Štev. 47. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 25. novembra 1923. Leto X. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%. Sklepi sprejeti na zbori zavüpnikov ljüdske stranke ali kmečke zveze nov. 11. v Soboti. Ednoglasno so se sprejeli eti sklepi: 1. Popolnoma si osvojimo sklepe zbora zavüpnikov, šteri se je vršo v Ljubljani 5. novembra. 2. Posebno izrekamo popolno zavüpanje našim poslancom, je oprosimo, naj se i nadale borijo za nas v Belgradi, predvsem pa za našo autonomijo, mi pa bomo stranko v toj borbi podpirali, čeravno bi ta duga desetletja trpela. 3. Z zadovoljstvom vzememo na znanje ukinitev meščanske šole v Soboti, ar se je s tem zagotovo obstoj gimnazije v Soboti i meščanske šole v D. Lendavi, s tem pa prepotreben naraščaj domače inteligence. Gda za potrebno spoznamo, bomo zahtevali znova meščansko šolo. 4. Z zadovoljstvom vzememo na znanje, da sé je vendar že ednok razdelila zemljá kneza Eszterházija pri D. Lendavi za naselitev naših domačih sirot, zahtevamo pa od vlade, da tem da na razpolago, dokeč ne do v stani, ka bi si svoje hiše gorpostavili, stare barake, kak je dala be-guncom iz Istre. 5. Protestiramo proti izvažanja drv iz Prekmurja, štero je v njih najbole siromaško, at komaj en meter drv (ne klafter) dobi edna hiša v Dolnjem Prekmurji na celo leto. Vlada naj spravi uradnikom, vojski, žandara erijl, financom iz Preka drva po ceni kak se tű tržijo drva od veleposestev, ka naše sirote, štere nemajo drv, ležej pridejo do njih doma. S tem bi se skrb za drva tüdi državnim nameščencom olejšala. * 6. Protestiramo proti krivicam agrarC ne reforme, štera je vzela zemljo sirotam madjarske narodnosti v Prekmurji: Krščanska načela, na šterih sloni naša stranka, ne gledajo narodnosti, nego potrebo bližnjega. Zato zahtevamo, da se njim povrne ta zemljá tem bole, ar je to ne samo socialna potreba, nego tüdi pravica, da držáva pomaga tiste, ki njo pomagajo i ki so njeni podanik. Po ministerskoj odredbi se zemljá nazaj da tistomi bogato mi veleposestniki, ki ne je naš državljan, vzeme se pa tistim sirotam, ki so naši državljani. Ta krivica se mora popraviti. Smo toti za to, ka veleposestva ostanejo v takšem obsegi, da zadostijo vsem svojim obveznostim i pomagajo do živeža priti onim, ki si ga ne morejo pridelati — vendar pa v prvoj vrsti morejo slüžiti, da pomagajo tistim našim domačin sirotam, ki nemajo svoje zemlje ali je nemajo zadosta, da -jireživejo svoje familije, kakšekoli narodnosti te že tej so. Odobravamo pa naselitev našega, slovenskoga ljüdstva pri madjarskoj meji Zemlje je za vse potrebe zadosta. 7. Zahtevamo neslovenskoj narodnosti v Prekmurji (Madjarom i Nemcom) vse menjšinske pravice, štere njim določi sen-žermenska mirovna pogodba, da smejo rabiti (nücati) svoj materni jezik i v uradaj i šolaj, ka njim ne bo trebelo se postavali tu meča, kak smo se ga mi nikda mogli, ga še plačati jgogli, pa vendar nam ne ednok tolmačo proti pravici. Zahtevamo pa ravno té pravice za naše Slovenske brate prek meje posebno na Madjarskom, kde tej nemajo niedne Slovenske šole, ni-ednoga slovenskoga lista, niednoga slovenskoga urada. Ka Madjari majo pri nas na Slovenskom, to moro dobiti i Slovenci na Madjarskom. 8. Zahtevamo, da se naša železnica M. Sobota—Ljutomer—Ormož kem prle zgradi i se za odvzeto zemljo kem prle plača poštena odškodnina. 9. Zahtevamo, da se z tistih krajov Prekmurja, gde je nastopila küga, sme živina izvažati, se v njih smejo senja držati. 10, Zahtevamo, da se našim domačim ljüdem odpre pot do državne slüžbe i zato obsodimo postopanje gradbene di-rekcije, Štera je v M. Sobočkom okraji brez razpisa slüžbe dopunila mesto častnoga máj sira i zahtevamo, da se ta slüžba razpiše i domačemi človeki, ki ma za njo potrebne kvalifikacije, dodeli. Zakaj v radikalno stranko? Prekmurja se od negda drži cona: „što več da.“ Madjari i Nemci so nas zaničljivo imenüvali i držali za ljüdi, šteri k tistomi prevržemo, čeravno nema prav, čeravno krivico zastopa: „što več da.“ Na te greh je navčila liberalno-židovska pokvarjena madjarska gospoda naš narod. Za gulyás, edno pečenko je pét vör daleč šo nekda Prekmurec votum davat na tisto, ka je obsodila njegova düšna vest. Te grdi, judáški düh se je v par letaj razkado z našega kraja. Že pred zasedbov Prekmurja se je začeo širiti pravi krščanstvi düh v politiki, potrdo se je pa te v novoj državi po lepoj példi bratov Slovencov z prek Mőre. Letošnje volitve so to do vsega bole svetlo pokazale. Brez penez, brèz jela i pila je Zmagala ta krsčanska stranka, gda je milijone potrošila radikalna, Hartnerova, samostojna i Kukovcova demokratska na kortešacije, pali prepadnola. Naš narod je postao politično zreo. Ta zrélost nam da vüpali lepšo bodočnost, posebno našo autonomijo. To peče- tiste konjske ribe, štere bi se rade kazale ribe, a vsaki pošteni i razumen človek zna, ka so konjske ribe, iz šterih bodo žabe. Ljüdje, ki so vajeni samo v motnih vodaj prebivati, ljüdje, kim je kšeft, penez vse: Bog ineba, — ljüdje, ki za penez aldüje jo vsako drágocenost düše i najlepšo lastnost iména; poštenje, idejo v Prekmurji — čast izjemna! — k radikalom. Radi bi dobili, peneze na posojilo, izvozne pravico, velike dobičke i drüge ugodnosti, zato se rivlejo v radikalno stranko i v njej tüdi svajüjejo. Nevoščeni so postali na g. Benka, ki si je tüdi z svojimi trüdami Spravo nekšo vrednost — že prle kak je bio jradikal ar je on radikal, tüdi té konjske ribe mislijo postati radikali, ka do prej te včasi bogati. V našoj radikalnoj stranki sta tak dve liniji. Benkova starejša linija i nova zvün — sobočka, štera gleda z nevoščenimi očmi na prvo. Sovražita se med sebov i bi jela, mi se pa smejemo i gledamo z gor po-podignjenov glavov na svojo pot, štere je pravica i ljübezen. Rep konjske ribe je hitro odpadno, ostala je samo žabja glava, iz štere zraste cela žaba. Tak zgleda v Prekmurji radikalna stranska v svojoj posebno v drügoj liniji, štero organizira zvani odpadnik Svikaršič. Z denešnjov številkov pošlemo večini dužnikov čeke, naj dug plačajo. Skoz celo leto smo pošteno pošiljali vsakomi Novine, zdaj bar proti konci leta naj je tüdi vsaki pošteno plača. Vüpamo se, ka do vsi dužniki pošteni. VREDNIŠTVO. NEDELA. Po Risalih Zadnja. Evangelium sv. Mataja XXIV. 15—35. Slednja sodba. Vse se zve, ka je bilo skritoga. Znate, ka de vas te najbole veselilo ? Skrbte m loščine (almoštva), skrile dobra dela na hasek bližnjemi. Te bodo ta zadišale, te, düšice. Ljübézen do bližnjega.