......................................... žiri, marec 1986 Obresti odlomile velik del pogače , Ta ugotovitev ob pregledu in oceni poslovanja v letu "85 kaže na to, da smo na določenih področjih delali dobro, pa več področij, kjer bi z dodatnimi napori bistveno prispevali k boljšemu poslovnemu rezultatu in dobremu imenu naše organizacije. Izdelali smo 2.208.476 parov obutve. Količina iz leta po-?.'°^j je bila presežena za 13,4 odstotkov; tudi planirano koli-*^"10 smo presegli in to za 9,1 odstotek. Proizvodnja v vrstah obutve v parih v 000 din ■"Sta obutve Količina Vrednost ^•Hućarski čevlji g°Jzer šivani 'anin. lepljeni ^Preski Jfitn, surf ean —. Janine *6kaški ^iski nizki ^iski škornji gandale ^^^co-smuč. čev. SkunAi 1985 Ind 85/84 1985 Ind 85/84 207.725 96 853.697 128 20.845 81 102.695 86 187.658 78 322.240 87 364.341 179 849.495 309 22.191 85 64.180 88 343.110 100 840.228 114 175.911 70 494.447 112 506.782 172 1.923.562 185 289.843 108 437.371 153 90.070 155 170.894 231 2.208.476 113 6.058.809 142 Količina Vrednost Proizvodnja po obratih I "7 v Gorenji vasi je bilo izde-, ^ih 377.230 parov zgornjih de-loo' i® 3,6 % manj kot v letu in 10,6 % več kot je bilo pla- •^ч-апо. 1,Г" V Rovtah so izdelali J30.904 kar parov zgornjih delov, je le nekaj manj kot leto po-lira kot je bilo pla- Na Colu so izdelali 201.288 J. """v notranjih delov in 84.250 n delov za Beneco. Skupna 1„ °"^vodnja je za 20,5 % višja od poprej in 2,7 % nad planira- 9јУ proizvode smo vgradili .'.L 3 parov zgornjih delov, ki izdelali naši kooperanti. Vse pomembnejše mesto pridobiva orodjarna. Izdelala je 246 različnih form za brizganje sestavnih delov za smučarske čevlje, orodja za direktno nabri-zgavanje čevljev in raznih sestavnih delov form in žigov. Tako povečana proizvodnja ni le rezultat tega, da se je povečalo število zaposlenih, temveč predvsem v povečanju produktivnosti dela. Fizična produktivnost dela je porasla za 8,8 odstotka. Na delovni dan smo izdelali 8.729 parov obutve, posamezni delavec pa je v povprečju izdelal 6,64 parov. S povečanjem produktivnosti raste tudi povprečen doseg norm, ki je za celo leto znašal 135 odstotkov. Ne moremo pa biti zadovoljni z rezultati na področju kvalitete. V povprečju kvaliteta ni problematična, saj je le 1,14 odstotkov celotne proizvodnje slabše kvalitete. Huje je, da je bila slaba kakovost pri nekaterih proizvodih in to za kupca Jean-Janine in apre-ski za Nemško demokratično republiko in zahtevnejših smučarskih čevljih. Razen pri apreski, kjer je napaka nastopila po krivdi proizvajalca materialov, pa ostali proizvodi spadajo v skupino po kvaliteti zahtevnejših proizvodov, ki so rezultat našega kreator-skega in proizvodnega dela. Istočasno so to proizvodi, na katerih naj bi temeljil naš nadaljnji razvoj. Ko govorimo o kvaliteti poslovanja, ne moremo za-molčati kasnenja rokov pri dobavah tujim kupcem in ravno tako domačim prodajalnam. To je napaka, ki jo ponavljamo iz leta v leto in se je nikakor ne zavemo toliko, da bi začeli delati drugače. Prodaja se je po vseh prodajnih poteh povečala; skupno z dokupom v MPM smo prodali 3,5 milijona parov obutve, kar je 15 odstotkov več kot leto poprej. Od skupne prodaje v MPM je bilo prodano 508.117 parov Alpi-na obutve, kar je 13 % več kot prejšnje leto, ostale obutve pa 1.082.197, kar je 1 % več. Količinski delež Alpina obutve znaša 32 % (v letu 1984 je znašal 30 %). Vrednost prodane Alpina obutve znaša 2.399 milij. din in predstavlja 47 % realizacije MPM (v letu 1984 48 %). Količinska prodaja v MPM je bila za (Nadaljevanje na 2. strani) Največji uspeh v karieri Grege Benedika in s tem tudi najboljši rezultat, dosežen v svetovnem pokalu z Alpininimi čevlji 5. mesto v slalomu v norveškem Lillehammru IZGRADNJA PLOČNIKOV BO V PRIHODNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU OSREDNJA NALOGA — SE BOMO ODLOČALI NA REFERENDUMU 16. MARCA Gre namreč za to, da bi na odseku od mostu čez Rakulščico do mostu čez Soro ob gradnji pločnikov uredili tudi cestišče in komunalno ureditev pod njo. Cesta bo široka 7 metrov, obojestranska pločnika pa bosta široka po 1,60 metrov, s polmetrsko bankino, skupaj 11 metrov. Vse to skupaj bo stalo po predračunu 196 milijonov 666.000 din ali okroglo 20 starih milijard — po cenah iz decembra 1985. Glede na to, da praktično gradimo več kot kilometer nove regionalne ceste, upravičeno pričakujemo sofinanciranje tistih institucij, kjer združujemo denar tudi za take namene. Kot vidite, bo treba veliko denarja, ki ga ne bo možno zbrati takoj, temveč v petih letih. Gradnja bo zato etapna in bo tekla več let; pa ne le zaradi denarja, temveč tudi zaradi sprotnega urejevanja prometa. Predvidoma bodo letos in prihodnje leto tekle priprave in pripravljalna dela, od leta 1987 do 1990 pa etapna gradnja. DOGOYflRlflfflO se -DOGOVORIH ffflO SE Obresti odlomile velik del pogače (Nadaljevanje s 1. strani) 1 % pod planom, vrednostno pa je bil plan presežen za 28 %. Količinska grosistična prodaja je bila za 8 % večja kot lani, vrednostno pa za 65 % večja. Povečala se je tudi grosistična prodaja izdelkov iz plastičnih mas in kovine in je 131 % večja kot lani. izvozili kar je Na za-prodali kar je Izvoz v 'letu 1985 smo 1.722.644 parov obutve, 28 % več kot v letu 1984. hodno tržišče smo 1.206.125 parov obutve, 6 % več, na vzhodno pa 516.519 parov, to pa je 147 % več kot v prejšnjem letu. Skupni izvoz predstavlja 78 % proizvodnje, izvoz na konvertibilno področje pa 55 %. Zahodna realizacija je znašala 7.985.360 $ (neto izvoz) in je manjša za 2,0 %, vzhodna pa 12.140.543 0$, kar pa je 115 % več kot leto poprej. Posebno smo zadovoljni z rezultatom v MPM, ki je prodala 5% več obutve kot leto prej, hkrati pa je zmanjšala zalogo obutve za 40 % glede na zalogo konec leta 1984. Zaloga konec leta 1985 je po vrednosti samo za 3 odstotke višja kot konec predhodnega leta. Glede deviznega področja predstavlja leto 1985 leto, ko smo rešili devizne težave iz predhodnih let in bi laže zadihali v letu 1986. Vse leto smo se brez večjih zastojev oskrbovali z materiali iz uvoza, poravnali smo obveznosti v zvezi s krediti v celoti; v celoti smo poravnali devizni dolg do Jugobanke iz leta 1982, ko smo lahko razpolagali s komaj 30 % ustvarjenih deviz. V začetku leta pa so pričeli veljati novi predpisi, ki urejajo poslovanje s tujino in lahko spet računamo na težave. Zaloge so še vedno previsoke, kljub nekoliko boljšim pokazateljem ob koncu leta, ki kažejo na prizadevanja, da bi jih zmanjšali. Obrat zalog se je izboljšal v letu 1985 pri vseh vrstah zalog, razen pri nedokončani proizvodnji. Skupno imamo za preko 3 nove milijarde din zalog, ki so bile med letom občutno višje. Zaloga konec 1985 Ind 85/84 Obrat Dni vezave Ind obrata 85/84 Material 908.021 121 5,04 72 108 Nedok. proiz. 511.945 195 8,52 43 86 Gotovi proiz. 241.522 94 8,64 42 103 Zaloga MPM 1.449.531 103 3,48 105 126 Skupaj 3.111.019 262 Povprečno se denar, naložen v nakup materiala vrne v denarno obliko v 262 dneh, to pomeni, da je več kot osem mesecev v zalogah. V prihodnje bo ta čas nujno treba izboljšati. Povprečni osebni dohodki so razvidni iz naslednje tabele: TOZD 1985 IND Proizvodnja 49.267 198 Prodaja 57.370 206 DSSS 54.966 202 DO Alpina 51.522 200 Neto OD so se povečali v DO za sto odstotkov, kar je nekaj več kot je bila inflacija v letu 1985. S tem smo se zopet nekoliko približali povprečnemu OD v industriji v SRS; v primerjavi z organizacijami iz naše panoge pa ostajamo na podobnih razmerjih kot prejšnja leta. Finančni rezultat leta 1985 ni popolnoma primerljiv z rezultati iz leta 1984, zaradi spremembe poslovanja s kooperanti, delne reorganizacije, sprememb predpisov. Primerljiva' akumulacija 724 milijonov din je za 67 % vi- šja. To pomeni, da smo leto zaključili realno nekoliko slabše kot leta 1984. Pri analizi rezultata, predvsem postavk, ki zmanjšujejo dohodek, ugotavljamo, da so se vse porabe navzven t. j. za splošno in skupno družbeno porabo. povečevale hitreje kot je rasi' inflacija in da smo za OD Ijl skupno porabo v DO nameni" nekoliko več. Delež akumulacij® v doseženem dohodku je J, 27,8 % v letu 1984, padel na 25J' v letu 1985, kar velja tudi za ob® tozda. Celotni prihodek in njegova delitev v letu 1985 Element DO Alpina din Ind CELOTNI PRIHODEK 14.305.969.577 131 Amort. po predp. min. stop. 150.541.049 153 Amort. nad predp. stop. 253.753.425 1.135 Obresti (razen obr. za kr. za OS) 777.332.781 359 Materialni stroški DSSS 92.518.928 112 Stroški SDK in bančni stroški 40.610.848 250 Skupaj porablj. sredstva 11.411.110.414 122 DOHODEK 2.894.859.163 166 Del za DSSS 353.438.457 684 Obresti za kredite za OS 10.333.168 83 Obveznosti za skup. por. 249.831.218 215 Obveznosti za spi. por. 45.744.894 188 Ostale obv. iz dohodka 134.368.904 191 ČISTI DOHODEK 2.101.142.522 163 Del za OD 1.538.258.421 207 Del za rezervni sklad 105.036.040 146 Del za poslovni sklad 186.808.907 55 Del za skupno porabo 271.039.154 209 — stanovanjski del 101.156.509 190 — splošni del 169.882.645 222 Skupaj akumulacija 724.007.190 167 Celotni prihodek in njegova delitev v letu 1985 Enako zaskrbljujoč (ob drugih večjih problemih, ki jih bomo reševali v naslednjih letih), je tudi podatek iz finančnega rezultata, in sicer izdatek za plačane obresti, ki je znašal 777 milijonov din. Je celo nekoliko višji, kot je bila dosežena akumulacija. To ne bi bilo zaskrbljujoče, če bi se ta izdatek v enakem obsegu ponavljal vsa leta in bi bili pripravljeni nanj. V nekaj višjem znesku so se obresti pojavile v letu 1982 in 1983, ki pa so predstavljale še vedno manjši izdatek, oz. delež dohodka (primerljivi) in sicer nekaj pod 10 odstotkov. V letu 1984 pa so obresti že porasle na 15 % doseženega dohodka« letu 1985 pa namenjamo z obresti v primerjavi z dos^ ženim dohodkom kar 27 ali z drugimi besedami, v tu 1984 so znašale obres 50 % dosežene akumulacij®' v letu 1985 so jo že preset'®' Skrajni čas je, da to gib*' nje ustavimo, sicer bo Alp'' na zašla v likvidnostne dohodkovne težave. » Ali enostavneje: grozi p'®" čilna nesposobnost in s tc:j| omejena možnost dela; " dohodku, ki bo lahko prin®. šal premalo tako za razv'OJ' kot za žep posameznika. . Toda vendarle, ključi iz če dolgov in obresti so v pr® cejšnji meri v naših rokah Franci MLINAR PfNZOLO 770 VolRe-.ec-- ' . Na zboru delavcev v šivalnici in prikrojevalnici OVmeo f/- ^e/e> M ift/Hruje A/e^h:> fc>-c/c>6rji(!! ?^er ЈиеаШИЈ} 1 Le O DOGOVflRjnmO M - DOGOVORIH SfflO SE Ob rob sklepom delavskih svetov Delavski svet TOZD Proizvod-J®> je na svoji zadnji seji v tem jnandatu, dne 27.2.1986 obrav-in sprejel naslednje po-^bnejše sklepe: 1 potrdil je rebalans plana ce-otnega prihodka, da se, zaradi Gkoliko višjih izplačil ob koncu 1985, ohrani resolucijsko do-Oceno razmerje med osebnimi ohodki in akumulacijo. Imeno- val je komisijo za reševanje inozemskih reklamacij v sestavi; Tomaž Košir, Anton Klemenčič, Bojan Starman, oz. Jože Bogataj. Predlog za rešitev reklamacije sestavi odgovorni komercialist, ki je operativno vodil posel. Predlog vsebuje podatke o poslu, vzroke za nastalo reklamacijo, predlog rešitve reklamacije in morebitne pripombe. Predlog Zahvale delegatom in tistim, ki so pomagali, da so delegacije bolje delale P se izdela v obliki zapisnika, katerega podpišejo člani komisije. Predlog sklepov glede rešitve reklamacij se posreduje delavskemu svetu v potrditev. Sprejel je Samoupravni sporazum o določitvi pristojnosti zbora Jugobanke za razporeditev skupnega dohodka, doseženega v banki v letu 1985. V javno obravnavo so posredovali spremembe pravilnika o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški, sprejeli pa tudi začasni sklep o spremembi 3. člena Pravilnika, ki velja do sprejema sprememb tega pravilnika. S predvideno spremembo bomo lahko uvrstili med materialne stroške nekaj več sredstev za prehrano delavcev in s tem zmanjšali del sredstev, ki jih bomo za te namene morali izločiti iz sklada skupne porabe — splošni del. Sklenili so tudi, da se poveča dnevni prispevek delavcev za malico na 50.— din. Sprejeli so tudi začasni sklep o višini dodatka za delo v turnu-su in sicer: Delavcem, ki opravljajo svoje delo v turnusu pripada za te dni dodatek v višini 20 % povprečne urne postavke vseh del oz. nalog, ki jih je delal na normo v tistem mesecu, oz. po urni postavki po odločbi za delavce, ki ne delajo na normo. Dodatek pripada delavcem v primerih, ko delo v turnusu traja več kot mesec dni. Pptrdili so prednostno listo prosilcev za družbeno najemna stanovanja in jo posredovali v javno razpravo od 1. do 16. marca. Sprejeli so samoupravni sporazum o oblikovanju skupnih delegacij za delegiranje v samoupravne interesne skupnosti v občini Škof j a Loka in posovnik o zborih delavcev in delovanju delavskih svetov. Soglašali so s samoupravnim sporazumom za pokrivanje izgube v DO Gostinstvo Alpetour — TOZD Žičnice Vogel s sredstvi rezervnega sklada republike in občine za leto 1985 v skupnem znesku 10.000.