Glasilo jugoslovanskega utiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ui. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve je poSiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta can praznik, uide list dan pomeje Vse leto velja . . 40'— K pol leta 20'— „ četrt leta .... 10 — „ . posamezna Številka po 80 vin. Za ovia» "* j* j iM-ati cd t-noi-tol^ne p«-tit-viste, • fe se tiska erkrat . . SOvin. ., „ „ dvakrat. . 80 „ , , „ trikiai . . 50 „ za pada inja uvifrerja od petit-vrste po 40 vin. OTiariia ►jirjura Ltflie Ij*!» tislaina. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Prilogt stanejo poleg poštnine še. 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugosiovan.-kega učiteljeva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni trt ba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubliani, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Učiteljsko razsodišče. Vsled sklepa Zavezine delegacije / dne 6. septembra 1919 se je ustanovilo učiteljsko razsodišče. Pooblaščeni odbor je izdelal na svoji seji dne 22. maja 1920 poslovni red ter naznanil ustanovitev višjemu šolskemu svetu s prošnjo, da podpira ustanovljeno institucijo ter tako pripomore, da se prepiri in spori med uči-teljstvom poravnajo in pomirijo doma. Poslovni red so glasi: I. Ime in sedež. Učiteljsko razsodišče je de! naše organizacije. Svoj sedež ima v kraju, kjer-prebiva predsednik. II. Namen. 1. Poravnava vseh nesporazumljenj (prepirov, društvenih, službenih, osebnih) med učiteljstvom. 2. Razsodba vseh predloženih spornih vprašanj, vseh obdolžiiev (netovariških, nečastnih dejano) med učiteljskimi osebami. 3. Vpliv na krivce potom šolskih oblasti in organizacije. III. Delokrog. Vsak član naše organizacije je dolžan pokoriti se razsodišču. IV. Uprava. 1. Društveno učiteljsko razsodišče, t. j. predsednik ali namestnik, 2 prisednika ali namestnika in po dva zastopnika strank. 2. Pokrajinsko učiteljsko razsodišče, t. j. za sedaj 6 članov izvoljenih vsled sklepa delegacije. Predsednik Ludovik Černej, okr. šol. nadzornik v Celju, Luka Jelene, ravnatelj mešč. šole v Ljubljani, Hinko Šumer, šol. voditelj v Šmarju p. J., Otilija Feiglova, nadučiteljica v Slov. Bistrici, Marija Me-hletova, strokovna učiteljica v Ljubljani, Vita Zupančičeva, strokovna učiteljica v Ljubljani. V. Sklepčnost. Društveno učiteljsko razsodišče je sklepčno, ako je navzoč predsednik ali namestnik in 2 prisednika ali namestnika. Pokrajinsko učiteljsko razsodišče je sklepčno, ako je navzoč predsednik ali namestnik in dva člana. VI. Volitve. Okrajna učit. društva volijo vsako leto z (2/a) dvetretjinsko večino predsednika m namestnika ter 2 prisednika in 2 namestnika društ. učit. razsodišča. Delegacija voli za sedaj 6 članov v pokrajinsko učit. razsodišče. Iz svoje srede si izvolijo predsednika in namestnika in poročevalce. Po dva zastopnika imenujeta stranki od slučaja do slučaja. VII. Kritje stroškov. Za kritje stroškov se ustanovi posebni sklad, ki prejema: 1. darila, 2. prispevke učiteljskih društev, 3. povrnjene celotne ali delne izdatke po razsodbi. Vin. Poslovanje. 1. Predložitev spornih zadev, a) Kadar imata 2 učitelja(ici) med seboj sporno vprašanje, predložita zadevo skupno predsedniku m imenujeta svoja zastopnika. Predsednik skliče razsodišče tekom treh tednov. t|)> Ena izmed strank predloži zadevo predsedniku, ki pozove tekom enega tedna nasprotno stranko, da se podvrže razsodišču, c) Ako ta odkloni priznati razsodbo, razpravlja društveno razsodišče tekom 6. tednov brez obtoženca ter izroči zadevo s primernim pojasnilom in morebitnimi predlogi šolskim oblastim (disciplinarnemu senatu), č) Za sporne točke strank iz dveh okrajev določita stranki sporazumno eno izmed razsodišč, Ako se ne moreta zediniti na domače razsodišče, lahko naprosita sosedno društveno učiteljsko razsodišče. 2. Društveno učiteljsko razsodišče izreče sodbo v 6. tednih, pokrajinsko učiteljsko razsodišče v 3. mesecih. 3. Proti soglasnemu sklepu društvenega učiteljskega razsodišča ni priziva, sicer pa lahko vsaka stranka predlaga, da se sporna zadeva izroči pokrajinskemu učiteljskemu razsodišču. Proti sklepu pokrajinskega učiteljskega razsodišča ni priziva; možna pa je obnovitev pri društvenem učiteljskem razsodišču na podlagi važnih dokazov. 4. Anonimnih ovadb učiteljsko razsodišče ne upošteva. 5. Nikdar se ne sme izreči razsodba, ne da bi udeleženec imel priliko zagovora. Razsodišče začne poslovati s 1. junijem t. 1. Vsa Zavezina okrajna učiteljska društva prosimo, da izvolijo v smislu čl. IV. pravil „Učiteljskega razsodišča" člane „Društvenega učiteljskega razsodišča" z dvetretjinsko večino navzočih članov predsednika in namestnika ter dva prisednika in dva namestnika. Draginiska doklada, povišice, štet e službene dobe in dekreti o prevedenju na nove plače. Onim učiteljem (Icam), ki bi imeli napredovati v smislu naredbe celokupne dež. vlade za Slovenijo z dne 14. feb 1919 štv. 261 Ur. L. v času od 1. decembra 1919 do vkliučno 1. junija 1920 v IV. činovni razred 1. plačil, stopnje, v III. č. r. 1. pl. st. II. čin. razdred l plačilne stopnje in v II. č. r. 3. pl. st. to je od plače letnih 2000 na 2200 K, od 2600 na 3000 K- od 3400 na 4000 K in od 4400 na 4800 K, je avtomatično nakazana zvišana draginjska doklada v smislu ministrske naredbe z dne 18. julija 1919 št. 575 Ur. L. za mesec nih 50 K in to vsled tega, ker se učiteljstvu odmerja dr. d. od prejemkov, k?.tere bi uživalo še sedaj v smislu prvo navedene naredbe. Ti po viški se izplačajo 1. junija ti. onim, ki bi napredovali do vključno 1. maja: tisti pa, ki bi napredovali dne L junija t. L, dobe zvišano dr. d. s plačo za julij. Zanimivo je toraj za vsakega, da s; ogleda uvrstilni dekret iz leta 1919 in tisti ki bi bil v tem prikrajšan, napravi potreb ne korake službemm potom. — Povišicj (triletnice), ki so dospele v izplačilo v času od 1. januarja do vključno 1. maja t 1. so se tudi že avtomatično nakazale, one pa, ki dospo v izplačilo dne 1. junija se izplačajo s plačo za julij. Kako se bo v nadalje postopalo glede nakazila dosoelih triletnic, izidejo od pristojne oblasti posebna navodila. — Člen 29. zakona o narod nih šolah z dne 19. aprila 1904 se glasi: »Stalni učitelj i stalna učiteljica mogu biti ona lica. koja su srbski podaniki i koja su svršila iilozofski fakultet velike škole, ili koja su svršila učiteljsku školu i položila u nioi učiteljski izpit zrelost. Posle 2 i god; ne dot i vaju pravo na polaganje prak ! tičnog učiteljskog ispita. Dok ne polo-1 i ovai ispit. neinaiu prava na povišice pla-! te; a po položenom ispitu može im se ra-| čunati na!više pet godina za povišicu i penziju." Glasom tega člena se toraj učiteljstvu z maturo in z usposobljenostnim izpitom šteje dejanska službena doba za | povišice in pok. od 1. dne nastopa službe, j a največ 5 let do prestanega usposoblje-I nostnega izpita n. pr.: Učitelj je dejansko služboval do 1. dec. 1919 27 let 7 mesecev: med prvim nastopom in usp. izpitom ie služil 7 let 3 mesece. Za povišice ''triletnice) in pokojnino se mu šteje 27 let 7 mesecev manj 2 leti ^ mesece 25 let A mesece in mu pripada plača 24':0 din -h S povišic 300 din. skupaj letnih 4S0r: din., 9. povišica po 200 d. mu bo izplačlji-\a dne 1. avgusta 1921. Prekinrve, kakor tudi začasne upokoiitve, se nikakor ne štejejo v službene dobo niti za povišice, niti za pokojnino. - Učiteljstvo, ki je služilo dne 1. decembra 1919 dobi. z ozirom, na ureditev nlač v smislu zakona z dne 23. julija 1919 št. 643 U. L., v najkrajšem času potom okraj, (mest.) i. sv. dekrete o prevedenju na nove plače. Glas od Drave. Ne sliši se mnogo o nas v tiskani javnosti, na vsak način ne toliko, kolikor bi bilo potrebno z ozirom na važnost postojanke, katero zavzemamo tik ob drž. in jezikovni meji. Dasi je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji in nad vse važna točka v gospodarskem, kulturnem in še v marsikaterem drugem oziru, vendar sameva nekako pozabljen, kakor da bi ga ne bilo, ali pa kakor da bi bil nekje tam v deveti deželi, kjer se cedi mleko in med tudi učiteljstvu, kjer vladata red in pravica, kakor se spodobi v svobodni državi. Le kadar izbruhnejo na teh vulkanskih tleh večje stavke, le takrat se ozira širša javnost z veliko skrbjo ravno na Maribor, takrat naenkrat uvidevajo vsi njegovo važnost, ker more ravno on postati usodepoln ne samo za svojo okolico, ampak za celo Slovenijo, da, za celo državo. Takrat nihče ne zavida Maribor-žanov — tudi učiteljstvo ne — ampak je vsakdo vesel, da je čimdalje proč od tega lepega mesta. Kadar pa vse to poleže in mine nevarnost, pa teče zopet Drava mirno svojo pot, takrat smo pa zopet pozabljeni in se nas zavida za ta raj, ki se pa lahko črez noč izpremeni v pekel. V marsikaterem oziru je zanimivo in poučno, da se včasih malce ozremo na šolstvo in učiteljstvo na tej postojanki. Sai ravno ta dva gradita temelj bodočnosti in ravno od teh dveh faktorjev se pričakuje, da Drerodita to nekdaj tako močno nemško trdnjavo. Nočemo več omenjati križevega pota, katerega je moralo pred dobrim letom nastopiti tukaj in sploh ob meji na stotine slovenskega učiteljstva. Težka in s trnjem posuta je bila ta pot. In v tistih negotovih časih, ko smo viseli zdelani in izmučeni takorekoč med življenjem in smrtjo, ni bilo od tistih strani take opore, kakor se je pričakovalo in kakršne bi se bilo lahko nudilo. Sami v sebi in v delu smo našli utehe. Vse to je minulo, prestano je in pozabljeno, pozabljeno pred vsem tam, kjer bi ne smela biti pozabljeno. Le poglejmo! Učiteljstvo je že ponovno prosilo in zahtevalo, da naj bi se mesta razpisala in oddala. Umevne je, da bi vendar rado prišlo po poldrugoletnem provizoriju vsaj do tega, da bi vedelo pri čem je. Ta negotovost mu jemlje veselje do dela v šoli in zunaj nje, zlasti vsled tega, ker se vedno bolj opaža, da se vrača doba protekcij in strankarstva, katero so poznali nekdaj v Ljubljani in na Kranjskem, katera pa ni dosegla na bivši Štajerski nikdar takega viška in splošnosti. A na vse tozadevne vloge ni niti odgovora. Zdi se, da se višja šolska oblast ogiblje načeti to pereče vprašanje in slutimo, da ima za to svoje posebne vzroke, ki so pa seveda čisto golega stvarnega značaja in nimajo s protekcijami in stran-karstvom nobenih zvez. Kdo bi mislil drugače, ta bi se gotovo silno motil! Sicer pa takih ni med nami. V dobi svobode in pravičnosti bi bila taka misel naravnost pregrešna! Pa Bog je visoko, a car daleko. — Ako y Ljubljani ne umevajo našega položaja, ga umevajo vsajj tu na licu mesta. To bi bil povsem nevaren