JUTRA!
PoftnTna'pfa^ana v "goSovfnf
Leto I. (Vlil.), štev. 41
Maribor, torek, 21. junija 1927
Cena t Dim
\zhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnem ček. rav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c*si» it. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešerno*«.eliefiktk4
		
Hov© izzivanje predsednika
Albanije	:
Demarša angleškega, francoskega in italijanskega poslanika v Tirani — Ahmed Zogu odklonil njihove zahteve — Nova poostritev spora — Težaven položaj v Albaniji
Beograd, 21. junija. Po poročilih iz Tirane je bila včeraj izvršena že napovedana deniarša angleškega, francoskega in italijanskega poslanika pri albanski vladi v Tirani. Vsi trije poslaniki so pozvali albansko vlado, naj takoj izpusti aretiranega jugoslovanskega dragomana Giuraškoviea in pojasni, zakaj je bil pravzaprav aretiran.
Obenem pa so poslaniki obljubili, da bodo njihove vlade tudi v Beogradu intervenirale, da Jugoslavija umak ne svojo noto in izroči novo.
Kakor se govori v političnih krogih, je predsednik albanske republike, Ahmed beg Zogu to intervencijo odklonil in sicer z motivacijo, da je Gjuraškovič alban. državljan in da je Jugoslavija izzvala konflikt brez vsakega vzroka.
V	diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da gre pri vsej demarši za neresno igro Italije, kar pa zamore položaj še poostriti. Novi francoski poslanik v Tirani, ki še ne pozna dovolj razmer na Balkanu, se je pridružil
naziranju Ahmeda Zogua- Zdi se, da konflikt nikakor ne bo tako kmalu poravnan, kakor se je pričakovalo, Ahmed beg Zogu je izdal ukaz, da se pelje aretiranega dragomana ,Gju-raškoviča	•	•
v verigah demonstrativno po ulicah skozi mesto in grozi vrh tega z njegovo takojšnjo ustrelitvijo, ako bi Jugoslavija izvršila kake korake proti Albaniji.	,
London, 21. junija. Diplomatični zastopnik »Westminster Gazette« poroča, da je položaj v Albaniji fako resen, da pride lahko vsak trenutek do revolucije. Italija se pripravlja, da v tem slučaju takoj intervenira. Kore-spondent tudi povdarja, da bi 'poseganje Italije v suverenost Albanije nedvomno izzvalo rtov požar 'na Balkanu.
Beograd, 2fl. junija. Zunanje ministrstvo objavlja komunike, v katerem sporoča, da je bil na prošnjo tiranske vlade poverjen z zaščito albanskih interesov v Jugoslaviji italijanski poslanik v Beogradu. .	-_______-—
Glavni odbor radikalne stranke in razmerje napram vladi
v ®dboru; nepomirljiva in kompromisna — Vu
kičevič ne prisostvuje seji
Beograd, 21. ininija. Vse zanimanje političnih krogov je danes osredotočeno na sejo glavnega odbora radikalne stranke, ki se je pričela ob 10. dopoldne in bo odločilnega pomena za nad-ljno razmerje med stranko in ministrskim predsednikom Vukičevičetn- Pozivu radikalnega poslanskega kluba, da se tako vrne iz Sarajeva v Beograd in prisostvu je seji,
. »o Vukičevig ni odzval.
V	glavnem odboru radikalne stranke ata dve struji. Mogočnejša je intranši-gentna pašičevska, ki zahteva, da se mora Vukičevič brezpogojno ravnati po sklepih strankinega glavnega odbora in priznati te Ra kot vrhovno strankino instanco. Drugo strujo pa zastopajo takozvani centrumaši pod vodstvom bivšega mini-8tr«k$ga predsednika Uzunoviča in no-Htru^Sa ru’nistra Maksimoviča. Ta la j® odločno za mirno poravnavo
Kdo bo Pašičev naslednik?
spora in predlaga, da naj se doseže spo razum na t? način, da bi glnvni odW stranke sedanjo vlado Podpiral, zato pa bi se inoral ministrski predsednik Vukičevič zavezati, da bo priznal vse kandidature glavnega odbora kot oficijelne kandidature stranke in vlade.
Seveda pa jo zelo malo upanja, da bi pentrumašj prodrli s tem načrtom, ker imajo v glavnem odboru pašičevci večino.
Za sklepe glavnega odbor? radikalne stranke ki bo zboroval najbrže tudi xe jutri, vlada velikansko zanimanje in pri de lahko d a popolnega preloma z vlado. Na dnevnem redu je razen razmerja med vlado ln stranko tudi zasedba me sta strankinega predsedniKa, ki je po smrti Nikol0 Pašiča nezasedeno, razpi a\ a o splošnem političnem položaju m Priprave za volitve.
Gospodarska kriza vltali ji
rnčaio^o	Tukajšnji	listi po-
in xfinant'
nTv'tej SjpS ^n^otaSzad-
nu Leon Goldsčliniidfs pasivn^^Mn 400 milijonov lir. v	d°
tc banke ic tudi neki državni sonato? znan po borznih spekulacijah'
Kar se tiče gospodarskega stania pa je naravnost obupno. Letošnja že ’ tev v provinci Puglla je suša popolnoma uničila. Enak je položaj tudi v Kalabriji iti Siciliji. V severni Italiji pa Je še slabše. Tudi pridelek olja bo letos znatno manjši od prejšnjih let. Že sedaj se vsled težke gospodarske kri-'ze čuti notnanikanje živeža in so se
cene, hi so bile v zadnjem času prisilno znižane, že zopet dvignile. V zvezi s tein je tudi zavlačevanje izročitve obveznic strankam, ki so podpisale fasistovsko liktorsko posojilo. Potrdila o vplačilu tega posojila se prodajajo za ceno 60—70 odstotkov nominalne vrednosti. Kljub težki krizi pa faustovske organizacije še vedno brezsrčno nadaljujejo s prisilnimi kontribucijami.
GRADNM ŽELEZNIČARSKIH STANOVANJ V LJUBLJANI-
Beograd. 21. junija. Prometno ministrstvo je dovolilo železniški direkciji v Ljubljani kredit V znesku 2 000.000 dinarjev za gradnjo železničarskih stanovanj
Velika železniška nesreča pri
Osijeku
Radi zanemarjene proge je počila tračnica in vlak je skoSil s tira — Več ranjencev — Velika materijelna škoda — Pokradena denarna pisma — Zlobna obrekovanja dobrovoijcev
Povodom redukcij železniških delav- vala smrtnih žrtev. Pač pa so težko ranjeni strojevodja, kurjač, vlakovodja, poštni uradnik in dva potnika, dočim. je več potnikov lažje ranjenih. Promet se je včeraj vršil s prestopanjem, za danes pa upajo, da bodo Progo zopet po* pravili.
S	ponesrečenim vlakom se je vračalo| v Zagreb okrog 200 hrvatskih Sokolov, ki so bili na svojem zletu v Osijeku. — Med njimi je bilo tudi skoro celokupno starešinstvo Hrvatskega sokolskega sa-veza. Ker pa so bili sokolski vagoni priklopljeni na koncu vlaka, ni bil ranjen noben Sokol. Pač pa je med potniki nastala panika, ki so jo nekateri lopovi zlorabili, da so pokradli, kar jim je prišlo pod prste. Zlasti so pokradli denarna pisma, ki jih je vozil poštni vagon in so se ob nesreči razletela po vagonu in okrog njega, ker jih je poštni uradnik ravno štel.
Drugi, ne manjjši lopovi, so hoteli nesrečo zlorabiti v politične svrhe. V bližini kraja, kjer je skočil vlak s tira, se nahaja namreč kolonija jugoslovenskihi dobrovoijcev in hrvatski separatisti so hitro raztresli vesti, da je postal vljjk žrtev atentata teh dobrovoijcev. Baje so se hoteli znesti nad hrvatskisni separatističnimi Sokoli in odvili tračnice-Brezvestnežem se je v prvem hipu resi posrečilo ljudi tako razburiti, da se je bilo bati napada na dobrovoljce in je zato žandarmerija njihove naselbine za-stražila.
cev je časopisje ponovno opozarjalo na nevarnosti, ki groze našemu Železniškemu prometu radi stalnega zanemarjanja Prog jn drugih železniških naprav. Pravilno seje povdarjalo, da hoče varčevati ministrstvo na nepravem mestu in da se lahko tako »varčevanje« hudo ma ščuje nad železniško upravo in prebivalstvom. Cela vrsta železniških nesreč, ki so pri nas mnogo bolj pogoste kakor bi bilo Potreba, žal vedno znova dokazujejo, kako upravičena so bila svarila.
V noči od nedelje na pondeliek se je zgodila pri Osijeku zopet nesreča, ki jo je povzročila zanemarjena proga in ki je povzročila ne glede na človeške žrtve večjo gmotno škodo, kakor bi stalo popravilo proge ali kolikor znaša prihranek na reduciranem delavstvu.
Na progi Osijek—Križevci je v ne-dedeljo večer kake 3 km od Osijeka po čila tračnica, ne da bi to kdo opazil. K° je privozil do tja s precejšnjo brzino večerni, proti Zagrebu vozeči osebni vlak, je skočil seveda s tira.
Lokomotiva s® je prevrnila okrog »n okrog, da so molela kolesa kvišku, službeni voz se je odtrgal in se odvalil v stran, poštni voz se je vzpel na lokomotivo, a nanj zopet vagon III. razreda, dočlm so se trije naslednji vagoni zmečkali.
Pravi čudež je, da nesreča ni zalite-
Mednarodna letalska tekma v Švici
Sodelovanje naših letalcev
B e o g r a d, 21. junija. Od 1. do 15.
avgusta se bo vršilo v Švici mednarodno letalsko ^tekmovanje, na katerem bo sodelovala tudi naša država. Jugoslavija bo zastopana po 6 aparatih in sicer s tremi dvosedniki in tremi enosedniki. Naši zračni eskadrilj bo poveljeval pod-
polkovnik Živorad Petrovič- Piloti bodo: kapetani Gradišnik, Rupčič, Uze-lac in Mantičevič ter poročnika Vidalei in Pajevič, ki spadajo med naše najboljše avijatike in so se že ponovno odlikovali z zelo nevarnimi eksperimenti v zraku.
Chamberlin v Sloveniji
Dunaj, 21. junija. Premagovalca oceana, Chamberlin in Levine sta bila včeraj slovesno sprejeta na magistratu od mestnega župana. Sprejemu sta prisostvovala tudi zvezni predsednik dr. Hainisch in ameriški poslanik na Dunaju.
Kakor poročajo listi, nameravata oba letalca posetiti tudi Zagreb in se potem preko Slovenije vrniti na Dunaj, v četrtek pa poletita v Prago.
Bratianu sestavlja liberalno vlado
6 u k ft r « 5 t,‘21. junija. Ministrski predsednik Stirbey jo demisijoniral. Kralj je poveril sestavo nove vlade voditelju liberalno stranke, Bratianuu, ki je takoj pričel pogajanja z nacionalistično kmetsko stranko. Ker pa je ta od-, klonila zahteve in Pogojo liberalcev, bo sestavil Bratianu najbrže homogeno liberalno vlado, ki bo izvedla nove volitve. Liberalci so prepričani, da dobo pri volitvah večino
Veliko neurje v okolic! Semmering«.
V	okolici Payerbacha je v soboto i« nedeljo razsajal strašen vihar. Nad po-, krajino se je utrgal oblak in v nekaj minutah so pridrli z gora hudourniki ter, poplavili nižje ležeče predele. Mase vode so se razlile tudi po mestnih ulicah razdirale so mostove, opustošile zdraJ viliški park in odnašale vse, kar so dosegle. Strela je udarila v mestu 15krat, vendar ni ničesar zanetila. Neurje }e zajelo tudi okolico Semmeringa in povh z r o čilo ogromno škodo. Poplavi jencetn je priskočilo na pomoč vojaštvo, pa tud! požarne hrambe so se marljivo lotile reševalnih del. Neurje je povzročilo o-grotnno škodo.
Plaz ic podrl celo tovarno In pokopal 60 delavcev.
Iz Ne\v Yorka poročajo o velildK nalivih zadnjih dni v Kolumbiji, katerih posledica so bili na mnogih krajih večji ali manjši plazovi. Tako se je vtrgal vi Vogoti cel hrib in zasul v vznožju ležečo predilnico. Pod razvalinami to*' varne je pokopanih 60 delavcev; deset so jih šele izkopali in je gotovo, da ni tudi od ostalih niti eden ostal pri življenju.
Naše izgubljene pokrajine
V Tolminu so osnovali odbor za tuj Siri promet seveda pod italijanskim imenom »Comitato movimento forestie-ri«. Izdali so »tudi knjižižco »Tolmino«, katere zgodovinski del je nesramno skrpucalo, ki žali Slovene. Tujci se u-stavljajo rajše pri Sv. Luciji, kjer je lepo in mirno, dočim je v Tolminu pre-[več vojagtva in fašističnega dirndaja. Iz Prometa hočejo imeti dobiček Italijani, Slovenci naj bi jim samo pomagali, da si pridobe kolikor mogoče več tisoč lir iz tujskega prometa.
Reški problem. Na Reki se je mudil Pred kratkim minister conte Volpi, kateremu so razlagali, da je reški problem še vedno nerešen in da nič ne vedo, kaj naj bi storili, da bi se Reka res mogla dvigniti iz sedanje svoje mize-irije. Pokazalo se je v istini nekaj skrbi za Reko v Rimu, toda vse to ne pomaga nič, Reka potrebuje izdatne, velike pomoči, da bi si nekoliko finančno opomogla. Tega pa Rim ne zmore, fašizem je drag vladni sistem in končno ne smemo pozabiti, da je Mussolini rekel ne. davno, da je Reka trn v italijanskem boku...
Deželna zveza trgovcev v Trstu je sklenila, da okrepi nastopna znižanja: 20% na prenočišča v prvih in 10% v drugih hotelih, 10% na cene v gostilnah, 5% na cene vseh živil razven sladkorja, 10% na cene v lekarnah. Cena vinu o-stane stara. Sklepi so tu, če se res odredijo in če bodo držali, je pa še odprto (vprašanje.
Lega Nazionale deluje v sedanji fašistični dobi z vso ognjevitostjo za potujčevanje našega ljudstva. Veliko podporo ji daja tudi vlada. Vedno nabirajo prispevke za Lego in slovenske občine morajo plačevati na leto določene zneske za poitalijančevanje slovenskih o-trok. Posebno mnogo se nabere denarja ar Trstu, kjer priredi Lega letos v avgustu tudi tombolo, od katere pričakuje »briljantnega uspeha«.
Pred izterjevalci davkov ima naše ljudstvo povsem opravičeno velik strah. Iztirjevalec pride v hišo pa zahteva čestokrat davščine za par let nazaj, dasi
so že plačane. Gorje kmetu, ako nima pobotnice Pri rokah. Plačati mora in nič ne pomaga še tako lepa in prepričevalna beseda. Ako pokaže pobotnico za plačane stare davke, potem se iztirjevalec poslovi in je stvar v redu. Ali ne
0Jtaribarski in dnevni drobii
Iz uredništva.
Z današnjim dnem je prevzel glavno uredništvo »Večernika« Fran Brozovič, dozdaj urednik »Jutra« v Ljublja-
potrebujejo iztirjevalci nikakega knji- Qi- Dosedanji vodja našega uredništva govodstva? Tako, kakor v Italiji, se ne Stanko Virant se vrne zopet v Ljub iztirjujejo davščine v nobeni drugi ev- ljano.
ropski državi. Posebno hude so pritožbe iz Istre.
Subverzivno petje. Treba le pogledati v kak tržaški italijanski dnevnik, pa dobiš v njem gotovo notico, da so v tej ab oni slovenski vasi aretirali skupino fantov radi »subverzivnega« petja. Tako čitamo, da so v zaporu zoPet v Vipavi štiri fantje, ki so peli po cesti slovenske pesmi Po stari navadi. Nekaterim orožnikom in miličnikom preseda vsaka slovenska pesem, dobi pa se tuintam tudi kaka podla duša, ki se zlaže orožnikom, da so peli Slovenci pesmi proti Italiji in italijanskemu narodu. Slfedijo ostre kazni.
Semenišče v Kopru. Nova lepa stavba v ulici Eugenia bo služila mladeničem, ki se posvetijo duhovskemu stanu. V nedeljo je bila velika inavguracijska slavnost. Tako se hoče poskrbeti za italijanski duhovski naraščaj. Slovenska duhovščina bo tekom let izginila.
Azil v Trnovem pri Ilirski Bistrici otvori Lega v letošnji jeseni. Zemljišče za azil je dal brezplačno princ Schon-burg. Poslopje se gradi tudi z velikim prispevkom občine, kateri načeluje Italijan z značilnim Priimkom »Ognibe-ne«.
Kako poitalijančujejo v Gorici sloven-
Prvi koledarski poletni dan
nam je danes po deževni noči od nedelje na pondeljek zopet prinesel lep poletni dan s precejšnjo vročino, a ne tako soparico, kakoršn0 smo imeli pretekli teden. Vremenski preroki napovedujejo letos vroče poletje s številnimi nevihtami- Ali imajo prav, bomo šele videli. Dovtip davčnega urada. Davkoplačevalec je pred pričetkom davčnega leta lepo po predpisih izpolnil vprašalno polo finančnega oblastva- V rubriko »Otroci« je vpisal brez prikrivanja, da ima dvoje dece. Davčni urad pa mu je v plačilnem nalogu priznal samo enega otroka in mu drugega črtal. Toda oče se ni dal kar tako odpraviti. Pritožil se je pismeno in navedel tudi, da bo vendar on sam najbolje vedel, koliko otrok ima. Oblastvo -pa naj pomoto popravi. Mož je res dobil plačilni nalog vrnjen, toda brez popravka. V rubriki »Opombe« pa je bilo zabeleženo; »Na predlog imetnika se je število otrok za enega zvišalo...«
S silo je hotel dobiti delo.
Pred dnevj je bil odpuščen iz večjega mariborskega obrtnega podjetja mlad Pomočnik. Snoči pa se je vrnil v delavnico in osorno zahteval od delo-
ske priimke. Goriški municipij je izro- vodje, naj ga sprejme zopet v službo.
čil doslej prefekturi 72 prošenj za poitalijančenje slovenskih priimkov. Rešenih je 47. Andretič se imenuje odslej Andreki, Bizjak Bisiachi, Kamenšček Camisi, Dornik Dorini, Kovačič Covac-d, Kral Crali, Mahnič Macini, Prnčič
Pojasnilo, da sprejema delavce le gospodar sam, pomočniku ni zadostovalo; rinil je še naprej v delovodjo in se ga naposled lotil dejansko. Sunil ga je, da ie padel na kup lesenih odrezkov in se nrecej močno poškodoval na hrbtu.
Princis, Simčič Simonetti, Škarjovec Vročekrvnemu pomočniku bo morda se-
Novelli, Tonič Tonsi, Vodopivec Bevi-lacqua, Zakrajšek Pontinelli. Bombi g se izpremeni menda v Bombi ggi.
Denar je pripravljen
Kdo ga bo dobil? Oni, ki bodo brez srečke, gotovo ne. Zato naj si vsakdo čim prej preskrbi srečko pri Zadružni hranilnici r.z.zo.z., Ljubljana, Sv.Petrač. 19
Prodaja za Maribor pri upravi „VECERNIKA", Aleksandrova cesta 13
Navodila za obisk ljubljanskega velesejma
1. Legitimacije, ki veljajo kot vstopnice za neomejen obisk velesejma, se dobivajo v tujsko-prometni pisarni v Mariboru, Aleksandrova c. 35, po ceni 30 Din za komad.
2- Potne ugodnosti: Za potovanje po železnicah 50% popust in sicer za potovanje v Ljubljano na velesejem od 28. junija do 11. julija, za Poviratek od 2. julija* do 15. julija.
3. Potnik mora po isti progi potovati (Vi Ljubljano in nazaj. V vsaki smeri je enkratno prekinjenje vožnje dovoljeno, vendar mora potnik prekinjenje vožnje javiti slu|bujočemu postajnemu uradniku. —
4- Pri odhodu na velesojem je treba idati na postaji ali v pisarni »Puthika« (pri Posetnikih iz Maribora) legitimacijo žigosti ter kuPiti celo vozni listek, ki velja za povratek, če urad ljubljanskega velesejma na legitimaciji potrdi, da je dotična oseba velesejem obiskala. To potrdilo se bo izdalo Pri vhodu na sejmišče. Imetnik mora legitimacijo s črnilom podpisati.
5- Železniške potne ugodnosti veljajo za vse osebne in brzovlake, izvzet je samo luksuzni vlak Simplon-Orient Ekspresa Pri dohodu v Ljubljano naj nikdo ne odda voznega listka železniškemu vratarju, ampak naj ga dobro shrani. Ko se vrača nazaj, da na ljubljan eki postaji samo žigosati legitimacijo in se vozi brezplačno nazaj.
6. Potniki, ki na legitimaciji ne bi Imeli potrdila o obisku velesejma, bo-
7- Posetnikom^ velesejma je na ljubljanskem gl. kolodvoru na razpolago sejmski urad, ki jim dodeljuje cena stanovanja.
8. Tujskoprometna zveza v Mariboru izdaje posetnikom iz Maribora vozne karte za obisk velesejma c ljubljano in nazaj brez poviška cen, na željo tudi nekaj dni Poprej.
vanjsko hišo. Pilot se je sicer rešil s v	„ * •	:	Padotoanom, v hiši pa je bilo težko ra.
do jnorau plačati celo vožnjo po tarifi, njono trojo stanovalce*
daj preskrbelo pardnevno delo sodišče. Rodbinski obračun.
V minuli noči je prebivalstvo nekega mariborskega predmestja prebudilo iz
sna razsajanje iz nekega privatnega stanovanja. Ogorčenje sosedov se je sprva obračalo proti možu, ki je z besedo in v dejanju obračunaval g svojo ženo, obrnilo pa se je proti ženi, ko so zvedeli, da je mož pri povratku iz službe ob 3. zjutraj našel na domu neznanega in nevabljenega gosta, ki pa je še pravočasno odnesel pete skozi okno.
Kap j'e zadela včeraj opoldne 46 letnega Franceta La-siča. gostilničarja v Račjah. Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor.
Tujci v Mariboru.
Sinoči je prenočevalo v Mariboru 59 tujcev: v hotelu »Meran« 13, pri »Zamorcu« 14, Pri »Črnem orlu« 8, pri »Grozdu« 5 itd. Od teh je bilo 14 jno-zemcev.
Izletniški vlaki v Dravsko dolino
Direkcij11 državnih železnic v Ljubljani je določila potniška vlaka št. 1712 z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5.38 uri zjutraj ter štev. 1715 s prihodom v Maribor gl. kol ob 21.04 uri zvečer kot izletniška vlaka za nedelje in praznike do vštevši 30. septembra. Za te vlake jo izletnikom dovoljen 50% popust v II. ali III. razredu na ta način, da se pri Pred nekaj dnevi so v. Bombayu za- odhodu kupi izletniška povratna vozna pazili nenavaden nebesni pojav, ki j? karta za polovično ceno od normalnih dal povod za najrazličnejša ugibanja, voznih cen. Te izletniške karte se izda-posebno med lahkovernim indiiskim Jjajo za nedelje in Praznike ter veljajo iudstvoin. Opaženo je bilo	namreč,	da	* dan za	vožnjo tja in nazaj- Na razda,
e luna temnomodre barve,	ki se je	iz-	Mie preko	60 km, torej iz Maribora gl.
premenila potem v zeleno, da preide kol. do Dravograda, Guštanja in Prova. cončno zopet vi svojo normalno barvo. |lja 80 izdajajo izletniške karte tudi za V meteoroloških krogih domnevajo, da sobote in. dneve pred prazniki za dolo-je ta Pojav napoved bližajočih se težkih čene v'ake in veljajo 2 dni za vožnjo tja viharjev, ki razsajajo običajno v	teh	in nazaj.	Ako je bila izdana izletniška
časih v Indiji. *	karta na	tako razdaljo za nedeljo ozi-
„	roma za praznik, velja za povratek tudi
Aeroplan padel na hišo.	L p^jek oziroma na dan po prazni-
V Mendonu na Francoskem je padlo ku-pri poletu neko lovsko letalo na zemljo Določbe stopijo v veljavo s 25. oziro-in Popolnoma porušilo manjšo stano- |ma 26. junijem. Izletniške povratno vo
‘	zno kari« izdaja	"	.......
tarna »Putnika«
Gledališki repertoar
Torek, 21. »Scampolo« B in C. Znižane cene. Kuponi, Zadnjikrat.
Sreda, 22. Zaprto.
četrtek, 23. »Pri belem konjičku« G. Kuponi. Zadnjikrat.	x	i
Iz gledališke pisarne.
Radi nenadne obolelosti ge Bukšeko-ve se vprizori danes, 21. t. m. »Scampolo« za ab. B in C, v četrtek, 23. tm. pa »Pri belem konjičku« za ab C.
Kraljeve metrese
(Moderna Dubarry).
Sijajno!! Maria Corda Kino Apolo
Nešreč« nemškega letalskega učitelja.
V petek popoldne se je dvignil v zrak na letališču Langfubr poleg Gdanskega znani letalski učitelj Ferdinand Schulz. Ko je bil s športnim letalom že kakih 30 metrov visoko, se je aeroplan pokvaril in strmoglavil na tla. Schulza so rešili nezavestnega izpod razvalin letala in ga težko ranjenega oddali v bolnico.
Nenavaden nebesni pojav v Indiji.
Slovensko lovsko društvo
sekcija Maribor, opozarja lovce in stre! ce - športnike, da bo v nedeljo dne 26. tm. zadnje vežbalno streljanje za strelsko tekmo, ki se vrši dne 28. in 29- tm. Spored isti, kakor pri tekmi; začetek ob 2* pop.
Policijska kronika.
Od pondeljka na torek so bile aretirane 3 osebe, radi najrazličnejših prestopkov pa je bilo Voženih 20 prijavi. Park kavama.
Danes v torek in jutri svira moderni Jazz-Trio »Nerat« od 16-30—19. in od 20.30 do 24. ure Pn vsakem vremenu.
356
Ubožnostnl sklad mariborske oblasti
Veliki župan mariborske oblasti je izročil ubožnostni sklad mariborske ob-asti v upravo in razpolaganje »Oblastnemu odboru v Mariboru«.
Radi tega je odslej prošnje posameznikov za ubožnostne podpore naslavljati neposredno na oblastni odbor T Mariboru in ne več na velikega župana-Med prošnjami posameznikov prihajajo seve v poštev le take, kjer gre za ubožnostno podporo zaradi pomanjkanja ubožnostne oskrbe po občini. Predmetne prošnje, ki so se doslej natekle pri velikem županu in še niso rešene, so stopile oblastnemu odboru v pristojno poslovanje.
Prošnje invalidov za podpore se bodo odslej ko pref obravnavale v županskem uradu, istotako prošnje za Podporo vsled elementarnih nezgod, kakor poplav, požarov, plazov iti
drova c. 35
v predprodaji bilje v Mariboru, Alcksau-
Tragična smrt dojenčka
Včeraj smo pod tem naslovom priobčili poročilo o smrti malega dojenčka, otroka gostilničarja in mesarja g. Josipa Senčarja iz Raičeve ulice. Naknadne ugotovitve so pokazale, da sta stari-ša na »mrti svojega otroka nedolžna in da ni res, da bi jo bila zakrivila s tem, da sta ga Prepustila nezadostnemu varstvu. Nesrečni slnčaj nam je pojasnil g. Josip Senčar sledeče:
V četrtek zjutraj »e je odpeljal gosp. Senčar s svojo soprogo po nujnih o-pravkih v Gornjo Radgono, kjer imata posestvo. Svoje otroke je izročil v varstvo in zaščito sosedi in ji dal tudi de nama sredstva za prehrano, katero i0 dojenček tudi v tem času dobival iste kakor običajno. Stariša nista niti slutila, da bi ju mogla začasa odsotnosti zadeti tako težka nesreča. Dojenček je bil že od rojstva nenavadno slaboten in bi umrl tudi ob najbolj skrbni negi, kar je ugotovila tudi obdukcija njegovega trn pla. Le nesrečen slučaj je hotel, da je nastopila smrt ravno v času, ko sta bila stariša odsotna.
Rade voljo ugotavljamo ta dejstva, da damo zadoščenje starišema. ki sta že itak dovolj onesrečena radi smrti svo j ega otroka.
Vrezal se ie-
Snubec: »Gospod papa, tako zelo ljubim vašo hčerko, da mi ni brez nje živeti.«
Oče: »Comu Pa to meni pTavitef Jaz vendar ne pokopavam mrličev!«
Mfrabelli, skrivnostni medij
Brazilije
Človek, ki pričara vsemogoče stvari in izgine tudi sam pred
očmi gledalcev
Ako bi se uresničil tudi samo del onih čudovitih dejanj, ki jih je, kakor pravijo ameriška poročila, že izvršil
38letni Braziljanec Mirabelli, potem je to nedvomno najbolj zanimiv medij na svetu. Rojen v Italiji, je prišel Mira-belli že kot otrok v Brazilijo. Njegove skrivnostne sposobnosti so odkrili med svetovno vojno in 1. 1919 je bila sestavljena posebna komisija, ki je imela na-. log, da preišče njegove čudeže.
Komisija se je seveda lotila dela v polni domnevi, da gre za navadno sleparijo- Poizkusi so res trajali celih osem let, imeli pa so Tezultat, ki jo vse presenetil.
Skrivnostne sposobnosti Mirabellija so bile odkrite v zvezi z zanimivim dogodkom. Lepega dne, ko je bil gost pri nekem prijatelju, je namreč izjavil, da bo v spalnici visečo sliko pričaral v kilometer oddaljeno stanovanje nekega drugega Prijatelja. Povabil je družbo
v	spalnico, sam Pa je ostal v sosednjem salonu.	• -
Nenadoma se je slika na steni premaknila in hip nato izginila- Družba je odšla nato v drugo stanovanje, Mirabelli pa je ostal zopet sam. In res so našli sliko na mizi v omenjeni spalnici. Vse to se je zgodilo pTi belem dnevu.
Mirabelli je sploh nenavaden čudak.
V	zamaknjenosti zamore s takozvano avtomatično pisavo pisati v 37 jezikih o najtežjih vprašanjih vseh panog zna-
Moderno ugrabljenje-v avtu
Strašno noč je doživela pretekli petek neka 211etna mladenka, usluž-bena v boljšem večjem lokalu v Berlinu. Okoli enajstih ponoči je prišel kot gost v kavarniško sobo neki mladenič, ki ga je uslužbenka pred daljšim časom sicer spoznala, ga pa sedaj že dolgo ni več videla. Mladenič je ostal precej časa v kavarni in se dostojno pogovarjal z nepokvarjenim dekletom. Med drugim ji je tudi rekel, da ga čaka zunaj prijatelj z avtom m da je Pripravljen odpeljati deklico na njen dom, ker se je že bližala ura zatvoritve lokala.
Ob enih ponoči je uslužbenka nič hudega sluteč stopila v avto- Takoj za njo in za znancem so se pa pojavili še trije moški in sedli v avto. Vsi so se nato dogovorili, da še ne gredo z deklico domov, temveč da posetijo še kako zabavišče. Sprva dekle sicer n! hotelo o tem ničesar slišati. Vendar so jo pregovorili in so bili nato skupno še v večih nočnih lokalih.
Naenkrat so se znašli že na periferiji Berlina in dekle je sililo, da se vendar že vrne družba nazaj hi pusti vsaj njo domov. Toda nihče je ni poslušal. Pod pretvezo, da se je avto pokvaril, so izstopili vsi moški in tudi mladenka. V tem pa so jo zgrabili vsi štirje in jo vrgli v jarek. Tli so jo trije držali in ji onemogočili klicanje na pomoč, eden pa jo je posilil. Ko je privozila nenadoma mimo policijska Patrulja ua motorjih, so lopovi pustili -rtev in j0 pobrisali. Avtomobilist jo .^vozilom ubral proti Berlinu. Po-in fn c^° Vet,dar ujeli dvojico bežečih denko nav-'l' na va™o. Oni, ki je mla-Pač oa li se dosedaj še skriva, sta kmr sn Va,u iztaknili avtomobili-
vilko njegovega°voz1la zapomni,i *te'
Pri zaslišanju So	..	.	,
znali dejanje in prosfnH3* >ni- Pm" da so imeli vsi nJme^Sm iz]a7 ’ Jjano mladenko.	ltl °dpe-
»Odhod pridejo nevihte?«
Tako vpraša učitelj paglavc’a v ~ i; fcaš ko je zdivjala preko Poktrajine ^1 ’ na nevihta- — »Nevjhto pridejo iz kosti
moje stare mamice,« se odreže mali _____
»Kako si pa zopet to predstavljaš v svoji Ibutici?« — »Seveda*, odvrne šolarček »kajti vedno Pravi moja babica, ko poneha nevihta: to mi je žo tri dni ležalo
&	mojih starih kosteh.«
nosti. Obvlada vse jezike, dočim govori
vi	normalnem stanju samo španski in portugalski. Najbolj čudovite stvafi Pa izvršuje na polju fizikaličnih pojavov. Na primer: vsede se v naslonjač. Zvežejo ga skrbno s pasovi, okrog njega Pa postavijo opazovalce. Nenadoma se v razdalji dveh metrov dvigne kak stol s tal in visi v zraku. Vse je osupnjeno. Gledalci se osebno prepričajo, da je visaka sleparija izključena.
Nekoč je sedel Mirabelli skupno s člani komisije, v kateri je bil tudi neki senator. Mirabelli se je nenadoma obrnil k njemu in mu izjavil, da vidi, kako se mu približuje ročna blagajna, ki je bila zaklenjena v pisalni mizi senatorja. V naslednjem trenutku je v resnici Padla ročna blagajna pred noge komisije.
Mirabelli pa je zmožen, da tudi sam izgine- Vsedel se je pred očmi komisije, nakar so ga močno zvezali. Še predno so se osupnjeni člani komisije dobro zavedali, je bil stol že prazen. Po dolgem iskanju so našli Mirabellija v neki sobi, ki je bila'od zunaj zaklenjena. Ležal je na zofi in pušil mirno cigareto.
Kakor poročajo časopisi, pride skriv nostni Mirabelli že v kratkem v Evto-Po- Zanima se zanj posebno metafizični zavod v Parizu, ki bi za vsako ceno Tad dognal, ali se bodo temu čudaku posrečili njegovi skrivnostni eksperimenti tudi pred evropskimi znanstveniki.
Začarana nevesta
Cassino je mala vasica in leži ne daleč od Rima. Tamkaj se je pripetil čudovit dogodek, ki spominja kljub neprostovoljni komiki čisto na srednjeveške razmere. Vasica Cassino je namreč od svatbe lepe Antoniette Passito z Michelangelom Ricolettijem v največjem razburjenju; deputacija za deputacijo prihaja v Rim in zahteva, da se uvede proti nečaku lepe neveste, Francescu Passitu, čarovniški proces. Francesco je vstopil namreč po zatrjevanju vaških prebivalcev v zvezo z neko poklicno čarovnico, ki jih je še vedno dovolj okoli Rima in je na ta način gospo Ricoletti začaral.
Francesco, krasen kmečki mladenič, je bi! v 221etno Antonietto smrtno zaljubljen. Bil pa je siromašen človek. Tako se je zgodilo, da je postala lepa Antonietta, ko se je 401etni, zelo grdi, a zato bogati Michelangelo vrnil iz Amerike, na prigovarjanje njenih starišev njegova žena.
Zaljubljeni mladenič je bil silno razburjen, ko je zvedel za to nezvestobo in je izrekel več groženj . • Prišel je dan svatbe. Svati so bili zbrani pri bogatij pojedini in alkohol je imel bogato žetev. Nenadoma se je pojavil rrancesco na pragu. Pokazal je na lepo nevesto in izginil potem ravnota-n-° kaK°r je prišel. Ko ga je go-v i'^° zaPazila, je pričela brid-o * 'n se zgrudila nezavestna ^ati so s$' kmalu razšli in Antonietta je od tedaj kakor začarana. Neprestano joka in kliče: ^Francesco, rrancesco!«
Njen mož je stopil takoj k vaškemu sodniku, ki je ugotovil, da je nastopila cnana izprememba pri Antonietti samo zato, ker je začarana. Da ne povzroči še več zla, So zato Francesca vtaknili v vaške zapore, nakar so poklicali tri poznane poklicne čarovnice. ki pa so vse izjavile, da Antonietti sploh ril mogoče več pomagati, 'm- " zelo težaven. Nato so se obrnili za pomoč na samostanske brate v uassinu, ki pa istotako niso ničesar opravili. in ta^o mlada žena še vedno plaka, kadar misli na Frances-ca in tudi o svojem možu noče ničesar slišati. Vaški starešine pa so se sedaj odločili, da vlože proti Francescu v Rimu ovadbo radi čarovništva.
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Maribora
Beg japonske filmske zvezde
Japonci, ki tako uspešno tekmujejo z Evropo in Ameriko na vseh poljih civilizacije, so se vrgli v zadnjem času na filmsko industrijo. Radi bi pokazali svetu, da tudi v njej ne zaostajajo. Za film, ki naj bi Ponesel japonsko ime po svetu, so si izbrali Travialo, damo s kamelijami. Glavno žensko vlogo je igrala japonska filmska diva Josiko 0-kada, njen partner pa je bil v japonski javnosti tudi že Proslavljeni filmski zvezdnik Nioki Jakenhi- Film so pripravljali z ogromnim pompom in ga o-premili z največjim luksuzom.
Snemanje Prvih prizorov je šlo v nailepšem redu. Nekega lepega dne pa je vse zaostalo. Čakali so celo uro na oba glavna igralca, čakali ves dan in dva, a nje in njega ni bilo od nikoder-na stanovanjih so samo zvede-li, da sta neznakokam odpotovala.
Režiser je bil ves opupan in ui vedel kaj početi. Brez glavnih igralcev dela ni mogel nadaljevati, kaj je ž njima pa ni vedel. Le sumil ie, da gre za kako pustolovščino, in zato ni alarmiral policije. Imel je prav, ker je čez par dni dobil pismo, v katerem mu pobe gl la igralka sporoča, da se je blazno zaljubila v svojega partnerja in on v njo ter da sta se odpravila po svetu uživat svojo novo srečo. Ogledati si hočeta samo glavna evropska mesta, nato pa se vrneta in film se bo lahko dokončal.
Režiser pa ni bil voljan čakati. Kar na hitro je poiskal dva druga glavna igTalca, ljubavno afero nezvestih beguncev pa obesil na veliki zvon in jo spretno porabil za reklamo. Na Japonskem so ljubavne afere še mnogo bolj senzacionalne kakor v Ameriki in še vzbujajo največjo pozornost.
Davčni vijak in Lindbergh
Preteklo soboto so bile izdane v promet ameriškim mestom posebne spominske znamke s sliko Linbergha. Filatelisti so tako silno planili po njih, ^a bo do najbrž že do konca junija prodane, četudi je prva emisija znašala *4 milijonov dolarjev. Kakor javlja »New York Hcrald« bodo tudi davčna, oblastva precej Profitirala s prvim junakom oceana. Doslej se seveda fiskus ni zanimal za Lindbergha, ki je prejemal' v svoji službi poštnega pilota 6000 dolarjev letno. Nekaj drugega pa je z visokimi nagradami, ki» jih je bil deležen Lindbergh in na katere škili tudi davčna blagajna. Predvsem zahtevajo oblastva, da .plača zmagovalec zračnih višavi davek od 25-000 dolarske nagrade Orteig in od 100.000 dolarjev, ki jih je zaslužil z dopisovanjem v novine o svojem poletu. Ni dvoma, da tudi zvišana plača polkovnika Lindberghi ne bo z drča la brez odbitka v njegov žep.
Eksplozija municijskega skladišča.
V newyorškem predmestju Jersey City je ogenj uničil veliko skladišče četrtega polka pešadije. Povzročeno škodo cenijo na milijon dolarjev. Eksplo diralo je ogromno patrom različnih "vrst in tudi granate manjšega kalibra so bile vmes.
Neberaški nastop berača.
Blizu Bochuma na Vestsalskem se je oglasil pri imovitem trgovcu berač in ga prosil za milodar. Ker je bilo istega dne pri trgovcu že več beračev in so vsi prejeli miloščino, je tega zadnjega gospodar pustil oditi, ne da bi mu bii dal ficka- S Psovkami na jeziku se je berač odstranil. Nokaj dni za tem pa prejme trgovec dopisnico iz Bochuma z naslednjimi prijaznimi vrsticami:	»Vi
nesramno človeče, kako si predrznete zavrniti drugega predsednika našega društva beračev j,n mu celo s policijo groziti. V vaši vasi bomo razširili letake s pozivom, da nihče več ne kupuje v vaši trgovini. — Tajništvo združenja beračev.«
Tudi ženska hoče z aercplanom preko oceana.	v
V Now Yorku ee resno pripravlja za polet preko oceana v Rim gospa Lub Philipps, ki že več let vozi potniški aeroplan v Združenih državah ameriški
Spori
Lahkoatletski miting v Ptuju
Na Praznik 16. t. m. je SK Ptuj priredil lahkoatletski miting, katerega so se udeležili tudi atleti Ilirije in Rapi-da- Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov, ki pričajo, da so lahko atletiko pričeli smotreno gojiti tudi klubi izven. Ljubljane.
V	teku na 100 m je Ilirija zasedla prva tri mesta. Startalo je 8 atletov. — Stepišnik se .ie plasiral prvi v času 11.3.
200 m 1. Habič (Ilirija), 2č Pavčič (Ptuj). Dosegla sta čas 25 sek. in 25.1.
400 m 1. Habič (II.) 62.2.
800 m 1. Jeglitsch (Rapid) 2:11:1, 2. Wallner (Ptuj) 2:U:2.
3000 m 1. Peruth (R-) 10:50:2. 2. Hladnik (II.) 11:31:2.
Skok v dalj. Stepišnik (II.) 6.05. Tudi 2. in 3. mesto je zasedla Ilirija.
Skok ob palici. 1. Pavčič (P.) 2.97. 2 Baumgartner (RaPid) 2.97.
Skok v višino. 1. Baumgartner (R-) 1.50, 2. Wallner (P).
Met krogle. 1. Barlovič (R.) 10.38, 2. Jurkovič (P) 10,22.
Met diska. 1- Murn (P.), 2. Jurkovič (P), 3. Barlovič (R).
Štafeta 4X100. 1. Ilirija 48,8. 2. SK Ptuj 49 sekund.
Olimpijska štafeta (800, 400, 200, 100 m) 1. SK Ptuj v času 3:49, 2. Ilirija 3:49.6.
Samomor 15letne služkinja radi psa
Dobrodušno mlado dekle je služilo pri meščanski familiji na Dunaju. Vse kar je moglo in znalo, je storilo, da zadovolji svojo delodajalko, strogo gospo- V soboto pa je gospa dekleta grdo zmerjala, češ, da ni dala pravočasno hrane psičku. Služkinja je bila takoj vsa v joku in si je očitek vzela silno k srcu. Ko so odšli domači v mesto, pa se je zaprla s psičkom v kuhinjo in odprla plinsko napeljavo. Našli so jo zadušeno. Psička so še rešili, medtem ko je bila deklica že mrtva. V poslovilnem pismu se ni revica prav nič razburjala s kakimi očitki na naslov gospe, nasprotno, prav milo jo je prosila oproščenja, da je porabila toliko plina za svojo usmrtitev.
Nemški parnik pogorel.
Pretekli petek je nastal požar na nemški ladji »Essen«, zasidrani v amsterdamski luki. Vso noč je bila ladja, v plamenih in je ogrožal ogenj že tudi druge ladje in poslopja v pristanišču. Morali so zvrtati v ladjo na mnogih krajih velike luknje ter napeljati z brizgalnami v notranje prostore ladje velike množine vode. Na vse zadnje se je ladja nagnila in se pogreznila. Ker v pristanišču ni velike globočine, bodo ostanke parnika »Essen« brez večjih težav dvignili.
Država z žensko vladavino v Azili.
Ruski znanstveni raziskovalec Kozlov je našel v Mongoliji ljudsko pleme, ki je vladajo vedno le ženske. Zanimivo pri tem je še to, da imajo imo-vitejše žene stalno več mož. Nekatere jih uporabljajo prav kakor sužnje. Oni možje pa, ki so tem posebnim ama-zonkam zlasti pri srcu, smejo živeti brez težjih del kakor v haremu.
Zanimiv naravni pojav.
Ni še dolgo, kar smo poročali o strahotnem pojavu nekje v Ameriki, ko se je celi hrib pogreznil in pripravil bližnje prebivalce v smrten strah. Nedavno tega je enak pojav doživela vasica Lafrontera na Španskem. Pastirji na paši so bili priča, kako je pred njihovimi očmi izginil pod zemljo grič, obrasel z najlepšim oranžnim drevjem. Ko so se dečki po prvem strahu malo pomirili in stopili bliže, so našli na mestu prejšnjega hriba globoko jamo, ki ji ni bilo videti dna. Ker je ta kraj oddaljen komaj 300 metrov od prve vaške naselbine in je izginevanje hriba spremljalo gromko podzemeljsko bobnenje, je prebivalstvo zete razburjeno in se je takoj pripravilo, da zapusti svojo rodno grudo in svoi donv
E. G. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena.
41
»Prav je!« se je oddahnil stric. »Počakaj še dobrG uro: pošljem jo k njenim prijateljicam — v cerkev — kamor hoče . .. potem pa pridi k meni.«
»Dobro!« je pritrdil Jack. »Tudi meni je prav tako. Nihče me naj ne vidi pri tebi. Toda ob osmih pridem. Ali imaš doma dobro kapljico?«
»Imam. le pridi!« se je razveselil stric, da je Jack tako skromen. »Dam ti denarja, da si kupiš novo obleko ... v Vratislavi ali Kamenicah dobiš dobro robo za mal denar. Potem se pa vrneš v Strenovo in me posetiš, recimo, kot mladi jurist ali kaj takega.«
»Do svidenja torej!« je še dejal Jack in odšel po drevoredu v nasprotno stran.
Tudi njemu bi ne bilo ljubo, če bi ga videl kdo pri stricu podnevi. Pruski sodni svetnik ne sme občevati s sumljivimi ljudmi, Jack pa strica ni maral spravljati v zadrego, če bi se odkrila njegova sled. Prav mogoče je, da zve Dodd za Strenovo in strica ter prispe tudi semkaj. Nikakor ne ostane torej dolgo časa tukaj, nego izgine čim hitreje zopet dalje.
Jack je zavil na Lipovo cesto ter srečal ravnatelja jetnišnice Franzelta. Zelo se je postaral In zgrbil mnogoletni stričev prijatelj. Cesto je prihajal k stricu kartati ter poznal Jacka dijaka. Toda zdaj je šel mimo njega, ne da bi ga poznal.
Pri prekajevalcu Zeidlichu na »Ringu« si je kupi specijaliteto — češnjevo klobaso, ki jo je kot deček — vzlic stričevim ugovorom — tako rad jedel, in kos kruha. Obnavljati je hotel s klobaso spomine na srečno mladost, krenil preko mostu čez Odro na loko, kjer je včasih tako navdušeno spuščal zmaje pod oblake in sedel na klopico.
Toda klobasa mu ni teknila: ali je bila klobasa zanič ali pa se mu je želodec izpridil. Na loki je bilo prazno — ne dečkov — ne zmajev- Jacku pa je postalo bridko, ko se je spomnil PoIly in njenih poljubov.
Vrnil se je v mestece- Razen novega mostu preko Odre. boljšega hodnika ob straneh ozkih ulic in električne razsvetljave je minilo petnajst let skoraj brez sledu za Strenovo. Le rumeno zidovje stare velike jetnišnice je postalo še umazanejše in zanikarnejše. Jesenske platane so imele že rumene liste, ki so odpadali v lahnem vetercu.
Ustavil se je v ponižni gostilni, da popije vrč svetlega akcijskega piva, ki ni nikomur opasen, popušil pristno prusko »havanzenko«, ki gori kakor suha slama, ter se je vrnil k stričevi vili.
Bilo je točno osem, ko mu je oprezujoči stric odprl duri ter ga vedel v jedilnico. Tu je stala že oečerja na mizi s steklenico vina na sredi. Plinov lestenec je gorel, a okna so bila skrbno zastrta.
»Oho, striček, svinjsko pečenko si mi pripravil!« je vzkliknil Jack- »Torej še nisi pozabil, da je svinjetina zame prva delikatesa!? Slava ti! Dober spomin imaš!«
In sedel je na zofo. Toda opazil je, da ni na mizi za strica ne krožnika ne čaše.
»Oho! Sam ne bom jedel in pil!«
In šinil je iz sobe ter se vrnil s polovico gnjati in tremi steklenicami vina, postavil je^ vse na mizo ter v bifeju poiskal še čašo, vilice, nož in prtič.
»No, no, sedi, jej in pij kakor doma! Bog te živi, predragi striček!«
In trčil je s svetnikovo čašo. Stric pa je sedel čmeren in majal glavo. »Zdi se mi,« je dejal, »da si še vedno isti neugnanec, kakršen si bil nekdaj. Čudno: jabolko ne pade daleč od drevesa — pravi pregvor, ti pa—!«
»Kako to?« se je zasmejal Jack- »Ali mi ver-jaeš, da ne menjam s teboj? Kakor me vidiš tukaj-le pred sabo, sem zet milijonarja v Chicagu, sem srečen zakonski mož prekrasne žene, prebivam v lastni razkošni vili, v primeri s katero je tale tvoja vila prava koča! Moja plača znaša n leto_trikrat toliko dolarjev, kolikor tvoja v markah, imam svoj avtomobil, svoj aeroplan ter imam trdno pogodbo, da postanem najkasneje v poldrugem letu solastnik milijonske tvrdke Belič &. Hegan. Kaj praviš zdaj? Tega pač nisi pričakoval?«
»Ali si mi prišel obešat amerikanske laži? Ne ... to je preneumno!«
»Torej ne verjameš? Kaj misliš, da sem prevozil toliko daljavo le zato, da te nalažem?«
»V mladosti si uganjal najrazličnejše malopridnosti, ampak lagal nisi.«
»No, torej! Lagal nisem in tudi danes ne lažem. Dragi stric, povedal sem ob kratkem vso isti-no. Zdaj pa mi najprej dovoli, da spravim delikateso pod streho!«
In urno je pojedel pečenko, si odrezal Še velik kos belega kruha ter v hipu izpraznil steklenico • . Nato je pripovedoval svoie dogodivščine tekom mi-nolih petnajst let- Več kakor dve uri je trajalo pripovedovanje. Ko je končal, je imel stric vse solzne
oči. Dvignil je čašo, trčil z Jackom ter jo izpraznil do dna-
»Na tvoje zdravje in tvoje Polly!« je dejal stric. »Kdo bi bil to pričakoval! Nič nisi hotel študirati ... vsi profesorji so obupavali nad teboj- Pa si vendarle napravil tako srečo. To me silno veseli! In prisrčno ti čestitam!«
»Hvala, stric!« je dejal Jack. »Ampak zdaj vidiš, da svojemu očetu in tebi ne delam sramote!«
»O, nasprotno! Tvoj rajni oče, marljiv, vztrajen poštenjak, je umrl skoraj ubožen, — jaz, tvoj stric, sem preštudiral grmado knjig in garam že trideset let v državni službi, ne da bi mogel reči, da sem vsaj za evropske pojme za silo premožen mož. Ti pa si imel toliko srečo!«
»Pravo življensko izobrazbo dobi človek le v borbi z življenjem, stric, podjetnost, pogum, tveganje na življenje in smrt pa prinese človeku ali sijajno zmago ali hiter konec , . . Izpričevala, šole, sodbe profesorjev so navadno, hm! — brez pomena! Mnogo tepcev s kuasnimi izpričevali sedi po najvišjih službah na škodo držav in človeštva .. Mnogo genijalnih dvojko- in trojkogojev pa tvori in je tvorilo svet kulture in napredka. Seveda so jih mnogo že v otroških letih zatri razni Foerstenerji in Seneggi . . . ubili duševno in telesno; nmogo jih je tudi obupalo ali ponesrečilo kasneje po raznih slučajih in sovražni usodi- Toda vobče ti dokazuje življenje — zgodovna človeštva — vsakdanja izkušnja: talent, temperament, marljiva vztrajnost, solidnost značaja . . .: to je vse! Tega v šoli niti ne pridobiš, niti ne izgubiš!«
»Torej si proti šolam . . . proti študijam?« se je čudil stric.
»Nikakor ne- Kar sem v šoli zamudil, sem moral nadomestiti v življenju. A s tem razločkom, da sem se učil le koristnega, pamt«ega, življenju primernega, vrhu tega pa vsega, kar je resnično lepe-,, ga in blagega. Brez Foerstnerjevih brutalnosti sem se naučil računov, o katerih nima ta filistrsko omejena sirovina niti pojma • . . brez Seneggovih bol-nozlobnih sekatur sem ti prečital In proučil cele knjižnice grških, latinskih, nemških, angleških, francoskih. slovanskih in tudi amerikanskih klasikov. O. čital in študiral sem z veseljem in užitkom! In kar sem vse doživel . . . kar sem spoznal na svetu različnih položajev, poklicev, slojev in stanov, vsega tega bi mi ne mogla dati nobena univerza!«
»Malokdo bi tudi vse to prenesel! Živce imaš!«
(Dalje prlhodnjiC.J
Zlata jama!
Proda ae hiša a pekarijo, že :-0 let obstoječa, aa najprometnejšem kraju v Ljubljani. Natančneje pove Rudolf Bizjak, juvetir, Maribor, Gosposka ul. 16.	368
Prazna soba 357
na deželi blizu Maribora tik lepega kopališča se odda. Našlo v pove uprava „Večeinlka*.
Verziran manufakturUt
povsem zanesljiv s prvovrstnimi referencami se sprejme v večji trgovini z mešanim blagom v Mariboru. Ponudbe pod šifro „T. J. 631“ na upravo ,Večer nika*.	366
Učenca
Inteligentnega, kateri Ima vese* lle do brivske obrti, sprejme takoj Fran Novak.	354
Kateri gospodar bi vzel močnega, pridnega, nepokvarjenega, 15 letnega fanta črez počitnice, samo da se preživi? Naslov v upravi lista. 352
Mizarske pomočnike
za fino pohištvo išče velika stata umetna mizarska delavnica v Zagrebu. Nameščenje stalno, plača dobra. Ponudbe na upravo »Veternika* pod šifro »Stolar*.
339
A*
»d kupuje
vi *	pri
JjT I. Trpln-u
O	Marlboi,	Glavni	trs	št	17
161
obleke, perilo, svilo j. t. d. ker ima res dobro in poceni
Kovčki In potne torbice
vseh vrst in velikosti najceneje pri IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 13.	221
Enonadstropna hiša
z 12 okni na ulico in dvema gradbenima parcelama na prodaj. Naslov ae izve v upravi .Večer-nlka“.	266
Mlada uradnica
se želi priključiti družini ali dami, ki bi potovala za nekaj tednov
na otok Novi. Naslov pove uprava. |
Gonilne jermene
za žage, mline, mlatilnice Itd. priporoča IVAN KRAVOS. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 220
Najboljše pecivo 31
ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Ceboklf, Maribor, Glavni trg 9.
Prosta stanovanja
stalno in preko počitnic, prazne sobe in lokale najugodnejše o ‘ daste v najem pri »Marstan Koroška cesta 10/1.	346
/rečke
XIV. kola Državne razredne loterije se dobijo vsak dan
v upravi ,.Večernlka
Aleksandrova cesta 19
•c
V založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte, je izšla knjiga:
Zadnja pot
kapitana Scotta
Po Scottovem dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kunaver
Broš. stane 36 Din, vezana 44 Din
4r«
1
Iflll
Havre-Newyork samo 5*/, dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Rčunls, Sud-Atlantique, Transports Marltlmes. Za severno in južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marslllje v Argentino, Uruguay, Chlle, Australljo In Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 35.	46
Klišeje
vaeh vret, črtne In avtotipH*. Izd«lu|e po predloženih risbah, pero-piših ali »iifcah za navaden tisk ali za flnejSo Izvedbo v eni ali več barvah ločno po naročilo In v najkrajS^j, času
JUOOGRAFIKA
tiskovna In založna dr. z o. z.
LJUBLJANA
Sv. Petra naalp
23
Udaja Konzorcij »Jutra« v Llubliani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnllt