8. Stav.
Eiheie rasen nedelj En praznikov vsak dan «»& 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisali, sicer so jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55mrn po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust.
Ps#iaHii franko v cfržaifl SHS.
V Uu&llani, v sred® 18. lenuarj« 1981.
Posamezna ites. 1 krsno.
40
Let# Wa
.Glasilo jugoslov. sodila!no - demokrstCčn« stranke.
Tesefcissfta &L 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem nn dom za celo e?o 240, za po! isla 120, t.j retrl eto K 60, za mesec K 20.. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo te v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1,, Učiteljska tiskarna.
Turki, kmetje in Dr. Korošec.
LDU Zagreb, 11. jan. „Večer“ poroča iz Belgrada. da so nekateri komunistični poslanci izročili predsedniku konstituante pismeno zahtevo. da bi se sestavila parlamentarna komisija, ki naj bi dognala, ali so opravičeni koraki, ki so se storili proti komunistom- Bivši minister dr. Korošec ie prišel v Belgrad ter je verjetno, da bodo radikalci stopili z njim v pogajanja. Danes se je x a-šič zopet pogajal z načelnikom ze-mljoradničkega kluba, ki ie končno obljubil, da bo sklical klubovo sejo, da o stvari odloči. Sodi sc. da bo jutrišnjo sejo konstituante otvoril regent s prestolnim govorom. Regent se jutri zjutraj vrne iz Sarajeva v Belgrad.
LDU Zagreb. 11. jan. „Narcdno 'Djelo“ poroča iz Belgrada. da v ta-mošnjih političnih krogih mislijo, da bi Pašičeva vlada prav lahko podala demisijo. ker je vstop muslimanov
V vlado postal problematičen- Dalje
povzroča velike težkoče tudi vprašanje popolnitve finančnega ministrstva. Pašič je začel pogajanja s poljedelci, iz njihovih krr doznava, da poljedelci niso voljni sodelovati v vladi. Vesti o Protiču, ki so se raznesle zadnje dni. niso resnične, Protiču gre samo za to. da se izuremeni poslovnik, da bi mogle vse stranke sodelovati v delu za konstituanto.
LDU Belgrad, 10. jan. Predsednik demokratskega kluba. dr. Ljuba Davidovič, je obiskal ministrskega predsednika Pašiča. V parlamentarnih krogih se govori, da bo tekom ^lu.1 gotovo rešeno vprašanje o lz-popolnjenlu rezerviranih ministrskih portfeljev. Po naslednjih vesteh iz Sarajeva so člani Jugoslovenske muslimanske organizacije različnih misli glede vprašanja vstopa v vlado. Poleg tega pa muslimani zahtevajo še za svojo organizacijo tri portfelje ter poverjeništvo za agrarno reformo v Sarajevu. Za ministra bogočastja bodo kandidirali efendi-jo Korkuta. Ni veliko upanja, da se mn izpolnijo vse zahteve. Za danes so pričakovali v Belgradu, da pridejo muslimanski poslanci- Kolikor ic dosedaj znano, še niso prišli. Danes se je govorilo, da se je PašSč zopet pogajal z Avramovičem za vstop v vlado.
*
Pašičeva večina sicer obstoji, ampak dovoli trdna ni. Največ preglavice mu cfelajo demokratje, katerih no stari navadi nikdar ni v Belgrad. Oni so raje donia. Vzrok te nediscipline nepoučenim krogom ni znan. Turki kot dobri trgovci pa te vzroke poznajo in hočejo seveda iz permanentne odsotnosti velikega števila demokratskih poslancev kovati svoj politični kapital- Zalo se ne morejo s Pašičem tako lahko zediniti glede cene. Ker so mu Turki predragi, zato išče Pašič zveze pri Janetih, če bj bilo tam kaj ceneje.
I a bo težko kaj, ker so se kmetje
navadili med voino tudi na politično draginjo.
Ce pa nc bodo pomagali ne Turki ne kmetje, sc bo obrnil Pašič na dr. Korošca. Dr. Korošec ni proti-ven vstopu v vlado, ampak on nc mara biti tam, kjer so slovenski 'demokratje. Zato se on s Pašičem ne bo nič dogovoril. Tega ne bo storil p® faradi tega, ker dobro vc. da ni nfi1 nle£Ov dogovor s Protičem
Protič in dr. Koro-
hnčetp* fr»E kra,ii* a,i raie
hočete, trije ljudski komisarji. Ne verjame pa dmg drugemu nič.
Finančnega ministra
»V v • I
iščejo!
LDU Belgrad, 10. jan- Na včerajšnji seji ministrskega sveta te vprašal Pašič zastopnike Demokratskega kluba, kaj je z vprašanjem demokratskega kandidata za finančnega
ministra. Demokratski klub še ni določil kandidata. Ponudili so ta portfclj dr. Veljkoviču, ki ga je pa odklonil. Ravnotako ga je	—nil
tudi dr. Voja Marinkovič, ki zahte va od kluba, da se določi enketa. ki bo ugotovila krivce v subotiški aferi- Najbolj gotovo bo kandidiral za finančnega ministra dr. Kosta Lo-manudi. Demokratski klub je za danes ob petnajstih napovedal sejo, na kateri bi se volil kandidat za finančnega ministra. Ker pa na sejo ni pri šlo zadostno število posla,i''"T’ in ker je električna luč v parlamentu
odpovedala, se ie seja odgodila.
*
Da se ne najde niti en mož, ki bi hotel prevzeti državne blagajne v svoje varstvo, to je naravnost presenetljivo. Dr. Veljkovič. ki nam je zamenjal krone 1:4, je odklonil- Ravno tako odklanja to častno mesto dr. Voja Marinkovič, zaradi z: 'ine subotiške afere. Iz Subotice ic namreč šla pred poldrugim letom ogromna množina živil na Madžarsko pod firmo nekega družtva. čeear vodilni član je bil dr. Voja Marinkovič.
Ali je on sam osebno tudi pri tisti čisto navadni ..prajstrajbariji" prizadet ali ne. se ne ve. Po belgrajski navadi se v takih slučajih sicer skliče preiskovalna anketa, ki pa krivcev nikdar ne dožene, ker se sploh nikdar ne sestane! Za to že skrbi „žlahta“!
Prav posebno pa opozarjamo naše čitatelje na konec zgornie depeše: Električna luč je ugasnila... Za !
Za ohranitev miru v Južni Srbiji.
LDU Belgrad, 11- jan. Na današnji ministrski sen so razpravljali o ukrepih, ki so potrebni za ohranitev miru v južni Srbiji.
*
To velevažno vest nam poročajo iz Belgrada danes že v tretjič! Človek bi mislil, da je ena seja dovolj, da se pride do sklepa, kako se naj na jugu napravi red. Pa nel Jutri bo še ena. Cisto gotovo.
Rudarski štrajk v Trbovljah—končan!
Pokrajinska vlada za Slovenijo ie razposlala sinoči sledeče obvestilo:	v
„Danes dopoldne se je zglasila pri vodji deželne vlade in nn nover-jeniku za socialno skrb deputacija rudarjev in ie izjavila, da se rudarji danes ob 22. uri povrnejo na delo. Isto so soglasno sklenili rudarji na shodu, ki se je vršil danes ob 17-uri v Trbovljah. V Kočevju so rudarji nastopili delo ob 14. uri,“
Po dolgotrajnih, pogajanjih med delavci, družbo in vlado fe prišlo konečno pod pritiskom vlade vendarle do »sporazuma**. Ne do pravega sporazuma, do kakoršnega se pride potem mirnih pogajanj, ampak do prisilnega sporazuma, ki je diktiran od zgoraj. Zato ta sporazum tudi ne bo trajen, ako se v pavzi, ki je nastopila vsled vladnega pritiska, ne doseže trajnejši sporazum.
*
Kakor srno že rekli, je »sporazum11 prisilen, ne pa dosežen v soglasju z obema spornima strankama-Prisilni sporazumi ne veljajo mnogo. Om imajo že v sebi kal bodočih nesporazumov in novih bojev, ker nobena stranka ni izšla iz boja zadovoljna. Zato mora biti prva skrb tiste komisije, katero je ministrstvo odredilo za preiskovanje vzrokov nesoglasij med družbo in med ru- , darii in za vzpostavo boljšega spo-v razuma med družbo in delavstvom, da konečno ugotovi vse materijelne vzroke nesporazumov in nesoglasij.
*
Da se doseže ta cilj. pa mora
družba na vsak način dovoliti vpogled v svoje knjige. To je neodložljiva potreba, brez katere ne bo šlo, pa naj družba napravi kar In. če. Družba se bo sicer branila, kar se bo mogla, ampak drugače ne gre. To ji tudj ne bo težko, vsaj ima čisto gotovo že od prej dvojne knjige: ene za davkarijo, druge pa za sebe-To ie stara dunajska praksa! Zato mislimo, da bodo sairti montanistič-m izvedenci v tej komisiji mnogo premalo koristili, ampak bo treba pritegniti na pomoč tudi trgovske m knjigovodske strokovnjake. To je nase pohlevno in skromno mnenje, katero se seveda ne bo vpošte-valo. ker naš list nima dovolj vpli-
va. da bi kai tacega izsilil. Ampak če se to ne bo napravilo, -"tem so po našem mnenju vse komisije zastonj !
O
Razprave o mezdah rudarjev v Velenju in v Trbovljah bodo dn,nro-trajne. Sisfeni, ki ie uveden v državnih rudnikih, ie čisto drugačen, kakor plačilni sistem v Trbovljah. Treba bo mnogo potrpljenja in mnogo računanja, predno se bo oboje uredilo fn dovedlo na istn "'vhago. Gotovo ie pa že danes, da bo imela ta dolgotrajna procedura eventualno za posledjco — nove zapletljaje, ako se bo reševalo to kočljivo vprašanje enostransko v škodo delavcev.
*
Trboveljski -štrajk je bil v -vrvi vrsti čisto mezdno gibanje- Ce je bilo zraven tudi kaj politične primesi, kakor so to trdili razni meščanski listi, o tem danes ne govorimo. Ugotavljamo pa vnovič, da ie celokupno. prebivalstvo stalo na strani delavstva proti premogokormi družbi. kar se gotovo ne bi bilo zgodilo, če bi bili ljudje prepričani, da se gre tu samo za kako protidržavno politično, ne pa za čisto gospo^—ko akcijo. Ljudje so videli številke in so — sodili! Obsojenci v tej sodbi pa niso bili delavci!
*
Jako* nespretno je nastopila vlada na koncu štrajka. Celjsko okrajno glavarstvo je dalo namreč ,.iz-gnati‘\. g. Petdkoviča, tajnika rudarskega saveza, na jako nesnrcton na; čin. Določilo ie. da »a ženeta — ali kakor se uradno reče: spremljata — dva žandaria v Belgrad! To ie ponesi ecena misel. Ce že hočete ljudi izganjati, potem pokličite človeka, ki je nas državljan, m mu recite, naj sc odpelje! Ako se temu povelju ne pokori, potem je še vedno dovolj civilnih oseb na razpolago, ki talco proceduro lahko izvrše brez velike javne pozornosti- Qe se je izgon g. Petakoviča v Trbovljah posrečil brez neprijetnih incidentov, to gotovo ni zasluga vlade, ampak treba to pripisovati uvidnosti rudarjev ki sc niso dali provocirati.
*
O upravičenosti štrajkov v dosego političnih ciljev bomo pa rekli še svojo besedo.
tel regulaciji dnevno oškodovani za 15 do 20 K.
Tajništvo »Zveze kovinarjev** je deputacijo predstavilo g. dvor- svet. Pirnatu, kateremu so zastopniki delavstva obrazložili položaj, ki bi. nastal, ako ravnateljstvo vztraja na svoji zahtevi. G. Pirnat je obljubil, da bo skušal zadevo urediti, če mogoče povoljno, pripomnil pa je, da je kriza v industriji na višku.
Prišli smo torej tako daleč, da se delavcem, med katerimi je mnogo takih, ki delajo v tovarni že po več desetletij stavi 24urni rok ali delati in stradati ali pa ne delati in seveda tudi stradati ter Izgubiti eventualno vse v tovarni pridobljene pravice.
Dve leti že opozarjamo na krizo, ki je v očigled brezumnega gospodarstva morala priti. In tudi strokovnjaki. med katere spada tudi dvomi svetnik g- Pirnat, so skušali o pravem času z raznimi odredbami preprečiti, ali vsaj omejiti prihajajočo krizo. Pa bilo jih je premalo, da bi na merodajnih mestih upoštevali njih opomine.
Vse govorjenje, pisanje, opomini vse ie bilo zastonj — državniki so vladali lepo naprej, ter napravljali
iz vaških dogodkov državne afere, vprašanja pa, ki lahko postanejo temeljem države res nevarna, je na trospoda prezirala. Kakšen zločin nad ljudstvom so zagrešili te vrste „po-litiki**, je najbolj razvidno iz tega našega primera.
Cinkarna v Celju izdeluje med drugim tudi prah za barve. Cena temu prahu je na svetovnem trgu 7. do 8 K kilogram. Ker pa cinkarna v Celju sama izdela toliko tega blaga v enem mesecu, kolikor ga vsa Jugoslavija celo leto potrebuje, ga j® seveda treba izvažati- Ali kako izvažati, ako je cena na trgu 7 do 8 K kilogram, naša »kunštna** vlada pa zahteva izvozne carine celih 12 K na kilogram? V tem Hči pač vsa modrost naše carinske politike. Da bo pa zadeva še bolj imenitna, naj povemo še to. da je cinkarna last države same.
Kdaj bo kčnec te komedije? Ali naj v resnici postanemo narod pastirjev? V kratkem se bo vršila državna anketa, ki naj najde pot iz ta krize.
Dobro bi bilo, če bi vzeli oni U bodo na to anketo poslanj — brc-zovke s seboj.
Razvoj socijalizma v Jugoslaviji.
Borba med levico in desnico*
(Dalje.)
Kriza v kovinski industriji.
Včeraj le prišla V Ljubljano deputacija kovinarjev iz cinkarne v Celju- Izpovedali so, da ie ravnateljstvo cinkarne v pondeljek poklicalo zaupnike k sebi ter zahtevalo, da v štiriindvajsetih urah sprejme-io predloge ravnateljstva, sicer bo v četrtek tovarna ustavila obrat.
Med drugimi zahtevami je tudi zahteva ravnateljstva po odpravi apro-vizacije in deloma kuriva.
Da je zahteva ravnateljstva za delavce popolnoma nesprejemljiva, kaže golo dejstvo, da bi n. pr. oženjeni delavec izgubil dnevno črez 30 K na zaslužku. Samci bi bili po
Pri samih nasprotjih ni ostalo. Začela se je borba med desnico in levico. Na desnici ie bila posledica ministerijaiizem in na levici boljše-viška psihoza, puči in druge avanture. Centrumaši in komunisti danes neprestano varajo javnost, da je razkol med socijalisti nastal vsled mimsterijalizma. To je navadno slepilo. Razkol je nastal že davno , red njim v poletju 1918. leta, a ministerijaiizem se je pojavil 1. decembra 1918. leta kot posledica in ne kot vzrok razkola:- Razkol je nastal vsled razlike stališč napram celi vrsti naših socijahrh, ekonomičnih in političnih problemov in ne vsled detajlnega, nevažnega in ponolnoma trcnotnega vprašanja.
Odločitev v Belgradu.
Odločitev v boju med levico in desnico je prinesel Belgrad. Po avstrijskem polomu so skoro vsi -rb-ski socijalisti stali na čisto boljše-viškem stališču. To moremo dokazati s celo vrsto govorov, člankov in dokazov, pod katerimi so -"doi-sani kot avtorji mnogi, ki se danes odrekajo boljševizmu ko Peter Kristusu in se delajo ko da niso ne česna jedli fie po česnu dišali.
Stališče komunistov.
Kakšno je stališče komunistov? Komaj se izplača to ponavljati. Ond smatrajo Jugoslavijo za zrelo za proletarsko socijaino revolucijo. Sedaj ni čas za ..politiko drobtin**, t- j. za socijalne in ekonomske reforme, nego je čas zrušiti cel kapitalistični družabni red in na njegovih razvalinah postaviti socijalistčno družabno zgradbo. Zato se mora delavski razred pripravljati na oborožen upor in ne za sprejemanje kon- j cesij s strani buržoazije. Dokler ni delavski razred tako močan, da izvrši oborožen upor, toliko časa mora porabiti vsa sredstva za sabotažo družbe in države in,za vzdr-žavanje nezadovoljnosti z vsemi sedanjimi ‘institucijami. To imenujejo oni ohranjevanje »revolucijonartte ciiorgije** in pripravljanje socijalne revolucije**. Vsakdo, ki tega njihovega stališča ne priznava, ie ,,izdajalec", »buržujski stražnik", »proti-rcvolucijonarec". proti kateremu so dopustna vsa bojna sredstva od laži in kletve, pa do bojkota, batinania. in ubijanja, vesama in streljanja. To stališče branijo z manjšo ali večjo spretnostjo v vseli njihovih izjavah, literaturi in žurnalistiki.
Stališče socijalnBh demokratov.
Mi, socijalni demokrati, popolnoma nasprotujemo temu razumevanju. Zastopamo stališče, da moramo državo in družbo konsolidirati, seveda ne na predvoinih kapitalističnih temeliih. Treba ie izvesti korenite — ekonomske h. socijalne reforme poleg najširje politične svobode, ustvariti moramo na samo politično temveč tud! ekonomsko in družabno demokracijo. Zato smo se zavzeli za. agrarno reformo, za socijalne reforme, za~ politično demokracijo, za ureditev in konsolidacijo države na teh osnovah.
Boljševiki so se trudili naše delo kompromitirati. Razglasili so, da ie agrarna reforma v interesu begov in veleposestnikov; uredbo o osepiumem delovniku so tolmačili kot uredbo proti osemurnem delovniku. Naše voditelje so razglasili za politične malopridneže, ki prodajajo delavski razred na ljubo ministrskim stolčkom.
Ta nečedna borba Je rodila uspehe. Boljševiki so preslepili široko delavske množice. Verovali so da jih bodo komunisti čez noč pripeljali v obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko. Toda rezultat? Povečana reakcija, omejevanje državljanske svobode, mllitarizacija rudnikov, železnic, zapiranje delavskih strokovnih organizacij in domov.
Razkol med komunisti.
Po vukovarskem komunističnem: kongresu je medtem že pričel pre-vladavati maček kot posledica oma-mlienia nepreračuaanih fraz. — Vi komunistični stranki se je pojavila opozicija. Neodločna, nejasna in popolnoma negativna. Ve samo, česa noče, toda ne ve pa, kaj hoče. Noče več avantur, toda ni povedala kaj hoče. Sai si še sama ni na jasnem.
Take negativne opozicije komunistov so svetovni ooiavi. Imenujemo jih z nedoločnim imenom: cen-trumaše, ker stojo med nami. soci-ialnirni demokrati (desničarji) m komunisti (levičarji )v centrumu (sredi)- Ce niso ničesar drugega so tipičen znak ideelneua razvoia in neodločnosti. Ne morejo ne na levu ne na desno, temveč prernoteni stoje in čakajo.
(Konec prih.)
Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi,
Stran 2.
7------—------------*---—’	——
Politične vesti.
H* Pred otvoritvijo konštltuante7 Danes sla se sostala ministrski predsednik Pašič in predsednik konstituante dr. Ivan Ribar, da ;<r dogovorita glede otvoritve kchstitnante. — Kakor se nam Javlja, dr. Leinež na ta Sestanek ni bil povabljen.
+ Pridni tajniki. Tajništvo konsiitu-ante bo nabralo točne podatke o številu in moči parlamentarnih klubov. Ti podatki -se objavijo. — Drugod po svetu imajo navado, da parlamentarni tajniki poskrbe za obiavo parlamentarnih klubov in števila njihovih članov že v prvih dueli po konstituiranju parlamenta. Pri nas tesa ni treba. Kod nas ima vremena. Če bi mi imeli parlamentarne tajnike, kot se spodobi, bi bil ljubljanski dopisni urad' že včeraj dobil uradno poročilo, da se je g. Marcel Zorga sinoči odpeljal v Belgrad, tuko bomo pa to veievažno vest zvedeli gotovo šele za Veliko noči
+ Stockholm— Heešinglors-Lugano. Jz Jlelsingforsa prihajajo vesti o novih uspehih upornih kmetov zapadno in severuo-zapadno od Kijeva. Mnogo kmetov se je priključilo ustašem, ki ima;., topove in strojnice. Število upornikov ct ijo na 26 tisoč. — Kakor se naši čitatelji še spominjajo izza časa vojne, je bila največja fa-brika za časnikarske laži nekaj čusa v Stockholmu. Potem se je začela konkurenca v Lučanu, sedaj pa preti prekositi oba fabriki Hclsiusfors. Kadar se hoče kakšen Ji st kaj zlagati o Rusiji in o razmerah v Rusiji, pa napiše Iz HeJsingforsa javljajo —
—------------Samo	tiste magarcc je treba
najti, ki vse to verjamejo!
+ Socijalno demokratična organlzael-ia ua Dunaju šteje danes okoli 130.000 rednih članov, med katerimi je 10.000 zaupnikov. V dveb letili se Je število rednih članov pomnožilo za 100.000. Ženska organizacija je tudi temu primerno napredovala.
Mladinska organizacija je deljena v 32 skupin z 10.521 rednimi člani. Lepa armada socialističnih borcev J
+ Čudni komunisti. Pred nekoliko dnevi so javili listi, da so zaplenili v Zagrebu v komunistični blagajni nad 700 tisoč kTon. — To se sliši zelo neverjetno. Ce bi bili v Zagrebu res komunisti, pote.m ne bi bil nihče našel v blagajni niti 10 K, iz česar sledi, da v Zagrebu ali ni komunistov, aii pa jim je kdo dejal v blagajno denar tik pred preiskavo!
-h Škrahiraaa klerikalna politika. Soci-jaini demokrati so avstrijsko republiko vodili ves čas od prevrata sem — in ne sami, temveč v koalicijski vladi! — po najboljših potih, da ni ljudstvo že prve dni pomrlo od gladu in se sklalo med seboj v krvavi anarhiji. Klerikalci pa so uganjali najhujšo demagogijo, in so gospodarsko kritični položaj republike izrabljali v strankarske namene, tako da so pTi zadnjih volitvah dobili večino glasov. Zabavljali so na »socialistično vlado«, češ da je ona kriva zla siabe prehrane, nizke valute in velikih državnih deficitov. Nezavedna masa Is tem lažem verjela in šla — na Um. Pa poglejmo v Avstrijo danes, ko vlada tam čista klerikalna Majrerjeva vlada! Kaj vidimo? Draginja borendno raste, valuta avstrijske krone rapklno pada, inozemskih kreditov ni nobenih več in klerikalci znajo le še to, da dan in noč tiskajo ničvredne krone. Niti ene svoje obljube iz volilnega boja in niti enega upanja niso Izpolnili krščanski socijalci. Njihova politika je popolnoma skrahirala. Državni deficiti so danes narasli na mnoge milijarde! Klerikalna buržoazija je danes v svoji veliki laži razkrinkana in čaka jo obračuu. Mayerjeva vlada že sedaj misli na demisijo... Položaj avstrijske republike je danes pač tak, — žal velika masa ljudstva tega še ne vidi jasno, — da kapitalistične metode ne morejo nikakor več pomagati, temveč edinole ustvarjajoča moč socijalizma.
Dnevna kronika.
Sefa ljubljanskega občinskega sveta dne
II. trn. — Seji je predsedoval župan dr. Ivan Tavčar. — Po naznanilih predsedstva in odobrenju zapisnika zadnje seje Je občinski svt izvolil predsednike vsem ob-fcbiskim odborom, ki bodo 31. tm. izvedli popis vsega mestnega prebivalstva In domače živine. Glavnemu odboru predseduje obč, svetnik g. Pustoslemšek. — Mesto umrlega- obč. svet, Mihe Verovška Je bil oskrbnikom ubogih za vodmatsfci okraj izvoljen g. Andrej Tašktr, Stara pot 7. — Na Kedlog persoualno-pravnega odseka so občinski svetniki odobrili nekatere iz-pre-membo službene pragmatik o za uradnike Mestne hranilnice, izprane«d)o predvsem, ki sc tičejo stalnega nameščema bratiiluič-nega osobja. Mestnim upokojencem, ki jih Je 67 po številu, Je dovoljeno zvlšamje dravinjskih doklad na 50 odstotkov s 1. januarjem 1921. Stroški mestne občine so s tem povišani za mesečnih 12.186 K. — Občinski svet Je dalje pritrdil, da se zviša denarna zaloga kreditnega društva Mesine hranilnice od 6 na 10 milijonov kron, pavšalna ' prevoznina mestnega prevoznika Josipa Turka na letnih 70.000 K in najemSči-na Josipini Skuškov] za šolske prostore od 1. nov. 1920 na 10.683 K. •— Ponudbe za odkup dela mestne parcele pred dolenjskim kolodvorom Je občinski svet odklonil. — V Šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole za upravno leto 1921 do 1923 so izvoljefii obč. svetniki Ružička, Sim. Praprotnik In Likozar. — Mestni stavbni odsek bo Ulico rimske legije reguliral tako, da se obrani rimski zid In st&Jp, popravil bo most čez Gradaščlco s troški do 45.000 K in uredil kanalizačni odtok deževnice na križiSCu Knezove ulice In Poljske ceste v Sp. Šiški $ (roški do 6344 K, — Za napravo hišnih kanalizacij Je hišnim posestnikom rok podaljšan do J. oktobra 1921. — Za prevoz nine pri mestni elektrarni, vodovodu in plinarni dobi prevoznik Jos. Turk poviške, ki bodo občino letno 18.000 kron več ve-t ljali. — Zadrugi izvoSčckov je občinski svet dovolil zvišanje tarif, tako da bodo vožnje odslej veljalo 70 do 300 kron. — Alojzij Kocjan je dobil svojo stojnico v Šolskem drevoredu. — Občinski svetovalec sodrug Kocmur Je predlagal ustanovitev komunalne banke. Občina nujno potrebuje lin a učnega vira, ki ii bo omogočil izvršitev velikih komunalnih in socijalnlh nalog modernega mesta, n. pr. izvršitev kanalizacij?, zgraditev mostne tržnice, poslopij za mestne urade, razširjenje njenih podjetij, graditev hiš itd. In tak finančni vir moTC biti !e lastna komunalna banka, ki nai se osnuje potoni delniškega kapitala občine, zasebnikov in podjetij, katori delniški kapital naj sc potem delničarjem v obrokih odplačuje. Ta predlog soJrugn Kocmurja je bH očl-vidno simpatičen vsemu občinskemu svetu in župan ga Je v podrobno Izdelavo odka-znl finančnemu odseku. Upamo, da bo tudi {ti zndel na pravo umevanje vsled velike važnosti.' — Obč. svetnik e. Jeglič Je predlagal uvedba davka na razne igre s kartami o čemur pa bo razpravljala prihodnja seji. — Obč. svetnik g. Bole je s svojim iuier-poliranjem povzročil burne sccne med ob* čilskim svetom in medklice na galeriji, vsled česar je župan dal galerijo izprazniti.
Gospod Bole sc je namreč povsem osebno zavzemal za pekovskega mojstra, ki je kupil Schreyevo pekarno,ki po ima po pogodbi aprovizacija v zakupu do konca t. m. Očital je županu in mestni upravi nehonef-no postopanje v tej stvari, zlasti, ker kupec Schreyeve pekarne ni dobil tudi vseh pro-dajalen na razpolago, dasl je občina dne 11. t. m. opustila pekarno. O. župan je pojasnil stvar takole: Po pogodbi mora mestna aprovizacija restaurirati pekarno. Novi kupec pa ne pride blizu glede dogovora, dasl je bil povabljen in tudi ve, jJa pogodba poteče šele koncem tega meseca. Obe prodajalni za kruli, ki Jih Je imel Schrey, novi lastnik lahko prevzame, druge prodajalne pa je mestna aprovizacija najela, in jih hočejo lastniki sedaj nazaj. Prodajahia v šc-lenburgovi ulici je fast občine, pogodba s Schrejein je potekla in sedaj Jo bo dobil tisti, kateremu bo prisojena po razpisu. Ne zdi se mu prav pametno, da so občinski svetniki zaradi te pekarije prisilili, da se le morala aprovizacija odpraviti. Končno sc čudi g. Boletu, da tako slabo zastopa koristi občine kot obč. svetnik. Na vprašanje so-druga Tokana, kako je z zadevo zidanja stanovanjskih hiš na Prulab, je župan obljubil poročati natančneje na prihodnji seji. Akcija za zidanje le zadela na ovire zaradi stavbnega materijala, opustil Je pa magistrat ni. — Obč. svetnik Vcncajz je stavil h koncu še vprašanje, če bi se dala napeljati elektrika iz Viča v Rožno dolino, o čemur se pravtako poroča na prihodnji seji. Napeljava električne luči v Rožno dolino je seveda brezdvoma zelo potrebna. — (SH,a je trajala od 5. do 7. ure zvečer.) Nato je bila tajna seja.
Industrijska kriza. Jeklarna v Guštanju, Mežiška dolina, je odpustila 500 delavcev, ker Je ustavila obrat zaradi pomanjkanja premoga.
Znižana cena sladkorja. Upravni odbor tvornice sladkorja v Cukarici je znižal cene sladkorju od 14 na 12 dinarjev za kilogram. — In v Ljubljani? Sladko je biti prodajalec sladkorja!
Našo notico o trboveljski družbi je ponatisnil tudi sinočni »Slov. Narod* z dostavkom: »Ca smemo verjeti »Napreju« Itd, — Gospodje! Zakaj pa ne bi smeli? Kdo vam brani? Ml »Narodu« sicer ne verjamemo vsega, ampak »Narod« pa nam že lahko verjame! Prav brez skrbi!
Amertkanceml Pod tem naslovom prinaša »Slov. Narod« članek, v ^aterem se zaletava v socialistični lista Prosveta«, ki Izhaja v Ameriki, češ da prinaša o Ji*g3-slavlji vzburljive vesti ln se še posebej huduje na jugosl. dopisnika »Prosvete«. Toda popolnoma brez vzroka. Gospodje naj samo pomislijo, kako so postopale nekatere »narodne« banke z izseljenci, ki so se vrnili v domovino in potem bodo uvideli, da je pi-sanjo »Prosvete* zelo razumljivo. »Narod« naj torej obrne svoje rekremtnacHe na drug naslov, pa bo prav. Tistega je treba prijeti za ušesa, ki Je pritožbe zakrivi), ne pa tistega, ki jih je objavil v svarilo svojim tovarišem v Ameriki. Pod »narodnbn« plaščem izkoriščati naše Izseljence je prav grda stvar!
—Javno predavanje na univerzi se vrši danes 12. t. m. ob 8. uri zvečer. Predava g.
_______________N	A P M M J._______________
univ. prof. dr. F. Veber iz cikla »Telo in duša« III. del: Brezčasna harmonija med duševnim in ueduševnim svetom.
Iz uradnih listov, »Uradni list« št. 2. prinaša imenovanja nekaterih slovenskih državnih nastavljencev, uredbo o naseljevanju v Južni Srbiji, dodatne uredbe o opciji državljanstva, uredbo o postavljanju davčnih eksekutorjev in razglase raznih drugih javnih oblasti.
Spremembo pri državnem pravdnišivu v Ljubljani. Z današnjim dnem je prevzel vodstvo državnega pravdnlštva v Ljubljani prvi državni pravdnik g. Niko Dominko, ki je bil doslej v Celju, Dvor. svetnik g. Božidar Bežek je dodeljen višjemu deželnemu sodišču.
— Razpis zdravniške službe. Zdrav-( stver.i odsek za Slovenijo razpisuje drugo
mesto uradnega zdravnika za okoliš okrajnega glavarstva Maribor. Interesentje s; opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«.
— PoblraneJ državne trošarine za plin. Finančna oblast 'je ukazala, da mora trošarino za plin, ki je predpisana s pravilnikom za izvrševanje določil o državni trošarini na plin (Uuadni list štev. 345 iz leta 1920), pobirati plinarna. Troš?rino na plin je treba plačevati od 20. septembra 1920 nadalje ter znaša ista 1 krono 60 vinarjev od vsakega kubičnega metra plina, ki se je uporabil za razsvetljavo. Plin za kurjavo in pogon je trošarine prost. To se daie potrošnikom plina na znanje z dostavkom, da bode prihodnje dni pobiral uslužbenec plinarne trošarino za dobo od 20. septembra do konca decembra 1920 s posebnimi račun). Za dobo od Januarja 1921 nadalje se bo trošarina na plin pobirala obenem z zneski za porabljeni plin. Potrošniki plina se opozarjajo obenem še na določilo v členu 112, točka 4 navedenega pravilnika, gfcisom katerega morajo račune hraniti tri mesece ter jih vedno na zahtevo pokazati trošarinski kontroli.
Invalidi pozor! Na celjskem kolodvoru so sprejmeta dva železničarska upokojenca ali pa invalida v službo garderoberjev. Pogoj je fizična usposobljenost in znanje enega Jugoslovanskega Jezika. Mesečni zaslužek začne- najmanj 250 do 300 kron. — Prosilci naj se osebno zglasijo pri načelniku postaje, ter s seboj prinesejo listine, s katerimi se je interesentom pripoznala pokojnina ali nezgodna renta.
K vlomu .v Woifovl ulici. Glasom policijskega poročila so bile pri drznem vlomu, ki je bil 10. t. m. izvršen v trgovino zlatnine L. Černe, pokradeni naslednji' dragoceni predmeti: 6 zapestnic v podobi zlatili verižic, 21 zlatih gumbov, 12 zlatih brož, 4 zlate ovratnice z biseri, 24 briljantnih prstanov, 12 parov zlatih uhanov,. 54 zlatih prstanov z urasinti kameni, 21 zlatih medaljonov, 100 medaljonov, 9 parov briljantnih uhanov, 12 srebrnih doz. — Poročilo dalje pravi, da so storilci doslej neznani in niso mogli ugotoviti nobenih sledi. O vlomilcu manjkajo sploh vsaki, oso-bito osebni podatki. Kriminalni orgasii so razvili obsežna poizvedovanja. Vsi obmejni ftra>jl so bili v vlomu obveščeni.
Po svetu.
— Uradniško gibanje na Ncinškeir.
Nemška vlada je uredila plače vsem državnim uradnikom. Povišek plač znaša 2 in štiri petine milijarde. Davke bodo temu primemo zvišali.
Gospodarstvo.
Koliko je vredna 1 krona?
Ker nimamo več zlatih kron, zato !e ooivklno, da se nam gre za vrednost naše papirnate krone. Koliko je ta vredna?
Denar je vreden toliko, kolikor dobiš zanj blaga. Ce dobiš za 1 krono 1 par'čevljev, potem je tudi krona vredna 1 par čovtjev. Ce dobiš za 1 papirnato krono 1 zlato krono, potem Je vrednost j*Hlrrmte krone jednaka zlati kromi.
Tako je enkrat bilo, danes je pa stvar popolnoma drugačna.
Razmerje med vrednostjo papirnatega denarja in zlatega denarja se določa na bomb. Dunajska borza za nas ni več merodajna, ker dunajska krona je ničvroden papir. Merodajna je za nas v prvi vrsti Švica, ker tam imajo trdno in stalno me-rilo za vrednost vsega mogočega denarja, to merilo je švicarski frank, čegar vrednost v zlatu in papirju ic enaka.
Po švicarski cenitvi je(vrcdcm zlatnik od 20 kron približno 500 kron. Ena zlata krona Je torej vredna okoli 25 papirnati;], Ker je pa bila vredna ena papirnata krona pred vojno toliko kakor ena zlata, zato Jc jasno, da je po sedanji ceni vredna samo petindvajseti del prejšnje vrednosti z ozirom na veljavo zlata.
Cene blaga so sc pa zvišale tudi z ozirom na zlato. To se pravi: če si kiipH prej za 20 kron v zlatu 1 par čevljev, nn-ra5 danes dati nmogo več za Isto blago, ker je blaga manj, in sicer približno še enkrat toliko. Z ozirom na kupovno moč le torej sedanja papirnata naša krona jednaka petdesetemu delu predvojne krone, torej ena krona Je en krajcar .
To činjenico nam potrjuje vsakdanja izkušnja. V Ljubljani velja 1 liter mleka 6 kron itdnako 6 krajcarjev nekdaj. liter
vina velja 28 — 32 kron jednako 28—32 krajcarjev nekdaj. Kilogram krompirja velja 2—3 krone jednako 2—3 karjearje nekdaj.
Takiti primerov najdemo lahko že mnogo.
Res pa je, da to razmerje že ni na celi črti izenačeno. Stanovanja n. pr. so mnogo cenejša. Za stanovanje, ki velja danes 800 kron letno, se ni plačevalo nikdar samo 8 goldinarjev na leto. Temu so seveda vzrok stanovanjske naredbe.
Poglejmo sedaj razmerje pri plačah. Uslužbenec, ki ima mesečno 3000 kron, prejema pravzaprav 30 goldinarjev mesečne plače. Za 30 goldinarjev se je dalo nekdaj, ko je veljalo mleko liter 6 krajcarjev in krompir 2 krajcarja kilo, za silo'že živeti. Pa kaj, za silo —. čisto dobro je šlo. Ko je prišel pesnik Simon Jenko okrog leta 1865. v Kranj kot odvetniški uradnik, je imel mesečne plače samo 12 gl., ki sc je pozneje povišala na celih 20 gl., in vendar je mogel pokaditi dnevno po 15 vir-' zinkl Za hrano je plačal 6 gl. na mesec po naše 600 kron, kar sc v rcsnici tudi danes v Ljubljani plačuje.
All ne bi bilo torej praktično, čc bi ml naše krone zamenjali v krajcarje, da se izognemo tem visokim številkam, na katere smo se privadili v zadnjem času?
Po naših mislih jc za delavca in uradnika to vse eno. Ni pa vse eno za banke Banke in denarni zavodi pravijo, da hočejo živeti dalje kot posaannezen človek. V teku časa bo pa blaga vedno več na razpolago.' Razmerje med razpoložljivo količino blaga in obstoječo množino kron sc bo torej Izpremenilo na korist krone, da bo več vredna, ker bo na cuo krono odpadla večja množina blaga. Kakor hitro se bo pa to zgodilo, bodo začele plače iti nazaj; češ; da je vse postalo cenejši, Za delavca bo vedno tako ostalo, da bo prejemal za svoje delo le toliko, kolikor potrebuje za življenje. Aii potrebuje potem več ali manj ln če dobi toliko, da lahko pokrije tudi večje potrebe, to je pa odvisno od — organizacije! •	-
— Ustanovitev komunalne banke t Ljubljani. Obiskovalca mestne galerifo nam piše: V sinočnji seji občinskega sveia ljubljanskega je bil na razpravi občinskega svetovalca sodr. Kocmurja samostalni predlog za ustanovitev komunalne banke v Ljubljani. Predlog je utemeljeval sodrug Kocmur kratko in jedrnato. Ugovarjal ni nihče, kar je pač najboljši dokaz, da je banka potre'bna. Predlog jc odkazal župan ^finančnemu odseku, da izdela statut za banko. Mnogi so mislili, da bo predlog naletel na odpor, češ, župan ln podžupan sta udeležena pri Ljubljanski kreditni banki, pa ne bodeta pustila, da bi tej delala k> mmialna banka konkurenco. Pa so sc urezali pesimisti, ker misel jc zdrava in sc jej ne da oporekati. Seveda komunalna banka še ni ustanovljena, če ima zadevo v rokah finančni oilsek; zato bo pa treba paziti in drezati, da Kocmurjev predlog ne zaspi spanje pravičnega** Ljubljanski finančni svet bo gotovo napel vse sile, da prepreči ustanovitev komunalne banke, ki bi znatno skrčila profite, kateri se sedaj stekajo, v žepe privatnih špekulantov. Mestna občina ljubljanska je do vratu v dolgovih, da komaj diha: če bi imela banko, bi bila lahko prosta, pa še ostajalo bi kaj za koristne naprave. Ideja banke ne sne zaspati — postati mora čim prej meso!
Kulturni vestnik.
Gostovanje umetniškega gledališča.
Včeraj je prvi večer gostovalo moskovsko »Umetniško gledališče« na ljubljanskem gledališkem odru. Uspeh je bil popoln. Ob-
r,tvo je navdušeno pplavdiralo. Na kon-
predstave sta dva člana ljubljanske dramske ruske družbe pozdravila goste in šijsjočtla gospel O. L. Knipper-Cehovl šopek cvetlic in g. V. J. Kačalovu zelen Javorjev venec s slovenskimi trakovi. — Danes Igrajo J. D. SimsiHKCva dramo v štirih dejanjih »Jesenske gosli.«
Rodoljub Iz Amerike. Veseloigra s petjem v treh dejanjih. Spisal R. Dobovišek. Pevske točke uglazbll C. Pregelj. Celje 1D20. Samozaložba. — Rojak Iz Amerike se vrne v domovino, vaščani se pripravljajo na časten sprejem, z zamenjavo Imena sprejmejo nekoga drugega, ki Ima Jsto Ime, kmalu dospe pravi Amcrikanec, spoznajo prevaro, in spoznajo tudi, da ic bil oni prejšnji Amierikančev pogrešenl sin, tega zaroče in koncc je Arsega. Prav po amerikauskl! Pisatelj skuša doseči z raznimi dovtipi, šalami in resničnimi burkami »veselost* vse Igre: doloma so mu to posreči, deloma ne. -Stvar je pisana bolj za diletantsko odre, na katerih bo tudi — kakor menim — uspela; za mestne alt večje odre pa ni nikakor primerna. Zlasti pevske točke so slabe; bolje bi bilo na vsak način, ako bi Jih pisatelj Izpustil — delo le kvarijo. — Sicer pa še enkrat: Za podežel-ne odre je namenjeno, tu naj se tudi Igra.
Šport.
Smuške markacije. Koncem lega tedna začne »Športna zveza« z predpripravami za smuške markacije. Iste se bodo osredo-
       Stev. 8.
točile na Podkhko z izhodiščem Mrzli Sta« denec. Markacije bodo ta krsj kjer, je tudi možnost prenočišča spojile z Mojstrano, Bledom, Bohinjsko Belo, Bohinjem, Rudnini Poljem in Srednjo vasjo. Nadalje se bodj napravile oj* ugodnih razmerah markacija tudi v Karavankah, Savinjskih ter Kamniških planinah. Ruto določi znani zimski sportsiirc Badjura s pomočjo domačih goz«. darjev tako, da bodo iste gotovo najugodnejše izbrane. Vsaka izgotovljena markaci* ja- se bode posebej objavila. ~ Športna zveza.
Sankališče v Bohinju, jjj $q jg ^ žične praznike in Novo teto vsled preobilci zapadlega snega kakor tudi radi tega, ker je bil sneg suh in mokast moglo Ic za silo osnažiti, se je z nastopom južnega vremena popolnoma izdelalo ter Ima sedaj praviho obliko v ravnih črtah, kakor tudi pravilni izdelane okope na ovinkih. V sedanjem slanju nudi to umetno izdelano sankališče P^ovrsten užitek. Vsakokratno stanje saiu kališča se bode objavilo v posebnih vre. mciiskih poročilih.
Celje. Boj za življenski- obstanek pe^ kovskih. pomočnikov v Celju, jc dne 4, ja, nuarja povzročil veliko senzacijo. Pekov« skl mojstri so zalit e ve pomočnikov svoie-časno odklonili ter izjavili, da ne inorsjj dati poviška, češ, da so preveč obdavčeni Odklonitev poviška je podpisana od treh oseb v imenu vseh mojstrov. Nato so s? pekovski pomočniki obrnili na vlado za posredovanje. Dež. vlada je razpisala na 4. jan. sestanek, katerega se pa gospod'e niso udeležHi, dokler niso dobili ponovno povabilo od nadkomfsarja g. drja Mraka, Vsled tega se jc dopoldne pogajanje razbilo in se nadaljevalo popoldne pri mestnem magistratu. O. Janič kot vodja pekovskih mojstrov je izjavil, da nima pravica se pogajati. Pač smešno! Isti gospod, ki je dal podpis na odklonilno pismo, je Izjavil, da nima pravice ter da nc' pripozna organizacije, ker mojstri tudi niso organizirani. (Po mnenju g. Janiča so gospodie samo takrat organizirani, ko gre ra izkoriščanje delavstva.). Tako se je pogajanja zopet razbilo, a se ic- zvečer v pisarni ko-lektivse zadruge nadaljevalo v navzočnosti vseh pekovskih pomočnikov in mojstrov. Sedaj pa g. Janič ni vedel več pravega izhoda, kako bi pogajanje zavlekel, zato je zahteval naenkrat pomočniški zbnr, reko2, da edino tasti bi bil upravičen se pogajati. Nato ic s. Leskošek, ki je vodil pogajanje za pomočnike, povzel besedo ter gospode temeljito podučil, da ne gre tuksj za formallteto, v kakšni obliki nastopimo ter poudarjal, da Je ta zaliteva danes protizakonita, ker pomočniški zbori se ne volijo pri pogajanjih glede mezd, temveč pri pomočniškem shodu, ki ga prvič skliia obrtna ozir. kolektivna zadruga na povabilo obrtne oblasti. Navzoči zadružni tajnik Je Izvajanja s. LeskoVšeka potrdil In nameravan manever g. Jakiča odklonil. Nato Je g. Janič skušal navzoče mojstre teror!« zlrati, da naj organizacije ne priznajo, ker Je po njegovem mnenju politična. (Seveda zavezniki dr. Koroščeve politike smatraj j strok. org. za politične.) Sodrug Leskošek Je zahteval od mojstrov, da glasujejo za pripoznanie organizacije ali pa, da poka« žojo odkrito sovraštvo delavcem. Nato so vsi glasovali za priznanje organizacije. O. Jahiič je pa jasno pokazal Sovraštvo del a v. cem ter popolnoma pogorel s svojo klerikalno mahinacijo.
Ceflc. V tovarni g. VVesten Imamo dva vročekrvneža in. priganjača. Prvemu, ki le preddelavec, . je ime g. Polajnar. Mož se ■hvali, da bi op sam toliko. naredil, kakor šest delavcev skupaj In se silno lezi, čo se ril moglo vsega narediti, kar sl je on domislil. Drugi, g. Wohlgemut, pa vedno grozi, če mu ni kaj povšeč, da bo kot obratovodja dal tovarno kratkomalo za '4 dni zapreti. Nam se le čudno zdi, da bi nas delavce že vsakdo, ki se malo več zdi. šikaniral po nedolžnem. Nai sl omenlena gospoda vzameta to k srcu, sicer se bonu še ml nalezli njune vročekrvnosti. — Več delavcev,
Dvor-Jama. Dne 3. tm. so tukajšnji na. šl klerikalni ln samostojni veljaki zopet enkrat pokazali, koliko jim je za delavce in druge reveže. Tega dne sc Je namreč delilo nekaj zemlje. Seveda so Jo dobili s?mi taki ljudje, ki imajo že vsega zadosti, n. pr. J* H., gostilničar In veleposestnik ln 5e ve5 dTujjih takih, ki imajo vedno dosti žita na prodaj. Pri delitvi smo jih videli te veljake, kako so se prepirali In izpodrivali reveže. Ml delavci sevoda nismo bili ničesar deležni, ker naši želodci ne preneso poleti not bene salate In druge zelenjave. Dosti jo trni! takih delavcev, ki nimaio nobene stal* ne službe in niti pedi svoje zomlje, toda kopico nepreskrbljenih otrok, ki niso še za! nobeno delo. Tudi teh se nihče ne usmili. Prosimo vsled tega merodajne faktorje, dai zadevo o delitvi zemUe preiščejo. — Pritožiti se moramo tem potom tudi nad naSc* pošto. Naša pošta se nam največkrat izgubi, g« se pa ne izgubi, pride pa po 3 do i dni prepozno. Ne vemo, kje tiči vzrok« upamo pa. da nam »aša pošta ta nedosta-tek takoj odpravi, — Delavce.
iidaiatelJ: Ivan Mlinar.,
Tisk ».Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Odgovorni urednik.: Jak. Vehovec.