sklep. Pa motiš se, prijatelj! Danes, v dobi prevratov in revolucije ne najdeš ne naravnih, ne logičnih sklepov. Glej! Nemci, prejšnji gospodarji, so storili vse za šolo in učiteljstvo. So pač uvidevali velikansko važnost obeh za bodočnost. Podpirali so prav izdatno šolo in učiteljstvo, kjer so mogli. Pri nas je pa treba štediti. In kje je šte-denje lažje in umestnejše kakor ravno pri šoli in učiteljstvu. Saj to se pozna šele črez leta, sicer ne štedenje samo, ampak sadovi štedenja. — Nemci so dajali voditeljem stanarino. In Slovenci so jo tudi dajali, dokler so bili voditelji — Nemci. Kakor hitro pa so prišli na njihova mesta Slovenci, se je stanarina ustavila. Razumljivo. Saj napram Nemcem se je bilo potreba pokazati — gentlemane, napram Slovencem pa — rovtarje. Pa naj kdo poreče. da to ni logika! No, če ne umevajo takih-le vprašanj gospodje., ki nimajo pravzaprav nič opravila s šolo, to je na vse zadnje še vsaj deloma umljivo in če že hočete, tudi opravičljivo. Neumljivo in neopravičljivo pa je, da najde učiteljstvo tamkaj, kjer bi moralo najti prvo oporo na težavni poti mesto opore — poleno. V sebi, kjer išče razumevajočega prijatelja, najde gluha ušesa, ki ga ne morejo ali pa nočejo umeti. Mesto razveseljive vzpodbude, dobi oso-ren odgovor, ki uniči še tisto trohico veselja do dela, ki je morda ostala, kljub „prijetnim" razmeram. — Pa čemu bi iskali prijatelje. Veseli bi bili, da bi našli v njem vsaj ono pravičnost in uvidevnost, ki jo mora imeti oseba, ki opravlja tako službo. A niti tega ni. Idite prosit pomeči ali nasvetov, pa dobite osoren odgovor, da se tudi vi žrtvujte, sicer pa, če niste zmožni, pa pustite." Postavno določajo voditelji razrede posameznim učnim ose-^ bam. V Mariboru pa ne poznajo te postave in voditelji nimajo teh skrbi. Kar pride kratkomalo ukaz, da naj voditelj z ozirom na disciplino aH bogve kaj še menja razred z X. In to ne v začetku, ampak v sredi, ali pa proti koncu šolskega leta, da trpita dva razreda in ne en sam. Sklicuje se na mestni šolski svet, kjer se je morda kaj govorilo, a kjer se pa gotovo ni sklenilo kaj takega. In ako se takoj ne pokoriš, te čaka v kotu šiba v katerikoli obliki. Svojih misli, nazorov in razlogov ne smeš imeti. Dovolj je, da se ti je ukazalo. Ti si stroj in poslušaj, ako ne, si pripiši posledice sam. — Urniki s številom in razpredelbo ur se razlikujejo jx) tem. kio jih je sestavil. Nemci imalo prednost, kakor imajo tudi prednost za daljše suplenture na meščanskih šolah. Seveda Slovenec in Slovenka nista tako sposobna, ker že službujeta na istem zavodu pod istim vodstvom na ljudski šoli in že preveč poznata ustroj in raz- j mere istega zavoda. Zaradi učnih načrtov' j se je po cele tedne in mesece hospitiralo, i konferiralo in nazadnje — diktiralo. To ' je najboljše. Saj je učiteljstvo imelo prejs besedo. Nazadnje ni potreba. Saj gre za nekaj stalnega v zelo nestalni m menjajoči se dobi. — Alco imaš kako človeško potrebo, katere ne moreš odložiti, sporoči voditelju. Toliko časa moraš imeti v vsakem slučaju, da ga obvestiš in te gre on za hip nadomestovat. Zakaj, drugače je lahko osebno pozvan od merodajne strani, da je tudi takrat on odgovoren za mir in red tudi v tvojem razredu ... Lahko bi našteli še marsikaj „razveseljivega". Pa pustimo to. Ni bil naš namen delati komu krivico in vlačiti v javnost, kar bi bilo boljše prikrito. Opozoriti pa smo hoteli le na nekatera dejstva, ki so značilna za sedanje čase in razmere. Tem bi se lahko opomoglo, ako bi bilo na me-rodajnih mestih več umevamja za šolo in učiteljstvo. In to bi bilo, bogme, obema v korist O mariborskem učiteljstvu se malo piše, a več govori. Vsaj odmevi raznih glasov prihajajo tudi do valov Drave. Nekaterim smo preradikalni, drugi imenujejo nas socijaliste, tretji pa boljševiške komuniste in kolikor je še času primernih izrazov in struj. In mi? Mi imamo prijetno zavest, da smo v prvi vrsti in pred vsem stanovsko zavedno učiteljstvo, ki je pripravljeno žrtvovati vse v dobrobit šole in svojega stamu. Imamo v miniaturi izvedeno že unijo. Saj imamo vrlo stanovsko organizacijo, katera druži vse učiteljstvo brez razlike političnega prepričanja. In ta gre in pojde svojo pol v prid š< le in. učiteljstva brez ozira na levo in desno, dokler ne doseže svojega jasnega cilja, —o— Samostojna kmetijska stranka in učiteljstvo. Dovolite g. urednik mali odgovor tudi meni v U. T. na „Kmetijski list" v 19. številki od 6. maja. Dosedaj smo slišali že dva odgovora o tem članku. Moje nadaljevanje ne bo menda škodovalo, ker bo nekoliko različno. Kot naročnik tega lista opazujem z bistrim očesom pisavo Samostojnih. Ugaja mi zelo, da natančno loči vero od zlorabe vere. Dovolj imamo britkih izkušenj o tem. Jaz sem bil ved:>o odkrit katoličan. Verska načela so moj kažipot v življenju in krščanska morala pri odgoji v šoli. To toplo priporočam tudi vsemu učiteljstvu Kljub temu sem trpel preganjanje, zaničevanje in obrekovanje kot malokateri izmed ui.celjstva i»d ljudi, ki so bili na glasu kot pravi krščanski možje Šušteršičevega kalibra. A njih dela so vražja, ne pa krščanska. Zloraba vere je kuga, ki razsaja še sedaj med našim narodom. Tudi med učiiejstvom se je pojavila ta kuga. Vsaka kužna bohzen je nevarna, ogibati se je moramo, rad: tega o spravi med pseudo kiščanskim: učitelji m med nami ne more biti govora. Ako se bodo „Samostojni kmetje'" na pravi verski podlagi bojevali vztrai»»o proti klerikalni kugi za blagor kmečkega stanu, bo njihova zmaga zanesljiva in simpatije učiteljstva bodo z njimi. Mi uči • telji pa kot narodni odgojitelji moramo biti vsled dobljenih izkušenj nad političnimi strankami. Za nas je najbolje, da se ne eksponiramo v političnih borbah. Naše delo mora biti na polju prosvete za občni blagor našega naroda. Kdor bo nas podpiral pri tem plemenitem in težkem delu, bo podpiral samega sebe, svojo politično stranko in srečno bodočnost celega našega naroda. — Vsak od nas mora biti v političnih zadevah popoloma neodvisen in prost. Pri volitvah naj odda svoj listek v volilno urno po svojem prepričanju — in s tem je njegovo politično delo zvršeuo. Ako pridejo kdai Samostojni do politične veljave, naj pokažejo z dejanji, da so za nas in z nami; potem bo prišel omenjeni članek do zaželjene veljave! Politični veteran. Fabinčeva fotografija. „Grdo napada Fablttc v „Jeseniški Straži" kar po vrsti može, ki niso volili njegove olikane garde. Zasramuie nadzornika gradbenega vodstva g. Opitza, ker ne zatajuje svojega verskega prepričanja in se ne sramuje odkriti se pred znamenjem sv. križa." „Slovenec" iz leta 1906, št. 74. Fabinc je bil duševni oče in urednik „Jeseniške Straže". Danes je Fabinc urednik „Slovenskega učitelja" in izrablja Slomškovo zvezo za hujskanje in uprizarjanje zdražbe med slovenskim učiteljstvom, ki bi hoteli napraviti slogo v našib stanovskih vrstah. Fabinc izrablja krščansko misel sedaj v svoje popolnoma osebne namene, ker bi rad postal okrajni šolski nadzornik za Ljubljano in hkrati i nadzornik nad vsemi meščanskimi šolami j na bivšem Kranjskem, pozneje pa višji I šolski nadzornik. V zadnji seji višjega šol. ' sveta je predsednik Slomškove zveze podal tak predlog. Divide et imperal Zaradi ene same osebe naj se učiteljsvo še nadalje kolje med seboj, ker dotična oseba — t. j. Fabinc! — rabi še Slomškovo zvezo za dosego svojih osebnih ambicij in namenov; zato se niti v strogo stanovskih vprašanjih naj ne bi združilo slovensko učiteljstvo brez njegovega dovoljenja. Kdo pa je Fabinc? Fabinc je eden onih ljudi, ki so največ škodovali učiteljskemu stanu na ugledu, ker so se na surov način norčevali iz verskega čustvovanja in duhovskega stanu; eden od onih ljudi, ki ne pozna tolerance in lojalnosti. Mi se nismo nikdar surovo izražali o verskih stvareh in duhov-skem stanu, kakor se je to Fabinc in še nekau ljudi njegove okolice. Tedaj so izrabljali učiteljsko ime v svojo radikalno nebrzdanost, zapravili so učiteljskemu stanu ugled in kradli čast, danes so pa šii v nasprotni tabor in hočejo s svojimi grehi oblatiti nas! Značaj, kot je Fabmc, hoče postati šolski nadzornik; značaj, kot je Fabinc, izrablja sedaj krščansko učiteljsko organizacijo, Slomškovo zvezo, da bi zasejal še več razdora med učiteljske vrste in ga ne pustil — pod pretvezo katoliške ideje, ki jo zagovarja on — združiti se in zediniti niti v stanovskih vprašanjih. Zaradi ene osebe, ki ne more mirovati, naj bi vladal medsebojni boj po časopisju naprej in naj bi bila v naši stanovski organizaciji še vedno dva tabora! Fabinc je očital, da de „Učiteljski Tovariš" najostudnejši in najnesramnejši list, ki izhaja v Sloveniji. Poglejmo si list, ki ga je urejal Fabinc in primerjajmo potem „Učit. Tov.", če je kedaj tako pisal, kakor Fabinc. Fabinčeve notice se glase: 1. „Še ne poznan sovražnik fotogra-flčnih slik. Fotograf g. F. Pavlin je pred kratkim naslikal g. Frana Fabinca v družbi gg. Iv. Pr. Lampreta, E. Chama, L. Hu-merja, J. Bricelja in F. Valjavca. G. Cham kaže na sliki s prstom „SI. N." tako, da se lahko bere ime tega lista. G. Pavlin je to sliko razstavil v svoji izložbi na Hro-vat«vi hiši, kjer ima urar Ambrožič svojo delavnico. Ta slika je dala župniku Zabu-kovcu povod, da je v seji kr. š. sveta pismeno vprašal kr. š. nadzornika, g. nad-poštarja Schreya, če dovoljuje šolska oblast, da se pusti učitelj Fabinc slikati med priznano brezversko družbo in na kateri se bere ime „Slovenski Narod", ker je to v pohujšanje jeseniške mladine, ki hodi mimo v šolo in si sliko ogleduje. — Kako naj označimo to župnikovo početje! ? Bog daj n ... pamet!" G. Fabinc gotovo ve, kdo je napisal to notico. „Jeseniška Straža, 1. 1905, št. 24. 2. Odgovor jeseniškemu župniku, g. Janezu Zabukovcu na njegovo pismeno interpelacijo v seji kr. š. sveta dne 9. maja 1905: Fotograf g. Pavlin je izpostavil nad delavnico urarja g. Ambrožiča sliko, na kateri se nahaja med priznano brezversko družbo tudi moja malenkost, kakor ste se blagovolili izraziti. Po Vašem mnenju dajem s tem jeseniški mladini javno pohujšanje in to zlasti s tem, ker drži na sliki g. cand. jur. Cham v roki „Slovenski Narod". Vem, da ste hoteli s svojo infamno lemenatarsko denuncljacijo šikanirati mene in g. nadpoštarja A. Schreya, in ker se imenovani gospod ne čuti kompetentnega odločevati v tej zadevi, Vam odgovarjam sledeče: 1. Slika je bila izpostavljena brez moje vednosti in sem o njej zvedel šele od Vas, ki vse najprej ovohate. 2. Zaukazal pa sem sedaj g. Pavlina izrecno, naj bo slika izpostavljena, da si ne boste morda domišljevali, da se kdo Vaše neznatne osebe boji. Čuditi se moram le, da se sploh predrznete brigati za take popolnoma privatne zadeve, ko imate dpv/>lj smeti pred lastnim pragom, ker Vaš najbližji krvni sorodnik s svojim po-hujšljivim življenjem propagira razširjenje alkoholizma, ki je pri nas že itak dovolj razširjen. 3. Kadar zvem, da Vas je kaka c. kr. oblast imenovala cenzorjem javne morale na Jesenicah, takrat se bom tudi udal Vaši inkvizitorski zahtevi. Dotlej pa se lahko brigate za življenje svoje kubari:e in svojih kaplanov. S primernim spoštovanjem Fianc Fabinc, Jesenice, 12. maja 1905. 3. Zanimivo porotno obravnavo nam preskrbi v kratkem jeseniški župnik Janez Zabukovec. Znano je na kako nesramen način je napadel g. Fabinca radi neke fotografije... Sedaj je pisal g. Fabincu pismo, v katerem pravi: „Tožil Vas bom če ne objavite v J. S. priložene izjave." — Zabukovec je prišel s tako nesramno izjavo na dan. da bi mu jo še njegov mežnar vrgel v obraz. Tsmu predrznemu človeku ne kaže torej drugače, da išče zadoščenja pred poroto." — Jeseniška Straža 1. 1905, št. 25. 4. To gotoyo ni pohuišljivo. Pri nas na Jesenicah se kmalu najde kaka stvar, ki daje javno pohujšanje, ki demoralizira mladino. Šolska deca je sedaj, odkar je videla ono fotografijo, tako sprijena, da jo ima Lucifer že vso na verigi. Razume se seveda, da pri nas pohujšujejo samo pristaši narodne stranke, da pa naši far-ški podrepniki kaj tacega niso zmožni. Kdo se bo morda nad tem zgražal, če član Marijine družbe, vpisan bogsigavedi v koliko katoliških društev, in povrhu še tre-tjerednik itd. meri pri belem dnevu cesto z Jesenic na Savo." — Uredniku „Slov. Učitelja" je gotovo znano, kdo je to pisal. Jeseniška Straža !. 1905, št. 30. 5. „Zopet lažejo. Zabukovec piše v sobotnih „Jeseniških novicah" v „Slovencu", da je nekdo pobiral podpise 7 a neko zaupnico učitelju g. Fabnvt. To je navadna farška laž. Vedno pošiljajo razne obrekovalne dopise na okr. glavarstvo, misleč, da ga bo takim kalinom A la Zabukovec na ljubo deželni šolski svet prestavil." — Kaj pravite, g. Fabinc, kdo je ♦o pisal? Jeseniška Straža 1. 1905, št. 51. Zaradi ene osebe — t. i. Fabnc.t — in njegovih osebnih ambicij naj se razširi razkol med učiteljstvom še na bivše Štajersko in pozneje na Koroško Fabmc n: oseba in njegov značaj ne porok za ki ščasko misel, ki jo on izrcblja v svete namere. Fabmc seje med učiteljstvo samo — prepa 1 Malo odgovora. Z ozirom na razpravo v U. T. z dne 3. junija t. 1. „Hribovska šola", nekaj odgovora v pojasnilo. Že naslov temu članku ni bil povsem na mestu, ker imamo precej tacih šol oziroma oddelkov tudi v „ravnini". — Zovemo jih v krškem okraju „Oddelek za oddaljene" čez 4 km. Na naši 4razrednici sedaj 5 razr. obstoji tak oddelek že od leta 1898. in se kaj dobro obnese, tako glede učnih uspehov kakor šol. obiska. Imamo tudi v vseh detajlih vestno izdelan podrobni učni načrt in istotaki poseben urnik, ki se naslanja na umik za enorazrednice z minimalnim učnim smotrom. Ako hoče tovariš L. P. tak minimalni učni načrt za oddaljence, naj se obrne na šolsko vodstvo na Višnjo goro na Dolenjskem, kjer ga ima tamkajšnji voditelj shranjenega že 5 let. Poučevanje v tem oddelku je v resnici zelo naporno in zahteva vztrajno in izkušeno učno moč. — Na naši šoli je nepretrgoma poučeval dolgo vrsto let izkušen praktičen šolnik in je vsled svoje vestnosti in preudarnosti dosegel kaj lepe učne in vzgojne uspehe pri svojih odda-ljencih. — Po odhodu tega tovariša je vodstvo poverilo izkušeni učiteljici oddaljeni oddelek, ki glede uspehov čisto nič ne zaostaja za odišlim tovarišem. Popolnoma se strinjam s pisčevimi nazori, da bodi učitelj oddaljenega oddelka posebno nagraden, ker ima štirikrat več dela, ko tovariš, ki poučuje svoj vsakdanji razred. Posebno ob neugodnem zimskem vremenu ima veliko truda, da doseže količkaj normalen obisk in mora pri tem zelo previdno nastopati, da otrokom ne vzame veselja do šole. Na šolah v krškem okraju obiskujejo oddaljenci po 3krat v tednu v posebnem oddelku šolo. Nižja skupina po 9 ur, višja skupina po 12 ur na teden in sicer a) od 9. do 12. dop. — b) od 8.—12. dop Poučujejo se vsi predmeti tudi risanje in ženska ročna dela. — V zimskih mesecih se pričenja pouk 1 uro kasneje. V resnici so pa taki oddelki za oddaljence v potuho staršem, še bolj pa šoli nasprotnim krajnim šolskim svetom. Staršem za to, ker jim ni potreba svojih otrok vsak dan v šolo pošiljat', kraj. šolskim svetom ozir. občinam, ke: se s tem na lep način izognejo ustanovitvi potrebnih novih šol. Ker pa zaradi grozne draginje ni misliti v doglednem času na zidavo novih šolskih poslopij, tedaj je vendar bolje, da taki oddaljeni otroci vsaj po 3krat na teden obiskujejo šolo, kako-pa da ostanejo brez pouka. Vsekako bo pa morala naša miada država poskrbeti za zakon, ki bi naravnost onemogočil ustanovitev tacih oddaljenih oddelkov tam, kjer so sicer vsi pogoji podani, da bi se lahko ustanovila rel-na šola, kakor n. pr. pri nas, kjer že 30 let ustanavljamo okoliške šole. Kljub vztrajnemu delu okr. š. nadzornika in šol-| skega vodstva, še nismo prišli dalje, ko do obskurne enorazrednice, ki je nasta-' njena nad živinskim hlevom pod slamr.a-I to streho! Proslulemu kranj. dež. odboru , so bile mizerne šolske razmere predobro j znane, a ni mignil z mazincem, da bi jih I odpravil, ker to ni bilo po volji gotovim | „gospodom." To so tisti „križi" po tovarišu L. P. ki ubijajo naše šolstvo in teh križev se tudi v Jugoslaviji ne bomo še kmalu „od-križali". Karel Trost. imfmmnOT.Mimiinm-ntimrinaiiiniirUMIi»r-iri . .■in-iHirn-Viiiii-tiru Čitanke za meščanske šole. Ker bodo meščanske šole v zadregi, katere čitanke bi vzeli v roke prihodnje šolsko leto, zato se mi zdi potrebno objaviti, da sem že februarja t. 1. predložil II. del „Čitanke za meščanske šole" na pristojno mesto v odobrenje. Upati menda smemo, da izide knjiga še pravočasno. Ob tej priliki se obračam do tovarišev I. strok, skupine s prošnjo, naj bi glede III. dela „Čitanke", ki jo predelam i v letošnjih počitnicah, objavili svoje misli j posebno o nastopnih vprašanjih: Ali naj ostanejo berila v III. delu „Či-; tafke" razvrščena po svoji leposlovni vsebini, kakor je bilo dozdaj, ali pa se naj ra/vrste sestavki po pisateljih, nekako v obliki slovstveni čitanke? Ker za nekaj let še ni pričakovad, da bi povsod na mešč. šolah poučeval srbohrvaščino usposobljen učitelj, ki bo, seveda. uporabljal srbohrvaške knjige; zato bi menda kazalo, da se sprejme v „Či-! tarko" nekaj srbohrvaških beril. Ali se ozirajmo tudi na cirilico in v slovstveni ■ zgodovini na najimenitnejše hrvaške tn srbske pisatelje? J. Brinar — Celje. Iz naše organizacije. Društvene vesti. -f Radovljiško učiteljsko društvo zboruje dne 17. t. m. (četrtek) ob 10. uri dopoldne v Lescah. Obed naj se pravočasno naroči pri šol. vodstvo v Lescah. — Tajnik. -t Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je zborovalo 27. maja. Predsednik je pozdravil številno navzoče člane ter je podelil besedo predavatelju tovarišu Silihu, ki nam je razložil v zanimivem, eno uro trajajočem govoru, kaj bodi „Cilj učiteljske izobrazbe". V uvodu jo i slikal razvoj učiteljskega stanu od 17. stol. naprej. | Omenil je vztrajno delovanje raznih pedagogov j in filozofov za večjo in širšo učiteljsko izobrazbo ter nam je pokazal razvoj in delovanje pedagoških akademij v Belgiji, Švici in Ameriki. Pozival je jugoslovansko učiteljstvo, ki ne sme biti zadnje v Evropi, naj zastavi vse sile, da se razširi učiteljska izobrazba, katere končni cilj bodi pedagoška visoka šola. H koncu je podal 3 resolucije, ki so jih navzoči enoglasno sprejeli. Predavatelj je obljubil, priobčiti svoje predavanje z resolucijami vred v „Učiteljskem Tovarišu". Radi zvišane članarine se je obrnil predsednik na strokovno tajništvo z vprašanjem, je lt upravni odbor sam upravičen zvišati članarino, ali pa mora to storiti dele-^cijskl zbor. Ker še do danes ni odgovora, se sklene: Blagajnik naj pobere zaostalo članarino 30 K za pol leta nazaj, j Blagajnik ima naročilo, da to vsoto plača Zavezi. Glede osnovanja podružnice Slomškove zveze dne 22. maja poroča predsednik, da so se ga udeležili skoraj vsi odborniki. Predsedenik in gdč. Štupca sta popisala navzočim razmere na Štajerskem ter precizirala naše stališče, opiraje se Drl tem na resolucije, ki jih je sprejelo naše dru-i štvo na zadnjem zborovanju, a jih „Učit. Tov." ni hotel priobčiti. Naknadno prosi predsednik zborovalce, naj odobre odborovo postopanje ter apelira na člane, naj se ne dado zavesti na druga pota vsaj v teh težkih časih ne, temveč vsak poedini naj zastavi vse svoje moči za popolno osamosvojitev naše stanovske organizacije. Delegatom za celjsko zborovanje so bili izvoljeni: tovarišica Štupca, tovariš Tomažič in Gr-čar. Namestnikom tovarišica Levstikova, ter tovariša Šilih in Skof. Predlog tovarišice Stupca, . da žrtvuje vsak član pri prihodnjem zborovanju 20 K za delegata v Beograd, je bil enoglasno j sprejet. Z ozirom na dopis v 15. štev. „Učit. Tov." Iz društva „Slov. učiteljic" iz Ljubljane, sklene : Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico : sledeči resoluciji: 1. Učiteljsko društvo obsoja vsako zapostav-: ljanje učiteljic ter jih smatra kot istoveljavne z j moškimi tovariši ne le kot člane društva, temveč tudi z ozirom na njih namestitev na vodilnih mestih in prejemanje dohodkov. 2. Učiteljice, člani učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico hočejo složno delovaU s svojimi tovariši in odklanjajo vsako cepljenje ▼ posebno društvo učiteljic, dokler stoje njih tovariši na tem stališču kot sedaj. Dalje se sklenejo sledeča vprašanja na višji šolski svet: 1. Ali je postavno, da mestni šolski svet samolastno odreja menjanje razrednih učiteljev iz tega ali onega razloga tekom šolskega leta; 2. ali je zahteva nadzornika oz. mestnega šol. sveta po zapiskih voditeljev o hospitacijah i upravičena in postavna. Z ozirom na brezdelnost mestnega šolskega sveta glede mestne učiteljske knjižnice, predlag« tovarišica Levstikova, naj prevzame učiteljsko društvo knjižnico v svojo upravo ter naj začne takoj z izposojevanjem knjig. Predsednik obljubi, da bo storil odbor potrebne korake. Po več kot : dveurnem zborovanju zaključi predsednik isto. + Učiteljsko društvo za gornjegrajskl okraj zboruje v nedeljo dne 13. junija ob 2. uri popoldne na Rečici po sledečem dnevnem redu: 1. Za-| pisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Razgovor j o naši udeležbi pri učiteljskem kongresu v Beo-I gradu. 4. Volitev odposlanca za zborovanje Za-: veze v Celju. 5. Primerno predavanje. 6. Slučaj-, nosti. — Odbor. + Učiteljsko društvo za kozjanski okraj zbo-; ruje v četrtek, dne 17. junija t. 1. ob 10. uri v šoli v Podčetrtku. Na dnevnem redu: 1. Dopisi. 2. Učne slike iz orirodopisja po biološki metodi. Podava tovariš Št. Firm. 3. Določitev zastopnika za učiteljski kongres v Beogradu. 4. Volitev delegatov za delegacijsko zborovanje Zaveze. 5. Plače- vanje udnine. 6. Slučajnosti. K polnoštevllni udeležbi vabi predsednik. + Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo dne 27. maja v Velenju. Ker je bil tov. predsednik odsoten, otvori današnje zborovanje podpredsednik tov. Martin Vrečko ter prisrčno pozdravi vse došle tovariše in tovarišice. Udeležba je bila povoljna. Uvodoma nas je poživljal tovariš, da se vseh zborovanj udeležujemo polnoštevilno. Potem šele bo naše organizacijsko delo želo zaželjene uspehe, kajti le v trdni organizaciji je naša bodočnost. Poživlja nas, da storimo svojo dolžnost napram organizaciji s tem, da plačujemo redno članarino in se udeležujemo zborovanj. Predno preide na dnevni red, spominja se v lepo zasnovanem govoru nedavno preminulega moža, ki je žrtvoval vse svoje življenje šoli, vzgoji mladine, vzgoji učiteljskega naraščaja in izobrazbi učltelj-stva potom Slov. šol. matice. Ta mož je znan pedagog rav. Henrik Schreiner. Težko se bo našel naslednik s tolikim vsestranskim m praktičnim znanjem, kakor ga je imel rav. Schreiner. Slava njegovemu spominu! Nadalje omeni še spremembe pri društvu. Gospodična Milica Jurkovič se je preselila na njeno novo službeno mesto v Krog pri Murski Soboti. Bila je dobra tovariSica, ki se je zavedala svojih dolžnosti napram organizaciji. ?.elimo ji na novem mestu obilo sreče in zado-voljnosti. Omeni tudi tov. Mici Skazovo, katero je bolezen prisilila, da je stopila v začasen pokoj, Na bolezenskem dopustu se nahajata tudi tov. Pokeržnik in Orel. Vsem trem želimo, da bi kmalu okrevali ter prišli zopet čili in zdravi v našo sredo. S tem preide na dnevni red. 1. Zapisnik se prečita in odobri 2. Društvo sklene, da pošlje enega zastopnika v Beograd. Vsak član našega društva prispeva za zastopnika kot odškodnino na potovalnih stroških po 20 K. Za delegata je izvoljen tov. Vrečko M. 3. Zaveznega zborovanja v Celju se udeleže razun predsednika in podpredsednika tov. Skala kot delegat, namestnika Cilka Tro-bej-eva. 4. Ker je gmotni položaj Zaveze jako težaven, sprejme se predlog o zvišanju članarine od 72 K na 120 K letno. Članarina naj se odda pri zborovanju, ne pošiljati po pošti! 5. Predlog, da bi izhajal poseben urad. list za šole, se sprejme. Glede prihodnjega zborovanja se sklene, da stopimo v zvezo z Vranskim učiteljskim društvom radi skupnega izleta na Oljko. Dan prihodnjega zborovanja se bode pravočasno naznanil. — Tajnica. + Učiteljsko društvo za brežiški In sevnlškl okraj je zborovalo dne 16. maja 1920 v Brežicah. Udeležba je bila prav povoljna. Uvodoma se spominja tovariš predsednik Janko Knaplč nedavno preminulega odličnega slov. šolnika in pedagoškega pisatelja ravnatelja Henrika Schreinerja. — Temu sledi poročilo o raznih društvenih zadevah. Društvo šteje 65 članov. Razen dveh so včlanjeni pri našem društvu vsi učitelji In vse učiteljice našega okraja. — Delegatom za zadnje Zavezino delegacijsko zborovanje v Celju se izvolita tov. nadučitelj Jamšek Fran In Sušnik Mirko, oba iz Rajhenburga; namestnikom pa tov. Pečnik Josip iz Kapel in tov. Vadnal Franc iz Dobove. Učiteljskega kongresa v Beogradu se udeležita tovariša Jamšek Franc in Vadnal Franc. Soglasno se sprejme predlog, da prispeva za delegate vsak član našega društva pe 10 K. Šole. ki še niso plačale, naj pošljejo prispevke načelstvu. — Nato sledi predavanje gospe Mešičkove: Učitelj kot vzgojitelj. Z največjo pozornostjo smo sledili zanimivemu predavanju, čigar snov je zajemala predavateljica vseskoz iz življenja in iz lastnih izkušeni. Predavanju je sledilo živahno odobravanje in predsednik se gosoe Mešičkovi iskreno zahva'i za njen izboren referat. Glede naredbe p.ivtrjfcnlštva za 'ik !n bogo-častje z dne 23. aprila 1920, št. 52 U L. o uspo-sobljenostnem ocenjevanju učite!'ev na javnih ljudskih in meščanskih šolah stoii društvo na stališču. naj § 1. te r^i^dbe odpade Učitelj trne} svojega ocenjevalca eJ.nole v ok:a nem šolskem nadzorniku, voditelj ra bodi pod' enemu učrtelj-stvu le tovariš in svjinvalec. Zaveza naj ukrene, da se tudi druga okrajna društva izjavijo o tej naredbl. Nadalje se izreče društvo, naj se pri nameščanju učiteljev ozira v prvi vrsti na kvalifikacijo, potem na službeno starost in na družinske razmere prosilcev. Končno se sklene, da pristopi naše društvo k zadrugi, katere namen Je ustanovftev tvornlce učil in šol. notrebščin v Ljubljani. Delegatom za ustanovni občni zbor omenjene zadruge se Izvoli tov. Jamšek Fran. Prihodnje zborovanje se vrši v Dobovi, eventuelno v Brežicah 8. julija, na katerem predava tov. Vadnal o čebelarstvu. + Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v četrtek dne 17. junija 1920 ob 8. uri zjutraj v šoli na Zidanem mostu po nastopnem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Donisi in društvene vesti. 3. „Šolstvo na Slovenskem do 18. stoletja." Predava e. prof. dr. Pivko iz Maribora. 4. Volitev delegatov za Zavezino delegacijsko zborovanje v Celju in posvetovanje o udeležbi društvenih članov na učiteljskem kongresu v Beogradu. 5. Slučajnosti. Pevska vaia se vrši ob pol 8. uri. Polno-številne udeležbe prosi in pričakuje odbor. 4- Društvo vpokojenega učiteljstva ima svoj občni zbor v sredo, dne 16. junija t. 1. ob 14. uri v šoli na Ledini. Člani (-ce), udeležite se zbora polnoštevilno. ker je dnevni red zanimiv. Kako drugo obvestilo se o tem ne bo izdalo. — Odbor. + Ljubljansko učiteljsko društvo Je zborovalo 31. maja t. 1. Na dnevnem redu so bila nova društvena pravila In poročilo o naredbl glede javne kvalifikacije. Izredni občni zbor je sprejel načrt pravil z »žirom na centralno organizacijo vsega učiteljeva v Jugoslaviji. Učlteljstvo je mnenja, da naj goji društvo tudi strokovna predavanja oedagoško-dldaktične vsebine. Zato ta točka ostane neizpremenjena po načrtu. Pripomniti je. da Je ta točka z ozirom na ^druženje manj važna nego pravna in gmotna vprašanja, ki Jih nalaga skutma stanovska organizacija. Z ozirom na Zavezo pa je sprejem kultnega programa važna točka, katero mora Zaveza upoštevati, oredno se deflnitivno razdruži. . Ako bi postala Zaveza pod tem ali drugim "Jienom kulturno društvo, ie za članstvo stanov-organizacije neobvezno. Predno se Zaveza razpusti, treba delegatom temeljito premišljevati ® tem vorašaniu. Zaželjena ja-"na kvalifikacija ni zadovoljila pričakovanj učiteljstva. Ustvarja nov Jan nadzornikov in razdor ter nezaupanje v naše vrste. In "»teHstvo podreja mesto dosedanjim 6 ali t ..nadzomikom režim, proti kateremu se Je učinek d0S,edl10 vedno borilo; tako se število W nadzornikov poveča za toliko, kolikor Je s°' v Sloveniji. Izredni občni zbor je nato sprejel sledeče resolucije: 1. Priznavamo Izključno samo Javno kvalifikacijo po okrajnih in višjih šolskih nadzornikih. 2. Zahtevamo pravico pritožbe zoper vsak red po okrajnih in višjih šolskih nadzornikih izrečeni oceni. 3. Zavračamo vsako na katerikoli način nameravano službeno oceno v smislu naredbe po-verjeništva za uk in bogočastje z dne 23. aprila 1920. 4. Zavezi naročamo v stanovskem interesu, da raposluje razveljavljenje gori citirane naredbe predno bi se ista mogla praktično izvajati. 5. Dalje se Zavezi naroča, da potom okrožnice pozove vsa ostala okr. učit. društva, naj izrečejo svoje mnenje o tej naredbi. + Kamniško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 17. Junija 1920 ob 15. uri (3. uri popoldne) v šolskem poslopju v Radomljah. Ker Je na dnevnem redu več važnih točk, se pričakuje obilne udeležbe. + „Društvo učiteljev In šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice" ima svoj občni zbor dne 16. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v telovadnici I. mestne deške ljudske šole na Ledini v Ljubljani. Dnevni red je: 1. Poročilo o našem položaiu sploh. 2. Enotna društvena pravila. 3. Volitev delegatov. 4. Poročilo prggledovalcev računov za leto 1919. 5. „O naših legionarjih v Rusiji". (Predava g. V. Engelsberger). 6. Slučajnosti. 7. Plačevanje članarine. K temu zborovanju vabim tern potom vse cenjeno učiteljstvo ljubljanske okolice ne glede na polltlško naziranje. Ker ima po naredbi vlš. šol. sveta vsak udeleženec tak dan dopust, tedaj naj se vsak oglasi v tem smislu pri vodstvu svoje šole. — Janko Žlrovnlk, t. č. predsednik. + Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 15. maja v Konjicah. Na tem zborovanju Je bil izvoljen društvenim predsednikom tov. Lovro Serajnik, ker je dosedanji predsednik tov. Bobič odstopil in zopetne izvolitve tudi ni sprejel. Izid volitve Je dokaz, da uživa tov. Bobič zaupanje večine učiteljstva tukajšnjega okraja. 2e v začetku zborovanja so se njegovi nasprotniki po precej burnih prizorih odstranili. Zborovanju je prisostvoval vladni zastopnik okrajni komisar g. dr. Mahnič. Zborovanje litijskega učiteljskega društva določeno za 19. t. m. v Ljubljani, se preloži na poznejši čas, ki se naznani pravočasno. Prosim pošljite mi čimprej vsaj polletno članarino, kateri tega še niste storili. — Bezeljak. Iz Jugoslavije. — Načrt šolskega zakona In načrt pravil za Udruženje jugoslovanskega učiteljstva. Današnji številki prilagamo načrt šolskega zakona, predelan na podlagi osnutka „Prosvetnega odbora" v Beogradu. Načrt ie načelno stališče, ki ga je Za-vezin odsek za preosnovo šol. zakona zavzel k posameznim točkam. Avtonomija šolstva in samouprava učiteljstva sta dva glavna in načelna temelja, na podlgi katerih je bil načrt predelan. — V pravilih za Udruženje so podane glavne smernice — ali temelji — na podlagi katerih se potem potom poslovnikov izdela in izpopolni Udruženje. Ta načrt so izdelali člani likvidacijskega odseka Zaveze na podlagi načrta, ki ga je predložil odbor Udruženja srbskega učiteljstva v Beogradu. V tem načrtu je zastopana idejna centralizacija in administrativna decentralizacija, ki omogoči uspešno delovanje organizacije. Naslanja se na šolsko upravo in ne politično, zato ne more zgrešiti svojega namena, čeprav še nimamo ustave. Šolska uprava, s katero je paralelno zgrajena organizacija, se ne bo izpremenila tudi ne „z ustavo". Zave2 a bo storila vse, da uveljavi oba načrta tudi med ostalim jugoslovanskim učiteljstvom in temeljna načela načrta šolskega zakona tudi v našem bodočem šolskem zakonu. S svojo likvidacijo bo predala to