*) Prav posebno pa šče zdigava naš Bog iz praha sirmaškoga, kak speva lepa pesem Magnifikat; i je Oda brezočefnij i dom brez-domnij; v viš a ví prebiva i gleda na nizke, kak pravijo od njega drüge bibiiške pesmi. Zato pa Šče Bog, da se tüdi mi njegove skrbne lübezni, njegovoga dela za človečanstvo udeležüjemo; da izkazüjemo dela smilenja tem, ki so jih potrebni. Poslüšajte, kak to istinsko zapovidava 1 Moj sin, pravi pri Ekleziastiki, miloščine ne od-tegüj Siromaškomi i svoje oči ne obrača) od njega! Ne zaničava) lačnoga človeka i ne čemeri kodiša v njegovoj potrebi (namesto da bi njemi ne pomagao). Ne žali srca siromaškoga človeka (s tem, da njemi ne priskoči na pomoč) i ne müdi se z darom tistomi, šteri je v stiski. Ne odpovidavaj prošnje stiskanomi i ne obrača] svojega obraza od siromaka 1 (Sir. 4, 1—4) — To so razločne reči, moji častiti poslüšalci i zadosta povdarjene. A šče bole razločno je-ra-zodeta boža zapovid v onoj podobi, štero nam je podao boži Sin o zadnjoj sodbi, v tistom strašnom prokletstvi, štero bo razglašeno tistim, ki bodo prišli na sodbo brez del smilenja lübezni : — Poberite se od mene, ví prokleti, v večni ogen I ... Ar lačen sam bio i ste mi ne dali jesti; žeden sam bio i ste me ne napojili. Ka ste nej včinoli šteromi tej najmešij, tüdi meni nej ste včinoli 1 (Mat. 25, 41—45.) Oh istina, predragi! Či verjemo v Boga, ne moremo živeti brez del krščanske lübezni do bližnjega. Zveza med verov v Boga i lübeznijov do *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v‘ Ljubljani Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani. " 2 NOVINE 25. novembra 1923 lüdi je tak vozka i močna, da je vsigdar, kde je preminjavala vera v Boga, preminjavala tüdi lübezen do bližnjega. I či je dnes tak malo delavne lübezni do sobrata (tovariša) na zemli, eli je to ne zato, ar je malo žive vere v Boga? V Boga, predragi, i v Kristuša našega vervajmo. V Kristuša, ki nam je kak Bog—človek zapüsto tak lepi zgled te lübezni. Povejte, eli je ne bilo celo živlenje Kristušovo kak velka podoba smilene, delavne lübezni do bližnjega? Okoli je hodo i delio dobrote, pravi sv. Peter. (Dej. ap. 20, 38.) Vsakše zvanje potrebe je čüo. Z obrazov je čteo siromaškim njihove prošnje. Žalostne je tolažo. Lačnim je trgao krüh. Slepim je vračo pogled. Betežne vsej vrst je zdravlao. Mrtve je büdio — i nazadnje, kda je na konci svojega živlenja, prle kak je šo z lübezni do nas v smrt, na nagij kolenaj klečeč oprao noge svojim vučenikom, je pravo: Zgled sam vam dao. . . . Uradna naznanila. Amnestija za vojaške begunce. Z ukazom S. broj 9211 od 21. oktobra 1923 so oproščene in Pozabljena vsa kazenska dejanja saroovoljnega oddaljenja, begstva i dogovorjenega begstva iz vojske vseh onih podčastnikov, kaplana i redovov iz naše vojske, ki so izvršili ta dejanja od 8. junija 1922 pa do 21. oktobra 1923, a so se sami vrnili, ali se še bodo vrnili v svoje komande, oziroma se bodo prijaviti vojaškim ali civilnim oblastim radi vmitve v njih komande najdalje do 21. jan. 1924. Zainteresirano občinstvo naj opozori na ta ukaz vse begunec, da se najkasneje do 21. januarja 1924 sami prijavijo obíastim, ker je to v njih lastnem interesu. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti, dne 12. novembra 1923. Št. 8531/1. (Zovite zato domo svoje pobegnjence, nedo kaštigani. Doma je najbogše. Vr.) Glasi. Slovenska Krajina. Prvi pastirski list našega novoga nadpastira, dr. Karlin Andraša, hercegpüšpeka se bo čteo v vseh prekmurskih farah na T. adventsko nedelo, 2. decembra. Čteo de se pa Slovencom slovenski, Vogrom vogrski, Nemcom pa nemški. Firma bo, kak nam to naznanja pastirski list, k leti. Stalen čas se okoli novoga leta naznani. Brščas bo meseca maja. Novi püšpek obiščejo te vse naše fare. Odlikovanje. Gospod Meško Martin, plebanoš pri Kapeli, svetnik, zlatomešnik so imenüvani za častnoga kanonika. Blage düše gospod!, ki so nam svoje očinsko srce telkokrat odprli, ki neso samo naš naročnik nego tüdi stalen podpornik vseh naših dobrih prekmurskih namenov, iz srca čestitamo! Vse dobro Želemo k toj novoj zaslüženoj časti! Na plačajo desetih penez ali casarije po zaslüženji naše stranke od 15. novembra tisti, ki kaj herbajo. če so bližnji rod v prvom koleni z onim, ki njim kaj zapüsti kak žena, mož, deca itd. i če je tisto, ka herbajo, ne vredno več kak 500 jezero Dinarov ali dva milijona ledrom S temi dnevami so se podražile pa takse, štemplni na vloge. Kmetijsko šolo dobimo v Slov. Krajini. Ne ešče določeno, gde se postavi gori. Gospodom učiteljem naših narodnih šol v opozorilo, da smo začeli s prejšno številko priobčevati povestice, ki so primerne za ilustra-tivno gradivo pri domoznanskem pouku. Povestice so pisane na podlagi nabranega narodnega blaga, — oziroma raznih domačih zgodovinskih izročil. Za enkrat priobčimo 12 takšnih povesijo iz raznih period domače zgodovine — pozneje po potrebi eventualno več. Na ministra železnic so narodni poslanec Klekl pitanje stavili, naj določi termin, do šteroga se naša železnica more dogotovili i ka se prek Mőre ne sme prle odpreti kak pri nas. Starišom vojaka: Franca Báthorija z Küpšinec i Jožefa Žalman iz Cankove se da na znanje, da se sina rešila vojaške slüžbe, če do-pošljete od občine uverenje, ka so vaši Sinovje zaistino rojeni 1. 1899 i ka so pod prejšnjov vladov že slüžili 12 mesecov pri vojski. To svedočanstvo podpiše tüdi glavarstvo. Čarne zastave so na Madjarskom razobesili, gda se je zvedilo, ka je naš kraj prišo pod mariborsko püšpekijo. Lejko so je obesili, ar so zgübili najbolše' ljüdstvo. A prekesno je prišla ta pokora. Invalid 50%. Alojz Žmavc iz Veržeja, ki je bio v Marijanišči išče kakšo lejko slüžbo, domačega hlapca, ar je siromak, na edno oko nikaj ne vidi, na drügo pa slabo. Ki nüca pomoč, naj se obrne na to siroto i jo vzeme k sebi. Lepo pripovest „Jezero pri Hotizi“ so spisali g. Julij Kontler, vučiteo v Vidoncih. Pomotoma so njihovoga podpisa v tiskarni ne opazili i štampali. Marijinih Listov vse letošnje številke se ešče dobijo v uredništvi v Čerensovcih. Ki je zamüdo prle z naročilom, zdaj je lehko nadomesti. Dosta jih nega. Marijin List, šteroga ešče letos majo dobiti naročniki, se že štampa. Prineso bo življenje blažene Jezušekove Trezike. Lepi i veliki bo. Če bo boža vola, okoli božiča mogoče še prle te ga šteli. Najraj bi ga že 8. dec. izročili vsem, samo ka v tiskarni pomali ide delo naprej. — Ki ma Novine i doplača 5 Din. dobi ešče vse M. Liste i kalendar brezplačno. Molitvene knige „Hodi k oltarskomi Svestvi“ so pali prišle. Prva pošiljatev je v par dnevaj odišla. Zdaj smo jih dobili več, segajte po njih. Za „Martinišče“ je v finančnom odbori dovoljeno 50 jezero Dinarov. — Za dijake vse v M. Soboti je pa zglasano 100 jezero dinarov podpore. V Nuskovi v Mekišovoj gostilni je bila 11. t. m. edna svadba, na .Štero so tüdi prišle, se zna, brez povabila, Rogašovske .Loške Prin-cezojce" štere Novine ! tak tüdi celo Prekmurje že dobro pozna. Da smo je mi domači dečki ne mogli trpeti med nami, smo je po »Orient ekspres cugi poslali na friški luft." To je vö z gostilne smo je zlüčali. To se je že večkrat zgodilo ali nej smo je v Novinaj objavili, ar se nam je Škoda vidilo za tinto i paper. Ali da vse opominanje iz predganco i tüdi že v Novinaj nikaj nej so pomagale, smo dečki v Jürjan-koj fari postavili takši »Klub" ali drüštvo, da mo te gizdave dekle vse povsédi, gda prido med nas pošilali po »ekspres cugi na friški luft," ar se jih ovači ne moremo braniti, gizdave, z nes-ramnov cifrastov oblekov dekeo pa neščemo, štere so celoj fari na sramoto, spakp pa včasi tüdi za »komedijo" z svojov gizdavov nesram-nov oblekov. Z ednim tüdi Opominamo matere, ki se za svoje gizdave hčeri gorzdigavajo, naj je, či nači nej za stol prevežejö, nej ka je püstijo če količkaj strüna zabrni, v gostilno. Če se ne pobogšate, gospodičine, drügoč več bo 1 (Dečki z jürjanske fare). Država. Meje v Rumunijov smo napravili. Zgübili smo, kak. je to navada pod radikalnov vladov, zdaj tüdi i to varaš Žomboljo. Pašiči so zglasali radikali i Nemci 180 milijon koron. Od té šume njemi ne trebe računa dati državi. — Zato se naša gospoda vleče k radikalom. Lepo oponašanje Puclovih kmetov. V pondelek zvečer sam se pelao s shoda zavüpnikov SLS. Ar je v kupeji ne bilo prostora, sam stao na hodniki (folaši). Ná državnom kolodvori pa je prídrlo v vagon kakših pet pijoniri sürovežov, ki so opazili gg. dühovnike, ki so sedeli è-kupeji i so začnoIi brečati kak kav-ke. Zasramüvali so dühovnike i njim gučali svinje, pa kričali: Živijo Pucelj. Jez sam nej mogeo toga poslüšati i sam glasno protesterao. Na to je prišeo sprevodi k i je poslao glavnoga kričača na hladno. Strašen detomor v Ljubljani. Dne 7. novembra zvečer se je zgodilo tole:. Po hiši i dvori roze Blaško se je razširo düh, kak da bi žgali cote i smodili meso. Lüdje so šli gledat i kda so odprli dveri, so včasi zapazili velki ogen pod kotlom, iz žerečega vogelja pa se je vidila deteča noga. Pozvali so stražnike i tej so deklo zgrabili. Ta je povedala, da je v istini porodila dete, pa mrtvo i zato je štela porod zatajiti. Skrila je dete v čeber med obleko. Drügo jütro je nesla čeber v pralnico, tam zakürila ogen i vrgla dete pod koteo. Ar je sama ne mogla gledati, kak dete gori, je odišla z doma. (Kam pridemo, či do šče se na duže takše reči dogajale. Vidite, vse to je sad brezvörstva. I zdaj nam šče ščejo prepovedati, da bi včili deco v šolaj katekizem. Ka bo šče pa te. Zdaj šče bar majo lüdje malo straha pred Bogom i te je zadržüje, da ne vüpajo ravno vsega včiniti, a či njim bodo pravili, da Boga nega, te pa tak včinijo brez bojazni najvekše hüdobije. Zibeoka za prestolonaslednika. Mariborski tišlar, g. Ivan Šafarič je dobo te dni z dvora naročilo, da napravi zibeo za Prestolonaslednika. Petra. G. Šafarič je vrli somišlenik j pristaš SLS. Fabijola ali Cerkev v katakombah, II. Boj. Zdaj j e pa bio krotek kak ovca vsigdar je stopao za Nežov i či je sela, legeo je k njenim nogam i gledao joj v oči, nezgovorno veseo, Či ga je z mej-v rokov malo pogodila po mogočnoj glavi. Medtem je prišla Fabijola, ki je dnes oprvim po očinoj smrti Šla od doma, najprle k Neži, da jo pohodi i se njoj zahvali za sočütje v njenoj žalosti. Kda pa v ogradi zagléda tri pres-rečne deklice pune veselja vküper sedeti, jih je ne štela motiti, tüdi zato ne, ar bi rada Nežo dobila samo; obrne se teda na drügo stran, prle kak so jo zagledale, pa vse ena se skoro nehoteč pita; Zakaj tüdi ti ne bi mogla biti tak vesela i srečna, ka te pa loči od njih ? Skoro ravno te, kda Fabijola, je šče tüdi drügi šo z varaša, z namenom, da obišče Nežo, samo da drügačnim nakanenjom. Fulvij je nikdar ne mogeo pozabiti Fabijove reči, da si je s svojim obnašanjom Nežico pridobo ( pa se je šče vseedno müdio s svojim snubljenjem (snu-biii—prositi v zakon), nekaj zato, da minejo dnevi žalüvanja po Fulviji, nekaj pa, ar se je bojao i ogibao hiše, v šteroj se njemi je tak slabo zgodilo ali z drügimi rečmi iz štere so ga völüčili. Kda pa je čüo, da je Šla Nežica samo brez starišov i slüžabnikov na vesnice, si je mislo i »Zdaj je najlepša prilika, zdaj trbe probati.* Kda pride do hiše, ga je vratar ne püsto včasi notri, ar je pa silo i silo, da ma nekaj varnoga govoriti ž njov, je smeo vstopiti. Sunce je že zahajalo. Neža je sedela sa-mo na lepom prostorčki i plela venec iz zim-skih rožič, kakše ste ravno šli prijatelici po ogradi nabirat. Pred njov je ležao stari pošteni čuvar, ki je Počasi vzdigno glavo i se zrežao, kda je čüo priti nekoga. . »Gospodična Neža,* nagovori jo,, jez sam prišeo, da vas vnovič Zagotovim svojega najsrč-nejšega spoštüvala do vas; bolšega dneva si ne bi mogeo zbrati, zakaj lepšega i bole praznoga dnéva nam tüdi Poletno sunce ne prinese,” pravi Fulvij, ki je med < tem časom neopaženo prišeo. »Zaistino,” je pravila Neža Spominjajoč se na jütranjo slovesnost, .lepi i prijazen je'bio te den za mene. Lepšega mi je sunce šče ne prineslo v mojem živlenji — le ednoga samoga lepšega mi šče lejko prinese." Fulvij je bio jako" Veseo, ar je mislo da idejo te reči na njega i zato je prav prisrčno odgovoro: ,,Jelibar, ví mislite na den zdavanja s tistim, ki si pridobi vaše srce? „To se je že zgodilo, i to je srečni den za mene, On je položo venec na mojo glavo i vtisno znamenje obljčji mojemi, da ne spoznani niednoga drügoga zvün Njega. „Što pa je te presrečni? Dozdaj sam mislo i vüpao, da mam tüdi jez proštorček v vaših mislih i znabiti tüdi v vašem srci ?" Brez bojazni ga je z nedužnim i bistrim okom glédala naravnoč v obraz, da je poveso oči i pravila: „Med i mleko sam prejela iz njegovih vüst i njegova krv je olepšate moja lica,* »Meša se njoj,” je mislo Fulvij i gledao, kak je žarečega obraza z bistrimi očmi glédala nekoga, samo njoj vidnoga. Kda se zdrámi', sklene Fulvij šče dale probati svojo srečo. .Gospodična, ví se norčüjete s Človekom, ki vas istinsko občüdüje i lübi. Ve mi je povedao jako zaneslivi človek, ki je bio prijateo, vam i meni, šteroga pa. zdaj nega več med nar mi, da ste mi odobri i da bi ne bili nasprotna, či bi vas proso za ženo. To zdaj včinim — vidi se vam znabiti prehitro, nepričaküvano; ne tak kak je navada, pa moje lübeče srce mi ne da čakati. „V kraj od mene, ti mrtvečka hrana! Moje srce je že dano drügomi; Njemi ščem vsigdar ostati verna, le njemi se vsa darüjem. Či lübim njega, ostanem čista, či se Njemi zaročim, ostanem devica.“ Fulvij se je prisvoji!! zadnjih rečaj spüsto na kolena pred Njèžov; kda pa začüje te reči i vidi; da se je popunoma zmoto, skoči raz-kačeni gor i pravi: „Ne je dosta, da me zametü-jejo, šče poženejo me še, da me osramotio i mi povejo v Obraz, da je že nekak drügi pred menov bio tű. — Je pa že tisti Boštjan . . .“ Što ste, da se vüpate z zaničüvanjom imenüvati ime moža poštenjaka i vrloga junaka," zadoni srditi glas za Fulvijom. Te se hitro obrne i je stao pred — Fabi-olov, ki je po ogradi se Šetajoč se otrpila, misleč, da najde Nežo samo, i tak je čüla zadnje reči pogovor. (Dale) 25. novembra 1923. 3 NOVINE Nevalanost pravoslavni zakonov ločeni. (Slovenec.) V novejšem časi se je večkrat zgodilo, da sta se ločila kakšiva zakonskiva, šteriva nesta štela nositi več z medom namaza-noga zakonsköga križa. Tej junaki so pa prestopili v pravoslavno vero pa se znova oženili. Rekši, da tej zakoni valajo. Pred kratkim se je pa eden takši tiček naselo. Z drügov ženov sta mela dete, štero je šteo dati kak zakonsko v krstno knjigo zapisati. Cela zadeva je prišla pred sodnijo. Sodnija je razdrla loški zakon, ar je nevarni. Slameni vdovec pa je tüdi obsojeni za to, da je šteo dve ženi meti To je pravično i pametno, da se takšim lehkomiselnim ljüdem na prste stople. Veliko gostüvanje. Ne dugo, ka je v Topoli (poleg Valjeva) bilo tak veliko gostüvanje, ka ne pomlijo tisti kraji. Na gostüvanje jih bilo pozvanlh več 500 gostov. Pojeli so 2 velika bika, 5 teocov, 3 svinje, 50 gosk, 30 kokoši, 20 kokotov i 90 picekov. Ponücali še so 5 metrov mele i 1780 bilic. Spiti so tüdi 47 akovov vina i 600 litro pive. V konji je delalo 25 sakačic. Na smrt obsojeni. Meseca junija so v Ljutomeri (Lotmerk) vmorili ženo i triletnoga sina ruskoga inženerja Ganušova. Najprle so mislili, da je kriv nikši ruski oficer. Preiskava je dognala, da je to strašno delo. včino domači, inženerjev sluga Čerüjenko. Sodnija gaje Obsodila na smrt na gaugaj., Za volo dve ovci v smrt. V Beljeniču (Sandžaku) je slüžila 17 letna deklica, Mileva Živkovič pri svojoj tetici, štera pa je z njov jako grobjansko ravnala. Te dni je deklica pasla ovce i je prišeo vuk i njoj je dve raztrgao. Deklica je zato nej vüpala domo. Odišla je v log i tü so jo našli za ništerne dni mrtvo. Kak plačüjejo davke v Šumadiji. Šumadija je srce Srbije. Tam nimajo davčnih pozivnic, ár ljüdje ne znajo čteti, nego davčni izterjevalec pride pred hišo i pita kmeta: „Eli plačaš?“ — Či kmet pravi, da ne plača, pravi izterjevalec: „E pa onda (teda) ne treba!“ i ide. Či pa šče po vsoj sili dobiti kaj penez, ga Šumadinci tak malo nabijejo — tak malo, da več ne stane. Veliki ogen v Smederevi. Te dni je nastao v nekšoj trgovini ogen, ki se je hitro širio proti alomaši, kde je bilo 600 vagonov municije. Prebivalstvo je že obüpavalo, ár so znali vsi, da či vüžge municijo, bo varaš popunoma porüšen. Velkomi trüdi vojakov i prebivalcov se je nazadnje posrečilo, da so ogen pogasili, Zgorelo je več hiš i edna fabrika. Ka si dopüsti eden srbski oficer. V Maribori se je pred kratkim zgodilo: V oštarijo »pri Klavnic!" je prišla zajtra ob pol 8. v öri pijana drüžba, v šteroj je bio poleg drügih oficer (poročnik) mariborske garnizije. Te oficer, či tüdi je meo nočno slüžbo, je celo noč popivao po krčmah i nazadnje je prišeo s celov drüžbov v Klavnico (mesnica). Tü je začno prepir fkre-ganje) z g. Zmarekom. Šteo ga je vdariti z golov sabloV. G. Zmarek pa se je umakno v drügo sobo. Poročnik je nato odišeo, za par minot pa se je povrno s tremi vojaki, štere je najšeo pri straži, ki straži železniški most. Z vojaki je napadno g. Zmareka, ga podro na zemlo i ga začno biti s sablov. Nazadnje je potegno revolvo i bi gotovo strelo g. Zmareka, Či ga kelnar-ca ne bi potegnola za roko v stran. Med tem je g. Žm. pobegno. Kda je oficer to zapazo, je seo na konja i začeo iskati ubeinika. Mesarom i trgovcom pa je pretio, da jih vse da zapreti. Takše divjanje je v navadi zna biti v Macedoniji, v Maribori je do zdaj ne bilo. Pa kak se vidi, se začne. (Takši gospodje bi morali iti v pokoj. Slovenske oficere, ki so opravlali svojo slüžbo vestno (po düšnoj vesti), so djali v pokoj, ár so nezaneslivi, takši pa, ki namesto slüžbe popivajo, so šče lehko dale v svojoj slüžbi). Jezeroletnico horvatskoga kraljestva bodo k leti Horvatje obhajali. V spomin toga dogodka namenijo edno lepo cerkev zidati pri Zagrebi. Vratar parlamenta v Beogradi. Drago Markovič je odpüščen iz slüžbe, ar so bombe najšli v njegovom stanovanji, štere so prej Pašiči bile namenjene. Oča i sin. Srednješolski (gimn.) profesor že 26 let vči mladino v maternom jeziki i tak slüži pošteno domovini i narodi. Pred nekelko tjedni pa je sin zapüsto vojno akademijo (šolo) kak podporočnik. Sin je slüžo nekelko nad 26 dni, oča pa nad 26 let. Kda sta pa oča i sin pri-merjavala svoje plače, se je pokazalo, da je dobo sin 300 dinarov več penez, zvün toga šče drva i dva hlapca. Kda je oča vido to velko razlka med njim i sinom, je skleno, da požene vseh 26 slüžbenih let od sebe i bo na na stara leta proso ministra, da ga sprejme v vojno akademijo, kde se v dveh letih izšola i potem dobi takšo plačo kak njegov 18 letni sin Samomor belgijskoga milijonara. Te dni se je strelo v svojoj hiši milijonar Dimitrij Marinkovič. (Vidite, da je bogatstvo ne najvekša sréča na sveti. Siromak si misli, da bi bio zadovolen, či bi meo dosta vsega. Te je meo, pa se je li spravo iz sveta, t-p.) Maribor. Ravnok, ka je šteo iti vlak iz postaje v Beč, dobi carinarna telegraf, ka v ednom vagoni te železnice v cevi za segrevanje pelajo dosta zlatih pejnez. Carinarniki so poiskali i so v istini najšli v cevi 4000 törski lir i funt-šterlingov. Potnika sta tajila, da bi bili penezi njiva. Gda so jiva pa preiskali, so pri ednom najšli šker za goritrgati kase, kakšo majo najvekši tolvaje. Oba so zaprli. Zarobljenoga zlato je vredno 8 miljon kron. Svet. Božidar Sever — ešče zgrableni. Že več kak po dve leti je v vogrskoj vozi. Pred osmimi meseci so ga püstili v špitao zavolo velke bölezni. Po ednom meseci pa so ga dali nazaj v vojaško vozo. Zavolo krvavenja v želodci so ga spravili v vojaški špitao. Od tam so ga 3. novembra prepelali na visiko šolsko kliniko (špitao) v Budapešti, kde leži jako betežen. — Vogri ga dužijo, da je bió špijon, pred birovije ga pa ne ščejo püstiti, ar bi njemi ta ne mogla nikaj dokazati. Eli ne bi lehko naša Vlada že davno pokazala odločnost i terjala, da ga spüstijo. Kak dugo bo šče meo Beograd »vremena” ? Naši rojaki v Westfaliji (na Nemškom) nam pišejo: Tü je zadnji čas zavladala velka brezposelnost po fabrikaj i rüdnikaj, dosta jih je popunoma zapretih, tak da delavci ne vemo kam bi se obrnili, ar podpora, štero dobimo, je pri tej draginji, za smrt prevelka, za živlenje pa premala. Dragoča pa vsako vöro narašča. Vsaka stvar se računa za zlato marke eli dolar. Naše podporne kase so popunoma prazne, tak da več nihče ne more dobiti iz njih podpore tüdi invalidi ne. Posebno sb v nevoli naša deca, šterim nemremo dati krűha eli kakše kaplice mleka. Dosta jih je že brez odevala i obüvala. Prosimo pomoč od rojakov doma i tüdi od naših poslancov, da bodo prosili od vlade pomoč. Taljanski magazin za municijo je zleto v zrak. Pri Genovi je grad, kde je bilo zbrano dosta municije. Pred kratkim je nastao ogenj, municija se je vižgala i je zletelo vse v zrak. Mrtvih je pa dosta ranjenih. Prebivalci sosednih krajov so v velkom strahi bežali v drüge kraje. Pitanje brezdelnosti na Angleškom. Minister za delo, sir Barlow, je meo govor od pltanla brezdelnosti, ki že tri leta stiska Anglijo. Govornik je priznao, da se je broj brezpo-selnih za 80.000 zrhenšao, pa Šče je itak 1,251.600 oseb (peršon) brez dela. Predlagao je, da da Vlada tem ljuden delo. Gradili bodo nove ceste i moste i si na te način prisilijo krűh. Rešilno delo jugoslovanske ladje. Jugoslovanska ladja „Zora“ je pred nekaj dnevi plavala v bližini angleške zemle. Z nje so opazili ostanke nekše ladje i kapetan je včasi zapovedao, da plavajo ta, znabiti je tam kakši ponesrečene^ 1 v istini so začüli, da eden Človek zove na pomoč. Posrečilo se je, da so ga potegnili iz vode. Pa kda so ga potegnili na ladjo je omedlo i komaj za dva diiT je prišeo telko k moči. da je mogeo povedati, da je bio na ribičkoj ladji, Štero je eden velki parnik razbio. Ka je s tovariš!, je ne znao povedati. Domača politika. Ministerski svet je ne vzeo na znanje noto Nemčije, ka na račun vojne odškodnine naročenoga blaga ne more poslati našoj državi ar njene fabrike delajo. Vse Zavezniške države, reparacijska komisija i Nemčija so dobile na znanje te odlok naše. vlade. Finančni odbor je po prizadevanji naše stranke zglasao par stojezero-dinarov več na naše Ceste, kak je dozdáj bilo Predvideno, na anatomični zavod v Ljubljani pa miljon dinarov. Na poljsko potüje par naših poslancov, da obiščejo bratski Poljski narod. Železnica M. Sobota—Ljutomer—Ormož bo hitro dograjena, je dao prometni minister dr. Jankovič odgovor na tozadevno zahtevo nar. poslanca g. Pušenjaka. Dopisni urad v Ljubljani i Sarajevi bo pali gorpostavljen na prizadevanje naše stranke. Lepa agrarna reforma. Ešče vladni poslanci, ne samo naši, so priznali na seji finančnoga pododbora, da je ministerstvo za agrarno reformo nikaj ne vredno. Sam radikal Srb dr. Grgim je priznao, da je ,,pravno stanje agrarne reforme pod psom". To je, ešče pes je več vreden kak to ministerstvo. Uradniki toga ministerstvo neso delali nego korteširati pa po domače povedano kradnoti. Više do jezero Prošenj ešče ne rešenih. 53 miljone dinarov ešče ne obračunanih. Neve se, gde je te penez. Hiše, štere je Vlada z naše dače zidala naseljencom na Ovčjom Polji, so se za tri mesece podrle I arendo, štero smo plačüvali od veleposestniške zemlje, ešče dnesdén neso je dobili veleposestniki. V koga žepi se je skrila, se ne ve ešče. Na pa mi Prekmurci na lastne oči vidimo tečti med »Agrarne reforme, šteri je britkejši od" vsega čemera. Minister za trgovino si je pridržao pravico, da za Slovenijo samo on da dovoljenje za nova industrijska podjetja. —To teliko pomeni, ka či što šče kakšo delniško drüžbo nastaviti, jo samo tak sme, če njemi minister dovoli. To pa po beogradskom recepti navadno telko pomeni, ka če kakšega gospoda dobro plača, njemi té ,,vözhodi" to dovoljenje. V finančnih pododboraj se ponavlja stara pesem: Zglasajo radikali, demokratje i Hartnervi zemljoradniki vse za: Srbijo — za naše kraje pa skoro nikaj. — Pa Srbija ešče od 1. 1920 i 1921 dužna 90 miljon Din. dače, za lani pa ešče podatkov nemamo od toga, jeli je bar samo dinar dače plačala ali pa ne. Mi plačüjemo, drügi pa trošijo. Radikalni poslanec Jelačič je pravo, da so Srbi v bojni dosta zgübili i to se njim na državne stroške mora povrnoti. Nove takse (dragi štemplni) so tüdi zato določene. — Po pravici pa delo tak stoji, da srbski siromak malo podpore dobi, bogataši si naše peneze pod raznimi tituli razdelijo. — I li so Slovenci, ki škrinjo,v radikalno stranko. Pač vajeni so, da oni tüdi zgrabijo. Dve milijardi koron, to je 500 milijon Dinarov dače smo mi Siromaški Slovenci plačali v zadnjem leti. Srbi pa ešče so na 1921. leto dužni do sto milijon Dinarov. Dobro nas zna güliti radikalna vláda. Ne čüda, če naša domáča gospoda-----čast izjemam — ponižno roma k radikalom, ona se je že davno navčila kak trebe dreti naš narod. Slovenija se bo razdelila na dve oblasti, ljubljansko i mariborsko. — Mi pridemo pod mariborsko. Vsaka oblast (megye) bi mela svoje spravišče, (skupščino), v štero bi volili poslance (virilisti). Meseca februara bi se to godilo po načrti vlade. Razdeliti pa nas zato ščejo radikali, ar to zahtevajo štajerski Nemci, ki bi tak ležej hranili svoje nemške narodne pravice. Vlado podpirajo i na naš rovaš zglasajo ž' njov te strašne dače. Ljubljanski veliki župan dr. Lukan je zgübo slüžbo. Postavili ga ščejo pred disciplinarno preiskavo, ka je prej nekaj kriv. — Takše ljüdi majo radikali. Proti ljubljanskomi vseučelišči so v finančnom odbori vsi demokratje i radikali sküpno glasali. Vsi Srbi so proti našoj kulturi, so te že radikali ali demokratje ali Puclovi „kmetje". Svetovna politika. Nemško. Novejši čas je malo mirnejše. Bavarske fašiste so potrli. Glavni voditelje so zapreti, pridejo pred sodišče zavolo veleizdaje proti državi, ar so delali nemir, kda je ta büa v najvekšoj nevarnosti. Pri obvarvati enotnost! jo podpira angleška politika. Angleži pravijo, da se samo tak lehko občuvajo mirovne pogodbe! či ostane nemška držáva cela. — V Porurji, kde so Francozi skoro popun! gospodarje, se Počasi začenja delo. Na Bavarskom, so prepovedali komunistično,stranko. Policaji so prišli na sled komunističnoj zvezi, štera jé štela napraviti reberijo. Več voditelov je zapretih. Francosko. V Parizi se trüdijo, da kem več dobijo vojne odškodnine. Zovejo vküp komisijo, štera naj bi določila, kelko je Nemčija zmožna plačati. Pa ta komisija je loška, ar jo itak komandira francoški minister sam, ki bi lehko to brez komisije napravo. Zaman so vse komisije, zaman vsa krparija, dokeč med narodi nede kralüvala krsčanska lübezen, štera püsti živeti vsakšemi. Grško. Republikansko gibanje je tam od dneva do dneva močnejše. Krao nakani za nekaj časa povrčti državo i imenüvati na svoje mesto ravnitela. Angleška. Tüdi angleški politiki so izjavili, da se neščejo mešati v zadevo povrnitve nemškoga Prestolonaslednika, ar v mirovnoj pogodbi nikaj nega od toga. Tam so razpüstili državno zbornico i bodo nove državne volitve prve dni decembra. Zbor vlade je tüdi skleno, da se morajo stroški za vojaštvo zmenšati. Čehoslovaška. V državnoj zbornici so pitali zvünešnjega ministra Beneía, ka bi Čehoslovaška držáva včinila, či bi se povrno sin bivšega nemškoga casara nazaj v Nemčijo. Beneš je odgovoro, da nikaj, ar je znotrašnja zadeva države same, kama de šo bivši Prestolonaslednik. Amerika je odbila ponüdbo, da naj pride v verstveno komisijo. To ponüdbo pa je nej sprijela. 4 NOVINE 25. novembra 1923. Prosveta. Kaj piše „Mladika“ o Prekmurju? V časopisa „Mladika“ piše dr. M. Slavič o prekmurski zgodovini, o razmejitvi, o slavnih Prekmurcih, o stikih Prekmurcev s štajerskim] Slovenci, o Prekmurskem šolstvu itd. Kdor pozna Slavičevo knjigo »Prekmurje," ta bo rad Čital tudi te reči v »Mladiki." V njej so tudi slike o Prekmurju: 1, Hiša v Varaždinu, kjer so se sklenilo prekmurske meje, 2, slika razmejitvene komisije, ki je napravila mejo od Radgone do Toke, 3, Prekmurski Slovenec i Prekmurska Slovenka, 4, Prekmurska hiša, 5, Cerkev v Beltincih, 6, Dr. Fr. Ivanoczy, 7, Župnik Stefan Kühar, 8, Murska Sobota, 9, Most pri Dokle-ževju, 10, Dolnja Lendava, lí, Grad v Beltincih, 12, fotografija mladeničev v Bogojini. — V 11. številki piše Matija Malešič, uradnik pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti, prekmursko povest z naslovom »Dvanajst plügov". —- Prekmurci torej najdejo veliko zanimivega v tem ča-sopisu, ki ga izdaja drüžba sv. Mohorja, urejüje pa g. župnik Franc Finžgar. Izhaja vsak mesec na 40 straneh in. stane celo leto 70 Din. Kdor si hoče naročiti, naj piše na »Uprava Mladike v Prevaljah." Govor profesora dr. Kovačiča na V. katoličanskom shodi za treznost. što lübi svoje življenje, najmre poleg modrosti mesa, „je zgübi, što pa je sovraži," nakei-ko najmre zavrže nemertüčlivo vživanje, „je najde” (Jan. 12, 25). Izküšnja vči, da mertüčlivo i zdržno živlenje obvarje Človeka Zdravoga i brz-noga od kesne starosti, dokeč lehkoživci, šterim je njihov trebüh beg, oslabejo pred časom i idejo v rani grob ali se pa vlačijo kak sence po zemli. S priporačanjom mertüčlivoga i nežnoga življenja krščanstvo ozdraviš skoz vsa stofetja betege i vzgaja božne lüdi. Kemične* fiziologične,** zdravstvene i psi-hijatrične*** znanosti so v tom osvedočene, da vpijanlive pijače jako kvarno vplivajo na človeče telo. Odked tista v sladka senje razibajoča moč vpijanlivi pijač, v šteroj kratkovidni ljüdje iščejo Višek zemelske sreče i vrastvo proti vsem nevolam, Štere klačijo Adamcvo deco? Odgovor je popunoma očivesen; vse pijanlive pijače majo v sebi ogijik, vodik*1 kisik, šteri so na več načinov zdrüženi med sebom. Te reči med sebom Zdrüžene so pa omamlivi Strup (gift). Vsako omamlivo sredstvo pa, kda pride v stanice, najmenše tate človečega tela, najprle napravi nekše živo gibanje, šteromi nasledüje nekša trüjava, či se omamlanje nadaljavle. Ta sredstva majo nadale to lastnost, da se pri dugšoj rabi mora jemati vsigdar vekša mera, či ščemo dosegnoti nameravano omamljivost. Žalo pivci želejo vsikdar močnejše pijače i na zadnje najdejo potišanje le v žganici. Stalno i pospoloma vživano omamlivo sredstvo pa gvišno pokvari nešterne tate Človečega tela, posebno pa najbole gingave, to je, možgane i tű tüdi najbole, ene tate, šteri so najfalejši i so fundament düševnoga delovanja človekovega. Razumno živlenje i slobodno hotenje pa predpostavla redni zdrav fundament v možganaj. Kvar, šteroga dela alkohol v najobčütlivejši talaj možganov ma za posledico nerednosti v mišljenji i hotenji. Tü je düšeslovni zrok hüdodelstvam, slaboj pameti i grobjanskomi obnašanji pijancov. Ar se pri ponavljajočoj rabi omamiivi sredstev kolikost mora vnožiti, je Čisto očivesno, da vživanje vpijanlivi pijač nastane s Časom düševna i življenska potrebščina, Štera vsigdar napredüje i tak postanejo iz trezni lüdi pivci, iz pivcov pa pijanci, to pa tembole, ar se nagnenje k pijač! tüdi poherba i grata posebno pri vnüka} močno. Kak je teda alkoholizma sovražnik krščan-koga življenja, tak tüdi napredka pri izobrazbi i blaženstva človeče drüžbe. Alkoholizem tak buje *) Kemija je tista znanost, štera preiskavle iz kakši prvin je štera reč vküpdjana. Prvine so pa tista dugovanja, štera se ne dajo med sebom več ločiti. Tak na priliko se voda da razločiti z elektrikov na dva gaza, na vodik i kisik. Teva se pa ne data nadale ločiti, zato zovemo teva dva gaza za vodinivi prvim. Znanost, pravim, štera to preiskavle, je kemija. **) Fiziologija je znanost, štera preiskavle po šteri zakonij žive človeče telo, stvari pa rastline. ***) Psihiatrija je znanje, štero preiskavle düševne betege: preveč velko razdražlivost, düševno pobitost, zmešanje pameti itd. ****) Vodik je prvina vode pa kisik tüdi: Kisik (oksigen) nam je potreben za odihavanje i da morejo posvet i drva goreti. Kde nega kisika tam nešče goreti pa tüdi bi se hitro zadüšili (posvet na verestivanji) — Ogljik je pa listi gaz, šteroga rastline potrebüjejo za svoje živlenje. klico ze. višešnjo izobrazbo posamičnoga človeka pa tüdi cele drüžbe, verstveno pa ceca lüdstvo v svoje božne namene. Pijanomi ljüdstvi je njihovo imanje le v pogübo: kem več ma, tem več zapije. Brez rešitvi alkoholnoga pitanja sploj nega socialnoga pitanja. Socialno pitanje obstoji v glavnom v tom, da se omili drtižabno siromaštvo i se stvörijo potrebna za napredek i človeka dostojno življenje. Blaženost posamičnoga človeka i cele drüžbe predpostavla telovno zdravje, primerno imanje, red na podlagi poštenosti i pröcvit izobrazbe razuma. Vsemi tomi pa je alkoholizem naravnoč nasproten, svičarski Zdravnik (doktor) Migg je po pravici povedao:" V kügi alkoholizma so najmočnejše korenine drüžabnoga siromaštva 1" Finec Hellenius pa pravi: .Pijanstvo je mati siromaštva.* IV. Nagibov je teda zadosta, da si slovenski katoličanci vzememo prav resno k srci reči papo Pija X, šteri so naznanili sveti po kardinal!* Merry del Val- i: Med delom za človečo drüžbo zagvišno ne bole potrebnoga kak je boj proti alkoholizma. I papa Benedikt XI. so povedali: ,,Dobro delo (delo za treznost) trebe nadaljavati proti vsem zaprekam." Pita se, kak naj vidimo naše delo za treznost? Protialkoholni boj ma dva zmožniva zaveznika, pa tüdi dva lagcjiva nasprotnika. K haski treznostnoga dela, je zvišeni navuk božega naz-veščenja, štero obsodi pijanstvo kakti edno najvekšo grdobije, i tüdi znanost, štera je raskrila vso prazno veso v pijanlive pijače. Hüdoga nasprotnika pa ma treznostno gibanje v nevernosti ljüdstva pa v nizki nagnenjaj telovnoga vživanja i dobičkaželnosti. Na zadnje pa itak mora istina obladati, čiravno po trdom boji. Trbe z navukom, z rečjov i pisanjom od Boga nazveščeno istino i tüdi človečo znanost spraviti do spoznanja pri lüdej i je vtisnoti v živo zavest kak največim. 1. Cerkveni slüžabniki naj le dobro porabimo nedelske odlomke pisem sv. Pavla ! Petra, vej se v tej odlomkaj ponovno glasi apoštolski Opomin: Trezni bojte! 2. Nadale je k tomi deli pozvana šola, kde se naj od ljudske šole, pa do vseučilišča razširi znanstveno dokazana istina od vpijanlivi pijač. Posebno pa gospodarski navuk naj ide za tem, da lüdstvo spoznaumestno uporabo sada i ohranitev uezavreloga sadnoga mošta, Šteri ostane brez alkohola. 3. K tomi so pozvana društva v svoji predavanjaj, štera naj čestdkrat obravnavao tüdi pitanja ljüdske hrane i zdrávja. 4 Naj se naše dnevno novinarstvo denok že ednok zdigne do nekše višešnje stopnje lüdske vzgoje i naj neprestano pobija najvekšega ljüdskoga sovražnika. Aldovov alkohola mamo zadosta v vsakom stani t v vsakoj stranki naj se teda niedne poštene novine ne postavlajo na nedostojno stališče zapelavanja, da bi olepšava-le i zagovarjale pijanstvo. 5. Velko moč ma düšeslovni zakon dobre példe ; z alkoholom pokvarjena okolica povnoži samo pijance i pivce le z dobrim vzgledom se more-hasnovilo staviti ta Povoden. Pozavlamo tak po samižne kak društva, náj preganjanje uprav divjaške navade, štere silijo k pitji. Najmenje, ka se mora terjati od vsakoga poštenoga človeka, je to, da ne guči proti treznostnomi deli i je s praznimi norijami ne zatira. Denešnja fafizeuška drüžba lüdi nosi velko krivičnost siromaštva, štero izvira iz alkohola. Vseširom človeka zovejo i silijo k pitji, kda se pa nesrečniki skot-nejo v jarek pregrehe, te pa prav po farizeuš-kom süče moderna drüžba svoj nos z osmeha-vanjom gleda na pijanca, šteroga je sama vzgojila. 6. Po zgledi velki kulturni držav naj se tüdi pri nas snovejo na mesto krčem knjižnice, klubi, kde se človek lehko brez alkohola izob-ražüje i kratkočasi. Po vekši krajej naj se Vseširom osnovejo brezalkoholne oštarije, kde dobijo lüdje hrano brez alkoholni pijač, posebno tisti, ki nemajo lastivne vertinje i kühnje. 7. Nazadnje apeleramo na javne oblasti 1 na našo zakonodajo. Žalostno, da te oblasti dostakrat z ednov rokov podirajo, ka z drügov zidajo. Pozdravlamo v načrti za novi kazenski zakonik naše kraljevine odstavek,*3 šteri izklü-Čüje pijanost iz vrste razbremenilnih okolščin. Dozdaj se je obtoženec lehko izgovarjao, da je to i to včino v pijanosti; navadno ko njemi Vervali i je bio rešen ali pa jako milo obsojen. S tem se je davala slaba prilika božnim lüdem, rekši, najprle se ga dobro napij potom pa maš *2) Kazenski zakonik je knjiga, v šteroj so zbrani tisti zakoni, ki določajo kak velka kaštiga naj se odmeri za to ali ono hüdodelstvo. patent, da brez kaštige lehko delaš, ka ščeš! Novi načrt celo odločüje, da se tistim, šteri včinijo v pijanosti dejanje, ki je kaštige vredno, ne samo odmeri primerna kaštiga, nego se njemi tüdi prepove od ednoga do pet let zaha-jati v krčme. Vüpajmo se, da se nihče ne spo-zabi natelko v narodnoj skupščini, da bi si sküso pridobiti imenitnost s pobijanjom te odločbe. Na zadnje naj držáva zakonodajo krepko v roke vzeme preosnovo pokvarjenoga reda za krčme v zdajšnjem časi, šteri stoji na nepošte-nom fundamenti, najmre: kem več se pije, tem bogše. Gostilna bodi dobrodelna drüžabna naprava, ne pa hiša za Zastrupljenje (zagiftanje) i hüdodelstva! Sklenimo! Naši očevje so na konci slovesnoga kronanja karantanski vojvodov*3, toga najvažnejšega javnopravnoga dugovanja, zajeli s krščakom bistro stüdenčnico i jo podali novoustoličenomi vojvodi v opomin, naj bo trezen i zadovolen s preprostim sadom, šteroga rodi domáča zemla. Tüdi mi si na konci toga shoda zajmlimo živo vodo velki navukov za preporod našega lüdstva i nosimo s sebom trdno osvedočenje, da novoga i bogšega pokolenja nede, dokeč pri nas občno ne obvala funda.mentalna krepost, ljuba treznost i pa mertüčlivost. Le te de slovenski narod rodio velke Monike pa Avguštine. *3) Naši slovenski pradedeki so novozvoljenoga vojvodo na slovesen način kronali ali ustoličili. To ustoličenje je bilo jako lepo, ar je vojvoda pa lüdstvo obečalo, da bodo med sebom spoštüvali pravice eden ovoga. Gospodarstvo. Cene silja doma. Pšenica 100 kg. K. 1000—1200.— Žito „ „ „ 1000.— Ječmen „ „ „ 1000.— Oves „ „ „ 900.— Kukorica „ „ „ 900.— Cene živine. Govedina 1 kg. K. 100.— Teletina „ „ „ 120.— Svinjsko meso „ „ „ 100.— Mast „ „ „ 160.— Slanina „ „ „ 180.— Zagrebečka borza dne 20. novembra 1923. Amerikanski dolar 1 dolar K 344.— Austrijska krona 100 K K —.51 Čeho-Slov. krona 1 K K 10.— 20 kronski zlat K 1200.— Francoski franc 1 frank K 19— Madjar. K 100 (nova em.) K 1.40 Švic. fran. 1 fr. K 63.— Talijanske lire 1 lira K 15.20 Zürich: Dinar 100 Din. Šv. frcs 6.35 Pošta. Titan. Krog. Prejeli naročnino, Hvala. Kalendare nadomestili. Dotična naj se tam javi, gde je pristopila. Kolmanko Jožef. Tiste reči nam pri priliki dopošljite na naše stroške. I. K. Vidonci. Prosimo vse, iz prve sodimo, da bodo vse tak lepe. Fr. Bertalanič. Sv. Jurij 6. Odposlali. Če so vaši podatki istinski, neste nikaj krivi i vaše blago morete nazaj dobiti. Mali Oglasi Roje ma k odaji s kištami vred Balažič Jožef v Beltincih. SLOVENSKA BANKA podružnica Dolnja Lendava plača najbolje dolarje in zlate peneze. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava