Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 32.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	6. augusta 1922. Let
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Narodno ujedinjenje.
Srbi, Hrvatje in Slovenci smo po svetovnoj bojni stopili vküp i smo ustanovili novo državo, štera bi naj bila domovina vseh Srbov Hrvatov i Slovencov, kde bi naj vsa ta tri plemena mela iste dužnosti do sküpne domovine pa tüdi ednako vsi iste pravice. Naj bi se počütili vsi kak bratje v ednoj hiši, naj bi vsi delali za sküpen blagor svojoj lepoj novoj domovini, štera bi tüdi po pravici delila svoje dobrote vsem svojim sinovam.
Srbi, najvekši del jugoslovenstva, so meli svobodno domovino, Srbijo, v šteroj je vladala junaška rodbina Karadjordjevičov. Veliki del so Srbi dobili za Časa balkansko vojne od Törkov i tak se je Srbija mnogo povekšala. Svetovna vojska je pa zrüšila evropske države, štere so ravno najbole zatirava^ Jugoslovane. Jugoslovani so bili rešeni izpod gospodstva Nemcov i Madjarov i so se zdrüžili prostovoljno i z najvekšim, veseljom v edno državo, štera naj ne bi nosila iména ne ednoga ne drügoga plemena (zato se nebi imenovala mogoče Srbija), nego bi se njoj dalo sküpno ime to je. Jugoslavija. Zato so delali vsi. Srbi so se itak bojüvali skoro do zadnje kaple krvi za svojo vozkejšo domovino j za Osloboditev nas vseh. Pri tom velikom deli pa so pomagali tüdi Hrvatje in Slovenci. Zato lehko pravimo, da smo si slobodno, svojo lastno domovino Priborili vsi. Vsi smo trpeli i z najvekšov udanostjov pripravlali pot do slobode. Bog je blagoslovo naše delo, glas kričečih je bio poslühnjen.
Kak veliko navdüšenja je bilo Vseširom domovine, tüdi mi Prekmurci smo si že oddehnoli čeravno smo ešče ne bili zdrüženi, kda je poplavo brege ve in doline prvi glas, da smo oslobodjeni, da mamo svojo . domovino. I. v začetki se je tüdi začnolo delati, včasi smo bili vsi zadovoljni in razmere, dasi ešče neurejene, so se zbogšale. Ali bili so v našoj novoj domovini črni elementi, šterim je njüva častí-hlcpnost in želja po oblasti in veliki dobički zadüšila vsako ljübezen do vsega našega ljüdstva, spozabili so sp dnevov, kda smo ešče vsi gradili to države. In to so bili posebno ništeri Srbi, šteri so zaslepleni od zmage mislili, da zdaj pod svojo oblast dobijo prečanske pokrajine, da bodo sami gospodovali, nam zapovedavali in mi bomo samo nje bogali. Ti gospodje ščejo ešče dnesdén, da bi srbski deo naše domovine meo nekše predpravice i bi igrao vlogo gospodara i mi bi pa bili hlapci. Tomi so se podvrgli zaistino nešterni Hrvatje in Slovenci i so postali hlapci Velesrbstva t to so Znani demokratje i samostojni. Tei so oddali svoje ljüdstvo, njega pravice, svoj jezik in svojo kulturo. Oni sami so dobili za to dobro plačo, masne korita, a ljüdstvo pa čüti Posledice njüvoga izdajalstvo.
Pravijo, da delajo iz ljübezni do države. Oni ščejo, kak so jih navčili srbski gospodje, da mi vsi, kaj nas je Slovencov in Hrvatov, bi celo edno noč postali Srbi, da bi meli eden jezik, da bi sploh cela država zgledala, kak gde je samo edno pleme. Školstvo bi zednačili, vse bi se ravnalo, kak bi zapovedavao Beograd, tak bi vse stalo nekak, kak da smo več vsi v velkoj Srbiji. Hrvatje i Slovenci bi naj zginoli iz površja zemlje, pač pa bi naj stala mogočna Velika Srbija na Balkani. (V Püconci so to podpirali z Küharom kričači).
Istina naša držáva bi postala enotna i to bi melo na sebi tüdi nekaj dobroga. Mi smo tüdi za zjedinjenje bili i bomo, ne püstimo za pičice nikomi, da bi nas v tom ovirao, mi mamo svojo domovino, I v toj hočemo'biti sami svojí gospodje. Mi delamo za to državo, jo ljübimo, pripravleni smo tüdi za njo v boj če nam što Šče jemati našo zemljo ali slobodo. A ka se tiče zjedinjenja Čez noč, zjedinjenja s silov,' toga ne püstimo, pa svojega - plemena pravice tüdi nej. Jáko soda napačno} poti, šteri mislijo s silov, z raznimi zakoni o „zaštiti države" doprinesti zjedinjenje. Tü moramo čakati par deset let, mogoče celo sto let, da bo se vse razvijalo po časi in tri plemena, štera tvorijo to državo, se spojila vedno neopaženo in tak, da niedno ne bo gospodüvalo nad drügim. Ali zdaj je to ne mogoče in je ne smiselno to s silov napraviti. Zakaj vsa tri plemena imajo svoj jezik, (Slovanski) šteri se je tekom časa spreminjao, da se zdaj loči eden od drügoga. Vsako pleme ma za sebe svoje spomine bodisi zgodovinske ali Štere Šte drüge. V šolstvi je velika razlika pravimo napriliko med nami Slovenci in Srbi in tak je tüdi razlika v kulturi. Slovenci gotovo moramo iti nazaj najmenje za 50 let v šolstvi, če bi se Šolski zakoni zednačijo Razbila bi se tak ta kultura, Štera že obstoji. Pa tüdi dosta drűgih gatov je, šteri zabranjüjejo to pot zjedinjenja.
Ti gospodje pa so tak slepi, da vsega toga ne vidijo, oni samo ščejo zjedinjenje, če tüdi na krvavi način. V tom pogledi bi naj bili ednaki vsi, (če ravno tüdi ne bi bilí), a pri davkah i pri raznih podporah pa bi eni vživali več pravic. Mi po pravici lehko pravimo i istina je na te način kak se dela dnesdén v Belgradi, ne pridemo nigdar do zjedinjenja, pač pa nasprotno, pride do državljanskih bojov. Mi, šteri nosimo na srci našo lepo domovino, mi, ki smo pravi Jugoslovani, mi moramo odobravali pot, štero so začrtala trezni i dalekovidni možje, šteri so spoznali, da je ta igra nevarna, Štero igra Pašič i kom-panija. Mi moramo stati na stališči avtonomne I Vsem pokrajinam svojo avtonomijo, vsa plemena se naj razvijajo naprej na podlagi svoje kulture, svojega gospodarskoga stališa. Vsi pa ščemo itak edno, svojo sküpno domovino, v štero moramo
dobiti svoje brate Bolgare, da bo Jugoslavija v istini prava domovina vseh Jugoslovanov.
Lažejo tak oni, šteri pravijo, da delamo proti državi. Oni delajo proti državi i za to so vredni da jih prebivalstvo te države obsodi, ar delajo nemire in nezadovoljnost, ar tirajo to državo s svojim brezsrčnim delom v pogübo. Što je proti državi i što je za sporazumljenje, ali tisti šteri dosta gučijo in delajo z bajoneti, ali tisti, šteri z vestnim in neumornim delom delajo za blagor vseh Srbov, Hrvatov in Slovencov?
Dopis iz Razkriža.
Dovolite g. vrednik, malo prostora v Vaših novinaj tüdi za naše lepo Medjimurje, vej mi tüdi radi čtemo vaš list I jih mamo dosta naročeni!). Drügoč bomo več pisali o Medjimurja, zdaj samo nekaj o Razkriži i to o stvari, o šteroj"guči zdaj celo Medjimurje) o šteroj ví, naši bratje Prekmurci, niti ne vete.
Kaj ne, da vsi poznate našo lépo cerkev, štera, se tak -krasno Vidi od vsej. stranej- Prekmurja, pri šteroj ste vl telko pomagali, gda smo jo zidali na čast sv. Ivani Krstitelji, i štero ešče zdaj večkrat radi gor poiščete, posebno 24. junija vsakše leto. Ali znate, da je ta cerkev skoro celo leto zaprta i da mi moramo hoditi ti jan v Štrigove k meši? Pitamo vas, ali ne bi bilo lepše za vas i nas, da bi mi meli na Razkriži svojega dühovnika — župnika, da bi vsakši den meli mešo doma, da bi vsigdar med nami prebivao Jezuš. Že štiri leta se borimo za to, da bi meli svojo lastno faro, ali v Štrigovi nam neščejo dovoliti, čiravno so presveti} nadškof Zagrebečka Dr. Sauer v to privolili. Ar so Vaše Novine med nami najbolj razširjene, zato objavimo v njij i naznanjalo vsem i vsakomi, da več kak Polovica bodoče razkrižke fare šče meti novo faro na Razkriži.
To pa objavljamo zato, ar se nam strašna krivica godi od Štrigove, ar so gospodje v Štrigovi poslali krive podpise v Zagreb. Hodili so najme okoli i so prosili krive podpise, šteri bi pravili, da mi neščemo lastne fare. Resan so dobili nekaj takših, a ti so ali od onkráj Štrigove, štere nikaj ne briga naša nova fara, ali so od liberalcov od nas, šteri pa itak ne vörjejo v Boga i šteri bi najraj odpravili ne samo našo faro, nego vse na sveti, ka je cerkvenoga i božega.
. Zato naj znajo vsi, da je to ne istina, da mi ne bi šteli svoje lastne fare na Razkriži, nego istina je, da jo ščemo, da nam je potrebna, i da ne bomo henjali delati, dokeč ne do-seženao svoje pravice, svojega Cila.
Ravno gda to pišem, sem zvedo, da so prišli naši odposlanci iz Zagreba, gde se je razpravljalo pred prcsvetlin nadškofom pitanje naše faie. Pravili so jim; včasi kak mate peneze, da si vöspucate farof, dobite svojo lastno faro. Mi se tem potom najiskreneje Zahvaljüjemo našemi g. nadškofi za to, začnemo včasi pobirati po celoj okolici peneze i drüge potrebne stvari. Gotovi smo, da bodo naši dobri Medjimurci, posebno oni, šteti bodo k novi fari spadali jako radi darüvali za našo faro. Zato se pa obrnemo tüdi do Vas, naši vrli bratje Prekmurci, da nam pomagate pri tom, da tüdi ví darüjete vsaki po možnosti na našo faro bodisi v penezaj. bodisi kak što premore. Prosimo, da se milodari pošljejo na te naslov:
Pavel Kutnjak župan. Razkriž, p. Štrigova
Medjimurje.
Kak lepo bo to, gda pridete, dragi Prekmurci, k nam i bodete lahko vsakši den čüli
2
NOVINE
6. augusta 1922.
lepo slovensko petje pri meši, gda se bo vsakši den razlegalo prek vašij lepij ravnin milo zvonenje našij zvonov, gda vas bo ljübi Jezuš vsakši den blagoslavlo iz svoje hiše, štero ste njemi postavili VL iz štere On vidi celo Prekmurje i bo meo zapisanoga v srci vsakšega darüvalca 1
Obračamo se pa tüdi na vse naše znane i dobre poštene krščenike v Ameriki, da nam naj darüjejo kaj i pošljejo svoje milodare na zgornji naslov.
Iz Amerike so darüvali na zvone že sledeči Franc Golinar 10 dolarov, Avgust Pintarič 5, Martin Maršič 1.50, Franca Maršič 1, vsi iz Šafarskoga sela. Matija Cimerman 2, iz Razkrižke grabe. Štefan Kolmanič 1 dolar, iz Gibine. Lukač Škrobar 50 centov iz Štrigovske fare. Jožef Zamuda 1, iz Stare vesi, Štajersko. Jürij Gostan 2, Vinci Balažek 1.50, Matjaš Balažek 1, Jürij Smolko 1, Matjaš Kavaš 1, Mihal Bozovič , Martin Kavaš , Anton Hozjan 1, Anton Kavaš 1, Ivan Tkalec 1, Štefan Borovič 1, Peter Kavaš 1, Mihal Smeh 1, Jožef Tratnjek 1, vsi z Odranec, Prekmurje. Štefan Lebar 1, z Bükovja. Jožef Žerdin 1, z Poljane. Bara Lütar 1, Franc Čij 1, Štefan Slivnjek 1, vsi iz Nedelice. Ivan Raj 1, iz Gomilic, Matjaš Lešnjak 1, iz Melinec, Ivan Krauthaker 1, z Bratonec, Martin Hozjan 1, s Hotize, Jožef Horvat 50 centov s Hotize. Štefan Koren 1, s Törnišča, Ivan Zelko 50 centov s Törnišča. Jožef Raščan 1, iz Brezovice. Štefan Zadravec 50 centov iz Trnja, Franc Rožman 50, iz Filovec, Matjaš Stragar 50, iz Ižekovec, Štefan Markolija 50, z Vidovec, Janoš Žerdin 50, iz Poljane, Štefan Vuk 25, iz Poljane, Štefan Varga 25, iz Strehovec, Johan Horvat 2 dolara iz Hotize vsi s Prekmurja.
Te peneze je nabrao Franc Golinar i Avgust Pintarič s Šafarskoga sela i sta poslala Pavli Kutnjak, Razkriž. — Vsem darüvalcom naj plača Bog, mi doma pa bomo molili za nje.
Što bo blagovalo dati kak milodar, bomo objavili njegovo ime v Novinaj i tüdi kelko je dao. To iz našega Medjimurja za zdaj, drügoč bo več. Pozdravljeni nam, bratje Prekmurci I
Uradna naznanila.
Zakon ozačasni pomoči invalidom i rodbinam padlij, umrlij i pogrešanij vojnikov kak tüdi nešternij civilnij vojnij žrtev.
Člen 39.
Kda je vizita, dobijo invalidi na den telko penez, da si lejko küpijo hrano.
Osebni invalidi, rodbine padlij i preminočij vojakov morajo poslati prijavo (zglasitev) za invalidsko podporo (pokojnino) invalidskomi odseki oddelka Za socialno politiko pri pokrajinski upravi (v Ljubljani).
Invalidsko sodišče dobi vse svedočbe od vojaške komande, občina njemi pa mora poslati vse listine (svedočbe) tistoga, šteri šče meti podporo v 14 dnej.
Či što nema dokazov (svedočb) lahko s svedoki potrdi pri občinskom uradi, da njemi
ide podpora. Svedoki morajo prisegnoti, da je istina.
Člen 46.
Prosilec ma pravico, da se v 15. dnej pritoži na invalidsko sodišče, či je ne zadovolen z Odločbo.
Naši prekmurski rojaki naj pazljivo prečtejo to i se po tom ravnajo. Naj vsak skrbi zdaj za sebe: invalidi rodbine vmrlij i preminolo vojakov, žene, stariši, deca, bratje i sestre, ali č| so ešče tej mali, član .drüžine, v šteroj hiši so, da zdaj vsi dobite podpore, da níšče ne izostane, i da nade več pritožb. Prečtite tüdi »Uradni list" od 14. februara 1922. dobite ga pri vsakom občinskom uradi. Tü vam ga morejo dati. Župani pa naj skrbijo, da vsi občani pridejo lepo po redi na vrsto, da nieden ne izostane.
Vizum t. j. vidiranje potnoga lista za mažarske državljane košta 65 dinarov. (U. L. 63).
Ki spreša vino, mora to v 10 dnej naznaniti pri finančnoj kontroli; što pa oda ali küpi vino, more to v 24 vüraj javiti.
Prehod imovine avstrovogrske monarhije svojino naše države: Vsa premična i nepremična imovine. (gibajoča i negibajoča vrednost) štera je bila svojina prejšnje avstro-ogrske monarhije je obča državna svojina, s šterov ma pravico razpolagati vlada kraljevine SHS. (U. L. 72)
Pri okrožnom agrarnom uradi v M. Soboti se sprejemajo od 1. avgusta dalje stranke le v sredo i soboto od 8—12 vüre. M. Gregorovič.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dolnja Lendava. Dne 29. julija je Vmrla tukajšnjega splošno poznanoga i spostüvanoga trgovca g. Franca Bediča mlada žena. Nagla in prebila smrt te mlade ženske je zbüdila med občinstvom Splošno sožalje. Ženska je pred ednim tjednom dala živlenje máloj deklici, a pri tom je pa mogla žrtvovali svoje mlado živlenje. Ne pomagala niti zdravnika pomoč. S svojim možom sta živela lépo krščansko zakonsko živlenje. Bila sta vküper samo edno leto. Zdaj, da je Bog blagoslovo njidva zakon, z malim deteíom, štero bi te lepi zakon ešče za srečnejšega včinili, je mater večni Bog poklicao k sebi. Sprevod je bio impozanten, pravi dokaz, kak priljubljen je bio vse povsod te mladi par,. Mladomi vdovci i vsoj rodbini naše Sožalje!
Iz državnoga imanja Belje čüjemo slabe glase od naši Prekmurcov, šteri tam delajo. Tožijo se, de se njim božno godi, samo delajo i ne vejo kaj dobijo plače. .To nas je najbolje razveselijo, da so se g. Klekl ne Spozabili z nas i so nam poslali Slovenske Novine, štere mi najraj mamo i.čt mo". Ludvik Báthofi, Franz Kolman.
Smrt. V Bratoncih so mrli slednje dni julija meseca Marija Sreš, mati vlč g. gim-nazijskoga profesora premontrejskoga Fidela Szántó. G. profesori se je posrečilo par dai prle priti domo iz Čehoslovaki, kje se bili v Rožnjavi kot profesor. Pogreb je bio jako lepi. Pokojna je bila blaga düša i radodarna do vseh sirmakov. Naj počiva v miri!
Zahvala. Bogojanski Posestniki, ki so vozili drva za gimnazijo v M. Soboto, so darovali Dijaški kühinji v Murskoj Soboti 200 g. Za te dar jim izreka drüštvo naj toplejše zahvalo.
Pitamo stanovanjsko oblastvo v M. Soboti, kak je mogoče to, da drüžina bivšega liberalnoga odvetniškoga oderuha g. dr. Igo Janca ešče vsigdar v Soboti grasira, čiglih ka je on že davnok v Maribori, gde ma edvetniško pisarno. Ali eden liberalni fiškališ slobodno dvoje stanovanje drži, ednoga v Maribori, ednoga pa V Soboti na naj lepšem mesti, ali pa stan. oblastvo nema telko moči, da bi toj od prekmurskoga denarja elegantnoj dami odpovedala stanovanje ? Interesantno je, da ništerni sobočki vlastodržci dvoje stavovanje majo, a domačini se pa stiskavajo kak he-ringi v lagvi. Ouod licet Jovi, non licet bovil?
Darovi Jugoslovenski Matici! Podružnici v M. Soboti so poslali: Šolska mladina evang. šole v Bodoncih zbirko Din 45 ; Šolska mladina iz Andrejcev zbirko Din 12; Šolska mladina iz Srednje Bistrice zbirko Din 31'50; osobje kr. poli-cijskega oddelka v M. Soboti zbirko za mesec Juli v znesku Din 88*55; Našoj vrloj šolskoj mladini in njih zavednim učiteljem, kak tüdi požrtvovalnomi osobji kr. drž. policije v M. Soboti, ki se vsaki mesec z velikodüšnim darom spominja našega mučeniškoga neodrešenoga naroda, izrekamo v njih imeni najtoplejšo zahvalo. — Odbor.
M. Sobota. Krajevni odbor SLS za Prekmurje v M. Soboti je dobo od gosp. poslanca Pušenjaka iz Belgrada obvestilo, da je on vložo Upit na ministra financa glede slaboga i celo obupnnga položaja naših uradnikov v Prekmurji. Draginja je dosegla Vrhunac, da se morejo našim uradnikom plače i dnevnice povišati najmenje za 30—35%.
Murska Sobota. Dne 29. julija 1922. ob 8 vüri se je vršo občni zbor za voljo ustanovitve krščanskoga slovenskoga presvetloga društva za celo župnijo M. Sobote. Sejo je otvoro gosp. Franjo Ramovž. Predsedoval je pa gosp. Bašša iz Bogojine. Dvorane so bilé nabito pune. Prišli so domačini, ki so se posebno
Podlistek.
Pismo našega misijonara g. Kerec Jožefa na našega urednika.
To so lüdje, ki so Oboroženi z mauzerji in z mnogo v municijov ter ko nimajo za jesti, hodijo požigat in vničevat nevemo mirno Prebivalstvo po vaseh in ubogo kasto najnižjega reda — prebivalce na čolnih —. Ko smo pri-pluli do štoka Lapo tik pred Makaujom, smo se tű stavili in sem opomno kristjane (67 jih je), naj se čuvajo, da se na novo leto ne dajo zapeljati od poganov in bi se klanjaii neznanim dühovom; prepovedo sem jim tüdi vsaki napis nad vrata prilepiü, štero delajo pagani na čast svojim bogovom posebno pa hüdobnost dühi, da jim ne bo skozi celo leto nesreče noso v hišo. Ob novom leti tri dni nihče ne dela; to so jedini paganski svetki — te dni malikom dajo jesti — piti — kadilo itd in oni se Igrajo za peneze noč in den. Te dni što ma srečo, tisti je celo leto srečen, što pa ima nesrečo, tisti pa zgüblen za celo leto. Zato te tri dni bi kitajci tüdi düšo zaigrali. To sb dnevi, kda vrag najvekšo žetvo ima... tüdi slabši kristjani radi postanejo odpadniki (appostata), ko se znova spom-nijo na pagansko bolondcrijo. — Kristjani so me Zagotovili, da se bodo čuvali vsakoga praznoverstva in so zares bili hvala vredni. Topot sem krsto ,,in articulo mortis" eno dvameseca staro dete, štero so stražnico zavoda ,,Sacra Imfantia" iz ognja rešile pri eni paganski drüžini; siroče je bilo ves pečeno in je dajalo znamenje le še par vür živlenja. Voditelica toga zavoda mi je
pokazala krstno knjigo, v šteri je za pisano samo njenih 27 0P0 krstov, Vnogo so jihpa misijonari pokrstiii ob priliki ko tam hodijo. Ona je rodom italijanka in se nahaja tű že 24 let; keliko je to rešenih düš!.. i Tüdi tű sem dobo enoga paganskega 14 let staroga dečka, ki je zbežao pred küpci. Zdaj se tű v zavodi za črevlarja vči, se pripravlja na krst in kda bo dorasteo in se izuči, bo kot dober krlsjtjan šo srečo iskat po široki domovini. Naša drüžina je po kitajskom novom leti zrastla do 240 otrok; skoraj vsak misijonar je pripelo kakšega iz: svoje postaje, en vrli gojence (že kristjan) jih je 5 s seboj pripelo. Zdaj nam prostor primanküje in riž. Ta zadnji je brez pogojno potreben. Kitajc brez riže in Slovenec brez krűha — je vse edno....
Obrtna šola (črevlarji, stolarje, krojači, tis -karji, Črkostavci in krijigovezcl) je zelo lepo razvita in delavnice so napolnjene, lüdsko šolo če dobro izpolnijo 4 razrede, si lahko zberejo' eno iz med teh šest obrtni in nadeljnje svoj pouk v zavodi. Da bi kateri naprej študirao ima priložnost hoditi v semenišče, kjer imajo gimnazijo in realno šolo. Iz med 240 otrok samo dva hodita, drugi vsi rajši se obrti včijo, pri kitajci ni velike želje za kake višje študije, zato je tukajšnji pok-licev jako malo ali pa nič; gledajo, da se navčijo kakega rokodelstva in nato odpre bottego in si služi vsakdanji riž. Naša velika skrb je, da jih dobro izučimo obrti in jih vodimo v kristjan-skern življenje da so potem verni in dobri državlani, Obenem pa misijonarijo med svojimi rojaki še pagani. To je cil don Boskove vzgoje in tüdi najbolj uspešno. Koliko paganóv pride prosit, da bi sprejeli njih otroke, kar hišno pravilo za-hateva; katekizma, meše, pridige, sküpne molitve
itd. Mata način otroci prido do spoznanja potrebnih verskih resnic in največkrát sami prosijo stariše dovoljenja, Če se smejo krstiti dati. Dragi gospod, takše je življenje nevolnoga misijonara „pertransiens benefaciendo omnibus, qui indi-gent.. V Zdaj med otroka, vdelavnici, zdaj v šoli, zdaj v pridigi, zopet zdaj zimaj na postaji v misijoni med kristjani in katekizmeni, v nizkih okajenih tugurjih v zgüblenih vaseh Širokih riž-nipolja, ali pa ubogim prebivalcom bark in čolnom z šterimi so posejane mnogoštevilne Kitajske ' reke in morske obali. Vsem brez izjeme enako dom glas božjega evangelija in vsi ki so dobre volje lahko postanejo deležni duínega in teles-negá blagostanje. Koliko vaših prehodim kjer še niti ene kristjanske drüžine ne in če to pri obali, kaj jé potem v dalni notranjih provincijal)!... Kako težko mi je pri srci, kda Idem po omazani voski vilicah, kje so povsod odprla vrata, a pri njih v hodu stoji oltar nepoznahitn bogovom in tam se prestirajo jedila, pijače, kadila itd, tam gorijo noč in dan lučičke, ki izka-žüjejo čast hudiči in drügim dühovom metapsü-hoze naj nosijo srečo v dom in odvračajo ned-loge. Praznoverstvo je toliko, da zahteva tüdi Človeške žrtve, in ta nesreča naj večkrat zadene gojenčke. Kolikokrat zdihujem pri takšem pohodi: »Gospodne, razvetli té zaslepieni narod! dáj da že skoraj pride do spoznanja resnice!..."
TO' so želje nevolnoga misijonara, a delo spreobračanja je mnogo težje kak bi si kdo mislo. Kitajc se drži stare tradicije in vse kar je napredno, bodisi v civilnom življenji, bodisi v veri, to njemi je vse nepotrebno in nespametno. Če je njegov praded z robatim nepriličnim nožem travo rezao, zakaj bi zdaj on kose nosi! na polje;
6. augusta 1922.
NOVINE
3
če so njegovi pradedi mleka ne pili in krave ne gojiti, zakaj bi oni zdaj bivale zapüstili in krave gojili itd. itd. Zato ker je vendar nekdaj ena njih prebabic hlače nosila, tüdi vse kitajske ženske zdaj hlače nosijo namesto krila in te navade tüdi kristjani ne opüstijo. Seve da jim to tüdi nihče ne brani. 'Vendar kama pride luč Kristo-sove vere, tam so ljüdje tüdi takoj bolj dos-topni do vsakega naprednega podjetja. To se opažüje pri kristjani!!, šterih drüžinsko blagostanje take lepo napredüje, da jih zavidajo oni pagani, šterim neumna praznoverska Konfučijova tradicija ne dovoli napredüvati. MI imamo veliko upanje, da se bo k malo kitajska prebüdila iz tega letargičnega stanja in bo stopala pod vodstvom katoliških misijonarjev lepo zveličamo pot vsestrauskem oziri, štatistiko verskega stanja vam jaz v prihodnjem pismi odpošljem.
x Oprostite moji predrznost^ da sem Vas motil z dolgim pismom upal sem namreč, da vas bo koj zanimalo, Obenem pa zopetno se vüpam ponoviti prošnjo, da mi v zavitki pošiljate ,,Novine", mogoče pa tak ne prido na zgübo po dolgi poti
Sprejmite najudanejše pozdrave od nevrednoga in nevolnoga občnem pa Vam mnogo Hvale dužnoga 'misijonara Jožefa Kerec.
Konec.
zavzemali i zanima!! za to drüštvo. Najprle je govorio g. Bašša iz Bogojine. Pozdravi vse navzoče, navdüšüje i se za jako srečnoga šteje, da ravno v M. Soboti vidi takšo narodno zavest, da smo ustanovili drüštvo krščanske ljübezni. Drügi govornik je bio brat Orel Bohinc, rnedi-cinec iz Ljubljane. Prle kak je začno govoriti, se je zapela „Orlovska himne." Na to burni Živijo klici, Bog živi naš »Orel." Bog Živi naše govornike. Brat Orel iz Ljubljane je prineseo iskreno pozdrave od vseh bratov i sester, posebno pa od Orlovske zveze. Nato govori: Ne je zobston dao Bog, kak pogledaš Prekmurske polje, dobro i rodovino zemljo, dobromi, krščanskomi i poštenomi ljüdstvi v Prekmurji. Pa zakaj ? Bog je pravičen Sodnik, Bog je prineseo v Prekmurje bošji blagoslov, dao dobromi ljüdstvi dobro zemljo i tüdi dobre lüdi. Posebno se pa moremo zahvaliti edinole našim dobrim i poštenim starišom, ar se vidi da neščejo dati svoje dece zapelavati, nego le krščansko vzgojiti. Le tak naprej, predragi starši, fantje i dekle. Stari pregovor pravi: Što v Boga verje bo zve-iičan, što pa na Boga pozabi, bo pa pogübljen. Na to je bila volitev Krščanskoga slovenskoga prosvetnoga društva za M. Soboto. Izvoljeni so bili. Za predsednika. Cipot Mihal, za pod-predsednika. Krčmar Štefan, za tajnika. Cvetko Jožef, za blagajnika. Obal ‘Ivan, za knjižničarja. Celec Stefan. Odborniki: Györek Matija, Fujs Karol, Lutar Jožef, Flisar Anton. Odbornice. Zver Kristina, Cipot Ivana, Tivadar Ana. Taki po,volitvi je bio ustanovljen Orlovski odsek; Izvoljeni so bili, za predsednika: Bejek Štefan, za načelnika: Ramovž Franc, Voditelj naraščaja. Emil Šimon, za tajnika. Fr. Kr. Švikaršič, blagajnik. Cipot Karol, Bejek Ivan, Zrim Ivan, odborniki: Gredar Franc, Rechnitzer Samuel. Za Orliški krožek so bile izvoljena. za predsednik: Ramovž Olga, za načelnico: Peloša Margit. Voditeljica naraščaja: Zver Kristina, za tajnico: Tivadar Marta, za blagajnice:	Hartman Štefi:
odbornice: Gredar Ančika, Obal Ančika.
Država.
V Varaždini se bo vršo 26. i 27. augusta veliki Okrožni euharistični kongres. Prekmurci, šteri ste mogoči, vredno bo to poglednoti. Zdaj letos se vršo takši svetovni euharistični kongres V Rimi, kje so iz celoga sveta prišli vküper ljüdje molit Jezuša vu najsvetejšem Oltarskom Svestvi. V Varaždini de to v menšoj meri i samo za našo ožjo pokrajino Zagorje, Medjimurje i Prekmurje.
Radičevo glasilo „Slobodni dom“ piše z dne 23. julija, da je v Prekmurji umrla liberalno-demokratska stranka i da je Korošcova partaja SLS gratala tüdi bolje pomirljiva. 
Vojaki šteri majo, mašin za mlatiti i ž njim hodijo, dobijo 2 meseca dopusta.
Vojaška slüžba vučiteljov i bogoslovcov. Vojni minister Vasič je dao vö odredbo, poleg štere se vučitelje i bo-goslovci pozavajo na trimesečno kaderško vojaško slüžbo od 1. julija. Ta trimesečna slüžba se ponavlja tak dugo, dokeč se ne od-slüži celi predpisani rok. Ta odredba vojnoga ministra valá dokeč ne dobimo novoga vojaškoga zakona.
Ešče več Rusov dobimo! Mislili smo si, da se naslednje rešimo „Vrang-lovcov,“ šteri po granicaj teliko nadlegü-jejo naše ljüdstvo. A po dobroti naše liberalna vlade se nam pa proti nevarnost, da jih ešče več dobimo. Zveza narodov je najmre sklenola, da se 15 jezér Rusov, Šteri se zdržavljejo zdaj v Carigradi, more razdeliti med Jugoslavijo, Romunijo i Bolgarijo. Vlade teh držav so prej že privolile v to.
Štirideset plügov silja zgorelo te dni na polji poleg Zente. Ogen so povzročila deca, štera so se igrala z špicami.
V Srbiji poleg mesta Užice je bila velka toča. Napravila je do 100 jezer dinarov škode.	
Svet.
Najstarejši Amerikanec. Ne davno je vmro v Ameriki mož star 134 let po imeni Johnn Schell, šteri je bio najstarejši človek v Ameriki. Pred dvema letoma njemi je vmrla njegova drüga žena v starosti 30 let.
Žetev tobaka se je že začnola po celoj Bolgariji.
Grofica Marija Terezija Ledoc-hovvska, ustanoviteljice i vrhovna voditeljica Drüžbe sv. Petra Klaverja, sestra jezuitskoga generala, je umrla 6. julija v osrednji drüžbeni hiši v Rimi. Što je osebno Poznao grofico Ledóchowsko, je občü-divao njeno nesebično, sebi odmrlo i Ie najvišjih! idealom, to jé misijonsko!™ deli živečo düšo. Vodila je Drüžbo sv. Petra Klaverja skoz 30 let, tak da se je ta ustanovila skoro v vseh bvropskih deželah i se je raztegnola tüdi na Ameriko. Afriški misijonarje i misijonarke so dobivali od nje podporo, posebno v vojnih letih, kda je toliko drügih virov usehnilo. Cilo se bo obžalostila vsa Afrika ob poročili njene smrti. Posebno globoka je žalost riotranjih članov Drüžbe sv. Petra Klaverja, pomožnih misijonark, ki óbjokujejo svojo ustánovi-teljico i vrhovno voditeljico. g. 1. P.l
Domača i Svetovna politika.
Delo našega parlamenta. Delovanje našega parlamenta^ ido po mali naprej. Preminoči tjeden je na dnevnom redi bio proračun vojnoga ministerstva. Prvi je govorio v imeni Jugoslovanskoga kluba poslanec Nemanič. Konštatira, da vojno ministerstvo zahteva tak velike izdatke, da se moremo pitati, gde vzememo te peneze. Vojno breme je teško. Želej od prebivalstva dvoji davek; davek v penezaj i krvi. I to občütijo najbolje kmetje i delavci, šteri zadenejo 80®/o našega prebivalstva. Stanje naše armade se je znižalo od 130,000 na 108,000 vojakov. Še to je predosta. Ogo-varja, zakaj morejo slüžiti naši vojaki, ki so že slüžili v Austror—Vogrskoj armadi nekeliko let, zdaj palik celi rok. Pri nas so gospodarske razmere drüge, nego v Srbiji. Dosta ljüdih je od nas v Ameriki, tak da da iz med več bratov je samo eden doma pri hiši i te jedini vzdrževalee familije tüdi more dolobslüšhi svoj celi vojaški rok. Žele govornik, da vojaki naj slüžijo vsaki v svojem kraji. Naši vojaki so slabo oblečeni i slabo hránjeni. Vojni minister je jako malo včino v tom pogledi. Za njim je govorio poslanec Janez Brodar. Zahteva, da se rok vojaške slüžbe »kráti, na te način se tüda budžet zmenša. Kritizira zdravstvene priliki pri vojski, da se notri jemlejo pri naborah slabi i betežni ljüdje. Želej, naj se da vojakom, gda ido na dopust, brezplačna vožnja.— Na to je prevzeo reč poslanec Jugoslovanskoga kluba Žebot, ki je ostro kritizirao delo vojnoga ministra. Konštatira najprle, da so se razmere v nekih stvareh poboljša^, da so odstranjena batine I drügi zroki nezado-
voljstva, a itak se čüjejo glasi, da se postopa z našimi dečki tak, kak se ne bi smelo. Povdarja nadalje govornik, da se katoličani pri vojaki zapostavljajo, v vnogih mestah se njim ne dovolj!-, da bi svoje verske dužnosti spunjavali, v Maribori, v Ljubljani i v drügih mestah, gde so nastavljeni takzvani vojni kurat!-, pravoslavni so definitivni, a katoličanski samo hono-rirani. S slovenskimi i hrvatskimi oficlrami se ne postopa tak, kak s srbskimi oficirami. Njegov govor je bio večkrat, prekinjen od demokratov i radikalov, a bio je porazna kritika vojnoga ministra.
Grška začela novo akcijo proti Törskoj. Grki ščejo okupirati Carigrad. Antanta odbila njihovo prošnjo.
Italija. Kriza v Italiji ešče traja. Kralj je Orlandi povero sestavo nove vlade. Orlando mandata ne sprijao. Pogajanja ido za koncentracijsko vlado z demokrati, ljüdskov strankov i desničari.
Sporazom z Italijov je končani, konvencija podpisana. Italijani spraznijo za kratek čas tretjo zono v Dalmaciji.
Gospodarstvo.
Kak odpravimo žitno snetlivost.
Žito! pridelki so se t zadnjih letaj jako znižali. Tomi je krivo poleg ^zadostnoga Obdelavanja I gnojenja zemle v vojnom časi pa tüdi razni rastiinski betegi, najbole pa snetlivost, štera se je že pri nas močno raširila. Škoda, štero dela snetlivost je velika i dosega 20—30% včasi pa tüdi do 50*/e pridelkov,’ to znači, da se pridela na ednom plügi eden peti, tretjl tao ali pa cilo za polovico menje, kak bi ga bilo, či bi posejati dobro i Zdravo seme. Snetllvost se Širi na te način, da se pri mlatitvi snetlivó zrnje zmeša z dobrim, ali se pa z gnojom ali slamov prinese že na njive. Naj v kraci povem kelko škode napravi te rastiinski beteg, ga je potrebno ščista Odpraviti. Odpravimo snetlivost lejko, da nücamo razne kemijske Snovi, v šteri se namaka ali pa opere trnje. Kak dobra sredstva so: uspuluii, formalin, modri .galic itd. Med omenjeniml sredstvami pa dnesdén samo lejko dobimo modri galic, zato povem na kakši način se z 'modrim galicom odpravla snetlivost.
Za Ozdravlanje semena se nüca 1% rasto-pina modrega galica. To dobimo tak, da rasto-pimo v kadi v 10 iitraj tople vode 1 kg. modroga galica. Gda se te ščista rastopi, dopunimo to znas z mrzlov vodov na Í00 litrov, pa tak mamo na te način 1% raztopine.
Pred namakanjom semenskoga zrnja v 1% rastopini mogroga galica najprle eperémo zrnje pet minot v mrzloj čistoj vodi. Zdaj vzememo lesene posodo, v štero vli|emo prilično 20 litrov čiste vode i siplemo 15 do 20 kg. zrnja, te je v toj vodi dobro operemo. Vse snetlivó i slabo zrnje pripova na površino i je t sitom odstranimo. Či, je zrnje preveč snetlivó ali pa tüdi zamazano, je potrebno ešče ednok oprati.
V čistoj vodi oprano zrnje siplemo zatém v koš, šteri je presvet z retkim prtom. Te koš s semenkim zrnjem potopimo že prle v kadi ali pa v lagvi pripravleno 1% rastopino modroga galica. V njoj zrnje v rokov dobro operemo. Po péti minotaj zdignemo košaro s seme-nom iz rastopine, püstimo naj se ocidi. Potem pa semen razgmemo na čisti prt, i te püstimo naj se seme posüši, Takše seme je te pripravleno za sejati.
Na te način Odpravimo vso božno seme. Oponücani modro galic pa moremo sigdar dopuno z novim. Pri ednom namakali nücamo 1—2 litra rastopine. či je bilo zrnje dobro oprano te se lejko v ednoj istoj rastopini odpravi (opere) 100 —200 kg. semenskoga zrnja. Za to se ponüca 30 litrov rastopine.^
Posüšeno zrnje nasiplemö v süha vreča, štera so se prle močile dvej vöri v 1% rastopini modroga galica.
Opömnim, da je potrebno ne samo tisto zrnje čistiti, v šterom se opazi šnetlivőst, liki dobro je tüdi vsakše Zdravo silje oprati v modroj galici pred Sejatvov. Samo či to včinimo, se lehko troštamo dobre žetve.
Vinski trg. Slednje tjedne je trgovina z vinom precej slaba gratala. Cene so nikoliko spadnole. Slabejša vina se prodajajo po 22—25 koron liter, ta boljša po 28—32 koron. Zadnje dni so ponüjali že po 19 K.
Vrednost penez. Dolar stane 312—320 K, francuški frank 27.50 K, čehoslovaška korona 7.20—7.50, italijanska lira 15—16, naših koron. Za dinar dobiš 416—420 austrijskih, 24 vogrskih koron.
4
NOVINE
6. augusta 1922
Ka je sokol?
Ništeri majo deco pri Sokolih, obhajate ešče izda doma Božič, Sveti večer, mogoče mate v hiši celo jaslice in božično drevo, idete k pol-nočnici, obhajate Vüzem i drüge velke svetke. Sokol pa pravi, da ví obhajate same laži. »Sokolski Vestnik" (II. 57) piše: ,,Či je laž stara samo eden den, je ešče laž; či je stara sto let, nastane iz nje pripovest, či je stara jezero let.se spremeni v sveto pripovesj i slüži kak vörska resnica". Da je bio včlovečeni Bog.v Betlehemi rojen i da je od smrti stao, to so »Sokolskomi vestniki" laži! I vl bi naj takšim lüdem izroča!! svojo deco! ? Zakaj ešče te poštüjete Božič i Vüzem f...
Ar je krščanske svetke zavrgeo, zato Sokol dela svoje svetke. Prvoga aprila 1920. je starešinstvo Jugoslovanskoga Sokolskoga saveza zapovedam za vse Sokole dva svetka: .protoletje slobode" i »leto bratstva". Na teva dva svetka morejo vsakše leto slavili »prebüjenje naturnih sil" i »pokazati narodi svoje delo v svetlobi istine, lepote i plemenite sile". Obhajata se naj teva dva svetka v aprili i majuši z správiščom pred poldne i s slavov popoldne, šteriva naj vsebüjeta poleg telovadbe tüdi govore, deklamacije, igre, popevanje Izlet v slobodno naturo f zakletev naroda na sokolsko idejo.
Tej svetki Sokolski so do perinice ednaki predkršžanskim poganskim svetkom.
Po vsem tohi, ka smo čüli iz njuvij lastno z°b, je jasno, da ščejo lei »bratje" vsako krščanstvo pri nas popunoma Odpraviti, vsako znamenje krščanstva potreti.
Što je iz toga vsega to ne vido i ne razmi, tistomi nemremo pomagati. On sam ravno to šče, ka Sokol: vkraj s križom, vkraj s krščanskomi Ne Kristuš, nego sokolstvo nas bo zveličat.
Ne, ne, kaj takšega pa smo ne mislili l Da je Sokol cerkvi neprijazen, smo znali. Ali da je tak zagrižen sovražnik krščanstva, to nam je ešče ne bilo znano. To smo spoznali komaj, gda smo Pregledali njüve spise. Sami tak gučijo, zato se ne more zatajiti, niti se nemre kak nači tolmačiti. Čüdeč smo čteli v njuvij listah s kakšov koražov so napovedali boj krščanstvi...
Gvüšni smo, da Vnogi, šteri majo svojo deco pri Sokolih, ja, ešče Vnogi Sokoli sami, šterim voditelje Sokola ne povejo vsega svojega mišlenja i svojij cilov na ednok, so. ne znali i
ešče ne znajo, ka vse se skriva pod lepim imenom ,,Sokol".
Zato moremo na tom mesti povedati, da so vsi Sokoli ne takši, kakši bi po tej njegovih návukaj mogli biti; nego so Vnogi ešče več ali menje vörni, pošteni i dobri. To zavolo toga, ar je Sokol v prejšnjih letaj ne kazao ..tak slobod-nomiseonih i kulturobojnih roglov, ali bole: škram-lov, nego je bio resan bole to, ka bi mogeo biti, najme narodno telovadno drüštvo. Zato so ešče njegovi starejši člani ne tak puni cerkvi sovražnoga düha. Pa tüdi mlajši so ešče ne vsi. To zato, ar vidijo v Sokoli ešče izda bole samo telovadno drüštvo, ešče ne poznajo njegovo protivörskíj r.akan. Velki zrok pa je to, ar se sad domače i verske vzgoje, ne da tak včasi zatrti i ar ešče Živijo v svojij domačoj drüžinaj i v krščanskoj okolici.
Zato je pa voditelje Sokola kregajo: Ka ste ešče izda tak nori, da hodile k procesija«! i pomagate pri drügih cerkvenih cerimonijaj! Oprostite se že ednok tej norosti!
Zato pa se mi ne vojüjemo proti peršonam, to je proti kotrigam organizacije, nego proti drűštvi samomi, bole povedano: proti njegovomi dühi, njegovoj sovražnost! do vsega verskoga i božega. Te slab düh pa vsikdar bole ide v člane (kotrige) kak tüdi nači nemre biti. Človek v slabo že sam preveč rad sili. Či se njemi ešče nekaj pomaga, ide ešče hitrej. Či pa mladoga človeka, vlečejo vkraj od Boga, te je »cio*1 jako včasi dosežen. Boga nega, greha nega, delaš, ka ščeš, to mladi človek jako rad čüje. 1 zato bo mlajši rad vzgojen v tom dühi i v toj školi popunoma brezverec
Pri vsom tom, ka smo čüli, pa valá Sokol za narodnoga junaka, za vzor slovenskoga mla-dlnskoga društva, za rešitev Slovenstva.
Ne je rešiteo, nego — parkelj (škrampeo!) —.
Pogan.
To, ka smo do zdaj čüli od Sokola, nam zadostüje, da Znamo presoditi, ka ma skritoga pod svojimi peroti. Da bo pa kep,od Sokola pun, ešče mamo dosta drügoga zraven djati.
Vidili smo žè kak šče Slovence namesto krščanstva osrečiti s poganskom.
Sokol kak Slobodomislec vidi v človeki samo telo — samo meso, samo materijo. Vniči v človeki düha, v ponižüje Človeka do stvari. »Človek je samo deo cele nature" je pisao Tyrš. Slobodomislec ne priznava Boga i ne düše tak,1 kak kristjani, i tema	DaIe.
Pošta.
Szentirmay. M. Sobota. Vaši akti so na notrašnjem ministerstvi. Naj se obrnejo g. odvetnik na dr. Franc Svetka načelnika.
Razglas.
V občini Turnišče se bo davao lov v najem 13. augusta 1922. na tri leta, po poldne ob 3. vöri v občinskoj hiži.	Županstvo.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja Andrej Oset Maribor, Aleksandrova cesta 57.	Telefon Štev. 88.
„CROATIA“
SEKULACIJSKA ZADRUGA v ZAGREBI podrüžnica za Slovenijo v Ljubljani sprejema zavarovanje (sekulacijo) proti OGNJI, STEKLI, TOČI, NESREČI, ŽIVLJENJE, TRANSPORT i VLOM.
Vse potrebne informacije, cenike i drüga pojasnila dá vedno drage volje podrüžnica Croatia v Ljubljani, Stari trg 11. ali pa glavno zastopstvo v Maribori, Cafova ul. 2.
Prekmurski Slovenci podpirajte našo domačo zavarovalnico.
Zastopstva Croatiae se nahajajo v vseh vekših krajih v Prekmurji. V Dolnji Lendavi zastopnik g. IVAN KOKOT trgovec.
„Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
Bükovo vogelje!
Šteinkol čaren in erjavi Drva klaftrena, vsakevrste Portlandcement v lagvaj in v žaklaj se fal dobi pri
Czipot Viktori trgovina z lesom, drvami in premogom Murska Sobota.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz. 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—32.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	   „   8	    „         „	   .  .  .   560 K
36	  „	   „  12    „	    „	   .  .  .   800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—27.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Vaša želja
meti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si
preskrbite uro iz znane urarske tvrtke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i t. d.
NAROČNE URE. Bogala izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebra svake vrste Zahtevajte cenik s slikami od:
tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana št. 945.	20—16
DOLARJE PLAČUJE NAJBOLJE
SLOVENSKA BANKA,
podružnica LJUTOMER,
katera obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun po
4½—6%
Podpirajte „Novine!“
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava