Murska Sobota, 9. junij 1988 • Leto XL • Št 21 • Cena 600 din
VREME
Sprva bodo v notranjosti Slovenije še krajevne plohe ali posamezne
nevihte, ob koncu tedna pa bo precej jasno in topleje.
5. obletnica smrti Miška Kranjca
Na današnji dan je pred petimi leti odšel za strici Miško Kranjec, prekmurski pisatelj, ki je postal velik zato, ker je pisal o malih ljudeh. V Vestniku smo ob slovenskem kulturnem prazniku objavili povest Magdalena, njegovemu spominu pa se bomo poklonili tudi ob 80. obletnici rojstva v septembru.
bb
Sporočilo kmetom in javnosti
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine ugotavljata, da se zveneče obljube o odkupnih cenah, ki bodo zadoščale za stroške pri povprečnem rejcu, ne uresničujejo. Zato POZIVATA vse živinorejce, naj ne oddajajo goveje živine za manj kot 3000 dinarjev za kilogram žive teže. Ekonomska cena je bila namreč že v aprilu po računih Kmetijskega inštituta Slovenije 3500 din za kilogram žive teže!
Slovenski kmet s pristajanjem na takšno ceno, ki ne zadošča niti za stroške prireje, zavestno prispeva k temu, da se ublaži cenovni udar na delavca oziroma kupca. S tem prevzema na svoja pleča del tistega bremena, ki bi ga morala v urejeni skupnosti nositi država.
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine hkrati opozarjata, da je javnost — kar zadeva najnovejše podražitve mesa — znova zavajana. Prek javnih občil se širijo novice, ki govorijo celo o 100-odstotni podražitvi mesa v Sloveniji, ne da bi se ob tem pošteno navedlo, po kakšnih cenah zdaj klavnice odkupujejo živino od kmeta in koliko mora plačati kupec.
Vsa ta zmešnjava, ko mora kmet počenjati to, kar bi morala država, država pa na tem področju ne stori nič, je samo dokaz več, da se politika, v kateri je kmetijstvo sociala, ne pa gospodarska dejavnost, nadaljuje. Ta politika pa dolgoročno vodi v vse dražjo hrano in pomanjkanje. Zato Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine proti takšni politiki — tudi v dobro kupca — odločno protestirata.
V imenu SKZ:
Ivan Oman V imenu ZSKM: Emil Erjavec
MARKO BULC ODPRL 6. SEJEM EMBALAŽE V GORNJI RADGONI
S pravo embalažo v izvoz
V ponedeljek so v Gornji Radgoni odprli 6. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, trženja in skladiščenja blaga, ki je drugič organiziran na sejmiščnem prostoru (na 5 tisoč kvadratnih metrov površine in v treh halah) v Gornji Radgoni.
Ker je to specializiran sejem, namenjen strokovnim srečanjem poslovnih partnerjev, je na njem le 180 razstavljalcev, od tega bore malo iz tujine. Tudi obiskovalcev je bolj malo, med njimi pa je večina tukaj na obisku po naročilu delovnih organizacij. Radgonski sejem živi za avgustovski kmetijsko-živilski sejem. Nanj se že sedaj intenzivno pripfavljajo in v soboto bodo začeli postavljati novo halo.
(Več z otvoritve na 3. strani)
Narodnostni dan v Gornjem Catarju
Kaj znajo Hrvati, Slovenci in Nemci
Narodnosti Železne županije — Hrvati, Slovenci in Nemci — imajo vsako leto prvo junijsko nedeljo svoj dan.
V skoraj 3-urnem programu se je na odru čatarske osnovne šole zvrstilo okrog 15 kulturnih skupin, med njimi tudi mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika, seniška in sakalovska folklorna skupina ter Slovenski narodnozabavni ansambel (na čelu z Lacijem Korpičem in pevkami iz Slovenske vesi). Predstavila pa se je tudi skupina gradiščanskih Hrvatov iz Cajte v Avstriji. Dokaj skromna udeležba pa je bila tokrat iz Jugoslavije (Slovenije in Hrvaške). Uradno je bil med gosti le predsednik Pomurskega medobčinskega sveta SZDL Milan Nekrep.
Uprava Vestnika	.
obvešča, da v soboto, 11. junija, zaradi tradicionalnega Vestnikovega vlaka ne bo dežurstva v naročniškem oddelku.
V dolgovih do vratu, brez denarja za zdravljenje in šolanje, kako dolgo bo še dovolj za kruh ...? Če se še nismo streznili, potem nam bog pomagaj (I). Ampak vsak razumen človek ve, da si mora pomagati najprej sam, to pa pomeni, da bomo morali vsi (pa brez izjem!) delati dobro in več, narejeno pa z dobičkom prodati — za dinarje ali za devize. Z malo napora lahko tudi doma prodajamo za devize, če bomo dojeli bistvo sodobnega turizma. Na to temo smo pripravili zapise in fotografije na 5. strani. Foto: N. Juhnov
Slaba sedanjost za boljšo prihodnost?
Najnovejši ukrepi, ki naj bi pripomogli k ozdravitvi gospodarstva, odmevajo tudi v pomurskem združenem delu. Prve reakcije so različne, pač glede na posebnost posameznih organizacij združenega dela, povsod pa je tudi delna nezaupljivost, saj dosedanji ukrepi niso dali pravih rezultatov. Nasprotno se je položaj v gospodarstvu po novembrski zamrznitvi cen in drugih ukrepih, ki jih je takrat sprejela zvezna vlada, celo poslabšal, proizvodnja je začela padati, v zadnjih mesecih pa je tudi čedalje večja nelikvidnost dobršnega dela gospodarstva.
Pomursko združeno delo občuti najnovejše ukrepe kot preostalo slovensko gospodarstvo. Ob sprejemanju takšnih ukrepov namreč preveč zahajamo v skrajnosti, saj si drugače ne moremo razlagati novembrskih zamrznitev in majskih sprostitev cen.
Zahteva za prehod na tržno gospodarjenje, kjer je treba cene prepustiti delovanju trga in tržnih zakonitosti, se je začela uresničevati, saj naj bi do konca leta sprostili cene dobršnemu delu izdelkov, vendar se postavlja vprašanje, ali smo na to tudi ustrezno pripravljeni. Dokler se bodo namreč nekateri proizvajalci monopolistično obnašali, pravih rezultatov ne bo, saj smo to v preteklih dneh občutili že tudi v pomurskih trgovinah, kjer so cene čez noč porasle tudi za 50 ali celo blizu 100 odstotkov. Če se bodo takšne težnje nadaljevale, bomo ciljno stopnjo inflacije krepko presegli, cilja, ki smo si ga postavili, pa ne bomo dosegli. Za pomursko industrijo naj bi bila sprostitev cen ugodna, saj je njena sestava takšna, da se za večino izdelkov cene oblikujejo prosto, vendar je ta ugodnost le navidezna. Sočasno se namreč močno podražujejo surovine, zmanjšanje kupne moči pa se bo gotovo pokazalo pri prodaji. Če je še v prvih letošnjih mesecih zaradi
Bilo je predvideno, da bo prireditev na prostem, tako kot je to običaj vsepovsod, če je ne zagode vreme. In tokrat je bilo tako. Potem ko smo se vsi preselili v dvorano čatarske šole, je obiskovalce najprej v treh jezikih (madžarščini, nemščini in hrvaščini) nagovoril predsednik krajevnega občinskega sveta Mihaly Horvath, ki je med drugim dejal, da je Nemcev, Hrvatov in Slovencev v Železni županiji okrog 10 tisoč, vendar številčnost ne more biti merilo za narodnostne pravice. Tisti pa, ki govorijo več jezikov, so vredni več. Pripadniki narodnosti so most za sodelovanje s sosednjimi deželami, preko katerega pa je potrebno vzpostaviti boljšo povezavo. Zatem je zbranim spregovoril prvi sekre-
pričakovanih sprostitev-cen tudi v pomurskih trgovinah vladala prava nakupovalna mrzlica, trgovci zdaj že čutijo zastoj v prodaji, in to se bo v prihodnje še stopnjevalo.
Eden od izhodov za proizvajalce naj bi bila večja usmerjenost v izvoz, zaradi česar je bila tudi zadnja devalvacija dinarja. Vendar v mnogih organizacijah združenega dela trdijo, da izvoz že kmalu spet ne bo več spodbuden, saj ob močni podražitvi surovin s cenami svojih izdelkov na tujih tržiščih ne bodo mogli biti konkurenčni. Devalvacija dinarja bo tako koristila le tistim organizacijam, ki se ukvarjajo predvsem z dodelovnimi posli ali delajo izdelke, kjer surovina ne predstavlja levjega deleža v njihovi ceni in tudi niso odvisni od uvoza.
V boju za tržišče bodo zdaj morale prevladati kakovost in konkurenčne cene; pravijo gospodarstveniki, zato se bo treba še bolj ukvarjati s preu-strojem proizvodnje. Rešitev je v novih in dopolnilnih programih, žal pa je zanje v pomurskem združenem delu še vedno premalo zanimanja, pa tudi kakovostnih sredstev za to primanjkuje. V letošnjih prvih mesecih pomursko gospodarstvo ni imelo večjih likvidnostnih težav in nobena organizacija združenega dela ni imela blokiranega žiroračuna, zdaj pa se
tar Madžarske delavske partije Železne županije Miklos Horvath in dejal, da na Madžarskem tačas ni večjih in nerešenih narodnostnih vprašanj, kajti časi nerazumevanja in zaverovanosti vase so minili. Vendar pa se bo treba še naprej truditi, da bodo narodnosti še bolj razvijale svoj jezik in kulturo. »Materni jezik naj ne bi uporabljali le v družinskem krogu, ampak tudi pri delu — v medsebojnih odnosih in jav
problem likvidnosti zaostruje tudi tu. V združenem delu je že čutiti povečan pritisk ha bančna posojila za tekoče poslovanje, likvidnostni položaj pa še poslabšuje povečanje terjatev do kupcev. Terjatve pomurskega gospodarstva že za 40 odstotkov presegajo obveznosti, ta razkorak pa se še naprej povečuje.
Ob vsem tem ne moremo tudi mimo še enega področja, ki prizadeva tako rekoč slehernega posameznika. Majski ukrepi so posegli tudi v osebne dohodke in vse preveč se zdaj ukvarjamo s temi vprašanji. Namesto da bi se posvečali proizvodnji, se najodgovornejši v organizacijah združenega dela zdaj ukvarjajo s preračunavanji in iskanji najugodnejših možnosti.
Omejevanja na lanskoletna povprečja v posameznih obdobjih tudi za pomurske delavce niso ugodna, saj prvi izračuni kažejo, da bodo morali v mnogih organizacijah združenega dela osebne dohodke celo zniževati. To velja predvsem za prvo polletje, podatki za devet mesecev so nekoliko ugodnejši, skrb zbujajoči pa bodo spet zadnji trije meseci. Po podatkih, ki so jih zbrali v vseh štirih občinah, v Pomurju sicer ne bo kolektiva, ki bi moral osebne dohodke v zadnjem četrtletju zniževati, bodo pa zaradi sprejete cenovne politike marsikje močno padli realni osebni dohodki, ponekod celo krepko za več kot 20 odstotkov. To pa je podatek, ki lahko vzbuja zaskrbljenost. Vendar smo se tudi Po-murci pripravljeni odreči marsičemu, seveda ob zagotovilu, da bodo dali vsi ti ukrepi ustrezne rezultate, ne pa da bomo žrtvovali sedanjost za slabšo prihodnost.	Ludvik Kovač
Geslo letošnjega Narodnostnega dne v Gornjem Čatarju v Železni županiji je bilo BEKE/MIR/
FRIEDE. Na tej prireditvi je nastopila tudi sakalov-sko-monoštrska folklorna skupina.
(Foto: S. E.)
nem življenju. Potrebno bo storiti tudi več, da se bo povečalo število mladih, ki se bodo s končano univerzo ali visoko šolo vrnili v domače vasi kot učitelji, zdravniki, ekonomisti in drugi strokovnjaki. Uresničevanje narodnostnih pravic pa ne bogati le samih narodnosti, ampak tudi skupno domovino in madžarski narod.«
Jože Graj Silva E6ry
Vestnikovega vlaka — pozdravljeni!
Feseli nas, da so se v uredništvu Vestnika iz Murske Sobote, ki svojim zvestim bralcem pripravi vsako leto izlet v eno od slovenskih mest, letos odločili za obisk Celja. Prepričani smo namreč, da imamo tudi v našem starem gospodarskem in kulturnem središču vsakemu gostu pokazati kaj zanimivega ter mu omogočiti prijeten spomin. V srečanjih z gosti od blizu in daleč želimo izmenjati drobne človeške izkušnje in mnenja, spoznanja, upanja in pričakovanja.
Srečanja med odprtimi ljudmi dobre volje so še posebno dragocena v zapletenih časih družbene krize, ko se nam prepogosto dozdeva, da iz osebne in družbene stiske ni videti izhoda v svetlejšo prihodnost in ko nas mrtvičijo črni dvomi, razkrajajoča nezaupljivost in ubijajoča črnogledost.
V teh časih so odprta okna in vrata v bližnji in daljni svet, ki nas obkroža, prvi pogoj porajanja novih upov, želja in hotenj ter sproščanja novih umskih in fizičnih sil, brez katerih stiske ne bo mogoče premagati. Tudi bežna srečanja in pogovori med gosti in gostitelji omogočajo marsikatero spoznanje. Nemara se bomo nenadoma zavedli, da v stiski nismo sami in osamljeni, in ob drobnem zgledu iz prakse drugih zaslutili pot rešitve tudi zase. In če se bomo ob vsem tem ob kozarčku prave .kapljice ter ob domačem napevu še sproščeno poveselili v veseli družbi, bo nemara jutrišnji dan pričakovan z večjim veseljem in trdnejšo samozavestjo.
Celje, mesto ob Savinji, sega s svojimi zgodovinskimi koreninami v prvo tisočletje pred našim štetjem, ko so naselbino na tem geografskem prostoru ustanovili Kelti. V času rimskega cesarja Klavdija (v prvem stoletju našega štetja) je dobila naselbina Claudia Celeia že mestne pravice. Srednjeveške kronike omenjajo Celje-Cylie prvič v začetku 12. stoletja in leta 1451 je celjski grof Friderik II. dodelil naselju mestni status. Po smrti zadnjega celjskega grofa Ulrika II. (1456) pride mesto pod Habsburžane ter se razvije jv trgovsko in obrtno središče. Že v začetku 19. stoletja se začenjajo razvijati v tem mestu prvi zametki industrije in 1846. leta je pripeljal do Celja prvi vlak. Do I. svetovne vojne se tudi v Celju krepi slovenska narodna zavest in upira Nemcem, ki imajo za seboj državno oblast ter kapital. Po L svetovni vojni se je slovensko javno življenje sprostilo in po II. svetovni vojni, v kateri je bilo Celje eno od žarišč organiziranega odpora proti okupatorju, se je začelo mesto obnavljati in razvijati v živahno in napredno industrijsko, trgovsko inkulturno središče širše celjske regije.
VOZNI RED
VESTNIKOVEGA VLAKA
Murska Sobota	06.20 J	k 21.20
Beltinci	06.27	21.13
Veržej	06.35	21.05
Ljutomer	06.44	20.56
Ljutomer—Mesto	06.47	20.53
Ivanjkovci	07.02	20.38
Ormož	07.13	20.25
Ptuj	07.36	20.02
Celje	>	1 08.40	19.00
Danes ima občina Celje približno 65.000 prebivalcev, kar jo postavlja na tretje mesto v SR Sloveniji. Okoli 40.000 zaposlenih ustvarja družbeni proizvod na prebivalca, po katerem je Celje po zadnjh podatkih (iz leta 1986) na osmem mestu med slovenskimi občinami. V občini deluje železarska, kemična, kovinskopredelovalna, tekstilna, lesna, zlatarska industrija, močna sta trgovina in drobno gospodar
stvo (mednarodni obrtni sejem, mednarodna zlatarska razstava), tu je živahno železniško in cestno vozlišče. Pomen tradicionalnega kulturnega središča dajejo mestu redna dejavnost poklicnih kulturnih ustanov (Slovensko ljudsko gledališče, Knjižnica Edvarda Kardelja, Pokrajinski muzej, Muzej revolucije. Zgodovinski arhiv. Zavod za spomeniško varstvo, Zavod za kulturne prireditve), množična in raznovrstna nepoklicna dejavnost društev in sekcij v oviru Zveze kulturnih organizacij, odmevne kulturne manifestacije (Mladinski mednarodni pevski festival in Teden domačega filma) ter živahna založniška in izdajateljska dejavnost (Mohorjeva družba, Novi tednik, Obrazi, Celjski zbornik).
Nekaj utrinkov iz te zakladnice stoletnega zgodovinskega izročila ter sodobnih ustvarjalnih prizadevanj prebivalcev našega mesta boste — spoštovani potniki Vestnikovega vlaka — lahko neposredno doživeli to soboto. Ogledi nekaterih delovnih organizacij ter kulturnozgodovinskih in turističnih znamenitosti, predvsem pa srečanja z našimi občani, bodo nedvomno omogočili več kot skope besede.
Na koncu naj vam zaželim le še vedrega vremena in brezskrbnega razpoloženja ter prijetno potovanje. Do srečanja na celjski železniški postaji pa vsem lep pozdrav.
SLAVKO PEZDIR, predsednik OK SZDL Celje
aktualno doma in po svetu
Obisk ameriškega predsednika Ronalda Reagana v Moskvi že postaja zgodovina, sovjetsko-ameriški sporazum o uničenju raket srednjega in kratkega dosega pa je sedanjost: sovjetska tiskovna agencija TASS je pohitela z objavo o uničenju prvih raket v vojaškem oporišču pri Saryozku v Kazahstanu (posnetek je posredovala agencija Reuter).
Po dobljeni bitki bi bili vsi generali pametni
Bitka seveda še ni dobljena, zato tudi ni pametnih generalov, bi lahko v vojaškem žargonu sklenili tridnevno delo konference Zveze komunistov Juoslavije v beograjskem Centru Sava. V treh delovnih skupinah je govorilo ali pa oddalo svoje pisne razprave 431 delegatov, se pravi polovica, kar kaže na izjemno prizadevnost delegatov.
Iz razprav je bilo razbrati poudarjeno zahtevo po večji enotnosti in učinkovitosti v prizadevanjih za izhod iz družbene krize, ki pa jo bo mogoče premagati s temeljito in celostno družbeno reformo ter s prenovo in nadaljnjo demokratizacijo ZKJ.
Stališča konference zahtevajo sproščanje vseh ustvarjalnih pobud in odpravo ideološkega sek-tašenja do zadružne in družbene lastnine, temeljito reformo gospodarstva in celostno socialno politiko, ki mora biti sestavina gospodarske politike.
Konferenca je zahtevala večjo
Skupno pismo kanclerju
Koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev je sklenil poslati skupno pismo zveznemu kanclerju Vrantizkemu, v katerem Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet zahtevata pogovor s šefom avstrijske vlade še pred sprejetjem šolske reforme v avstrijskem parlamentu. V pismu obe organizaciji še enkrat poudarjata odklonilno stališče do »pedagoškega modela« oz. trenutno predlaganega zakonskega osnutka, piše celovški Slovenski vestnik.
Koordinacijski odbor je sklenil posredovati pismo vsem zunanjim ministrom in šefom vlad, ki so se v Millstattu udeležili srečanja delovne skupnosti Alpe-Ja-dran. Od jugoslvanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja pa obe osrednji organizaciji pričakujeta jasno stališče do šolskega vprašanja ter o vseh odprtih vprašanjih v zvezi s 7. členom Avstrijske državne pogodbe.
MLADINCE ZAPIRAJO, MAR NE?
Zadnji dan maja so organi ljubljanskega mestnega sekretariata za notranje zadeve preiskali stanovanje in delovno mesto diplomiranega politologa Janeza Janše ter ga nato aretirali. Prve informacije so bile, da gre za tridnevni pripor. Po informativnih pogovorih pa so vložili proti njemu kazensko prijavo zaradi krše-
Tudi predsedstvo ljutomerske mladinske organizacije je protestiralo zaradi aretacije Janeza Janše in zahtevalo, da Tomaž Ertl pojasni, zakaj so delavci UNZ izvedli nujno preiskavo stanovanja in delovnega mesta Janeza Janše. Od RK ZSMS so zahtevali, da stori vse za zaščito svojega predsedniškega kandidata, od skupščine in predsedstva SRS pa, da pojasnita, ali so ti ukrepi začetek načrtovanih aretacij v Sloveniji. Če navedeni organi ne bodo odgovorili na njihove zahteve, bodo 9. junija ob 10.00 na Glavnem trgu v Ljutomeru organizirali protestno zborovanje.
odgovornost vseh na vseh ravneh. Frontna organizacija mora postati še bolj odprta in omogočiti mora demokratičen dialog. V razpravah v delovnih skupinah sta bili odločno zavrnjeni tezi o uvedbi enostrankarskega ali večstrankarskega sistema.
Konferenca je naložila CK ZKJ, da do konca leta oceni, ka
I Negativne tečajne razlike, izgube, terjatve in obveznosti do dobavifeljev so znašale lani skoraj dvakrat več od naših dolgov v B tujini. V Jugoslaviji ni telesa, ki bi skrbelo za poravnavo teh dol-  gov, katerih' skupna vsota je skoraj nepredstavljivih 17.800 mili- " jard dinarjev.
I Finančni strokovnjaki trdijo, da je terjatvam med gospodar- K skimi subjekti prispeval tudi zakon o zagotavljanju plačil med H uporabniki družbenih sredstev, ki je uvedel tudi menično obraču-  — navanje obveznosti. Komisija za dodelavo finančnega sistema pri _  skupščini SFRJ se nagiba k predlogu, da bi omenjeni zakon mor- B  da celo ukinili.
Židje nočejo v Izrael
Čeprav Židom, ki se izseljujejo iz Sovjetske zveze, v Izraelu ponujajo izredne pogoje: brezplačne_ tečaje hebrejščine, zaposlitev ter ugodna stanovanjska posojila, se Židje težko odločajo za Izrael. Do junija letos se je iz SZ izselilo 4695 Židov, za Izrael pa se jih je odločilo le borih 862. Večina izseljencev hoče v ZDA ali pa v zahodnoevropske države.
Te podatke so objavili v Izraelu in javnost je bila ob tem močno presenečena. Na takšno odločitev izseljencev iz SZ verjetno usodno vpliva že desetletja trajajoče stanje v Izraelu, ki ga ni mogoče označiti ne z vojno in ne z mirom.
Pretakanje nevarnega plina
V ponedeljek se je začel zadnji del izredno zapletene operacije v zvezi z italijanskim tankerjem Brigitte Montanari, ki se je pred štirimi leti nedaleč od Šibenika potopil s tovorom nevarnega plina. Ladjo so uspeli dvigniti z morskega dna in sedaj bodo plin prečrpali na italijanski tanker Cape Verde. Prečrpavanje bo trajalo do konca tedna, celotno opravilo pa bo ostalo okoli 2 milijona in pol dolarjev. Plin vinilklorid bo kupil splitski Jugovinil za 2 milijona dolarjev. Na ponesrečeni ladji je 900 ton tega strupenega plina.
nja 224. člena kazenskega zakona SFRJ (izdaje vojaške skrivnosti) in ga izročili preiskovalnemu sodniku vojaškega sodišča v Ljubljani. Istega dne so varnostni organi JLA prijeli in ga s kazensko. prijavo za isto kaznivo dejanje tudi izročili preiskovalnemu sodniku vojaškega sodišča v Ljubljani zastavnika Ivana Borštner-ja.
Vse to je povzročilo močne odmeve v javnosti. Ustanovljen je bil tudi odbor za zaščito pravic Janeza Janše. Nekatere družbene organizacije, skupine in posamezniki so podpisali izjavo, v kateri pozivajo ZSMS naj stori vse, da pripor Janeza Janše ne bo bil zlorabljen proti njegovi kandidaturi za predsednika RK ZSMS.
Na seji republiškega predsedstva mladinske organizacije je delegat univerzitetne konference
ko se izvajajo gospodarske in politične reforme. Če bo CK ugotovil. da rezultati niso zadovoljivi, mora oceniti lastno politično odgovornost in sprožiti ugotavljanje odgovornosti centralnih in pokrajinskih komitejev republik in pokrajin.
Bitka se torej začenja in šele čas bo pokazal, koliko so bili generali — da še na koncu uporabimo pogojno trditev iz naslova — resnično pametni, v prenesenem smislu povedano vztrajni ob sprejetih stališčih na nedavni beograjski konferenci.
V soboto, 4. junija, so po preiskavi v uredništvu Mladine zasegli dva papirja in aretirali urednika Davida Tasiča. Pri preiskavi je bil navzoč tudi Mladinin odvetnik Drago Demšar, vendar mu niso dovolili, da bi mu Tasič podpisal pooblastilo. češ da je civilni branilec že izločen iz postopka. Tudi Tasič je osumljen, da je storil enako kaznivo dejanje kot Janez Janša in Ivan Borštner.
mladih Maribora predlagal, da bi Janšo iz protesta izvolili za predsednika slovenske mladine, s tem da se drugi kandidati odrečejo kandidaturi. Bili so tudi predlogi, da se skliče izredna konferenca slovenske mladinske organizacije. Nasploh je vsa razprava na seji potekala s soglasnim mnenjem, da je postopek prijetja Janeza Janše nelegitimen, pomanjkljiv, protisloven in tudi zastrašujoč.
Zemljo kmetom...
Samoupravljanje je menda nastalo z uporabo gesla: »Tovarne delavcem — zemljo kmetom!« — v časih, ko smo ideološko-politično obračunali z administrativnim centralizmom: vsemočnostjo državne lastnine. Samo uveljavitev gesla, brez hkratnih globljih družbenoekonomskih sprememb, pa ne pomeni mnogo, zato so menda dandanes vse glasnejše zahteve, naj zemlja služi kot osnovno sredstvo dela onim, ki jo res obdelujejo, ne pa tudi onim, ki čakajo, da jo podedujejo in jo potem takoj spremenijo v nezasluženi kapital.
Takšna razmišljanja vzbujajo pogostne zahteve kmetovalcev, naj bi čim prej spremenili zakon o dedovanju v prid tistim, ki zemljo obdelujejo, kajpak na škodo tistih, ki so delo združili v drugih dejavnostih in imajo tam zagotovljeno življenjski obstoj. Takšnim razmišljanjem so se zadnje čase pridružili tudi v mladinskih organizacijah, kjer vse glasneje ugotavljajo, da za mlade ni prostora v zadružnem združevanju, ker tamkaj še vedno velja pravilo združevanja na temelju imetja, lastnine, ne pa samo dela.
To je v nekakšni neposredni zvezi z načelom pravice do dela, ki je ustavno načelo, vendar ga je zelo težko uresničiti, sicer ne bi bilo toliko nezaposlenih, kot jih v nekaterih manj razvitih okoljih je. Pravila združevanja dela namreč še niso napisana in uzakonjena, dokler se zakon o združenem delu opira na stanje, kjer je še vedno v veljavi mezdni odnos — podjetje kot prostor združevanja dela. Zgleda pa še s slabše, ko poslušamo, zlasti v Srbiji, o težnji, da bi se to o združenem pv delu tako poenostavilo, da bi temeljne odnose uzakonili s kratkim za-~~~j konom o — podjetju.
Imamo torej opraviti s skrajnostmi: na eni strani so tisti, ki so UC za nadaljnje sproščanje družbenoekonomskih odnosov, čim bolj po CD načelih dela, na drugi strani pa tisti, ki bi radi ohranili stare pozicije (^nadrejenosti delavcem z enostavnim odnosom: podjetje-država, a z j. । vsemi posledicami, ki nam jih je tak odnos že povzročil po načelu: Sij »občani se ne vprašajo . . .«
Zadnje čase, ko se delavci in drugi občani mest vse bolj množi-t\J čno lotevajo vrtičkarstva in podobnih dejavnosti, ki temeljijo na zem-Iji.je zastarel državno lastninski odnos vse večja ovira organiziranju fN ustreznih oblik delovanja. Ostalo je namreč v praksi, da samo druž-benopolitične skupnosti razpolagajo ž družbeno lastnino — zemljo v < družbeni lasti in da jo dajejo v najem le po svoji presoji. Gre torej za CO lastninsko-najemniške odnose, v katerih družbenopolitične skupnosti Q~ rade spregledajo pravilo najemnine in omogočajo občanom, da sicer obdelujejo vrtičke oziroma neobdelane površine, vendar z ničemer ne skrbijo za načrtno optimalizacijo take ljubiteljske proizvodnje in za razvoj, ki bi pripeljal do ravni zaposlovanja oziroma ustvarjanja de-. lovnega mesta na nekakšen najneposrednejši način vključevanja svojih in bančnih sredstev, da o drugačnih spodbudah ne govorimo.
' Kot vemo, je drugod po svetu drugače: mnoga mesta v tujini spodbujajo te dejavnosti zavoljo čim cenejšega preskrbovanja mest z vsem, kar je na majhnih površinah zemlje mogoče pridelati. Ne samo da ponujajo zemljo zainteresiranim pod najugodnejšimi pogoji, tudi za vsakovrstno kreditiranje, in najprimernejši odkup pridelkov skrbijo. Pri tem pa jih niti najmanj ne skrbi ukvarjanje s poljedelstvom tistih, katerim je osnovni poklic nekaj drugega. Bolje je namreč, da ljudje živijo človeka dostojno življenje, kot pa da imajo siromaštvo »čistega delavca«. Specializacija kmetijskih dejavnosti je namreč že tolikšna, da je že tudi kmetijski delavec v takem obsegu dela, ki zahteva veliko mehanizacije oziroma vrhunsko tehnologijo — v bistvu že tudi industrijski delavec.
Na drugi strani pa je tudi res, da je kmetijsko posestvo v Sloveniji, in ne samo v tej republiki, že tako majhno, da samo po sebi ne omogoča ravno velike perspektive članom družin: saj je že čez 60 odstotkov kmetijskih posestev manjših od 2,5 ha, da drobljenja z dedovanjem ne omenjamo. Kot je tudi res, da je mogoče že samo na desetih arih postaviti gospodarske objekte, ki zadoščajo vsem potrebam družine, kajpak z načinom vlaganja, ki tak razvoj hitro omogoča — tudi s primernim odkupom, ki takšnemu gospodarjenju zagotavlja
stabilnost in perspektivo.
V ŽARIŠČU DOGODKOV
VRANITZKY IN »GROSZBAČOV«
Ob primeru avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega, ki je pred tedni prevzel tudi vodstvo avstrijske socialistične stranke, bi se morali spomniti na besede zahodnonemškega (bivšega) kanclerja Helmutha Schmidta, ki je ob koncu svoje kanclerske kariere pred šestimi leti dejal, da ga je pokopalo prav to, ker ni hotel poleg kanclerstva sprejeti tudi funkcije predsednika zahodno-nemške socialistične stranke. Vranitzky jase sedaj dva konja hkrati. Je to — po jugoslovanski logiki — trend k centralizmu? Pred štirinajstimi dnevi smo doživeli tudi, sicer sluteno, vendar ta čas nekoliko manj verjetno spremembo pri naši drugi sosedi: Madžarska je na vrh svoje partije postavila dosedanjega predsednika vlade Karolyja Grosza.
Vranitzky pravzaprav ni bil nikoli politik pač pa izjemen finančni strokovnjak. Le zaradi strankarske discipline je »ubogal« in postal leta 1984 finančni minister. Po treh letih je po odstopu socialističnega kanclerja Sino-watza postal kancler, pred tedni pa je nasledil Sinowatza tudi na mestu vodje avstrijske socialistične stranke. Volilno telo — izredni strankin kongres —• ga je izvolilo za svojega voditelja z blestečim rezultatom: zanj je glasovalo 93,6 odstotka volilnih upravičencev.
Za Vranitzkega je ob njegovem nastopu v kanclerski palači veljala ocena, da je sicer dober finančnik, da pa ga »baza ne pozna.« To je bil nekakšen očitek tistega dela strankine populacije, ki je pač živela s tradicijo in s takšnimi voditelji kot je bil legendarni Bruno Kreisky. Toda pokazalo se je, da Vranitzky razume izzive svojega časa in da
zna nanje reagirati, čeprav ni dovolj živel z bazo, oziroma z njo »nima dobrih odnosov«, kot trdijo njegovi kritiki.
V sodobnih mednarodnih gospodarskih tokovih tudi Avstriji ni »z rožicami posuto«. In prav zato rabi naša severna soseda takšnega »maherja« kot je njen sedanji kancler in hkrati vodja najmočnejše avstrijske politične stranke.
Če smo pri Vranitzkem uporabili prispodobo s konji, je to toliko bolj primerno za novega člo-
Franz Vranitzky
veka na čelu madžarske partije Karolyja Grosza, ki je v nekem intervjuju, ko je bil še ministrski predsednik dejal: »Leta 1968, ko smo začeli uveljavljati načela prve reforme, smo naivno, verjeli, da jo bomo uveljavili v galopu nekdanjih huzarjev.« Pa ni šlo tako hitro in zmanjkalo je volje. Podobno je bilo z reformo, ki so jo začeli izvajati pred tremi leti; tudi pri tej so se konji upehali z iztegnjenimi jeziki.
globus
OSLO — Prejšnji teden, leto dni potem, ko je majhno letalo Mathiasa Rusta iz ZR Nemčije pristalo na Rdečem trgu v Moskvi, si je neki pilot — imena in priimka nočejo izdati — privoščil, da je s cessno 150 ob poletu iz severne Finske v severovzhodno Norveško preletel del sovjetskega ozemlja. V sovjetskem veleposlaništvu v Oslu so zadevo komentirali kot neumno šalo in manj kot provokacijo.
DAKAR — Ministri za kmetijstvo držav Sahela so se dogovorili o boju proti kobilicam, katerih ličinke so že prekrile velikanska območja v Mavretaniji, Maliju, Senegalu in Gvineji Bissau.
NEW DELHI — Zaradi vročine je v Indiji pretekli teden umrlo več kot sto ljudi. Najnižje dnevne temperature so več kot 36 in naj višje do 48 stopinj C v senci.
WASHINGTON - ZDA letos pričakujejo rekordno turistično letino. Okoli 12 milijonov tujih turistov naj bi prineslo kakšnih 10 milijard dolarjev iztržka.
MOSKVA — Skoraj enotedenski obisk ameriškega predsednika Ronalda Reagana v Moskvi, ki je bil med drugim tudi sepktakularen, je vsekakor prinesel nekaj rezultatov, predvsem glede uničenja raket srednjega dosega. Korak naprej je bil dosežen-glede sporazuma o 50-odstotnem srečanju strateškega ofenzivnega orožja, glavni uspeh srečanja Reagana z Gorbačovom pa je seveda to, da se bo dogovor med obema velesilama nadaljeval.
BRUSELJ — Svetovni židovski kongres je objavil nove dokumente o nacistični preteklosti avstrijskega predsednika Waldheima. Dokumenti govorijo o vpletenosti Waldheima v pokole in pošiljanje prebivalcev s Kozare v koncentracijska taborišča. Novi dokumenti z Waldheimovim podpisom se nanašajo na čas, o katerem Waldheim trdi, da ni bil na Balkanu.
RIM — Industrializirane dežele porabijo dvainpolkrat več sredstev za subvencioniranje 20 milijonov svojih farmarjev kot pa za pomoč trem milijardam prebivalcev držav v razvoju. Takšna politika razvitih niti malo ne prispeva k temu, da bi v svetu izkoreninili lakoto. To trdi izvršni direktor svetovnega programa OZN za prehrano James Ingram.
PEKING — Prihodnji teden se bodo v Moskvi nadaljevali kitajsko-sovjet-sko pogovori o normalizaciji odnosov med obema državama. To bo že dvajseti krog omenjenih pogajanj.
Viktor Širec
globus
Grosz, ki je bil najprej tiskarniški delavec potem novinar v Miskolcu, partijski sekretar, član politbiroja in bivši, predsednik vlade, je bil leta 1968 med tistimi, ki so ugotavljali, da gospodarske reforme ni mogoče uveljaviti samo z navdušenjem. Treba je vztrajno delovati, poleg tega pa gospodarska reforma ni izvedljiva brez družbene. Ob gospodarski reformi, ki so jo pričeli izvajati pred tremi leti, Karoly Grosz trdi, da so se preveč zadovoljili s prvimi uspehi.
Zanimivo je, da se je novega madžarskega partijskega voditelja že prijel vzdevek »Groszbačov«, reformam
Karoly Grosz
pa, ki jih napoveduje pravijo naši sosedi »grosznost«.
Madžarska, ki je pred tremi leti vzbujala pozornost kot reformsko najbolj hrabra med vzhodnoevropskimi državami je danes v resni krizi. Grosz ve, da je treba iti naprej, novim neznankam nasproti in to s spočitimi predvsem pa z vzdržljivimi huzarskimi konji. To je uvidel tudi 76-letni Janos Kadar, kije bil dolgih 32 let v vrhu madžarske partije in ki je odslej predsednik partije. To je nekakšna častna funkcija, ki mu jo Madžari tudi priznavajo.
STRAN 2
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
od tedna
LENDAVA — Zadnja seja občinskega Komiteja ZKS ni bila sklepčna, zato sojo preimenovali v razširjeno sejo predsedstva. Na njej so obravnavali poslovanje organizacij združenega dela in s tem v zvezi uresničevanje občinske resolucije v tem letu. Znova so opozorili tudi na naloge, ki sta jih naložili občinska konferenca ZK in nedavna konferenca ZKS. Seveda pa je vprašanje, kako te naloge prenesti na članstvo, kako preverjati uresničevanje itd., ko pa še člani komiteja neredno prihajajo na seje. Pomislek je toliko umestnejši, ker so nazadnje manjkali predvsem tisti, ki sojih izvolili namesto prejšnjih pasivnih članov.
MURSKA SOBOTA - Na prvi seji v novi sestavi se je sestal koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu O K SZDL. Na njej so govorili o akciji pri odpravljanju posledic lanskoletnih neurij s točo v soboški občini, ki je bila najbolj prizadeta v SR Sloveniji. Ob tej priložnosti so ugodno ocenili republiško solidarnost, saj so tudi iz drugih območij naše republike prispevali precej denarja in materiala za odpravljanje posledic te naravne nesreče. Ta seja je bila tudi priprava na skupno sejo PMS SZDL in koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri RK SZDL, ki je bila ravno v Murski Soboti.
MURSKA SOBOTA — V ponedeljek zvečer bi se moralo sestati predsedstvo OK ZKS, vendar je seja, za katero je bilo predvidenih več pomembnih točk, zaradi nesklepčnosti odpadla. Prisluhnili so le informaciji o poteku konference ZKJ, na kateri je kot delegat sodeloval tudi Božo Kuharič. Na seji pa bi morali govoriti še o rezultatih obiska delegacije OK ZKS pri stranki SPD v Ingolstadtu in o dejavnostih v zvezi s programom izvajanja nalog občinske konference ZK.
LJUTOMER — Občinski komite ZK Ljutomer je na svoji seji obravnaval predlog dejavnosti pri uresničevanju sklepov akcijske konference Zveze komunistov Slovenije. Seje se ie udeležil tudi Božo Kuharič, član slovenske delegacije na konferenci ZKJ. Članom komiteja je pojasnil vlogo in pomen slovenske delegacije na tem zboru komunistov in povedal tudi o zakulisju konference. Na seji so ugodno ocenili tudi nastop ljutomerske delegatke Frančke Vidovič na konferenci ZKS čeprav so na njej nekateri nasprotovali tezam ljutomerske delegatke. V celoti pa so potrdili tudi operativni plan uresničevanja sklepov konference ZKS.
LJUTOMER — Informativna skupina pri odboru za proslavo 120-le-tnice I. slovenskega tabora v Ljutomeru (osrednja proslava bo septembra) je sklenila, da bo propagandno znamenje tabora v celoti poenoteno in de se ne bo oddaljevalo od tistega, ki je bilo ob 100-letnici. To pa pomeni, da bo celoten propagandni videz temeljil na simbolih, ki so bili na I. slovenskem taboru in ki so ohranjeni. Čeprav ta odbor nima velikih sredstev, pa bo skušal racionalno izkoristiti vse možnosti za čim učinkovitejšo propagando.
LJUTOMER — Predsedstvo OS ZSS je v ponedeljek razpravljalo o položaju nekaterih organizacij združenega dela po interventni zakonodaji, predvsem tistih, ki so prekoračile družbeni dogovor o razporejanju dohodka. Največ bodo morali vračati veterinarji, ki so prejeli majski OD 30 odstotkov nižji. V KZ Ljutomer—Križevci bodo morali vrniti nekaj manj kot 30, v Tehnostro-ju pa 20 odstotkov. V DO Ljutomerčan še računajo, odstotki pa so od 1 do 27, odvisno od posameznega tozda. V nekaterih ozdih bodo morali vračati manj kot 10 odstotkov preveč izplačanih OD. Predsedstvo je ostro protestiralo proti ločevanju gospodarstva in negospodarstva pri izračunavanju izhodišč za določanje višine OD.
LENDAVA — Vroči prvi dnevi junija, nezainteresiranost, prezaposlenost, kljubovanje ... Še bi lahko ugibali, zakaj so člani predsedstva občinske konference SZDL Lendava »prešpricali« petkovo sejo. Posledica: sestanka ni bilo! Predsedstvo je imelo namen spregovoriti o stanju v zavodskem varstvu in neinstitucionalni skrbi za starejše občane, dalo naj bi »že-gen« za razdelitev denarja občinskega proračuna krajevnim skupnostim, kako pa naj bi rekli tudi o borcih.
MURSKA SOBOTA — Da so pomisleki o smiselnosti komisij za oceno naložb upravičene, potrjujejo tudi zadnje seje območne komisije pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Zaradi nizke akumulativne sposobnosti se združeno delo le težko odloča za nove naložbe in tudi na zadnji seji komisija ni imela veliko dela. Med naložbami, ki jih je odobrila minuli teden, naj omenimo le gradnjo skladišča gotovih izdelkov in ureditev tehnologije lepljenja v Marlesovem tozdu Masivno pohištvo v Ljutomeru, katere predračunska vrednost znaša 185 milijonov dinarjev.
MURSKA SOBOTA — Manj o rezultatih gospodarjenja v letošnjem prvem četrtletju, več pa o vplivu najnovejših ukrepov zvezne vlade na gospodarstvo v Pomurju so razpravljali minuli teden na seji odbora za razvoj pri pomurski medobčinski gospodarski zbornici. Posledice ukrepov je v tem trenutku še težko napovedati, bo pa pomursko gospodarstvo čutilo tako pozitivne kot negativne posledice.
LENDAVA — Na zadnji seji izvršnega sveta se niso mogli izogniti sedanji gospodarski problematiki, zlasti v Ini Nafti in Primatu. Tudi za samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju lendavskih gradbenih in inštalacijskih tozdov so ugotavljali, da je še vedno kos papirja, na katerega le malokdo kaj da, kajti bije se boj za preživetje. Torej: pri pridobivanju dela je treba biti napadalen in ga dobiti za vsako ceno. Kaka krutost! Več pa bo treba storiti tudi za oživitev govedoreje, kajti stalež osnovne črede nenehno pada. Izvršni svet se je dotaknil tudi predlagane krajinske zasnove občine in pozval občane, naj se udeleže sestankov, da bi tako tudi to problematiko kar najbolj po-družbili.
LENDAVA - Komisija za občinska priznanja je predlagala, skupščina občine pa odločila. Tako bodo na slavnostni seji vseh zborov, skupščin sisov in predsedstev dpojev podelili tri plakete občine. Prejeli jih bodo: krajevna skupnost Bistrica, delovna organizacija Gidos in Ludvik Jerebic (prej predsednik izvršnega sveta, sedaj predstavnik rudnika). Pisnih priznanj občine Lendava pa bo tokrat pet, dobili jih bodo: Miran Goslar iz Mercatorja Ljubljana, Horst Hafner iz Utoka Kamnik, Janez Kerčmar z Zavoda za šolstvo, enota M. Sobota, Franc Vinko iz Petišovec in Franc Žalik iz Velike Polane.
LENDAVA — V torek se je v Lendavi sešla občinska skupščina. Delegate so obvestili o gospodarjenju v prvem četrtletju in pri tem opozorili, da morajo slabo stoječe organizacije izdelati sanacijske programe. V nekaterih se temu upirajo, saj želijo (določene strokovne službe) delati še kaj drugega, ne le pisati in spet pisati. Na skupščini so tudi povedali, kako stanovanjska skupnost uresničuje sklepe skupščine iz lanskega leta (zidava družbenih stanovanj, ekonomske stanarine, hišna samouprava, pobude za ustanovitev stanovanjske zadruge itd). Skupščina je tudi sprejela okvirni načrt tem, ki jih bo pretresala v tretjem trimesečju (kaj pa poleine počitnice?), nekaj časa pa se je našlo tudi za odgovore sicer ne ravno zgovornih delegatov.
LENDAVA — Prejšnji teden sta osnovne šole lendavske občine obiskala zakonca Jože in Zlata Volaričeva - literarna in likovna ustvarjalca iz Kranja. Mladim sta pripovedovala o svojem delu in tudi razstavila nekaj skulptur. Sicer pa so ob tej priložnosti na osnovnih šolah podelili Kranjčeve m cicibanove bralne značke. Očitno je, da mladi posegajo po knjigah, kaj pa starejši?
do tedna
g LENDAVSKA OBČINA PRAZNUJE	g
| Več pomembnih pridobitev j
ITudi letošnji junij je v občini Lendava v znamenju številnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev a tudi gospodarskih dosežkov ne manjka. Tako so delavci Gidosa s slavnostno _ sejo delavskega sveta že zaznamovali 40-letnico kolektiva ju-I tri, v petek, bodo v Lendavi odprli objekte na avtobusni posta-I ji, naslednji petek (17. junija) pa bo odprtje letnega opa 11 I Lendavi. V prazničnih dneh (v sredo, 22. jumja), p •, p  j čili namenu poslovno-stanovanjski objekt v Crensovci .
Ibitev je velikega pomena zlasti za razvoj telefonije, J stavbo namestili večjo centralo, ki bo omogočila telefonske priključke v štirih krajevnih skupnostih. Tega dne bo v Cren Sovcih tudi slavnostna seja zborov skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in skupščin interesnih skupnostL Nicer pa v juniju slavijo tudi obrtniki, saj bo poteklo 10 e
I novitve obrtnega združenja. Ob jubileju bodo pnpravii razsta I vo. V tem mesecu (19. junija) pa se bo v občini Lend  tudi mladinska delovna akcija, v kateri bodo sodelovali mlad _ iz sindikalno pobratenih obmejnih občin iz Slovenije i ške-	š. S.
Praznik občine Ljutomer
Skromno, a slavnostno
Letošnji praznik so v občini Ljutomer praznovali zelo skromno. Takšna je bila tudi usmeritev, ki so jo potrdili delegati že spomladi letos. Po seji zborov skupščine občine so se delegati odpravili v Banovce, kjer je bila osrednja slovesnost. Po Zdravljici, ki jo je zapel Ljutomerski oktet, je ljutomerski župan Miro Steržaj spregovoril o prazniku, s katerim se občani spominjajo na revolucionarne korenine današnjosti. A tudi današnji trenutek zahteva odločnost, zagnanost, sa-moodpovedovanje in vse napore posameznikov, da premaknemo voz napredka. Pomemben delež pri tem je tudi kadrovska politika:
»Glede na stanje v občini Ljutomer bodo vodstva in samoupravni organi v združenem delu morali prevzeti naslednje obveze: doseganje večjega družbenega proizvoda, celotnega prihodka in osebnih dohodkov, uredi-
Miro Steržaj: »Naše naloge morajo biti naslednje: kratkoročno moramo sanirati stanje v občinskem gospodarstvu, srednjeročno se moramo približati območnemu povprečju, dolgoročno pa moramo priti na republiško povprečje.«
pravne organe, da čimprej začno z izdelavo sanacijskih programov za lastno uporabo. Poziv velja tudi vsem mladim, naj se vključijo v gospodarsko revolucijo. Vključijo pa naj se neposredno in aktivno pri ustvarjanju materialnih dobrin. Vsak predlog in vsako akcijo bomo radi sprejeli, mora pa biti prilagojena okolju in času. Potrjeno in dokazano je, da je moč in prihodnost v mladih, pa vas zato pozivamo k sodelovanju.«
Po tem govoru so podelili občinska družbena in pisna priznanja, nato pa predali novo naložbo v Banovcih v uporabo.
Dušan Loparnik
V BANOVCIH----------------
OGREVANJE IZ ZEMLJE
Termalno kopališče v Banovcih stopa v novo obdobje. V petek so v okviru občinskega praznika uradno predali namenu nove zmogljivosti, zgrajenih iz denarja temeljne in delovne organizacije, nekaj pa je prispevalo tudi ljutomersko združeno delo. Gre za 742,2 milijona dinarjev. Gradnja je potekala postopno, saj zaradi pomanjkanja vseh treh faz niso mogli zgraditi naenkrat. Doslej sta končani prvi dve. Obnovili so obstoječi objekt, v katerem je sedaj poleg restavracije in sanitarij še recepcija in 24 sob s 44 posteljami. V drugi fazi so obnovili energetski objekt, s katerim bodo ogrevali vse prostore v termalnem kopališču z vodo, ki je na voljo v kopališču. Hkrati so
S PRAVO EMBALAŽO V IZVOZ
(nadaljevanje s 1. strani)
INPAK 88 je odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, še prej pa sta vse udeležence pozdravila direktor sejmišča Ivan Kovač in predsednik radgonske občine Peter Fridau.
Oči boljši sodnik od ušes
Marko Bulc je v otvoritvenem govoru med drugim poudaril:
» ... na domačih in tujih trgih bodo uspešnejše tiste delovne organizacije, ki bodo imele in znale uporabiti več znanja. Torej tiste, ki bodo kakovostneje poslovale, imele kakovostnejše proizvode in seveda tudi kakovostnejšo embalažo. Namreč! Večja ko je gospodarska stiska ob sproščanju delovanja trga, bolj zahteven postaja trg, ta izbirčni in strogi kritik ponudbe. Povpraševanje ne odreja le potreba, temveč vse bolj kakovost, oblika, cena in še marsikaj ...
Japonci, ki so danes mnogim zgled poslovne uspešnosti, pravijo, da je uspeh odvisen od kakovosti in oblik. In če je količkaj res, da obleka naredi človeka, kot pravimo, potem je res, da embalaža naredi izdelek. Nekj grški filozof je menda rekel, da so oči boljši sodnik od ušes ... Kaže, da so za nami časi, ko so se delali eni artikli za doma in boljši za izvoz, ko je’bila embalaža za doma drugačna od izvozne. Brez spoznanja, da je domači kupec prav toliko vreden kot tuji, ne bo izvoznih uspehov, ker bo doma rasla potuha nekakovo-sti...«
Oskar za Radgonske gorice in priznanje za Pomurski tisk
V ponedeljek dopoldne so po-
tev odnosov v kmetijstvu, čim hitreje urediti kadrovska nesorazmerja in odpirati nova ustvarjalna delovna mesta in se zavzemati za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva ter turizma. Med navedenimi nalogami morajo imeti vso pozornost kadri. Skrb zbuja podatek, da je število zaposlenih z visoko izobrazbo enako kot leta 1972. Z višjo in visoko izobrazbo dosegamo le 50-o,dstotno povprečje v SR Sloveniji. Kar 12 organizacij združenega dela nima v sistemizaciji delovnih mest s 7. stopnjo strokovnosti, v zadnjih treh letih pa je 40 delavcev s 6. in 7. stopnjo izobrazbe poiskalo zaposlitev zunaj občine Ljutomer in še bi lahko našteval. Hkrati pa ugotavljamo, da imamo najnižji delež kadrovskih štipendij. Sprašujem se, ali so za takšno stanje vzroki dejansko le objektivni? Skupaj se vprašajmo, ali so ljudje, ki so bili v preteklosti sposobni voditi tehnološko
delo, sposobni to delo opravljati tudi danes? Ali tehnološki napredek v svetu ne zahteva več znanja? Sicer pa so dokazi v rezultatih gospodarjenja.«
Na koncu govora pa je Miro Steržaj poudaril še naslednje: »Kljub vsemu naslavljam apel na vse občane, predvsem pa na delovne ljudi, vodstva in samou-
Občinska družbena priznanja za leto 1988 so prejeli: Vlado Ferenc iz Veržeja za dolgoletno uspešno vodenje Murinega tozda v Ljutomeru in aktivno družbenopolitično delo, Jože Slana iz Bolehnečjc za uspešno kmetovanje, Stanko Žunič s Cvena za uspešno pedagoško delo, Anton Slavič iz Križevec za uspešno vodenje križevske Kmetijske zadruge in Krajevna skupnost Veržej.
Pisna priznanja skupščine občine Ljutomer pa so prejeli: Alojz Osterc iz Kokorič, delovna organizacija Gradis iz Maribora in delovna organizacija Tehnostroj Ljutomer.
Z novo pridobitvijo bodo v Banovcih dali še večji poudarek kopališko-rekreativnemu turizmu, smotrno bodo Uporabili naravne danosti, preprečili propadanje obstoječega, še bolje izkoristili vire tople mineralne vode za ogrevanje sedanjih in bodočih objektov, še bolje bodo prodajali zmogljivosti tujcem, ki jih zimski čas vedno bolj privlači, turistično sezono pa bodo podaljšali za 3 mesece.
Nova naložba nudi termalnemu kopališču v Banovcih torej nadaljnji razvoj. Ob tem pa se zavedajo, da sami bremena naložb ne bodo zmogli, zato še naprej računajo na pomoč ljutomerskega združenega dela.
Dušan Loparnik
kartona za srajce).
2. seminar za embalažo
Sejem embalaže je strogo specializiran sejem, njegovo kakovost pa naj bi okrepil seminar za embalažo, ki bo prav ta teden v dveh sejmiščnih dvoranah. Skupaj s sejemskim katalogom so izdali tudi zbornik predavanj in referatov, kar bo pripomoglo k večjemu razvoju in uveljavitvi te stroke. V torek sta bili osrednji dve temi: EAN — doma in v svetu ter Stroji in oprema za pakiranje. Glavni predavatelj sredinega strokovnega programa je bil dr. Luigi Rossi. Govoril je o določilih in pravilih za embalažo EGS.
Četrtek bo namenjen kontroli embalaže, poleg priznanih domačih strokovnjakov pa bo predaval tudi Werner R. Thalmann iz Švice. Tudi v petek bo zelo zanimivo, saj bodo govorili o embalaži za sadje in vrtnine.
Bernarda Peček
obnovili tudi vodno napeljavo in jo prilagodili topli mineralni vodi ter obe vrtini povezali z energetskim objektom. Zgradili so tudi vezni hodnik med bazenom in hotelskim delom in ogradili srednji bazen s pleksi steklom.
Za tretjo etapo, ki bo v načrtu pozneje, v njej pa bodo zgradili pokrit bazen s pripadajočimi funkcionalnimi prostori in veznim hodnikom, pa zaenkrat ni dovolj denarja.
Na slovesnosti so Milici Gabor, Alojziji Trstenjak in Francu Karlovčecu, dolgoletnim delavcem Radenske, izročili tudi priznanja za njihov ustvarjalni prispevek in trud.
delili tudi 12 jugoslovanskih Oskarjev za embalažo in 11 jugoslovanskih priznanj za embalažo. Na natečaj so prijavili 76 modelov, vendar se je strokovna žirija odločila, da bo letos ocenjevala po strožjih kriterijih, kakršne zahteva tuji trg. Naj višjo nagrado za vrhunske dosežke na področju embalažnih materialov, embalaže, sestavnih delov embalaže in strojev za pakiranje v Jugoslaviji so letos prejeli: Grafi-čno-predelovalno podjetje Embalaža Maribor (za zloženko iz valovitega kartona za stol), Združena lesna industrija Tržič in Iskra Commerce Ljubljana (za sistem zložljivih paletnih zabojev), fadkogorska tovarna papirja, tozd Tovarna lepenke Ceršak (zloženke iz lepenke za sadje in vrtnine), KK Gornja Radgona, tozd Radgonske gorice (zloženka iz valovitega kartona za arhivsko vino), Embalažno-grafi-čno podjetje Škofja Loka in Uni-tas, tovarna armatur Ljubljana (za zloženko iz valovitega kartona, sistem C E), Djuro Salaj, tozd TES Brestanica (UPS — trislojni valoviti karton), Plutal Ljubljana (TOPCAP O1 — glava za zapiranje pokrovčkov z navoji), VI RO, elektromehanika Vili Rotter Ljubljana (za varilni stroj za PE, PP, CE in laminate), 21. maj Beograd (za fopipak 2000), Filip Kljajič Kragujevac (za vertikalni avtomatski stroj za pakiranje), Tovarna plastičnih in optičnih proizvodov Jože Kerenčič Ormož (za tamponski tiskalni stroj MX 1001) ter Tovarna Zlatorog Maribor za stroj za kokonizacijo paletnih enot. Med dobitniki priznanj je tudi ZGEP Pomurski tisk, tozd Kartonaža Murska Sobota (za zloženko iz valovitega
Zbori SO Ljutomer Štipendiranje, zaposlovanje, kadrovska
politika
Praznik občine Ljutomer, 32. po vrsti, je tokrat minil v delovnem vzdušju. Vsi trije zbori skupščine občine so imeli zjutraj redno sejo, ki je bila tokrat v Veržeju. Na skupnem zasedanju so najprej prisluhnili informaciji o gospodarjenju v prvem četrtletju in med najbolj zanimivimi področji so bili vsekakor osebni dohodki. Predsednik IS SO Ljutomer, Oz-vald Tučič, je tako ocenil trenutno stanje:
»V prvih treh mesecih letošnjega leta beležimo visoko rast osebnih dohodkov. Po vsej verjetnosti so jo sprožile govorice o zamrznitvi in visoka inflacija. Jasno pa je, da se takšna dinamika glede na sprejete ukrepe zvezne vlade ne bo mogla nadaljevati do konca leta. Povprečni osebni dohodek znaša trenutno 359.000 dinarjev in je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 150 odstotkov. V primerjavi s povprečnim letnim osebnim dohodkom pa je večji za 64 odstotkov. To velja za gospodarstvo. V negospodarstvu, torej samoupravnih interesnih skupnostih in upravnih organih, pa je povprečni OD 423.000 dinarjev in je v primerjavi z lanskim trimesečjem višji za 152 odstotkov. Zaradi visokega povečanja osebnih odhodkov in doseženih finančnih rezultatov ugotavljamo, da razporejanje do-
Med razpravo o kadrovski in zaposlovalni politiki v občini Ljutomer. se je oglasil tudi Marko Milič, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov, in povedal:
»Moram povedati, da sp delavci Komgrada na meji potrpljenja, da se pripravljajo na štrajk, da so medsebojni odnosi nemogoči, da imajo že pri nekaj periodičnih obračunih najnižje osebne dohodke v občini, ti so še slabši kot v kmetijstvu. Menim, da o Komgradu ni dovolj samo razpravljati, morali bi ukrepali. V tem primeru se ne bi smeli tako neodgovorno obnašati, posledice so lahko hude.«
hodka ni usklajeno z izhodišči resolucije in družbenega dogovora, zato pričakujemo, da bo med organizacijami združenega dela več kršiteljev družbenega dogovora, to pa pomeni, da bodo morali ti ozdi preveč izplačane osebne dohodke vračati.« Obenem pa moramo povedati, da so osebni dohodki v občini Ljutomer še vedno za območnim povprečjem, ti pa so tudi za republiškim.
V nadaljevanju seje so delegati potrdili predloge za letošnje dobitnike občinskih družbenih in pisnih priznanj. Po tem delu so se lotili vprašanj štipendiranja, zaposlovanja in kadrovske politike. Delegati so bili tokrat zelo tvorni, saj je razprava pokazala, da jim • ni vseeno, kakšno politiko štipendiranja, zaposlovanja in kadrov imajo v občini Ljutomer. Toda te razprave so v glavnem potrdile tisto, kar je bilo na podobnih sestankih že večkrat povedano in sklenjeno. Zato so menili, da je potrebno vse dobre sklepe še enkrat preveriti in zavezati odgovorne, da jih tudi v celoti izpeljejo. Pri tem pa se delavci v proizvodnji morajo zavedati, da brez strokovnjakov ne bo napredka in da je zato potrebno zaposlovati tudi te.	•
Potrdili so predložene sklepe izvršnega sveta.
Dušan Loparnik
S strokovnostjo do uveljavitve
Kadrovska politika je najpomembnejši del razvojne politike vsake organizacije združenega dela, občine in tudi države. Tega se kadrovski delavci zavedajo, žal pa ne tudi drugi, ki sedijo za krmilom, smo slišali na občnem zboru kadrovskih delavcev radgonske občine v petek, 27. maja.
Društvo kadrovskih delavcev Gornja Radgona deluje četrto leto, vključenih je okrog 30 članov in je edino tovrstno društvo v Pomurju. Najpomembnejša naloga, je skrb za stalno izobraževanje in organiziranje raznih posvetov, seminarjev, predavanj in podobnega. Njihova vloga v ozdih še vedno ni taka, kot bi želeli. Odvisna je od tradicije, sprejemljivosti vodstva delovne organizacije ter od strokovnega znanja, je dejala v svojem poročilu predsednica društva Albina PerkiČ (Gorenje Elrad). V Pomurju imamo nezavidljivo kadrovsko sestavo zaposlenih, težave pa bodo iz dneva v dan večje, saj je čedalje več brezposelnih. Največja ovira pa je ustaljeno nenačrtno zaposlovanje, pri katerem ne upoštevajo niti potrebe firme niti usposobljenosti prijavljenega. Drago Horvat (Avto-radgona) je dodal, da mora Društvo kadrovskih delavcev izstopiti iz cehovskih okvirov in se uveljaviti v družbenopolitičnem življenju, se povezati s kadrovskimi delavci v drugih pomurskih občinah in drugod v Sloveniji, kjer že imajo več izkušenj. Danica Dvanajšček (izvršni svet SO) pa je dejala, da so pri kadrovanju v radgonski občini v zadnjih letih opazni premiki. Sodelovanje kadrovskih delavcev je še posebej pomembno in potrebno pri skupnem reševanju problema zaposlovanja, prerazporejanju delavcev iz ene delovne organizacije v drugo (Lina, VG Kapela, Avtoradgona), potrebno pa bo proučiti tudi ustreznost posameznih določil v nekaterih samoupravnih aktih ter objektivnosti komisij.
Člani edinega Društva kadrovskih delavcev v Pomurju so se strinjali, da še nimajo ustrezne veljave ali ugleda. Tega bodo lahko pridobili s strokovnostjo in vztrajnostjo. Seveda pa bi imeli več uspeha, če bi se združili in izmenjali izkušnje vsi kadrovski delavci Pomurja.	Bernarda Peček
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
STRAN 3
---LJUTOMER
(Ne)nado-mestljivi in (nenadomestljivost
Če v naši delovni organizaciji največji strokovnjaki zagrozijo, da bodo organizacijo zapustili, jih nihče ne bo skušal zadržati; nekatere to celo veseli, saj nadarjenci pravzaprav povzročajo samo motnje in težave. (Dr. Janez Jerovšek, dr. Veljko Rus, Inovativno podjetje.)
Zadnjič smo se ukvarjali s seznamom II7-ih delavcev z osmo, sedmo in šesto stopnjo strokovne izobrazbe v občini Ljutomer ter zbirne podatke povezali z vprašanji podjetnosti in inovativnosti, ki sta še vedno dokaj redka »gosta« v naših ozdih, delovnih skupnostih in ustanovah. Hkrati je bilo napovedano, da bomo tokrat podrobneje razčlenili seznam 107 delavcev s posebnimi pooblastili (reelekcija) in funkcionarjev občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij; prav tako naj bi ga opremili z nekaterimi spoznanji strokovnjakov, ki se tičejo ustvarjalnosti in nadarjenosti.
PA NAJ GREDO, SAJ NISO NENADOMESTLJIVI!
Lahko da je postopek, ki si ga dovoljujemo z omenjenima seznamoma dvomljiv, sumljiv, za koga morda čista manipulacija ali umetna, montirana konstrukcija. V »zagovor« bi navedli, da nam gre zlasti za spodbuditev temeljite razprave (in primernega ravnanja) o pomurskih kadrih, ki jih — to vnovič ponavljamo — ni tako malo; problematične pa znajo biti njihova sestava, izkoriščenost in razvrščenost na določena dela in naloge oz. položaje.
Žal je (tudi) v Pomurju splošno ozračje, ki bi se ga dalo takole označiti: pa naj gredo, saj niso nenadomestljivi! Posameznik namreč za podjetje, delovno skupnost ali ustanovo ni posebna vrednota. Naj s svojo nadarjenostjo, sposobnostjo, znanjem in inovacijami še tako sega nad povprečje, vselej ga obravnavajo kot vse druge. V tej strukturi, ki je narejena za povprečje, posameznik ne more segati nad povprečje. Njegovi delovni rezultati so sicer lahko nadpovprečni, vendar ne morejo dobiti priznanja in statusa nadpovprečnosti.
»To je bistvena razlika v strukturiranosti našega podjetja in podjetja v razvitih državah tržnega sistema. Posameznika tam vrednotijo drugače in dobi status glede na svoje sposobnosti, nadarjenost in delovne rezultate. Ce največji strokovnjaki in najbolj nadarjeni posamezniki iz takšnih podjetij skušajo podjetje zapustiti, nastane v podjetju preplah in jih skušajo na vsak način obdržati. Pri tem niti ne upoštevamo tega, da struktura tržno usmerjenega podjetja vodstva nenehno sili v iskanje nadarjenih. Tako imenovani »Spitzenleute« — vrhunski kadri, najpomembnejši kadri — so kapitalista Grun-diga prisilili, da je integriral svoje podjetje s Philipsom, ker so zagrozili, da bodo sicer odšli. Pri nas pa to, da sposobni ljudje, nadarjenci, zapustijo podjetje, nikogar ne moti, nasprotno, nekatere to celo veseli, saj nadarjenci pravzaprav povzročajo samo motnje in težave, včasih pa tudi večje konflikte.« Tako ugotavljata v svojem najnovejšem delu vidna slovenska strokovnjaka dr. Janez Jerovšek in dr. Veljko Rus. Gre za knjigo Inovativno podjetje, ki izide pri Delavski enotnosti, v njej pa so prikazani rezultati ankete, ki jo je leta 198-7 med dvesto najboljšimi inovatorji v Sloveniji, najboljšimi po svojih delovnih uspehih, izvedel No-vum-Center, organizacija za tehnološke inovacije v Ljubljani.
OB SEZNAMU 107-IH
Začne se z domom v Lukav-cih in konča z LTH, tozd Vitri-
inovacije
na. Če smo ga dovolj natančno pregledali — nedvomno pa bi se še dal dopolniti — naj bi bili le na petih delih in nalogah s posebnimi pooblastili (reelekcija) ter funkcijah v občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah taki, ki nimajo zahtevane strokovne izobrazbe. Seveda je možno, da so bili kje komu razpisni pogoji pisani na kožo oz. se je kako drugače »poskrbelo« za to, da je posameznik prišel na določeno delovno mesto ali funkcijo, vendar so to že'skrajnosti.
Kakšne rezultate daje teh 107 pooblašencev in funkcionarjev? Koliko so učinkoviti? Kako motivirani? V industrijsko razvitem svetu si podjetja izmišljajo že skoraj smešne motivacijske sisteme, s katerimi hočejo doseči, da bi tudi povprečni zaposleni dajali nadpovprečne rezultate. V Angliji pravijo temu spodbujanje s ponudbo, na Danskem spodbujanje s srcem, na Švedskem avanturistične spodbude. Naši ozdi preprosto niso prilagojeni nadarjencem in ljudem z nadpovprečnimi sposobnostmi. Ves sistem kadrovanja ni prilagojen nadarjencem, visokim sposobnostim in znanju, kajti to niso premise, po katerih se razdeljujejo položaji. Če nadarjenci že pridejo na ustrezne položaje, je to zgolj naključno in ne strukturalna lastnost organizacije. Praviloma največji nadarjenci ne bodo postali direktorji podjetja, največji strokovnjaki na univerzi ne dekani ali rektorji, najboljši učitelji ne direktorji šole in tako dalje. To se lahko zgodi le po naključju ali izjemoma. Kako je s temi naključji ali izjemami v ljutomerski lokalni skupnosti, v tamkajšnjem lokalnem gospodarstvu? Bilo bi zanimivo in koristno ugotoviti ter se hkrati dokopati do še kakšnih spoznanj.
BEZANJE SE NADALJUJE
Dr. Janez Jerovšek in dr. Veljko Rus opozarjata, da se je kriza naše družbe začela intenzivirati in poglabljati, ko je struktura organizacije — v kateri ni socialnega prostora za nadarjence, ljudi z nadpovprečnim znanjem — prišla v nasprotje s sodobnimi tehnološkimi gibanji v razvitem svetu. Zdaj, ko v sedmih letih zastarata skoraj vse znanje in izkustvo ali know-how (podčrtal B. Ž.), mora biti organizacija strukturirana tako, da hitro vsrka novosti. To pa zmore, če'so na prvem mestu tisti posamezniki, ki so ju sposobni vnašati v podjetja. Teh posameznikov pa za to ni mogoče prisiliti, temveč samo motivirati. To pa pomeni, da mora biti organizacija strukturirana tako, da posameznikom ne daje samo priznaja, temveč tudi ustrezen status. To pa zahteva organizacijsko strukturo, v kateri moč in oblast nista porazdeljeni po nekih statičnih merilih, temveč sta zelo fluidni, kot to tehnologija in spremembe v okolju zahtevajo. Tudi v ljutomerski lokalni gospodarski skupnosti so podjetja — z dvema, morda tremi izjemami — statična, mo-notipska, nefleksibilna, nizko profesionalna in neavtonomna. Vse temeljne.strukturalne lastnosti so take, da posameznika ne postavljajo na prvo mesto. Zato inovatorji bežijo iz podjetij, in tudi če so v njih zaposleni, s svojimi inovacijskimi idejami niso v podjetju, temveč zunaj njega. Dokaz: veliko takih, ki svoja znanja in sposobnosti zelo uspešno razvijajo in vnovčujejo v drobnem gospodarstvu. Zgodbe o (ne)nado-mestljivih in (ne)nadomestlji-vosti se nadaljujejo!
Branko Žunec
Dan mladosti s priokusom
Tudi dan mladosti, praznik mladine, ki je na pragu sveta odraslih, v Ljutomeru ni minil brez začasnega vodstva OK ZSMS Ljutomer. Čeprav so pionirski odredi, osnovne organizacije ZSMS in seveda osnovne šole v svoje programe dela že na začetku šolskega leta zapisali, da bodo 25. maja pionirje sprejemali med mladince, pa je slab teden pred sprejemom sekretar začasnega vodstva OK ZSMS mladim in mentorjem sporočil, da sprejema ne bo na praznični dan, ampak na srečanju na Moti, pri Smodiševem mlinu, ki je bilo v nedeljo, 29. maja. S tem sporočilom je takoj sprožil veliko polemik in seveda odporov, saj mentorji niso mogli zagotoviti dovolj skrbnega spremstva za okoli 250 pionirjev iz vseh ljutomerskih osnovnih šol. Ne glede na zahtevo,.
Ljudem ni vseeno, kakšen je komunalni sistem!
Komunalni sistem je pri nas v nekakšnem zastoju, pri čemer se tudi ne uresničujejo opredelitve iz ustave v letu 1974. čeprav so izhodišča za delovanje komunalnega sistema jasna, se v praksi še vedno pojavljajo različne razlage, zato so na tem pomembnem področju nujne spremembe. V ospredju mora biti uveljavljanje treh osrednjih vprašanj, ki so sicer natančneje opredeljena v republiški ustavi kot pa zvezni. V prvem primeru gre za uresničevanje pravic in dolžnosti, funkcij občin ter razmejitev njihovih pristojnosti v odnosu do republike, sledi ločevanje republiške in občinske zakonodaje, zlasti pri zemljiški politiki, kjer se premalo upoštevajo posebnosti občin, naposled pa še izvajanje zakonov v občinskih upravnih organih. Na ta način naj bi z dopolnili k zvezni ustavi natančneje opredelili nadzor in funkcijo občine, s čimer je povezana večja pravna varnost občanov.
O teh vprašanjih so zadnje čase veliko govorili tudi na raznih
OB TEDNU SOLIDARNOSTI
Poudarek solidarnostnim akcijam v Pomurju
Od I. do 7. junija je potekal že tradicionalni teden solidarnosti, s katerim smo se med drugim spomnili tudi na 25. obletnico katastrofalnega potresa v Skopju, ki je postal simbol solidarnosti naših narodov in narodnosti. Ob tej priložnosti smo se delovni ljudje in občani dogovorili, da za večje naravne nesreče namensko zbiramo del sredstev iz osebnih dohodkov in dohodkov organizacij združenega dela. S tem seje
Srečanje RVS
Hrvaške
in Slovenije
V občini Podravska Slatina (regija Osijek) je preteklo soboto in nedeljo potekalo 10. jubilejno srečanje rezervnih vojaških starešin iz 46 občin Hrvaške in Slovenije. Tokrat je na srečanju regijskih delegacij RVS iz Osijeka, Bjelovarja, Varaždina, s Koroške in Štajerske sodelovala tudi delegacija iz Pomurja, ki jo je vodil sekretar OK ZRVS M. Sobota. Filip Matko.
Na dvodnevnem srečanju so se udeleženci spoznali s prispevkom prebivalstva Slovenije pri osvoboditvi domovine ter njihovimi današnjimi napori. Organiziran je bil ogled muzeja NOB in industrije pohištva Gaj v Podravski Slatini, spominskega območja Vočin ter kmetijskega kombinata Višnjica in karavle JLA Nikola Miljanovič v Zanošu.
V delovnem srečanju RVS je potekal razgovor o vlogi ZRVS v organizacijah združenega dela ter nalogah organizacij in članstva ZRVS pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij.
Podpisali so tudi listino o nadaljnjem sodelovanju RVS in delegati Pomurja bodo le-to podpisali prihodnje leto, na 11. srečanju v Čakovcu.
Mišo Faflik
da se pionirji udeležijo sprejema na Moti, so v večini osnovnih šol sprejemali 25. maja, razen na Razkrižju in v Stročji vasi. Na osnovni šoli Jože Hedžet Šafar-sko so imeli v sredo problemsko konferenco, na kateri so sklenili, da bodo sprejemali v petek, 27. maja, in to tudi opravili. Na vseh sprejemih so obsodili ravnanje začasnega vodstva, ki je s to potezo kršilo pravila ZSMS. Čeprav Roman Plohl trdi, da v statutu piše: ». .. se sprejama«, torej, da ni točno določeno, kdo sprejema v ZSMS, pa je to le iztrgan citat iz člena, kajti celoten člen dovolj nazorno pojasnjuje, da je to osnovna organizacija. Tako je potrdil tudi sekretar RK ZSMS Daniel Božič, ki trdi, da so vsi, ki so opravili sprejem brez izkaznic (začasno vodstvo šolam namreč ni hotelo dati izkaznic,
ravneh družbenopolitičnega organiziranja v soboški občini, predvsem pa v Murski Soboti. To je gotovo razumljivo, saj ljudem ni vseeno, kako se dejansko razvija komunalni sistem, od katerega je odvisno marsikaj. Zato so prevladala številna kritična razmišljanja, ki naj prispevajo k izboljšanju stanja na tem področju. V prvi se je namreč pokazalo, da ljudje niso zadovoljni s čedalje večjim širjenjem normati-vizma, s čimer je povezano njihovo odločanje o pomembnih zadevah. In ker je tega ob sedanjih zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah čedalje manj, se težko sprijaznijo, da je marsikaj že vnaprej določeno.
Poseben poudarek je dan tudi delegatskemu in volilnemu sistemu. Slišati je, daje delegatski sistem v mnogih primerih nemočen in je moč odločanja osredotočena predvsem v izvršilnih organih. Zato se zavzemajo za konkretne rešitve, ki bi prispevale h krepitvi delegatskega odločanja
tudi uveljavil sistem solidarnostne pomoči najbolj ogroženim. Iz leta v leto se je zbralo več denarja in tako smo lani v Sloveniji združili v te namene okrog 15,5 milijarde dinarjev; od tega kar 7,5 milijarde dinarjev za odpravo posledic neurij s točo, žledom in plazov. V prvi vrsti je šlo za škodo v kmetijstvu in gozdarstvu, cestni infrastrukturi in stano-vanjsko-komunalnem gospodarstvu, kjer je bilo močno prizadeto ravno Pomurje.
Zato je koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije dal poseben poudarek ravno oceni rezultatov lanskoletne solidarnostne akcije za Pomurje in druga območja, ki jih je prizadelo neurje s točo. Med desetimi prizadetimi občinami, ki so utrpele največjo ško
Zdravstvo
Nova izguba 773 milijonov dinarjev
Vse štiri pomurske občinske zdravstvene skupnosti so sklenile poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta z izgubo v skupnem znesku nekaj nad 773 milijonov dinarjev. Največjo izgubo imata občinski zdravstveni skupnosti v Murski Soboti, 259 milijonov, in Lendavi, 255 milijonov dinarjev. Nekriti odhodki v Občinski zdravstveni skupnosti Ljutomer znašajo 185 milijonov dinarjev, medtem ko je v najugodnejšem položaju Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona, ki je sklenila trimesečno poslovanje z okrOg 75 milijoni dinarjev izgube. Ker pa občinske zdravstvene skupnosti še niso pokrile izgub za lansko leto, se je tako likvidnost še poslabšala, kar bo povzročalo velike težave pri poslovanju. Vzrok za izgube so predvsem višji odhodki za zdravstveno varstvo Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota, kot so bili načrtovani. Poleg tega pa je tudi precejšen izpad solidarnostnih sredstev, saj znaša realizacija v radgonski občini le 15,6 odstotka, v soboški 17,7 in v lendavski 17 odstotkov od načrtovanih Pri poravnavanju obveznosti pestijo občinske zdravstvene skupnosti likvidnostne težave, te pa poleg nerealiziranih prihodkov povzroča še interventni zakon, ki omejuje porabo.
F. Maučec
zato so sprejeme opravili brez njih), polnopravni člani Zveze socialistične mladine. Statut je bil kršen tudi v drugem členu, ki izrecno pravi, da je sprejem na dan mladosti, ne prej ne pozneje.
Na Moti je bilo zato v nedeljo, 29. maja, sprejetih le okoli 50 pionirjev, ki so pod prisilo grožnje — če ne pridete, ne boste postali mladinci — na tak ali drugačen način prišli k Smodišove-mu mlinu.
Pa še to — dan mladosti so mladi ponavadi počastili tudi s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj ter srebrnih mladinskih znakov. Tudi tega letos ni bilo. Ljutomer pač nima mladine, ki bi si to zaslužila!?
Dušan Loparnik
in delegatskega sistema nasploh, seveda ob uveljavitvi neposrednih volitev, o čemer je zadnje čaše veliko govora. Povsod se zavzemajo za poenostavitev volilnih postopkov ter omogočanje neposrednih volitev tam, kjer je to objektivno možno, vendar ob ohranitvi delegatskega načela. V tej smeri so tudi pobude za racionalizacijo delegatskega sistema, pri čemer se razmišlja, da bi vlogo delegacije lahko opravljale tudi skupščine krajevnih skupnosti, ki naj bi jih po novem volili neposredno. Omeniti je treba tudi pobude o oblikovanju t. i. volilnih okolišev, s čimer bi volilni postopek še bolj približali delovnim ljudem in občanom. Ali bo javna razprava o ustavnih dopolnilih prinesla kake konkretne spremembe, pa bomo šele videli.
Tudi besedilo nove ustave, ki mora biti napisano v enostavnejšem jeziku, razumljivem večini občanov, je lahko v teh prizadevanjih pomembna spodbuda.
Milan Jerše
do, je na prvem mestu omenjena soboška. Ob tej priložnosti so v Murski Soboti organizirali sejo republiškega koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri vodstvu slovenske frontne organizacije.
Sicer pa je v tednu solidarnosti potekala vrsta aktivnosti, kot so zbiranje dodatnih solidarnostnih sredstev z doplačilnimi poštnimi znamkami, doplačilnimi vozovnicami v javnem prometu ter doplačilnimi vstopnicami za kulturne, zabavne in športne prireditve. Tudi tokrat so se delovni ljudje in občani Pomurja izkazali, saj so se vključili v številne akcije in s tem prispevali k nadaljnjemu utrjevanju visoke solidarnostne zavesti.
Milan Jerše
Pogovor z Rozino Horvat
Duševno
potrebujejo
razumevanje
Osnovna naloga društva za pomoč duševno prizadetim občine Ljutomer (in vseh v drugih občinah) je pomoč in skrb za zmerno, težje in težko prizadete osebe. V občini Ljutomer je takšnih oseb preko 100, zato je vloga društva še posebej pomembna. Predsednica društva v Ljutomeru je Rozina Horvat, ki je tako ocenila lanskoletno delo:
»Opravili smo ga dobro, kljub pomanjkanju denarja.
Poleg sej zveze društev Slovenije, ki smo se jih udeleževali redno in kjer smo dobili potrebna in koristna navodila in napotke za naše delo, smo bili na sejah skupščin skupnosti socialnega skrbstva, ker se na njih stalno zavzemamo za boljši jutri za vse naše duševno prizadete. Menimo, da je socialno skrbstvo tisto, ki omogoča, da seznanimo čim širši krog ljudi s problemi duševno prizadetih.
Lani smo organizirali seminar za starše, ožje družinske člane in duševno prizadete otroke, na katerih smo skušali predstaviti način dela, vzpostaviti stik s starši in družinskimi člani, da bi lahko bolje pomagali prizadetim. Zelo uspela je akcija, ko smo pripravili skupinske izlete in letovanja. Na njih smo dosegli, da so se starši, duševno prizadeti in njihovi vrstniki še bolje spoznali, izmenjali izkušnje, imeli pa smo tudi predavanja za starše. Na njih so strokovnjaki skušali dati staršem čim več spoznanj o njih samih, otrocih, o odnosih v družini ter ožjem in širšem okolju. Istočasno pa je šlo za sprostitev staršev in otrok, ki si iz najrazličnejših vzrokov tega sicer ne morejo privoščiti.«
V sklopu osnovne šole Cvetko Golar pa je delavnica pod posebnimi pogoji, v kateri so zaposleni tudi vaši varovanci?
»Ta delavnica je začela z delom septembra 1974. leta. Osnovna šola jim daje ustrezne prostore, podporo za ustanovitev pa je dal ljutomerski izvršni svet. Varovanci opravljajo kooperantska dela za obrtnike in posameznike delovne organizacije, obsežen pa je tudi njihov program: izdelovanje tapiserij, spominkov, tkanje in tako naprej. Tačas je v delavnici zaposlenih 9 zmerno duševno prizadetih in vsak pač dela po svojih sposobnostih. Varovanci pa so zelo veseli, če pride kdo na obisk, in takrat mu pokažejo svoje izdelke.«
In načrti?
»V glavnem ostaja vse tako kot lani. Skušali bomo predstaviti naše delo širši javnosti, udeleževali se bomo sej, pripravljali izlete in letovanja. Veseli pa nas, da se je tudi širša skupnost začela zanimati za naše probleme, saj so pripravili posebno problemsko konferenco o tej občutljivi tematiki. V našem društvu pa bomo skušali še naprej opravljati delo po sposobnostih in močeh.«
Dušan Loparnik
STRAN 4
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
ŠTUDIJA ZARADI ŠTUDIJE ALI MOŽNA REŠITEV POMURSKEGA TURIZMA?
KONEC MESECA NARCIS V VERŽEJU
Narcise in češnje
Zakaj bi imeli v parkih in na drugih javnih površinah zasejano le okrasno drevje, od katerega nimamo nobene koristi, so si dejali vrli Veržejci. In če se jim ponudi še tako ugodna priložnost, da dobijo sadike skoraj zastonj, potem je res potrebno samo zavihati rokave in misliti, kako bodo imenovali praznik leta 1989, ki bo posvečen češnjam.
Tako so se v Veržeju v nekaj dneh odločili, da bodo poleg meseca narcis praznovali še praznik češenj, ki bo popestril mrtvilo v poletnih mesecih. Sadike so resda še majhne in prihodnje leto ne bo veliko sadov, toda ko bodo obrodile v polni rodnosti, bo to zares veliko veselje za vse Veržejce in obiskovalce, saj bodo lahko kupovali češnje in dobrote, narejene iz njih, kar se da poceni. Akcija sajenja češenj je bila povsem nenačrtovana. ABC Pomurka (KZ Panonka) je ponudila sadike po znižani ceni, ker jih zaradi prepovedi inšpekcije ni mogla prodati po redni poti. Cena je bila res smešno nizka, zato so se v Veržeju kar naenkrat odločili, da bodo 300 sadik posadili v parkih, okrog šole, javnih poteh, prav tako pa so jih lahko zasadili občani na svojih vrtovih ob cestah. Sorte van, bing in Casanova so zelo cenjene in najboljše, kar jih je na našem trgu. Pri saditvi so
300 sadik češenj je posajenih v Veržeju. Jeseni jih bodo okrog 500 posadili tudi v drugih vaseh krajevne skupnosti.
pomagali člani turističnega podmladka in komunalne komisije Krajevne skupnosti Veržej. Ker je bilo prav tiste dni sredi maja sušno, so jih vsak večer zalivali — skoraj vse so ozelenele.
Odločili so se, da bodo v jeseni dokupili še 500 sadik češenj in jih zasadili po vsej krajevni skupnosti Veržej. Cez nekaj let bo to res pravi praznik — v času cvetenja in zorenja. Pa še kak zaslužek bo padel v blagajno krajevne skupnosti.
Dobrote, ki so nastale pod rokami pridnih kmečkih gospodinj in so se spekle v pečeh, so marsikateremu obiskovalcu sklepne nedeljske prireditve Meseca narcis teknile. Med njimi je bilo veliko gostov Termalnega kopališča Banovci in izletnikov iz Avstrije. Poleg razstave domače kulinarike so si lahko ogledali še razstavo cvetja in ročnih del.
ZAKAJ ŠE VEDNO NI TURISTIČNE PISARNE V RADENCIH’
ZAPRTA VRATA
Zaprta so vrata pred člani Turističenega društva Radenci, ki želijo že nekaj let uresničiti zamisel (in potrebo), da bi ob pomoči Radenske na avtobusni postaji v Radencih odprli turistično pisarno; zaprta so vrata za vse zasebnike, ki upajo na pomoč turistične — neodvisne — pisarne; zaprta so vrata v Pomurje, kajti Radenci so neke vrste vrata za vse obmurske kraje in idealno mesto za informiranje.
Zakaj so torej zaprta? Največji vzrok so verjetno zapleti v turističnem društvu, kajti po odhodu nekdanje predsednice ni želel nihče prevzeti vodstva. Po brezvladju in dvovladju je predsednikovanje prevzel Milan Kavčič (pomočnik direktorja NZ Radenci). Le-ta nam je pojasnil, da so za zakasnitev (po dogovoru bi morala biti pisarna odprta maja letos) krivi predvsem finančni problemi. Velik delež (manjši kot turistično društvo) mora prispevati Naravno zdravilišče, ki pa ima že dovolj drugih obveznosti. Vendar je dodal, da je »prav ta čas uprava dala zeleno luč in bodo začeli z gradnjo«.
Direktor Naravnega zdravilišča Radenci je med vrsticami izdal drugi vzrok: »Vsi bi od turizma nekaj imeli, ko pa naj bi kaj prispevali, nočejo o razvoju nič slišati.« To pomeni: v turistični pisarni v Radencih bi posredno reklamirali celotno Pomurje, torej tudi obrate drugih tozdov Radenske. Tudi ti bi morali prispevati svoj delež. Tretji vzrok pa smo slišali s strani tistih, ki si že vrsto let (do sedaj brez uspeha) prizadevajo za neodvisno turistično pisarno: vodsjvo zdravilišča se ni strinjalo, da bi bil v pisarni redno zaposlen član turističnega društva, češ da bi ta dela lahko opravljali tudi njihovi receptorji.
Pa pustimo to. Pomembno je, da je »uprava« (poosebljena v eni osebi) spoznala, da ne more več zapletati in zavlačevati, kajti govorice o odstopu članice turističnega društva so se preveč razširile. Sedaj je že tudi jasen koncept — vsebina dela pisarne, smo zvedeli, čeprav pa spet od drugih slisaii, da je bil ta do potankosti pripravljen že prej. V pisarni bo mogoče dobiti vse informacije o zmogljivostih v Radencih in Radgoni ter celotni občini, prodajali bodo zasebne posteljne zmogljivosti, turistične spominke, organizirali in vodili izlete po Pomurju (ob pomoči članov turističnega društva ali študentov), turistična pisarna pa naj bi bila v prvi vrsti koordinacija med turističnimi društvi, zasebnim in družbenim sektorjem v občini ter med gostinsko-turističnimi tozdi Radenske. Za razvoj pomurskega turizma je torej otvoritev pisarne v Radencih zelo pomembna. Po objubah predsednika Turističnega društva Radenci lahko upamo, da bo julija že odprla.
MURSKI PARK
lahko ga razvijejo ali onemogočijo
Raziskovalno-razvojni program Oblikovanje turistične ponudbe in izdelava zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju (več let so ga pripravljali Urbanistični inštitut SR Slovenije Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana in Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota) je že nekaj mesecev natisnjen. Prejeli so ga vsi, ki so ga finančno ali drugače podprli, kljub temu pa nad njim niso preveč navdušeni. Zaprli so ga v predale pisalnih miz in najbolj srečni so, če jih nanj nihče ne spominja. Ali bo to spet študija zaradi študije, za katero je celotno pomursko gospodarstvo odštelo kar precej denarja, ali pa bomo poskušali iz nje tudi kaj dobiti? Mogoče pa vodilnim v sedanjih turističnih centrih Pomurja ne ustreza, da bi dobili poleg Radenec, Ljutomera, Lendave in Moravskih Toplic še Murski park s središči Bakovci, Veržej
in Banovci.
OBLIKOVANJE ZNAČILNE JN CELOVITE POMURSKE TURISTIČNE PONUDBE
Razvoj turizma v Pomurju moramo zasnovati na naravnih dobrinah, ki omogočajo predvsem razvoj zdraviliškega turizma, turistične kraje pa opremiti tako, da bodo privlačni tako za goste, potrebne zdravljenja, kot za turiste željne oddiha in rekreacije. V ta namen moramo (sicer dobro razvito) zdraviliško dejavnost dopolniti tako, da se bo Pomurje ponašalo z zanj značilno, kakovostno in enkratno turistično ponudbo, sposobno zadovoljiti zelo različne potrebe obiskovalcev.
Najpomembnejši zdraviliški središči v Pomurju sta in bosta Radenci in Moravske Toplice. Med seboj si ne konkurirata, prav tako pa bi imel povsem nov zdravstveni program zdraviliški center Rimska čarda. Strokovnjaki, ki so pripravljali študijo, pa ugotavljajo, da Pomurje se zdaleč ni izkoristilo danih naravnih možnosti za razvoj zdraviliškega in termalnega-kopahškega turizma. Primerna mesta so posejana pravzaprav po vsem Pomurju. In še nekaj »praktičnih« nasvetov: v zdraviliške kraje pritegniti delovno aktivne ljudi, ki bodo prihajali na oddih ter telesno in duševno sprostitev, spremembo sestave gostov pa je potrebno upoštevati pri urejanju prostora, pri gradnji novih zmogljivosti, urejanju dopolnilne ponudbe za otroke, itd; izletniški turizem še ni dovolj uveljavljen, čeprav je Pomurje privlačno zaradi lepe pokrajine, številnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ljudskih običajev in obrti, številnih prireditev, dobrih vin in kulinarike — potrebno pa bo boljše sodelovanje pomurskega gostinstva, potovalnih agencij, drobnega gospodarstva in zasebnikov; lovni turizem je odvisen od razvoja gojitvenih lovišč na obeh straneh Mure, zato pa bodo morali tesneje sodelovati lovci, gozdarji in kmetije: — dopolnilna in povsem nova oblika lovnega turizma bi bilo uvajanje »lova brez puške«, ki ga poznajo že v drugih velikih narodnih parkih: obiskovalci bi divjad v njenem naravnem okolju opazovali, poslušali in fotografirali ; ribiška območja zaščititi, kajti ob sedanjem stanju (biološko in kemično onesnaženje) športno ribištvo nima razvojnih možnosti; turistično usmerjene kmetije še vedno niso zaživele, zaščitni znak so pridobile le tri, njihov razvoj pa zavirajo slaba organiziranost kmetovalcev, nezainteresirana pospeševalna služba ter neorganizirano vključevanje v splošno turistično ponudbo; močni potniški in tranzitni tokovi skozi Pomurje so še vedno neizkoriščeni; tujih obiskovalcev še vedno ne znamo zainteresirati za nakupe našega blaga; poslovnim domačim gostom ne znamo ponuditi drugega kot prenočišče in hrano; možnosti za šport in rekreacijo so v Pomurju premalo izkoriščene, prav tako pa še vedno ni našla ustreznega mesta v naši turistični ponudbi kulinarika čeprav so prekmurske in prleške jedi ter pijača med poznavalci zelo cenjene, jih še vedno ne znamo ponuditi gostom na izviren način.
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana INTEGRALTOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
»TERME« Petišovci pri Lendavi
Pot v gorice v radgonski občini označena
»Udarne trojke« za turizem
Vinska cesta v radgonski občini, ki poteka po tem delu Slovenskih goric, je neprimerno označena — smo ugotovili v zapisu, ki je bil objavljen v nekaj številkah Vestnika konec leta 1987. Danes tega več ne bi mogli reči, kajti table z napisom Pot v gorice so pribite. »Imeli so jih že takrat,« nas je opozorila Jožica Kaučič, ki je pri izvršnem svetu
datum odpadel. Zato pa je bila popraznična sreda kot nalašč za kaj takega. V kavbojkah in puloverjih so se člani izvršnega sveta zbrali pri predsedniku. Ta je določil »udarne trojke«, jim dodelil po petnajst tabel in žeblje. Kladivo si je moral priskrbeti vsak sam. Prva trojka je pribijala table na poti Janžev Vrh—Spodnji
Ivanjci—Cogetinci — Negova,

vas pričakujejo s
svojo ponudbo:
— kopanje v odprtih bazenih s termalno vodo — taborjenje v naravi
— bungalovi
— gostinske storitve
— ob sobotah — glasbena prireditev
Na voljo so vam tudi tereni za igranje
odbojke in malega no-
gometa.
Pomembno je dvigniti kakovost in popestriti turistično ponudbo.	...	, .
Za uresničitev privlačne, kakovostne, celovite in značilne pomurske turistične ponudbe je potrebno veliko delovne zavzetosti, časa in denarja.
Nagel vzpon turizma pa bodo se nekaj let zavirali: premajhna splošna razvitost Pomurja ter pomanjkanje naložbenih sredstev; slabo sodelovanje in nerazumevanje med neposrednimi in posrednimi turističnimi dejavniki ter prešibka organiziranost turističnega gospodarstva v najširšem pomenu besede; slaba kadrovska sestava v gostinstvu, trgovini in obrti ter nezainteresiranost in nemotiviranost delavcev v teh dejavnostih; turistična neosveščenost številnih delavcev v gospodarstvu, negospodarstvu in družbenih dejavnostih ter precejšnjega dela prebivalstva; zahtevam modernega turizma neprilagojeno trženje; nerešena vprašanja v zvezi z varovanjem in urejevanjem okolja, predvsem reke Mure.
VERŽEJSKA ENOTA MURSKI PARK KOT OSREDNJA KRAJINSKO IN REKREATIVNO POVEZOVALNA ENOTA POMURJA
Na osnovi dosežene stopnje razvoja turistične ponudbe in ob predpostavki, da se bodo izrabile še neizrabljene možnosti, so strokovnjaki pomursko turistično območje razčlenili v pet večjih prostorskih turističnih enot, ki pa so v tesni medsebojni funkcionalni povezavi: 1. radgonska enota z Radenci kot glavnim turističnim središčem in tudi cele pomurske regije, 2. murskosoboška enota s turističnim središčem Moravske Toplice, 3. lendavska enota s središčem Lendava, 4. ljutomerska enota s središčem Ljutomer, 5. veržejska enota (Murski park) kot osrednja krajinsko in rekreativno povezovalna enota Pomurja. Ta sega v območje vseh štirih pomurskih občin.
Srce turističnega razvoja Pomurja so Radenci, ki lahko na-joptimalneje zadovoljujejo organizacijsko vlogo, čeprav bi jih glede prenočitvenih zmogljivosti druga središča prerasla (npr. Moravske Toplice). Ce so Radenci srce območja, pa so turistični programi ob nailepšem delu Mure v Murskem parku pljuča turističnega razvoja Pomurja, saj je njeno evropsko pomembno, izjemno krajinsko atraktivno, gozdnato in vodno okolje osrednji turistični prostor Pomurja za psihično in fizično rekreacijo ter športne dejavnosti v okolju (hoja, kolesarjenje, jahanje, čolnarjenje, kopanje ...) Murski park ima izredno ugodno dostopnost in direktno povezavo do vseh pomurskih turističnih središč. Poleg parkovno-rekreativnega programa pa ob Murskem parku načrtujejo tudi razvoj obsežnih stacionarnih programov, ki temeljijo na obstoječih in novih termalnih vrelcih (Banovci, Bakovci) ter na vključevanju obstoječih vasi ob robu parka.
»Murski park« zajema 12 kilometrov dolg obmurski prostor od Bako-vec do Hotize. Središče turistične ponudbe bi bilo na širšem območju Veržeja, na dveh lokacijah turistično različnega značaja: kamp-terme Banovci in hotel—terme Bakovci. Turistična ponudba tega območja temelji na izrabi najlepšega odseka reke Mure z neposrednim okoljem (logi in obrobna vaška naselja) za psihično (kulturno) in fizično rekreacijo ter na izrabi obstoječih in možnih virov termalne vode (po geoloških podatkih leži območje med Banovci in Bakovci nad največjimi in najtoplejšimi zalogami termalne vode v Pomurju.
Novopredvideno turistično središče Bakovci bi lahko razvijali z izključno rekreativno ponudbo ali pa kombinirano z zdraviliško. Zapisati pa moramo tudi opozorilo in verjetno največjo oviro rzavoja Bakovec — še prej bodo morali rešiti problem sosednje prašičje farme.
Toliko torej zaenkrat o rezultatih raziskovalno-razvojnega programa, kajti o njem bo gotovo še veliko povedanega.
»Tako, zdaj pa ne bo mogel nihče več reči, da v radgonski občini nimamo označene vinske ceste,« si je verjetno mislila Jožica Kaučič, poklicna članica izvršnega sveta SO Gornja Radgona, medtem ko je pribijala znak.
SO Gornja Radgona odgovorna za turizem, »le da so bile nekatere« poškodovane, zato so jih-poslali izdelovalcu, da jih popravi. Spomladi je bilo torej treba table le pribiti. Kdo bo to naredil?
Člani izvršnega sveta SO Gornja Radgona so se odločili, da bodo združili prijetno s koristnim. Predsednik je postal vsakemu kratko vabilo, da se udeleži akcije, vendar je prvi določeni
druga je prevzela pot Janžev Vrh—Boračeva—Radenci— Kapela— Rožički Vrh—Dragotin-ci— Videm, tretja pa od Janševega Vrha do Kapele, Okoslavec in Vidma.
Tako so bile sončno sredino popoldne 4.maja pribite vse table, ki označujejo radgonski del vinske ceste. Če ne verjamete, se lahko prepričate sami. Videli jih boste na drevesih, telefonskih in električnih drogovih, na zidovih starih hiš in vinskih kleti...
Kar nekajkrat je kladivo udarilo po prstu namesto po žebljičku. Nič ne de, glavno, da je tabla z napisom Pot v gorice pribita na primerni višini, tako da je vidna z obeh smeri vožnje.
•
»V kratkem bomo hišo na novo oblekli. Ne skrbite, tole tablo bom zagotovo pribil nazaj,« je obljubil Rudi Slogovič iz Spodnjih Ivanjec, ki pa ni hotel ponovno začeti s staro hišno obrtjo — gostilništvom.
Obljuba je izpolnjena — Blaguško jezero po enem letu spet polnijo z vodo. Aprila prejšnje leto so iz njega izpustili vodo, češ da je nasip po tridesetih letih potreben obnove, na dnu pa se je nabrala t. i. mrtva voda, ki je preprečevala razmnoževanje rib. Ribiči ribiške družine Gornja Radgona so ribe preselili v sosednja jezera in gramoznice, najtežje pa prodali. Obljubili so, da umetno jezero v Vidmu ob Ščavnici ne bo tako dolgo brez vode kot Negovsko. Tako bo po enem letu voda spet napolnila korito, nasip bo ostal še naprej nespremenjen, ribe pa veselo plavajo v drugih jezerih.
Bernarda Peček
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
STRAN 5
ki bi »e

J-« : tpec««"! dobri-?druieneaa dela- * de|ovno
fce 6tnas PokU c1™ 2?-383 ®h
l°6?8ebno <&*'
Lek Ljubljana, obrat v Lendavi
antibiotikov
40 LET GIDOSA IZ LENDA VE
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA
Lenarški klopotec vabi
Čeprav se sliši malo nenavadno, da je turistično poslovalnico Klopotec v Lenartu odprl prav Agrokombinat, pa ni niti tako presenetljivo, če vemo, da se ta kmetijska delovna organizacija ukvarja tudi s turistično dejavnostjo. V načrtih občine Lenart in Agrokombinata je poudarjeno, da naj bi to majhno mesto v Slovenskih goricah postalo vabljiv turistični kraj. Za to ima vse naravne danosti, lepo pokrajino z vinogradi, kulturnozgodovin-
Odslej bodo lahko Lenarčani dobili »se turistične informacije » svojem mestu, v Klopotcu Agrokombinata.
ske znamenitosti, pa tudi dobre gostilne.
Kar so bile pred letom ali pred nekaj meseci le ideje, se danes že uresničuje. Tako so v Lenartu že organizirali prvi turistični sejem, na katerem so prodajali izvirne turistične spominke in hrano, ki so jo pripravile članice aktivov kmečkih žena in deklet. Geslo, ki so si ga Lenarčani ob tem izmislili, je Dajmo turizmu več srca. Organiziran je bil ob minulem občinskem prazniku, ko so v središču mesta odprli tudi sodobno urejeno turistično poslovalnico Klopotec. V njej sta zaposlena dva, vodja pa je Aleš Arih, ki trdi, da je lenarška pokrajina še neodkrit turistični biser ter da bi radi razvili tako imenovani »intelektualni« turizem.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi novo lenarško turistično pot, ki pelje od gostilne Šiker do Štubergerja, preko lepega dvorca Hrastovec, čez Zavrh mimo razglednega stolpa in Maistrove kleti, med potjo lahko zavijete tudi k jezeru ob sv. Trojici ali Gradišču, pot pa končate v Lenartu pri Vindišu ali pa pogledate še v Benedikt. Klopotec bo skrbel, da bo po tej poti potovalo čim več gostov, Agrokombinat pa, da bodo lahko tudi v lenarški občini gostje prenočili. Do sedaj namreč ni še nobenega hotela ali zasebnih sob.
Bernarda Peček
V tovarni kemijskih in farmacevtskih izdelkov Lek v Ljubljani imajo dokaj velik posluh za manj razvito in obmejno območje lendavske občine. 1982. leta so odprli obrat za higienske izdelke, tri leta pozneje je začel z delom obrat gentamicina (antibiotik), zdaj (spet tri leta pozneje) pa pripravljajo naložbeni program za širitev izdelave antibiotikov. Konkretno to pomeni, da bodo zgradili novo tovarno. Več o tem pa nam je povedal vodja lendavskih Lekovih obratov, dipl. vet. Ladislav Ivanec:
»Čeprav je proizvodnja, kot •jo imamo v naših obratih v Lendavi, za to območje nova, smo se dokaj uveljavili in v matičnem podjetju so zadovoljni z našim delom. Res ima Lek velik posluh za Pomurje, kajti tod je zgradil več obratov in prepričan sem, da ne bo dolgo, ko bomo v Lendavi na območju sedanjih obratov začeli z delom v novi stavbi. Pravzaprav gre za širitev sedanjega obrata gentamicina. vendar z novim izdelkom, ki ga v Jugoslaviji še ne izdelujemo. Imenuje se LINKOMICIN. Naložba je že dobila zeleno luč pri ustrezni republiški komisiji, zdaj pa strokovnjaki pripravljajo investicijski program.
Predvidevamo, da ga bodo naredili v treh mesecih, nato pa bomo sestavili finančni načrt in začeli z zidavo.«
Nova naložba v Lendavi je v srednjeročnem programu Leka in tudi v planskih dokumentih občine Lendava. Omogočila bo zaposlitev nekaj novih delavcev.
Pred 40 leti so v Lendavi ustanovili Mestno komunalno podjetje. V štirih desetletjih je večkrat menjalo naziv; pred 10 leti se je iz Obrtno-komunalne-ga podjetja preimenovalo v Gidos. Letošnji jubilej je zato v znamenju 40-letnice ustanovitve in 10-letnice poslovanja z novim imenom.
V teh 40 letih se je kolektiv ukvarjal z več dejavnostmi: šiviljstvom, klavništvom, mlinarstvom, žagarstvom, Kroja-štvom, kovaštvom, kolarstvom, gostinstvom, čevljarstvom, av-toprevozništvom, postavljanjem plinskih inštalacij in tako naprej. Iz nekaterih dejavnosti so se pozneje razvile samostojne organizacije združenega dela, na primer Varstroj, Elek-tromlin. Konfekcija Velika Polana .. .
V Gidosu je zdaj zaposlenih 228 delavcev. Kolektiv je organiziran v dveh temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb. V tozdu Obrtniško-irišta-lacijska delaje zaposlenih 120 delavcev, v Komunali 80, v Delovni skupnosti skupnih služb pa delo združuje 28 delavcev. Kolektiv še kar dobro gospodari, kar ponazarjajo tudi rezultati iz prvega četrtletja letošnjega leta; v primerjavi z enakim lanskim obdobjem so celotni prihodek povečali za. 184 odstotkov, dohodek za 195 in čisti dohodek kar za 202 odstotka. Povprečni osebni dohodki so sicer pod občinskim povprečjem in so v tem obdobju 350 tisoč dinarjev.
Gidos ni podjetje, ki bi delovalo le na območju občine, kajti 70 odstotkov celotnega prihodka ustvari na »zunanjem« trgu. Ta čas opravljajo kerami-čarska in mizarska dela na večjem objektu Perutnine na Ptuju, za kar bodo dobili milijon 300 tisoč dinarjev, za razna obrtniška in elektroinštalacij-ska dela, ki jih bodo opravili
Se naprej prodorni
na
objektih Javnih skladišč
Ljubljana v Murski Soboti, pa bodo »iztržili« 20 milijonov. S svojimi obrtniškimi storitvami sodelujejo tudi pri gradnji objektov v Banovcih; končali so obrtniška dela na avtobusni
tudi upravna stavba z dvojezičnim napisom, pa tudi okolica poslovnih objektov je lepo urejena), so ponosni na svoj jubilej, hočejo pa seveda še hitrejši razvoj. Od sklenjenega samoupravnega sporazuma o poslo-vno-tehničnem sodelovanju lendavskega gradbeništva si ne obetajo veliko, saj nekateri podpisniki kršijo določila oziroma obrtno-inštalacijska dela oddajajo drugim. Na tržišču se bodo .torej morali še naprej prebijati sami. Agresivnosti, v pozitivnem smislu, jim ne manjka, zato tudi uspehi na zu-
n«« mir iii
PODSTAVKI — V Gidosu v Lendavi izdelujejo tudi podstavke za senčnike. Prodajajo jih predvsem lendavskemu Indipu.



postaji v Lendavi, poslovno-stanovanjski stavbi v Črenšov-cih, delali bodo pri gradnji hlevov na Ginjevcu pri Nedelici, znova pa bodo šli- (kamnoseki) v Budimpešto.
Tozd Komunala pa opravlja predvsem dela pri urejanju mesta Lendava in raznih komunalnih napravah. Sem sodi tudi lendavski vodovod, katerega zmogljivosti prav v tem času povečujejo.
V lendavskem Gidosu, ki daje vtis urejene organizacije združenega dela (tak vtis daje
najpomurskem območju. Kolektiv Gidosa je mlad, pa tudi strokovno podkovan, saj imajo 2, diplomirana gradbena inženirja in več prvostopenjskih inženirjev in tehnikov; imajo 5 ekonomistov, dva pravnika in tako naprej. Gidos bo ob letošnjem občinskem prazniku prejel plaketo občine Lendava, trije delavci (Štefan Kustec, Štefan Beko in Štefan Nedeljko) pa bodo prejeli državna odlikovanja.
Š. Sobočan
S prostovoljnim delom in pravočasnim plačilom je veržejska Narcisa DO Vesne zgradila novo skladišče za 85 milijonov dinarjev
V Vesni nadaljujejo s posodabljanjem
Š. Sobočan
V trgovinski organizaciji Vesna iz Ljutomera, določneje, njeni poslovni enoti Marketing Narcisa iz Veržeja, zgrajeni v letu 1975, z zaposlenimi 15 delavci, so -kljub naložbam nenaklonjenim časom v katerem obdobju od odločitve za naložbo v de-
Pred letom je Agrokombinat Lenart na Zavrhu odprl Maistrovo klet. Jelica Vogrin pravi, da prihajajo gostje tudi iz Maribora in Ljubljane. Največ jih je ob sobotah in nedeljah, radi pa si naročijo njihovo specialiteto — kuhano kračo s hrenom.
Sklad za razvojne programe
V lendavski občini so v delovnih organizacijah pogosto v dilemi. ko so pripravljeni razvojni programi, ki bi prispevali k hitrejšemu preustroju gospodarstva, saj se vselej zatakne pri zagotovitvi sredstev za realizacijo takšnih programov. V Sloveniji so se v več občinah odločili za ustanovitev sklada, s pomočjo katerega vse delovne organizacije zbirajo sredstva za realizacijo najbolj obetavnih programov. Po tej poti so šli tudi v lendavski občini in ustanovili sklad, ki naj bi pospešil skladnejši razvoj gospodarstva. Organizacije združenega dela zunaj občine bodo imele tako še večji interes za naložbe na manj razvitem območju občine. V osnutku samoupravnega sporazuma so predvideli, da bi delovne organizacije v sklad prispevale odstotek od ustvarjenega dohodka. Tako naj bi letos zbralo okoli 500 milijonov dinarjev. Združeno delo bi imelo od novih razvojnih programov le koristi, povečala bi se za-
poslenost in omogočil pretok kadrov.
Jani' D.
cembru 1987 do maja letos zgradili novo, 200 kvadratnih metrov veliko skladišče, kar je stalo le 85 milijonov dinarjev. Naročnik gradnje — Vesna je dela namreč plačala že ob naročilu, s prostovoljnim delom pri zemeljskih izkopih in urejanju okolice pa so sodelovali delavci Vesne v prostem času, s čimer so prihranili 5 milijonov dinarjev. V Vesni oziroma veržejski Narcisi, ki ima letno 1,7 milijarde dinarjev prometa, so se tako rešili težav, ki jih je povzročalo skladiščenje v treh neprimernih skladiščih na treh prostorih v drugi največji krajevni skupnosti v ljutomerski občini. Novo skladišče ima prostor za živila in gradbeno-tehni-čno blago.
V Vesni pa novo skladišče v Veržeju ni zadnja letošnja naložba. Vsi — še posebj vodilni te štajerske trgovinske organizacije — si prizadevajo, da bi še letos zgradili nov trgovinsko-poslovni center v centru Ljutomera. Želje
po gradnji, ki so posledica realnih potreb, so stare že 8 let. Nov trgovinsko-poslovni center naj bi gradili na že kupljenem zemljišču ob Kolodvorski ulici v centru Ljutomera, kar naj bi po ocenah stalo med 700 in 800 milijoni dinarjev. V centru bosta dve pokriti skladišči, veliki po 450 kvadratnih metrov. V enem bo prostor za gradbeni material in železni-narske izdelke, v drugi pa skladišče in prodajalna plina. Vsi projekti so izdelani. Ali se bodo dolgoletne želje oziroma potrebe z zgraditvijo tudi uresničile, pa je odvisno od lastnih, za naložbe namenjenih sredstev v DO Vesna, možnostih LB — Temeljne pomurske banke, razpoložljivih sredstev Interne banke ABC Pomurke, pripravljenosti sovlagateljev oziroma izdelovalcev, katerih blago v Vesni prodajajo, in seveda — predvsem od tekoče gospodarske politike, ki je tačas za vse velika neznanka.
Boris Hegeduš
LJUTOMER
najboljša ta hip
proizvodnja pijač, kisa in specializiranih prehrambenih proizvodov, p. o. Maribor 62000 Maribor, Kardeljeva cesta 65, pp. 178
Sanacijski program prevozništva odklonjen
Izvršni svet SO Ljutomer je na zadnji seji razpravljal tudi o dveh sanacijskih programih: DO Melje, ki ima v Ljutomeru obrat (prej Bombažna tkalnica MTT), in Ljutomerčanovega tozda Prevozništvo. Prvega je potrdila, čeprav je v njem nekaj nejasnosti, zato so sklenili, da naj vodstvo delovne organizacije Melje obišče Ljutomer in se z odgovornimi v občini tudi pogovori. Sanacijski program, ki ga je pripravila delovna organizacija Ljutomerčan, pa so zavrnili.
V tozdu Prevozništvo se že vrsto let pojavljajo težave. Kot prvi razlog zanje je neorganiziranost v tozdu, zaradi katere je izraba delovnega časa neustrezna, tovornjaki niso v celoti izkoriščeni, sistem nagrajevanja je neustrezen, stroški poslovanja rastejo, pojavlja pa se tudi nedisciplina. V lanskem letu se je število zaposlenih zmanjšalo, odšli pa so predvsem strokovnjaki, tako da se je poslabšala kvalifikacijska sestava. Ob koncu leta je bilo v tozdu zaposlenih 88 delavcev, ti pa so prigospodarili 42 milijonov izgube, ki pa so jo pokrili znotraj delovne organizacije. V tem tozdu je v zadnjih letih prihajalo tudi do večjih konfliktov,
imeli so tudi dve prekinitvi dela.
Ko je predstavnik delovne organizacije Ljutomerčan, ki je tudi član Izvršnega sveta, Rudi Sever, pojasnjeval sanacijski program, je navedel tudi nekatere ukrepe, ki v njem niso zapisani, vendar pa jih je delovna organizacija dodatno sprejela. Gre predvsem za reorganizacijo delovne organizacije. Člani izvršnega sveta so ostro obsodili vodstvo
delovne organizacije in tozda, ker se niso utegnili udeležiti seje izvršnega sveta, da bi pojasnili že zapisane in novosprejete ukrepe, zato so sanacijski program, ki ga je Ljutomerčan predložil, zavrnili in zahtevali, naj ga dopolnijo. Šele takrat se bo izvršni svet odločal, ali dajejo nakazane rešitve dovolj dobro osnovo za boljše poslovanje Prevozništva.
Dušan Loparnik
Delovna razmerja so najbolj sporna
Poročilo o delu sodišča združenega dela za lansko leto kaže, da je največji porast spornih zadev v občini Lendava. Je kar za 120 odstotkov večji kot v letu 1986 in je največji v pomurskih občinah. Vzroki sporov, ki so privedli do sodnih postopkov, so v glavnem isti kot v prejšnjih letih. Poglavitni je nejasnost posameznih samoupravnih aktov, kar omogoča različne razlage, to pa nujno pelje do sporov. V lendavski občini prevladujejo spori iz delovnih razmerij. Med temi so najštevilnejši v zvezi z denarnimi terjatvami, tem pa sledijo spori v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Večje organizacije združenega dela in delovne skupnosti imajo praviloma več sporov. Čeprav število sporov ne more biti merilo za samoupravno urejenost in zakonitost v organizacijah združenega dela, je lahko kazalec, da v teh organizacijah le ni vse dorečeno. Med organizacije združenega dela, ki so imele največ sprov spadajo: Ina Nafta, Gorenje Varstroj, Integral Golfturist in Primat.	Jani D.
Še letos satelitska televizija?
Satelitska televizija si vse bolj utira pot v naše domove. Tudi v Pomurju, kjer naj bi že letos uvedli sodobni sistem satelitske televizije. Temu je bil namenjen tudi prikaz te najsodobnejše televizijske tehnike, ki ga je organizirala firma Peters Gesellschaft iz sosednje Avstrije v hotelu Radin v Radencih, Gornji Radgoni in naposled v delovni skupnosti mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti. Ce bodo zagotovljena finančna sredstva, bi lahko po zagotovilih strokovnjakov že letos del Murske Sobote, predvsem v stanovanjskih blokih, kjer so koaksialni kabli, gledal satelitsko televizijo.
Še prej pa bo treba razčistiti odnose med ptt organizacijo in RTV Ljubljana. Brez tega namreč tudi v Murski Soboti ne bodo mogli pripraviti ustreznih idejnih projektov, ki zahtevajo meritve, določitev lokacije, ocenitev del in na tej osnovi določitev cene za posamezni televizijski priključek. Sicer pa bo po zagotovilih predstavnika firme za Jugoslavijo in druge vzhodnoevropske države, Catrein, možno gledati na enem kanalu, ob primerni postavitvi antene, kar osem televizijskih programov. Kakšna prednost je to za gledalce, pa ni treba posebej poudarjati!	’
M. Jerse
STRAN 6
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
kmetijska panorama
DRAŽJA ŽIVINA
Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta so pomurski rejci doživljali eno od doslej najtežjih kriz. Se posebej so jo čutili prašičereje!, saj odkupne cene prašičev še zdaleč niso pokrivale stroškov pitanja, slabo pa se je pisalo tudi govedorejcem.
Zdaj se položaj nekoliko popravlja, saj majski ukrepi zvezne vlade rešujejo tudi ta vprašanja. Kljub težavam so namreč rejci vztrajali, osnovne črede niso bistveno zmanjševali, in če se bodo razmere zdaj uredile, posledice niti ne bi smele biti prehude. V Kmetijski zadrugi Panonka so nam povedali, da so že pred koncem maja pripravili predlog novih odkupnih cen živine, z njimi seznanili kupce in vsi, razen soboške Mesne industrije, so nove cene tudi sprejeli. O novih odkupnih cenah je v začetku tedna tekla beseda tudi na sestanku najodgovornejših predstavnikov primarne proizvodnje in predelave v sozdu ABC' Pomurka, ker pa do sklepa redakcije rezultati tega sestanka še niso bili znani, naj zapišemo predloge cen, ki so jih pripravili v kmetijski zadrugi.
Kilogram tople polovice mladega pitanega goveda ekstra kakovosti naj bi poslej plačevali po 4.450 dinarjev, prvega kakovostnega razreda po 4.250 in drugega kakovostnega razreda po 4.050 dinarjev. Seveda je treba k tej ceni prišteti še premijo, ki zaenkrat ostaja nespremenjena. Krave prvega kakovostnega razreda naj bi odkupovali po 3.550 dinarjev, drugega po 3.350 in izven razreda po 3.150 dinarjev kilogram tople polovice, teleta za nadaljnje pitanje pa so po 5.000 dinarjev kilogram. Podražili so se tudi prašiči, ki naj bi jih plačevali po 2.200 dinarjev za kilogram žive teže iz farmske reje in po 2.000 dinarjev iz prostega odkupa, medtem ko naj bi bila cena pujskov za nadaljnje pitanje med 3.300 in 3.500 dinarji kilogram. Kljub predlaganim podražitvam pa rejci pravijo, da bodo z novimi cenami pokrivali le 75 odstotkov proizvodnih stroškov. L. Kovač
»Več razlogov je, ki vzbujajo pomisleke za združevanje v velike sisteme. Če odmislimo denarne (vsaka združitev na višji ravni jč doslej pokazala, da je takšno združevanje in povezovanje dosti dražje), so potem še čisto organizacijski in operativni. Zakon opredeljuje, katere štiri osnovne pogoje mora izpolnjevati takšen zavod, kar je povsem nesmiselno. Tako bi vsak zavod moral opravljati diagnostično službo, menim pa, da je povsem nesmiselno, da bi v Sloveniji imeli sedem diagnostičnih centrov, ko pa bi dva ali trije bili čisto zadosti.«
Kako pa potem opravljati zahtevnejša veterinarska dela, ki potrebujejo strokovno obdelavo?
VETERINA — KAKO NAPREJ?
KRAVE, KONJI IN TURIZEM
Zemlji se mora človek posvetiti s srcem in telesom, če želi, da mu bo ta tudi vračala. Ko sta se Šonajeva iz Veržeja pred leti odločala med službo in delom na kmetiji, odločitev ni bila lahka, pa vendar je zmagala ljubezen do zemlje. Oba sta pustila službo in začela kmetovati. Nemalokrat, posebno še ko so razmere v kmetijstvu neurejene, jima je žal te odločitve, vendar vztrajata ob misli, da se bo morda le kaj izboljšalo.
»Začeti je bilo potrebno tako rekoč od začetka«, pripoveduje gospodar Mirko, »saj razen zemlje in nekaj krav osnove za sodobno in usmerjeno kmetovanje nismo imeli. Potrebni so bili novi stroji, hlev je bil neprimeren, pa tudi o novi stanovanjski hiši smo morali razmišljati. Še sreča, da so bili takrat kreditni pogoji za kmetijstvo izredno ugodni in odločili smo se za naložbo.« Pred petimi leti so zgradili nove hleve, kupili strojno opremo, začeli pa so tudi graditi novo hišo. Ni bilo lahko, saj je v kmetijstvu težko priti do dohodka. Odločili so se za krave molznice in tako so morali vsa primerna teleta puščati doma za razširitev črede. Veliko so jim pri tem z nasveti pomagali tudi strokovnjaki Živinorejsko-vete-rinarskega zavoda in danes jim ni žal, da so se usmerili v tovrstno proizvodnjo. Res, da tudi pri mleku cene nemalokrat niso urejene, vendar je vseeno boljše, kot če bi se odločili za pitance. Danes v Šonajevem hlevu muka 17 goved, med njimi je vedno 15 krav molznic, pa še kakšna telica, saj takšen stalež vsako leto zahteva obnovo črede.«
Čeprav je pri mleku mesečni dohodek in se tu dinar najhitreje obrne, s tem, kar dobijo, še vedno niso povsem zadovoljni. 200 litrov mleka oddajajo zdaj dnevno, kar znese po sedanjih cenah okrog dva mili
jona dinarjev, vendar tudi stroškov ne manjka. Če bi vse računali in obračunavali, potem še tisto delo, ko pripelješ krmo iz silosa v hlev, ni ustrezno plačano. Kljub vsemu pa se jim ra-čunica le nekako izide, saj vso potrebno krmo pridelajo v
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
glavnem doma in krmil ne kupujejo. Sejejo predvsem koruzo in nekaj pšenice zaradi kolobarja, pripravljajo pa tudi travno silažo. Na desetih hektarjih morajo pridelati vso potrebno krmo, saj zemlje v teh krajih ni mogoče dobiti v najem in tudi naprodaj je ni. Pa tudi če bi bila, je predraga in si je kmet ne more privoščiti.
Pri Šonajevih v Veržeju so se odločili za krave molznice. Zdaj jih imajo 15, dnevno pa oddajajo okrog 200 litrov mleka. Mirko pa je vzljubil tudi športne konje, in čeprav je to drag šport, so konji postali del njegovega življenja. Foto: N. Juhnov
Razmere v zadnjih letih v kmetijstvu niso rožnate, še posebej ne v živinoreji. So pa pri Šonajevih ves ta čas vztrajali in črede niso zmanjševali. »Tega si ne moremo privoščiti,« zatrjuje Mirko, »saj smo šestčlanska družina, kmetija nam daje dohodek in tu je naša služba. Lahko je krave prodati, a kaj bomo potem delali jutri. Preden vzrediš drugo kravo, potečeta dve leti, in tega se rejci za-
Težnja za združitev veterine pod eno streho je v Pomurju živa dalje, kot pa zakonska pobuda. Pa tudi zakon, ki je predpisal, da se veterinarske postaje morajo združiti pod eno območno streho, v Pomurju ni prinesel tiste odločne enotnosti. Tri enote — Murska Sobota, Gornja Radgona in Lendava so že v pomurskem veterinarskem zavodu, ljutomerska pa se še vztrajno upira in noče v takšno skupnost. Zakaj ne — o tem smo se pogovarjali z magistrom Pavlom Sercem, direktorjem veterinarske postaje Ljutomer.
vedamo, zato vztrajamo, če tudi včasih za vsako ceno.« Na kmetih je treba celo leto pošteno delati, o dopustih ne morejo niti razmišljati, saj je treba krave vsak dan nakrmiti, pomolsti in še marsikaj postoriti. Je pa tudi veliko drugih izdatkov in
na koncu kmetu ostane bore malo. Veliko poberejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in žena je že razmišljala, da bi se odjavila. Vendar Mirko pravi, da morata vztrajati za vsako ceno, saj imata že 22 let delovne dobe in za starost si mora človek zagotoviti svojo socialno varnost.
Ko smo obiskali Šonajeve v
Veržeju, so bile krave na paši, tam pa smo lahko videli tudi konje. Tiste prave, kasaške, za katere se je Mirko navdušil že pred kakšnimi desetimi leti. Že pred temi so imeli pri hiši konje, za kmečka dela, vendar ti za šport niso bili primerni in tako je kupil ameriške kasače.
Tudi tekmoval je in dosegal dobre uvrstitve, zdaj pa že nekaj časa ne sodeluje na tekmo-
»Že doslej smo se za takšne naloge povezovali s strokovno usposobljenimi zavodi, inštituti in drugimi organizacijami. Naloge, ki sojih opravil) za nas, so bile strokovne in dobro opravljene, tako da ni bilo nobenih problemov.«
Ljutomerska veterinarska postaja je doslej opravljala službo na območju občine. Živinorejci so zadovoljni s storitvami in se radi spominjajo tudi časov, ko so v Ljutomeru gradili veterinarsko postajo. Takrat so prosili za pomoč tudi regijo, a jo je odklonila. Sedaj pa naj bi to postajo prenesli pod regijski zavod. Verjetno je to še eden od razlogov za vztrajanje pri organiziranosti, kot je. A ne samo to — tudi v
vanjih. Kobila ima zdaj podmladek in Mirko se nadeja, da bo vzredil dobrega športnega konja, saj je mati dosegala odlične rezultate. Bila je najhitrejša v državi, vendar ni nikoli vzdržala do konca. Sicer pa je konjeniški šport izredno drag in konje moraš zares vzljubiti, da se odločiš zanje. Pri nas je ta šport še vedno premalo priznan, nagrade na tekmovanjih so majhne in z njimi še zdaleč ne more pokriti vseh stroškov, ki jih ima s konji.
Kot smo že zapisali, so se pri Šonajevih odločili tudi za gradnjo nove hiše. Nekoliko večja je, za dve družini, saj na kmetiji običajno živita dve generaciji, uredili pa so tudi podstrešne sobe. V njih je prostora za tri družine in razmišljajo o ureditvi turistične kmetije. Ko je bil zaposlen še kot šofer, je Mirko veliko potoval po svetu, videl je številne turistične kmetije in že takrat se je navdušil za kmečki turizem. Tu v bližini so termalna kopališča, v Banovcih in Moravskih Toplicah, zato gostov ne bi smelo manjkati. Za ureditev turistične kmetije je iskal tudi posojila, vendar pod ugodnimi pogoji teh več ni. Poskušal je v kmetijski zadrugi in na turistični zvezi, a brez uspeha. Tako bo moral še nekaj časa počakati in ko bo vse uredil z lastpimi sredstvi, bo začel s kmečkim turizmom.
Sicer pa kaže, da se tudi v kmetijstvu začenjajo razmere v zadnjem času izboljševati. Za to je res že skrajni čas, pravi Mirko, ki je vedno upal, da se bo nekaj moralo spremeniti. Ce ne bi živel v tem upanju, bi že zdavnaj vse skupaj opustil in se zaposlil. Tako pa vztraja in računa na to, da tudi z nasledniki ne bo imel težav. Ima hčerko in sina, eden od njiju pa se bo verjetno odločil za kmetijo. Vendar silil ne bo nobenega, odločitev prepušča nji-
Ludvik Kovač
Gornji Radgoni in Lendavi se vedno glasneje slišijo glasovi nezadovoljstva, saj veterinarske storitve niso več takšne, kot so bile.
Magister Šerc, vaše pobude pa so dobile tudi politično podporo.
»Tako je. Izvršni svet SO Ljutomer vsako leto pregleda naše delo in ga oceni. Skupščina občine je namreč soustanovitelj veterinarske postaje, zato smo ji dolžni poročati o našem delu. Seznanili smo jih tudi z našimi prizadevanji, da bi ostali veterinarska postaja, kar so v celoti podprli. Celo več, na republiški ravni bodo sprožili tudi zahtevo za preveritev zakona o zdravstvenem varstvu živali, ki opredeljuje
MESARJI V ŠKRIPCIH
Zaradi zamrznjenih cen mesa in nekaterih izdelkov ter odkupnih cen živine, ki so bile višje od zaščitnih, so se mesno-predeloval-ne organizacije v prvih letošnjih mesecih srečevale s precejšnjimi težavami. Majski ukrepi in sprostitev nekaterih cen so sicer tudi mesarjem prinesli nekoliko olajšanja, vendar težav niso odpravili. V soboški Mesni industriji se zavedajo, da s cenami ne morejo pretiravati, saj se padec kupne moči že opaža v prodaji, zato so
ENOTNA FRONTA ZA NOVO PRAVDO
Kmetje so in ostajajo puntarji v slehernem režimu, ki je do njih kri-vičem Ker je naš povojni očitno bil tak, je logična! posledica ustanovitev Kmečke zveze, samostojne in neodvisne, stanovsko-politične organizacije-
Po tem, ko je na obletnico dneva poljske Solidarnosti (12. maja) v ljubljanski unionski dvorani več kot tisočglava množica kmetov, kmetic in somišljenikov iz vse Slovenije spontano in plebiscitarno ustanovila Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine, je do podobnega dejanja prišlo minuli četrtek (na Telovo) v prostorih kina v Ljutomeru. Najmanj 250 zborovalcev je prišlo po maši na kmečko tribuno, kjer jim je še posebno dobro del nagovor Ivana Omana, predsednika Slovenske kmečke zveze, ki je s pesnikom vzkliknil: Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš! Toda — se je vprašal — čigavi so plodovi? Ali kmetovi ali dela zastonj, zgolj za to, da preživlja narod oz. mu omogoča visok življenjski standard in mu samemu najmanj ostane? Odgovor je na dlani in se ni treba sprenevedati. »Ker nam je tega dovolj, smo se odločili, da na organiziran način takim razmeram naredimo konec,« smo slišali med gromkim, pritrjevalnim ploskanjem iz dvorane. Slovenski kmet torej vstaja in napoveduje, da ne misli več tlačaniti.
Podobno namero se je dalo razbrati iz številnih nastopov na triurnem shodu, ki so ga ob koncu soglasno opredelili za ustanovni občni zbor občinske kmečke zveze Ljutomer. Odločili so se za eno organizacijo, rekoč, da so problemi, ki žulijo mlado in staro generacijo kmetov, isti. Svojevrstno popestritev kmečke tribune je pomenilo branje splošne deklaracije o človekovih pravicah OZN iz leta 1948, podobno pa velja za brezuspešno pozivanje predsedstva tribune, naj bi na tožbe, očitke, ugovore kmetov in kmetic odgovarjali predstavniki zadruge Ljutomer— Križevci, občinski politiki in oblastniki. Očitno se jim — kljub vabilom, ki jih je posredoval sklicatelj, občinska mladinska konferenca — ni zdelo vredno oz. potrebno, da bi prišli.
tudi obliko dela. Kako bo s tem, še ne morem povedati.«
In naloge za naprej?
Veliko jih je. Občina Ljutomer je ena najintenzivnejših živinorejskih občin v Sloveniji. To smo . dosegli načrtno z uvajanjem osemenjevanja plemenskih svinj. Tudi na področju mlekarstva imamo zavidljive rezultate, da o nekaterih drugih nalogah ne govorim. Seveda bomo tudi v prihodnje skušali obdržati naše storitve na dosedanji ravni, oziroma jih še izboljšati. Menim, da si le tako lahko pridobimo in obdržimo zaupanje kmeta, saj je samo njim namenjena ta služba, nikomur drugemu.« Dušan Loparnik
cene mesnih izdelkov, ki se oblikujejo svobodno, povečali le za 25 do 30 odstotkov. Povišanje odkupnih cen živine pa zahteva tudi višje cene mesa. Zahtevke za višje cene so že dali, vendar je potrebno nanje čakati en mesec in bodo zaradi tega še imeli izpad v prihodku. Prosto lahko oblikujejo le 18 odstotkov cen svežega mesa in tako se nekatere vrste mesa v mesnicah že dražje. Za kilogram pljučne pečenke, denimo, je treba zdaj odšteti že 25 tisoč dinarjev. L. K.
Ob koncu zborovanja so udeleženci sprejeli pravila in program občinske kmečke zveze ter več usmeritev. Najprej, da mora biti Zveza samostojna, neodvisna, stanovsko-politična organizacija kmetov, ki terja neposredne volitve vseh organov oblasti v občini in republiki in mora v najkrajšem času omogočiti neposredne, svobodne volitve vseh organov zadruge, na katerih bo predstavnike kmečke zveze kandidirala sama občinska kmečka zveza. Ta mora imeti v vsakem trenutku pravico postaviti vprašanje zaupnice za kateregakoli člana organov zadruge. Slovenska kmečka zveza mora določati cene vseh kmetijskih pridelkov. Namesto regresov in premij naj se omogoči realna cena pridelkov in enakopravni pogoji gospodarjenja v družbenem in zasebnem sektorju. Kmetovo delo mora biti pošteno plačano. Zemljiški maksimum je potrebno ukiniti in zemljo vrniti kmetom pod istimi pogoji, kot jim je bila po vojni odvzeta, hkrati pa jim omogočiti, da s pomočjo ugodnih posojil kupijo vso neobdelano zemljo. Branko Mikulič naj glede na rezultate dela svoje vlade odstopi. Predlagali so, da se Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine združita. Zahtevajo brezcarinski uvoz kmetijske mehanizacije in rezervnih delov. Občinska kmečka zveza Ljutomer tudi terja, da takoj spustijo na svobodo Janeza Janšo in namesto njega zaprejo vse tiste, ki uničujejo Jugoslavijo. Za začasnega predsednika so zbrani izvolili mladega kmeta Alojza Štuhe-ca iz Bolehnečic za podpredsednike pa Branka Stuheca iz Loga-rovec, Borisa Zadravca z Raz-križja in Milana Rusa z Mote.
Samoorganiziranje kmetov v Pomurju se nadaljuje. To nedeljo (12. junija) ob 9. uri bodo v zadružnem domu na Tišini ustanovili krajevno kmečko zvezo, sliši pa se, naj bi prišlo tudi do ustanovitve prekmurske kmečke zveze.
Branko Žunec
Z vrhunsko kvaliteto smo prišli spet med vas
Z vrhunsko kvaliteto smo prišli spet med vas
sadni sirupi
sadni sirupi
sadni sirupi sadni sirupi
Z vrhunsko kvaliteto smo prišli spet med vas Z vrhunsko kvaliteto smo prišli spet med vas
STRAN 7
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti Gornja Radgona (Uradne objave št.: 4/88)
VII. NATEČAJ
dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti I. NAMEN KREDITIRANJA
Posojila, dodeljena po tem natečaju, se lahko uporabljajo za:
— gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v za-sebni lasti;
— gradnjo in nakup stanovanj v etažni lastnini;
— obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš;
— preurejanje podstrešnih stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, za katero izda ustrezno soglasje Samoupravna stanovanjska skupnost.
II.	UPRAVIČENCI DO POSOJILA SO:
— delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela oz. v delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti, ali so združevanja začasno oproščeni;
— delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti;
— upokojenci in invalidi, ki izpolnjujejo druge pogoje, navedene v tem natečaju, s tem da velja domicilno načelo.
III.	NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 39,094.000__________din IV. NATEČAJNI POGOJI:
Delovni in drugi upravičenci imajo pravico do posojila za gradnjo, nakup in obnovo stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oz- neprimerno stanovanje in niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hiše, katere površina presega 50 m’;
— da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze, če gre za novogradnjo, oz. da je pogodbeni rok izvajalca del, ki bi moral objekt zgraditi do lil. gradbene faze, že potekel, razen ob gradnji montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti veljavno sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše, katere rok je že potekel;
— da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, če gre za nakup stanovanja;
— da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, tudi če gre za obnovo stanovanja oz. stanovanjske hiše.
Posojila za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj ter stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo delavcem največ za dobo 14 let po 4% obrestni meri, ki se po preteku 10 let poveča za 2 %. Posojila se vračajo v enakih mesečnih obrokih, pri čemer en mesečni obrok ne more biti nižji od 1.500 din. Znesek posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, ne more biti nižji od 186.270 din. Za gradnjo, nakup ali obnovo v odstotku od ugotovljene predračunske vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m!, če stanovanjska površina prosilca, za katero prosi, ni manjša. Najvišji znesek kredita, ki ga lahko dobi delavec za nakup, gradnjo in obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša 20 % predračunske ali kupoprodajne cene oz. 30 % za nakup stanovanja v etažni lastnini, s tem da se upoštevajo revalorizirana posojila prejšnjih let.
Pri izračunu revalorizacije stanovanjskih posojil se upo-
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1986
1987
1988
124,94 102,85
74,14 53,14 43,55 31,31 19,03
9,68 5,13 2,00 1,00
števajo naslednji pokazatelji: za posojila, pridobljena:
v letu
1975
1976
1977
se uporablja: količnik 204,23 162,36 145,22
Skupna vsota posojil, ki jih lahko dobijo upravičenci na eno stanovanjsko enoto, ne sme presegati: — pri zadružni stanovanjski gradnji 75 odstotkov;
— pri gradnji individualne stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 odstotkov;
— pri obnovi stanovanj ter stanovanjskih hiš (tudi ureditev podstrešnih stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so .družbena lastnina) 80 odstotkov predračunske vrednosti, ki jo izkažejo s tem, da so cene valorizirane v skladu z indeksi povišanja cen v gradbeništvu v SR Sloveniji vsako posamezno leto.
V. DOKUMENTACIJA
Prosilec mora k vlogi, ki jo dobi pri Ljubljanski banki, PE Gor. Radgona, priložiti še:
— veljavno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev gradnje s skico,
— kupno oz. predkupno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše,
— predračun o ceni del za obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
— zdravniška potrdila o bolezni ali invalidnosti ter nosečnostjo nad 4 mesece,
— potrdila o mesečnih prejemkih družine v preteklem letu,
— izjavo o pridobljenih posojilih po prejšnjih natečajih, — druge ustrezne dokumente, ki jih bo zahtevala banka,
— potrdilo o delovni dobi prosilca,
— potrdilo o članih družine in bivanja v občini,
— zemljiškoknjižni izpisek, če se gradbeno dovoljenje ne glasi na prosilca kredita,
ne glede, če je v preteklih letih že, pridobil stanovanjsko posojilo iz teh sredstev.
VI. DRUGE DOLOČBE:
Obrazci za vloge za posojilo se dobijo pri poslovni enoti Ljubljanske banke v G. Radgoni, ki bo vloge zbirala vključno od 24. 6. 1988. Vse dodatne informacije lahko dobijo interesenti v poslovni enoti LB ali na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gor. Radgona. Vloge, prispele po tem datumu, in nepopolne oz. neustrezne vloge ne bodo obravnavane.
Banka in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona ima pravico, da resničnost podatkov preverita. Upravičenci, ki jim bo stanovanjsko posojilo odobreno, sklenejo pri LB, PE G. Radgona posojilno pogodbo.
Pri razlagi vsebine razpisa se uporabljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, splošnih aktov Ljubljanske banke in ustreznih predpisih s področja stanovanjskega gospodarstva,
O rezultatih natečaja bodo prosilci obveščeni v 60 dneh od poteka roka za sprejem vlog.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA
Za potnike VESTNIKOVEGA
VLAKA je pripravi! Emo Celje posebej ugodno prodajo emajlirane posode v svoji prodajalni na Mariborski cesti 86, v neposredni bližini hale Golovec.
Prodajalna bo 11. junija izjemoma odprta od 7. do 18. ure.
Srečno vožnjo z VESTNIKOVIM VLAKOM vam želi Emo!
Poglejte ga, kakšen le’
ZLATA STROPNIK, BOGDAN TRATNIK, GABRIJEL SELJAK
NAŠE GOBJE BOGASTVO
DOMAČE ZNANJE ZA SLOVENSKE RAZMERE • 541 VRST GOB NA BARVNIH FOTOGRAFIJAH • PRI VSAKI GOBI OPIS KLOBUKA, TROSOVNICE, BETA, MESA, ČASA RASTI, RASTIŠČA, UPORABNOSTI IN MOŽNOSTI ZAMENJAV • OBSEŽEN UVOD O RASTI GOB, NABIRANJU, SPOZNAVANJU, STRUPENOSTI IN POMOČI PRI ZASTRUPITVAH • ABECEDNO KAZALO SLOVENSKIH IN LATINSKIH IMEN • SKRATKA: KNJIGA ZA ZAČETNIKA IN POZNAVALCA, ZAPRISEŽENEGA GOBARJA IN NEDELJSKEGA IZLETNIKA!
Nabirate gobe? Jurčke in lisičke? Pa marele? Golobice? Štorovke? Turke in brezovčke? Še kaj? Ne? Škoda!
V naših gozdovih raste vsaj 300 vrst dobrih užitnih gob in le kakšen ducat zares nevarnih: nekaj mušnig, razcepljenk, obrobljena kučmica, pomladni hrček in še kakšen dežniček.
Možnosti za polno košarico slastnih gobjih sadežev so torej vedno odprte - če boste le pridno prebirali tudi najnovejši priročnik NAŠE GOBJE BOGASTVO. Seveda vam ni treba kar takoj zahrepeneti po vseh 300 vrstah užitnih gob. Toda že, če jih boste spoznali vsaj kakšnih trideset ali štirideset, zraven pa še tistih deset smrtnih sovražnic vsakega gobarja, boste varno in zadovoljno nabirali gobe po travnikih in gozdovih od marca do pozne jeseni. Spomladi seveda le marčnice, mavrahe in zgodnje borovnike, potem pa vsak mesec več, dokler ne boste gobarjenja zamenjali s smučanjem.
Sodobna fotografska tehnika je omogočila avtorjem fotografij, da nam v knjigi predstavijo gobe v naravnem okolju in v naravnih barvah, kar veliko prispeva k razpoznavanju. Predhodnica zdajšnje obsežne izdaje te knjige z naslovom GOBE NAŠIH KRAJEV je prav tako izšla pri Mladinski knjigi leta 1984. V njej je bilo zbranih 253 različnih vrst gob z opisi, torej za dobro polovico manj kot v knjigi NAŠE GOBJE BOGASTVO.
Če že imate skromnejšo izdajo, naj vas to ne zavre pri vašem gobarskem napredku. Podarite jo začetniku ali šolarju, vi pa si razširite obzorje, z dvakrat obsežnejšim priročnikom!
Priročnik NAŠE GOBJE BOGASTVO lahko naročite oziroma kupite pod istimi pogoji v vseh knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih in seveda z izpolnjeno naročilnico, če jo pošljete na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA. Titova 3, 61000 Ljubljana. Prodaja po pošti.
PO 30. JUNIJU BO ZA KNJIGO VELJALA VIŠJA CENA!
609 strani, barvne fotografije, črtne risbe, trde kartonske platnice, cena 49.000 din

aifwo T
MSPNfK TRATNJK L S6WAK
' NAROČILNICA □□□□□□□□	0115 2340
| I I I I I I I I I LIJ LnkiJ LoloJ
। ______ 0 0	0 2 0 3
; [da?
I želim prejeti priročnik NAŠE GOBJE
I BOGASTVO za 49.000 din
j (velja do 30. junija).
| Plačal(a) bom:
| □ po povzetju,
. □ v 3 zaporednih mesečnih obrokih brez obre-
I sti.
Priimek:....................
Ime:.......................
Ulica (ali vas), št.:..... Poštna št.:........ Pošta:
št. osebne izkaznice:......
Leto rojstva:.............
Zaposlen(a) pri:............
| Ta naročilnica zavezuje založbo in naročnika.
। Vse morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.
Datum:
Podpis:___
STRAN 8
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
kulturna obzorja
LK ZVEZO SLOVENSKIH RAZUMNIKOV
Sklican v prelomnem času na-znanjanja velikih družbenih sprememb v Jugoslaviji, je zbor slovenskih kulturnih delavcev minuli četrtek v Ljubljani nadaljeval tradicijo slovenske kulturniške inteligence, tako Plenuma kulturnih delavcev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so bili prisotni v Cankarjevem domu, kot drugih, zbranih v osrednji dvorani.
Miloš Mikeln, predsednik Sveta za kulturo pri predsedstvu republiške frontne organizacije, je uvodoma sicer pojasnil, da ne gre za nadomestitev Plenuma, ampak za aktivno sodelovanje in vključevanje kulturnikov v razpravo o ustavnih spremembah, preprečevanje najavljenih predlogov slovenske vlade za izvedbo tako imenovanega »puščanja krvi« zaposlenim v družbenih dejavnostih na osnovah omejevanja porabe z izhodišč zvezne vlade. »Čas je, da pridemo do jasnega stališča: o tem, koliko si bo kak narod (ali republika) v Jugoslaviji privoščil šolstva, zdravstva, kulture, koliko more in hoče dati za to glede na svojo gospodarsko moč — to je stvar njegove suverene odločitve,« je med drugim dejal predsedujoči zbora. Predsednika slovenske frontne organizacije Jožeta Smoleta na njem ni bilo zaradi bolezni, interpretirano pa je bilo njegovo pismo. Posebej zbrano pa je svoje misli v
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ Češkoslovaške
Prve »Lastovke« v Gornji Radgoni
Mogoče je bil vzrok neurje, ki je divjalo tega dne (27. maja) in prisililo obiskovalce, da so dodobra spoznali mlade »lastovke«, ali pa bližina jezika, saj so se jim pesmi zdele nekam znane, domače. Kakorkoli — med gosti iz Češkoslovaške in Radgončani se je
JUDITA GARA1OVA — Petje v zboru Lastovka ji veliko pomeni. Zaradi dobrega glasu poje večkrat solo, torej se mora še posebej potrudili. Stara je 14 let. obiskuje 8. razred in bo po končani osnovni šoli šla v srednjo kemijsko šolo. Vtem zboru poje že štiri leta. V Gornji Radgoni je spoznala Matejo. pri njej je tudi prespala in postali sla pravi prijateljici.
spletla vez, začetek trdnega prijateljevanja, ki bo povrhu vsega še koristno tako za zbor OS Jože Kerenčič kot za zbor Lastovka. Opoldne sta oba skupaj zapela na koncertu v radgonski osnovni šoli in že takrat, malo pred koncertom, so se naučili po dve pesmi prijateljskega zbora. Zvečer ob 17. uri pa so se pevci Lastovke predstavili še občanom Gornje Radgone. Dvorana je bila nabito polna.
Zasluge, da je do tovrstnega sodelovanja sploh prišlo, ima dr. Josef Potočar, umetniški vodja
BETKA KLIMASOVA - Stara je 14 let. po končani osnovni šoli bo nadaljevala šolanje v gimnaziji, nato pa se bo posvetila študiju medicine, saj bi zelo rada postala zdravnica, v zboru Lastovka poje tri leta, všeč so ji predvsem Ludove pesmi, prav tako Bachova A ve Marija. Prespala Je pri Andreji in njeni domači so jo zelo lepo sprejeli.
uvodnem referatu na zboru razpredal Ciril Zlobec. »Veliko, v vseh plasteh in v vsej smeri smo v teh letih razmišljali, in še razmišljamo, o sebi kot narodu, družbi, predvsem o narodu, o slovenstvu, o skupnem slovenskem kulturnem prostoru kot posebni obliki sodobne slovenske nacionalne politike, veliko modrega je bilo rečeno tudi o kulturi in njeni prežetosti z narodom, o kulturi kot eni redkih dejavnosti, ki je hkrati usmerjena navznoter in odprta navzven, v narod in svet. Nedvomno je pri tem znamenje velike stiske, da zmoremo izgovarjati hrabril ne besede o slovenstvu in slovenski kulturi, da pa se nam misel in beseda zatikata, ko gledamo in razmišljamo o sebi v jugoslovanskem kontekstu,« je odprl občutljivo in aktualno temo, o sami kulturi pa poudaril: »Dovolj smo že dokazovali, in o tem najbrž ni nobenega dvoma več, njen buditeljski, osveščujoči, združevalni in utemeljitveni pomen v slovenski nacionalni zgodovini, pa tudi njen delež pri današnji nacionalni zavesti, ki je spodbudno visoka in množična, premalo pa najbrž govorimo o njenih lastnostih v jugoslovanskem kontekstu: prav v pretoku kulture se uveljavlja kriterij kvalitete, čeprav je podvržen vsem njenim nihanjem tekoče produkcije, neideološke in nepolitične
zbora. Ob priložnosti, ko je v okviru sodelovanja med mariborsko in bratislavsko univerzo gostoval v Mariboru, seje udeležil Festivala mladinskih pevskih zborov. Slišal je zelo dober zbor, ki ga je vodila Marija Dukarič, torej pevski zbor Osnovne šole
MONIKA VAGVOLGY1OVA
Obiskuje 8. razred, stara je 14 let in bo nadaljevala šolanje na srednji pedagoški šoli. Poje L glas in zanjo je petje v zboru sprostitev. Najraje zapoje renesančne pesmi in pesmi iz drugih starejših obdobij. V Gornji Radgoni je spoznala Alenko in pri njej prespala. Mesta si še ni dobro ogledala, vendar seji zdi prijetno.
Jože Kerenčič. Navezal je stike in ko je začel delati v zboru Lastovka, so sodelovanje lahko uresničili tudi v praksi. Dirigentka ali zborovodkinja je Magdalena Kissova. Njihov repertoar je zelo širok; pojejo veliko skladb starejših avtorjev iz renesanse, baroka in romantizma, prav tako pa imajo radi, še posebej otroci, sodobne skladbe slovaških in drugih avtorjev. Radgonski zbor bo odpotoval v Novi Zamke jeseni, najverjetneje oktobra.
Bernarda Peček
BEATA SOLAROVA - Ima 14 let in poje v zboru štiri leta. Zelo rada poje najraje prav tako Ludove pesmi m slova ške narodne pesmi. Po končam osnovni šoli bo šla v gimnazijo nato pa visoko pedagoško solo. Če bo pela se naprej ne ve. V Gornji Radgoni je spoznala prijetno deklico Klavdijo, pri koleri je tudi prespala. Vsi sojih zelo prisrčno sprejeli.
oblike ponudbe, skupno iskanje sozvočja s sočasno in najboljšo produkcijo v svetu. Mogli bi celo reči, da je kultura vzorčen primer, kako je mogoče doseči največ in najboljše na ravni v teh razmerah politično neobremenjenih odnosov, zunaj vsakršnega diktata.«
Sergij Pelhan, predsednik Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, je bil nedvoumen na koncu svojega (s številkami o poraznem stanju slovenske kulture polnega) referata, ko je vzkliknil, da je v tem trenutku omejene porabe, v kateri je kultura pojmovana celo kot potrata, odveč razdvajanje med uporabnike in izvajalce, ampak moramo postati vsi en zbor v interesu slovenske
POROČEVALKA ŽIVLJENJA
Ob izidu najnovejšega dela Karoline Kolmanič — romana Sadovi ranih cvetov — smo se pogovarjali z avtorico, ki živi v Murski Soboti. Takole pravi: »To je moja osma knjiga, vse seveda niso romani, prištela pa sem tudi drobceno knjigo, ki je izšla v nemščini z naslovom Iz vsega sveta v istoimeni zbirki.«
»Delo Karoline Kolmaničeve Sadovi ranih cvetov je realistično in v tej zasnovi tudi solidno napisano. Avtorica predvsem pripoveduje,dogodki in doživetja nastopajočih si sledijo v razumljivem logičnem zaporedju, lirični vložki zadevajo predvsem naravo in njene menjave z letnimi časi, odvečnega modrovanja ni. Pred sabo imamo torej branje, ki nas sicer miselno in čustveno ne zaposluje preveč, vendar nas »drži«. Je kot film, ki ga gledamo, ker nam poroča o življenju. In o življenju, pač v eni izmed tisočerih variant, nam roman Karoline Kolmanič res pripoveduje,« smo prepisali z zavihka knjige. Dodajmo pa tudi avtoričino pojasnilo o tem, o čemer pripoveduje roman na 299 straneh.
»Lotila sem se problema iz leta 1945. ko so usode usmerjale najrazličnejša pota. Taka je tudi usoda otroka, ki ga je v vojni vihri mati — Rusinja morala pustiti tukaj. Obdelala sem njegovo otroštvo in študentska leta ter tudi čustveno plat, predvsem ločitev od svojega priimka, ko je prevzemal priimek svojih krušnih staršev.«
Tako je tokrat glavna oseba romana moški. Je to zato, ker so vam očitali, da pišete izključno o ženskah?
»Tudi zato! Moške osebe mi niso neznane in recenzenti so mi dejali, da sem jih kar dobro zadela, da so približno taki v obdobjih, ki sem jih opisovala.«
Dobršen delež pa ima v opisu tudi pokrajina.
»Ja, res je, roman je posvečen Prekmurju. Ne morem reči, da sem s to pokrajino končala, nekako sklenila svoje misli o njej, ampak toliko let že živim tukaj,
ODLOMEK --------------------------—
»Nataša, idjom!« se je ostro oglašalo skozi odprta vrta, kjer so fantje očitno že pripravili žice in aparate v zaboje. In tisti hip se je moralo v Nataši nekaj prelomiti ali pa je nosila že dolgo s seboj:
»Naj ostane pri vas.« se je izluščilo skozi usta, »pridem ponj, ko se bomo vračali. Pridem! Nikomur drugemu ga ne morete in tie smete izročili . . . Moj je!«
Benkičevi sta onemeli. Samo lopo sta gledali vanjo, nista razumeli ne verjeli. In vendar je bila resnica. Iz žepa je izvlekla listič in ga porinila Gizeli v roke. Na vratih je ž.e stal njen tovariš in čakal. Spodaj je hropel prižgan avto. In tedaj je Nataša iztegnila obe roki, slovesno v trenutku tišine. nesla beli sveženj k svojemu obrazu, se dotaknila vlažne, tople glavice. jo za hip dvignila k oknu, saj si ga je morala vtisniti v spomin pri čisti svetlobi. Potem ga je z iztegnjenimi rokami položila v podrhtevajoče Gizeline roke:
»Čuvaj ga zame. Vrnem se! Če... če ne... ostane tu!« Glasen vzdih je preglušilo brnenje motorja. Kljub ostrim poveljem, ki so brezobzirno padala zunaj, tega pretresljivo slovesnega ozračja nihče ni upal motiti. Še vojak je nemo gledal ta prizor. Nato je Nataša, gnana od nedopovedljive bolečine, pograbita tovariševo roko, jo trdno stisnila, se oprla nanjo, prestopila dve stopnici, se vzpela na odprti džip in povedala odločno:
»Tu sem! Gremo!«
In šli so. Po cesti so se valile motorizirane kolone v komaj prebujajočem se jutru. Topovske krogle so krile to premikajočo se, dolgo, živo reko, ki se je zaradi višjih povelj in kombinacij morala za ceno življenj pretolči čez utrjene bojne črte proti Gradcu. Rakete, ki so se zaporedoma, šumeč in švigajoč sprožale iz okroglih, orglam podobnim, tesno druga ob drugi strnjenih cevi in so jih Nemci že zdavnaj krstili Stalinove orgle. Sovjeti pa katjuše, so zdaj na tem področju prvič zapele. Sovražnik z druge strani Mure je umolknil ali pa se samo potuhnil.
kulture in samobitnosti.
Minuli, ves dan trajajoči zbor je bil tak: v iskanju slovenske identitete, s pobudo, da ustanovimo zvezo slovenskih intelektualcev, v kateri naj bi bili poleg kulturnikov tudi učitelji, novinarji, celo razumni politiki in vsi, ki razmišljamo o tem, kako rešiti dolino pred smrtjo, ko je ilustrativno citiral enega od tridesetih, ki so se zvrstili pred mikrofonom, Dimitrij Rupel. Njegov predlog je sicer spominjal na nedavno ustanovljeno kmečko zvezo, na skupnem vlaku, katerega lokomotiva vleče navkreber, tako kot je izmenjava in množica izrečenih besed potrjevala, da so tudi kulturniki močnejši v besedah kot akciji. Zaradi množice besed, med njimi tudi že večkrat slišanih, so se redčile tudi vrste prisotnih v Cankarjevem domu, posebno v opoldanskem in času, ko je bilo zaradi odvisnosti od javnih prevozov potrebno na pot v odmaknjene kraje — provinco. O slovenski majhnosti in provin-cionalnosti pa je bil tudi eden najboljših referatov, avtorja Boštjana M. Zupančiča, ki ga je naslovil Slovenstvo: radost ali žalost?, začel pa tako: »O slovenski majhnosti je bilo že dosti povedanega in o njej je bilo izrečeno veliko naravnost hudobnih besed. Brez dvoma gre velik del te agresivnosti pripisati deljenemu občutku, da v slovenskem
da mi je ta svet, kot tudi svet onkraj Mure prirasel k srcu. Napisala sem tudi povest, ki bo predvidoma izhajala pri Večeru, o ljudeh lahko pišem, ker sem dalj časa živela na vasi in doživljala srečanja z njimi. Za naprej še ne vem točno, toda k tej temi se bom gotovo vrnila.«
prostoru nekako ni mogoče svobodno zadihati. Bistvo omenjene provincionalnosti je po njem v občutku majhnosti, katerega si nacionalna skupina zgolj dveh milijonov ljudi sicer upravičeno lahko privošči: provincionalnost je tak način doživljanja sveta, ki uspe iz zaznave izločiti širše dogajanje samo zato, da bi vzdrževalo zadovoljnost s samim seboj.«
Vsekakor je bil zbor slovenskih kulturnih delavcev tudi političen zbor, o čemer priča že na vabilu zapisana tema razprav in razmišljanj: SLOVENCI, JUGOSLAVIJA' IN SLOVENSKA KULTURA. Po njem pa toliko bolj jasno, da razumniki ne bomo soglašali z neumesnostmi in nepravilnostmi. Mednje gotovo sodi tudi aretacija Janeza Janše, znanega javnega delavca in enega od kandidatov za predsednika Zveze slovenske mladine, s katero civilno tožilstvo ni bilo seznanjeno in gre za vprašanje kršitve pravnih norm, o njih in legitimnosti pravne zakonodaje ter kulture je glasno razmišljal Ljubo Bavcon. Kulturni delavci pa so protestirali proti kršitvi ene temeljnih svoboščin in ravnanju z angažiranim intelektualcem, soglašali pa tudi z izjavo, iz katere veje človeška in državljanska zaskrbljenost za naš ustavni red in svobodo javne besede.
Brigita Bavčar
V teh dneh je bila za vas aktualna bralna značka, ne samo ob Muri, tudi ob Rabi v Porabju ste bili kot organizatorica in gostja v pogovorih z mladimi bralci. Kaj bi dejali o bralni znački?
»Bralna značka je imela enaindvajsetletnico. Lep spomin imam na Miška Kranjca, ko sem se šla k njemu prvič pogovarjat, da bi nam dal zanjo svoje ime. Takrat je želel, da na znački ne bi bilo njegovega portreta, in obljubila sem mu, da ne bo. Zdaj, ko bi ga radi imeli in z njim tudi počastili obletnico njegovega rojstva in smrti, pa ni sredstev, da bi to uresničili, čeprav bi se ob jubilejih spodobilo. Letos je bil med nami književnik Miroslav Košuta iz Trsta in drugi, ki so nam priznali, da imamo dobro organizirano bralno značko isti dan po vseh šolah v občini, kar je nekak praznik. O tem so govorili pedagogi na dnevu prosvetnih delavcev, od devetnajstih pa se je odzvalo petnajst književnikov, ki so se pogovarjali z mladimi bralci. Prav ta živi stik je tisto, kar jim lahko največ da, saj ko avtorja ni več, obstaja le posredni stik preko njegovega dela. Zato prihaja za bralno značko na moj naslov vedno več vabil. Bila sem že tudi dalje od Ljubljane, vendar je zdaj, ko ponovno učim, to nekoliko težje. Posebej, ker je nekako vse zgoščeno v mesecu maju in skorajda nisem bila doma.«
Bili pa ste tudi v tujini, iz katere ste se pred kratkim vrnili.
Je bilo potovanje v zvezi z vašim literarnim delovanjem?
»Da — bila sem na literarnem srečanju v Avstriji, na katerega so bili jugoslovanski pisatelji prvič vabljeni leta 1931, drugo leto pa bo srečanje predvidoma v Berlinu in že imam povabilo, tako kot na jesensko srečanje književnikov v Salzburgu, Gottinge-nu in morda še na Švedskem. Tako sem za september in oktober oddana. Povsod je osem minut branja v tujem jeziku (angleškem ali nemškem) ter literarno srečanje.
Življenje je očitno dinamično in tako v njem gotovo dobivate tudi snov za nova literarna dela. Kaj snujete?
»Literarno analizo duševne stiske človeka, ki je povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, in vpliv more na njegovo ter življenje njegove družine. Izhodišče je, da je človek, ki ga je povozil, umiral šest tednov, voznik pa vse leto. S tem bom poskušala pomagati tistim, ki nosijo v sebi krivdo na neki način nič krivi in vendar krivci.«
Gotovo bo ta občutljiva tema našla svoje bralce, kot tudi Sadovi ranih cvetov tiste, ki bodo posegli po vašem romanu.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 9. JUNIJA
MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo nocoj (in ne minuli četrtek, kot je bilo pomotoma objavljeno) odprtje razstave KONY-HA-KUHINJA, ki jo je v okviru sodelovanj s sosednjimi muzeji pripravil in posredoval Muzeum Savaria iz Szombathelya na Madžarskem. Etnološka razstava bo na ogled v pokrajinskem muzeju Kulturnega centra Miško Kranjec v soboškem gradu.
PETEK, 10. JUNIJA
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak bo ob 19.00 otvoritev razstave likovnih del domačina — akademskega slikarja in pedagoga Vladimirja Potočnika. Najnovejše iz njegove zbirke slik bodo na ogled do 2. julija.
SOBOTA, 11. JUNIJA
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je postavitev razstave olj likovne ljubiteljice Nade Kramberger iz Miklavža pri Ormožu. Njena dela so kompromis med realizmom in abstraktno predstavo, čeprav se že več deset let ukvarja s slikarstvom, še vedno v njem išče svoj način izražanja.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je razstavljena otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi.
LENDAVA — V galeriji Lendava je odprta razstava otroških likovnih del osnovnih šol in vzgojno-varstvenih organizacij občine Lendava. Na ogled pa sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: ENCIKLOPEDIJA ROČNIH DEL - J. Brittain (Državna založba Slovenije), NAŠE GOBJE BOGASTVO (Stropnik, Tratnik in Seljak (Mladinska knjiga) in POLETJE V ŠKOLJKI - Vitan Mal (Partizanska knjiga).
ZLATA PTICA
Med prejemniki Zlate ptice za ustvarjalnost, ki jo vsako leto podeljujeta republiška zveza mladih in revija Mladina, je tudi MATJAŽ FARIČ. izrazni plesalec iz Murske Sobote. Nazadnje smo ga videli v Vzhodnem plesnem projektu, v katerem je blestel tako na soboškem kot (premiernem) odru v Ljubljani, s samostojnim plesnim projektom Sanje Maria H. je v Klubu mladih navdušil pred tem, po povratku iz Nemčije, kjer se je izpopolnjeval na Palluca schole. pa delal tudi drugod v tujini. Zlato ptico si v svojem ustvarjalnem zagonu gotovo zasluži, bb
STRAN 9
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
dopisniki so zabeležili
Srečanje paraplegikov Pomurja
RAZVITJE PRAPORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Aktivnost društev paraplegikov pomurske regije postaja močnejša, saj jim to dopušča lepo vreme. Letos so združili proslavitev mednarodnega dneva invalidov in dneva mladosti. Zaradi pomanjkanja sredstev so organizirali srečanje z nekolikšno zamudo. Tradicija in želja paraplegikov po zdravju je močna, zato se program dela odvija skozi vse leto. V ta namen so pripravili tudi tekmovanje v ribolovu in streljanju z zračno puško. Tokrat jim je Ribiška družina Murska Sobota odobrila srečanje ob gramozni jami v Bakovcih, za kar se jim lepo zahvaljujejo.
V omenjenih disciplinah so prva tri mesta zasedli: Magdič, Golob in Dunaj, naslednja pa Marija Balažič, Marija Magdič, Jože Duh in ostali. V streljanju z zračno puško pa so bili med najboljšimi: Dunaj, Magdič, Stanjko, Golob in Gomboc, pri ženskah pa Marija Magdič in Marija Balažič.
Številna udeležba članov dokazuje, da so taka srečanja potrebna, saj se na ta način ohranjajo medsebojni stiki, uveljavlja pa se tudi vključevanje v družabno življenje, ki je za invalide bistvenega pomena.	Marija M.
Društvo upokojencev Črenšovci deluje že enajst let. Do ustanovitve se je del upokojencev sestajal v društvu Beltinci, ostali pa v društvu Lendava. Že od začetka delovanja so si člani prizadevali razviti svoj prapor. Dolgoletna želja se jim je uresničila sredi letošnjega maja. Kljub slabemu vremenu se je na Bistrici zbralo kar lepo število upokojencev iz Črenšovec, Trnja, Žižov in treh Bistric, povabilu pa so se odzvali tudi gostje iz sosednjih
Kmalu položen asfalt
Te dni potekajo zaključna dela pri utrjevanju cestišča Stavešin-d — Očes!a vci — O kosi a vci v dolžini 2,2 kilometra, na katero bodo delavci Cestnega podjetja Maribor, TOZD Murska Sobota, položili asfalt. Da bi zbrali potrebna sredstva, so v KS Spodnji Ivanjci za letos preložili vse programe, ki so jih načrtovali. Le tako jim je uspelo zagotoviti tretjino potrebnih sredstev za asfaltiranje te ceste. Drugo tretjino bo prispevala še občinska komunalna skupnost, ostalo pa iz občinskega samoprispevka.
Radi bi asfaltirali tudi dva kilometra ceste od križišča Očes!avti—Stavešinci, za kar so v KS že zbrali svoj prispevek.
Ludvik Kramberger
krajevnih skupnosti, med drugiin tudi člani društva upokojencev Veržej, s katerimi so navezali stike na enem od minulih srečanj.
Dobrodošlico zbranim in oris dela društva upokojencev Črenšovci je podal predsednik Štefan Vučko iz Gornje Bistrice. Slavnostni govor je imela predsednica občinskega sindikalnega sveta Marija Dobrijevič, ki je med drugim povedala: »Urejanje ekonomskih vprašanj se nedvomno odraža v družbenih dejavnostih, ima določen vpliv na življenjsko raven aktivnih upokojencev. Sprotno usklajevanje pokojnin z OD delavcev v združenem delu se bo v veliki meri odražalo v počutju naših upokojencev, saj ukrepi po 15. maju posegajo tudi na področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«
Skupna želja vseh upokojencev je bila — zdravo, zadovoljno in mirno življenje pravic iz minulega dela.
Dragica Jakšič
----ČRENŠOVCI ------------------
Učenci OŠ Mačkovci so pred dnevi uredili okolico šole. Da bi polepšali njen videz, so posadili tudi 14 sadnih dreves, ki jim jih je podaril kmetovalec Silvo Vidovič iz Kuštanovec.	foto: Juhnov
SPOMIN NA ŠOLSKE DNI
Štirinajstega maja je poteklo že tretje srečanje osmošolcev letnika 1932/33 v Vidmu ob Ščavnici. Zbrali smo se pred staro osnovno šolo, kjer smo položili šopek cvetja pred spo-
Napeljujejo kanalizacijo
Že od aprila v Černelavcih zavzeto napeljujejo vaško kanalizacijo v dolžini 3.600 metrov, za katero bodo večino denarja prispevala posamezna gospodinjstva. Doslej se jih je za novo pridobitev prijavilo že 153.
Poseben gradbeni odbor, ki ga vodi Matija Donko, se trudi, da bi dela — doslej so jih opravili skoraj polovico — čim bolj pocenili. Kjer je le mogoče, nekatera obsežna in manj zahtevna dela opravljajo vaščani sami.	
minsko ploščo učiteljem,'ki so poučevali na tukajšnji šoli. Nato nas je pot vodila prek Maribora po Dravski dolini na Koroško. V Dravogradu nas je pričakala naša domačinka Marija Brumnova, sicer učiteljica v Prevaljah, ki je prevzela vodstvo po Koroški. Razkazala nam je razne znamenitosti teh krajev. V Dravogradu smo obiskali grob našega učitelja Janka Jordana, ki je poučeval na videmski šoli od leta 1932 do druge svetovne vojne. Položili smo mu šopek cvetja, spominsko listino in prižgali svečo ter se tako skromno oddolžili njegovemu spominu. Pot nas je vodila v planine, kjer smo preživeli veseli del ob spremljavi Frančikine »frajtonarce«, pozno v noč pa smo se vrnili nazaj k Vidmu polni zadovoljstva.
Za udeležence — Tonček Domanjko
Pojasnilo v zvezi s sprejemom srednješolcev v mladinsko organizacijo
PREJELI SMO-----------------------------
Pismo književni mladini in Branku M.
Po vseh šolah v Sloveniji je bil ob 25. maju-dnevu mladosti sprejem sedmošolcev v mladinsko organizacijo. Pri nas ni šlo brez zapletov, čeprav je OO ZSMS v OŠ Ivan Cankar Ljutomer delala po programu, ki je bil sprejet v mesecu septembru in je sestavni del programa življenja in dela šole. Kje se je torej zapletlo? Vse je bilo lepo in prav, dokler predsedstvo OK ZSMS Ljutomer nekaj dni pred sprejemom na sestanku s predstavniki OO ZSMS osnovnih šol ni obvestilo, da bo letos sprejem drugačen in za vse šole v občini skupen. Opravil naj bi se na ekološkem shodu ob Muri ali, natančneje, pri Smodiševem mlinu na Moti.
Povsem avtoritativna odločitev predsedstva je predstavnike mladine zelo razburila, kajti ves mesec so se vneto pripravljali na slovesnost ob 25. maju v skladu s programom OO ZSMS v OŠ Ivan Cankar. Učenci so se vrnili ogorčeni, saj njihov ugovor ni bil upoštevan.
Sekretar OK ZSMS Ljutomer je v imenu predsedstva na razgovoru v šoli, ki pa ni bil razgovor, ampak zelo burno izražanje nezadovoljstva s strani učencev, dva dni pred dnevom mladosti postavil učence pred povsem avtoritativno odločitev predsedstva O K ZSMS Ljutomer, češ da vsi tisti, ki se ne bodo udeležili sprejema na Moti 29. 5. 1988 iz kakršnih koli razlogov, ne bodo mladinci. Učenci so izpolnili anketo, v kateri so prav vsi izrazili željo, da želijo postati mladinci.
POJASNILO
V prispevku Ne Je folklora, objavljenem v predzadnji številki, so v tiskarni zamenjali vrstni red besed, zato ponavljamo del originalnega teksta: Predstavnik Unije Italijanov Silvano Sau je v uvodu povedal, da je italijanska narodnost v Jugoslaviji v neenakopravnem položaju, zlasti v nekaterih hrvaških občinah. Glede na take razmere je najbrž res, da se narodnost ubada z vsemi problemi kot večinski nared in enim več. V Prekmurju pa »problema več« ni.
V časopisu je pisalo »problema ni več«. Nekateri so to razumeli kot da bi predstavnik narodnostne .skupnosti Madžarov, katerega izjavo smo navedli v nadaljevanju, rekel, da v Prekmurju ni več nobenih problemov. Seveda so, le problema neenakopravnosti ni, kar pomeni, da madžarska narodnost živi v sožitju s Slovenci in drugimi narodi.	, ,	_ . ,
Stefan Sobočan
Na šoli smo ocenili, da je tako površno načrtovan sprejem sedmošolcev v MO manipuliranje z osnovnošolsko mladino oziroma zagotavljanje množičnosti na omenjenem shodu.
Sedmošolce smo sprejeli v OO ZSMS v osnovni šoli Ivan Cankar Ljutomer 25. maja, s čimer nismo kršili ne statuta mladinske organizacije ne drugih dogovorov, kajti v RK ZSMS še spremembe glede sprejema niso bile dogovorjene, ne sprejete. Sprejem je bil torej opravljen, vendar z grenkim priokusom za sprejete mladince, kajti kljub osebnemu povabilu se sprejema ni udeležil nihče izmed članov predsedstva, pa tudi članskih izkaznic niso dobili, saj predsedstvo od svojega neprepričljivega sklepa o drugačnosti sprejema ni odstopilo.
Ker je novinar Jože Pojbič objavil v Delu na 10. strani 26. maja le enostransko izjavo sekretarja OK ZSMS, je treba vso stvar pojasniti tudi z druge plati.
Glede očitkov, da imajo mentorji prevelik vpliv na delo OO ZSMS v šoli, je treba pojasniti, da bodo učenci mentorje tudi v prihodnje potrebovali, v kolikor jih bomo pri trinajstih letih sprejemali v OO ZSMS. Če bo drugače dogovorjeno, ne bomo nasprotovali ne mentorji ne učitelji, kajti na šoli lahko lepo delamo tudi samo s pionirji od 1. do 8. razreda.
V tem primeru pa ne mentor in ne vodstvo šole nista mogla vplivati na odločitev mladincev naše šole, saj sprejema v okviru ekološkega zborovanja nihče ni ome
njal na nobenem sestanku. Kako naj bi torej vedeli, da se pripravlja nekaj novega, drugačnega, preden so nas predstavniki naše OO ZSMS obvestili, da se z nedemokratično zahtevo predsedstva ne strinjajo.
Res pa je, da se v nadaljevanju dogodkov — noben kompromis namreč ni uspel — ne mentor ne učitelji in ne vodstvo šole nismo strinjali s tem, da je pogoj za sprejem v MO obvezna udeležba na omenjenem ekološkem zborovanju, saj so v anketi, ki jo je pripravilo predsedstvo OK ZSMS, vsi sedmošolci izrazili željo, da postanejo mladinci. Celo učenka, ki je zastopala šole občine Ljutomer na republiškem tekmovanju iz Vesele šole, bi morala v tem primeru ostati pionirka, ali pa ne sodelovali na tekmovanju.
V prejšnjih letih smo že imeli skupne sprejeme, vendar se v praksi niso obnesli, zato smo iskali primernejše oblike v okviru šole. Do sedaj smo sodelovali pri aktivnostih proti gradnji elektrarn na Muri takrat, ko so bile stvari najbolj aktualne in v regijskem merilu, na šoli smo imeli problemsko konferenco na temo Varstvo narave, kjer so aktivno sodelovali pionirji in mladinci. Svoja stališča in predloge smo naslovili pristojnim organom v občini. Obravnavali so jih vsi zbori skupščine občine in dali ustrezne odgovore.
Menimo, da nismo proti novostim, vendar prilagojeni osnovnošolski mladini in posredovanim po demokratični poti.
Predvsem pa nas moti avtoritativen pristop članov predsedstva OK ZSMS Ljutomer, ki je sprejem načrtovalo tik pred zdajci, kar dokazuje tudi dejstvo, da sprejem, ki naj bi bil drugačen, ki naj bi pomenil nekaj novega, »razbijanje desetletja starega kalupa«, niti na plakatu, ki je vabil na ekološko zborovanje ob Muri, ni bil omenjen niti z besedico.
Za konec se nam vsiljuje vprašanje: »Kaj je potem pri vsej stvari novega?« Ali poznate naše delo in program življenja in dela šole, ki je skozi vse šolsko leto zelo pester.
Smo za spremembo in novosti, vendar morajo biti dogovorjene v širši družbeni skupnosti, ne pa v pristojnosti Deščice posameznikov OŠ IVAN CANKAR LJUTOMER
Pismo sem napisal zato, ker sem bi! na pogovoru o programskem delu KNJIŽEVNE MLADINE. Namen pogovorov, ki jih organizira KNJIŽEVNA MLADINA, je iskanje resnice kot nasprotje nekaterim lokalnim politikom, ki se oglasijo le takrat, ko si nabirajo točke za svojo politično kariero in afirmacijo. Takšno stališče je pošteno, zato sem tudi podpiral prizadevanja KNJIŽEVNE MLADINE in v njih videl uresničitev tega cilja. Oglašam se zato, ker se je ta miselna konstrukcija želja nekaterih, da politiki to dokažejo, sprevrgla v svoje nasprotje. Razmerje je postalo drugačno, tisti, ki so se zavzemali za to, da bi dokazali resnico, skušajo afirmirati sebe, nabirati točke zase, resnico postavljajo v drugi plan ali pa se te resnice ne zavedajo ali je ne dojemajo. Dojeti resnico, ni stvar izživljanja ob stvareh, ki jih ne razumeš, ki si jim nedorasel. Čeprav je resnica samo ena, to je svet, ki nas obdaja, se uresničuje v svojem zgodovinskem in družbenem kontekstu (v času in prostoru), zato v tem trenutku in v tem času ne moremo govoriti o neki čisti resnici.
Prizadevanje voditeljev pogovorov, tov. Žunca in Maučeca, da vsak nastop gosta pokažeta kot totalno poznavanje problemov in s tem čiste resnice, je dokaj dvomljivo.
V vsakem dojemanju resnice moramo biti pošteni, zavedati se moramo svojega jaza, svojega bistva, tega, kar smo in kar nismo. Za zgodovino ih družbo ni pomembno, kaj mi hočemo, želimo, pomembno je, kaj iz te družbe nastane.
Provocirati navzoče in odsotne je revščina duha. Provocirajo mali, nezmožni, ki jim je provokacija osebno zadovoljstvo in afirmacija.
Da ne bom razpravljal o vseh teoretičnih pogledih na vodenje pogovorov tov. Žunca in Maučeca, bom prikazal samo eno smiselno konstrukcijo pogovora nesposobnih vodij in provokacij.
Ob obisku tov. Godine je bil celoten pogovor usmerjen v to, kaj naš pisatelj misli o NOB, INFORMBIRO-JU in soboški bolnišnici. Kisla obraza in nesposobnost sta pokazala voditelja ob vprašanju o NOB, še posebno pa ob INFORMBIROJU, ko je tov. Branko vestno spraševal tov. Godino o njegovem dosjeju. Tov. Godina je odgovoril, da noben človek, ki hodi pokončno, ki dosledno stoji za svojimi stališči nima dosjeja in opravka s policijo. Se bolj kislih obrazov sta bila voditelja, ko je tov. Godina ob vprašanju, kaj meni o soboški bolnišnici, povedal, da imamo zelo dobre zdravnike.
Ker je provociranje tudi tukaj spodletelo, sta pogovor začela voditi v smeri, ali bomo Prekmurci praznovali ustanovitev Jugoslavije in priključitev Prekmurja k Jugoslaviji. Tudi tukaj smo prišli na tanek led, kajti ob vprašanju poslušalca, ali ima
VENDSKA TEORIJA kaj skupnega z VENETSKO, sta bila voditelja »prekratka«. In Narod: ploska, se navdušuje ideji, da je priključitev Prekmurja k Jugoslaviji naš narodni praznik.
Ob drugem obisku znanega ljubljanskega »bojsa« Vilfana, ki je razgrnil idejo o koncu Jugoslavije in priključitvi Slovenije »Mitteleuropi«, Narod ploska.
Ob obisku Šešlja, ki je razgrnil vse-srbsko nacionalistično teorijo, Narod ploska.
Vsi tisti, ki pa ne ploskamo, smo v očeh voditeljev reži m ovci, politiki, udbovci, primitivci itd. Povedati moram, da tako neumnim idejam ne ploskam. Ne ploskam popolni idejni zmedi voditeljev pogovorov. Naša hotenja, da se dvignemo iz province samo s ploskanjem, kažejo na to, da
Dragi Branko in »bagaža« (prtljaga)!
Čujem, da si končno postal književnik. Prosim te, da mi pošlješ vsaj eno tvoje literarno delo, da ga preberem. Prepričan sem bil, da boš postal prosvetljitelj — dušni pastir. Svoje prosvetljiteljstvo — dušno pastirstvo si uresničil tako, da si se priključil stranki in se vključil v vsedržavni aparat nadzora. Ko sta se delavski razred in kmečka zveza Goričkega začela pritoževati nad tvojimi humanimi prijemi, te je ponovno rešila stranka. Poslala te je v šolo in ti s tem dala državnopolitično izobrazbo. Vsedržavni aparat nadzora, ki je tesno povezan s stranko, ceni humanost, sposobnost, vernost, doslednost in predanost, zato si postal lider vsedržavnega nadzora na zelenem Štajerskem.
Nikoli ne bom prepričan, ali ti literarna žilica ni dala miru, da si zapustil vsemogočni državni aparat nadzora in se posvetil književnosti, ali pa je to želel vsedržavni nadzor in te pahnil med literate.
DRAGI BRANKO, kako bi lahko razmišljal drugače, ko pa si na zadnjem pogovoru molčal in provociral druge, naj povedo o prisluškovanju, ko pa je bila to tvoja poklicna dejavnost. Nekoč so nas v šoli učili, da vohuni prikrivajo svoje delo, se delajo nevedne in intelektualno domiselne. To ti pišem zato, ker si na zadnjem pogovoru lepo pozdravil svoje nekdanje bojne tovariše »znotraj in zunaj«. Čeprav se govori, da bi moral biti zunaj in dobiti priznanje vsedržavnega aparata nadzora, ta še vedno molči. Kolikor poznam njegovo delo, ni pozabil na zveste in prizadevne, še posebno, če so elegantni in domiselni.
DRAGI BRANKO, zvedel sem, da si bil na strankarski konferenci v Ljubljani, skupaj s pokrajinskimi liderji. Prav in potrebno, da se ne bi zgodilo kaj napredvidenega »znotraj in zunaj«.
DRAGI BRANKO, za sposobnost znotraj si že dobil nagrado, za zunaj pa bodo že poskrbeli. Socialistična družba ob svojem reku — Delu čast in oblast! — ne bo pozabila na prizadevanje nobenega delovnega človeka.
S spoštovanjem v stilu dr. političnih ved Šešelja oziroma ZEZELJA!
Evgen Emri
P. S.: S tem pismom želim pokazati na paradoks in nenačelnost novinarskega dela. Branko M. ima možnost, da odgovori na moje pisanje v časopisu, na katerega sem ga naslovil. Ali je bilo tovarišu Mikuliču omogočeno, da na istem srečanju odgovori na pismo tov. Šešelja? Če bom dobil odgovor na moje pismo, potem se lahko vprašam, kdo je veljak v naši družbi — Mikulič ali Branko M.
mali ljudje producirajo male ideje, male ideje pa rodijo mala dejanja. Zato Prekmurci ploskajmo in ploskajmo do onemoglosti. To nas bo rešilo — alternativa je med nami! Ali smo Prekmurci tisti, ki se spustimo na nivo branja pisem (tako se govori) in ploskanja, zbiranja malomeščanstva in ljudi, ki so na pripeljali v..., sedaj pa se režijo in izživljajo ob pismu tov. Branku.
Če hočemo doživeti takšen nivo, se postavim za »šank« pri Zvezdi ali pa med gručo zasebnikov na tržnici. Hvala za takšno kulturo in nivo. Predrag je naš dinar za takšne ideje. Ker sta ob zadnjem branju pisma uživala tudi voditelja pogovora, sem napisal pismo Branku, da bomo uživali in s tem prispevali h gradnji socializma.
O
marles
STRAN 10
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
naši kraji in ljudje
MOTVARJEVCI/SZENTLASZLO
KONČNO SE NEKAJ PREMIKA
Kadar slišimo za Motvarjevce, se prvi hip običajno spomnimo na tamkajšnjo folklorno skupino, ki je ena najbolj dejavnih v soboški občini, saj dokaj pogosto nastopa na raznih prireditvah v bližnji in daljni okolici, tudi v tujini. Nas pa tokrat tjakaj ni zvabil glas Borove harmonike in njegovih muzikantov, temveč smo slišali, da se pri njih dogaja nekaj pomembnega — da bodo naposled dobili prve metre asfaltne poti in da gre h koncu urejanje novega dela stare šole, kjer bodo imeli namesto učilnic dvorano za kulturno-zabavne prireditve, v prizidku pa še gasilsko garažo in prostor za družbenopolitične organizacije.
Bodo mladi ostajali doma?
Po dolgem času se torej v Motvarjevcih nekaj premika in med domačini je čutiti malo več zadovoljstva. Doslej so se namreč mladi preveč izseljevali, hiše so >ugašale< in utihil je tudi šolski živžav. Upajo, da bo poslej korak odmiranja vasi — od 101 hišne številke je naseljenih 89 domačij — zastal, da se torej mladi ne bodo več izseljevali, temveč si gradili hiše v rojstnem kraju. Ce bodo hodili v službo v Prosenjakovce, kjer je najbližja tovarna (Pletilstvo), ali v delovne organizacije v
Mursko Soboto, bo naposled zdoma in domov tudi njih vodila asfaltna cesta, kar lahko >uživajo< drugje že deset in tudi dvajset let. In tam je več novih (>živih<) hiš kot praznih (>mrtvih<). V zadnjih dvajsetih letih se je število prebivalcev v Motvarjevcih namreč zmanjšalo za več kot petdeset. V raznih zgodovinskih virih pa zasledimo, da je bilo to nekoč gospodarsko dokaj močno naselje, saj so kmetije obsegale po dvajset in več hektarjev. V davnih časih so bili domačini oproščeni vseh dajatev, morali
Ko smo bili v Motvarjevcih, je skozi ta del vasi že bilo pripravljeno cestišče za asfaltno prevleko in domačini so že bili boljše volje, saj se bodo končno znebili prahu.
Poslopje prejšnje šole dobiva drugačno podobo. Učilnice so namreč preuredili v kulturno dvorano, poleg pa je še prizidek.
pa so hoditi na stražo. In tamkaj so odkrili tudi antične gomile.
Cesta in šola dobivata drugačno podobo
Sicer pa se vrnimo v sedanjost. Pav te dni se bo, če se medtem to že ni zgodilo, bela prašna cesta preoblekla v črno asfaltno suknjo. Gre za vaško pot v zgornjem delu vasi, za kar so posebej prispevali okrog 7 milijonov dinarjev. Skoraj istočasno pa je tekla tudi akcija za zagotovitev lastnega deleža (10 odstotkov) za asfaltiranje občinske ceste Motvarjevci — Prosenjakovci, ki jo bodo posodobili prihodnje leto. Pri tem so jim odobrili denarno pomoč tudi Pletilstvo Prosenjakovci, KG Rakičan (enota v Motvarjevcih), občinska cestna skupnost in občinski sklad za nerazvite, pa seveda tudi krajevna skupnost Prosenjakovci.
Drugačno podobo pa dobiva tudi poslopje prejšnje šole, ki so ga postavili okrog leta 1900.
Učilnico so nameč preuredili v kulturno dvorano, dozidali pa še gasilske prostore. Dvorano je potrebno le še obeliti in položiti pod, pa bo nared, z drugimi deli pa bodo morali malo počakati, ker za vse ni dovolj denarja.
Kaj jih čaka čez čas?
In kaj naj bi še bilo novega v bližnji prihodnosti v Motvarjevcih? Zamisel o novi trgovini, ki naj bi jo uredili v prvotno načrtovanem novem skupnem objektu, kjer bi bili tudi kulturna dvorana in gasilska garaža, so končno opustili. Trgovina je torej še naprej ostala v starem vaškem domu, .ki pa ga bo potrebno prekriti. Čaka pa jih tudi ureditev mrliške veže.
»Res nas je malo v vasi in težko zberemo denar za vse potrebno, toda če bomo tako složni kot sedaj, bomo lahko še marsikaj postorili,« meni predsednik vaškega odbora Geza Vida. Ali nima prav?
Jože GRAJ
— Krajevna skupnost Turnišče------------------------
Pet let pozneje
Pred petimi leti so v Turnišču, Nedelici, Gomilici in Renkovcih na referendumu izglasovali samoprispevek za sofinanciranje prizidka k osnovni šoli in obnovo kulturnega doma, oboje v Turnišču, v posameznih vaseh pa so se odločili še za zbiranje denarja za vaške potrebe. Zdaj, pet let pozneje, ugotavljajo, da so vse referendumske programe uresničili. V Turnišču so dogradili več učilnic in spremljajočih prostorov, posodobili so kulturni dom, uredili glavnino cest in ulično razsvetljavo ... V Nedelici so asfaltirali vaške ulice, zgradili transformatorsko postajo, avtobusne čakalnice, uredili mrtvašnico ... V Gomilici so zgradili novo mrliško vežo in prizidek h kapelici, uredili so dobršen del cestišč ... V Renkovcih se prav tako ponašajo z več uspehi: zgradili so vaško-gasilski dom, poskrbeli za ceste ... V Nedelici, Gomilici in Renkovcih pa so v referendumskem obdobju napeljali tudi telefonsko omrežje. Skratka: denar, ki so ga zbirali s samoprispevkom, so povsod dobro naložili.
Krajevna skupnost je zdaj razpisala nov referendum. Glasovanje bo v nedeljo, 12. junija. Predstavniki krajevne skupnosti in vaških odborov, s katerimi smo se te dni pogovarjali, so povedali, da je med občani tudi v teh težkih časih dovolj pripravljenosti za združevanje denarja, saj se zavedajo, da je to edini način, da uresničijo svoje načrte, pomembne za vse krajane. V vseh' vaseh želijo zbirati denar za sofinanciranje gradnje telovadnice, v posameznih vaseh pa imajo še svoje programe. V Turnišču je treba položiti več tisoč kvadratnih metrov vrhnjega sloja asfalta, v načrtu pa imajo tudi gradnjo vaškega doma. V Gomilici bodo z zbranim samoprispevkom skušali plačati asfaltiranje cest, urediti želijo ulično razsvetljavo, prizidek k stari šoli in razširiti telefonsko omrežje. V Nedelici bodo skušali asfaltirati cesto proti zaselku Ginjevec, urediti nameravajo gasilne vodnjake, ulično razsvetljavo in sofinancirati nakup gasilskega vozila. Tudi v Renkovcih potrebujejo nov gasilski avto, potrebno je položiti vrhnje sloje asfalta in tako naprej. V vseh vaseh vključuje referendumski program še druga komunalna dela.
Če bo nedeljsko glasovanje uspelo, o čemer so prepričani, saj so zeleno luč za referendum dali zbori občanov, potem bodo v omenjenih vaseh zbirali samoprispevek od 1. julija 1988 do 30. junija 1993. leta. Obremenitve pa bodo v tehle odstotkih: 3. odstotke od osebnega dohodka, 7 odstotkov od katastrskega dohodka, 2 odstotka od pokojnin ..., poleg tega pa bo dalo vsako gospodinjstvo letno po enega delavca za 8-urno delo, tista gospodinjstva, ki imajo zemljo, pa bodo dolžna navoziti (alr plačati navoz) gramoz, in sicer glede na površino zemljišč (od enega hektarja kubični meter).
Pred nedeljskim glasovanjem v krajevni skupnosti Turnišče so izdali kajevno inšolsko glasilo, kjer so predstavili referendumski program in dosedanje uspehe.	§ Sobočan
Ob komunalnih delih se samoupravna preobrazba KS
V mestu Murska Sobota, ki je razdeljeno na šest krajevnih skupnosti, so bile še zadnje seje svetov KS, na katerih so bili zadovoljni z uresničitvijo lanskoletnih programov. Hkrati so sprejeli tudi finančni načrt in program dela v letošnjem letu. O tem in problemih, ki se pojavljajo, smo se pogovarjali s tajnikom mestnih krajevnih skupnosti Štefanom Flisarjem, ki je v drugi polovici lanskega leta prevzel to odgovorno funkcijo. »Letošnji program zajema pri vzdrževanju kulturnih objektov samo eno naložbo, in sicer sofinanciranje vzdrževanja grajske dvorane. Pri programu vzdrževanja komunalnih objektov pa kaže našteti vsaj najpomembnejše naloge. To je v prvi vrsti obnova ulice Štefana Kovača, ureditev pločnika v Cankarjevi ulici, kjer dela že potekajo, oprema Male Gregorčičeve ulice, obnova Mladinske ulice, protiprašna zaščita ulice Ivana Regenta, sofinanciranje Mar-kišavske in Noršinske ceste s križiščem na Lendavski cesti, semaforizacija nekaterih prehodov za pešce ter ureditev avtobusnih po-
stajališč, otroških igrišč te.r nekaj manjših opravil. Prav tako se že izvajajo dela pri ureditvi židovskega pokopališča, pri čemer bo potrebno zagotoviti še nekaj denarja za pripravo ustrezne dokumentacije.«
Vsa ta dela bodo seveda terjala ogromno denarja. Zato nas je zanimalo, od kod bodo zagotovljeni viri. »Osnovni vir za uresničitev tega obsežnega program je seveda samoprispevek, potem prispevek organizacij združenega dela iz dohodka in vključevanje v programe posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem komunalne skupnosti, nekaj denarja dobimo tudi iz proračuna, zanemarljivi pa niso tudi prispevki občanov.« Verjetno pa se pri tem srečujete tudi s problemi. Kateri so največji?
»Osnovni problem predstavljajo finančna sredstva. Šprejete obveznosti in najeta posojila v letu 1987 so dokajšnje breme za izvajanje celotnega letošnjega programa del. To pomeni, da bomo z veliko težavo, pri čemer računamo tudi na pomoč drugih fi-
ŠTEFAN FLISAR - Tajnik soboških mestnih krajevnih skupnosti si veliko obeta od samoupravne preobrazbe novoizvoljenih organov KS v Murski Soboti.
nancerjev, uspeli uresničiti del srednjeročnega programa. Vzrok je tudi v dodatnih obveznostih za financiranje večnamenske telovadnice pri Osnovni šoli Edvar-
da Kardelja, kjer bo treba zbrati sto milijonov dinarjev, ter do oktobra letos vrniti obresti. Da bi to nič kaj ugodno situacijo čim prej odpravili, smo se odločili, da se najprej odplačajo glavnica in obresti od že najetih posojil ter šele nato iz sprotnega dotoka, ki ni majhen, in samoprispevka sprejemajo nove obveznosti. Program pa je treba seveda sprejeti prej, določiti vrstni red, od razpoložljivega denarja in drugih virov pa je odvisna uresničitev vseh nalog.«
Ob vsem tem pa čaka mestne krajevne skupnosti še obilica drugih nalog. Ena najpomembnejših je, da po opravljenih volitvah konec lanskega in v začetku letošnjega leta, ko so izvolili nove organe krajevnih skupnosti, poživijo njihovo delo. Gre v bi-stu za samoupravno preobrazbo krajevnih skupnosti, predvsem glede spremembe statutov, in postavitev skupnega organa za usklajevanje vseh problemov, ki se pojavljajo v mestu.
Milan Jerše
---GABERJE -----------------------------------------
Vodni zbiralniki za požarno vodo
Delavci vodnogospodarskega podjetja urejajo potok Kopico, ki teče skozi Gaberje. Z njim so imeli vedno težave, saj je včasih poplavljal,, največkrat pa zasmrajal okolico, saj je bil bolj ali manj vedno poln odpadkov. Tokrat bodo Kopico koristno izrabili saj bodo uredili nekaj vodnih zajetij za požarno vodo. V krajevni skupnosti so lani sprejeli krajevni samoprispevek, s katerim bodo dokončno uredili vaški dom, ki je tudi dom gasilcev, večino denarja, pa so namenili za novo mrliško vežico na pokopališču. Obe naložbi staneta okoli 20 milijonov dinarjev. Nekaj denarja pa so zagotovili tudi za ureditev telefonskega omrežja. V prihodnjih letih bo na vrsti tudi posodobitev gasilske opreme.
Jani D.
Za (ne) turistične Radence
Sedaj, ko objavljamo (ne)turistične fotografije o Radencih, je že prišlo do pozitivnih sprememb. Upamo, da bo vedno tako.	bp
NEMOGOČE JE MOGOČE
Kovinotehna
Potniki Vestnikovega vlaka, dobrodošli v Celju!
STRAN 11
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
ne zgodi se vsak dan
Zaščiteni deževniki
Priseljencem praviloma ni lahko, prvim belim prišlekom, ki so se pred 150 leti naselili v južnoavstralskem Gippslandu, pa je bilo še nekoliko težje kot drugim. Pričakali so jih deževniki. In to ne navadni, ampak orjaški, nekateri primerki so bili dolgi do tri metre in pol, poleg tega pa še zelo hrupni: klokotali so do onemoglosti. To je priseljence nekaj časa dražilo, sčasoma pa kar zaskrbelo. Zraslo je mesto Corumbura, živinorejci in rudarji so poselili okolico, deževnike pa »pregnali«.
Pred dvajsetimi leti je mesto začelo nazadovati. Rudniki so opusteli, melkarstvo, ki je bilo prej poglavitna dejavnost, je zamrlo. Mestni očetje so se spomnili nečesa, česar ni imel nihče drug: orjaških deževnikov. Postavili so muzej v obliki betonskega deževnika, dolgega devetdeset metrov, in ga poživili z živimi deževniki, ki so jih stežka odkrili v okolici. Vsemu so dodali še zvočno zaveso, pravzaprav posnetek izvirnega klokotanja deževnikov v naravi.
Ko je že stal muzej, so meščani ustanovili še festival deževnikov — Dorumbura karmaj (v jeziku domačinov pomeni karmaj deževnik). Festival traja deset dni in vsako leto privabi na tisoče turistov, ki tu jedo, pijejo pivo, navijajo pri tekmovanju sekačev dreves in hitrem podiranju
šotorov, uživajo ob ognjemetu, paradi in sklepni slovesnosti, ko okronajo kraljico festivala.
Če ne bi bilo prijetno, ljudje najbrž ne bi prihajali, vendar pa ostaja vprašanje: kaj je z deževniki v vsem tem cirkusu? Desetletja so jih preganjali vse dlje od mesta in jih skoraj že iztrebili, preživeli deževniki so se ohranili le še na žepnem ozemlju južnega Gippslanda. Prebivalci Corum-bure zdaj upajo, da se bodo deževniki sčasoma le vrnili. Morda res. Vlada države Victorie jih namerava zakonsko zaščititi. Nekaj tamkajšnjih kmetovalcev jih je zaščitilo že na svojo pest: nehali so obdelovati zemljo in upajo, da bodo nesrečne deževnike rešili pred iztrebljanjem. Najsi so velikanski, najsi so hrupni — deževniki so navsezadnje le rešili Corumburo.
Pred kratkim sta v krogu svojih bližnjih in prijateljev praznovala petdesetletnico skupnega življenja v zakonu Frančiška in Vincenc Kocbek z Negovskega Vrha. Vzela sta se leta 1938. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, imata pa tudi tri vnuke in pravnuka. Vse življenje sta se preživljala na tri hektarje velikem posestvu. Ko je bilo kaj časa, pa je Vincenc tudi zidaril. Bil je specialist za zidanje s kamnom, ki pa danes vse bolj izumira. Od časopisov jima je najzvestejši Vestnik, ki ga ima naročenega hčerka Milka in ga tako skupno prebirajo. Zanimivo je, da je posest slavljencev na strmem bregu, zato morata zemljo obdelovati s kravjo vprego. Vincenc še sedaj,
kljub letom, sam orje z vprežnim plugom.
L. Kramberger
Bo ponarejevalcem odzvonilo?
V zadnjih desetletjih vsako leto zaplenijo v svetu v povprečju za okrog 140 milijard dinarjev ponarejenih bankovcev. To je seveda le del ponarejenega denarja, ki kroži med ljudmi, a število je tako visoko, da daje slutiti, za kakšne velike posle gre. Razumljivo je, da so vse države zainteresirane za boj proti ponarejevalcem in da na tem področju kar lepo sodelujejo.
Ponarejevalci posebno radi tiskajo bankovce, po katerih je veliko povpraševanje, to so ta čas zahodnonem-ške marke, in pa tiste, katerih ponarejanje ni tako zahtevno. V tem pogledu je nadvse pribljubljen ameriški dolar, ki ga je menda od vseh valut najlažje ponarediti. Za dinarje ne vlada prav veliko zanimanje, kar je razumljivo: kdo pa naj tiska denar, katerega vrednost je iz dneva v dan manjša? Najteže pa je ponarediti švicarske franke ter japonske jene.
Po novem pa bo nemogoče ponarediti vsakršne bankovce. Čudežno orožje, ki ga imajo v rokah tiskarji denarja, se imenuje ovi. Beseda je skovana iz začetnic angleških besed optically variable ink, kar bi lahko prevedli kot svetlobno spremenljivo črnilo. Gre za sicer drage, doslej nepoznane tekoče barve, ki se spreminjajo odvisno od kota, pod katerim nanje pada svetloba. Se pravi, da bo pri preverjanju, ali je denar pravi ali ne, dovolj samo malo obrniti bankovec sem in tja, in če se bodo podobe na bankovcu lepo spreminjale iz zelene v modro, iz vijolične in zlate v zeleno in podobno, potem bo denar pravi, če pa ne, bo vsakdo lahko vedel, da gre za ponaredek.
»To je največja novost v borbi proti ponarejanju bankovcev v zadnjih 25 letih,« pravijo v mednarodnem združenju Sicpa s sedežem v Švici, ki nadzoruje 80 odstotkov svetovnega trga barv za vrednostne papirje. V skrbno varovanih laboratorijih tega gigan
ta so po dolgoletnih raziskavah namreč izdelali omenjeno svetlobno spremenljivo črnilo za tiskanje bankovcev in drugih vrednostnih papirjev. S tiskanjem prvih bankovcev po novem postopku naj bi začeli že prihodnje leto.
Barva je sicer trikrat dražja v primerjavi z drugimi tiskarskimi barvami za tiskanje bankovcev, toda njena prednost je tako očitna, da nekajkrat višja cena ne more vplivati na njeno uveljavitev, saj je zaenkrat ni mogoče ponarediti, hkrati ko omogoča prepoznavanje pravega denarja vsakomur ob vsakem času. Varnost denarja je bila sicer že doslej kar dobro zagotovljena, vendar na žalost le v ustrezno opremljenih denarnih ustanovah. Poznane so tako imenovane Woodove --svetilke, s pomočjo katerih v bankah presvetijo bankovec in takoj vidijo, ali gre za pravi denar ali ponaredek. Vendar so poročali tudi o tako spretnih ponaredkih, da jim Woodova svetillja ni bila kos. Nekateri bankovci večjih vrednosti imajo v papirju vgrajene kovinske niti, kar omogoča
Tudi za prsi velja moda
Na strani modnih revij, v tiskane in televizijske reklame, na filmska platna in na sceno se ponovno vračajo bujne ženske prsi. Drobne, dekliške pa se poslavljajo. Okus se je namreč ponovno, kdo ve katerič že, spremenil. Le eno ostaja isto — zanimanje za ta del ženskega telesa.
Francoski zdravnik Dominique Gros je v svoji knjigi Razgaljene prsi zapisal, da ima vsaka doba in vsaka civilizacija svoje gledanje na ženske prsi. V glavnem pa se pogledi gibljejo v dveh skrajnostih: med spoštovanjem in opolzkostjo, med simbolom materinstva in erotike. »So svete in posvetne prsi. Sodobnost je odločno izbrala posvetne,« je zapisal.
O tem, ali so v modi razkošne, obilne prsi, kot denimo v petdesetih letih, ko so kraljevale seks bombe Anita Ekberg in Marilyn Monroe, ali majhne in kar najmanj opazne, kot je bilo to v modi pred stoletji v srednjem veku in v tem stoletju v šestdesetih letih, ko je bila ideal deskasta Twiggy, o
avtomatsko preverjanje bankovcev s pomočjo posebnih naprav, ki zaznajo prevodnost za električni tok ali merijo magnetnost barv.
Močno pa je varnost denarja ogrozil silovit razvoj kopirnih naprav. Izdelovalci kopirnih naprav so v nekaj letih dosegli naravnost fantastične uspehe z novimi napravami za barvno kopiranje. Z njimi je mogoče ponarediti denar le z malo znanja in stroškov. Z najnovejšimi modeli laserskih kopirnih strojev, kot je Xeroxov model, ki čaka zaprt v prostorih ameriškega ministrstva za obrambo, pa bi bilo mogoče ponarediti vse znane bankovce, saj model uporablja računalniško in lasersko tehnologijo za ustvarjanje izjemno natančnih kopij. Kar zamislimo si, da bi take kopirne naprave imeli v pisarnah; kaj ne bi kar vabili k popoldanskemu nadurnemu »delu«?
Še tako izjemen kopirni stroj pa ne more ponarediti barve ovi. Najbrž imajo strokovnjaki Sicpa prav, ko trdijo, da se je začel konec za ponarejevalce denarja.


tem ne odloča le spremenljivi okus moških, marveč, kot trdi dr. Gros, prevladujoče splošne razmere. V obdobjih gospodarske rasti in obilja naj bi bile v modi drobne, mišičaste prsi, v obdobjih krize in pomanjkanja pa velike razkošne prsi. Na gledanje vplivajo tudi družbeni tokovi, ki so enkrat bolj, drugič pa manj naklonjeni razlikovanju med spoloma.
Sedanje obračanje okusa k obilnim prsim naj bi ne bilo toliko pogojeno s krizo ali pomanjkanjem, marveč z reakcijo moških na emancipacijo žensk. Njihov položaj je oslabljen in razkošne prsi jih pomirjajo in jim dajejo občutek varnosti, žensko pa vračajo njenemu materinstvu in spolu.
Sicer pa je občudovanje prsi značilno predvsem za zahodnjake. Azijce na ženskem telesu menda bolj pritegujejo vrat, roke in noge, Afričani naj bi bili najbolj navdušeni nad zadnjicami, vzhodnjaki pa nad zaobljenimi boki.

S svojimi 3.30 metra dolgimi lasmi je prišla Diana Witt iz Bostona v knjigo rekordov.
BOGATIJO Z ODPADKI

V mnogih deželah po svetu namenjajo čedalje več pozornosti zbiranju odpadkov in predelavi. Ponekod izstopajo posamezniki, ki so si z zbiranjem ali predelavo zgrnili pravo bogastvo.
Jack Luppas je bil sprva neznaten zbiralec smeti. Pred petimi leti pa je ponudil veliki družbi v Atlanti (ZDA), da bo od nje kupoval uporabljen papir, ki gre skozi računalnike. Oni bodo imeli manj skrbi okoli odpadkov, on pa ...? Danes Luppas prazni smetišča 150 družb v Atlanti, se pravi, da vsak mesec nabere 200 ton papirja. Za funt (327 gramov) najboljšega papirja plača samo tri cente: preproda pa ga za dvanajst. Kar lep denar se steka v Luppasov žep, iz tovarne pa, ki predeluje papirnate .odpadke, prihajajo na primer brisače iz frotirja.
Neka družba v Chicagu se ukvarja s predelavo tetrapaka, mlečne embalaže, v ležalne mreže. Stare avtomo
bilske gume, to večno nadlogo, ohladijo s tekočim dušikom in jih drobno sesekljane uporabijo za cestne pločnike ali za nadomestno gumo, za katero pravijo, da je boljša od prave. Iz plastičnih steklenic coca-cole izdelujejo skoraj vse, od ograj do smučarskih dresov. Najprej steklenico spremenijo v drobno iverje, potem v steklena vlakna in nazadnje v smučarsko bundo.
Kljub vsemu pa predelava odpadkov le ni zdravilo za vse neprijetnosti v življenjskem okolju. Celo največji optimisti ne vedo, kaj bi se dalo narediti s 150 milijoni ton odpadkov, ki se vsako leto naberejo v Ameriki.
Dominic Franquet odpelje vsak dan z največjega pariškega letališča

Charles de Gaulle 10.000 kilogramov odpadkov najbolj izbrane hrane za svoje prašiče, ki »stanujejo« v bližini. Za te odpadke bi kar težko rekli, da so pomije. Česa vsega ne pojedo svetovni potniki v letalih! Ostane surovo maslo, mleko, polži, losos ... Za vse te specialitete Franquet vsak dan plača 60 centov za kilogram, enako pa tudi drugi rejci svinj, ki zbirajo ostanke hrane iz številnih pariških šol,' delavskih restavracij v severnem delu mesta, zaporov. Na kratko: svinje so site, svinjarije pa ni.
Kljub vsemu pa Francozi niso zadovoljni, saj so Švicarji bolj disciplinirani in ekonomični. Ali pa Nemci, ki še uspešneje varčujejo in so bolje organizirani (gibanje zelenih je zelo razvito). Tako so lani iz ZR Nemčije odposlali na svetovno tržišče 700.000 ton presežka starega papirja in lepenke, ki so ga zbrali po zaslugi državne pomoči.
Vsi po vrsti pa soglašajo, da so tako v predelavi kot izkoriščanju smeti (reciklaža) neprekosljivi mojstri naši sosedje Italijani. Obleke, ki jih zbirajo razne dobrodelne organizacije, med njimi tudi Rdeči križ, razdelijo najbolj revnim v Evropi, Afriki, Aziji, vendar je splošno znano, da neuporabne kose oblačil in cunje odpeljejo v Prato v Italiji, kjer v ogromnih tovarnah razvrščajo star tekstil in ga predelujejo v vlakna, iz teh pa bo nazadnje nastal moderen model obleke, po katero bomo potem Jugoslovani drveli v Trst.
Italija je prav tako evropski prvak v predelavi kovinskih delov. Francozi jim izvažajo školjke renaultov, peugeotov, ki v svojem naslednjem življenju zablestijo kot gizdavi fiati ali alfa romei. Prav tako so mojstri za to, da iz starih gum delajo nove in pri tem prihranijo veliko energije. Iz uporabljenega premoga izdelujejo sredstvo za mazanje, iz starih akumulatorjev izločijo dragoceno kovino in tako naprej.
Odprta vrata Mure 1988
V soboto, 11. junija, od 10. do 13. ure bomo odprli vrata vsem, ki si želite ogledati proizvodnjo in poslovne prostore v naših tozdih v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni in v obratu Gornji Petrovci.
V klubskih prostorih si boste lahko ogledali 15-minutni videofilm o razvoju Mure.
Mladim priporočamo ogled centra za avtomatsko obdelavo podatkov in predstavitev uporabe računalniško podprtega informacijskega sistema in centra za avtomatsko obdelavo krojnih slik.
Dobrodošli!
Vabijo vas delavke in delavci Mure!
STRAN 12
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
za vsakogar nekaj
Novo na tržišču
Iz sveta tehnike
Sodobna zaščita pred komarji
Nove uporabe plastičnih
KAKŠEN JE DOBER ZLOŽLJIV
V Novi Gradiški so začeli izdelovati elektronski zaščitnik pred komarji. Zaščitna naprava je razvita na osnovi najnovejših spoznanj na področju biologije in praktične uporabe elektronike. NOPIK, kot se naprava imenuje, zadržuje komarje, da vas ne dosežejo in pičijo. Naprava je majhna kot vžigalnik, in jo lahko vzamete s seboj na vsako mesto. Potreben vam bo pri lovu, na sprehodu, na izletih, v šotorih, skratka, povsod, kjer so komarji. Za polnjenje naprave potrebujete baterijo 1,5 V. Naprava deluje na daljavo do treh metrov. Zaščito proti komarjem ustvarja s intenzivnostjo zvoka, ki jo lahko sami naravnavate. Cena osebnega NOPIKA je okoli 7000 dinarjev.
materialov
Plastične mase so običajno izraziti izolatorji, vendar bi bilo zaželeno, da bi včasih tudi prevajali električni tok. Več proizvajal-
Bio gnojila
Kopriva kot gnojilo
Gnojilni pripravek si naredimo iz kopriv, regrata in preslice. Te rastline dajte v plastično vedro, ki- drži deset litrov. Rastline ne smete nat-' lačiti. Vedro do treh četrtin napolnite z vodo in vse skupaj postavite na sončen prostor. Začela se bo delati pena in pod njo bodo rastline vrele. Vsak dan vsebino vedra premešajte in po 4 do 6 tednih boste dobili naravno gnojilo (ne pretiravajte z gnojenjem, ker je v njem dušik) in škropivo proti škodljivcem in zajedaicem na vrtu. Zelenjavno juho razredčite v razmerju 1:10, z njo popršite gredice.
cev elektronike v svetu raziskuje take plastične mase, ki bodo lažje, močnejše in obstojnejše nadomeščale baker v bakrenih žicah, silikone v računalniških vezjih in cink v baterijah.
V laboratoriju v Los Alamosu, ZDA, so razvili polimer, ki prevaja električni tok skoraj tako dobro kot baker, vsekakor pa bolje od železa. Izdelek bo kmalu na tržišču.
Japonski Seiko je razvil litijevo baterijo za večkratno polnjenje in pri tem uporabil prevodni polimer, imenovan Polianilin. Baterija je predvidena za napajanje osebnih računalnikov, kopirnih aparatov, ur in kalkulatorjev.
Nekatera podjetja v ZDA uporabljajo prevodne polimere namesto elektrod v zelo lahkih baterijah, med njimi BASF, za napajanje radijskih aparatov in diktafonov.
Varovalo preprečuje, da bi se voziček nenadoma zložil.
Naslonjalo naj bo oporo glavi in
Kolesca niso premajhna, biti morajo v parih.
Zavora mora biti dvojna in zanesljiva.
Varnostni pas zadrži padec s sedeža.
Sedežna ploskev mora biti nagnjena nazaj.
Opora za noge naj bo dovolj široka in trdna.
VOZIČEK?
Na risbi vidimo, kakšen je dober zložljiv voziček. V ta-
kem
vozičku prevažamo
otroka šele ko že hodi. Izjema je voziček, ki ima zelo prožne vzmeti in je narejen tako, da otroka v njem položimo, kadar postane zaspan.
Zložljiv voziček ni primeren za dolge sprehode, pravzaprav je namenjen vožnji po ulicah in kot pomoč med nakupovanjem. Če se odpravimo na daljšo pot, je za otroka udobnejši športni voziček. Ne pozabimo, da je na zložljivem vozičku hladno, zato za zimsko rabo ni primeren. Če so starši visoke rasti, naj bodo previdni pri nakupovanju vozička, kajti rado se godi, da sta ročajčka prekratka in je potem prevažanje utrudljivo.
NA VLAKU BO VESELO
4 ~ ji
HULAHUP
SPET
OSVAJA SVET
Otroci so navdušeni nad novo igračo, odraslim pa je dobrodošlo sredstvo za nabiranje fizične kondicije. Hula hup je spet v modi. Pred 30 leti je svet prvič zajela mrzlica miganja z boki. Ob koncu petdesetih let je staro in mlado vrtelo hula hup obroč. Zdaj pa spet osvaja svet. Obveljalo je geslo: salo s trebuha mora proč.
Ljudje, ki so že kot otroci vrteli obroč, so ga spet kupili. Pravijo, da so z njegovo pomočjo postali vitkejši. To potrjujejo tudi zdravniki. Vrtenje obroča je naporno za trebuh, zadnjico in stegna, preprečuje bolečine v križu, daje gibčnosti in zbranost. Poleg tega je najcenejši način, da se znebimo odvečnih kilogramov. Naprodaj so rožnati, črtasti in karirasti obroči, ki pri vrtenju širijo različne vonje.
Nasveti za vsakdanjo rabo
Ce ste po nesreči z nožem ranili kos pohištva iz temnega lesa, zmešajte malo zmlete ali instant kave z lepilom Oho in zamažite razo. Ne bo je več videti.
Če zmešate tretjino špirita in dve tretjini vode, boste z lahkoto pomili tudi grdo umazana in mastna okna in ogledala.
Če je meso zavito v papir, se ta dostikrat prav neprijetno prilepi. Papir ovlažimo z zunanje strani, pa ga bomo z lahkoto odstranili.
Čebulo ali redkev izvotlimo, jo napolnimo z medom in postavimo v skledico. Sok, ki se bo nabral spodaj, je prav okusen in pomaga proti kašlju.
Medenino in baker, na primer džezvo, lepo očistimo s kisom in soljo . . .
Flomaster se je zasušil, pri roki pa nimamo drugega. Za silo bo spet pisal, če ga vtaknemo v mešanico alkohola in vode.
Odstranjevanje lusk z rib je zoprno delo, vendar si ga lahko olajšamo. Na precej velik plutovinast zamašek pribijemo z žebljičkom kovinast zamašek tako, da je nazobčan rob obrnjen navzven. Ribo primemo za rep s krpo, da ne bo drsela iz rok, in odrgnemo luske z novim pripomočkom.
Še dva dni in Vestnikov vlak bo odpeljal proti Celju. V našem posebnem vagonu, ki je namenjen mladim poslušalkam in poslušalcem oddaje 21 232, se poleg dobre glasbe obeta tudi obilo zabave. Slika je dovolj zgovorna: člani ansambla Prerod bodo takšni ali pa še boljši. Kaj več o ansamblu pa v jutrišnji oddaji 21 232 oz. pojutrišnjem na Vestni-kovem vlaku.
KUHAJMO HITRO IN DOBRO
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21 232.
I. Vem — Duo Regina
2.	Bodi srečna Julija — Magnet
3.	Točajka, daj še litre tri — Brane Drvarič
4.	Heart - Pet Shop Boys
5 c.et it _ Stevie Wonder & Michael Jackson	_ .
Le^rica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiom na K.dncevi
21, telefon: 25-577, Murska Sobota.
Piščanec s fižolom
Zmikavtom ne dajmo priložnosti!
Na vseh krajih, kjer je gneča, imajo tatovi lahko delo. Se znate zavarovati pred njimi? Vseeno je, kje se mudimo, žeparji so čedalje spretnejši. Nič hudega sluteči turisti, počitniško razpoloženi in nepozorni, so čudovita vaba za nepoštene ljudi. Kako bi se zavarovali pred njimi?
Ženske naj nosijo torbice obešene okrog vratu, da jih imajo na trebuhu. To je lahko tudi nevarno, zlasti v krajih, kjer tatovi trgajo torbice tako, da pridivjajo mimo z motorjem. Denarnice in listnice ne smemo nikdar vtakniti v torbo tako, da jo je videti. Še posebno nevarno je, če nosimo denarnico v košari. Kadar stojimo v vrsti, bodimo pozorni na ljudi, ki se prerivajo. V taki gneči si skušajmo pridobiti prostor. Zelo pozorni moramo biti, kadar se nas dotakne neznanec. To je priljubljena zvijača, ki tatu pomaga, da izvleče žrtvi listnico celo iz žepa na prsih. Najbolj na varnem bo shranjen denar neposredno na telesu. Tat ne bo imel nobene priložnosti.
Vzemite na pot izvirne dokumente in njihove fotokopije. Če vam bodo dokumente ukradli, boste policiji izročili posnetke, da bo laže našla ukradeno. Čeke, nakit ali večjo vsoto gotovine puščajte raje v hotelu, da bodo shranjeni v blagajni.
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21. telefon: 25-577. Murska Sobota.
Glasovnice - dopisnice - pošljite na naslov: Radio Murska So-h . Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom za 5 j.
Za 4 osebe potrebujemo: 2 kosa piščančjih prsi, 1 žlico rožmarinovih iglic (po možnosti svežih), sol, poper, 1/8 litra belega vina, 500 g belega fižola (iz konzerve), polovico konzerve vloženih paradižnikov, ščepec sladkorja, poper.
Priprava: Prsna kosa oplaknemo in obrišemo do suhega. Rožmarinove iglice zatlačimo v šopih pod kožo. Meso natremo z vseh strani s soljo in poprom. Pri 220 stopinjah pečemo piščanca v pečici 25 minut. Pečenega piščanca vzamemo iz pekača, pustimo ga v izklopljeni pečici na toplem, da se ne ohladi. Maščobo in omako v pekaču zalijemo z vinom. Odpremo konzervo fižola, stresemo na cedilo in oplaknemo z mrzlo vodo. Damo ga v pekač z vinom in omako in pogrejemo. Odcedimo paradižnike, jih razkosamo in damo k fižolu, da se pogrejejo. Solimo in popramo, okus zaokrožimo s ščepcem sladkorja. Piščančje meso odluščimo od kosti in prečno narežemo na rezine. Ponudimo s fižolom in krompirjevim pirejem.
VAŠ PRIPIS
NAŠA RISBA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Ankaran, lesnika, Britten, eolit, O, R, IL, KS, Tetovo, OM, pali, Tapajos, Ono, Ant, mula, Ir, Beocija, Almaden.
SESTAVIL MARKO NAPAST	PARIŠKA ČETRT S POKOPALIŠČEM	JAPONSKI FILMSKI REŽISER KUROSAVA	TETA	TOVARIŠ	REKA V SRBIJI: TUDI NASE CIGARETE	GEOLOŠKA DOBA	TATINSKA PTICA
LEPILO, KI GA UPORABLJAJO MASKERJI							
JESENSKI MESEC							
POPOLNA BLAŽENOST PRI BUDISTIH							
GLAVNI ŠTEVNIK				SMUČAR PETROVIČ			
				ROGATA ŽIVAL			
DEL ČEBELNJAKA					PREDLOG		
					MAJHNA RANA		
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		TOVARNA V CELJU					NAJČISTEJŠA GLINA ZA PORCELAN
		KAZNIVO DEJANJE					
RIBIŠKA DRUŽINA			NESTRO- KOVNJAK				
			TROPSKI KUŠČAR				
ŽENSKO IME							
DAVNI NOMADI V JUŽNI RUSIJI						KISIK	
						EDEN OD RODITELJEV	
MLEČNI IZDELEK				NEKDANJA MITNINA ALI CARINA			
				KARLOVAC			
ŠAHOVSKE FIGURE							
VULKAN NA SICILIJI					GLAVNI ŠTEVNIK		
STRAN 13
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
križem po naših šolah
Mladost je kot mošt: ni je mogoče zadržati,
temveč mora zavreti, prekipeti
Človek. Kako velika beseda že za pravkar rojenega otroka! In potem odrašča — iz dneva v dan, leto za letom.
Potem je otrok. Pa čeprav je že za nekaj let starejši, se ga polasti beseda, ki za mnoge ne pomeni nič. »Zaužij si mladost,« ti reko. Pa vendar, si že sploh na poti mladosti, otrok? Ne, čakajo te leta odraščanja, dozorevanja, čakanja . .. in ko odrasteš, postaneš zrel Človek, mož, žena.
To je mladost. Najpomembnejša prelomnica v človekom življenju. In zakaj jo potem izpostavljajo, predajajo posmehu in žalitvam? Marje to pot, ki vodi do zrelega življenja? Ne, ni.
Mladost je kot mošt, mora, mora zavreti. Zato pomagajte človeku, ki odrašča! Ne zapustite ga! Ne dovolite, da bi padal, padal v brezno pogubljenja!
Saj je mladost kot ivanjščica sredi travnika. Bele venčne liste obrača proti soncu in le-ti odsevajo toplino in mehkobo drugim travam. Tudi mladostnik pričakuje vsaj malo spoštovanja.
In ne bojte se, vrnil ga bo.
Kaj pa je mladost drugega, kot hrepenenje po nečem neznanem, nedosegljivem. Življenje kar kipi od sreče, veselja. . . .
Tudi vi, tudi vi ste bili mladi. Ne pozabite! Saj dobro veste, da sedaj v njih vlada ljubezen. Lju-
bežen do vsakega človeka, do vsega, kar živi, kar hoče živeti. Pustite jim jo v pravi luči! In potem bo mladost še lepša, še bolj podobna moštu, ki mora, mora, zavreti, prekipeti.. .
... in prijateljstvo,? Da, prav prijateljstvo veže mlade ljudi, da lažje najdejo svoj kažipot življenja. Kompasa nimajo. Saj jim ga niste dali!
In vendar ne obupujejo. Hodijo po blatnem svetu hodijo in iščejo poti do sreče, bratstva in enotnosti.
Energijo morajo izkoristiti, zato »kipijo« od radovednosti in hrepenenj. In res. Tudi oni niso zmotljivi. Včasih blebetajo .. .
... vendar, miniti bo moralo zelo veliko časa, dokler se srce in razum ne zedinita in bo spregovoril le molk.
MONIKA ŠTUMPF 8.d OŠ 17. OKTOBER BELTINCI
Na učnem sprehodu
S tovarišico smo se srečali na avtobusni postaji. Šli smo proti tržnici. Tam sem videla sadje, zelenjavo1 in obleke. Potem smo šli proti pošti. Videli smo tudi lekarno. Pred pošto je veliko parkirišče, kjer je bilo parkirano dosti avtomobilov. Od tam smo se vrnili nazaj v šo-
Osvald Monika, 3.b OŠ Prekmurske brigade M. Sobota
Babica, rada te imam
Doraščala je v številni in bolj revni družini — kot zadnji otrok — in preživela 2. svetovno vojno.
O teh svojih otroških letih večkrat rada pripoveduje, jaz pa jo z veseljem poslušam in opazujem. Njene oči so tako modre, kakor sinje morje, lasje so črni, vmes pa se prepletajo srebrne nitke. Usta pa se vedno znova odpirajo in mi pripovedujejo o preteklosti.
Svoje otroke je vzgajala skromno. Vsak otrok je imel le po eno obleko. Ko so vsi otroci spali, jim je obleko skrbno zakrpala, ponoči oprala in še posušila. Njene noči so bile kratke, vse je žrtvovala za svojo številno družino.
Poboža me s svojimi zgaranimi rokami, ki so tako mehke kakor pena, in se mi veselo nasmehne.
Potem mi še babica pove, kako srečna sem lahko jaz, ki ne poznam vojne in ne lakote. Ona pa je vse to že skušala.
Ko se utrudi od pripovedovanja in se jezi na te bele nitke v laseh, jo vedno znova potolažim, da so taki lasje sedaj moderni. Ob takih besedah se rada nasmeje in na licih se prikažeta dve Jamici. Tudi jaz ji vrnem nasmeh in ji povem, da jo imam zelo zelo rada.	Melita Panker, 7. raz.
OŠ Bakovci
NA VASI — Narisala Gordana Bence, 7. raz. OŠ Turnišče.
Naš razred
Moj razred šteje 10 punčk in 10 ,pubijev’. Med seboj smo povezani v skladno celoto..Res da smo slabi po uspehu in vedenju, po medsebojnih odnosih pa smo za vzor vsem. Tovariši učitelji pravijo, da smo obupni, da takšne generacije še ni bilo v zgodovini naše šole. Čeprav razred ni številčno močan, smo vzgojili obetavne športnice in športnike. Dobro se razumemo, pomagamo si, če je treba tudi prišepetavamo in prepisujemo, saj dobivamo težke naloge in rešiti jih znajo le najboljši. Poznamo tudi mnogo načinov .švinglanja’. Drugače smo nerazdružljivi, radi smo skupaj in se zabavamo. Rada imam te zabavne, prisrčne ,pubije’ in te zabavne punčke, saj mi ta klapa pomeni drugi dom.
Tatjana Škrlec, 8. raz.
OŠ Kapela
CNaš Viktor^
Komaj zvonec zazvoni.
Viktor v razred pridrvi, pripravi si stvari in že ga več ni.
Po hodnikih se podi, dokler zvonec drugič ne zvoni. Takrat v razred pridrvi in se v klop zapodi.
V klopi pa sam sedi, ker med poukom miren ni! Tovarišicam rad nagaja, da se cel razred maja. Rad se ne uči, zato se tovariš večkrat nanj jezi. Oh, ta naš Viktor, kako nas zanj skrbi.
Lidija Krpic . X OŠ Grad/ /NAŠA ŠOLA^ Naša šola pretesna je postala, zato prizidek novi je dobila.
K njej prostora bo za vse, v njej pridno učili bomo se. Lažje zdaj bo naše delo, učili bomo se še bolj veselo, da znanja bomo čim več pridobili in da življenje lepše bi imeli.
ŠPILAK NATAŠA, 3. b k	OŠ Turnišče/
POGOVOR VAŠKEGA
IN MESTNEGA PSA
N mestnem parku sta se sprehajala mestna psička Pepina in vaški pes Prdko. Pepina je bila iz bogate hiše. Bila je zelo lepa, to je opazil tudi Prdko. Prdko se ji je približal. Toda kaj ji pomeni takšen pes, ki je iz kmečke hiše!
Prdko: »A bi te lahko, tovarišica lepotička, zasnubil? Jaz sem kmečki, a zdrav poba po imenu Prdko.«
Pepina: »Glej si ga no, šlevo! A ti sploh veš, iz kakšne družine sem jaz doma? Ta zamisel sploh ne pride v poštev. Le kako bi to zvenelo: Bogata psička, MIS UNIVERZUM, >e omoži z navadnim kmečkim psom. Z mastno hrano bi se zredila in še k pedikerju ne bi mogla hoditi!«
Prdko: »Saj sem vedel, da nisi za nobeno rabo. Kar mislim si, koliko snubcev si že odbila. Jaz, močan poba, si bom že našel kakšno dobro dekle. Ampak ne tako, da bi sedela pri pedikerju in frizerju.«
Prdko je stopil do najbližnjega drevesa, vzdignil nogo in nekaj spustil. Potem pa je ubral svojo pot.	Petra Podgorelec, 6. e
OŠ DRAGO LUGARIČ, LENDAVA
Strah
Nekega dne sem bil sam doma. Zjutraj sem se zgodaj prebudil in zaslišal ropot. Kmalu je vse utihnilo in hitro sem zlezel s postelje. Pripravil sem si zajtrk in še pogledal televizijski spored. Na mizi sem našel sporočilo, ki mi gaje napisala mama. Sporočila mi je, da moram v trgovino po kuhinjske potrebščine. Pripravil sem si nakupovalno torbo, vzel kolo in odšel. Med potjo sem srečal velikega psa, ki sem se ga zelo ustrašil. Ves preplašen sem prišel domov. Odklenil sem vrata in zagledal zelo veliko senco. Hitro sem nakupovalno torbo spustil iz rok in zbežal v drvarnico. Dolgo sem čakal, da je mama prišla domov. Ko je prišla, je odprla vrata in zagledala veliko senco, ki jo je dajala roža.
Takrat se mi je začela smejati. Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni.
Darko Zelko, 4. b
Ko sem nekega jutra vstala, sem v spalnici zaslišala čudno škripanje. Takoj me je postalo strah. Nisem vedela, kaj naj storim. Dolgo sem v postelji premišljevala. Naenkrat sem se le domislila. Počasi in previdno sem vstala in šla dol v kuhinjo. Tam sem vzela velik nož. Ko sem prišla gor, sem se vsa tresla. Previdno sem stopila k postelji in zabodla nož v odejo. Nekaj časa sem ostala in videla, da strahu ni bilo. Nato sem se zasmejala svoji strašljivosti.
Vesna Siplič, 4. b O§ E. Kardelj, M. Sobota
Dedek je vzel Nemcem vrečo
Moj očka mi večkrat pripoveduje dogodke, ki se jih spominja iz zgodnjih otroških let. Kmalu je začutil, kaj pomeni vojna, ko so se v njihovo hišo na Noričkem vrhu naselili nemški vojaki. Z družino so se preselili k starim staršem v Crešnjevce. Z očetom, mojim dedkom, sta skoraj vsaki dan šla 'gledat hišo. V gospodarskem poslopju so imeli Nhmci polno konj. Te so hranili tudi z ovsem, ki so ga imeli v vrečah. Med vojno je bila vreča prava vrednost. Dedek je večkrat z občudovnajem govoril o njih. Očka je neki dan videl pri vratih hleva lepo, veliko vrečo. Še danes ne pove drugače, kot je mislil takrat: »Vzel sem vrečo Nemcem, da se jim tako maščujem, ker so oni meni vzeli dom.« Res — vrečo je skril za skednjem in tega ni nihče opazil.
Ta vreča je še danes na očetovem domu. Ob vsakem pogledu nanjo se je očka spomnil dogodka in bil vedno prepričan, da je storil junaško dejanje! Petra Klemenčič
OŠ Jože Kerenčič
Gornja Radgona
Ur. Lojze Števanec
Učili smo se, da so piramido gradili dvajset let po tri mesece na leto, hkrati 100.000 delavcev. Dvomiš, da je bilo delo, vloženo v to stvaritev, resnično tako opravljeno: Če koga mika, naj izračuna, koliko časa bi bilo potrebno, da bi centimeter za centimetrom po valjih prepeljali 2,5 milijona blokov 1 km daleč drugega za drugim, ali več vštric, da časa za obdelavo, natovarjanje, prevoz po Nilu, raztovarjanje, dviganje na piramido, zlaganje niti ne štejemo. Ima 100.000 delavcev dovolj prostora za delo pri takem objektu? Vprašanje oskrbe s prehrano itd. ?
V Gizi stojijo tri velike piramide ena za drugo natančno v smeri sever—jug. Prva, največja, ki jo poznamo še iz šolskih klopi, je Keopsova piramida, ima odkrušen vrh. Druga, ki stoji za Keopsovo, je nekoliko manjša Kefrenova piramida. Vrh te je obložen z apnencem, kot da je ometana z malto. Ta omet še vedno prekriva kako petino piramide. S podobno apnenčasto oblogo je bila nekoč ometana tudi Keopsova piramida in manjša Mikerinosova, ki leži za Ke-frenovo. V bližini je še več manjših piramid, ki pa niso omembe vredne. Zato prve tri tudi imenujejo velike piramide. Pred Kefrenovo piramido stoji mogočna, 17 metrov visoka in 39 metrov dolga sfinga (ležeči lev z žensko glavo), ki pa je komaj sebi podobna, vsa je okrušena. Obdajajo jo zidarski odri, najbrž jo obnavljajo, okrog je postajalo nekaj ljudi, ki bi lahko bili delavci, vendar kaj koristnega ni delal nihče.
Keopsova piramida je bila zgrajena okrog leta 2.800 pred našim štetjem in je torej stara že več kot 4.500 let. Obstajajo pa domneve, da je gradnja piramid starejšega datuma. Herodot okrog 450. leta pred našim štetjem v svoji Histories Apodexis omenja, da so bile piramide zgrajene pred 11.OOOleti. Pa pustimo to: okrog piramid je bilo in je še veliko špekulacij. Vsekakor, čas gradnje velikih piramid še do danes ni nepobitno dokazan.
V piramidi
Ob vznožju zahodnega pobočja Keopsove piramide je ozka, špranji podobna odprtina, ki vodi v piramido; posamezni obiskovalci so vstopali kot čebele v ogromen panj. Po zlizanih stopnicah smo prilezli do vhoda. Črnopoit moški v umazano sivi obleki nam je zastavi! pot in zahteval vstopnice, ki jih nismo imeli.
»Treba jih kupiti v uradu.« Pokazal je na nizko zgradbo, bolj lepo, kakih tristo metrov stran.
»Ne bi mogli kupiti pri tebi?« smo poskušali.
»Ne! Tam v uradu, tri funte za vsakega,« je pribil v slabi angleščini. Pogledovali smo črnca in se ozirali na lopo čez razbeljen pesek, po katerem je drsel vroč zrak, kot da stojiš pred izpušno cevjo avtomobila. Črnec se je prestopal, nas od časa do časa preiskovalno ošinil in ko ni bilo nikogar pred vhodom, se je odločil. Oddati sem moral fotoaparat. »Denar, ko boste prišli ven.«
Drug za drugim smo lezli po grobo izkopanem hodniku in se čez čas znašli v ozkem, ob gradnji piramide zgrajenem rovu, ki se je strmo dvigal. Po tleh so ležale deske s prečnimi letvami. Na vsakih deset metrov je ob straneh svetila nezaščitena žarnica, če že ni bila razbita ali pa ukradena. Zrak je bi! zadušljiv, dišal je po znoju in urinu. Sključeni smo v polmraku lezli proti vrhu in lovili sapo, nekaj zaradi napora, še bolj pa zaradi zadušijivosti zraka, ki je proti vrhu naraščala. V višini, od koder več nisi videl tal, se je pot zravnala in razširila v manjši predprostor, kjer smo se zravnali in pretegnili.
Ozka štirioglata odprtina, obdana z velikimi kamnitimi bloki, nas je privedla v naslednji razširjeni prostor, od tu pa po ozkem zavitem hodniku v dvorano, ki je merila najmanj 6 x 12 x 6 metrov. Merili smo na korake. Strop so prečno prekrivali dva metra široki in preko šest metrov dolgi kamniti bloki, ki so nosili težo vrha piramide. Na nasprotni strani vhoda slabo osvetljene dvorane je na podstavku stalo v kamen zdolbeno že močno okrušeno korito. Turisti, ki so z nami vred na kratko dihali, so rekli, da je to faraonov grob.
M BOI
VTISI IZ KAIRA
Vodnika ni bilo. Stene so sivo črne, vlažne, na njih se kondenzira znoj in po kapljicah polzi čez praske, obvezne napise in podpise, ki so jih v stoletjih pustili za sabo obiskovalci.
To je bilo vse.
Črnec je pred vhodom držal fotoaparat in zahteva! denar, ki ga je z veščo kretnjo skril med gube obleke.
Okrašene kamele
Pred piramido se nam je tiho približal fantič s kamelo, ki je bila obvešena z živopisanimi preprogrami, in nam jo ponuja! za ježo. Vsiljivo nam je tiščal v roke trstiko in povodec. »Zastonj! Ni treba plačati, izvoli, izvoli, poskusi«. Novak nam je »V šoli barantanja«, o čemer bo pozneje še govor, posebej zabičal, naj se pazimo fantov pred piramido. »Ponuja zastonj, pozneje pa se bo dri, da mu usluge nisi plačal, do svojega denarja bo prišel«. Komaj smo se ga otresli. Gledali smo dva junaka, ki sta se preskušala pod vročim soncem in pri 4T C lezla na vrh piramide.
Pred Kefrenovo piramido, ki leži nekoliko višje, med Keopsovo in Mikerinosovo, se nam je pridruži! drugi fant s podobno okrašeno
Kefrenova piramida ima z apnencem obložen vrh. Foto: inž. FRANGEŽ
kamelo in mi tiščal povodec v roko. Začel sem barantati, da bi me Andrej slikal. Čim sem pokazal interes, so se od nekod, prej jih sploh nisem videl, vzeli še trije s kamelami in mi drug čez drugega tiščali povodec v roko. Še opazil nisem, ko je ena kamela že čepela na tleh in me je Arabec nasilno potiskal nanjo. Andrej je med tem napravil nekaj posnetkov. Hotela sva oditi, goniči s kamelami pa za nama. Eden je bi! posebno vztrajen. Na kameli mi je tiho stopa! tako tesno za petami, da mi je kamela na dolgem vratu tiščala svoj podbradek za seženj pred obraz. Renčala je, prežvekovala, kazala črne zbrušene in polomljene zobe, se slinila. Če sem še! hitreje, je šla hitreje tudi ona, če sem se ustavil, me je grabi! Arabec in mi tiš
čal povodec v roko. Z Andrejem sva se umaknila med razmetano skalovje, misleč, da kamela ne bo mogla za nama. Vendar je bila tudi med skalovjem s svojim vratom nad nama. Po strmem pobočju sva zlezla na nižjo ploščad in se je tako otresla.
Dušan je zaostal, videla sva, da z nekim Arabcem nekaj baranta. Na nižji ploščadi sfinge sva opazovala ogromne kamnite bloke, več kot 4 metre dolge, 2,5 visoke in 2 metra debele, iz katerih je bil zgrajen podstavek, na katerem pa ni bito ničesar. Iz sence se nama je približal Arabec. V roke nama je stisnil po dva skarabeja, ročno izdelana iz neke sivo zelenkaste kamenine. Skarabej je hrošč govnač, ki je bil pri starih Egipčanih posvečen bogu Sonca in je še danes iskan staroegipčanski amulet. »Darilo«, je rekel. Iz žepa je potegnil cenene obeske in nama jih zmetal okrog vratu. Nato se je začelo. Zahteval je plačilo, dolarje, funte. Ponujal sem mu dinarje. Ogledal si jih je, vendar ni kazal interese zanje.
Dušan nama je pozneje razlagal, kako ga je Arabec naplahtal. Barantala sta za obesek. Zahteva! je pet dolarjev. Dušan je bi! pripravljen dati en dolar. Sporazumela sta se za dva dolarja in si segla v roke. Iskal je denar, drobiža ni imel, zato mu je da! petdolarski bankovec. »Tri nazaj!« je zahteva!. Arabec je vzel petdolarski bankovec in Dušan je videi samo še črto za njim, že je bi! med svojimi. Če barantaš, moraš imeti drobiž.
Šola barantanja
Zvečer, po razgovoru z investitorji, smo v hotelski restavraciji ocenjevali uspeh razgovorov. Pogovarjali pa smo se tudi o vtistih. Povedal sem, kako je fantič na ulici zahteva! pet funtov za deset razglednic, a sem jih pozneje v kiosku kupi! z znamkami vred za tri funte.
Novak, ki sem ga že omenil, se je dobrodušno smejal in po severnjaško vlekel pipo.
»Barantanja sem se naučil v Jugoslaviji, v Zaječarju,« je reke!. »Na trgu sem kupoval copate in jih hotel plačati po ceni, ki jo je postavil prodajalec. Ta me je gledal, se mi čudil, na koncu pa rekel, da mi jih da zastonj. »Znaj, ja bazarim« mi je rekel. »Šta imam od trgovanja ak ne bazarim. To je deo mog života. Nemoj više da mi dola-ziš dok ne naučiš da bazariš.« In tako od takrat tudi jaz »bazarim«. Pri tem kak dinar ali funt zaslužim. Denar je sicer moj, a ne bi bil več moj, če ne bi znat »bazariti«. Zadovoljna sva oba, trgovec, ki je dobi! več, kot je predmet vreden, jaz pa, ker sem ga dobi! za manj, kot je zanj zahteval. Zaslužila sva oba in le takšna trgovina je kaj vredna«.
»Bi! sem v Bagdadu,« je pritegnil Franci iz !BT-ja.« Prijatelj je kupoval spominek. Trgovec mu je ponudil blago in zahteval šest dolarjev. Prijatelj seže v žep, izvleče denar in plača. Trgovec ga še pogledal ni, vzel je blago, ga postavil na polico, prijatelja pa nagnat. -Hvala! Lahko greste,- je rekel. >V moji trgovini za vas ni blaga.-« »To je tu in še kje de! trgovine,« je rekel Novak. »Če ne barantaš, se trgovec čuti opeharjenega, kot pravi boksar, če se mu predaš brez borbe. Takšna zmaga je piškava, ni vredna borca.. Razumljivo, da so tudi takšni, ki pograbijo denar, ki ga ponudiš, kot so ljudje, ki sprejmejo odlikovanje, ne da bi mignili zanje, samo zato, ker so prišli na vrsto, in še kitijo se z njimi. Nekaj takšnih poznam.« Potegnil je dolg požirek piva in nadaljeval. »Ko si zunaj domačega kraja glej, opazuj, prodri v miselnost ljudi, spoznaj njihove navade in spoštuj njihove vrednote, skušaj se jim prilagoditi. Če se hočeš izogniti zapletom. Potoval sem skozi Bosno. Ustavili smo se v kavarnici ob cesti. Mudilo se nam je. Naročili smo pivo, šofer pa kavo. Pivo smo dobili, kave pa od nikoder. Čakamo deset, že malo nestrpni dvajset minut, ko natakar končno prinese tudi kavo in jo spoštljivo postavi pred šoferja. Ta jo je pograbit, obliznil in v enem požirku pogoltnil. Bil je znan po tem, da pije vročo kavo. Izvlekel je denar, se dvignil in hotel plačati. Dvignili smo se tudi ostali.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
šport
---O D B O J K A------
LJUTOMERČANI IN SOBOČANI ZADOVOLJNI
Končano je bilo letošnje tek-
nica, ki jo bodo v kratkem za-
movanje v prvi in drugi repu-
čeli graditi v Ljutomeru.
bliski odbojkarski ligi, kjer je imelo Pomurje tri predstavnike. Odbojkarji Agroploda Ljutomera so prvič tekmovali v pr-
vi republiški ligi, moška in žen-
V pretekli tekmovalni sezoni sta bili solidni ekipi Pomurja iz Murske Sobote v drugi republiški ligi, saj so moški zasedli tre-
tje, ženske pa četrto mesto. To
ska ekipa Pomurja iz Murske Sobote pa v drugi republiški ligi — vzhod. Ljutomerčani so med dvanajstimi ekipami zasedli solidno- osmo mesto in si
s tem zagotovili nadaljnje nastope v prvi republiški ligi, s tem pa so tudi dosegli zaželeni cilj, ki so ga napovedali pred tekmovanjem. Za ta uspeh so zaslužni vsi igralci in trener To-
je doslej najboljša uvrstitev ekip. Posebej so večkrat razveselili mladi odbojkarji Pomurja z odlično igro, kar še posebej velja za tekme na domačem
Odbojkarji Agroploda Ljutomera — člani republiške lige. Stojijo od leve: Rajnar. Marič, Puklavec, Belec, Torič in Ficko (trener). Cepijo: Dr. Jože Šumak, Šoster, Drvarič, Štrakl, Mirko Šumak in Mitja Šumak.	Foto: F. Maučec
ne Ficko. Ekipa je pokazala, da je sposobna premagati sleherno ekipo v prvi republiški ligi, pomembno pa je tudi to, da so Ljutomerčani nabirali točke tudi v gosteh. Po igrah, ki so jih prikazali, bi si Ljutomerčani zaslužili še boljšo uvrstitev — sredino lestvice, vendar z malo več športne sreče in pa zaupanja v lastne zmogljivosti, saj so nekaj tekem izgubili po nepotrebnem in s tesnim izidom 2:3 (Topolšica, Mislinja, Brezovica). Prav gotovo pa so si v letu nastopanja v prvi republiški ligi pridobili nekaj izkušenj, tako da lahko v prihodnje od njih pričakujemo še boljše rezultate. K temu lahko prispeva tudi nova telovad-
parketu, ko so premagali kar vse po vrsti. Tako je trener Ivan Hochsteter uspel ustvariti perspektivno ekipo, ki se bo lahko že v naslednji sezoni potegovala za najvišje mesto, se-
veda če moštvo ostane v sedanjem sestavu. Napredovala je tudi ženska ekipa Pomurja, ki jo uspešno vodi Boris Cipot, čeprav je premalo kakovostnih igralk. To pa tudi opozarja, da tej lepi športni panogi v naši pokrajini namenjamo premalo pozornosti, zlasti v šolah. Primanjkuje pa nam tudi vaditeljev in trenerjev. Zato ima Pomurska odbojkarska zveza v načrtu, da bo v kratkem organizirala tečaj za vaditelje odbojke. Z gradnjo novih telovadnic v Pomurju pa se ponujajo tudi boljše možnosti za razvoj odbojke, le če jih bomo znali izkoristiti.
Feri Maučec
Kasaške dirke v Ljutomeru
V slabem vremenu dobri
kilometrski časi
Konjeniški klub Ljutomer je pripravil v počastitev občinskega praznika tradicionalno kasaško dirko z osrednjo dirko za veliko nagrado Ljutomera, kjer so nastopili najhitrejši konji. Na prenovljeni stezi so bili kljub slabemu vremenu doseženi odlični kilometrski časi. Zmagovalec Fit Avia z voznikom Jožetom Hrovatom iz Ljubljane pa je dvakrat dosegel kilometrski čas 1:17,9 in 1: 17,6, kar je zelo blizu absolutnemu jugoslovanskemu rekordu, ki ga ima Labor II z Ivanom Mukičem in znaša 1:17,3. Fit Avia je zmagal v obeh tekih in tako tudi postal skupni zmagovalec dirke za nagrado Ljutomera. Fifa (Seršen, Veržej) je bila v prvem teku četrta s kilometrskim časom 1:20,6, v drugem pa je tekla 1:20,0 in bila tretja, v skupni uvrstitvi pa si deli tretje do četrto mesto.
Od drugih ljutomerskih kasačev je potrebno omeniti zmago Lindfilda (Hanžekovič, Veržej) v prvi dirki, Pika (Žnidarič, Stara nova vas) pa je bila tretja. Drugo mesto je zasedel Fru Fru (Slana, Bolehnečici) med dveletniki. Drugo do tretje mesto si deli Fin As (Slavič, Križevci) v četrti dirki z dvema tekoma. Tretja mesta pa so zasedli: Fin As (Slavič, Križevci) v drugi dirki, Lamela (Puhar. Veržej) med dveletniki in Duran MS (J. Slavič, Ključarovci) v zadnji dirki.
Murska Sobota pred Lendavo
Na športnih igriščih v Murski Soboti in Radencih so bile 18. športne igre upravnih delavcev Pomurja, na katerih je nastopilo okrog 150 tekmovalcev iz vseh štirih pomurskih občin. Največ uspeha so imeli gostitelji, prihodnje leto pa bo tovrstno srečanje v Gornji Radgoni.
Rezultati:
Moški — kegljanje: 1. Gornja Radgona 494, 2. Ljutomer 484, 3. Murska Sobota 461; streljanje z zračno puško — ekipno: I. Murska Sobota 758, 2. Lendava 750, 3. Gornja Radgona 723, posamično: Jauk (Murska Sobota) 172 krogov; odbojka: I. Ljutomer 6. 2. Murska Sobota 4, 3. Lendava 2 točki, namizni tenis: I. Murska Sobota 4, 2. Lendava 3, 3. Ljutomer 2; mali nogomet: I. Lendava 5, 2. Ljutomer 4, 3. Gornja Radgona 2 in šah: I. Lendava 7, 2. Murska Sobota 6,5, 3. Ljutomer 4,5. Ženske — streljanje z zračno puško: I. Murska Sobota 416, 2. Gornja Radgona 410, 3. Lendava 398,.posamično: Mikola (Murska Sobota) 154 krogov: kegljanje: I. Murska Sobota 276, 2. Gornja Radgona 260, 3. Lendava 231; odbojka: I. Murska Sobota 6, 2. Lendava 4, 3. Ljutomer 2 točki.
m Skupni vrstni red: I. Murska Sobota 29, 2. Lendava 24, 3. Ljutomer 19. 4.
Gornja Radgona 16 točk.
Ig
-----ROKOMET"
OŠ Beltinci in K. D. Kajuh prvaka
Na občinskem rokometnem prvenstvu za mlajše pionirke je sodelovalo pet ekip. Rezultati — Bakovci:K. D-Kajuh 3:2, Beltinci:Grad 7:6. Grad:Bakovci 7:1, D. Šumenjak :Grad 3:7, Bakovci:Beltinci 2:5, Beltinci:E. Kardelj 9:4, D. Šumenjak :Bakovci 3:3 in D. Šume-njak:Beltinci 4:5. Najboljše strelke: Kuzmičeva (Grad) 16, Šomnova (Beltinci) 12 in Voharjeva (Bakovci) 7 golov.
Beltinci	4 400 26:16 8
Grad	4 301 24:11 6
4 112 9:17 3
3 012 10:15 1
3 003 6:16 0
Bakovci
D.	Šumenjak MS
E.	Kardelj MS
Na občinskem rokometnem prvenstvu za mlajše pionirje pa so tekmovale štiri ekipe. Izidi — D. Šume-njak:E. Kardelj 1:7, E. Kardelj:Ba-kovci 7:6, Bakovci:D. Šumenjak 10:4, D. Šumenjak:K. D.-Kajuh 8:19 in E. Kardelj.K. D.-Kajuh 7:11. Najboljša strelca: Kovačič 19, Kolenko 15 (oba
K. D.-Kajuh).
J. Rožman
NOGOMET
MURA IZGUBILA. NAFTA DOBILA
V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Novi Gorici in izgubila tekmo z Vozili 2:3. Sobočani so bili v prvem delu boljši nasprotnik in vodili z 2:1. Oba gola za Muro je dosegel Slavic. V nadaljevanju pa so domačini zaigrali bolje in zmagali. Tako so si Sobočani verjetno zapravili peto mesto, ki še vodi v medrepubliško ligo. V zadnjem kolu igra Mura doma z Domžalami.
V tekmovanju območne slovenske nogometne lige vzhod je lendavska Nafta doma premagala Šmartno s 3:0. Strelci golov za Nafto: Žalek, Graj in Dovečar.
Rokomet
V ZADNJEM KOLU BREZ TOČKE
V drugi republiški moški in ženski rokometni ligi vzhod so odigrali zadnje kolo. Tokrat pomurske ekipe niso osvojile niti ene točke. V moški konkurenci je Drava s Ptuja premagala Radgono s 33:30 (Cajnkar 8, Želodec in Miljenič po 5). Ormož je premagal Toko iz Crenšovec s 25:18 (Šernek 8, Žugelj 4, Halas 3), Šempeter pa je zmagal v srečanju s Krogom 29:28 (Meolic 9, Varga 8, Lukač 5). V ženski konkurenci je Velenje premagalo Beltinko z 20:19 (Tkalec 9, Puklavec 6). Fužinar z Raven pa je slavil nad ekipo Radgone s 17:16 (Petek 8, Mauko 4).
PNL
Rezultati — 20.	kolo
Tišina :Renkovci	2:0
Hotiza:Dokležovje	0:1
Črenšovci:Veržej	1:2
BeltinkaTumišče	0:0
Bakovci:Dobrovnik	0:C	
OdranciMladost	1:0
Veržej	20	12 6 2 37:19 30
Dobrovnik 20	11 7 2 42:18 29
Bakovci	20	13 3 4 35:18 29
Beltinka 20	11 4 5 40:31 26
Turnišče 20	10 5 5 41:27 25
Renkovci 20	7 5 8 34:42 19
Tišina	20	7 4 9 34:35 18
Dokležovje 20	7 4 9 31:35 18
Črenšovci 20	5 5 10 33:41 15
Mladost 20	5 5 10 24:33 15
Hotiza	20	2 4 14 26:48 8
Odraoci	20	2 4 14 23:53 8
I.	MNL MS
Rezultati — 20. kolo CardaTromejnik Tešanovci:Puconci Ljutomerlipa Cankova:Rakičan Filovcelžakovci Radgona:Gančani Cankovaljutomer -Cankova	20	13	3	4
Upa	20	11	5	4
Ljutomer	20	10	6	4
Tromejoik	20	10	4	6
Čarda	20	11	2	7
Radgona	20
Ižakovci	20
Puconci	20
Gančani	20
Filovci	20
Rakičan	20
Tešanovci	20
5:0 1:4 1:3 4:3 0:3
3:0 3:4
57:31 29 63:32 27 44:36 26 53:42 24 40:29 24
7 9 4 48:36 23
8 5 7 38:29 21
7 5 8 47:48 19
8 3 9 31:43 19 6 1 13 26:44 13
4 2 14 30:64 10
1 3 16 22:69 5
II.	MNL MS
Rezultati — 24. kolo
Apače:Romah	0:3
Bogojina:Prosenjak.	2:0
Rogašovci:Grad	5:1
Šalovci:Serdica	4:0
Hodoš:Selo	2:2
VrelecKriževci	3:1
Rogašovci	23	18	4	1	82:21	40
Bratonci	21	14	4	3	62:28	32
Šalovci	22	11	7	4	65:38	29
Bogojina	23	13	3	7	65:45	29
Hodoš	21	12	3	6	69:39	27
Selo	22	11	4	7	59:47	26
Vrelec	22	7	6	9	44:54	20
Serdica	22	7	4	11	45:46	18
Romah	21	7	4	10	50:68	18
Grad	22	7	3	12	48:80	17
Prosenjak.	21	5	4	12	40:63	14
Apače	22	3	4	15	34:60	10
Križevci	22	2	0	20	28:102	4
I. ONL Lendava
Rezultati — zadnje kolo
Nedelica:Petišovci Kobilje:Polana Bistrica:Lakoš Mostje:Nafta B Končna lestvica Polana	14
Nedelica	14
Bistrica	14
Mostje	14
Kobilje	14
Lakoš	14
Petišovci	14
Nafta B	14
2:0 1:4 3:1
4:1
10 2 2 36:14 22
9 3 2 42:11 21
6 3 5 27:26 15
5 2 7 34:37 12
4 3 7 28:34 11
5 1 8 22:39 11
4 2 8 28:34 10
4 2 8 22:44 10
---Ten is
Vodita Radgona in Radenci
V pomurski teniški ligi so odigrali 4. kolo. Izidi — Lenart:Lju-tSmer 1:5, Sobota II:Radgona 0:6, Radenci:Lendava 4:2. Sobota I je bila prosta. Vodita Radgona in Radenci s po 8 točkami pred Ljutomerom, 4, Lendavo, 3, Soboto II, 1, ter Soboto I in Lenartom, brez točke. m. Strah
Hokej na travi
Občinska pionirska liga
Odigran je bil prvi turnir pionirjev v hokeju na travi za prvenstvo občine Murska Sobota. Rezultati — Kremen Puconci :Mla-dost Murska Sobota 1:0 (Gom-boc), Mladost Murska Sobota :Pionir Bakovci 3:1 (Lukašev, Lang, Panker — Vereš) in Kremen Puconci:Pionir Bakovci 3:0 (Škerlak 2, Maček).
V prijateljski tekmi v hokeju na travi so pionirji Mejnika iz Radgone premagali Pionirja Bakovci z 2:1.	2
Košarka
DERBI SOBOČANOM
V petem kolu tekmovanja slovenske košarkarske lige za kadete je Miklavž premagal Pomurje s 64:58. Strelci za Pomurje: Ropoša 18, Džuban 12, Bačvič 9, Bohar 10, Gomboc 8 in Sraka 1. V šestem kolu pa so kadeti Pomurja premagali Ptuj 60:54. Strelci: Bohar 23, Ropoša 15, Bačvič 8, Fjuvan in Gomboc po 5 ter Sraka 4. Mladinci Pomurja pa so v pomurskem derbiju premagali Radgono s 76:60. Strelci: Banič 35, Tušar 17, Žekš 11, Ži-tek 6 in Gregor 5 za Pomurje ter Gomboc 18, Sluga 12, Slavič 8, Vukan 7, Cvetkovič 3 in Ivančič 2 za Radgono. Kadetinje Marlesa Branika pa so premagale nepopolno ekipo Pomurja s 65:39.
r ŠŠD Elan na OŠ v Bučkovcih
Edini brez telovadnice, a med
Šolsko športno društvo na osnovni šoli v Bučkovcih, ki bo prihodnje leto praznovalo dvajsetletnico, dela prav gotovo v najtežjih razmerah, saj je edino v ljutomerski občini, ki je brez telovadnice. Na razpolago imajo razred, velik 9x7 metrov, in asfaltno rokometno igrišče, kjer poteka telesnokul-turna dejavnost. Kljub temu pa jim ne manjka volje do dela in
II. ONL Lendava
Rezultati — zadnjega kola
Olimpija:Graničar KapcaŽitkovci PanonijaZvezda Olimpija:Panonija Žitkovci:Graničar
Končna lestvica
Zvezda	10
Graničar	10
Panonija	10
Olimpija	10
Žitkovci	10
Kapca	10
7 2 1 30:17 16
5 3 2 33:15 13
5 1 4 25:16 11
4 3 3 23:23 11
2 2 6 25:30 6
1 1 8 14:49 3
2:4 0:6 0:2
1:4 3:3
Šolsko športno društvo Elan na osnovni šoli v Bučkovcih je leta 1982 sklenilo, da zelenico pred šolo preuredijo v spominski park in zasadijo 88 dreves v spomin na Tita.
NAMIZNI TENIS
Dvakrat tretje mesto
Rihtariča
Na državnem pionirskem prvenstvu za posameznike in dvojice, ki je bilo v Umagu, so bili zbrani vsi najboljši pionirji z evropskim pionirskim prvakom Grujičem na čelu. Med deseterico slovenskih igralcev so imeli Sobočani letos le enega igralca, Borisa Rihtariča iz Radgone, ki je dosegel s tretjim mestom med posamezniki in tretjim v dvojicah, enega svojih največjih uspehov ter najavil zelo resno kandidaturo za tretjega igralca v državni reprezentanci na evropskem pionirskem'prvenstvu v Novem Sadu.
Med posamezniki je Rihtarič v četrtfinalu premagal Džaferoviča (Zenica) z 2:1, v polfinalu izgubil z Grujičem (Vojvodina) z 0:2 in v boju za tretje mesto premagal Škafarja (Olimpija) z 2:0. Uspešen je bil tudi v dvojicah skupaj s Kusom iz Radelj, ko sta v četrtfinalu premagala dvojico Galonja—Jovanovič (Borac) z 2:1 ter v polfinalu izgubila z dvojico Dragič—Liverič (Umag—Pula) z 1:2 in tako zasedla tretje mesto, kar je sicer za mesto manj kot lani, ko je bil skupaj z Ori-jem drugi, vendar še vedno zelo dobro. Tako je Rihtarič uspešno končal tekmovanje v pionirski konkurenci, če pa bo želel dosegati podobne uspehe tudi v mladinski konkurenci, bo moral več trenirati, saj bodo drugače takšni rezultati težko dosegljivi.
M. U.
Koroščeva prva v Beltincih
V Beltincih je bil regijski mladinski pozivni turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 35 mladincev in mladink. Od pomurskih tekmovalcev se je najbolje odrezala Koroščeva iz Beltinec, ki je zmagala pri mladinkah v prvi skupini pred Sobočanko Breznikovo. V drugi skupini je bila Balantičeva iz Beltinec tretja, Režonjeva iz Sobote pa peta. V tekmovanju mladincev je Gerendaj (Sobota) v prvi skupini zasedel drugo, Smodiš (Sobota) četrto, Tratnjek (Beltinci) pa šesto mesto. V drugi skupini je bil Sapač (Sobota) drugi, Lenarčič (Beltinci) pa četrti. V tretji skupini sta zasedla Beltinčana Vinkovič in Balantič šesto oziroma sedmo mesto.
ČERNJAVIČ DESETI
Na 1450 metrov dolgi stezi za motokros v Mačkovcih na Goričkem je bila v nedeljo dirka za državno prvenstvo v razredu do 125 ccm in za republiško prvenstvo v razredu do 250 ccm, ki jo je organiziralo AMD Štefan Kovač iz. Murske Sobote. Kljub slabemu vremenu si je dirko ogledalo okrog 2.500 obiskovalcev. Na dirki je sodelovalo 37 tekmovalcev, ki so navdušili gledalce, vse štiri vožnje pa so bile zanimive in privlačne. Organizator je edino udeleženko Nado Matič iz Brežic, ki je tekmovala v razredu do 125 ccm, presenetil s posebno nagrado. Prireditev je lepo uspela.
V tretji dirki za državno prvenstvo v razredu 125 ccm je zmagal Urbanija pred Juhanom, oba FAM Lukovica, in Zajcem iz Šentvida pri Stični. Po treh dirkah vodi Urbanija s 117 točkami pred Juhanom 99 in Zajcem 96 točk.
V četrti dirki za republiško prvenstvo v razredu 250 ccm pa je zmagal Mlinarič (Unior Lenart) pred Avbljem (Brežice) in Srdarjem iz Lukovice. V tej konkurenci sta nastopila tudi domačina Černjavič in Rogan. Černjavič je zasedel deseto mesto z 10 točkami, Rogan pa je osvojil 6 točk in zasedel štirinajsto mesto. Po štirih dirkah za republiško prvenstvo vodi Avbelj s 142 točkami pred Mlinaričem, 120, in Srdarjem, 116 toč L
------KAJAKAŠTVO-------------------------------
Tri prva mesta kajakašem Kroga
Kajak kanu klub Sava iz Kranja je pripravil na reki Savi Dolinki meddruštveno tekmovanje v spustu na divjih vodah. Sodelovalo je okrog 50 tekmovalcev iz slovenskih klubov. Med njimi so bili tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in KK Bistrica te^ dosegli lep uspeh. Tekmovalci iz Kroga so namreč zasedli tri prva mesta. Pri članih je zmagal Štefan Varga. Pri mladincih je bil prvi Roman Kovačič pred Simonom Kovačičem (oba Krog) in Alojzom Ozbe-tičem (Bistrica). Pri pionirjih pa je zmagal Iztok Horvat, Anton Škraban je bil četrti, Boštjan Cipot pa peti, vsi Krog.
Mali nogomet
TURNIR V VANČA VASI
Mladinska organizacija iz Vanče vasi organizira nočni turnir v malem nogometu, ki bo v petek, 10. junija, ob 20. uri. Žrebanje bo pol ure pred začetkom. Najboljši trije bodo prejeli denarne nagrade (200, 150 in 100 tisoč dinarjev).
zavzetosti. Rezultat tega so uspehi, ki jih dosegajo na raznih tekmovanjih. Mentorica Danica Makoter, ki ima ob ravnteljici Nadi Tomažič prav gotovo največ zaslug za razvoj šolskega športnega društva, ne skriva zadovoljstva, da so v širšem slovenskem prostoru njihovo delo ugodno ocenili ter jim pred nedavnim podelili posebno priznanje Zveze telesno-
najboljšimi
kulturnih organizacij Slovenije za posebne zasluge. »Dejavnost na šoli je pestra in prilagojena našim razmeram,« nam je začela pripovedovati Danica Makoter, »igrišče smo si začeli urejati sami in si tako ustvarili minimalne možnosti za delo, ki se je z asfaltno prevleko nekoliko izboljšalo. Naši otroci hodijo v šolo tudi do 7 kilometrov, so utrujeni in požrtvovalni, kar se kaže tudi na tekmovanjih. Uveljavljamo pa se tudi v drugih zvrsteh, odbojki in atletiki, ter na kulturnem in drugih področjih dela, za kar smo tudi prejeli republiško priznanje. Zelo si želimo, da bi si uredili šolske prostore, učilnice, kabinete, saj delamo v zelo stari zgradbi. Seveda pa je naša velika želja, da bi dobili telovadnico in minimalno orodje ter se tako približali razmeram dela, kot jih imajo na drugih šolah širom po Sloveniji. Takrat bodo naši uspehi še večji, delali bomo še z večjim veseljem,« nam je povedala Danica Makoter.
Feri Maučec
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba . . .

TERITORIALNA OBRAMBA-------------------—--------—----------------------------------------------
REKA MURA JIM NI DELALA PREGLAVIC
Pomurski teritorialci nadaljujejo z usposabljanjem svojih enot po sprejetih programskih usmeritvah. Pretekli teden je pri Babičevem mlinu ob reki Muri v Veržeju taborila posebna ponto-nirska enota teritorialne obrambe. Na šestdnevnem taborjenju so se pripadniki teritorialne obrambe iz vseh štirih pomurskih občin urili v obvladovanju prehoda čez reko Muro, ki je prav v teh dneh precej narasla. Pontonirska enota, v kateri so sami dobri plavalci, med njimi pa je tudi precej novincev,ki pa imajo še premalo izkušenj v ob-
vladovanju zahtevne reke Mure, je tako izpopolnjevala praktično znanje. Pri obvladovanju reke so pripadniki teritorialne obrambe uporabljali gumijaste čolne in druga priročna plovna sredstva, kot so mostovi iz desk in drugo. Pri tem so teritorialci pokazali veliko spretnosti, iznajdljivosti in znanja, saj so v čolnih prevažali tudi po dvajset oseb, kar ni tako enostavno. Treba je tudi povedati, da pantonirske enote v glavnem sestavljajo teritorialci, ki dobro poznajo reko Muro, bila pa je to tudi priložnost, da jo še bolj spoznajo. Sicer pa jim re-
AGROSERVIS, p. o.
69000 Murska Sobota, Kraška cesta 58
telefon: (069) 21-630	✓
FRANCI KOSI - NAMESTNIK KOMANDANTA ŠTABA: »Zadovoljni smo z delom pripadnikov enote med usposabljanjem.«
IZTOK FRAS - PRIPADNIK PONTONIRSKE ENOTE: »Pozitivno ocenjujem tovrstno usposabljanje. Pri obvladovanju reke Mure nimamo težav.«
Pontonski most, ki so ga pripravili pripadniki teritorialne obrambe.
Foto: F. Maučec
VOZNIKI:
Testiranje s testerjem SL'N MODELAR ENGINE ANALYZER za ottov e motorje in DTA za dieselske motorje vam omogoča z majhnimi stroški ugotoviti napake pri delovanju motorja in iz-trošenosti agregatov. Cena testiranja 19.347 din za diezelske motorje 24.900 din za ottove motorje Na te cene dajemo 25 % popusta.
Oglasite se pri nas in zadovoljni boste!	>
zaščita

ka Mura kljub zahtevnosti ni delala posebnih težav pri opravljanju svojih nalog, tako da je bil starešinski kader tabora zadovoljen z usposabljanjem teh posebnih enot.
Med taborjenjem pa so namenjali posebno skrb tudi aktualnim družbenopolitičnim dogodkom. Tako jih je predsednik ljutomerskega izvršnega sveta Osvald Tučič seznanil o družbenoekonomskih razmerah v Pomurju v sedanjem kriznem obdobju. Sekretar občinskega komiteja ZKS Ljutomer Anton Kosi pa jim je govoril o sklepih kongresa jugoslovanskih komunistov. Prosti
čas so teritorialci izkoristili tudi za športno in kulturno dejavnost. Tako so organizirali nogometna srečanja med enotami iz posameznih občin in z nogometaši Veržeja. Skupaj s predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Veržeja pa so pripravili srečanje s kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci šole in člani kultur-noumetniškega društva. Tudi to srečanje je pokazalo, da teritorialci dobro sodelujejo s prebivalstvom povsod, kjer so na usposabljanju in vajah.
Feri Maučec
VEČJA ODGOVORNOST STAREŠIN
Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin v Lendavi je analizirala lanskoletno usposabljanje in ugotovila, da je bil program v celoti uresničen in da so z doseženo stopnjo po-družbljanja in usposobljenosti organizacije lahko zadovoljni. Žal pa ne morejo biti zadovoljni z nekaterimi člani organizacije, ki se že nekaj časa ne udeležujejo strokovnega usposabljanja.
kar negativno vpliva na druge. O tem problemu so razpravljali tudi na svetu za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter se dogovorili, da bodo vabili člane v prihodnje na usposabljanje z vabili, če ta oblika ne bi bila uspešna, pa bodo člani dobivali pozive preko upravnega organa za ljudsko obrambo, kar pomeni, da bodo neudeležbo lahko tudi kaznovali. Letošnji program izo-
braževanja se je začel s taktično orientacijsko vajo in streljanjem in spet se je pokazalo, da veliko članov ni prišlo na usposabljanje. Jasno je, da so nekateri člani že v letih in bi jih bilo potrebno počasi preusmeriti v drugačne oblike izobraževanja. Veliko je mladih članov, ki so nedejavni, kar najbolj skrbi.
Jani D.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Ubil ženo, nato napravil samomor
V minulem tednu je bilo veliko prometnih nezgod, vse pa so se zgodile zaradi prehitre vožnje in izsiljevanja prednosti. Nenavaden dogodek pa se je zgodil v Kančevcih, kjer je 77-letni Evgen Časar, menda iz ljubosumnosti, ubil svojo ženo, 80-letno Julijano. Po uboju si je Evgen sam vzel življenje. Kaj se je med starcema dogajalo, bo ostalo verjetno za vedno neznano. Družina ni bila znana po nasilju in pretepanju.
Zavozila na levo
31.maja se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti v Lendavi. Voznica osebnega avtomobila Marija Kelenc iz Lendave se je peljala po kolodvorski ulici proti mestu. Pred mostom čez Črnec je zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v osebni avtomobil, ki ga je vozil Željko Koša iz Lendave. Oba voznika sta se poškodovala, škode pa je za 14 milijonov dinarjev.
Tesno prehitevanje
31. maja se je zgodila prometna nezgoda na Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Jože Podlesek iz M. Sobote se je peljal proti središču mesta. V bližini gasilskega doma je tesno prehiteval kolesarko Angelo Brodar iz M. Sobote. Zadel jo je, daje padla na pločnik in se hudo poškodovala.
Avtobus zaneslo s ceste
L junija se je zgodila prometna nezgoda pri Murskih Črncih. Voznik avtobusa Feliks Dvoržak iz Lomanoš je peljal s Tišine proti M. Soboti. V ovinek je pripeljal z veliko hitrostjo, zato ga je zaneslo na bankino, kjer se je avtobus prevrnil na bok in trčil v drevo. Škode je za 10 milijonov dinarjev.
Izsilila prednost
2. junija se je zgodila prometna nezgoda v Ljutomeru. Proti Raz-križju se je po Lendavski cesti peljal voznik tovornega avtomobila Miroslav Gyerek iz Boračeve. V križišču s stransko cesto je izsilila prednost voznica osebnega avtomobila Metka Sudec iz Ljutomera, ki se je tudi poškodovala.
Zapeljal v križišče
4. junija se je zgodila prometna nezgoda v G. Radgoni. Voznik osebne-
ga avtomobila Vladimir Geder iz G. Radgone se je peljal po Panonski v smeri Partizanske ulice. Kljub znaku, ki napoveduje križišče s prednostno cesto, se ni prepričal, če lahko varno pelje, tako je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Milošem Kalendarevičem iz G. Radgone. Prišlo je do trčenja, v katerem so se huje poškodovali Kalendarevič in sopotnik v Gederjevem avtomobilu Darko Fras iz G. Radgone.
S traktorjem se ne igrajmo
5. junija se je zgodila nesreča v Pe-čarovcih. Proti Moščancem se je peljal s traktorjem Ernest Rituper iz Pe-čarovec. Med vožnjo po klancu navzdol 'je imel motor v prostem teku. Traktor, katerega hitrosti ni mogel več obvladati, je zapeljal v jarek in na njivo, kjer se je prevrnil. K sreči se je voznik le lažje poškodoval.
J. D.
GASILCI V DOBROVNIKU
Še letos novo orodno vozilo
Gasilsko društvo v Dobrovniku so ustanovili že leta 1924 in sodi med starejša v lendavski občini. Dela dobro, ima pa tudi mladinsko in pionirsko desetino. S temi mladimi gasilci se društvo obnavlja. Tačas se pripravljajo na območno gasilsko tekmovanje. L'pa-jo, da bodo s svojim znanjem uspeli priti tudi na občinsko tekmovanje in še dlje. Lani jim je to uspelo, saj so se mladinci udeležili tudi republiškega tekmovanja. V zadnjih letih na njihovem območju ni bilo večjih požarov, kar pripisujejo večji preventivni dejavnosti.
Da bi še bolj okrepili požarno varnost, bodo še letos kupili orodno vozilo, saj za gasilsko avtocisterno nimajo denarja.
Odločili so se za nakup tovornega avtomobila, ki ga bodo predelali v orodno vozilo. Razširiti nameravajo tudi gasilsko garažo in izpopolniti drugo orodje. Pri nakupu orodnega vozila računajo tudi na pomoč občinske gasilske zveze. V gasilskem društvu se bodo v prihodnje usposobili tudi za morebitne gozdne požare.
Jani D.
Cestno podjetje Maribor, n. sub. o.
Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota, o. sub. o. Murska Sobota, Lendavska 61
Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu Tozda za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota
objavlja
prosta dela in naloge
— strojnika I
1 delavec
Pogoj:
IV. zahtevnostna stopnja strojne smeri, pooblastilo za upravljanje z gradbeno mehanizacijo, vozniški izpit kategorije B, 3 leta delovnih izkušenj, 2 meseca poskusnega dela.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov:
Cestno podjetje Maribor, 62000 Maribor, Iztokova ul. 30, kadrovska služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
GASILSKO DRUŠTVO
VIDEM ob Ščavnici
za gasilsko avtocisterno
1000 din
Vaš dom in premoženje bo pred ognjem varovala gasilska avtocisterna.
žrebnašt. N° 000036
na pomoč!
Gasilsko društvo Videm ob Ščavnici obvešča, da bo žrebanje srečk za nakup gasilske avtocisterne na dan prevzema gasilske cisterne, 26. junija 1988, pri gasilskem domu v Vidmu ob Ščavnici takoj po slavnostnem delu programa, ki se začne ob 14. uri.
Postopek žrebanja je naveden na hrbtni strani srečke.
Vabljeni!	Upravni odbor
OD TEMELJEV DO STREHE
opekanna^ptui opekanna^pbuj
62250 PTUJ, Žabjak 1, telefon: 062/775 111
Prodajno skladišče Gornja Radgona telefon: 069/74 396
V novih prodajnih prostorih vam dajemo vse informacije ter svetujemo najboljše in najcenejše možnosti pri gradnji. Ponujamo vam opečne, betonske in druge izdelke za gradnjo.
— montažne preklade,
— montažne mednadstropne konstrukcije,
— opečni izdelki,
— betonski izdelki,
— pohodne klinker plošče
OD TEMELJEV DO STREHE
STRAN 16
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
WtADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 9. junija 1988	Št.: 17
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
146.	Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Lendava
147.	Odlok o ureditvenem načrtu »Pokopališče« v Gornji Radgoni
148.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka
za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselje KRNCI.
149.	Odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gornja Radgona
146
Na podlagi 8. člena Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list št. 14/82) Skupščina občine Lendava, Občinska konferenca SZDL Lendava, Občinski svet zveze sindikatov Lendava, Krajevne skupnosti, Medobčinska gospodarska zbornica, Samoupravna stanovanjska skupnost Lendava, Ljubljanska banka, Temeljna pomurska banka Murska Sobota, Beograjska banka Temeljna banka Ljubljana, Občinska skupnost za zaposlovanje, Obrtno združenje Lendava, Obtna zadruga Lindau Lendava, INA Nafta Lendava, Primat TOZD Skladiščna oprema Lendava, De-loza TOZD Konfekcija Velika Polana, Gorenje — Varstroj Lendava, Elektrokontakt TOZD Elektromaterial Lendava, Integral TOZD Promet in delavnice Lendava, Integral TOZD Gostinstvo Lendava, ABC Pomurka Kmetijska zadruga Lendava, Mercator — Univerzal Lendava, Indip Lendava, TOKO TOZD drobna galanterija, Obrat Žižki, Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče, Konstruktor TOZD Gradbenik Lendava, Gidos Lendava, Konstruktor TOZD Opekarna Dolga vas, UTOK KAMNIK TOZD Usnjarna, Proizvodni obrat Kobilje sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR
o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Lendava
1.	člen
Podpisniki s tem družbenim dogovorom opredeljujemo:
—	izhodišča razvoja drobnega gospodarstva,
—	- razvojne usmeritve drobnega gospodarstva,
—	naloge podpisnikov tega družbenega dogovora,
—	vprašanja finansiranja razvoja drobnega gospodarstva,
—	medsebojne odnose podpisnikov dogovora.
Na osnovi skupnega delovanja v usmerjanju, spodbujanju in zagotavljanju pogojev za pospešeni razvoj drobnega gospodarstva v skladu z usmeritvami družbenega plana občine naj bi pripomogli k večjemu zadovoljevanju potreb prebivalstva in gospodarstva, povečanju zaposlovanja delovnih ljudi v drobnem gospodarstvu ter večjem angažiranju sredstev občanov v produktivne namene.
2.	člen
Podpisniki dogovora ugotavljamo:
—	- da je družbena obrt glede na možnost in potreb slabo zastopana v celotnem drobnem gospodarstvu občine,
—	da so omejitveni dejavniki razvoja drobnega gospodarstva v občini Lendava tudi neustrezna kadrovska struktura, zastarela oprema in pomanjkanje poslovnih prostorov,
—	da bi bilo potrebno dograjevati sistem usmerjenega izobraževanja za potrebe samostojnega osebnega dela,
—	da se vzpodbujevalni ukrepi nanašajo predvsem na zagotavljanje finančnih sredstev za ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva in njihovega združevanja v POZD in TOK, na vzpodbujanje inovativne dejavnosti, razvoj kooperacijske proizvodnje med enotami drobnega gospodarstva in organizacijami združenega dela, zlasti z večjim vključevanjem v izvoz in obmejno gospodarsko sodelovanje.
Obrtne dejavnosti so glede na dificitamost oziroma suficitarnost razvrščena v 4 skupine: deficitarne, delno deficitarne dejavnosti, ki so v skladu s potrebami in razvojem ter suficitarne dejavnosti.
Seznam dejavnosti glede na deficitarnost in suficitarnost izdela Odbor za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Lendava. Seznam je potrebno letno dopolnjevati in ažurirati v skladu s potrebami in razvojem.
3.	člem
Udeleženci soglašamo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami drobnega gospodarstva:
—	krepitev družbenih enot drobnega gospodarstva;
—	spodbujanje ustanovitve pogodbene organizacije združenega dela in TOK;
—	spodbujanje razvoja kooperacijske proizvodnje med enotami
drobnega gospodarstva in organizacijami združenega dela, zlasti s področja industrije s ciljem vključevanja tudi v izvoz in obmejno gospodarsko sodelovanje;
—	izboljšanje enakomerne oskrbe delovnih ljudi in občanov s storitvenimi dejavnostmi na celotnem območju občine;
—	organiziranje in krepitev kapacitet drobnega gospodarstva s centralno funkcijo v Lendavi kot občinskem središču ter Crenšovcih, Dobrovniku, Polani in Turnišču kot vodilnih naseljih, v skladu s spr-jetimi razvojnimi dokumenti;
—	izboljšanje kvalitete storitev in prilagajanje delovnega časa v obratovalnicah potrebam zaposlenega prebivalstva;
—	spodbujanje preusmerjanja gostinskih kapacitet zasebnega sektorja na pripravo in prodajo kvalitetne hrane in krajevne specialitete;
—	v sodelovanju s turističnimi, trgovskimi in kmetijskimi organizacijami spodbujati ustanavljanje enot drobnega gospodarstva domače in umetne obrti ter kmečkega turizma.
4.	člen
Podpisniki soglašamo, da bo Skupščina občine vodila tako politiko razvoja in usmerjanje drobnega gospodarstva, da bo najmanj enkrat letno obravnavala razvoj in problematiko drobnega gospodarstva in sprejemala ustrezne ukrepe, ki bodo potrebni za odpravljanje motenj ter zagotovitev razvojnih usmeritev iz 3. člena tega dogovora. Neposredno spremljanje razvoja in pripravo ukrepov zagotovi Izvršni svet Skupščine občine Lendava.
5.	člen
Izvršni svet bo v okviru svoje pristojnosti:
—	tekoče spremljal problematiko drobnega gospodarstva v občini;
—	skrbel za uresničevanje tega dogovora, tako da bo v letne in sreddnjeročne plane razvoja občine vnašal stimulativne elemente razvoja drobnega gospodarstva in vsaj enkrat letno obravnaval poročilo o uresničevanju dogovora ter predlagal ukrepe;
—	analiziral in koordiniral dejavnost podpisnikov dogovora in drugih zainteresiranih za razvoj drobnega gospodarstva;
—	analiziral davčno in kreditno politiko, politiko zaposlovanja in izdajo obrtnih dovoljenj ter zagotovil selektivno davčno in kreditno politiko, glede na pogoje poslovanja in pridobivanja dohodka;
—	pospeševal razvoj drobnega gospodarstva z ustrezno davčno politiko in drugimi ekonomskimi ukrepi na ta način, da se bo širila proizvodnja in storitve v obstoječih enotah drobnega gospodarstva ter v novih enotah;
—	vspodbujal bo povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih odnosih ter vspodbujal organiziranost drobnega gospodarstva s področja zasebnega sektorja na samoupravnih osnovah (zadruge, POZD in TOK);
—	vzpodbujal bo krepitev družbenega sektorja obrti, skrbel za učinkovito delovanje inšpekcij v zvezi s preprečevanjem šušmarstva;
—	pospeševal bo prenehanje popoldanskega opravljanja obrti v redno obrtno dejavnost;
—	vspodbujal opremljanje obrtnih con;
—	proučil možnosti ustanovitve sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva;
—	vodi politiko razbremenjevanja tistih enot drobnega gospodarstva, ki so pomembne za zadovoljevanje skupnih potreb v občini;
—	predlaga zborom skupščine občine sprejem ustreznih aktov s področja urejanja drobnega gospodarstva s povdarkom na njegovem selektivnem razvoju v okviru zakonskih možnosti;
6.	člen
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Lendava bo v okviru nalog za razvoj drobnega gospodarstva politično deloval predvsem:
—	za boljšo organizacijo dela v organizacijah združenega dela, ki pokrivajo področja drobnega gospodarstva in opravljajo storitve za občane; za večjo produktivnost, boljšo kakovost storitev, kar naj bo
podlaga za ustrezno vrednotenje dela delavcev in stimulacijo njihove osebne iniciative pri delu;
—	za uresničevanje družbeno dogovorjene politike zaposlovanja z usmerjanjem v deficitarne dejavnosti drobnega gospodarstva ter za usmerjeno izobraževanje mladine in delavcev n,a ugotovljene potrebe;
—	za odpravo nezakonitega zaposlovanja delavcev s strani nosilcev osebnega dela in uporabnikov njihovih storitev;
—	za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnem razmerju pri nosilcih osebnega dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo;
—	za vključevanje in uveljavljanje teh delavcev v delegatskem sistemu preko osnovne organizacije zveze sindikatov.
7.	člen
Občinska konferenca SZDL se bo aktivno vključila v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva. Prizadevala si bo za ustvarjanje stabilnih in stimulativnih pogojev za njegov razvoj, zlasti bo:
—	vspodbujala širšo družbenopolitično aktivnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevnih skupnostih ter usklajevanje razvoja drobnega gospodarstva s potrebami delovnih ljudi in občanov;
—	prizadevala si bo za uspešno sporazumevanje organiziranih potrošnikov in drobnega gospodarstva;
—	sredstva javnega obveščanja bo vspodbujala, da bodo delovne ljudi in občane seznanjala o pomenu in rezultatih dela drobnega gospodarstva ter pogojih za njegov razvoj tako v združenem delu kot v samostojnem osebnem delu.
8.	člen
Krajevne skupnosti bodo:
—	- ugotavljale potrebe po storitvah in proizvodih drobnega gospodarstva na svojih območjih ter skupaj s potrošniškimi sveti oblikovale plane kapacitet storitvene in proizvodne obrti;
—	vnašale elemente tega dogovora v letne in srednjeročne plane KS;
—	ugotovitve o potrebnih kapacitetah posredovale izvršnemu svetu in ostalim podpisnikom dogovora;
—	v sodelovanju s potrošniškimi sveti nadzorovale kvaliteto in ceno proizvodov in storitev drobnega gospodarstva in sodelovale pri oblikovanju obratovalnega časa;
—	v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo proučevale možnosti za pridobivanje poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti.
9.	člen
Medobčinska gospodarska zbornica preko občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice:
—	sodelovala pri oblikovanju planov zainteresiranih organizacij združenega dela ter spodbujala sprejemanje konkretnih programov za razvoj drobnega gospodarstva in spremljala njihovo uresničevanje;
—	na manj razvitem in obmejnem območju občine spodbujala nastajanje novih enot drobnega gospodarstva;
—	z namenom smotrnejše delitve dela ter zadovoljevanja potreb po proizvodnji in storitvah, spodbujala združevanje dela in sredstev v razvoj drobnega gospodarstva.
10.	člen
Stanovanjska skupnost Lendava bo:
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, potrošniškimi sveti in obrtnim združenjem ugotavljala deficitarnost poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva;
—	obravnavala možnosti pridobivanja poslovnih prostorov za družbeni in zasebni sektor drobnega gospodarstva v sodelovanju s hišnimi sveti, lastniki hiš in upravnim organom pristojnim za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve;
—	v večjih novih stanovanjskih soseskah ob gradnji stanovanj financirala izgradnjo najemnih poslovnih prostorov za potrebe storitvenih obrtnih dejavnosti ter sofinancirala usposobitev obrtnih con.
11.	člen
Skupnost za zaposlovanje bo:
—	v sodelovanju z obrtnim združenjem in OZD, ki pokrivajo področje drobnega gospodarstva, ugotavljala letne in srednjeročne potrebe po kadrih in jih vnašala v letne in srednjeročne plane zaposlovanja;
—	skrbela za informiranje delavcev, tudi tistih, ko so na začasnem delu v tujini, o možnosti za njihovo delovno angažiranje v drobnem gospodarstvu v skladu s konkretnimi programi razvoja drobnega gospodarstva v občini;
—	delovala na prekvalifikacije nezaposlenih delavcev in delovnih invalidov pri zaposlovanju v drobnem gospdoarstvu;
—	usmerjala mladino v izobraževanje za poklice drobnega gospodarstva.
12.	člen
Organizacije združenega dela s področja industrije, gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu se zavezujejo, da bodo:
—	z namenom racionalizacije proizvodnega procesa in veča
njem ekonomičnosti poslovanja ugotavljale svoje potrebe po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva in ugotovitve vnašale v svoje letne plane in srednjeročne plane;
—	svoje potrebe po proizvodih in storitvah drobnega gospodarstva sporočale Obrtni zadrugi Lendava in organizacijam združenega dela v občini, ki bi lahko bili potencialni nosilci kooperantskih del;
—	sodelovale pri načrtovanju kapacitet drobnega gospodarstva in tudi s svojimi sredstvi spodbujale ustanovitev novih enot drobnega gospodarstva ter sodelovale pri reševanju konkretnih problemov, ki se bodo pojavili pri uresničevanju koncepta razvoja drobnega gospodarstva.
13.	člen
Organizacije združenega dela, ki delno s svojo dejavnostjo posegajo na področje drobnega gospodarstva (Gidos, Integral TOZD Promet, Deloza) bodo:
—	v letu 1988 proučile možnosti razširitve tistega dela dejavnosti, ki se-po značaju uvršča v drobno gospodarstvo in izdelale konkretne programe (investicijske, kadrovske);
—	Nenehno izboljševale kvaliteto in obseg proizvodnje in storitev in prilagajale delovni čas potrebam delovnih ljudi in občanov;
—	spremljale razvoj zasebnega sektorja drobnega gospodarstva in izpad v zasebnem sektorju nadomeščale s širitvijo svoje dejavnosti.
14.	člen
Ljubljanska banka, Temeljna banka M. Sobota in Beograjska banka bo zagotavljala dopolnilna sredstva za naložbe v drobno gospodarstvo v skladu z razvojnimi kriteriji in pogoji za kreditiranje razvoja drobnega gospdoarstva kar bo vključila v sporazume o temeljih plana banke ter letne dogovore o uresničevanju srednjeročnega plana.
Tako bo Temeljna banka v skladu z usmeritvami družbenega piana občine zagotavljala dopolnilna sredstva za nakup opreme, gradnjo, adaptacijo in nakup poslovnih prostorov ter za obratna sredstva upoštevajoč deficitarnost dejavnosti, obliko enot drobnega gospodarstva in glede na to ali gre za odpiranje novih enot združenega dela oziroma obratovalnic nosilcev osebnega dela, oziroma na modernizacijo in širjenje dejavnosti.
Mnenje o upravičenosti dodelitve dopolnilnih sredstev bo na osnovi usmeritev družbenega plana občine dajal izvršni svet skupščine občine.
15.	člen
Obrtno združenje Lendava bo delovala za pospešen in skladen razvoj dejavnosti na področju samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov. Zato bo:
—	predlagalo sprejem in sodelovanje pri izvajanju takih ekonomskih in drugih ukrepov, da bo zagotovljeno uresničevanje z družbenimi plani opredeljenega razvoja samostojnega osebnega dela;
—	dajalo pobude in predlagalo rešitve o občinskih odlokih s področja drobnega gospodarstva;
—	spodbujala nosilce osebnega dela in občane, še zlasti delavce na začasnem delu v tujini, da bodo vlagali sredstva v modernizacijo, širjenje in odpiranje novih obrtnih obratovalnic;
—	spodbujalo združevanje nosilcev osebnega dela v obrtno zadrugo zaradi njihovega racionalnega vključevanja v kooperacijo in poslovno sodelovanje z industrijskimi in drugimi organizacijami združenega dela v gospodarstvu;
—	zagotovilo stalno obveščanje nosilcev osebnega dela o potrebah in možnosti kooperacij, proizvodnje proizvodov in storitev in nudilo vsestransko pomoč pri poslovnem usmerjanju;
—	sodelovalo pri planiranju potreb kadrov in izobraževanju pripravnikov pri obrtnikih;
—	organiziralo izobraževanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev;
—	sodelovalo pri predstavitvi samostojnega osebnega dela na razstavah in sejmih;
—	spodbujalo oživljanje in širjenje domače in umetne obrti;
—	spodbujalo nosilce osebnega dela s področja gostinstva v izboljšanje kvalitete in popestritve storitev;
—	delovalo za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnih razmerjih s samostojnimi obrtniki po zakonu in kolektivni pogodbi.
16.	člen
Obrtna zadruga Lindau bo skrbela za realizacijo ciljev združevanja obrtnikov v to obliko povezovanja, zlasti bo:
z	agotavljala možnosti sodelovanja združenega dela z zasebnim sektorjem obrti;
—	članom zadruge bo pomagala pri nabavi osnovnih sredstev ter pri odprodaji in prenosu osnovnih sredstev, ki jih združeno delo pri svojih programih več ne uporablja ali jih je izločilo;
—	zagotavljala trajnejše kooperacijske odnose med združenim delom in člani zadruge;
—	članom zadruge bo zagotavljala nemoteno oskrbo z reprodukcijskim materialom;
—	skrbela za enotnejši nastop na trgu in sejmih;
—	razvijala hranilno kreditno službo;
—	sodelovala pri oblikovanju pogojev za skladnejši razvoj zasebnega sektorja obrti;
—	razvijala svetovanje za izbiro tehnologije in spodbujala člane
zadruge za lastno inovativnost ter njihovo vključevanje v skupne programe raziskovalne skupnosti;
—	skrbela za strokovno informiranje zainteresiranih občanov in delavcev, ki so na začasnem delu v tujini o konkretnih programih širitve proizvodnih predvsem pa deficitarnih dejavnosti.
17.	člen
Turistično gostinske in kmetijske organizacije, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje turizma bodo:
—	izboljšale kvaliteto in obseg turistične ponudbe s poudarkom na afirmiranju krajevnih značilnosti ter njihovih kulinaričnih specialitet;
—	preko svojih strokovnih pospeševalnih služb skrbele za razvoj kmečkega turizma.
18.	člen
Mercator-Univerzal Lendava ali druga trgovska organizacija bo preko svoje trgovske mreže zagotovil drobnemu gospodarstvu nemoteno oskrbo z reprodukcijskim materialom in bo pri oblikovanju svoje poslovne politike s ponudbo sledil razvojnim ciljem drobnega gospodarstva v občini.
19.	člen
Sredstva za financiranje drobnega gospodarstva se bodo zagotavljala:
—	iz lastnih sredstev posameznih nosilcev drobnega gospodarstva;
—	sredstev organizaij združenega dela, ki sodelujejo pri soinve-stiranju v nove obratovalnice oziroma razširitev in modernizacijo starih;
—	iz sredstev banke za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva;
—	iz sredstev stanovanjske skupnosti enote za gospodarjenje s poslovnimi prostori;
—	iz drugih sredstev, zbranih na samoupravni osnovi (sklad za pospeševanje drobnega gospodarstva).
20.	člen
Udeleženci družbenega dogovora so sporazumi, da izvajanje tega dogovora spremlja odbor za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, ki ga imenuje Izvršni svet Skupščine občine Lendava. Naloga odbora zlasti bo:
—	spodbujanje udeležencev k čimvečji aktivnosti pri izvajanju opredeljenih nalog;
—	neposredno vključevanje in nudenje strokovne pomoči za realizacijo sprejetih sklepov udeležencev;
—	predlaganje ukrepov za hitrejši razvoj drobnega gospodarstvi v občini ter vključitev istega v širši prostor;
—	zbiranje poročil o aktivnosti posameznih podpisnikov dogovora ter izdelava letne analize o stanju in razvoju drobnega gospodarstva v občini Lendava.
Strokovne, administrativno-tehnične naloge za odbor opravlja Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Lendava.
21.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo večina pooblaščeni predstavniki udeležencev. Podpisniki se obvezujejo, da bodo obveznosti iz tega dogovora začeli uresničevati takoj po predpisu tega dogovora. Postopek za spremembe in dopolnitve lahko začne na predlog katerega koli podpisnika in se spelje po istem postopku kot je bil dogovor sprejet.
Dogovor se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 313-4/87-3
Datum: 20. 5. 1988
Predsednik SO Lendava
Rud	olf LEINER, 1. r.
147
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 87/85 in 29/86) ter 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 5. 1988 sprejela
ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU »POKOPALIŠČE« V GORNJI RAD-
GONI
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za »Pokopališče« v Gornji Radgoni, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB »Komuna projekt« Maribor pod št. 306/129.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	grafične priloge:
1.	Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1990	M= 1:5000
2.	pregledna situacija
3.	situacije obstoječega stanja
4.	ureditvena situacija
5.	načrt prostorske ureditve
6.	parcelacijski načrt
6.	a. shema grobov
7.	novelacijski načrt
8.	nivelacijski profil A
9.	nivelacijski profil B
10.	nivelacijski profil C
11.	nivelacijski profil D
12.	situacija etapnosti gradnje
b)	obrazložitve k ureditvenemu načrtu
c)	soglasje pristojnih ogranov in organizacij d) ocene stroškov izvajanja.
M = 1 :2000
M = 1 : 250
M = 1 : 250
M = 1 : 250
M = 1 : 250
M = 1 : 10
M = 1 : 250
M = 1 :100
M = 1 : 100
M = 1 : 100
M = 1 :100
M = 1 : 250
3.	člen
Obravnavano območje je z družbenim planom občine opredeljeno kot zazidljivo za namene pokopališke dejavnosti.
4.	člen
Površine na obravnavanem območju so namenjene za:
—	urejanje grobov
—	širitev mrliške veže
—	parkirišče
—	poti
—	ostalo pogrebno dejavnost
pri tem je upoštevati:
—	da se uredi primerna zazelenitev okrog in na pokopališču
—	da se zavaruje negativni vpliv na okolje.
5.	člen
Namenska razdelitev prostora je prikazana v grafični prilogi številka 4.
6.	člen
Pri urejanju in širitvi pokopališča je upoštevati naslednje dimenzije grobov:
—	družinski grob 2.60 x 2.40 s presledkom med vrstami 40 cm in med grobovi 30 cm
—	enojni grob 2.60 x 1.20 m s presledkom med vrstami 40 cm in med grobovi 30 cm
—	anonimni grob 2.00 x 1.00 m s presledkom med vrstami 40 cm in med grobovi 30 cm
—	otroški grob 1.50 x 1.50 m s presledkom med vrstami 40 cm in med grobovi 40 cm
—	žarni grob 1.50 x 1.50 m (2 žari) s presledkom med vrstami 40 cm in med grobovi 40 cm.
—	razdalja med polji je 1 m
Višina nagrobnika na družinskem in enojnem grobu je od 1.00—1.50 m na otroških in žarnih grobovih pa od 0.80 do 1.00 m.
7.	člen
Mrliška veža je masivna zidana zgradba, pravokotne oblike, streha dvokapnica, naklon nad prizidkom enak kot obstoječa streha, kritina opečna, kletni prostori v prizidku se lahko uporabljajo za prostore pokopališke dejavnosti.
Tlorisna velikost objekta je do 20 x 18 m.
Dostop do mrliške veže je predvideti iz pokopališča in bodočega parkirišča ob Prežihovi ulici.
8.	člen
Mrliško vežico je navezati na komunalne naprave mesta G. Radgona.
9.	člen
Poti na pokopališču so gramozne in peskane, širina posameznih poti je določena z grafično prilogo št. 4.
Priključek na Prežihovo ulico in parkirišče ter delovno dvorišče ob kletnih prostorih veže so asfaltirani.
Parkirišče ob Pokopališki cesti je izvesti v asfaltu.
10.	člen
Prazen prostor med pokopališčem in Prežihovo ulico je intenzivno zazeleniti in zasaditi z drevesnimi vrstami, ki bodo nudile popolno vizuelno bariero.
11.	člen
Novi grobovi na obstoječem pokopališču se urejujejo enako kot so se urejevali do sedaj.
12.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijske službe občin Pomurja.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 350-13/87
Datum: 26/5-1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona
Peter FRIDAU
148
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 42. člena statuta KS Martjanci, je Svet Krajevne skupnosti Martjanci na seji dne 31.3. 1988 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja KRNCI sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselje KRNCI.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Martjanci, naselje KRNCI. Referendum bo dne 26. 6. 1988.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	vzdrževanje in eventuelno dograditev doma
—	asfaltiranje ceste na odesku Sebeborci—Krnci
—	razširitev telefonskega omrežja po naselju
—	popravilo mostu na potoku
—	ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov
—	vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost
—	ureditev cestne povezave naselja Krnci z občinsko cesto, ki vodi proti Križevcem
—	Potrebe LO, DS in CZ
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 6.026.000,— dinarjev, višina sredstev, ki naj bi se zbrala s samoprispevkom, znaša 6,026.000.— din.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od 1. avgusta 1988 do 31. 7. 1993.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju KRNCI in sicer v naslednji višini:
a)	V DENARJU:
—	2 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	4% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % od pokojnin
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
— 5 delovnih dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—- 3 traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor.
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz pa 7.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa «12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI
naselje: KRNCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 26. 6. 1988 o uvedbi krajevne
ga samoprispevka za Krajevno skupnost MARTJANCI, naselje KRNCI, ki se uporabi za:
—	vzdrževanje in eventuelno dograditev doma
—	asfaltiranje ceste na odseku Sebeborci—Krnci
—	razširitev telefonskega omrežja po naselju
—	popravilo mostu na potoku
—	ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov
—	vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost
—	ureditev cestne povezave naselja Krnci z občinsko cesto, ki vodi proti Križevcem
—	potrebe LO, DS in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	V DENARJU:
—	2 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	4 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % od pokojnin
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	5 delovnih dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	3 traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz pa 7.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet KS Martjanci.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet Krajevne skupnosti Martjanci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-76/1988
Datum: 28. 05. 1988
Predsednik sveta KS:
Jož	e Vaš, 1. r.
149
Na podlagi 2. odstavka 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, štev. 18/84, 37/85 in 29/86) in 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 5. 1988 sprejela
ODLOK
O DOPOLNITVI IN SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV ZA POTREBE OBČANOV IN NJIHOVIH DRUŽIN V OBČINI GORNJA RADGONA
1	., člen
V odloku o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 8-73/86) se 3. alineja 2. člena spremeni in glasi:
»Silosi za shranjevanje živinske krme, če ne presegajo v skupni kubaturi 180 mJ prostornine.«
2	. člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 351-8/85-10
Datum: 26/5-1988
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau
PETROL DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA p. o.
LJUBLJANA, TITOVA 66 TOE MURSKA SOBOTA
KUPCE DENARNIH BONOV ZA GORIVO IN DRUGE POSLOVNE PARTNERJE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI IZ ULICE ALIJA KARDOŠA 1 V PROSTORE NA CANKARJEVI ULICI 4 V MURSKI SOBOTI (PRI BENCINSKEM SERVISU OB PROGI).
PRIPOROČAMO SE! PETROL, TOE MURSKA SOBOTA
ABC POMURKA, VG KAPELA
Hranilno-kreditna služba Kapela
RAZPISUJE
dela in naloge
direktorja HKS
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višjo šolo ekonomske ali agronomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednjo šolo enake smeri in 5 let delovnih izkušenj
— ter opravljajo poleg del in nalog direktorja tudi pospeševalna ali druga dela članic
Mandatna doba traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, VG Kapela, Hranilno-kreditna služba Kapela, Kapelski Vrh 4, 69252 Radenci, za razpisno komisijo.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
OBJAVLJA
na podlagi 93. člena Statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, prosta dela in naloge
— upravljanje z računalnikom
Pogoji:
— strokovna izobrazba V. stopnje: računalniški tehnik ali delavec s V. stopnjo strokovne izobrazbe in znanjem računalništva
— možnost ugotavljanja in priznavanja z delom pridobljene delovne zmožnosti
— eno leto ustreznih delovnih izkušenj
— znanje angleščine
— preizkus sposobnosti logičnega mišljenja in dolgotrajne koncentracije
Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi kadrovski službi v SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska So.bota, Titova 2. Preizkus sposobnosti logičnega mišljenja in dolgotrajne koncentracije bodo opravljali kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz objave, pred izbiro.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Osnovna šola 17. oktober Beltinci razpisuje dela in naloge — reelekcija:
1.	ravnatelja
2.	pomočnika ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 89. člena Zakona o osnovni šoli, imeti morajo pet let delovnih izkušenj z opravljenim strokovnim izpitom, strokovne in organizacijske sposobnosti ter morajo biti družbenopolitično aktivni.
Začetek del in nalog ravnatelja je 1.9. 1988, pomočnika ravnatelja 1.11. 1988.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 14 dneh razpisni komisiji OŠ 17. oktober Beltinci, Panonska 35 b.
Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom Ljutomer
objavlja
prosta dela in naloge čiščenje in vzdrževanje delovnih prostorov tozda za nedoločen čas.
Pogoji:
I. stopnja VIP — končana osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma, 3-mesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom Ljutomer, Ul.
I. slov, tabora 2.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
TOZD KMETIJSTVO ČRNCI
1.	KAMION CSEPEL	400.000.-
Dražba bo v ponedeljek, 13. 6.1988, ob 9, uri na upravi tozda Kmetijstvo Črnci!
TOZD RADGONSKE GORICE
Polnilec steklenic B0RTOLIN,
1600 st/h	3.500.000.—
Dražba bo v ponedeljek, 13. 6. 1988, ob 10. uri na upravi tozda Radgonske gorice — Gornja Radgona.
TOZD MESOIZDELKI
Kamion vlačilec TAM 6500 BVL, letnik 1970 — brez prikolice	400.00C.—
Kamion TAM 4500, letnik 1962, brez kesona	400.000,—
Dražba bo v ponedeljek, 13. 6. 1988, ob 11. uri na upravi tozda Mesoizdelki Gornja Radgona.
Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo prej položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljat. Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano-prodano, zattf je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti. Informacije po telefonu (069) 74 321, inter. 26,44.
Malih kuhinjskih neprilik nas odreši Paloma kuhinjska brisača, zadreg ob toaleti pa kozmetična brisača.
PETEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30
Aktualno
17.00
Lepo je v naši domovini biti mlad, 17.30 Glasba —reklame—glasba, 18.00 »21 232«.
TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
17.50-01.50 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.20 Grizli Adams, 19. del ameriške nanizanke. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 TV dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Dusseldorf: EP v nogometu ZRN:Italija, prenos, vključitev. 22.00 TV dnevnik. 22.20 Poletna noč. T: Cornford: Veliki rop, 5. del. 0.00 Šopen, italijanski film.
Oddajniki II. TV mreže:
19.00 Domači ansambli: Šaleški fantje in ansambel Mira Klinca. 19.30 TV dnevnik. 22.00 Poročila. 22.05 En avtor, en film. 22.30 V dolini reke Isse, poljski film.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nezgodni center, 21.00 Kviz, 22.15 Dnevnik, 22.35 Kultura, 0.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jerry Cotton (film), 21.45 Zabava, 22.45 Dolina maščevanja (film), 0.10 Bilijon dolarjev (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 16.45 Hotel, 17.30 Zadnje obzorje, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Nogomet: ZRN —Italija, 22.10 Čas v sliki, 22.30 Penthesilea (tv drama).
TVMADŽARSKA
9.05 Pamet povzroča nevšečnosti, 2. del sovj. filma. 10.30 Delta, pon. 10.55 Telovadba za invalide. 17.05 TV program za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Narodne za orkester; Rdeče je nebo. 20.10 EP v nogometu, ZR Nemčija— Italija. 22.05 Panorama, svetovnopolitični magazin. 23.30 TV dnevnik.
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. junija
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
9.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (predvidoma do cca. 14.00), 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Sobotna reportaža, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 17.40 Glasba —reklame—glasba, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdra-
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon 21 232).
|TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
13.00-01.30 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 13.30 Pamet je boljša kot žamet. 13.35 Deček z zelenimi prsti, L del. 13.50 Makedonske narodne pripovedke, 11. del. 14.20 Indijanske legende, 9. del kanadske nanizanke. 14.45 Republiška revija MPZ Zagorje, 13. oddaja. 15.15 Hannover: EP v nogometu — Danska Španija, prenos. 17.15/20 Nočni izlet, slovenski film. 19.30 TV dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.30 Visoka tarča, ameriški film. 22.15 TV dnevnik. 22.35 Poletna noč. T. Cornford: Veliki rop, 6. del avstralske nadaljevanke, Neroda, 1. del.
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Kikinda: rokomet (ž) za lovoriko Jugoslavije — Jugoslavija:Madžarska, prenos (slov. kom.). 18.40
Dallas, vanka.
20.00
ameriška nadalje-19.30 TV dnevnik. Beograd: rokomet
(m) — finale pokala, prenos (slov. kom.). 21.25 Vrhnika: Pop delavnica, prenos.
TV ZAGREB
9.25 Počitniško dopoldne in ponovitve, 12.00 Prenos ob 45 letnici ZAVNOH, 13.30 Narodna glasba, 14.00 Kritična pika, 14.45 Narodna glasba, 15.10 Poročila, 15.15 Tv koledar, 15.25 EP v nogometu, 17.15 Rokomet, 18.30 Človek in čas, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 20.15 Leteči odred Scotland Yarda (film), 22.25 Dnevnik, 22.40 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbeni pavili-jon, 21.50 Zlati časi (nadaljevanka), 22.40 Zabavni večer, 0.25 Hammer (film).
TV MADŽARSKA
8.05 Radijski dan na TV.
8.10 Spored za otroke. 12.05 Naš ekran, pon. 15.15 James Burke, 3. del. 16.05 Pravni primeri. 17.00 Dnevnik. 17.20 Priporočamo filme. 17.35 Radijski dan. 18.15 Domoznanstvo. 18.50 Tom in Jerry. 19.15 Pesem za vsakogar. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Derreck, kriminalka. 21.00 Deklamacija. 21.20 Koncert iz Londona. 21.55 Radijski dan. 0.30 TV dnevnik.
POLETNA NOC ’88
Prav kmalu bo na sporedu letošnja prva Poletna noč. V vseh 78 večerih (redaktorica oddaj bo Nataša Asse-jev) se bo zvrstilo precej voditeljev in še več tem.
Med drugim se bomo v Poletnih nočeh Televizije Ljubljana srečali s tujimi' dopisniki, novinarjem Radia Beograd, Tanjugom in ČGP Delo, spoznali bomo vrsto znanih osebnosti, kot so Oliver Mlakar, Miha Baloh, Silvo Teršek in Voja Soldatovič, obiskali bomo portoroško marino, Budvo in Sv. Štefan, narodni park Komati, Duborvnik in Bratislavo ter spremljali dogajanje v poletni Ljubljani. Na svoj način bodo prišli tudi ljubitelji glasbe. Avseniki slavijo letos
RADIO
MURSKA SOBOTA
9.00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 Najlepše že-
Ije s čestitkami in pozdravi.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21 232).
TV LJUBLJANA
8.50-12.45
in
15.20-22.55 Teletekst RTV Ljubljana. 10.10 Živ žav. 11.05 Grizli Adams, ponovitev 19. dela ameriške nadaljevanke. 11.30 Domači ansambli: Ansambel Borisa in Mateja Kovačiča. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Video strani. 15.50 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 10. del. 16.50 Gusar, ameriški film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 K. Klarič: Tri lahkotne igre —Notranje rezerve, drama TV Zagreb
21.10 Zdravo.
Oddajniki II. Tv mreže:
8.55 Poročila.
9.00 Danes za jutri in Niti, angleški film. 12.00 Anglu-nipe, oddaja v romščini. 12.15 Športno zabavno popoldne. 15.30 Stuttgart: EP v nogometu Anglija Neverna Irska. 17.15 Kikinda: ro-
komet (ž)
Jugoslavi-
ja:Romunija, prenos.
18.30 Športno popoldne, vključitev. 19.00 Montreal: Formula i za VN Kanade, prenos. 20.45 Koln: EP v nogometu Nizozemska :SZ, vključitev v prenos (slov, kom.). 22.00 Športni pregled.
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Film, 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Izobraževalna oddaja, 13.30 Potopis, 14.00 Naslednica, 14.50 Resna glasba, 15.20 Dokumentarni mozaik, 16.55 Dekle iz plemena Achanti (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panonski mornar, 21.05 Pogumni (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mali velikan (tv film), 21.55 Vizije, 22.00 Spektrum, 22.45 Imate radi klasiko?
Drugi program
9.00 Poročila, 9.05 Matineja (risane, literatura, glasba), 13.30 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Šport, 22.05 Male Francozinje, 23.20 Chicago 1930.
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 9.15 Robert Ratonyi show. 9.25 Super babica. 9.50 Cirkuški utrinki. 14.10 Družinska nedelja. 15.25 Srečno, kviz. 16.10 V spomin M. Molnarja. 17.00 Delta. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.10 EP v nogometu, Nizozemska—Sovjetska zveza. 22.05 Resna glasba. 22.10 Telešport. 22.55 Poročila.
35-letnico, ansambel L. Slaka pa 24-letnico. V Poletni noči bodo našli prostor tudi lestvica Stop top 20, Piranski glasbeni večeri, Glasbeno poletje v Ajdovščini, otvoritev opernega bienala in ljubljanskega poletnega festivala, vrteli pa bodo tudi glasbo po željah.
V besedi in sliki se bomo srečali z mednarodnim terorizmom, spoznali eno izmed vojaških letalskih baz, pa še v skupščino SRS bomo pogledali. S Poletno nočjo bomo na karnevalu v Veldnu in še kje.
SOBOTA, IL junij
TV 20.30
VISOKA TARČA
— ameriški barvni film, 1978
(Brass Target)
Film Visoka tarča, ki je leta 1978 nastal po literarni predlogi Frederi-
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 17.00 Športna oddaja, 17.30 Reklame — glasba, 18.00 Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
|TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
17.30-01.10 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Radovedni Taček, 11. oddaja. 18.15 Mala Nada, L del otroške serije TV Beograd. 19.01 Obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 P. Jaroš: Tisočletna čebela, 4.—zadnji del slovaške nadaljevanke. 21.00 Osmi dan, oddaja o kulturi. 21.40 TV dneynik. 22.00 Poletna noč. Beg v neznano, 1. del avstralske nadaljevanke. Alo, alo, 2. humoristične serije.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Beograjski TV program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja. 20.45 Poročila. 20.50 Mladi ustvarjalci — mali koncert. 21.10 Narasle vode, nizozemska nadaljevanka. 22.00 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja. 22.45 Poezija.
TV ZAGREB
9.00 Otroški in mladinski spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 1948 (drama), 21.10 Svetovni izziv, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni program.
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 V živo (sodelovanje poslušalcev na telefon 21 232), 17.30 Glasba—reklame—glasba, 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 17.00 Gospodarska tema, 17.30 Glasba —reklame, 18.00 Vprašanja— odgovori (telefon 21 232), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
16.20-02.00 Teletekst RTV
Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 16.50 Pa-
met je bojša kot žamet: pi tapljanje ladjic. 16.55 C:
10-la-
robna košarka. 17.15 Gelsenkirchen: EP v nogometu — ZRN:Danska, prenos. 19.01 Obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 C. Hayes:
Obračunavanja, drama. 21.00
angleška Aktualno:
Odnosi v federaciji, skupna oddaja TV Novi Sad in TV Ljubljana. 22.30 TV dnevnik ali poročila. 22.50 Poletna noč. Beg v neznano, 2. del avstralske nadaljevanke. Nenavadne zgodbe, 2. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.55 Poje vam Catherine Ribeiro. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Frankfurt: EP v nogometu — Italija :Španija, prenos (slov. kom.). 22.00 Poročila. 22.05 Zabavni torek.
TV ZAGREB
9.00 Otroški in mladinski spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Veselja in žalosti, 21.05 Kontaktni magazin, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
8.45—12.00
in
16.30-01.15 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 17.00 Deček z zelenimi prsti, 2. del. 17.15 Diisseldorf: EP v nogometu, Anglija:Nizozem-ska, prenos. 19.01 Obzornik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Film tedna — ciklus filmov W. Wylerja: Dods-worth, ameriški film (čb). 21.45 TV dnevnik. 22.05 Poletna noč. Beg v neznano, 3. del avstralske nadaljevanke, Garfield, 2. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Beograjski TV program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet na zaslonu. 20.40 Hannover: EP v nogometu — R. Irska.'SZ, vključitev v prenos. . 22.00 Poročila.
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 Oddaja o kulturi, 17.30 Reklame—glasba, 18.00 Povejmo javno, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
8.45-12.00
in
17.45—01.25 Teletekst RTV Ljubljana. 9.00 Poletna noč, ponovitev. 18.15 Indijanske legende, 10. del kanadske nanizanke. 19.01 Obzornik. 20.05 Tednik. 21.10 S. Parker: Izgube, 3. del. 22.00 TV dnevnik. 22.15 Poletna noč. Beg v neznano, 4. del avstralske nadaljevanke, Kdo bo nosil hlače, 2. del.
Oddajniki II. TV mreže:
18.30 Beograjski TV program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telekino. 22.30 Poročila. 22.35 Lektira.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
22.05 Umetniški večer.
23.35 Goranova pomlad, reportaža.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Otroški in mladinski spored, 16.50 Ponovitve, 18.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bog nam več ne verjame: Kam in nazaj (film), 21.30 Dnevnik, 21.50 Reportaža, 22.22 Nočni program.
TVAVSTRIJA
9.00 Otroški in mladinski
spored, 16.50
18.30 Otroški in
spored, 19.30
20.00 Politični
Ponovitve, mladinski Dnevnik, magazin,
21.00 Zabavna glasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Otroški in mladinski
16.30 spo-
9.00 Poročila, 905 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Magnum, 22.00 Dok. film.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 - Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Beneška ženska, 21.55 Mabusejeci žarki smrti (film), 23.25 Velika dolina.
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitev, Otroški in mladinski red, 18.00 Tv kuhinja, Matlock, 19.30 Čas v
Tv v 16.30 spo-
18.30 sliki,
20.15 Tovariš don Camillo (film), 22.00 Ocean v plamenih (film), 23.30 FBI.
Drugi program 16.00 Glasbene
želje,
17.30 Škotska, 18.00 Lipova
cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mistralova hči, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Začarano filmsko platno (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.10 EP v nogometu, 19.00 Čas v sliki, 20.13 EP v nogometu, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Klub 2.
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.10 EP v nogometu, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Bavarska in Avstrija, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Spomini, 23.20 EP v nogometu.
TV MADŽARSKA
tv MAtDŽARŠ
16.30 Poročila. 16.35 Nils Holgersson, risanka. 17.00 Samo za besedo, za boljši jezik. 17.10 TV telovadba. 17.25 Nogomet, finalna tekma za pokal LR Madžarske. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zgodba nekega neuspelega vojnega pohoda, ameriški TV film. 21.30 Resna glasba, Mendelssohn. 21.35 Milenijske svečanosti v Moskvi. 22.25 TV dnevnik.
cka Nolana, je vohunska drama. Osredni lik je general Patton, odličen strateg, a fanatičen in brezsrčen vodja ameriških čet, ki so po uspešnih bojih v Afriki nadaljevale zmagoviti pohod čez Sicilijo in Sardinijo naprej po Italiji. Kot osvoboditelj je Patton vzbu- . jal spoštovanje množic, pri vojakih pa ni bil priljubljen.
Ameriški vojaki so Nemcem zaplenili veliko zlata in ga skušali pretihotapiti v ZDA. Nastala je mednarodna afera in Patton je odkril, kdo je zakrivil rop, vendar je izgubil življenje,- ko je hotel aferi priti do dna. V zadevo so bile vpletene razne vohunske in protivohunske službe, zato je Patto-nova smrt dolgo ostala nepojasnjena. Prikazali so jo kot nesrečo. Privlačna ženska izda sled za Martinom Wbrom, predsednikom vojne begunske organizacije, ki naj bi bil organi-
tvmadžarska
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.00 Beli se vda, č/b TV film. 10.40 Telovadba za invalide. 16.20 TV spored za 3 dni. 16.25 Jezikovne uganke. 17.10 EP v nogometu, ZR. Nemčija —Danska. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vsi smo šoloobvezniki, češka serija. 21.00 Studio ’88. 21.45 Kardiologija, zdravstvena serija. 22.00 Narodne za zbor. 22.05 Madžari v Podkarpa-tju, dok. film. 22.40 TV ogledalo. 22.55 TV dnevnik.
ziral Pattonov umor in ima v rokah dokaze, da generalova smrt ni bila nesreča. Film ponuja enostransko rešitev in razplet zgodbe. V zgodovini je zapisano drugače: 21. decembra 1945 je Patton umrl zaradi zloma vratu v avtomobilski nesreči. 28. decembra istega leta pa je Webrova smrt označena kot nesreča pri smučanju.
NEDELJA, 12. junij
TV 16.50
PIRAT
— ameriški barvni film, 1958 (The Buccanerr)
Jean Lafitte je bil eden zadnjih velikih piratov. O njem je Byron pisal kot o človeku, čigar ime je povezano z eno vrlino in tisoč zločini. Trije ameriški predsedniki so. ga obsodili, oprostili in spet obsodili.
Njegovo življenje je bilo tako razgi-
red, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19,30 Čas v sliki, .20.15 Kviz, 21.55 Vse za tvojo srečo (film), 23.10 Mannix (film).
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.15 Svet živali, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični program, 21.05 Dinastija, 22.00 Čaš v sliki, 22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.55 Na poti po Siciliji. 16.50 Skrivalnica, za otroke. 16.55 Ne le za žene. 17.10 EP v nogometu, Anglija—Nizozemska. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Besedo ima obramba: Klatežki pes, TV igra. 20.50 Al Di Meola v Budimpešti, posnetek koncerta. 21.50 Samo en krik, angleški TV film za starejše od 16 let. 22.55 TV dnevnik.
bano, da so že leta 1938 posneli prvi film o njem (režiral ga je Cecile B. de Miller). Leta 1958 so posneli novo različico. Na začetku filma nam avtor prve verzije Cecile de Mille, tokrat supervizor, predstavi okoliščine, v katerih se odvija zgodba. Postavljena je v leto 1812, ko so se ZDA borile za svoj obstoj, predvsem proti Angle-V POLETNI NOČI
9.05 TV doktor. 9.15 Počitniška matineja, filmi za
otroke. 16.55
Poročila.
17.00 Domače ogledalo. 17.35 Telešport. 19.05 Večerna pravljica. 19.15 Žre-, banje lota. 19.20 TV telovadba. 19.30 TV dnevnik.
20.15 Sosedje, 30. poglavje TV romana. 20.45 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.30 Pisma od Franka, ameriški TV film. 23.05 TV dnevnik.
žem. Jean Lafitte je odigral eno ključnih vlog v tem boju, saj je dobro poznal delto Mississipija vse do New Orleansa. To mu je priznal celo general A. Jackson s svojo peščico zelenih rekrutov in le nekaj izkušenimi lovci.
Film je zrežiral Anthony Quinn.
Igrajo: Yul Brynner, Charlton He-son, Claire Bloom, Charles Boyer
BEG V NEZNANO
— avstralska barvna nadaljevanka (Alice to Nowhere)
Dogajanje je v osrčju Avstralije, sredi puste in divje, s soncem ožarjene pokrajine, razplamtevajo divje strasti, ki vodijo v zločin in pogubo.
Privlačni Johnny Parsons je nevaren psihopat. S svojim pajdašem Fro-gom (Žabo) se polasti dragocene ogrlice, ki je namenjena za darilo angle-
ški kraljici ob njenem obisku Avstralije leta 1954. Tatova zbežita in pustita za seboj dve nedolžni žrtvi. Po naključju jima prekriža pot mlada bolničarka Barbara Dean, ki potuje v Alice Springs. Ogrlica se znajde v njenem kovčku in roparja ji sledita v pusto divjino ... Nadaljevanka ima 4 dele.
STRAN 20
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Godina
iz Srednje Bistrice 74
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 61. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož
Viljem
Kerčmar
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in govorniku ter kolektivom Komunale, Solidarnosti in tozdu Kartonaža.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Helena, sinova Geza in Jože ter drugo sorodstvo
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči.
V SPOMIN
7. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Rozalija Marič
od Jurija
Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce. Cvetje in plameni svečk na tvojem grobu so nema priča naše neizmerne bolečine, hvaležnosti in ljubezni do tebe.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta in sina
Franca Magdiča
iz Ljutomera
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku, pevcem društva upokojencev, govornikom, glasbeniku za odigrano melodijo, gasilskemu društvu in osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša mama, babica in prababica
Irma Vukanič
roj. Fras iz Košarovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter darovali vence in šopke. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede ter kolektivu ŽVZ Murska Sobota.
ŽALUJOČI: sin Janez in hčerka Emilija z družinama, vnukinja Cvetka z družino, sestra Jolanka z družino ter drugo sorodstvo
Že sedem let dragi oče zdaj počivaš, klic noben te ne zdrami, tudi solze ne zbude, napis na grobu nas spominja, kje naš oče mimo spi.
V SPOMIN
15.	junija bo minilo sedem let, odkar je zaprl svoje trudne oči naš nikoli pozabljeni dragi mož, oče in stari oče
Ludvik Hari
mizarski mojster iz Lukačevec
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem gro bu.
Z žalostjo v srcih tvoji najdražji: žena Anika, sinovi in hčerke z družinami
Čeprav v temnem grobu spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga teta in sestra
Regina Ficko
Iskreno se, zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — hvala!
Žalujoči: nečakinja Marija z družino, sestra in brat ter drugo sorodstvo
O, kako mi sonce milo sije, a jaz sem vedno žalostna, ker tebe, dragi mož, že leto dni črna zemlja krije.
V SPOMIN
22.	junija bo minilo leto žalosti in bolečine, odkar me je zapustil ljubi mož
Aleksander Smodiš
iz Stanjevec
Spomin nate ostane v mojem srcu živ do konca dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate s prižgano svečo in po-stojite ob njegovem grobu.
GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA MARIJA
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica
Alojzija Zagorc
iz Kramarovec 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pospremili drago pokojnico k poslednjemu počitku.
Posebna zahvala govorniku KS Jožetu Šadlu in govorniku ZZB Rogašovci, Štefanu Lanščku za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: sinovi in hčerke z družinami
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po kratki bolezni tiho in za vedno zapustil
Štefan Puhan
iz Bogojine 95
Ob težki, boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, cem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalje, darova i ali darovali za gradnjo bolnišnice.
Hvala tudi kolektivom KZ Panonka, Osnovne š°^re^ in Radenske, tozd Naravno zdravilišče za .zraze sožalja ter da rovane vence in cvetje.
Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, govorni c: ste D0. gojina in pevcem. Prav lepa hvala vsemi prija J , kojnika obiskovali med njegovo boleznijo in	pospre-
do lajšali bolečine. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika pospre mili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Helena, sin Martin ter hčerki Marjeta in Štefka z družinami
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je po dolgotrajni in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Štefan Maje
iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za darovane vence, šopke in prispevke v dobrodelne namene, za izrečeno sožalje ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu Vinko-viču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Pom. založbe in KS, tov. Raplu, za ganljive besede slovesa.
Hvala delovnima kolektivoma OOS ZGEP Pomurski tisk, oddelku strojnice, založbi, upokojencem ZGEP in ozdu Mura, tozd Oblačila.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ela, hčerka Marija ter sinova Štefan in Karel z družinami in drugo sorodstvo
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno in samo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Ludvika Horvata
iz Beltinec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan-c®m’ DO Ra5ica.tozd Beltinka, gasilskemu društvu, KS, Srednji šoli Fran Miklošič iz Ljutomera, Kompasu Jugoslavija, PE G. Radgona, govornikom za tolažilne besede. Hvala za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Posebna hvala osebju intenzivne nege kirurškega oddelka bolnišnice v Varaždinu, ki mu je pomagalo, ko se je boril za zadnje minute življenja.
Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti >n njegov poslednji dom zasuli s cvetjem.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
STRAN 21
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 9. do 16. junija
9.	junija ob 18. uri amer. akc. film HITRONOGI KOLESARJI Režija in scenarij: Tom Donelly, gl. vloga Kevin Bacon (Footloose!)
9.	junija ob 20. uri amer. akc. parodija NA LAHEK NAČIN - DOLBY STEREO! Režija: Jim McBride, igrajo: Denis Quaid, Elen Barkin — FEST 87!
10.	junija ob 18. uri dom. mlad, film POLETJE V ŠKOLJKI, II. del
10.	junija ob 20. uri amer. akc. parodija NA LAHEK NAČIN
12.	junija ob 16. uri dom. mlad, film POLETJE V ŠKOLJKI, II. del
12.	junija ob 18. in 20. uri amer, akc. parodija NA LAHEK NAČIN
13.	junija ob 18. in 20. uri dom. glasb, komedija IMEJMO SE RADI
VELIKI HIT NAŠE ESTRADNE ZVEZDE LEPE BRENE!
14.	junija ob 18. uri dom. glasbena komedija IMEJMO SE RADI
14.	junija ob 20. uri it. film TEX VILLER (po znanem stripu!)
15.	junija ob 18. in 20. uri it. film TEX VILLER
16.	junija ob 18. uri amer. akc. drama VELIKA GUŽVA V KITAJSKI ČETRTI Režija: John Carpenter, igrajo: Kurt Russell, Kim Kattrall idr.
16.	junija ob 20. uri amer, komedija KDO MI UBIJE ŽENO Odlična komedija z Bette Midler, Dannyjem De-Vitom in drugimi.
Prodam
HIŠO V Lukavcih pri Križevcih pri Ljutomeru prodam. Zadravec, Veržej, telefon: 87 152. M-4789
MOPED (4 prestave) in omaro za dnevno sobo prodam. Dankovci 12. M-4790
ZASTAVO 750 prodam. Sebeborci 42. M-4791
PLUGE SLAVONAC prodam. Telefon: 87 377. M-4792
ŠPORTNO ŠKODO, registrirano, prodam. Telefon: 71 518. M-4793 ŠOTOR ZA ŠEST OSEB prodam. Telefon: 71 311. M-4794
SALONITNE PLOŠČE in strešno opeko prodam. Štingl, Podgorje 7, p. Apače. M-4795
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 75 757. M-4796
ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) ISKRA CORONA in barvni televizor GORENJE prodam. Telefon po 15. uri: 25 480. M-4797
PICE — SLADOLED - SADNE KUPE - TOPLE MALICE -IGRALNI AVTOMATI - SATELITSKA TELEVIZIJA!
To je ponudba
PICERIJE DENKO, Murska Sobota, Tomšičeva 24.
KORUZO, večjo količino, prodam. Oglasite se: Turnišče, Čevljarska 14, v Prekmurju. M-4798
MALE PUJSKE prodam. Andrejci 7. M-4799
OPEL MANTO, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Ropoča 68, p. Rogašovci, ogled v nedeljo dopoldne. M-4800
CITROEN CX 2500, dizel, letnik 1979, dobro ohranjen, ugodno prodam. Babič, Dolnji Koncovčak 31, 42314 Selnica pri Čakovci. IM-18394 JABOLČNIK, 600 1, ugodno prodam. Stanko Celcar, Radvenci 1, p. Spodnji Ivanjci. GR-19696
FRIZERJU
SUŠILNE KAPE (»HAUBE«), naprodaj. Slavko Krznarič, G. Radgona, Delavska pot 24, telefon: 069 74 250. GR-19697
KOSILNICO ZA TRAKTOR IMT, bočno, prodam. Merčnik, Stavešinci L GR-19698
ZEMLJO OB ASFALTNI CESTI, 22 arov, primerno za vinograd ali zidavo, ugodno prodam. Šuster—Medvešek, Kapelski Vrh 46, p. Radenci. GR-19699
MOTORNO KOLO TOMOS TL 14, registrirano do aprila 1989, prodam. Fajt, Kapelski Vrh 36, Radenci. GR-197000
AMI 8, letnik 1976, prodam. Telefon: 24 868. M-4733
MESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje. »trikrat cepljene. navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčk. dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse* informacije ANICA LACKOVIČ, BELTINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71-434.
BAL1RKO ZA SENO NEUHO-LAND prodam. Puconci 51. M-4752 AUDI 80 LS, letnik 1979, ugodno prodam. Edvard Mihalič, Rogašovci 25 a, telefon 78 604, dopoldne 23 201. M-4753
MOPED APN 6, star 1,5 leta, prodam. Daniel Rogač, Murska Sobota, Stara ulica 22. M-4754
MOPED AVTOMATIK, star sedem mesecev, prodam. Lutverci 34. M-4755
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 52. M-4756
POHIŠTVO ZA KUHINJO prodam. Dervarič, G. Črnci 7. M-4757 TRAKTOR STEYR, 28 KS, Z BRANO, KOSO IN PLUGOM PRODAM. Satahovci 24, ali telefon: 26 501. M-4758
MOTOR ZA FORDA PRODAM. Srečko Štuhec, Stanetinci 11, P- Videm ob Ščavnici. M-4763
KORUZO V ZRNJU ALI NA STORŽIH prodam. Jože Belanič, Šafarsko 51, p. Ljutomer. M-4764
VAUXHALL CHEVETTE s kadetto-vim motorjem, letnik 1983, in kombinirani štedilnik ugodno prodam. Bakovci, Prečna 18. M-4765
MOTOR BMW, letnik 1956, prodam. Moščanci 24 a. M-4767
TRAVO, kosi kupec, prodam. Rakičan, Tomšičeva 2. M-4768
PEVSKO OZVOČENJE, ojačevalec vermona, tesla, končna stopnja, in računalnik prodam. Štefan Sever, Gorica 20. M-4769
PZ, dobro ohranjen, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 19. M-4770
PLUGE, 12-colne, prodam ali menjam za 10-colne. Beltinci, Panonska 61. M-4772
GOLF, letnik 1982, prodam. Telefon: 77 057. M-4773
MALE PUJSKE prodam. Kroška 8J. M-4774
RENAULT 4, letnik 1981 (november) ugodno prodam. Cipot, Lendavska 37 a M-4775
RADIJSKO POSTAJO CB CONCORD GA 501 C, kompletno z anteno za avto, prodam. Mirko Vrbnjak, Moravci 46, p. Bučkovci. M-4777 ENOSOBNO STANOVANJE v dvostanovanjski hiši v Lendavi prodam. Telefon: 061 444 322. M-4778 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Jože Hozjan, Petanjci 76. M-4780
DOMAČE VINO ugodno prodam. Jolanka Peterka, Murska Sobota, Vrazova 13. M-4783
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE in radiatorje prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. M-4786
BALIRANO SLAMO prodam. Murski Črnci 57. M-4787
KOMBAJN ZMAJ 142 in traktor IMT 577 ter mercedes 200 D ugodno prodam. Veščica 54, p. Murska Sobota. M-4788
OPEL ASCONO 1,6 D, letnik 1984, prodam. Telefon po 19. uri: (069) 69-098. M-19679
BT 50 TOMOS, kot nov, ugodno prodam. Telefon: (069) 74-335. M-19679

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite 
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma
(069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
KOMBINIRANO OMARO DRAGICA in ustrezno salonsko mizico, zelo dobro ohranjeno, prodam. Informacije popoldne: Murska Sobota, Naselje Ljudske pravice 44, telefon: 25-201. M-RK
TRAKTOR IMT 5106 ugodno prodam. Telefon 76-840. M-4618 RENAULT 18 TL, letnik 1981, prodam. Telefon: 73-108. M-4619 MOPED AVTOMATIC TOMOS 3 MS, star dve leti, kot nov, prodam za 700.000 din. Anton Klemenčič, Murska Sobota, Lendavska 17 b, telefon: 25-175. M-4663
KRMILNI JEČMEN, 30 arov, z njive, takoj prodam. Informacije: Bakovci, Partizanska 17. M-4736 HLADILNIK, 200 1, ugodno prodam. Telefon: 24-873. M-4734
KOZO prodam. Sebeborci 87. M-4737
TRAKTOR STEYR 18, s koso, v dobrem stanju, prodam. Pordašinci 18. M-4739
ZASTAVO 101 in zamrzovalno skrinjo ugodno prodam. Puconci 8 c, telefon od 6. do 14. ure: 72-520. M-4744
GOLF JGL, bordo barve in obračalnik za BCS prodam. Recek, Sodišinci 45. M-4745
RENAULT 4 TL prodam. Naslov v upravi lista. M-4746
	generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov	
	IZOLACIJE SERVIS SCO PTUJ	SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637		
PRALNI STROJ GORENJE in televizor, čmo-beli, ugodno prodam. Črenšovci 5 g ali telefon: 70-065. M-4748
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Veščica 22 ali telefon: 21-726. M-4750
ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO V RADENCIH, 260 m", na 9-arski parceli, prodam. Resne ponudbe po telefonu: 73-396. M-4801
RENAULT 4, letnik 1977, tehnično pregledan, ugodno prodam. Telefon: 069 87-148. IM-18391
KUHINJO s štedilnikom prodam. Nada Kutnjak, Ljutomer, Ormoška 11 a. IM-18390
KOMBI IMV (8 + 1), motor mercedes 2200 D, obnovljen, registriran, letnik 1978, prodam za 6,5 milijona. Telefon ob delavnikih: 069 81-829, od 12. do 15. ure. IN-18388
ZASTAVO 750, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Telefon zvečer: 81-183. IN-18386
PRIKOLICO ZA AVTO, nosilnost 500 kg, prodam. Radomerje 23 a, p. Ljutomer. IN-18385
MLATILNICO S POPOLNIM ČIŠČENJEM in moped (4 prestave) prodam. Telefon: 78-274. M-4802 ŠKODO 110 LS, letnik 1976, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 112. M-4807
NOVO!
JEANS SHOP. JEANS SHOP
Trgovina z izdelki iz jeansa.
Tone Frelih, Lendavska 19, Murska
Sobota
RENAULT 4 prodam. Murska Sobota, Matija Gubca 6. M-4810
KOSILNICO ZA TRAKTOR FERGUSON, bočno, in stojalo za šivalni stroj SINGER prodam. Pečarovci 74. M-4811
GRADBENO PARCELO V RADENCIH, 7,29 ara, prodam. Telefon: 76-851. M-4812
TRAKTOR STEYR 288, 33 KM, s kabino in jermenico, prodam. Vendel Svetec, Markovci 79, p. Šalovci. M-4813
POHIŠTVO ZA SPALNICO, prodam. Maje, Murska Sobota, Titova 15 (nad Samoizbiro). M-4816 MLATILNICO THAYA, novejši tip, v odličnem stanju, in enobrazni obračalni plug prodam. Rogan, Sotina 65, M-4485
JELŠEVE HLODE, debele, prodam. Nedelica 77. M-4817
PUHALNIK TAJFUN prodam. Ku-štanovci 18, p. Mačkovci. M-4819 BMW 316, letnik 1976, prodam. Telefon: 23-887. M-4821
ŠKODO 110 R, letnik 1977, z novim motorjem in delno obnovljeno pločevino poceni prodam. Gomilice 52. M-4822
KOSILNICO BCS z obračalnikom, gorivo petrolin, prodam. Karel Kre-nos. Gornji Slaveči 124, p. Kuzma. M-4824
TELEVIZOR GORENJE, barvni, starejši, prodam. Telefon: 24-130. M-NE
VIDEOREKORDER V 83 prodam. Telefon: 72-657. M-FK HIDRAVLIČNO TISKASTO KOSO SIP DK 165, novo, z garancijo, in trda drva prodam. Jože Kuzmič, Šala-menci 54. M-JK
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, prodam. Nemeš, Motvarjevci 31. M-4825
MOPED APN 4 prodam za 400.000 din. Janko, Motvarjevci 63. M-4826 GRADBENO ZEMLJIŠČE NA HRIBU NA VANEČI, 10 arov, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon: 26-170. M-4827
KOSILNICO BCS in traktorski zgra-bljalnik prodam. Kovač, Selo 89. M-4828
ELEKTRIČNI KLAVIR FENDER RHODES 73 MARK 1 prodam za 73 SM. Novak, Lendavska 59, telefon: 23-994.
M-4829
HIŠO V LJUTOMERU prodam. Telefon: 062 775-861. IN-18400 OBRAČALNIK SIP 220 ugodno prodam. Pristava 6, telefon: 82-190. IN-18402
WARTBURG KARAVAN prodam. Aleksič, Šalinci 32, Križevci pri Ljutomeru. IN-18401
NOV FRIZERSKI SALON V MURSKI SOBOTI FRIZERSKI SALON MIRNA
Ul. 17. oktobra 23, Murska Sobota
ODPRT TUDI OB NEDELJAH od 8. do 11. ure
PRIKUPNA PRIČESKA — ZDRAVI LASJE
BALIRANO SLAMO prodam. Telefon popoldne: 48-400. M-4809
GOLF, dizel, letnik 1985, prodam. Vi-donci 116. M-4831
NJIVO V ČRENŠOVCIH (Kamenš-čnica), 55 arov, prodam. Črenšovci 139. M-4832
5 ČEBELJIH DRUŽIN prodam. Telefon od 7. do 8. ure: 72-000. M-4833 KORUZO NA STORŽIH prodam. Lucu, Gornji Petrovci 83, telefon: 78-074. M-4834
MALE PUJSKE prodam. Dankovci 12. M-4835
MOPED s 4 prestavami ugodno prodam. Moščanci 62 a. M-4837 ŠKODO 100, 1976, neregistrirano, vozno, prodam za 50 SM. Murska Sobota, Gregorčičeva 25. M-4839
NOV ZAMRZOVALNIK, 50 1, in velik kavč prodam. Telefon: 25-590. M-4841
ZASTAVO 101, letnik 1975, v celoti ali po delih, motor brezhiben, prodam. Zver, Gomilica 134. M-4842 TOMOS AVTOMATIC, star dve leti, prodam. Telefon: 22-279. M-4844 POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO prodam. Zver, Lendavska 17 c. M-4846
WARTBURG, letnik 1977, obnovljen, prodam. Silva Ošlaj, Radenci, Kidričevo naselje, blok 4. M-4848
FIAT 125 P, letnik 1980 in PUHALNIK TAJFUN prodam. Bodonci 119. M-4850
AUSTIN 1300, registriran do novembra 1988, z rezervnim motorjem, prodam. Jožica Kolbl, Babinci 12, Ljutomer. IN-18384
KORUZO V ZRNJU, 1 t in slamo prodam. Dobrovnik 146. M-4871
MESNICE, MLADE JANČIČE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni Vsak, ki kupi 10 jarčk. dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
DVOBRAZDNI PLUG IMT (12 čolni), tribrazdni plug panter (12 čolni) in kultivator IMT KONGSIGLE (brana), vse v dobrem stanju, prodam. Gančani 41. M-4851
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Cena 3.800.000 din. Telefon: 78-685. M-4852
BOROVE HLODE prodam. Janko, Šalovci 149 a. M-4854
MOPED 14 M, malo vozen, prodam. Beltinci, Gregorčičeva 14. M-4855 MOTOR TOMOS ZA ČOLN, 4,8, popolnoma nov, z garancijo in moped SLC, 5 prestav, kot nov, prodam. Nandi Šlihthuber, Murska Sobota, Šumenjakova 5. M-4856
MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 27. M-4857
TOVORNI AVTO, prekucni, 12 t in 3-osno prikolico, prekucno, 161, kombi peč, trajnožame peči, termoakumulacijsko peč, 3 KW in voz z gumijastimi kolesi, prodam. Cvetka Celec, Ižakovci 65. M-4859
KRAVE IN OPEL ASCONA, letnik 1980, naprodaj. Mlajtinci 13, p. Martjanci. M-4861
OPEL KADET, letnik 1979 in stiskalnico za baliranje prodam. Gornji Črnci 14, p. Cankova. M-4862 WARTBURG in KOSILNICO LA-VERDO prodam. Zavec, M. Toplice, Dolga ulica 114. M-4863
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Lipovci 94, ali po telefonu: 71-132. M-4864
KADET 1300 prodam. Hozjan, Trnje 101 ali telefon: 70-150. M-4865
KRAVE nujno prodam zaradi smrti lastnika. Gonter, Dobrovnik 209. ZASTAVO 101 GTL, maj 1986, prodam. Tel. dopoldan 78 816, popoldan 76 698.
Sobe
ENOSOBNO STANOVANJE, garsonjero ali sobo s posebnim vhodom, v Murski Soboti, vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »JUNIJ«. M-4803
OBVEŠČAMO JAVNOST, DA JE NA GRAJSKI ULICI (PRI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI), V MURSKI SOBOTI ODPRT
SALON CVETJA
DOBITE LAHKO CVETLIČNE ARANŽMAJE, ŠOPKE, REZANO CVETJE, VENCE, NA VOLJO PA JE TUDI PESTRA IZBIRA LONČNIC. POSTREGLI VAM BODO VSAK DAN od 7. do 19. ure. ZA OBISK SE PRIPOROČAJO!
GOSTILNA MAUČEC GANČANI vabi v soboto, 11. junija 1988, ob 20. uri na veliko
VRTNO
VESELICO
Zabaval vas bo pevec ALEN SLAVICA ob spremljavi ansambla TOP-BEND. Ob slabem vremenu prireditev odpade!
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzame v najem mlad par. Telefon popoldne: 22 230. M-4766
Zaposlitve
DEKLE ZA POMOČ V GOSTILNI zaposlim. OD po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Gostilna Anica Perdigal, Ižakovci 120, telefon: 71 230. M-4738
ŠOFERJA Z IZPITOM KATEGORIJE C IN E iščem. Telefon zvečer: 77 035. M-4762
Razno
Preklic!
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanem na Strokovnem izobraževalnem centru za voznike motornih vozil v Ljubljani 1. 9. 1979 na naslov: Emil Sečko, Borej-ci 9, p. Tišina. M-4726 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne šole v Murski Soboti, kovinarska smer, izdanega leta 1966. Jože Klemenčič, Dokležovje 55. M-4761
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Gimnazije Fran Miklošič Ljutomer, izdanega za leto 1984. Rosana Marič. IN-18398 OBVESTILO!
Obveščam cenjene stranke, da bo delavnica AVTOMEHANIKA IN OPTIKA Franca Makoterja Ljutomer zaradi letnega dopusta zaprta do 20. julija 1988. IN-18399 NOVO!
POPRAVLJAMO AVTOMOBILE, TRAKTORJE, KMETIJSKE STROJE IN OPRAVLJAMO KUUČAV-
N SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 5. junij, ko mineva šest let, odkar nas je zapustila
Rozalija Dominič
iz Rakičana
Odšla je tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine. Za teboj ostaja praznina, v našem domu in srcih so ostali le sledovi tvojih pridnih rok.
Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI VSI, KI SMO TE IMELI RADI.
Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda
ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v komaj 42. letu starosti zapustil naš dragi brat, ujec in stric
3 Dragem u O	LUDVIKU
j , ’	MERKLI-
NU iz Motovilec 74 želijo srečno pot, dobro počutje v uniformi, da bi mu dnevi hitro minevali in da bi se kmalu vrnil med svoje najdražje botra in Marta iz Dankovec. Lepim željam se pridružujejo Milan, Darko in Danilo, ki služi vojaški rok v Ilirski Bistrici.
Vojak bo postal dragi sin, vnuk in brat Ludvik MERKLIN iz Motovilec 74. Da bi mu vojaški dnevi hitro minili ter da bi se kmalu vrnil zdrav in srečen med svoje najdražje, mu želijo oče, stara mama in sestrica Jožica.
Dragemu ALBINU MENCI-GERJU iz Večeslavec želijo srečno pot k vojakom, dobro počutje in čim hitrejšo vrnitev med domače — stara mama, Jožko in Jožica s Tilnom.
Med nove tovariše vojake odhaja tudi dragi Albin MENCIGER iz Večeslavec. Srečno pot, da bi vestno izpolnjeval nove naloge ter se zdrav in vesel vrnil, mu iz srca želita bratranec Jože in sestrična Silva, pridružujeta se botra in boter.
NIČARSKA DELA. MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE. Priporoča se avtomehanik Alojz Kolmanič, Krog, Murska ul. 14, telefon: 25-364. M-4820
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Centra poklicnih šol M. Sobota, mizarska smer, izdanega leta 1982. Drago Fujs, Motovilci 15. M-4823
DELAM ZIDARSKE IN TOPLOTNE DEMIT FASADE, z vašim ali mojim materialom. Stojan Mitrovič, telefon: 21-901.
RAZNO
ŽALUZIJE IN ROLETE IZDELU-
JEMO IN MONTIRAMO PO KONKURENČNIH CENAH V RAZLIČNIH ODTENKIH. TELEFON: 061 722-645. M-4858
PROSTOR V MURSKI SOBOTI, po možnosti s sanitarijami, vzamem v najem za mirno obrt. Telefon po 16.30 uri: 26-790. M-4860 IZGUBJENO
REZERVNO KOLO za katrco sem izgubil 1. junija na relaciji Sobota— Noršinci—Sebeborci—Selo. Če ga je kdo našel, naj za nagrado sporoči na uredništvo Vestnika. L. Kpvač. M-LK
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
GOSTIŠČE KLEMENT, BANOVCI, PONOVNO ODPRTO!
Sprejemamo naročila za gostije in zaključene družbe. Postregli vam bodo z jedmi z žara, picami, žabjimi kraki, postrvmi, lignji, sadnimi kupami in drugimi jedmi. Zabavate se lahko ob igralnih avtomatih, ob sobotah in nedeljah pa ob glasbi na terasi.
Jože Marič
iz M. Črnec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družinama Ftirst in Gomboc za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se g. seniorju Ludviku Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD iz M. Črnec in iz sosednjih vasi ter predstavniku GD in KS Štefanu Kosednarju za tople besede slovesa. Iskrena hvala Projektivnemu biroju.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
STRAN 22
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
V SPOMIN
Francu Lepoši
iz M. Sobote
Spomin nate, ljubi mož, je ostal živ in čas, ki beži, ni izbrisal ne solz ne bolečine in praznine. Zelo te pogrešamo!
Vsem, ki prinašate cvetje in svečke na njegov grob — hvala!
ŽALUJOČA ŽENA ELIZABETA IN VSI
DRUGI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega
Štefana Vlaja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in sočustvovali z nami.
M. Sobota, 30. maja 1988
ŽALUJOČA DRUŽINA
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Istvan Gonter
upokojeni trgovec iz Dobrovnika
Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujeino vsem, ki so ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma krajevne skupnosti in Univerzala, duhovniku in pevcem za poslovilne besede. Zahvaljujemo se za darovane vence in šopke ter za ustno ali pisno sožalje.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Ernesta Horvata
upokojenca PTT-ja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene.
Posebna hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, seniorju g. Novaku za pogrebni obred,, predstavniku PTT-ja in KS Park za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN na dragega in plemenitega sina Tomaža Bošnaka
11. 6. 1959-11. 6. 1983
ki je na tako krut način izgubil življenje v Strukovcih pri Pu-ževcih.
V našem domu je ostala velika praznina, a še večja v našem srcu. Čas mineva, žalost in bolečina ostajata. Težko je živeti, kajti s teboj je odšlo vse, kar je dobro in lepo. V našem srcu si zmeraj in boš živel do konca življenja. Edina uteha so solze in rože, ki, ti jih prinašamo vsak dan.
Hvala vsem, ki obiskujejo njegov tihi dom in z nami delijo žalost in bolečino.
Z ljubeznijo in bolečino — mama, oče in drugi njegovi
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo ostal za vedno z nami.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 93. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Verona Zver
roj. Skledar iz Gomilice
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti.
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 64. letu starosti zapustila nenadomestljiva draga žena, mama, stara mama, sestra in sorodnica
Marija Hadler
roj. Sukič iz Boreče 50
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala medicinskemu osebju internega oddelka, posebno sestri Mohorjevi za vso pomoč. Iskrena hvala za pogrebni obred in godbi na pihala.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI NEIZMERNO RADI
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh zdaj tam živi, v spominu tudi v naših srcih bdi. nihče pa še ne ve — kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni.
ZAHVALA
V 32. letu starosti nas je nepričakovano, brez slovesa zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
roj. Temlin iz Doline 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, kolektivoma ABC Pomurke in Av-toradgone ter vsem drugim, ki so drago pokojnico pospremili k večnemu počitku, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku, pevcem in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Jasmina, sin Dejan, oče in mama, sestra Zorica in brat Jože z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in babica
Karolina Vitez
roj. Erniša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno ali ustno izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Tešanovci, 26. maja 1988
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo ostal za vedno z nami.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, babica in prababica
Frančiška Melin
roj. Novak iz Prosečke vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Prosečka vas, 28. maja 1988
ŽALUJOČI: hčerki Gizela in Marija z družinama, vnuk Franc z družino in drugo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom ter znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke ter za sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku, g. Gjuranu m g. Zveru za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku KS Jožetu Tkalcu za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas.
žalost, bolečina, domujeta pri nas.
ZAHVALA
Mirno in tiho, kot je prenašala svojo bolezen, nas je zapustila draga
V SPOMIN
24. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila v 80. letu starosti draga žena
Ana Albert
iz Turnišča
Hvala vsem, ki obiščete njen grob, nanj položite cvetje in prižgete svečo.
ŽALUJOČI: mož Janez in hčerka Marija z družino
Franc Er niša
iz Domanjševec
V globoki žalosti se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem za darovano cvetje, vence in prispevke v dobrodelne namene, za ustno ali pisno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem govornikom, GD iz Domanjševec in KS. Posebna hvala dr. Nadi Svagelj-Šavel za zdravljenje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Domanjševci, M- Sobota, 28. maja 1988
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Jožefa Nemec
iz Rakičana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Splošne bolnice Murska Sobota, ginekološkega oddelka in onkološkega oddelka iz Ljubljane za lajšanje bolečin.
Posebna hvala za nesebično pomoč zakoncema Zemljičevima in tov. Mačku iz Rakičana. Hvala g. duhovniku za lepo opravljeni obred, govorniku KS tov. Kuzmiču ter govornici ozda Mura iz M. Sobote za poslovilne besede ter pevcem iz Rakičana za posebno lepo odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
STRAN 23
VESTNIK, 9. JUNIJ 1988
v besedi in sliki
Sekretariat MS ZSMS za Pomurje o zadevi Janša— Tasič
Je to začetek načrtovanih aretacij v Sloveniji?
Istega dne kot predsedstvo CK ZKS v Ljubljani — ta ponedeljek — se je v Murski Soboti sestal sekretariat medobčinskega svet žveze socialistične mladine Slovenije za Pomurje. V obeh primerih je I govor o zadevi, ki sodi na konico zanimanja javnosti: zadnjih aretacij in zapiranjih pri nas. Gre za že velikokrat omenjane državljane Jar a Janšo, Davida Tasiča in Ivana Borštnerja, ki so jih konec maja oz. v začetku junija spravili, po hitrem postopku, za vojaške zapahe. V tej zvezi je sekretariat MS ZSMS sprejel tri sklepe in eno pobudo.
Najprej je podprl stališča zadnje seje predsedstva RK ZSMS, v katerih se zahteva, da Janeza Janšo in Davida Tasiča nemudoma izpustijo na prostost. Ce bosta obtožena, naj se jima omogoči zagovor s prostosti. Odgovorni organi morajo pojasniti razloge za svoje postopke. Ce MS ZSMS s sklepi o zadevnem problemu na seji RK ZSMS ne bo zadovoljen, bo zahteval sklic izredne seje RK ZSMS, ki bo dnevni red posvetila samo tej problematiki.
Skupščina in predsedstvo SR Slovenije naj nemudoma pojasnita, ali so ukrepi zoper Janeza Janšo in Davida Tasiča začetek načrtovanih aretacij v Sloveniji, o katerih se toliko govori v zadnjem času. OK ZSMS Ljutomer
daje pobudo, naj v teh razmerah tudi predstavniki ostalih OK ZSMS podprejo uvrstitev Janeza Janše na kandidatno listo za predsednika RK ZSMS.
Velik del pomurske javnosti se v bistvu pridružuje zahtevam sekretariata MS ZSMS, o čemer smo se mogli prepričati v treh urah nekoliko prilagojenega ponedeljkovega sporeda na radiu Murska Sobota. Kakih 30 poslušalcev iz vseh krajev Pomurja je po »odprtem« telefonu izrazilo solidarnost in protest zoper zadnje aretacije in zapiranja pri nas ter se zavzelo za dosledno spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter javnost dela organov za notranje zadeve in vojaških orga-
V TURNIŠČU DOGRADILI PRIZIDEK K ŠOLI
DAN ODPRTIH VRAT
Na osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču so v nedeljo na stežaj odprli šolska vrata. Delavci lendavskega Gradbenika so namreč dozidali 1850 kvadratnih metrov velik prizidek, ki so ga začeli graditi pred letom dni. Tako imenovani dan odprtih vrat je neke vr-
učilnici, 7 kabinetov, sodobna kuhinja, večnamenski prostor, garderoba in kurilnica. Uredili so tudi podstrešje, kjer bodo pio-nirsko-mladinska soba, skladiščni prostori in strelišče za zračno puško. Do 'začetka novega šolskega leta bodo obnovili tudi sta-
NOVA ŠOLA — V Turnišču so dobili 1850 kvadratnih metrov velik prizidek k šoli, ki bo omogočil, da bodo imeli v novem šolskem letu enoizmenski pouk. Zdaj pa bodo združevali denar še za telovadnico.
Foto: Š. S.
ste uvod v odprtje šole, ki pa ga bodo imeli šele tedaj, ko bodo zazidali še telovadnico. Oboje je tako v občinskem referendumskem programu kakor tudi v referendumskem programu krajevne skupnosti Turnišče. O nadaljnjem zbiranju samoprispevka tudi za ta namen se bodo v Turnišču, Nedelici, Renkovcih in Gomilici odločali to nedeljo.
Prizidek k osnovni šoli v Turnišču je stal milijardo in 100 milijonov dinarjev. V njem so: 10 specializiranih učilnic, 2 manjši
ri del šole, kjer bo potem 8 učilnic za razredni pouk, knjižnica s čitalnico, zbornica, pisarne in trije kabineti. Novi in obnovljeni prostori bodo omogočili, da bodo lahko prešli na enoizmenski pouk, torej bodo imeli vsi razredi pouk dopoldne. V Turnišču predvidevajo, da se bo priseljevanje mladih družin z otroki ustalilo in bodo sedanji prostori vsaj za nekaj let zadoščali. V tem šolskem letu, obiskuje turniško osnovno šolo 459 učencev.
Š. Sobočan
Tehnična kultura—	.
PET ODLIČIJ POMORCEM
V Novem Sadu je bilo 24. tradicionalno srečanje mladih tehnikov Jugoslavije. Srečanja seje udeležilo tudi šest mladih tehnikov Pomurja,- ki so na nedavnem republiškem tekmovanju postali prvaki. Pomurci so se tudi tokrat izkazali, saj so osvojili kar pet prvih in eno tretje mesto. Zlate medalje so dobili: Simon Nemeš — elektronika, Bernarda Šeruga — energetika, Petra Hari — tehnična vzgoja, vsi so z Osnovne šole Edvarda Kardelja Murska Sobota, Jasna Šantavec iz Radenec — področje učil, Boris Balažič iz Osnovne šole Puconci — avtomodelarstvo. Bronasto medaljo za osvojeno tretje mesto med av-tomodelarji pa je prejel Andrej Benko z Osnovne šole Edvarda Kardelja Murska Sobota.
Doseženi rezultati na zveznem srečanju v Novem Sadu zgovorno kažejo, da so mladi tehniki iz Pomurja na področju tehnične dejavnosti v samem vrhu v državi.	p. Maučec
keto dni je uspešno odprt
Grill Julie
MURSKA SOBOTA, Tišinska 14
(pri bencinski črpalki)
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in vas 12. junija vabimo na dobro kapljico in na presenečenje!
20 let obrtnega združenja Ljutomer
Enaki pogoji za boljše delo
Obrtno združenje Ljutomer je v soboto praznovalo 20 let obstoja. V teh letih seje razvilo v eno najpomembnejših organizacij, ki skupaj z obrtno zadrugo Prlekija organizirano vodi drobno gospodarstvo občine. Začeli so skromno, danes pa v svoje delo že uvajajo računalništvo. Imajo nov dom obrtnikov, ki so ga sezidali s svojim denarjem.
Do takšnega razvoja pa so lahko prišli tudi s pomočjo širše družbene skupnosti, predvsem pa pametno politiko občinskih vrhov, ki so v razvoju drobnega gospodarstva videli tudi napredek. Kljub temu pa bi si, kot je povedal slavnostni govornik Slavko Makovec, sedanji predsednik združenja, obrtniki želeli še boljšo, enakopravnejšo zakonodajo, saj bi potem pod enakimi pogoji lahko delali še bolje.
Na slovesnosti so devetim dolgoletnim in zaslužnim obrtnikom podelili tudi priznanja — trem bronasto, srebrno in zlato plaketo obrtnega združenja. Zveza obrtnih združenj Slovenije pa je izročila Slavku Makovcu zlato plaketo zveze, Jožetu Novaku pa bronasto. Po slovesnosti so predstavili tudi videofilm, ki prikazuje dejavnost nekaterih od 291 obrtnikov, članov združenja. Ta videofilm bo namenjen predvsem reklamiranju in predstavitvi tega združenja, ki se čedalje bolj uveljavlja tudi zunaj občinskih meja.
Nekaj njihovih izdelkov pa je na ogled tudi na razstavi, ki je v ljutomerskem domu TVD Partizan.
D. L.
»Nikar prehitevati z izjavami,« je hotel biti previden Ludvik Kokolj, operativni tehnik pri vrtini, Dušan Žižek, Radenskin nadzorni inženir, pa na to: »Ko so prišli na ogled iz vodstva hotela Diana in zaduhali ta vonj, so bili navdušeni: saj to je zdravilišče.«
Kakorkoli, tudi druga toplovodna vrtina Sobota 2 oz. Diana l sredi Murske Sobote je pri globini 854 metrov v noči s 26. na 27. maj začela izdatno (24 litrov na sekundo) bruhati toplo vodo (okr. 52 stopinj Celzija). Izredno čista, primerna za ogrevanje — so rekli na četrtkovi tiskovni konferenci v hotelu Diana, pri tem pa omenili nekaj zanimivih možnosti, kako bi se dalo s pridom izkoristiti geotermalni blagodat iz podzemlja.	B. Ž.
Foto: N. Juhnov
Posebni termometer je po dveminutnem merjenju pokazal 51,2 stopinje Celzija.
KRAJEVNA SKUPNOST BELTINCI-
Radenci
MOTORISTI
NAVDUŠILI OBISKOVALCE
Minuli konec tedna je bilo v Radencih drugo srečanje motoristov iz ZR Nemčije. Gre za voznike motociklov znamke Honda v organizaciji firme Dosch iz Ingolstadta, ki prodaja tovrstne motorje. Nemškim motoristom pa so se pridružili tudi vozniki jeklenih konjičkov iz Murske Sobote, Radenec in Gornje Radgone. Prvi dan srečanja so imeli vožnjo od Radenec do Janževega hrama, kjer so odgovarjali na vprašalnik, ki so ga točkovali, in tako dobili najboljšega tekmovalca. Drugi dan srečanja pa je bila na sporedu krožna vožnja Radenci—Murska Sobota—Radenci ter nato pred hotelom Radin v Radencih spretnostna vožnja, pri organizaciji katere je sodelovala tudi AMZ Slovenije. Posebna zanimivost obiskovalcev — teh se je v Radencih zbralo precej — so bili motocikel Ariel iz leta 1934 iz Gornje Radgone ter vožnja motociklistov preko avtomobilov, ograj in drugih ovir, s katerimi so navdušili gledalce. Drugo tovrstno srečanje motoristov iz ZR Nemčije v Radencih je v zadovoljstvo vseh uspelo, zmenili pa so se, da bo odslej tradicionalno.	f. Maučec
V krajevni skupnosti Beltinci, ki ima dokaj obsežen program dela, so se zavzeto lotili širitve kanalizacijskega omrežja, da bi tako zagotovili čim več priključkov, kar je potrebno za normalno obratovanje te drage naložbe. Poleg Mladinske ulice so v zadnjem času uredili kanalizacijsko omrežje še v ulici Štefana Kovača in Cvetnem naselju. Tako bo na kanalizacijo v kratkem priključenih okrog 150 uporabnikov iz novega naselja na Jugovem, Finžgarjeve in Kmečke ulice, ulice Na kamnu, Panonske in Mladinske ulice, ulice Štefana Kovača in Cvetnega naselja. V kratkem pa naj bi začeli tudi z urejanjem kanalizacije v Vrtni ulici ter uredili prekop v Kocljevo naselje, tako da pozneje ne bi več prekopali magistralne ceste v gornjem delu Beltinec. V Kocljevem naselju pa bodo prav tako šli v akcijo za urejanje kanalizacije, takoj ko bo dovolj sredstev. Tako predvidevajo, da bodo še letos v Beltincih priključili na kanalizacijo toliko uporabnikov, da bo čistilna naprava lahko normalno obratovala.	F. Maučec
Ni bela miška
Čeprav sta naša junaka tole belo živalco našla v Jeruzalemu, pa to ni bela miška, ampak, kot trdita, je to beli krt. Igra narave je včasih res čudna, zato pa sta morala biti Milan Zavratnik in Janez Slokan iz Ljutomera toliko prepričljivejša pri dokazovanju rodu te bele živalce.
TEKST IN FOTO: D. L.
Čeprav je dež potreben, ga je včasih preveč naenkrat. Da je radgonska kanalizacija neustrezna, Radgončani že dolgo vedo, saj so ceste ob vsakem močnejšem dežju poplavljene. Neurje (27. maja) od 17. do 18. ure pa je dodobra očistilo kanalizacijo, saj je voda iz kanalov vrela, namesto da bi vanje odtekala.	bp
VELIKI POSEGI SREDI TURISTIČNE SEZONE - V Moravskih Toplicah je že precej časa vse razkopano zaradi napeljave kanalizacije, priprav na asfaltiranje 630 metrov regionalne ceste, urejanje pločnikov na obeh straneh in avtobusne postaje. To se, žal, dogaja sredi turistične sezone. Zakaj? Sredstva za cesto iz republiških virov so bila zagotovljena pravočasno, do odlaganj začetka del pa je prišlo zaradi zatikanj pri najemanju posojil za napeljavo kanalizacije, ki jo financira krajevna skupnost. V SGP Pomurje, ki je izvajalec, pravijo, da se bodo dela zavlekla skoraj za mesec dni, v krajevni skupnosti pa upajo, da bodo kljub vsemu končana še junija.
Foto: Janko Stolnik
NOV TOPLOVODNI IZBRUH SREDI MURSKE SOBOTE
PRI DIANI 1 OZIROMA SOBOTI 2
Večtedensko vrtanje v globino se je obneslo. Toplovodno bogastvo je na površju.
Razširjajo kanalizacijsko omrežje
Delavci Cestnega podjetja iz Murske Sobote urejajo kanalizacijo v Cvetnem naselju.
 Domača in umetna obrt	—
Po diplomo v Slovenj Gradec
Od 17. do 26. junija bo v Slovenj Gradcu razstava domače in umetne obrti. Organizatorji (Zveza obrtnih združenj in drugi) želijo privabiti k sodelovanju čim več obrtnikov in drugih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so: ročno tkanje, vezenje, čipkarstvo, ročno pletenje, izdelovanje tapiserij, izdelovanje okrasnih in uporabnih unikatnih predmetov iz tekstila, usnjarstvo in kožarstvo, sedlarstvo, sodarstvo, lončarstvo, keramičarstvo, graverstvo, razne vrste oblikovanja kovin, lectarstvo in svečarstvo, izdelovanje umetnega cvetja in suhih šopkov, izdelovanje lutk, igrač in tako naprej.
Prijave za udeležbo na razstavi je treba poslati takoj na naslov: Umetnostni paviljon, 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 24. Vsi razstavljale! bodo prejeli pisna priznanja za sodelovanje. Sicer pa bo razstavljene predmete ocenila posebna komisija, ki bo najboljšim podelila poseben znak kakovosti, posameznim razstavljalcem pa diplome mojstra domače ali umetne obrti. Nekaj pomurskih rokodelcev se že ponaša s takimi odličji.	S. S.
Ustavljen odkup živine
Na zadnji seji najodgovornejših predstavpikov organizacij združenega dela primarne kmetijske proizvodnje in predelave, združenih v sozdu ABC Pomurka, mesarji in rejci niso našli skupnega jezika za nove odkupne cene živine. Rejci zahtevajo višje cene, mesarji pa jih ne sprejemajo, saj dobršen del mesa še nima sproščenih cen. Rejci pa pravijo, da po nižjih cenah, kot so jih predlagali, živine ne morejo prodajati, saj predlagane cene pokrivajo le 75 odstotkov stroškov pitanja. Cene, ki so jih predlagali v Kmetijski zadrugi, so tudi nižje od tistih, ki jih zahteva Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine. Ti sta v začetku tedna pozvali rejce, da živine ne oddajo pod ceno 3.000 dinarjev za kilogram žive teže. Dokler mesarji ih rejci ne bodo našli skupnega jezika, je odkup živine ustavljen.
f