— din. Sredstva po tem sklepu se dajejo nepovratno in bodo nakazana na njihov žiro račun. Potrdili so tudi podpis samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju z Alpetour DO Gostinstvo, po katerem DO Gostinstvo združi nepovratno Alpini TOZD Proizvodnja 3.500.000 in TOZD Prodaja 1.500.000.— din. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o dolgoročni proizvodni kooperaciji z našimi kooperanti, ki bo veljal za naslednjih 10 let. Po predlogu komisije, ki je pregledala šivalne stroje in ugotovila, da so primerni za odprodajo, je delavski svet soglašal z odprodajo strojev, ki so navedeni v spisku, po ceni 40.000.— din stolpasti stroji ter 30.000.— ostali stroji. Soglašali so, da se dopolni seznam delavcev, katerih OD je odvisen od obrata zalog tako, da se doda delo oz. naloge: — vodenje avtoprometa — odvisnost obrata zalog pomožnega materiala, vodenje oddelka predelave TP — od obrata zalog nedovršene proizvodnje (2/3) in zalog materiala (1/3). Potrjena je bila višina prejemkov delavcev, ki so odvisni od poprečnega OD delavcev v gospodarstvu SRS v preteklem letu, ki znaša 53.711 din in od poprečnega OD delavcev SRS v preteklem letu, ki znaša 54.967.— din. Obravnavana je bila korekcija plana proizvodnje za mesec februar, zaradi katerih se nekaterim oddelkom zmanjša plan zaradi opravičljivih vzrokov. Tu so delegati še poudarili, da je potrebno krivdo za nedoseg plana v proizvodnji, raziskati na celotni liniji; s tem da se mora to odraziti v stimulaciji vseh režijskih delavcev, ki so vezani na ta oddelek oz. linijo. Delegati so potrdili še operativni plan proizvodnje za mesec marec 1986. US TOZD Prodaja, je dne 28. 2 obravnaval iste zadeve kot TOZD Proizvodnja in sprejel enake sklepe. DS DSSS je zasedal 27.2. in poleg že omenjenih, sprejel še naslednje pomembnejše sklepe: V seznam delavcev, katerih OD je odvisen od obratov zalog se vključijo tudi dela oz. naloge vodenje programa obutve. Odvisni so od obračanja zalog materiala (50 %) in od obračanja zalog gotovih izdelkov (50 %). Sprejme se tudi informacija o izplačevanju dnevnic za službena potovanja v tujini. Delavski svet delovne organizacije Obravnavali so poročilo o porabi sredstev za reprezentanco v letu 1985. Planirani izdatki so bili preseženi za 37,2 %; to pa predvsem zaradi višje inflacije, kot je bila planirana. Ti izdatki pa so se gibali proporcionalno z ostalimi stroški, čeprav velja upoštevati še dejstvo, da vse večji del proizvodnje izvažamo in vse več delamo z zunanjim svetom. Zato poslovno prihaja v našo delovno organizacijo vse več strank, predvsem kupcev. Glede na to so delegati menili, da se z izdatki ravna dovolj varčno in v mejah nujnih potreb. Obravnavali so tudi poročilo o porabi sredstev za ekonomsko propagando za leto 1985, ki so bila porabljena v skladu z letnim planom, ki ga odobri delavski svet. Povečanje stroškov je predvsem zaradi povečanja cen reklamnih uslug. Povečal se je tudi obseg reklamiranja ženske zimske obutve in sezonskega znižanja. Planirano je bilo 61.500.000.—, porabljeno pa 76.072.547.— din. Potrdili so tudi cene za tekočo sezono jesen-zima 1986/87; in odobrili glavnemu direktorju potovanje v ZDA, v času od 13. do 25. marca 1986. A. K. КПКО UfTVORinfflO v Gorenji vasi med željami in možnostmi Gorenja vas v pravi zimi. Prav nič še ni čutiti pomladne odjuge. Tudi ljudje niso posebno zadovoljni... »Osebni dohodki so po novem res višji, toda razlike med oddelki in zato med ljudmi so prevelike in nepravične,« slišim kar nekajkrat. »Če si še toliko prizadevamo, ne moremo doseči ne vem kakšnih rezultatov, če na primer ni materiala, da bi lahko delali, kot bi lahko.«. To zvem tudi, ko stopim med izkušene, starejše delavke. »Delamo pač tisto, kar v tem trenutku lahko,« povedo. »To je seveda manj zahtevno delo, ki je tudi slabše plačano«; vstava jermenč-kov, sestava gornjih delov. itd. Zares nekoliko nenavadno delo za sekalnico gornjih delov, si mislim. Toda ljudje razumejo položaj, prilagajajo se, celo zadovoljni so z osebnimi dohodki. Zdrav kolektiv, ni kaj, posebno starejši so doživeli že vse drugačne čase. Vendar je škpda za oddelek in za firmo, da ni moč delati z vso paro... Nekaterim mlajšim nekoliko primanjkuje elana in volje do dela. Čeprav četrta skupina, je 32.000.— do 35.000 din malo... Morda bi vendarle malo bolj pritisnile, tiho razmišljam v delavnici . . . Krivično? N. P. Posel že posel, če mu bomo kos Razprave o zaključnem računu so ta čas prilika za izmenjavo ocen, idej, reševanje težav. Izkoristim priliko in se pridružim razlagalcem, ki gredo v Ilovte in na Col. Razprave v Rovtah ni veliko. Morda na to vpliva prisotnost direktorja tozda ali delo, ki dobro teče in ki daje razmeroma lepe osebne dohodke? Ni pomembno, zaključim. Pridružujem se besedam, izrečenim na zboru: ostati moramo med boljšimi proizvajalci, to pa pomeni kvaliteto. Ne samo konstrukcijske napake, ki včasih povzročijo dolarsko škodo, tudi delo v delavnici: natančnost, odgovornost, hitro prilagajanje razmeram, strokovno ravnanje — lahko veliko pomeni. Tudi apreski je bolje delati za že sklenjene posle kot na zalogo. Vemo, kaj to pomeni. Morda se za Rovte obeta večja količina izdelovanja apreski za italijanskega kupca. Spet in spet bomo morali misliti na kakovosti in roke______N. P. Dobro oskrbovana proizvodnja lažje dosega plan Manjka material, velur ve-lutina za izdelavo surf obutve, izvem iz pismenega poročila vodje obrata Marjana Špeha. Kaj je s tem, me zanima? »Zaradi materiala in drugih vzrokov smo izgubili dva delovna dneva in naredili namesto načrtovanih 14.000 parov 9.800 parov. Realno vzeto smo tako dosegli plan le 89,9 %. Sedaj so nam sicer za obračun upo- di nov sistem nagrajevanja v tem pogledu ni pravičen. Mislim, da bo treba stvari ugotavljati vsak mesec in iskati tudi vzroke za morebitne slabše uspehe posameznih oddelkov. Poudaril bi še, da je obrat Col postal velik obrat, za katerega je treba delo temeljito pripraviti. Tu ni prostora za »igranje«. Gornji deli so življenjsko pomembni za uspeh celotne tovarne in zato je treba vzpostaviti prava razmerja. Mislim pa, da nikakor n' moje delo, da »sitnarim« ^ nabavi za materialom. Če stvari strnem, morai# reči, da prizadevanje ni pl^' čano tako, kot bi moral" biti.« Tudi razprava na zboru J® opozorila na podobne težave-Opozorili so na ustrezno na grajevanje pri manjših sen jah. Tudi večje serije so blem, če v proizvodnjo priha jajo po večkrat in tu bi kaza lo stvari temeljito pretehtati- N. !'• v Gorenji vasi se morajo prilagajati trenutnim razmeram Z enega izmed zborov delavcev v Rovtah števali, da to ni naša krivda in doseg plana je tako 103 %. To pa je le razbremenitev oddelka, ne pa uresničevanje planov delovne organizacije,« je pripovedoval vodja obrata. »Poleg tega je veliko slabe volje zaradi premeščanja, proizvodnja izgubi svoj ritem, naredi se manj. Vemo da je lažje organizirati delo, če je vse dobro pripravljeno, če ne manjka kak material... Učinek je večji, zato tu- Iz obrata na Colu КОКО UITYARinmO Splošna ugotovitev na sej-je, da proizvajalci smučarskih čevljev niso pokazali J^ekih bistvenih novosti, ki bi korenito obrnile smer razvoja. pač pa so v glavnem dela-'■ na izboljševanju modelov, so jih prinesli na tržišče ^6 lansko ali predlansko sezono. Osnovna usmeritev (trend) je še vedno čevelj z Zadnjim vstopom, v višji ce-■^ovni skupini pa tako ime-■^ovani »programable boot« ""■ čevelj z več regulacijami. Opaziti je, da imajo po-j^embnejši proizvajalci Sa-'ornon, Raichle, Nordica, v svoji kolekciji v bistvu en koncept, od najvišjega do najnižjega modela, ki je svojstven (karakterističen) samo za posameznega proizvajalca. Koncept (konstrukcijsko zasnovo), ki se identificira s firmo, tako da za vsak model, ki ga vidiš, čeprav ga ne poznaš, veš, da pripada firmi, za katero je značilna taka konstrukcijska zasnova. To pa praktično pomeni manjše število orodij za brizganje, kjer je osnovna školjka ena, spreminjajo pa se samo dodatki, oz. manjši sestavni deli. S tem dosežejo seveda tudi pocenitev proizvodnje in večjo prodajnost. Na zaključnem sestanku s kupci je bilo to prav tako poudarjeno in osnovne smernice razvoja Alpinine kolekcije naj bi dolgoročno temeljile prav na teh načelih. Miro KAVCiC Po čevlju spoznamo firmo Naši izdelki konkurenčni Na znanem sejmu ISPO v Munchnu je letos sodelovalo 1358 razstavljalcev iz 34 držav. Na tako velikem sejmu si res ni možno vse podrobno ogledati in zato sem si potanko ogledala le dva paviljona, na katerih je bila razstavljena športna obutev. Moje mišljenje je, da pri smučarski obutvi ni kakšnih novosti, saj vstop od zadaj ni več najnovejše, pri tekaški obutvi pa tudi ni bistvenih novosti, kot koncepti novih podplatov in s tem tudi novih vezi. Na sejmu sem se tudi srečala z raznimi poslovnimi partnerji in se z njimi pogovarjala o odprtih poslih. Ob ogledu sejma sem ugotovila, da so naši izdelki na zavidljivi višini v primerjavi z ostalimi proizvajalci. Anica COKAN Aktualni intervju Razmere terjajo prilagajanje v zvezi z izkušnjami pri uvajanju novega sistema na-r'^^jevanja po delu se pogovarjamo z direktorjem TOZD Pro-^^odnja Tonetom Klemenčičem. Delo-življenje: Katere pomanjkljivosti ste opazili v prvih dveh mesecih Uvedbe novega načina nagrajevanja v proizvodnji? Tone Klemenčič: ■ Očitno se je pokazalo, da skala, ki jo uporabljamo, deluje Premočno v pogledu doseganja plana in kvalitete. Ta vpliv t&ko močan, da prihaja že do neupravičenih razmerij, saj marsikaj, kar se dogaja v proizvodnji, mojster nima pra-vpliva, osebne dohodke pa dobi, kot pač pokaže izračun. Dogaja se, da nek oddelek nima materiala in da zato ni pavih učinkov dela. Ne glede na krivdo nekoga drugega, •■atko potegne tudi oddelek. I^oudarjam, da je največji problem prav v slučaju, če ni ateriala; vse ostale zastoje (do 8 ur) oddelek že nekako na-g°^Gsti, pa če gre za izpad električnega toka ali kaj dru- Delo-življenje: - Menite torej, da po novem sistemu ne dobi pravega dele-posameznik in da prav tako OD v posameznih oddel-niso v pravem sorazmerju? Tone Klemenčič: P Mislim, da je tako, zato bo treba zmanjšati prevelik Piiv skale. Sicer pa mislim, da je usmeritev novega sistema Srajevanja prava in jo velja dodelati. IJelo-življenje: Q, pa menite o doplačilih, sprotnih popravkih norm ■ normativih materiala? Tone Klemenčič: Mislim, da tako za normative materiala, kot za normative časa velja, da stvari lahko rešijo za to usposobljene strokovne službe. Podobno velja za doplačilo, kjer so stvari tudi dogovorjene. Delo-življenje: Kaj pa doseg plana? Menite, da so upravičeni očitki nekaterih, da s predlogi za znižanje planov, danih naknadno na delavske svete, ščitimo nekatere ključne ljudi, ki svojega dela niso dobro opravili? Tone Klemenčič: Očitek je neutemeljen, ker na delavske svete dajemo le predloge za popravke, ki so nujni zaradi takoimenovanih objektivnih razlogov. Delo-življenje: Kaj pa menite o nagrajevanju po kvaliteti? Tone Klemenčič: Velja isto kot za plan, skala premočno vpliva na OD. Moram pa reči, da je morda tudi meja dovoljenega škarta previsoko postavljena, kar kaže tudi praksa in številke. Res pa je tudi, da prevzemalci tujih kupcev veliko obutve klasificirajo drugače kot naši kontrolorji. Delo-življenje: Ali to pemeni, da bi morali za pravo odločitev (klasificiranje) stimulirati tudi kontrolorje? Tone Klemenčič: To že, čeprav mislim, da svoje delo dobro opravljajo; prevzemalčeva vloga je pač bolj na strani kupcev, zato tudi več izmeta. Delo-življenje: Povrniva se sedaj še k pogostim razpravam o nagrajevanju normircev. Se strinjate, da režija z vodilnimi vred, ki je nagrajena po povprečnem presegu delovne organizacije, ni posebno zainteresirana za to, da bi bili presegi v mejah nor-male? Tone Klemenčič: Ocena sploh ni prava, saj je vendar važno koliko in kako naredimo, saj le to lahko prodamo in ustvarimo dohodek, ki je osnova za osebne dohodke. Je pa res, da so nastala nesorazmerja, ki so v oddelkih povzročila slabo voljo. Delo-življenje: Kaj torej kaže ukreniti? Tone Klemenčič: Dograditi ta sistem tako, da bo spodbuden in pravičen obenem. Mislim, da moramo stvari na podlagi izkušenj izboljševati, saj se je pokazalo, da sistem nagrajevanja v osnovi ni slab. КПКО UfTVORIOfflO Na zahodu nič novega To je splošni vtis s sejma ISPO v Miinchnu Razvoj panoge je, kot kaže, v majhni razvojni krizi, ki se kaže v tem, da je čutiti iskanje in pa proizvajalce, ki bi se stvari lotil smeleje (ker je tveganje preveliko^ To velja za integralne sisteme I.ook — Nordica in pa Koflach — Syntro-nic. Umsko leto vroče teme — ogrevani čevlji — niso dobili svojih posnemal-cev, ker smatram, da se čaka na enostavnejše in funkcionalnejše rešitve. Dejansko je viden napredek pri udobnosti obutve in funkcionalnejših rešitvah različnih sistemov regulacij. Izgled obutve (pancer-jev) se praktično ni izboljšal. Pojavila se je asi-nietričnost školjke pri nekaterih proizvajalcih. Problemi z izboljšavo kolekcije iz prejšnje sezone so povzročili zamudo pri dobavi vzorcev našim kupcem in veliko slabe volje, kar se bo prav lahko poznalo tudi pri samih naročilih in uspešnosti prodaje. Sicer pa lahko ocenimo, da smo glede na ponudbo v nižjem in srednjem cenovnem razredu, dokaj konkurenčni, medtem ko nam za vrhunski razred (razen za tekmovalce) še ni uspelo izdelati ustreznega, kvalitetnega in funkcionalnega čevlja. Kje je torej naša pot? Delati na daljši rok s povsem novim projektom, ki bo v osnovi pravilno zasnovan in na katerega se bo lahko kasneje dograjevala celotna kolekcija. Tone KAVCiC Iz naših prodajaln Deset let je minilo, odkar je bila odprta naša prodajalna. $ Čeprav je v centru Titovega Velenja, so bili začetki za naše pojme razmeroma skromni. Središče mesta je namreč zaprto za ves avtomobilski promet in preteči je moralo nekako dve leti, da so nas Velenj-čani »odkrili«. Prav gotovo se vsaka na novo odprta prodajalna srečuje s podobnimi težavami, zato bi morala Alpina ob odpiranju novih lokalov posvetiti takemu dogodku več reklame v vseh možnih sredstvih javnega obveščanja. Začetne težave smo prebrodili in po desetih letih lahko rečemo, da ima naša prodajalna svoje pravo mesto v Šaleški dolini in izven nje. Uspehi našega poslovanja so razmeroma dobri. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, smo po doseženem iztržku, glede na konkurenco v Titovem Velenju na prvem mestu. Tega smo še posebej veseli, saj so prodajalne Borovo, Peko in Planika ravno tako v centru mesta, nekatere delujejo že več kot trideset let. I^ini smo v naši prodajalni prodali 24.554 parov obutve, v vrednosti preko 76 milijonov din. Pomeni, da smo v tem letu prodali vsakemu Velenjčanu po en par. V primerjavi z letom 1976 pomeni to po parih skoraj dvakrat več (180 %), finančno pa dvajsetkrat, kar pa seveda ni primerljivo, saj cene iz leta v leto skokovito naraščajo. Je pa zaradi višjih cen čedalje težje prodajati. Po doseženem iztržku v preteklem letu smo bili v naši prodajni mreži na 25. mestu. Z doseženim nismo nikdar zadovoljni, zato je naš cilj 20. mesto. Za dosego tega bo potrebno precej truda, čeprav ni vse odvisno od našega kolektiva, temveč tudi od vseh tistih, ki lahko na uspehe tako ali drugače vplivajo. Razmišljamo tudi, da bi razširili našo ponudbo s prodajo športne opreme in oblačil. Seveda bi mo- rali pred tem preurediti naš lokal. Plan za našo prodajalno za leto 1980 je 24.700 parov obutve in 118 milijonov din in je dokaj smelo postavljen. Vendar smo prepričani, da bomo z delavnostjo tudi to nalogo uspešno opravili. Kakor povsod, imamo tudi pri našem vsakdanjem delu težave. Tako smo bili to zimo skoraj brez pancerjev, prejeli nismo niti para tekaških čevljev pa tudi apreski dobimo premalo, predvsem pa vse dobimo z veliko zamudo. Popolnoma se zavedamo, da ima izvoz prednost pred našo prodajno mrežo. Blagovnica »NAMA«, ki je dvajset metrov oddaljena od naše prodajalne, je bil» * začetku sezone založen'* s športno obutvijo Alpl^')" pa tudi z obutvijo dr^^S^ izdelovalcev: San MarC-Cronos itd., mi pa nisi^® dobili dobesedno o"'; Kupci nas vprašujejo »Ali ste vi sploh še Alp'' na?« Kako naj v teh ra^' merah rešujemo ug'*-'" svoje firme? Vsem delavcem Alp'**® pošiljamo s tega konca Slovenije prijateljski P®' zdrav, vsem dekletom P" še posebej iskrene čestit' ke za njihov praznik osr"' marec! Člani kolektiva: Ivanko Likar, Marija Čas, Slay ka Bačovnik, Nad" Škoflek in poslovodja prodajalne Ivo Likar Čestitke našim smučarjem Smučarji, ki vozijo z našimi čevlji, so letošnjo zimo izredno uspešni. Zlasti nekateri so dosegli vidne rezultate tudi v svetovnem merilu. V svetovnem pokalu so bili doseženi tile najboljši rezultati: V Lillehammru na Norveškem je bil Grega Bene-dik 5. v slalomu, v Areju 11. prav tako v slalomu, v Se-strieru pa 12. Tomaž Cižman je v slalomu za svetovni pokal v Areju dosegel na težki progi odlično 13. mesto. V evropskem pokalu je Grega Benedik v Obe-regnu v Italiji zmagal v veleslalomu, na FIS slalomu v Mežici pa je prav tako zmagal. V evropskem pokalu so bili uspešni tudi drugi naši tekmovalci. Viden uspeh je dosegel Sašo Robič, saj je bil na Rogli drugi. Lepe uspehe so naši dosegli na državnem prvenstvu. Oglejmo si najboljše: V superveleslalomu je Tomaž Cižman postal državni prvak, v slalomu je Klemen Bergant osvojil drugo mesto, v veleslalomu pa je bil Benedik drugi, Cižman pa tretji. Janez Šmitek RAZGOVOR %A UREDHIKOVO MIZO delavka v Alpini razgovoru so sodelovali: Anica KRISTAN, Olga MO-"IC, Vuka IVANUŠA in Elizabeta JURCA. Д RazgovorJe vodil Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila ^nuška KAVCIC. 1 ■ Kako ocenjujete položaj de-d \ ® v Alpini, kar zadeva njeno in vlogo, ki jo imate? Anica KRISTAN: p ®'^'4arska industrija je znana r tem, da zaposluje veliko У A'pini nas je skoraj , e tretjini. Kar zadeva razpore-tev na delovnih mestih me-da je razlika med izrazito . oskimi in ženskimi deli zmanj-Q 'П resnično lahko govorimo enakovrednosti pri delu. Isto ^Pazamo tudi pri odločanju. Tu-Ц P°goji dela se v zadnjem^asu ^ ®cej izboljšujejo, kar velja tu- za proizvodnjo. Ijj .®^eda pa ostajajo problemi. Jih mora reševati žena in mati ° v tovarni, kot tudi doma. Olga MODIC: ^ jvečem lahko le to, da moramo eiiko delati, norma je zelo nasi ?. če hočem primerno za-H^iti, ni časa niti za vmesne amore. V ostalem pa se moram p^Gdvsem prilagajati današnjim «znieram in času in ne morem ejati tako, kot bi sama hotela, ip zadeva delovne pogoje se ^ našem oddelku res nekaj ^.Gmaknilo, saj so uredili zrače-je vendar to name ne vpliva eUko in se sedaj ravno tako po-j kot sem se prej. Se vedno Vroče in klimatske razmere še "so urejene. ko - ® vpliva na odločanje lah-rečem, da nimamo posebne-Vendar se o tem niti dosti ne %^'rno, ker nimamo časa. Vuka IVANUŠA: ^ tempo življenja je danes zelo ВДг, Delati je treba nepretrgo-odmori, ki jih imamo orga-'^'fane, gredo v naše breme in Vj^^'katera se s tem ne strinja, fidar pri tem ne bomo nikoli lov mnenja. Glede de- p pogojev se strinjam s jj. Zagovornico; res da manj smr-, ' Vendar je to odvisno tudi koli-maže. ^'izabeta JURCA: Pj j°kar delam v prikrojevalni-jih še ni prišlo do kakšnih več-del ^P'^Gmemb, da bi izboljšali pogoje. Prezračevanje ne dela, pomagamo pa si s tem, da odpiramo okna. V drugih tovarnah sem videla ta oddelek zelo lepo urejen in veliko boljše pogoje za delo. Imajo tekoči trak; pri nas pa se še povsod kopičijo zaboji in material. Velik problem našega oddelka pa so tudi neurejene garderobe. Tu delam kot kvalificirana delavka in imam normo, ki pa jo večkrat težje dosežem, posebno če imamo slabe materiale, poleg tega pa je potrebno paziti še na izkoristek materiala, saj se zavedamo, kako je drag. Delo je zelo natančno in zahteva nenehno iste gibe za strojem, kar zelo utruja. Prav zato smo se delavke med seboj že večkrat pogovarjale, da bi tudi v naši tovarni lahko uvedli telovadbo med delovnim časom (oz. med organiziranimi odbori), kot imajo to že v mnogih delovnih organizacijah. Vse to bi gotovo pripomoglo k boljšemu počutju in zdravju delavcev. V našem oddelku delajo tudi moški, zato ne bi mogla govoriti samo o vplivu ženske pri odločanju, v samoupravnih organih in drugih komisijah. Menim pa, da je iz našega oddelka premalo delegatov zastopanih v teh organih, zato tudi nismo najbolje obveščeni. Menim, da bi morali imeti redne mesečne sestanke, kjer bi se pogovorili o tekočih stvareh. Delo-življenje: Kaj pa predlagate na področju varstva otrok, prehrane, stanovanjskega vprašanja, vzgoje, itd. v kraju? So morda še kakšne druge težave, ki bi jih kazalo omeniti? Elizabeta JURCA; Na področju zdravstva bo gotovo potrebno še veliko izboljšati, saj imamo stalno probleme, npr. z ginekološko ambulanto, ki je vse premalo časa odprta; prav tako na področju zobozdravstvene in laboratorijske dejavnosti. Vuka IVANUŠA: Izpostavila bi problem varstva otrok, saj vemo, da je vrtec odprt samo dopoldne in kdor dela tudi v popoldanskem času, mora varstvo reševati drugače in ne s pomočjo vzgojnovarstve-ne organizacije, ki varstva v popoldanskem času ne organizira. V delovni organizaciji tudi ne morejo reševati teh problemov tako, da bi nekdo delal samo dopoldne. Kar zadeva zdravstvo, enostavno ne morem razumeti, da ne moremo zgraditi novega zdravstvenega doma, ki ga že precej časa načrtujemo; ob tem, da plačujemo zelo visoke prispevke prav za te namene. Anica KRISTAN: Vemo, da so v Gorenji vasi pred kratkim zgradili nov zdravstveni dom in mislim, da bi lahko nekoliko več dejavnosti organizirali tudi v tej ustanovi, saj vemo, da ima za to boljše pogoje kot so v Žireh; za krajane Žirov pa je še vedno precej bliže, ka- kor odhod za vsako malenkost v škof jo Loko ali Kranj. Z varstvom otrok pa nimam posebnih problemov; v vrtec pa dajem samo enega, ker bi bilo za dva kar veliko stroškov. Sedaj, ko bomo imeli prenovljeno dvorano DPD Svobode bi predlagala še to, da bi organizirali več kino in drugih predstav za otroke, da bi bilo vsaj ob koncu tedna družabno življenje v Žireh večje. Elizabeta JURCA: Glede prehrane delavcev je tudi dobro organizirano, saj lahko dobijo kosilo v naši kuhinji ali pa ga odnesejo domov, vendar ugotavljamo, da je vedno manj delavcev, ki se odločajo za kosilo v Alpini. Vuka IVANUŠA: Slišim delavke, ki se pogovarjajo, da je kosilo predrago in da imajo v drugih delovnih organizacijah to drugače urejeno. Elizabeta JURCA: Ne strinjam se z mnenjem, da je kosilo predrago, saj vemo, da tudi doma ne moremo skuhati ceneje. Marsikdo pa ne jemlje kosila tudi zaradi okusa, ki je tak kot je malica — vedno enak. Kar zadeva malice pa smo si enotne, da so kar v redu. Anica KRISTAN: Če omenimo osebne dohodke, vidimo, da smo kljub izplačilu poračunov, še vedno nižje, kot druge delovne organizacije v kraju. Vuka IVANUŠA: v šivalnici smo delavke precej nervozne, ker nas kar naprej štopajo in takrat bo vsaka naredila; delo pa ne more vedno tako teči, saj vemo, da je še dosti drugih problemov. Ne zdi se nam prav tudi to, da smo v primerjavi z montažami še vedno v podrejenem položaju. Delo bi morali bolje organizirati in norme postaviti tako, da bi delavke z normalnim delovnim učinkom tudi dobro zaslužile. Anica KRISTAN: Glede varstva in nege otroka bi omenila, da so se pogoji sedaj precej izboljšali, ko je porodniški dopust podaljšan do enega leta. To je vsekakor v prid delav-ki-materi in ženi. Nadomestila za porodniško so še vedno slaba, čeprav so tudi na tem področju izboljšave. Kar zadeva gibljivi delovni čas, ki ga imam, lahko rečem le, da ga ne uporabljam, razen v nujnih primerih; vemo tudi to, da je potrebno vse ure nadomestiti v popoldanskem času; kar pa je vsekakor koristno tudi za delovno organizacijo, da delamo več takrat, ko je tudi dela več in koristimo ure, ko je dela manj. Delavke so nato razpravljale še o delovni disciplini, za katero menijo, da je v Alpini kar na visoki ravni, predvsem v šivalnici. Menile so, da je predlog o skrajšanem delovniku z 42 na 40 ur, o katerem se govori v zadnjem času, sprejemljiv in če bi zadeve poizkusno uvajali v Alpini, se bi zagotovo pokazali pozitivni rezultati. Poudarile so, da potrebujejo zaradi svojega dela tudi veliko počitka, poleg tega pa je potrebno imeti še čas za dom, tako da bi krajši delovni čas gotovo dobro vplival tudi na zdravje in boljše počutje, s tem pa tudi na večjo produktivnost v delovni organizaciji. Menile so, da bi še naprej skušali organizirati čimveč ogledov 8. strani) Delavka v Alpini YflZnO IE 40 let usposabljanja delavcev Prejšnji mesec je minilo štirideset let, ko so v tedanji Cevijurni Žiri, predhodnici današnje Alpine, sprejeli prvo skupino vajencev. »Za pomladitev podjetja smo ustanovili vajenski oddelek. Prvo leto smo sprejeli 28 vajencev, katerim smo nudili praktični in teoretični pouk. Učni načrt smo sestavili sporazumno z upraviteljem šole Edijem Hriberni-kom. Teorijo so poučevali učitelji osnovne šole. za stro- kovne predmete je bil zadolžen Leander Mlinar za praktično delo pa je bilo 6 inštruktorjev. Ta oddelek smo vzdrževali izključno iz sredstev podjetja,« je pred leti napisal prvi direketor naše delovne organizacije Vinko Govekar, ki smo ga ob tej priliki tudi obiskali. O tedanjih dogodkih je še povedal; »Res smo se zavedali, da moramo skrbeti za prihodnost.« V letu 1946 smo vzeli prvih 28 vajencev in ker je bil 6. marca smo volili nove delavske svete TOZD, DSSS in delovne organizacije, komisije samoupravne delavske kontrole in disciplinsko komisijo. O izvoljenih delegatih bomo kaj več napisali v prihodnjem časopisu. RAZGOVOR ZA Delavka v Alpini (Nadaljevanje s 7. strani) raznih prireditev, koncertov in izletov. Prav tako so pohvalile organizirane oblike usposabljanja delavcev, saj se moramo stalno usposabljati, če hočemo, da bo- mo pri delu napredovali. Stanovanjske probleme imajo predvsem mlade družine, ki imajo nizke dohodke, kar pa skušamo v zadnjem času tudi ustrezno reševati, seveda če so ljudje tudi sami pripravljeni sodelovati. Dn YCfflO prostor pri Fricu premajhen, smo jih namestili v nekdanji strojarni (sedanja upravna stavba Poliksa). To smo napravili čisto na lastno pobudo, brez kakršnega koli soglasja. Bilo je po koncu vojne in treba se je bilo znajti. Z Edvardom Hribernikom sva sestavila učni načrt, po katerem je praktični pouk poleg Matevža Strliča vodilo še več inštruktorjev (Jakob Loštrek, Janko Žakelj, Janez Kavčič, Tone Filipič, Florjan Pivk in drugi). Leander Mlinar je poučeval strokovne predmete, splošne pa učitelji osnovne šole. Pouk je potekal v dveh prostorih v prvem nadstropju, v enem praktično delo, v drugem pa so se vajenci učili teorijo in splošne predmete. Za svoje delo so vajenci dobivali tudi plače, ki so bil^ sicer nižje kot plače drugih delavcev. Delavnica strojev ni imel^' razen »puc mašine«, za naba* vo materiala sem skrbel ја%' skratka, morali smo se prilf" gajati razmeram. Te pa sO terjale hitro usposabljanj^' zato smo starejšim vaje^' cem in najbolj ročnim omf gočili, da so izpite opravili ze po dveh letih učenja. Naj' boljši so za nagrado dob'" kakšno čevljarsko orodje. Sploh smo veliko pozornost posvečali usposabljanji* za delo, kar je veljalo tudi za uvajanje priučenih delavcev, katerih smo tudi imeli v tih 1947/48 - 120, vajencev pa devetdeset. V okviru šole smo v letih 1947/48 osnova f tudi oddelek, kjer so dela" po naročilu ali »po meri«. . Tako je torej pripovedova Vinko Govekar. N. f- Izbor kolekcije za jesen/zimo 1986/87 Po ustaljenem načinu smo v februarju izbirali kolekcij" za sezono jesen—zima 1986/87. Glede na analizo prodaje tekoči sezoni, smo izdelali obrise (koncept) kolekcije za p""'' hodnjo zimsko sezono. S proizvajalci smo se vnaprej clogo' varjali za modele, ki jih potrebujemo, da bi tako zagotovi" čim boljši asortiman v prodajalnah. Zlasti pri moški in of"' ški obutvi je potrebno usklajevati naše potrebe in možnost] proizvajalcev. Prav pri teh grupah smo v celoti odvisni le o" nakupa. Nekateri dobavitelji svojo kolekcijo oblikujejo pr^t na osnovi našega predloga. Kolekcije naših dobaviteljev so bile dobro pripravljene, tako da smo lahko odbrali modele, katere bomo prodajah naslednji sezoni jesen—zima 86. Pri vseh vrstah obutve ј^ velik porast cen, ki je predvsem odraz večanja cen repronia-teriala. Ženske škornje bomo za naše prodajalne dobili doma kolekcija je sedaj že pripravljena. Dosedanja kolekcija škornjev se je v osnovi ponavljw'^ že tri sezone, zato jo je nujno treba spremeniti, ker se je P^'' nekaterih grupah že opazilo padanje prodaje. Nova kolekci' ja škornjev bo torej spremenjena in pričakujemo dobre pr"' dajne uspehe. Silva Pivk Zaključek: Nič ni »jumrunju«, so le ocene, naravnost povedane. Bolje je, toda ... To velja za delovne pogoje, kot za vpliv žensk. Zanimivo je, da naše sodelavke razmišljajo o prihodnosti, zahtevah dela, usposabljanju. Zahtevajo sestanke v oddelkih, delegata, ki jih bo res zastopal. Poznajo delo, svoje sposobnosti, težave; razmišljajo o rekreaciji med delom, pa ne za zabavo! Razmišljajo o ugodnih vplivih morebitnega 40-urneg» tednika. Ob tem pa ne pozabljajo na dom in družino. Skrb za zdravje je na prvem mestu: zakaj ni boljših pogojev za obolele in druge zdravstvene preglede?! Izbor kolekcije tuje obutve, ki predstavlja skoraj 70 % nas^ prodaje v maloprodajni mreži. Po splošni oceni so dobavit®' Iji poudarili dobre modele, tako da upamo tudi na dobr" prodajo. VAZmO IG л » Dfl YEfflO koja, naj povem, da je glede na izredno pestrost dogajanj v na-SI občini, to že nujno, saj žirovska ekipa z nekaj sodelavci iz drugih krajev ne more obvladati vsega, kar bi se moralo odra-ziti tudi pri radijskem programu. S tem seveda ni rečeno, da bo dosedanja ekipa amaterskih sodelavcev nehala z delom. Nasprotno, ugotavljamo, da niora sodelovanje ostati, oziroma se na posameznih področjih celo razširiti, da bo radio res odigral vlogo, ki mu gre. Ekipa iz tovarne Stol se je dela lotila hitro in stroltovno Prednost imajo ceste Upoštevajoč razmere v Žireh je gotovo prednostna naloga v tem srednjeročnem obdobju prometna ureditev regionalnih cestnih povezav, kakor tudi krajevne prometne mreže. Ze sedaj je jasno, da brez podpore širše družbene skupnosti sami ne bomo zmogli tako velikega zalogaja. Kratka analiza preteklega obdobja kaže, da smo s skupnimi močmi uresničili vse tiste naloge, ki so bile vsestransko odvisne od naše aktivnosti v združenem delu in v krajevni skupnosti (sem sodi telefonska mreža, kanalizacija, ceste in mostovi, novi šolski prostori in športno igrišče ter drugo), niti pričeli pa nismo z gradnjo tistih (planiranih) prepotrebnih objektov, za katere smo računali, da nam jih bodo gradili drugi investitorji. občnem zboru Društva računovodskih in finančnih de-avcev, ki je bil 7. februarja 1986 je spregovoril predstavnik ^Veze DRFD Ljubljana Stane Oblak Tu mislim predvsem na zdravstveni dom, poštno poslopje in blagovnico. Te objekte bomo dobili le, če bomo sami prevzeli pobudo in skupaj z interesnimi skupnostmi ter posameznimi investitorji združevali potrebna finančna sredstva. Družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo nam je posredno zavrl interventni zakon o kmetijskih zemljiščih. Izhodišče razvoja — nosilec je industrija Predvidevamo, da bo stopnja rasti prebivalstva v žirovski mi-kroregiji v naslednjem obdobju nižja, kar pomeni, da se število prebivalstva ne bo bistveno povečalo (leta 1984 — 4.464 prebivalcev, leta 1990 okrog 4.600). Povečala se bo starostna struktura aktivnega prebivalstva (20 do 60 let). Računamo, da bo migracijski priliv (priseljevanje) zanemarljivo majhen. Pri zaposlovanju se že pojavlja kadrovsko strukturno neskladje, kar pomeni, da bomo imeli istočasno iskalce kvalifikaciji primerne zaposlitve in prosta delovna mesta. Ta problem bomo reševali predvsem s pravilno usmerjeno štipendijsko politiko in izobraževanjem ter s prestrukturiranjem (preusmerjanjem) proizvodnih programov. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo še naprej industrijska proizvodnja. Predvidena vlaganju po posameznih področjih Planirane naložbe v Krajevni skupnosti Žiri za obdobje 1986—1990 lahko razdelimo v naslednje skupine; Struktura Predračunska vrednost 1. Ceste in prometna povezava in mostovi 2. Kanalizacija, razširitev central, čistilne, vodovod 3. Javni objekti (blagovnica I. faza, prodajalne, zdr. dom) 4. Centralna toplarna I, faza 5. Športno rekreativni objekti in dejavnost 6. Gasilski domovi in oprema 7. Elektroenergetika (trans, postaje, energetska zanka) 8. Regulacija rek, potokov in hudournikov 9. Ostali komunalni in drugi objekti ter financiranje vseh dejavnosti Skupaj: 1,207.354.000 278.334.000 570.000.000 520.000.000 161.230.000 18.939.000 27.000.000 119.400.000 _163.437.000 __3,065.694.00 (Nadaljevanje na 14. strani) TO JC flflf KRHI Prednost imajo ceste (Nadaljevanje s 13. strani) Planirane povprečne stopnje rasti za obdobje 1986—1990 so sledeče: Vrsta odstotek rasti — družbeni proizvod 3 — industrijska proizvodnja 4 — kmetijska proizvodnja 2 — zaposlenost do 0,9 — produktivnost dela 2 Uresničevanje planiranih nalog v KS Žiri je odvisno predvsem od rasti brutto osebnega dohodka. Osnutek plana je fizično in finančno precej obsežen. Izdelan je na osnovi ugotovljenih potreb in usklajevanja s planom občine Škof j a Loka. Samoupravno pa se bomo morali dogovoriti, kaj je resnično nujno in koliko smo realno sposobni financirati ter kolikšna bo finančna pomoč širše družbene skupnosti. Kako bomo zbirali potreben denar? Kot doslej, bomo predvidoma tudi poslej v ta namen združevali 3 % od brutto osebnega dohod- ka. Ostala potrebna sredstva bomo zbrali od čistega OD. — s samoprispevkom (1,5 procenta čistega osebnega dohodka) — z združevanjem v delovnih organizacijah in ostale oblike združevanja — občinska in republiška skupnost za ceste, — območna vodna skupnost Gorenjske — lastna sredstva raznih investitorjev — OSKIS (Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost) — ostale SIS (samoupravne interesne skupnosti) — krediti, skladi ter ostali vi- Prednostne naložbe — ceste in pločniki Že v uvodu smo omenili, da je prednostna naložba v rekonstrukcijo in dograditev medkrajevnih in krajevnih cest. Prav gotovo v tem prednjači rekonstrukcija regionalne ceste — odsek Trebija—Žiri. Gradnjo bosta financirali občinska in republiška skupnost za ceste. Na že ustaljen način, ob denarni in fizični pomoči krajanov, bomo tudi v bodoče nadaljevali z asfaltiranjem ulic v posameznih stanovanjskih soseskah. Za Žirovce pa bo osrednja naloga v tej skupini obnova regionalne ceste R 378 s pločniki (od mostu čez Rakulščico do mostu čez Soro). Ta naložba bo skupaj z rekonstrukcijo mostu čez Ra-čevo in rekonstrukcijo nekaterih vodnih propustov (kanalov) veljala 198.666.000 din, ali okroglo 20 starih milijard. Obnova bo celovita, kar pomeni, da moramo ob graditvi ceste, pločnikov ter odvodnjavanja. Ce bo pločnik obvaroval le eno življenje mojega najbližjega, kaže glasovati za samoprispevek! A @ @ s ® S ^ y % Л. ^ A. 4% 5 # A Л 9 ^ T 7 t ^ ^ '* %' ^ ^ /-/ ♦Ar;: y w g y f Prvi vajenci v letu 1946 urediti tudi »podzemno infrastrukturo«, kamor sodi: ■ — kabelska kanalizacija j8' vne razsvetljave in ostale elek-tro energetske mreže — kanalizacija za telefonsko mrežo — fekalna kanalizacija j" ostalo odvodnjavanje (obnova i" dograditev) — vodovodna mreža in — razni prehodi (kinete) za predviden toplovod Nekaj osnovnih tehničnih p"' datkov: — širina cestišča 2x3,5 m- 7П1 — pločniki 2x1,5 m— 3 m — bankine 2x0,5 m— Skupna širina 11 Gradnja bo potekala etapno — po fazah (najmanj v treh (*' zah). Priprava potrebne dokumentacije bo trajala do sredine naslednjega leta, gradili pa bomo od leta 1987 dalje. Viri financiranja: Okrog 65 % potrebnih finančnih sredstev nameravamo zbrati s samoprispevkom (1,5 ^ od netto osebnega dohodka) Ostala sredstva pa bo prispevala KS Žiri in drugi. Pomen gradnje pločnikov Za prometno varnost, zlasW otrok in starejših občanov. J® gradnja pločnikov nujna. Kraj se vsestransko razvija, prome* (osebni in tovorni) narašča, glavna prometnica skozi Žiri P® že desetletja ostaja ista — neustrezna. Osnutek plana krajevne skupnosti Žiri za obdobje 1986—1990 podrobno obravnava usmeritve, cilje in posamezna področja celotne dejavnosti. Razvojni programi posameznih delovnih organizacij in ustanov niso predmet tega plana. Prosimo, da se vsi krajan' aktivno vključujete v razpravo in s konstruktivnimi pripomba; mi pomagate h končni — realn' obliki in obsegu srednjeročnega plana. Janez PRIMOŽIČ /- '• :• V..- . ' V- >- > . s / , v PRVI VRSTI, Z LEVE PROTI DESNI SEDIJO: Alojz Kristan, Milan Kristan, Franc Mažgon in Milan Podobnik. V DRUGI VRSTI SEDIJO: Pavel Žakelj, Stanko Erznožnik, Franc Poljanšek, Vinko Ušeničnik, Janko Žakelj (inštruktor), Vinko Subic, Janez Prek, Rudolf Kocelj, Pavelj Žakelj. STOJIJO V TRETJI VRSTI: Ivan Kogovšek, Maks Seljak, Franc Žakelj, Slavko Justin, Franc Cadež, Jože Podobnik, Peter Jereb, Anton Poljanšek, Stanko Albreht. STOJIJO V ZADNJI VRSTI: Janez Jesenko, Alojz Semič, Viktor Poljanšek, Jože Reven, Janez Ovsenk, Stane Gluho-dedov, Franc Trček, Janez Žakelj, Leopold Ušeničnik, Franc Pečelin, Miran Možina, Jakob Dolinar in Ivan Reven. MANJKA: Jakob Podobnik »DELO - ŽIVLJENJE, je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZI) Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik —' glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Zemlja" rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj