Cerkvene zadeve. Podmžnice raariborske farne cerkve. (Glej 36. list ,,Gospodarja1'.) Te cerkveno - zgodovinske črtice mikajo vsakega katolškega Sloveuca, posebno na Štajerskem, zatorej jib nadaljujemo. In kdor zgodovino splob, in posebe šc slovensko zgodovino čisla, ne bo pveziral teb črtic zarad teaa, ker popisujejo zgodovinske stvari na Štajerskein. V zgodovini velja bolj, kaj se je godilo, in menj, kje da se je godilo. 5. Tudi vetrinski dvor, pred kterim je stala starodavna cerkev sv. Ulrika, iruel je svojo kapelico, ktero je posvetil lavantiuski škof Leonard 19. oktobra 1519 v čast sv. Fiorjanu. Sedanja lekarnica bila je ona nekdanja kapela. 6. Cerkev s v. B a r b a r e. Ob času strašne kužne bolezni leta 1680.*) so Mariborčani obljubo storili, uovo kapelo ali cerkev na griču poleg mesta pozidati, naj bi jih Bog po pviproanji sv. Barbare rešil nesrečne kuge. Res je kuga b koncu leta 1680 prenebala in peščica mestjanov, ki so še *) Kuga jo v mestu luoriti začela 8. julija 1680. Poroča se, da jc kuga 260 oseb v inestu pomorila. Mrtvaški zapisnik pa kažo, da jih je v mestu pomrlo I. 1680 od 8. do 31. julija 10, rn; sca avgusta 28, septembra 47, oktobra 43, novembra 21 in decembra 9 oseb, vsih vkup 158 oseb, večidel otrok in ubožnih Ijudf. Gotovo jih je innogo iz mosta pobegnilo, ko je tu kuga razsajati začela, ter je kuga tudi marsikterega teh pobrala. Druge leta jih je tisti čas v Mariboru 40 do 50 oseb pomrlo. živi ostali, se je menda že v jeseni leta 1680 za obljubljenega dela poprijela. Mestjani sami so gradivo za novo cerkvico na grič nosili in zidarjem stiegli. Že 11. dan maja 1681 je Sekovski knezoškof Janez Ernest giof Thun vogelni kamen za to cerkvico blagoslovil in položil. V večo zabvalo za prejeto pomoč božjo in v nje večni spomin so mestjani tudi glavnico denarjev k tej cerkvi vložili, da so se potem vsako leto v tej cerkvi sv. meše opravljale. Pa tudi to cerkev je cesarska komisija leta 1783 za nepotrebno spoznala in jo zaprla. Blizo 30 let je bila potem cerkev zapuščena, nihče ni kaj popravljal ter se je slednjič podirati začela. Zdaj še le so Mariborčani sklenili, cerkev kot spomenik pobožnosti in hvaležnosti svojih preddedov zopet popraviti in ponoviti. Z naj večo gorečnostjo so se, kakor poroca bivsi dekan Matija Lešnik v svojem pismu od 23. avgusta 1813, dela lotili. Tako je cerkev z velikim trudom in z mnogimi stroški v kratkem času zopet vsa ponovljena bila. Tudi je dobila nov altar, nove zvone in orgle in vso drugo potrebno pripravo. Po dovoljenju Sekovskega škofijstva od 22. decembra 1813 in c. k. gubernija od 12. jannarja 1814 so začeli 1. 1814 božjo službo v tej cerkvi zopet opravljati. Bil je nekdaj poleg te cerkve naseljen puaavnik po imenu Fr. Abrabam ali Matija Cerer, iz Gradca doma, ki je neki umrl 78 let star 1. 1783. 7. Cerkev sv. Katarine v Meljiškem gradu. Imela je ta cerkev 3 altarje: glavni altar sv. Katarine in 2 stranska altarja, sv. Sebastjana in sv. Donata. Lastniki grada in cerkve bili so nekdaj Malteški vitezi, in že leta 1413 je malteški vitez Nikola Kebeljski svoja dva vinograda: v Kamnici in v Krivcu tej cerkvi sporočil, naj bi se vsak petek sv. meša pri altarju sv. Katavine brala in vsako leto na obletnice dan 7 ubožcev dobivalo obed ter se vsakemu dajalo eden penez v denarju in za eden penez kruha. Leta 1434 so Mariborčani tej cerkvi dali svoj mlin, ki je bil med špitalskim mlinom in med židovskim pokopaliačem, z namenom, da se naj na dan obletnice, v ponedeljek po Trojički nedelji, dubovniku, opravljajočemu obletnico, jesti in piti in 12 penezev daja. Vsako leto na velikonočno nedeljo popoldne je šla procesija iz mestne farne cerkve v cerkev sv. Katarine. Tudi se je vsako leto tukaj godovanje sv. Katarine slovesno obhajalo. 12. dan febr. leta 1800 so malteški vitezi Meljiški grad s cerkvijo vred prodali ia novi posestnik je leta 1844 cerkev podreti dal. 8. Kapela v gornjem mariborskem gradu. Tudi ta grad, ki je še v 18. stoletji stal, imel je svojo kapelo. Neki gospod Grabenski, nekdanji lastnik tega grada, je sporočil Hočkemu župniku 2 njivi in travnik, naj bi Hočki župniki vsak tjeden sv. mešo v tej kapeli služili • pa že leta 1599 se sv. meša ni več v tej kapeli, temveč v razvinski cerkvi sv. Mihela služila. Toliko in ne več se o tej kapeli v6. Nadalje govorimo o samostanih v Mariboru, in tudi tu se bomo prepričali, da ,,lučnjaki" druga ne znajo kakor cerkveue ustanove rušiti, pobožna sporočila pod klop metati.