorano k obravnavi toži-telje, kakor sledi: Anton Meško in Ivan Novak na eni pritožbi; Franc Kumer, Ivan Cvetko in Peter Raušl pa na drugi pritožbi Končni izid obravnave je bil sledeči: V i-menu Njega veličanstva kralja se vam pritožbe zavrnejo, tako se je prečitalo, tedaj pa je še tožiitelj vprašal, ali smo sedaj gotovi? Odgovor je bil: Da, gotovi, samo od-idite!
Velika. Nedelja. Tretje leto že teče, odkar je napeljan tukaj mimo nas električni tok iz Fale. In mi že tretje leto gledamo in hodimo mimo te naprave, kakor bi nas to prav nič ne brigalo, ali kakor da bi bila elektrika kaka najnovejša iznajdba, kateri bi ne bilo za zaupati. Kdor kaj več čita in kdor je pogledal nekoliko po svetu, dobro ve, da je elektrika velika dobrota za človeštvo in to v vseh ozirih. Kako velikega pomena je posebno za kmeta ne saimo glede razsvetljave, temveč jo tudi lahko uporablja za pogon raznih gospodarskih strojev. Kmetje, posebno vi tovariši mlajši gospodarji, zdramimo se vendar in poslužimo se naprave, katero imamo pred nosom. Ne poslušajmo tistih starokopitnežev, ki še vedno pravijo, da so bili nekdaj boljši časi, ko so še po zimskih večerih predicam s treskami svetili. To so največ sami taki, kateri niso videli več sveta, kakor »Otok« in »Mali mek«.
Janževa gora pri Selnici. Iz naše občine malokedaj prinese naš »Slovenski Gospodar« kako novico, dasiravno bi lahko mno-gofcaj pisali. Gospod nadučitelj Majcen kot občinski pisar dela tako, da nismo ž njim zadovoljni. Vprašamo samo, ali se »šika«, da je on na dan volitev pustil tajništvo drugemu in sam prevzel agitacijo za »rdečo« stranko. In to celo pred voliščem. Mislimo,
da to gospodu Majcenu ni bilo treba. On bo gotovo tudi vedel povedati, kaj pomenijo tiste »podrobnosti« v občinskem računu. Bo treba malo pogledati! — F. —t.
Sv. Rupert nad Laškim. Na cvetno nedeljo je tukaj predaval v šoli g. Miha Levstik iz Celja o sadjereji. Govoril je tako poljudno in Obenem tako temeljito, da so mu mnogoštevilni navzoči gospodarji in gospodinje večkrat glasno pritrjevali, ob koncu pa se g. »hlastnemu poslancu iskreno zahvalili. Pri tej priliki se je ustanovila tudi podružnica Sadjarskega društva; načelnik je domači g. župnik. Samo eden fant, ki si domišljuje, da je modrost jedel z veliko žlioo, je označil ta poučen in temeljit govor za fabule! Vsi poslušalci pa enoglasno izjavljajo: fabula je samo grabovsko-samostojna modrost! — V nedeljo, dne 25. marca, smo imeli krasno u-,spelo materinsko slavnost. Dekliška zveza, ki jo je .priredila, se je sedaj pod novo načel nico Maliko Ojsteršek vzbudila k novemu življenju; skaro vsako nedeljo imamo v žup-nišču kako manjšo prireditev; dekleta se vrlo držijo; pa tudi fantje nočejo zaostati( — Ali je res? Kaj pa? Da morajo v Sv. Ruper-tu biti privezani ne samo vsi psi, ampak tudi vse mačke, dasiravno ni nobene stekline in nobenega pasjega zapora, ampak samo za to, da lahko zajčki brez strahu okoli plešejo in škodo delajo! Mnogi ljudje vprašujejo: ali so zajci najbrž vredna živina, ali se sme brez kazni pohiti pes, ki čuva dom, in mačka, ki kroti mišjo in podgansko nadlego, G. Oblak bo moral to povedati!
Trbonje. Tukaj je umrla posestnica Neža Heršolt. Bila je dobra gospodinja, tiha, globoke pobožno sti, velika dobrotnica ubogih in cerkve. Duhovski stan je visoko spoštovala in o duhovnikih vedno s spoštljivostjo govorila. Župnija jo bo zelo pogrešala. Dal Bog vsaki župniji mnogo takih žen! Naj ji sveti večna luč za njena dobi'a dela!
Selce pri Frankolovem. Mesec april je me sec burje in vetra, tako je tudi k nam princ-* sel april veter sovraštva ter burjo nezadovoljnosti, tako da M se skoro pričeli soseski boji iz hujskanje in sovraštva. Iz nezadovoljnosti se je pričelo po naši okolici huj skati za odcepitev naše okolice od občine Framkolovot. Ker nekateri nezadovoljneži mislijo, da se po drugih občinah cedi med in mleko po cesti, kakor v obljubljeni deželi. Vsak župan ali občinski odbornik naj bi si nabasal en koš denarja ter ga delil med ljudi, pa še tedaj ne bodo ljudje zadovoljni ž njim. Saj nekateri še z Bogom niso zadovoljni, kako bi pač potem bili s kakim ob-
činskim uradom. Pač povsod se najde sejalec semena sovraštva. Naj ljudje večkrat in pazljivo čitajo »Slov. Gospodarja« z da« 9. februarja t. i, na strani 4 članek »Sejalec«. Misli si, če si sejalec slabega semena, ne boš dobrega žel. Ali ko bo mogoče iz njegovega semena vskalila kletev in sovraštvo. Sem in ostanem Frankolčan!
Žalec. Obrtno-nadaljevalna šola v Žalcu je imela v nedeljo, dne 29. aprila svojo razstavo. Razstavili so vzorce vseh strok. Dobil je vsak razstavljate kot darilo 15 Din. Nagrade je določila Obrtna komisija najboljšim razstaVljalcem. Prvo nagrado t znesku 90 Din je dobil Anton Novak iz Podloga, vajenec pri ključavničarskem mojstru Sarnerju. Razstava je v gmotnem oziru dobro uspela. Iz prostovoljnih prispevkov s« priredi izlet na Falo. — Pametna misel je obdala Žalčane, da so posekali kostanje pri osnovni šoli. Koliko je lepši, pogled? Tudi v tatvini so se nekateri bolje poprijeli. G. Rudolfu Senica je bilo zadnji teden ukradeno popolnoma novo kolo t vrednosti 300# Din. Lastnik ga pogreša. — Do svoje lastne lekarne smo prišli v Žalcu. Otvoril jo je g. Bono Končič. Imenuje se lekarna »Sv. Nikolaj«. Nastanjena je v vili Bergman.
Vrbje. Dajte Bogu kar je božjega! Ta ea-poved še zidaj ljudje ne poznajo, ali jo pa nočejo poznati. V Drišinji vasi so eno nedeljo snažili hmeiovke, v žalski občini pa sta dva stavila hmeiovke, čeravno je bil« celi čas ugodno vreme. Samo da Boga šalijo!
Vojnik. V nedeljo, dne 6. maja, ic vrfilj« tukaj volitve cerkveno-konkurenčneg« ®d-bora. Prve volitve so se vršile dne 19. februarja t. 1. in so se vršile na popolnoma strankarski način. Proti tem volitvam so «e pritožili občini Višnjavas in Bezovica. Glavarstvo je pritožbo upoštevalo in volitve vrglo ter razpisalo nove za prihodnjo nedeljo.
Frankolovo. Tukaj se je pričelo rasmotri-vati glede zgradbe ceste Frankolovo—'Dobrna čez Socke. Prošnjo za zgradbo ceste so potrdili ObčinsM uradi Frankolovo, Dobrna in Novacerkev. Stvarno potrebno cesto je pregledal na prošnjo ljudstva gospod oblastni poslanec Jakob Uranjek. Ta cesta je res gosipodarsko potrebna.
Vrbje pri Žalcu. Majnik Marijin je ee tukaj. Drevje je že v najlepšem razcvetju. Lani je dne 1. majnika toča popolnoma «bil« cvetje iz dreves. Letos pa smo jo že dobili za mušter, kakšna bode letos. Bog na« «b varuj!
Artur Sills:
18
Smrtna past.
Ameriški roman.
Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	Da, jaz sem tudi zato — je rekel naposled. — Samo nekaj ... — Na Betko se je ozrl. — Prepričan sem, da pred solnčnim zahodom poči par strelov 1
—	Potem mora Betka ostati tukaj! — je izjavil brat Gregor.
—	In brez varstva stati nasproti Raoulu, ako se poprej vrne, kakor vidva? — je ostro dejala Betka. — Gregor, ako je tebi to vseeno, potem se raje izpostavim kroglam.
—	V gotovem oziru ima prav — je menil Dubell.
Betka ga je hvaležno pogledala.
—	Bolje je, da gre z nama. Pred prepadom jo izročiva v Lopalovo varstvo. Ako bo sama, ne bo nikdo streljal na njo.
—	No dobro . . . odgovornost je tvoja. Kdaj gremo?
—	Takoj! Hiteti moramo, kolikor se da. Raoula moramo presenetiti! Ali se na revolver lahko zaneseš?
Dubell je sumljivo gledal veliko orožje, ki je viselo za Gregorjevim pasom.
—	V slučajih sile se da rabiti, ne toliko za to, da bi koga ustrelil, nego da ga udari.
—	Las Casas ima s seboj revolver, s katerim z gotovostjo zadene na 200 metrov. Ti se torej ne moreš meriti z njim.
—	Ali v resnici misliš, da se predrzne na nas streljati? To se sliši prokleto necivilizirano! In razen tega smo njegovi gostje . . .
—	Da, toda nepoklicani in . . . nadležni! — je dodal Dubell.
Čez četrt ure so bili že na potu. Lopalo je jahal naprej, Betka med Gregorjem in Henrikom. Pot je bila ob obrežju dobra. Ko so jahali nekako eno uro, je Lopalo obstal in počakal Dubella.
Indijanec je pokazal na suh prepad, ki se je pravokotno oddaljeval od reke, ta pa je ostro zavila na levo.
—	Trdi, da je tu naletel na konje -t- je razlagal Dubell. — Živali so na vsak način izginile. Najbolj pametno je, ako se natančno držimo svojega načrta. — Obrnil se je k Betki. — Ti ostaneš tukaj z Lopa lom in konji. Gregor in jaz preiščeva prepad. Ne bova šla deleč. Ako bodeš hotela, da bi se vrnila, ustreli z revolverjem.
Lopalu sta naročila, naj bo oprezen in potem sta odšla. Prepad je bil zapuščen in videlo se je, da zel» trpi na suši. Trave ni bilo. Pač pa je bilo ponekod gosto
Vabilo
na
16. REDNI OBČNI ZBOR
ŽIVINOREJSKE ZADRUGE ZA TOLSTIVRII IN OKOLICO, r. z. z o. z.,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. maja 2328, ob 11. uri dopoldne pri p. d, Zgajnarju v črnečah s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru.
2.	Poročilo odbora za leta 1927.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1927.
4.	Čitamje revizijskega poročila.
5.	Slučajnosti
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri nc bil sklepčen, s<e vrši pol ure pozneje na istem mestu in ob istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	584
K obilni udeležbi vabi	odbor.
RAZGLAS!
Cerkveno konkurenčni odbor v Št Janžu na Dr. polju naznanja s tem, da se razpisuje razna zidarska, tesarska in mizarska dela radi popravila mežnarije in župnišča. Ponudniki se naj tozadevno zglasijo v župnišču Št. Janž na Dr. polju do 6. maja 1928.
Št. Janž na Dr. polju, dne 18. aprila 1928.
Hrastove prage (švelerje)
hrastova in bukova drva ter smerekovo škorjo celo i n drobljeno, kupuje stalno celo leto in prosim najnižje ponudbe franko vagon nakladalna postaja. R. Dergan, Laško.
□□□□□□□□□□□comapn
Proda se veliki krojaški šivalni stroj znamke Griz-ner Bobin. Sije naprej in nazaj, sposoben za črev-ljarja in krojača, mn.io rabljen, v zelo dobrem -in-nju. Dalje se proda en gramofon, brez lijaka (Trih-ter los) z nekaj ploščami za polovično ceno vrednosti, in je še skoraj nov. Na pismena vprašanja znamko za odgovor in vprašati pri Andrej Ar-derluch v Cerovcu št. 47, p. Rogaška Slatina. 58'!
Malo posestvo na prodaj z dvema vrtoma in s do-nosnikom na prometnem kraju. Naslov v upravni-štvu.	579
Knjige za gospodinjo.
Hunuk, Domači vrt, 48 Din, vez. 60 Din.
— Sadja v go»podinjstvu, 24 Din. Kaliaiek, Slovenska kuharica, elegantna, ve-
tt« iftdaja 160 Din. Majdi*, Nasveti z» hišo in dom, 20 Din, vez. 41 Bil.
PmrgiJ, Gospodinjstvo, 40 Din. Remec, Vartaa kuharica, 36 Din. Slivmiik, Uvod v perutninarstvo, 40 Din, vez. 56 Din.
Turk, Spretna kuJkarica, 30 Din.
Te kmjije dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, ali Koroška cesta 5.
Sodarskega pomočnika in vajenca takoj sprejme Josip Ramšak, sodar Ruše.
580
Zahvala.)'
Ob smrti ljubega brata, dragega strica in svaka gospoda
izrekava prisrčno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nama v teh težkih dineh.
Poisebno se zahvaljujeva č. g. župniku Štuhecu in č. g. kaplanu Satlerju za njuno dobroto, ki sta mu jo izkazovala v njegovi bolezni, in č. g. salezijancu Bakanu, ki mu je podelil zadnjo popotnico, darežljivim sosedom za njihovo pomoč, posebno pa gdč. Tereziki Uršič in Urši Budja za njuno požrtvovalno postrežbo v njegovi večmesečni bolezni.	■
Zahvaljujeva se tudi g. dr. Sokolovu za zdravniško pomoč. Slednjič še izrekava prisrčno zahvalo slavnemu gasilnemu društvu za njegovo spremstvo, cenjenemu učiteljstvu, gg. orožnikom, orlovskemu društvu in bralnemu društvu, g. Kocbeku in sploh vsemu pevskemu zboru in vsem župljanom, ki so spremljali rajnega v izredno velikem številu na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 24. aprila 1928.
Marija Košar, sestra, Franc Košar, kr. davčni upravitelj, nečak, in vsi ostali sorodniki.
'	Vi • >
Harmonij brez register, ima 6 oktav, se proda za 800 Din. Naslov v upravi lista.	590
Priskrba vode: za kmefje, veleposestva, vile (kopalnice), velika pumpa na ročni ali gepeljski pogon z vodovodnimi pritiklina mi. Požarna brizgali i lična na 2 visokih kole ,i h pritrjen rezervar, uporabna tudi za škropljenje vrta, hmelja i. dr. zelo po ceni na prodaj. Komis j-ska trgovina, Ljubljani, sV. Petra cesta 24. 582
Naznanja se, da se da go stilna v najem ali na račun takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri Vincenc Kronfogl, Gočo vai, pošta Sv. Lenart v SI. goricah.	581
Posestvo, obstoječo iz zidane hiše, velika klet, pre-ša, hlev lesen in s slamo krit, 4 johe sadonosnika prve vrste, 1 Vi johe njive, Vi johe vinograda, je za prodat za 85 000 Din pri
paj in leži ob okrajni cesti.	592
Kuharica vajena vsakega dela želi službo v župnišču, Naslov v upravi 586
Vsako množino svežih jajc
prevzame celi dan, sedaj-na cena za komad najboljša 1 Din, jajca ne predro-bna. Samo pri veletrgovini sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta 126—128, Ivan Göttlich mlajši. 593
Izredni^občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE V ŠIKOLAH r. z. z n. z.
se bo vršil dne 13. maja t. 1. pri najstarejšem članu hranilnice in posojinice pri g. Francu Goričan-u v Šikolab št. 14 ob 1. uri popoldne.
Dnevni red: 1. Sklepanje o likvidaciji hranil, in posojil, v Sikolah in vol tev likvidatorja. 2. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti tega občnega zbora se bo vršil eno uro kesneje nov občni zbor z istim sporedom na is-tem mestu, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
591
Najstarejši član: FRANC GORICAN
grmičevje, tako da sta morala tik ob reki nadaljevati pot. Gregorju je enkrat spodrsnilo in je le za las manjkalo, da ni padel v reko.
—	Sam Rog — je dejal proti Diibellu — da nisem telebnil v vodo. Ali tu ni tistih malih krvoločnih rib?
—	Pač! — je odvrnil Dubell, ko je zagledal blizu obrežja četo majhnih rib.
—	Ali misliš, da je to ista reka, ki smo jo zadnjič prepluli?
—	Najbrž. Te ribe živijo le v nekaterih rekah.
Nekaj časa sta molčala in počasi prodirala naprej
med grmičevjem.
—	Kako daleč še greva? — je vprašal naenkrat Gregor.
—	Kakih sto metrov še. Potem pa se vrneva. Slutim, da tu nekaj najdeva. Ne vem, odkod ta slutnja, u-pam pa, da me ne vara.
—	Betki se gotovo ne more zgoditi nič žalega?
—	Le par sto metrov sva od nje in se kmalu vrneva. Vidiš, tam reka zavije nazaj I — je kazal Dubell. — Pst! — je prekinil samega sebe in je položil prst na usta. — Ali nisi ničesar slišal?
—	Ničesar! — Gregor je napel ušesa. — Kaj je pa bilo?
—	Morda kaka ptica. Zelo tiho se je slišalo. A na vsak način bom vesel,, ako zapustiva ta neprijazni kraj.
—	Jaz tudi. Sovražim te ribe, ki bi me raztrgale, ako bi mogle ... in potem ta moreča tihota naokrog. Kdo ve, ali je bila ptica, kar si slišal! Nisem videl nobene živali, niti metuljev ne, odkar blodiva.
Spodtaknil se je in malo je manjkalo, da ni padel.
—	Tako se godi tistemu, ki ne gleda na pot. Velik koren je tu, ki ga nisem zapazil.
Dhbell se je upognil, privlekel iz žepa nož in začel praskati po zemlji.
—	To ni koren, — je izjavil, — marveč kamen, in kakor se vidi, zelo čuden kamen! Pomagaj mi, da ga odbližje pogledam.
Par trenutkov sta delala in nazadnje je pred n jima ležal kvadrat.
—	Ali veš, kaj je to? — je vprašal Dubell. — Ostanek kamnoseške umetnosti Ink.
Najdeni kamen ni bil edin. Nekaj korakov dalje sta zasledila kopico takih kamnov.
—	Tu je bila kaka cerkev ali palača — je razlagal Dubell.
Z mesta, kjer sta stala, je bil prost razgled na drugi breg reke, ki je bila tukaj kakih 50 metrov široka.
Dubell je naglo dvignil nekaj.
—	Ne verjamem, da bi bila ta vžigalica tako stara, kakor ti kamni. Raoul je bil tukaj. Mislim, da se ne varam, ako trdim, da sva blizu skritega zaklada.
° X
u>0
W i O
^ -o •¿s o «s -g
O r 1 pH ™
O o ►
s9 B>

Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor
T testni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesia 6, pred frančiškansko cerkvijo, — Iivršnje vse bančne posle najkalantneje. — Najvišje obresto-7»nje vlog na knjižice In x tekočem raSan«,	18
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
t WWBLJ8LJiLJglJBlJBl-BLJBiaiBUHLM
Cenik molitvenikov
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika J	Navadna vezava		Vezava v usnju z zlato obr.	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.				
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25 —	—	—	—	—
Pri Jezusu	9-	15-—	42-—	—	—	—
Kam greš?	11 —	21 —	27-—	24'—	30-	Irha 34 —
Oče naš	—	—	35"—	črne 21-— bele 21 30	—	—
Angeljček	13 —	—	26—32 — 40 —	črne 1 Srbele 18 19	45"—	—
Za Jezusom	19 —	24-- '	—	—	—	—
Rajski glasovi	—	39 —	—	—	—	—
Apostolski molitvenik	12'—	16—	—	—	—	—
Kvišku srca	—		43--40 — 28—20 —	—	42 —	—
Nebesa naš dom	—	—	—	—	6750	—
Zgodi se Tvoja volja	22 —	' —	—	—	—	—
Družbenik Marijin	16-—	22'—	44 —	—	—	—
Besede življenja	22 —	—	30-—	—	—	—
Vere mi daj, Gospod	27 —	—	—	—	—	-
Bog s teboj	16 —	18- -	—	—	—	—
Bogomila	—	20 —	—	bele 22-—	—	—
Jezus na križu	18 —	30'—	—	—	—■.	—
	!l					
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD
(¿¡¡las o „Slo o. S os p o dar ¡a" ima največji aspehl
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DonnnnDnnnnnnnnnaanoDaDoaoDD
®	•
v CSSkO SUfiHO najceneje pri tvrdki ALOJZ DROFEMIK • Celje samo Glavni trg 9 OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO	
m 'HSF557	•
Trgovski pomočnik za
skladiščnika se sprejme 15. maja. Offerti z refer. na Ed. Suppanz, Pristava.
554
□□□□□□□□□□□□□□□□□D Velika preša (12 hI) se zelo ugodno proda. Vpraša se »Vila Turnert, Fram. 535
..,«,,,,..; (Bruch-PaSOVI bander)
tndi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergel, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzorije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih' cenah'
IVAN FRIC, bandažist in rokavičar
Celje, Slomškov trg 4 (za farno cerkvijo)
¡111
llllllli
m
Krekova posojilnica v Mariboru
482 reg. zadr. z neom. zav.
Meljska cesta št. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalaga jmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah ki nam nudijo najboljšo varnost.

Tolkla sta po tleh, da bi slišala, ali kje doni. Nekako v sredini razvaline sta našla iskano mesto. Pod zemljo je bobnelo. Dubell je pokleknil in začel z nožem kopati zemljo.
—	Pomagaj! — je prosil Gregorja.
Čez nekaj časa sta našla kamen, na katerem je bil 6tar obroč. Oba sta zgrabila za njega in vlekla z vso močjo. Kamen se je zganil. Še bolj sta vlekla. Naenkrat se je kamen dvignil. Položila sta ga na tla.
Nasproti njima je zijala črna jama.
Dubell se je nagnil nad njo, a je kmalu odmaknil glavo in pritisnil na nos ter usta robec. Gregorja je potegnil proč.
—	Pazi! — je hropel. — Ne vem, kak strupen plin je tu! Toda dovolj ga je, da umori slona. Ali si zapazil?
—	Neki duh sem čutil, kot da razpada v jami kaka mrhovina.
—	Mogoče — je dejal Henrik in se obrnil v smeri vetra. — Toda tu je še drug strupen plin. Kdor ga je napravil, na nekaj ni pomislil!
—	In sicer?
—	No, na to, da so se narodi s strupenimi plini bojevali.
Dubell je odprl plinsko masko, ki jo je pred odhodom pokazal Betki in Gregorju.
—	Kaj ne, da nisem neumno ravnal, ko sem vzel to seboj?
—	Kaj hočeš s tem? — ga je začudeno gledal Gregor Overs.
—	Na obraz si jo pritrdim in pogledam, kaj je tam spodaj. Ti ostaneš tukaj in boš pazil, da se nikdo ne približa, dokler bom spodaj!
—	Saj niti tega ne veš, kako globoka je jama in ali ni v njej vode?
—	To takoj izvem. Nisem zastonj prinesel s seboj žepne svetiljke.
Dubell je na obraz pritrdil masko in se nagnil nad odprtino. S svetiljko je posvetil v jamo. Z uspehom je bil zadovoljen in se je spustil noter.
Gregor je čakal. Ker se je bal strupenih'plinov, se je nekoliko oddaljil od odprtine. Minulo je nekaj napetih minut. Iz temne jame ni prišel noben glas. Gregor je mislil ravno na to, da bi bilo dobro, ako bi se Dubell prikazal, ko se je zgodilo nekaj, kar ga je vsega pretreslo.
Po soteski je odmeval strel.
V smrtni tihoti je strel strašno vplival na Gregorja. Nekaj trenutkov je bil kakor odrevenel.. Potem pa se je zavedel, da se je slišal strel v smeri, kjer sta stala Betka in Lopalo.
o « .g 3 a s s ¡5
* S I*
~	>N s. fe-
0	? -i 05 ^	~ S" fe SS	S S g
1	* § 65
s o 1 s
S jif
t S 4 1 •šli
« w g t
I s ?!
2 s.^ N
s
•p
0
8-C
Q> g
V
1
a
I
53482323485353530123239023534848535353532353482353
líase telo

zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se nspešno rabi že od dedorskih časov prari Fellerjev milodlšeči Elsaflnid. Oslabljenemu telesa doprinaša moči in sve-žosti, oživljuje živce, jača mišice in tetive ter deluje na vse ostale dele telesa.
Masiranje in drgne-nje z Elsafiuidom pospešuje obtok krvi ter vzdržuje tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Pranje i Elsafiuidom jača trndne oči, deluje umirjeno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notranji u-porabi je najbolja zaščita proti kihavici, in-fluenci, gripi in drugim
nalezljivim boleznim in prehlada. Raztopljen je izvrsten za pranje ust, grl» in goltanca. Elsafluid je že BO let tako priljubljen le zato, ker je vsestransko u-porabljiv, zunanje in notranje kot najzanesljivejše domače sredstvo in kozmetikam. Ja- I, či je kot francosko žga- I nje.	i
Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krajih izrecno »Fellerjev» pravi Elsafluid v poizkusnih steklenicah po 6 Din, dvojne po 9 Din ali špecijalne po 26 Din. Drugače naročite direktno po pošti, potem je ceneje, čim večjo količino naročite naenkrat, ker stane z omotom in poštnino vred 9 podzkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din.
18 poizkusnih ali 12 dvojnih ali 4 špecijalni steklenici 102 Din.
54 podzkusnih ali 36 dvojnih ali 12 špecijalnih steklenic 250 Din.
i
Naslov označite jasno: Lekarnar Eogen V. Peller, Stuhica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska.
Originalen francoski
Eclaif* Vermerel
je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo:
Barzel d. d., Snbotica
Zahtevajte cenik! Dobi se lahko povsod.
Kupim vsako množino iza-belo in šmarnica vino, ponudbe z navedbo množine in cene na Jakob Vrečko, Sv. Miklavž pri Slovenj Gradcu.	563
Kupim malo posestvo s
dobro ohranjeno z opeko krito hišo v bližini Celja alli v Savinjski dolinii v bližini železnice za ceno 50.000 Din. — Ponudbe na upravništvo »Slov. gospodarja» na ime »posestvo«.
567
Botri in botre
najdejo veliko izbiro blaga za birmanske obleke ter raznovrstno manufakturno
blago po najnižjih cenah pri	576
Anton Maturi v Mariboru
10
Gosposka ulica
¡0
Vsaka gospodinja, ki zna ceniti dobro kakovost
surove in pražeče kave
kakor tudi razno in vedno sveže špecerijsko blago, kupuje edino v trgovinah
ANTON FAZARINC in ANTON MOČNIK
Celje
Najboljša in dobro kaljiva semena in vrt na semena.	377
Lahki tovorni avto proda za 6000 Din Davorin Tom-bah, St Vid pri Ptuju. 530
3nžno-šta]BPsfaa hranilnica Celje
V IhW MM Gankarjhmt bHml H. 11, sasp-oti poiM», — Unfea»rojeva Ms Mf»
•prejema hrsaftM rloge rssfr «k-lavnflf «4 t. éo 11 ve is fik eftresfaje po
ko&ker taogeé» aafr&p obrestni meri Rentut davek plačuje hraoUoica sama. Za varneot vlog Joñ&jo okraji: Gornji grad, Srvoica, Aru »rje, SeMaai Vrasske in Toaosvui zaklad. Hipotekama posoda i* vsakovrstai drugi kro<Sti

dragi an razpolafo.
po4
Angleški in ostravski
PLINSKI KOKS
prvovrstne kakovosti oddaja
najceneje
na drobno in na vagone
Mestna plinarna Maribor. 527
Pohištvo
POSTELJNINA, VLOŽKI, MODRACI, ZAST0RI, P0STELJ.0DEJE, POHIŠTVENA TKANINA itd., NAJBOLJŠE IN NAJCENEJE PRI
KARLU PREIS, MARIBOR, SS
Brezplačni ceniki.	516	Brezplačni ceniki.
V prvem trenutku se je hotel zagnati v tisto smer. Toda ali sme zapustiti Diibella?
—	Henriki Henrik! — je kričal in se nagnil nad odprtino, ne da bi se zmenil za strupene pline. Omamljen se je zavlekel proč.
Nobenega odmeva. Ali ga Dubell ni slišal. Kaj, ako se je ponesrečil. Groza! — Kaj mu je storiti? — Henrik!
—	Betka.
Zagledal je kamenčke pod nogami. Zagrabil jih je polno pest in jih je po enem spuščal v jamo.
Čez par sekund se je prikazal Diibell, najprej roka, potem glava, še napol v odprtini je jezno pretil s pestjo.
Gregor je hitel k njemu in ga potegnil ven. Z obraza mu je strgal masko.
—	Kak hudič te je obsedel! — se je zadri Diibell.
—	Z enim kamnom bi me skoraj ranil.
—	Hitiva od tukaj!
In Gregor je nervozno pripovedoval, da je slišal strel.
Diibellov obraz je dobil nemiren izraz.
Betka je v nevarnosti!? Sploh misliti ni upal na to.
—	Pomagaj, da zapreva odprtino in potem v teki Henrik se je stresel od nemira. Pozabil je na vse.
Le Betka mu je stala pred očmi. Oh, ako jo je Raoul napadel. Divje je zaškripal z zobmi.
—	Ali si našel kaj? — je vprašal Gregor.
—	Oh! — je vzkliknil Gregor začudeno in oči so se mu zasvetile.
Kamen sta sedaj zavalila nad odprtino.
—	Sedaj pa le hitro proč.	j
Gregor je kar drvel po obrežni cesti.
—	Stoj, ali strelim!
Povelje je bilo strogo. Gregor je nehote ubogal. Dubell je poleg njega obstal.
—	Roke kvišku! — se je zopet slišalo surovo povelje.
Sedaj sla videla, odkod je prišlo povelje. Onstran reke je stal Raoul Casas in meril z revolverjem proti njima.
—	Zakaj hitite tako? — je vprašal mirno.
—	Sestra je tu blizu — je razlagal Gregor. — Dogovorili smo se, da se takoj vrneva, ko zaslišiva strel.
—	Ne trudita se — je uljudno odvrnil Argentinec, — jaz sam sem strelil. Strel pa je zadel Indijanca. Nimam rad, ako kdo vohuni za menoj. Sestra je v mojem varstvu. S seboj sem jo pripeljal v čolnu in sedaj leži v njem.
Gregor in Dubell sta sedaj zagledala čoln. Argentinec, ki ni odmaknil pogleda od onih dveh, je izrekel neko povelje. Za hrbtom se je prikazal Miguel. Šel je k čolnu in iz njega dvignil žensko postavo. Bila je Betka, s sklonjeno glavo in zvezanimi rokami.
ililHlliiiiiiiiiiiiimiiiiimi^üii
s	~ g5
g B,
_ s -
•S	>
g o r-
*	a
£ "e S w §.
S .S

S
SO
s
Uit*
* .-S •§ «3
"o
"e te; ft5
SV
J«
■S
H
M
•iS
1 s I s
tS
-I
s s 8 E
t
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajepski ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica G «■■ «■ * »«stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi pa 6°/o
na trimesečno odpoved po
8°/o

vidim, ko sem enkrat kupil, da |e veletrgovina R. 8TERMECK1 T CELJU, najboljši yir za naknp sokna in kam-garna za moške obleke, volne,svile, cefirja in delena sa ženske obleke, platna, eksforda, modrotiska, cvllka ter sploh vse manniaktnre, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrg.
R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24
Naročila čez 500 Din poštnine prosto.
n
¿j
CIRILO VA KNJIŽNICA
obsega sledečt zvezke:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.)
2.	Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovanski Piemont.
Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v dobi na-
rodnega preporoda. Din 10.—,
4.	Moj stric in moj župnik. Din 4.—.
5.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del Din 8.—.
6.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku. Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 16.—, vezan Din
30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.—, III. del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—.
9.	A. Conan Doyle: V libijski puščavi. Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. Din 16.—.
12.	E. R. Bor roughs: Džungla, L del Din 18.—, II. del
Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: Šumi, šumi Drava . . . Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Razprodano.)
15.	Erckmann-Chatrian: Zgodbe napoleonskega voja-
ka. Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov.
Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust. Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom. Broš. Dim 22.—, vezan
Din 35.—.
21.	Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din 20.—.
22.	H. R. Savage: Snubitev kneza Šamila. (Se ni izšla.)
23.	Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjači izpod Ta-
tre in druge povesti, Broš, Din 16.—, vezan Din 28.—
Čevljarna
D.Uršič
Celje, Breg št. 1
Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in športnih čevljev vseh yrst.
185
Cene konkurenčne!
BLAGO
Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d
se
84
dobijo po nižjih cenah
L TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Ceniki na zahtevo brezplačno.
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, par pir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. A. Arbeiter, Maribor, Dravska uL 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 566
Lepo kolje za vinograd, cepane in ožgane, in tudi les za ograje, hrastove stebre in borove droge itd. ima na prodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8., teL 51.
555
TOČNAJN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan. 1904
KILNE PASE
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potnjočim "" ledvicam in sniženjn želodov ca, gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Franc Podgoršek nasl. FRANC BELA bandažist, Maribor, Slovenska ulica 7 Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo ps povzetja.
Neposredno je iz Čile
Sušak dospela ladja s
na
čilskim solitrom
Ker je uvozna carina ukinjena in prevozna tarifa znižana, se to
najboljše dušičnato gnojilo, pripravno za vse ozimne in j are setve
prodaja danes po znižanih cenah pri teh-le tvrdkah:
LJURLJANA: Kmetijska družba za Slovenijo.
Gospodarska zveza. VRHNIKA: Kmetijska zadruga. HRASTNIK: Kemična tvornica. RREŽICE: Skladišče Kmetijske družbe. CELJE:	Tvrdka Westen.
ŽALEC:	I. Krašovic, trgovina z umetnimi
gnojili.
MARIROR: Skladišče Kmetijske družbe, 568	Meljska cesta 12.	j
.Vagonske dobave izvršuje:
IVO GERINIG, Ksrlovac (Hrvatsko)
Prišla bo spomlad
in potrebno bo si nabaviti lepo obleke, perilo, «akno, volneno blago, platno, plavino, robce, nogavice itd. Vie to ic dobi najboljše in najcenejše pri tvrdki V	3"
1.1 Soštarič,
Maribor,
Aleksandrova eesta II,
• najvarnejše
1 Ljudski
m a
é
Celja
1 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri £
posojilnici v
registrovani sadragi ■ neomejeno utmi
U v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi ¿lani, ko jih število znaša nad 1000, za varnost vlog t vaem svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseb hranilnih vlog, ki presegajo vsota Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, p«- g raštv* in zastav« pod na jagodne jšimi pogoji,
%
I
€
""7UUP7PP7  "PUUPP7UUU77P77UPUPPUU"!"UUP7UUPP7PP77U""""7PPUPPUP77UUU
Dolga pota brez "utrni enosti.
Kmet nima tako udobnih prometnih sredstev kakor meščan. Često mora po več ur peš hoditi iz enega kraja do drugega.
Za utrudljivo telo so Palma kaučuk pete'dobrota.
Palma pete so trajnejše kot najboljše usnje, cenejše	ter
dajo elastično hojo, ki varuje čevlje in telo.	395
Ženski in otroški čevlji postanejo vsled Palma kaučuk peta elegantni,	toda /a to ni nikakib višjih stroškov.
£
Zdravilišče Rogaška Slatina J
Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„TEMPEL" „STYRIA" „DONAT"
$ Največje in najmodernejšelurejeno zdravilišče v kraljevini SHS.
•3
% IpllllJ®" Zdravljenje vseh bolezni, želodca in čreves, $	mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter.
Sezona: 1. maja do 30.septembra %	Glavna sezona: 15. jun. do 31.avg.
«© Cene zmerne. Izven ¿lavne sezone znatni popusti. Svira vojaška godba. Radio. Največji kom-fort. — Prometne zveze zelo ugodne. — Na železnici izredni popusti. Razpošiljanje mineralne w	vode. Zahtevajte prospekte!
•2
RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA.
>
» &

Fran Strupi, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in
točna postrežba.
Na drobno in na debelo.	Na drobno in na debelo.
□□□□□□csna
Mostin!
Najboljša esenca za izdelavo dobre, zdrave in ne drage domače pijače. Dobi se samo pri prodajalcih Drogerija Wolfram, Maribor in Drogerija A. Kauc, Ljubljana.	504
nnaaaaana
V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
Vi iščete zastonj
trgovino, kjer
bi se boljše in ce-	.
nejše kupilo kakor pri ^
Frani Kolerič v Apačah
Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejši in najlepši izpeljavi.

m i
i
i @
n
m i 1 I
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
CELJSKA MESTNA
V Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Amerik!, denarju nedoletnih, k' g' vlagajt sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča po-iebno pažnjo.
Za hranil, vloge jamči poleg premoŽenja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoŽenjem ln vio davčno močjo.
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. —" Vt* prošnji rešuj* brezplačno.
m<£	mmm	m	m	m:m	m		mmmsmm	mmmmmm	WMW8M	M	m	m	m
													
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.