nalogo zastopnikom slovenskega učiteljstva v Udruženju. — S tem pa ni rečeno, da se oba načrta ne dasta še v čem izpremeniti. Oba odseka sta izdelala načrte po večkratnem posvetovanju in po preudarku, zato bodeta tudi zagovarjala svoje stališče na eventuelno kritik©. Tovariši in tovarišice, oziroma društva, ki imajo utemeljenej>redloge proti kaki točki, naj vpošljejo svoje izpremi-njevalne predloge strokovnemu tajništvu v Ljubljano, ki bo zbirala ves materijal enega in drugega načrta ter bo izročalo vse predloge odsekom v ponovno presojo in vpoštevanje. — Višji in okrajni šolski nadzorniki za meščanske šole v Sloveniji. (Dopis). V poročilu zadnje seje višjega šolskega sveta smo čitali, da se je zopet enkrat ; izvršila „pod klobukom" nedemokradčna i izprememba okrajnega šol. nadzornika — ; nekje na bivšem Štajerskem. Usebo puščamo popolnoma pri strani in stavimo na javnost sledeča vprašanja: Zakaj se je vsa ta izprememba izvršila tako tajno? Kje je konsekvenca in kje so principi, da je bilo prvič mesto okr. šol. nadzornika oddano potom razpisa in v sporazum z željami učiteljstva, sedaj pa brez razpisa in učiteljstva? Kaj so delali naši zastopniki v višjem šolskem svetu? (Kakor nam znano, je naš zastopnik učiteljstva pri seji | višjega šolskega sveta protestiral proti i takemu postopanju in je stavil predlog, naj se to vprašanje zaradi tega še odloži. Predlog je pa propadel. Op. ured.) Zakaj se ravno z Mariborom tako postopa? Potem pa še nekaj principov 1 Oseba je postranska stvar, kakor že omenjeno! Nadzorstvo meščanskih šol se kaže v tej obliki, da se prideli okr. šol. nadzorniku za mesto, zelo nepraktično. Okr. šol. nadzornik za mesto ima dovolj opravka z bjudskimi šolami in naj se da ljudskošol-skemu učitelju. V interesu razvoja meščanskih šol pa je tudi, da prevzame okr. nadzorstvo rnešč. šol poseben nadzornik iz vrst meščanskošolskega učiteljstva, ki bi bil član vseh okraj. viš. šol. sv., kjer so meščanske šole in bi imel določen stalen sedež. Dovolj opravila bi imel samo s tem. O mešč. šolah bi bil on referent. In še eno je potrebno: da je vzet nadzornik za meščanske šole iz vrst meščanskošolskega učiteljstva, ki ie že deloval na meščanski šoli in videl meščansko šolo tudi že v notranjosti, ne pa tak, ki ima samo izpit za meščanske šole, nI pa še videl meščanske šole v notranjosti. Dva okrajna šolska nadzornika za meščanske šole bi zadoščala za sedaj za Slovenijo, vzeta bi morala biti iz vrst meščanskošol. učiteljstva, ki faktično deluje na meščanski šoli in bi ne imela poslov z ljudskimi šolami. Tudi referat višjega šolskega nadzornika za meščanske šole bi moral preiti v roke meščanskošolskega učitelja ter b( ne smel biti prideljen drugemu referatu. Ostati moramo pri zahtevi, da mora biti viš. šol. nadzornik posebej za meščanske šole, vzet iz teh vrst. Ni to naperjeno proti kaki osebi,temveč gre za princip: ljudske šole ljudskošolskemu, meščanske šole me-ščanskošolskemu, srednje šole srednješolskemu učiteljstvu! Naše organizacije morajo paziti pri izvedbi teh principov. Tudi prezreti se nas ne sme pri imenovanjih , — Fabinc bi hotel postati višji šolski nadzornik za Štajersko. (Dopis iz bivše Štajerske.) Sejal bi rad razdor v učiteljskih vrstah in je smatral sedanji trenutek za najugodnejši, da bi zanesel kranjski prepir tudi čez Savo. Na račun edino pametne stanovske sloge in spravljivosti je on hotel uporabiti ta moment, da pod firmo kulturnega boja onemogoči slogo v naših vrstah in ubije v kali Unijo, ker bi on tam ne imel glavne besede. Zaradi ene osebe naj bi vladal medsebojni boj naprej ! ? Pri prvem naskoku se mu ni posrečil njegov manever. Zato sedaj Fabinčevi prijatelji napadajo tov. ravn. Štupčevo v „Straži" št. 57.. ki piše o zborovanju v Mariboru med drugim sledeče: „Nepričakovano m nepovabljeni so se vsilili na se -stanek zastopniki mariborskega učiteljskega društva, ki je včlanjeno pri liberalni Zavezi. Pripeljala jih je nekdaj navdušena in odlična članica Slomškove zveze* gospa ravnateljica štupca, ki pa so jo sedaj dobili pod svoj vpliv mariborski liberalci, zlasti mariborsko žensko in učiteljsko društvo. Nepovabljeni vsiljenci so hoteli ustanovitev Slomškove zveze za Štajersko preprečiti. — Zastopniki mariborskega učiteljskega društva, ki so jih zborovalci le iz kolegijalnosti pustili govoriti, so bili mnenja, da na Štajerskem Slomškove zveze ni treba, da čas za njo še ni prišel itd. Za poprišče krščanske Slomškove zveze smatrajo izključno le bivšo Kranjsko in se z vsemi silami branijo, da bi razširila svoj delokrog tudi pri nas. Obžalovati moramo, da jim je v tem pogledu priskočila na pomoč gospa ravnateljica Štupca. Tudi ona je trdila, da tukaj še ni ugodnih tal za Slomškovo zvezo. Pri tem je nesrečno vlačila na dan neke stvari iz Šušteršičevih časov, kakor bi bila morebitnega nepravilnega postopanja Šušter-šič-Jakličevega z učiteljstvom Slomškova zveza kriva. S tem je pred svojimi liberalnimi tovariši iz mariborskega učiteljskega društva javno jemala ugled Slomškovi zvezi, koje članica je sama doslej bila (če je še, ne vemo). — Gospa ravnateljica Štupca se je s svojim nastopom hudo pregrešila nad Slomškovo zvezo. Spravila je s svojimi tovariši iz mariborskega učiteljskega društva zmedo v sestanek, na katerem se je hotelo krščansko misleče učiteljstvo razgovoriti o ustanovitvi prepotrebne krščanske učiteljske organizacije na Štajerskem. Kako pride liberalno mariborsko učiteljsko društvo do tega, da se vtika nepovabljeno v stvar, Ifi zadeva celokupno spodnještajersko krščansko misleče učiteljstvo? Ali mar krščansko misleče učiteljstvo nima zbo-rovalne svobode, ki se priznava tudi naj-zadnjim delavcem! V svojih „pravilih" ima mariborsko učiteljsko društvo, da ni proti Slomškovi zvezi. Toda to je le pesek v oči. Kako to točko razume, je pokazalo na binkoštno soboto, ko je prišlo, da korporativno onemogoči Slomškovo zvezo, kar pa se j' ni posrečilo. Predsednik zborovanja je storil le samo eno napako, ki pa je pripisovati njegovi preveliki obzirnosti, da ni nepovabljenim vsiljivcem z gospo ravnateljico vred pokazal vrat. Toliko svobode pa še imamo vendar le v Jugoslaviji, da sune krščansko misleče učiteljstvo na svojem sestanku svobodno zborovati in si ustanoviti svoje društvo! In si ga bo gotovo ustanovilo tudi na Šučuje dotični učitelj, a najvišje število tedenskih ur sme znašati za učitelja osnovne šole le 24. Maksimalno število ur za učitelje na vadnicah se določa naredbenim potom. Maksimalno število ur na otroških vrtcih določa urnik. Za učiteljice ročnih del velja ista učna obveznost, kakor za učitelje na osnovnih in nadaljeval-niji šolah. Pot se vračuna v obvezno število ur, in sicer 4 km za eno uro po splošnem uradnem kilo-meterskem razkazu. Za učitelje in upravitelje specialnih šol določa maksimalno število ur tozadevna naredba (opravil-nik). Za učitelje strok.-osnovnih (meščanskih) šel brez razlike stroke je maksimalno število tedenskih ur 20; za upravitelje najmanj štirirazrednih strok.-osn. (meščanskih) šol znaša najvišja učna dolžnost 10 tedenskih ur, vsak razred, oziroma vzporednica naprej zniža to učno dolžnost za dve uri tedensko. Upravitelji osnovnih šol imajo navadno svoj samostojni razred, so pa upravičeni posamezne učne ure v svojem razredu oddati drugim učnim osebam iste šole. Njih učna dolžnost znaša na dvorazrednicah, oziroma z vzporednico — 21, tri-razrednicah, oz. vzp. — 18, štirirazrednlcah, oziroma vzp. — 16, petrazrednicah, oz. vzp, — 14, Š3st- do osemrazrednlcah, oz. vzp. — 12, za vsak nadaljnji razred ali vzporednico po 2 uri manj tedensko. Nadure se honorirajo posebe, kakor se to določi naredbenim potom. Učitelju osnovne šole se lahko nakaže največ pet tedenskih ur preko gori navedene maksimalne dolžnosti; onemu strokovno-osnovnih (meščanskih) šol pa največ 3 ted. ure preko gori navedene maksimalne dolžnosti učiteljem, ki morajo popravljati v svoji stroki otroške izdelke, se vštejejo 3 ure za popravo. Načeloma naj opravlja vsak učitelj na šoli določeno maksimalno število tedenskih ur. Učitelj, ki poučuje v nadaljevalni šoli, je od-vezan pouka v osnovni šoli. Učitelje za nadaljevalno šolo določi po predlogu domače učiteljske konference okrožni šolski nadzornik. Cl. 62. Delo učitelja v šoli in njegovo prosvetno delo izven šole ocenjujejo upravitelj, nadzornik in za to določena komisija po predpisih, ki se v ta namen izdajo. Ocena se z motivacijo vpiše v kvalifikacijski list. En izvod tega lista se nahaja pri šolski upravi in se pošlje ob premestitvi za učiteljem upravi nove šole, drugi izvod ostane pri okrožnem šolskem nadzorniku. Učitelj ima vsak čas pravico vpogleda in prepisa svojega kvalifikacijskega lista. Za vse organe, ki imajo vpogled v kvalifikacijo, je uradna tajnost o njej obvezna. Upravitelju vpiše kvalifikacijo v kvalifikacijski list okrožni šolski nadzornik. Proti oceni z nezadostnim redom se učitelj lahko pritoži v roku 14 dni na pokrajinsko šolsko oblast, ki ukaže ponovno inšpekcijo in odredi za to drugo strokovno osebo. Pritožba je dopustna tudi v slučaju, ako smatra učitelj svojo oceno za krivično. Kakor zgoraj, se tudi tu odredi ponovna inšpekcija. Leto, v katerem je dobil učitelj oceno dela nezadostno, se ne bo računalo za prihodnje periodično povišanje plače, toda ta izguba ne vpliva na kasnejše napredovanje. Cl. 63. Katera postranska opravila so nezdružljiva z učiteljskim stanom določajo na predlog učiteljskih zborov učiteljske zbornice, pri čemer velja načelo, da se smejo smatrati kot taka le opravila, ki jemljejo ugled ali škodujejo učiteljskemu stanu ter ovirajo šolsko službo. Cl. 64. Državnim uradnikom se računajo za slučaj vstopa v učiteljsko službo, ako so sicer izpolnili predpisane pogoje, vsa službena leta. dosežena v drugih strokah. Učiteljem, ki preidejo v druge kategorife državne službe, se računa v pokojnino in napredovanje čas, ki so ga prebili v učiteljski službi. Ves čas, ki so ga prebili učitelji narodnih šol v vojaški službi, se šteje brez prikrajšave v učiteljsko službeno dibo in napredovanje. Učiteljem, ki so službovali na zasebnih šolah s pravico javnosti, a so sprejeti v stalež dr- žavnega učiteljstva, je všteti v pokojnino in napredovanje tudi službena doba na zasebnih šolah. Cl. 65. Za učiteljske dopuste veljajo isti predpisi kot za državne uradnike in se izvedejo naredbenim potom. V študijske svrhe se dobe tudi lahko izredni daljši dopur.ti. Za ves čas svojega dopusta prejema učitelj polno plačo in ima pravico do posebne podpore, če izkaže, da mu je provzročala nadaljnja izobrazba izredne stroške. Cl. 66. Višja šolska oblast je upravičena iz službenih ozirov upokojiti vsakogar, ki je dosegel polno službeno dobo, a sam ne prosi za upokojitev. Cl. 67. Plače, pokojnine, nagrade, stanarino, potnino in selitvene stroške dobivajo učitelji narodnih šol iz državne blagajne. Učiteljstvu nakazuje njegovo plačo pokrajinska šolska oblast. Ta oljlast je tudi odgovorna za hitro nakazovanje in redno plačevanje. Učitelju narodnih šol pripadajo isti selitveni stroški, kakor drugim uradnikom istega činovnega razreda. Prehodna določba: Vse dosedaj pridobljene pravice ostanejo prizadetim osebno ohranjene. Dolžnosti. Cl. 68. Učitelji narodnih šol so dolžni izvrševati vse zakonite predpise in odredbe šolskih oblasti. Cl. 69. Kadar se učitelj prvič uvede v službo, se zapriseže kakor ostali državni uradniki. Učitelja uvede v službo upravitelj. Cl. 70. Učitelj lahko zapusti učiteljsko službo samo tedaj, ako se njegova odpoved upošteva. V nasprotnem slučaju se mu ne bodo vračunala prejšnja leta, ako zopet nastopi službo. Odpoved se lahko javi na koncu šolskega leta in takrat mora biti upoštevana; odpoved, javljenja v začetku šolskega leta, ni treba, da bi bila upoštevana, toda ako se upošteva, ne more dobiti učitelj tekom leta drugega mesta. Ako učitelj brez dovoljenja izostane iz svoje službe 7 dni v kraju ali 15 dni izven kraja, ali ako brez zadostne opravičbe ne nastopi nove službe v 15 dneh od dneva nameščenja ali premestitve, se smatra, da je zapustil učiteljsko službo in njegovo mesto se razpiše kot izpraznjeno. VII. Uprava in nadzorstvo. Cl. 71. Upravo ifl nadzorstvo nad narodnimi šolami vrše: 1. a) prosvetni minister z državnim šolskim svetom, b) državna učiteljska zbornica; 2. a) pokrajinski šolski svet, b) pokrajinska učit. zbornica; 3. a) okrožni šolski nadzornik z okrožnim šolskim svetom, b) okrožna učiteljska zbornica; 4. a) šolsko upraviteljstvo, b) učiteljski zbor; Cl. 72. Šolska okrožja in šolski okoliši se ustanavljajo po potrebi brez ozira na politično razdelitev. — Prvi po načelu, da tvori 80—100 razredov eno šolsko okrožje. Čl. 73. Stanovska učiteljska vprašanja spadajo pred okrožne, pokrajinske in državne učiteljske zbornice. Te so upravna in izvrševalna oblast učiteljskih skupščin. Cl. 74. 1. a) Državni šolski svet: delokrog državnega šolskega sveta določa ustava In zakonodaja, b) Državna učiteljska zbornica je najvišja prizivna inštanca proti odločbam pokrajinskih-okrožnih učiteljskih zbornic. Delokrog ji določa državna učiteljska skupščina. Cl. 75. Državna učiteljska zboV-n i c a sestoji: a) iz 1 stalnega šolskega uradnika-jurista, ki ga imenuje državni šolski svet; b) iz 1 stalnega uradnika-pedagoga, ki ga imenuje na terno-predlog državne učiteljske skupščine državni šolski svet, c) zastopniki učiteljstva, voljeni na 6 let od državne učiteljske skupščine, in sicer 1 za otroške vrtce, 2 za osnovne, 1 za strokovno-osnovne (meščanske). 1 za nadaljevalne, 1 za socialno-skrbstvene šole. Urad državne učiteljske zbornice je priklopljen k državnemu šolskemu uradu. Cl. 76. Vsakih šest let se vrše pod vodstvom predstojnika pedagoško-didaktičnega oddelka v narodno-šolskem in narodno višje-šolskem oddelku naučnega ministrstva skupščine odposlancev pokrajinskih skupščin v svrho sklepanja o vseh državnih, narodnega In narodno višjega šolstva se tičočih vprašanjih. (Državne učiteljske skupščine si izdelujejo svoj lastni gibljivi opra-vilnik.) 2. Pokrajinski šolski svet in pokrajinska učiteljska zbornica: a) Pokrajinski šolski svet. Cl. 77. Šolsko upravo in nadzorstvo v posameznih pokrajinah vrši pokrajinski šolski svet s sedežem v glavnem pokrajinskem mestu. Člani pokrajinskega šolskega sveta so: 1. predsednik, voljen od srednje-šolskega učiteljstva in potrjen od ministrstva prosvete za dobo 6 let, 2. podpredsednik, voljen od pokrajinske učiteljske skupščine in potrjen od ministrstva prosvete za dobo 6 leč; vsakdo more biti voljen samo v 2 zaporednih dobah, 3. administrativni poročevalci pokrajinskega šolskega sveta, 4. pokrajinski šolski nadzorniki za narodne in srednje šole, 5. dva voljena zastopnika srednješolskega učiteljstva (z namestnikoma). 6. štirje voljeni zastopniki (z namestniki) učiteljstva narodnih šol. sorazmerno porazdeljeni na vse kategorije narodnega šolstva, 7. dva profesorja vseučilišča, 8. zastopnik zdravstva, ki ga odpošlje zdravniška zbornica, 9. 1 zastopnik in 1 zastopnica socialnega skrbstva, ki se smatrata kot zastopnika staršev, 10. 1 zastopnik ljudstva, voljen od trgovske-obrtne zbornice in kmetijske družbe. 11. referent za telesno vzgojo, predlagan od osrednje telovadne zveze. Člane (razen pod 1. in 2.) potrdi prosvetni minister za dobo 3 let. Pod 1., 2., 3. in 4. označeni člani tvorijo eksekutivni in administrativni urad pokrajinskega šolskega sveta. Cl. 78. Delokrog pokrajinskega šolskega sveta: 1. rešuje načelna pedagoško-didaktična vprašanja narodnih šol, 2. izvršuje nadzorstvo nad narodnimi šolami, okrožnimi šolskimi nadzorniki in sveti. 3. posveča pažnjo narodni izobrazbi vobče in prosvetno-človekoljubnim zavodom posebe. 4. imenuje, namešča, premešča in upokojuje učitelje narodnih šol ter skrbi za izplačevanje Ičiteljskih prejemkov, 5. predlaga po zaslišanju učiteljstva prosvetnemu ministru imenovanja okrožnih in pokrajinskih šolskih nadzornikov. 6. sestavlja proračun, 7. skrbi za zidavo, razširjenje in vzdrževanje narodnih šol, 8. skrbi, da se šolski zakoni ta naredbe točno izvršujejo, 9. obvešča prosvetnega ministra o upravi in stanju šol in izdaja vsako leto tiskano poročilo o stanju šol. Poslovnik si določa pokrajinski šolski svet sam. Cl. 79. Pokrajinska učiteljska zbornica sestoji: 1. iz enega stalnega šolskega uradnika-jurista, ki ga imenuje državni šolski urad, 2. iz enega stalnega uradnika-pedagoga, ki ga imenuje na terno-predlog pokrajinske učiteljske skupščine pokrajinski šolski urad, 3. zastopniki učiteljstva, voljeni na 6 let od pokrajinske učiteljske skupščine, in sicer 1 za otroške vrtce. 2 za osnovne, 1 za strokovno-osnovne (meščanske), 1 za nadaljevalne, 1 za so-cialnoskrbstvene šole. — Urad pokrajinske učiteljske zbornice je priklopljen pokrajinskemu šolskemu uradu. Delokrog pokrajinske učiteljske zbornice: 1. posreduje stik učiteljstva s pokrajinskimi šolskimi sveti, 2. daje utemeljena strokovna mnenja o vseh načelnih pedagoško-didaktičnlh vprašanjih narodnih šol, o učnih načrtih, knjigah in učilih, vprašanjih uredbe prosvetno-humanih zavodov in narodne izobrazbe, 3. stavlja iniciativne predloge o vprašanjih uredbe in uprave narodnih šol, 4. predlaga ob razpisu učiteljskih služb lz števila kompetentov pokrajinskemu šolskemu svetu učiteljske osebe v imenovanje, 5. sodeluje ob premeščanju m upokojitvi učiteljev narodnih šol, 6. pripravlja učne načrte in knjige narodnih šol. 7. nadzoruje narodne šole v administrativnem oziru po svojem strokovnjaku. Cl. 80. Okrožni šolski svet sestoji iz: 1. okrožnega šolskega nadzornika kot predsednika, 2. zastopnika okrožnega odbora, voljenega Iz tega, 3. treh zastopnikov učiteljstva, voljenih od učiteljstva narodnih šol v okrožju, 4. po tri zastopnike ljudstva, voljeni od avtonomne uprave. 5. zastopnika zdravstva, 6. zastopnika telovadne zveze, 7. skrbstvenega sodnika. Vsi ti zastopniki so voljeni od tozadevnih okrožnih korporacij; kjer pa teh ni, pošlje kot svojega zastopnika v okrožni šolski svet osrednje zvezno vodstvo iz svojih članov v dotičnem okraju. — Vsak zastopnik ima svojega namestnika, ki se udeležuje sej, kadar je zadržan zastopnik. — V osebnih zadevah učiteljstva glasujejo le okrožni šolski nadzorniki in zastopniki učiteljstva. Mesta, v katerih je najmanje 80 učiteljev narodnih šol, tvorijo sami zase šolsko okrožje. V tem slučaju vstopi v okrožni šolski svet namesto okrožnega načelnika župan, a namesto okrožnih zastopnikov 5 odbornikov, ki jih izbere mestni občinski svet. — O volitvah in premem-bah v svetu se obvešča pokrajinski šolski svet. Podpredsednika in tajnika voli odbor iz svoje srede za leto dni. Poslovnik si določa okrajni šolski svet sam. Člani odbora, ki žive izven kraja, kjer se vrše seje, dobivajo iz državne blagajne odškodnino potnih stroškov in dnevnice. Na seji se morajo izčrpati vse točke dnevnega reda. Cl. 81. Delokrog okrožnega šolskega sveta, v kolikor ta ni označen na drugih mestih v zakonu: 1. skrb za napredek vseh šol in drugih prosvetnih naprav ta zavodov v okraju, posebno p» snovanje in popolnjevanje okrožne učiteljske knjižnice in zapisnik vzornih učil, 2. skrb, da vrše šole svoje dolžnosti po tem zakonu, 3. izvrševanje vsega administrativnega i» eksekutivnega šolskega dela v okrožju, 4. potrjevanje položenih računov za potnino članom.okrožnega šolskega sveta, 5. potrjevanje sestave in delitve šolskih občin in v tem slučaju odločevanje o razdelitvi šolskega imetja. Cl. 82. Okrožna učiteljska zbornica. Njeni člani so: a) stalni šolski uradnik-jurist, ki ga imenuje pokrajinski šolski urad, b) stalni šolski uradnik-pedagog, ki ga imenuje na predlog okrožne učiteljske skupščine pokrajinski šolski urad, c) zastopniki učiteljstva, ki jih voli na 3 leta okrajna učiteljska skupščina, in sicer 1 za šolske vrtce, 2 za osnovne , 1 za strokovnoosnovne (meščanske). 1 za nadaljevalne in 1 za socialno-skrbstvene šole. Delokrog okrožne učiteljske zbornice: a) posreduje stik učiteljstva z okrožnim šolskim svetom. b) predlaga učiteljstvo za začasno nameščenje in sestavlja status učiteljstva, c) nadzoruje šole v administrativnem pogledi« po svojem strokovnjaku. Cl. 83. Upravitelj. V delokrog upravitelja, v kolikor tega že zakon sam ne določa, spada: 1. dopisovanje šolskih uradov med seboj ia z. ostalimi oblastmi, 2. poleg svojega učiteljskega posla upravljanje šole in nadziranje reda, pouka in vzgoje, 3. objavljanje naredb šolskih in drugils oblasti ter skrb za njih izpolnitev, 4. uprava šolske imovine, 5. vodstvo dela v učiteljskem zboru, 6. obveščanje nadzornika o celokupnem stanju šole koncem vsakega četrtletja, po potrebi tudi češče. Cl. 84. Učiteljski zbor. Vse učiteljstvo ene šole tvori učiteljski zbor. Predsednik zbora je upravitelj. Vsak učitelj je dolžan prisostvovati sejam učiteljskega zbora. Upravitelj obvešča okrajnega šolskega nadzornika o delu učiteljskega zbora. Delokrog učiteljskega zbora določa pokrajinski šolski svet na predlog učiteljske zbornice. Šolski nadzorniki. Cl. 85. Vse šole, prosvetne in umetniške naprave upravlja in nadzira ministrstvo po svojih organih, ki so: 1. Pokrajinski šolski nadzorniki a) za osnovne in nadaljevalne šole, vad-nice in zabavišča, b) za strokovne osnovne (meščanske) šole, c) pokrajinski šolski nadzornik za deške spretnosti, d) pokrajinska šolska nadzornica za dekliške spretnosti. Število pokrajinskih šolskih nadzornikov se ravna po številu šol in učiteljev, kar se določi s posebno naredbo. 2. Okrožni šolski nadzorniki, za vsako okrožje po eden. 3. Nadzorstvo specialnih šol določa tozadevni opravilnik. Sedež pokrajinskih šolskih nadzornikov je pri pokr. šol. svetu, sedež okrožnih šolskih nadzornikov se krije s sedežem okrožnih šol. svetov. Cl. 86. Imenovanje pokrajinskih in okrožnih Sol. nadzornikov se izvršuje vedno le na predlog prizadetih učiteljskih zbornic. Nadzorniki se morajo jemati iz vrst onega učiteljstva, za katerega šole so določeni. Zbornice smejo predlagati take, ki so dobri učitelji in so se odlikovali na znanstvenem in prosvetnem polju. Za nadzorniško mesto se zahtveva vsaj 20 letna službena doba. Nadzornik, ki je dopolnil zakonito število službenih let, ne more biti več nadzornik. Pokrajinski in okrožni šol. nadzorniki so začasni in stalni. Stalnim šol. nadzornikom se imenujejo začasni pokr. šol. nadzorniki f-o 4, začasni okrožni šol. nadzorniki po 3 letih nadzorniške službe, če so se v svojem začasnem službovanju izkazali sposobnim. Čl. 87. Za svoje opravilo prejemajo nadzorniki poleg plače kot učitelji letno doklado in sicer opravilnino in potnino, katerih višina se določi naredbenim potem. Opravilnina se računa v pokojnino.. Čl. 88. Za izvrševanje administrativnih in pe-dagoško-didaktičnih poslov se pokrajinskemu šol. nadzorniku dodeljuje potrebno število učiteljev in okrožnih šol. nadzornikov. Vsakemu okrožnemu šol. nadzorniku se dodeli potrebno število pisarniškega osobja. Čl. 89. V kolikor delokrog okrožn. šol. nadzornika še ni določen v tem zakonu, mu še pripada: 1. Administrativno nadzorstvo nad vsemi narodnimi šolami v njegovem okrožju, strokovno in instruktivno nadzorstvo nad vsemi zabavišči, osnovnimi in nadaljevalnimi šolami in nad vsemi podjetji /a narodno prosveto v okrožju. 2. Skrbeti mora za izvršitev zakonov in na-redb viš. šol. oblasti ter predlagati pokr. šol. svetu polletna poročila o stanju šol v svojem okraju in nasvete o izboljšanju omenjenega stanja. Čl. 90. Za pokrajinske in okrožne šol. nadzornike se sklicujejo najmanj enkrat na leto nadzorniške seje, kjer se nadzorniki posvetujejo o vprašanjih, ki jim jih predloži šol. oblast, ali učit. zbornice, ali jih stavijo sami na dnevni red. Sklepe teh sej izvršuje pokrajinska šol. oblast skupno s pokr. učit. zbornico. Učlteliske skupščine. Čl. 91. Učiteljske skupščine so: a) državne, b) pokrajinske, c) okrožne, d) domače. Vrše se: a) Državne, vsakih 6 let, b) pokrajinske, vsaka 3 leta, c) okrožne, vsako leto enkrat, d) domače, redno vsak mesec. Domače skupščine so lahko tudi izredne ter naj se vrše, kadar se zdi šol. upravitelju samemu nujne potrebno, ali kadar jih predlaga ena tretjina zbora ter pismeno predloži razloge in označi dnevni red. Čl. 92. Državne učiteljske skupščine so skupščine odposlancev pokrajinskih skupščin v svrho pogovarjanja o vseh šolstva se tičočih vprašanjih. V njih se volijo tudi člani državne učiteljske zbornice. Čl. 93. Pokrajinske učiteljske skupščine so skupščine odposlancev okrožnih učit skupščin. Naloga pokr. očlt. skupščin je posvetovanje in sklepanje o sredstvih za povzdlgo šolstva v območju pokr. šol. sveta, prireditev učnih načrtov, šolsk. in učnega reda v mejah zakonov, odobritev učnih knjig, stavljanje predlogov za zakonito ureditev vseh zadev, ki se tičejo narodnega šolstva in učiteljstva. Razen tega volijo člane v pokraj, učit. zbornico ter odposlance v državno učiteljsko skupščino. Načeloma pride na vsakih 20 članov pokrajinske učit. skupščine po 1 odposlanec za državno učiteljsko skupščino; število pod 20 do 8 velja za 20. Čl. 94. Okrožne utit. skupščine. Naloga teh skupščin je, da se posvetujejo o stanju narodnega osnovnega šolstva ter iščejo pota za njegov nadaljnji razvoj in napredek, oziraje se na lokalne potrebe, gospodarske, kulturne in družabne razmere Sploh. Na teh skupčinah, ki so nanje dolžni priti vsi učitelji v okrožju, se vrše tudi volitve učiteljskih zastopnikov v okrožni šolski svet, članov v okrožno učiteljsko zbornico ter odposlancev k pokrajinskim učit. skupščinam. Načeloma pride na vsakih 30 učnih oseb 1 odposlanec za pokrajinsko učiteljsko skupščino; število pod 30 do 15 velja za 30. Čl. 95. Vse skupščine volijo predsednika. Dnevni red določa učiteljska zbornica. Šolski nadzorniki so v skupščinah poročevalci za stanje šolstva, in sicer okrožni za okrožje, pokrajinski za pokrajino in odposlanec ministrstva za stanje šolstva v državi. Sklepi okrožnih, pokrajinskih in državnih skupščin služijo šolskim oblastem kot podlaga za času primerni razvoj narodnega šolstva. Povračilo stroškov in dnevnina obveznih udeležencev teh skupščin se uredi tako, da odgovarjajo dnev-ninam in potninam državnih uradnikov istega činovnega razreda. Končna določba: Kjer je v zakonu govor o učiteljih, velja to enako za učitelje in učiteljice. MIL Učiteljska izobrazba. A. Učiteljišča. Čl. 96. Dokler ni podlaga višjim razredom srednje šole enotna nižja srednja šola, ko prevzame ta učiteljsko izobrazbo diferencirani pedagoški oddelek, višjega srednjega šolstva in vseučilišče, ima samostojno učiteljišče 5 letnikov in nudi gojencem (gojenkam) popolno teoretično in praktično izobrazbo za pouk na osnovnih šolah. Vstop na vseučilišče je vsakemu absolventu učiteljišča prost. Čl. 97. V I. letnik učiteljišča vstopajo dijaki, ki z uspehom dovrše 4 razrede srednje šole, oziroma štirirazredno strokovno osnovno (meščansko) šolo. Otvarjanje šol, v katerih naj se učenci pripravljajo samo za učiteljišča, ni dopustno. V I. tečaj (letnik) se sprejme največ 35 gejen-cev (gojenk). Če jih je več, se otvori vzporednica. Nesposobnim gojencem (gojenkam) zabrani po I. tečaju lahko učiteljski zbor nadaljnji šolski obisk. V višjih letnikih (tečajih) se odpro vzporednice že, ako presega število gojencev (gojenk) 30. Čl. 98. Učni predmeti so: verouk; pedagogika: vzeojeslovje in dušeslovje tudi z ozirom na abnormalnost, logika z ozirom na pedagogiko, didaktika in zgodovina vzgoje ter pouka; pedagoška praksa z ozirom na mladinsko skrbstvo; (dušeslovje s posebnim ozirom na mla-dinoslovje); metodika in praksa pouka; učni jezik (slovenščina in srbohrvaščina); en tuj jezik (no krajevnih razmerah); zemljepisje z geologijo; zgodovina in ustavoznanstvo (sociologija); matematika s knjigovodstvom; prirodopisje z vajami; fizika in kemija z vajami; nauk o zdravju in zdravstvena pedagogika; prostoročno risanje: geometrijsko risanje; lepopisje; stenografija; telovadba in druge telesne vaje; petje, relativno obvezno cerkveno petje in glasba. Na moških učiteljiščih razentega kmetijstvo z narodnim gospodarstvom in moška ročna dela; na ženskih učiteljiščih gospodinjstvo z vrtnarstvom, o kuhi, ženska ročna dela ter higiena dojenca s praktičnimi vajami v otroški bolnici. Neobvezno: učenje živih tujih jezikov, pouk v strojepisju in dr. Pouk v neobveznih predmetih in v specialnih strokah vodijo proti posebni nagradi le tozadevni strokovnjaki. Cl. 99. Splošna izobrazba, ki se dobiva na učiteljišču, je enaka splošni izobrazbi, ki jo nudijo višji razredi srednjih šol (gimnazij, realk, realnih gimnazij). Čl. 100. Praktično izobrazbo dobivajo gojenci (gojenke) v prvi vrsti na vadnicah. Vadnica je del učiteljišča. Vadnice so enake petim samostojnim letnikom osnovne šole. Razredi naj šte~ jejo le do 30 otrok. Hospitacije in poizkusi kandidatov (kandidatinj) se vrše tudi na drugih osnovnih (meščanskih) šolah. Z učiteljišči so združeni tudi otroški vrtci in tvorijo njihov organični del. Čl. 101. Absolventi drugih srednjih šol se morejo smatrati, da so dovršili učiteljišče, ako se eno leto vadijo na učiteljišču in prisostvujejo pedagogiki. Iz petega ali šestega razreda srednjih šol se morejo sprejemati dijaki v II. ali v III. letnik (tečaj) na temelju diferencialnega izpita. Izobrazba na učiteljiščih se zaključuje na isti način kot na drugih srednjih šolah. Čl. 102. Vsak učitelj se smatra po dveh (treh) letih zadovoljivega službovanja za usposobljenega. Izkaz usposobljenja izdaja okrajni šol. nadzornik. ČL 103. Pripravi za usposobljenost na stro-kovnoosnovnih (meščanskih) šolah služijo dveletni vseučiliški tečaji, ki jih posečajo od šolske oblasti izbrani učitelji, usposobljeni za osnovne šole. Izpite polagajo lahko tudi učitelji, usposobljeni za osnovne šole, kot privatisti. Prehodna določba. Dokler niso urejeni ti tečaji, se more doseči usposobljenost za strok.-osn. (mešč.) šole po najmanj 5 letnem službovanju s posebnim izpitom. Priprava na izpit se vrši tudi v posebnih tečajih na učiteljiščih. Obseg snovi za tečaje in izpite določajo posebni predpisi, kjer naj se upošteva, da se razen občih predmetov kandidatom nudi prilika, da dosežejo uspossb-l-uiije za poučevanje strokovnih predmetov, s katerimi se bodo odlikovale strokovnoosnovne (meščanske) šole po svoji smeri (trgovski, kmetijski, tehniški itd.) V dobi obiskovanja tečajev se kandidati urijo v praktičnem šolskem delu na otrokovni-osnovni (meščanski) šoli kot vadnicL Obiskovalci tečajev morajo na koncu vsakega semestra polagati izpite iz predelane tvarine (v obliki kolokvija). K izpitu se pripuščajo razen kandidatov, ki bi izvršili tečaj in ki so v tem času na seminarski način delovali praktično v zbirkah ali izdelovali pismene naloge, tudi privatisti z isto prediz-obrazbo. Izobrazba na teh tečajih se zaključuje kakor običajno na vseučiliščih. Čl. 104. Na ženskih učiteljiščih naj se otvo-rijo industrialni tečaji, v katerih se vzgajajo m izobražujejo bodoče učiteljice ženskih ročnih dri. V osnovi teh tečajev je treba upoštevati poleg vseh panog ženskih ročni del tudi umetno in oblačilno obrt, strokovno in krojno risanje ter pouk y gospodinjstvu v polnem obsegu. Tečaji morajo trajati najmanj dve leti. Čl. 105. Podrobnejša določila o organizaciji učiteljske Izobrazbe se izdajo naredbenim potom; normalne učne načrte, kakor tudi šolski in učni red za učiteljišča izdelajo strokovnjaki, vzeti iz vrst učiteljskega zbora teh šol. Čl. 106. Vsa učiteljišča so državni zavodi, vsak zavod pod lastnim vodstvom. Učiteljski zbor tvorijo učitelji, ki so dovršili vseučilišče in z uspehom obiskovali eno leto pedagoški seminar. Pri vsakem učiteljišču se po možnosti osnuje dobro urejen internat, dijaški dom ali jedilnica. B. Nadaljnja učiteljska izobrazba. Čl. 107. V svrho nadaljnje učiteljske izobrazbe ima vsaka narodna šola svojo priročno učiteljsko knjižnico. V vsakem šolskem okrožju se ustanove okrožne učiteljske knjižnice in po možnosti okrožni pedagoški muzeji, katerih uprava se poveri odseku. ki ga izvoli okrožna učiteljska skupščina- V območju pokrajinskega šol. sveta se osnuje osrednja znansivena knjižnica in pedagoški muzej za svobodno uporabo učiteljstva narodnih šol. Njuna uprava se poveri odseku, ki ga izvoli pokrajinska učiteljska skupščina. S to osrednjo knjižnico so okrožne knjižnice v trajni zvezi. Kjer so velike pedagoške knjižnice in muzeji že osnovani od države ali od drugih korporacij, se njihovo delovanje podpira z rednimi državnimi subvencijami. V svrho nadaljne učiteljske izobrazbe v pouku in v vzgoji prirejajo šolske oblasti redne tečaje na vseučiliščih in na drugih višjih zavodih. Obisk teh tečajev je brezplačen in zvezan z primernimi subvencijami. Za nadaljno izobrazbo učiteljstva na kmetijskih, obrtnih in na trgovskih nadaljevalnicah se ustanove brezplačni in subvencionirani učiteljski tečaji na vzgledno urejenih poljedelskih, obrtnih in trgovskih šolah. Čl. 108. Nadaljni učiteljski izobrazbi služijo še naslednje naprave in uredbe: a) pedagoške akademije in vseučiliški pedagoški seminarji kot učni in raziskovalni zavodi za človeški telesni m duševni razvoj. Kjer je le mogoče, se s temi zavodi združijo osrednje pedagoške knjižnice; b) obisk drugih visokih šol, ki se njih predavanja in seminarji po potrebi razširijo s primernimi dopolnitvami vseučiliških oddelkov z ozirom na splošno in stanovsko učiteljsko izobrazbo; c) s temi oddelki (b) združeno se ustanove vzgledne šole, obsegajoče vse kategorije od otroškega vrtca do vštevši srednjo šolo v svrho poglobitve stanovske učiteljske izobrazbe vseh šolskih kategorij; č) učne osebe, ki sodelujejo pri nadaljni učiteljski izobrazbi, prejemajo za svoje sodelovanje od države posebne nagrade; d) vsak učitelj dobi po 5. letih praktičnega poučevanja dvomesečne dopuste v svrho študij; e) posebno nadarjeni učitelji dobe večkratne študijske dopuste in študijske podpore; f) v svrho skupnih poučnih potovanj se izdajajo državne podpore; g) v poučne svrhe se odredi za učitelje prosta vožnja po železnicah in parnikih. Čl. 109. Podrobnejše odredbe z ozirom na nadaljno učiteljsko izobrazbo se izdajo tudi še naredbenim potom. Končna določba: Kjer je v zakonu govor o učiteljiščih, velja to za moška in ženska učiteljišča. Pripombe k gorenjema načrtu. Uvod. V 38. štev. lanskega „Učit. Tov." je izšel v posebni prilogi „Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov m Slovencev", izdelan od „Prosvetnega odbora" v Beogradu. Na poziv „Zavezine" delegacije se je pečalo s tem načrtom slovensko učiteljstvo v svojih okrajnih društvih ter po vestnem prerešetavanju pošiljalo „Zavezi" svoje izpreminjevalne predloge. Perir.i-nentni „Zavezin" odsek za preustrojitev šolstva je v večih sejah obravnaval te predloge in končno sestavil načrt, ki ga prinašamo danes. Marsikatero učiteljsko društvo, marsikateri slovenski učitelj, ki je sam doprinašal svoje predloge, bo morebiti razočaran, da je sklenil odsek uprav nasprotno od tega, kar se je predlagalo. V pomirjenje je treba povedati, da je zastopal odsek tudi pri tej novi redakciji ono načelno stališče, ki ga je zavzemal že pri „Načrtu pre-ustrojitve šolstva in narodne vzgoje", izdanem v februarju 1919. Načrt „Prosv. odbota" v Beogradu, ki je vobče upošteval le razne dosedanje dejanjske šolske razmere, je narekoval pri sestavi novega načrta upoštevanje tudi teh razmer; storili smo to, v kolikor smo smeli storiti, ne da bi odnehali ou svojega načelnega stališča. Tudi sedaj, ko prtobčujemo ta načrt, se zavedamo, da to ni načrt za šolski zakon, kakor si ga želimo. To je za oni šolski zakon, skupen za vse šolstvo, kakršnega terjamo, da bodi zaradi tega, ker mora biti vse narodno šolstvo enotna narodno-vzgojna in izobraževalna naprava. To bi moral skupni šolski zakon za vse šolstvo kazati že na zunaj. Dasi tedaj stojimo na stališču skupnega šolskega zakona, v katerem bi osobito radi poudarili idejo enotne nižje srednje šole, smo tudi v svojem novem zakonskem načrtu obravnavali od tega zakona le tisti del, katerega «vršitev v prvi vrsti pripada delokrogu učiteljeva, združenega v „Zavezi", torej le šolstvo, ki f* zajema načrt „Prosv. odbora" pod ime „narodno šolstvo", to je otroška zabavišča, osnovno, strokovnoosnovno (meščanske)* in nadaljevalno solo, stališče učiteljstva teh šol in njegovo izobrazbo, kakor tudi urade, ki upravljajo in vodijo ^ šole. Razentega smo prevzeli v načrt še skrb-weno-socialne šole in zavode, kjer naj se vzgaja mladina, ki zaradi svoje abnormalitete ne more uspevati v obči šoli. To šolstvo si danes lasti socialno ministrstvo; če je v našem šolskem na- ; 16 t0 zat0' ker stoiimo na stališču, da vse ^oistvo, bodisi tega ali onega tipa, spada pod pnotno upravo ,če hočemo, da enotno služi svo-^m^skupnemu namenu. odh* .Sedani' „meščanski" šoli pušča ,Prosv. Vfvi , ,me' dasi ]e t0 le prav Ponesrečen pre-?? tudi ^izrazitega nemškega „Biir-Ie • V sv°iem .načrtu jo nazivamo „stro-*ovno-osnovno", kakor je to določila anketa viš izr;* Vet-a 'indijanskega v I. 1919.. ker to ime res za n wxno bistvo- da I,oče namreč podati osnovo vani, , 0 strokovno izobrazbo. Zaradi ume-Pristavljamo v () „meščanska". Načela. Preden preidemo s svojimi opazkami na ta svoj delni načrt, omenjamo še glavna načela, ki jih zastopamo pri sestavi šolskega zakona. 1. Zakonova oblika. Tudi od delnega državnega šolskega zakona zahtevamo, da da podlago za izenačenje vsega šolstva v državi. Izenačenje seveda ni uniformiranost, ker ta je sterilna ter napredka in razvoja nezmožna. Zato si ne bomo mislili šole zaradi zakona povsod tako enake, da bi n. pr. učitelj v Srbiji pod docela drugačnimi narodnogospodarskimi razmerami moral učiti deco prav tisto in samo tisto kakor učitelj v Sloveniji, kjer bo moral zopet biti pouk n. pr. na Gorenjskem drug kakor v Slovenskih Goricah itd. Šolsko delo kot tako je notranje polje prostega duševnega dela. uravnavajo ga le krajevne in prosvetne razmere, a obtane nevezano vsled zakona in naredeb. Isto kakor s poukom je z vzgojo, za katero zakon pač lahko predpiše splošno smernico s tem, da označi v šolskem smotru narodnostno, versko ali drugačno vzgojo, ne more pa v tem oziru postaviti vsega šolstva do skrajnosti na isto merilo. Skratka: nemogoče je vse šolstvo potisniti v isti klobuk, ker bi bilo tu premalo prostora za šolski razvoj, kakršen je potreben zaradi razvoja naroda in njegovih gospodarskih in prosvetnih razmer. Tedaj tudi enotni šolski, kakor noben zakon ne sme vsega odločati sam, nego mora pripuščati svobodo, da v njegovem okviru odločajo v posameznih, na razmere se obračajočih slučajih tudi šolske oblasti, šolski zastopi, učiteljski zbori in posamezni učitelj. Popolnoma svobodno mora pustiti notranjost duševnega šolskega dela, urediti pa mora okvir zunanjosti. Za pouk n. pr. se pač lahko predpisuje, kaj naj se uči, svoboda pa mora biti dana za „kako", ki se ureja le z občimi smernicami. A tudi ta ureditev mora biti taka, da ne stoji v nasprotju s priznanimi znanstvenimi načeli, ki so merodajna za notranje šolsko delo. Zakon mora napraviti mejo in ograjo, ki brani in ščiti, nareja jarke, preko katerih prehud prenapetež ne inore, ter postavlja kantonske kamene in kažipote. Predvsem mora urediti pojme „moje", „tvoje", ustvariti gmotne in pravne temelje zunanjih šolskih okoliščin, imenovati sodelavce in jim povedati, kaj morajo v svoji službi vršiti. Življenju v šoli, vzgojnemu in učnemu delu, pripravlja zakon varen in urejen prostor, preskrbuje delavcu v šoli njegovo pravico, njegov kruh, ga čuva znotraj ter mu dovoljuje prosto gibanje napram zunanjim motenjem. In nič več. Kakršnegakoli vpliva od zunaj na znotraj, voliva na vzgojno in učno delo v šoli, pa ne sme zakon dovoljevati nikomur razen tistim, ki jih sama za to določi in ki so po svojem zvanju zmožni presojati in nositi posledice tega vpliva. Iz tega, da smo za zakon odločili pravzaprav le malo snovi in še to v najširšem obsegu, je razvidno, da priporočamo za novi šolski zakon le okvirni zakon, ograjen prostor, primeren za svo- bodno kretanje. Zakoni, ki obravnavajo preveč podrobnosti, navadno niso najboljši: presojevalec slučajev po razmerah je z zakonom pretesno vezan in mu je vzeta možnost lastnega presodka. A omenjeno svobodno kretanje v okviru zakona sme biti po besedilu zakona le tako, da je vsaka nepostavnost izključena :Zakon mora biti točen in jasen ier ne sme dopuščati nikake dvoumnosti. Biti mora tedaj tak, da izravnava razmere; če časih hipoma celo ovira razvoj, kar je pri mnogo-stranskem nasprotstvu do šole tudi mogoče, pa mora dovoljevati, da šoli prijazni činltelji z njim samim izsilijo napredek. 2. Zakonova vsebina. Po svoji vsebini mora biti zakon socialen in demokratski: socialen zaradi vzgojnega in vsestranskoizobraževalnega namena šolstva, demokratski zaradi ureditve šolstva na znotraj in na zunaj. 3. Ureditev šolstva v zakonu. Pri šolski ureditvi se moramo odločiti od dvojih načel za eno: ali centralizacija ali decentralizacija šolske uprave. Demokratično urejena država bi si šolstvo morala decentralizirati ter tudi njemu dopuščati, da ima glavno oporo v najskrajnejše izvedenem demokratizmu. To pa je mogoče le tam, kjer je šolstvo dovolj razvito, da prenese tako upravo in pa, kjer so narodni interesi povsem na strani šolstva. Da pri nas ni ne prvo ne drugo, nam pove pogled po šolstvu v državi. Zato ne smemo iz kake ideologije z decentralizacijo dopuščati najskrajnejšo sredobežnost; stremiti moramo temveč po krepki hrbtenici in ta bodi državna avtoriteta. To bi bila skrajna centralizacija, ki pa bi bila zopet največja nevarnost, da v biro-kratizmu okosteni šolstvo. Da pridemo tej nevarnosti v okom, mora centralizirano šolstvo prevzeti v se avtonomne (pokrajinske, okrožne) šolske zastope; čim postanejo narodovi interesi istovetni s šolskimi, bomo prvi, ki bomo zahtevali državno avtonomno upravo z lastnim državnim šolskim parlamentom. Dokler pa šolstvo v svojem razvoju ne doseže gotove stopnje enotnosti pa smo za to, da se da državi šola, ki se avtonomno ureja po različnih krajevnih prilikah. Ločitev šolstva od politične uprave in avtonomija šolstva je temeljni princip, ki se zrcali v vsem zakonskem načrtu. Poleg tega idejna centralizacija in administrativna decentralizacija, ki dobi z avtonomijo svoj razmah. 4. Šolska vzgoja v zakonu. Namen šole je vzgoja in pouk. Vzgojo mora dati šola tako. kakršno zahtevajo interesi one družbe, za katero otroka vzgaja, v prvi vrsti pa nravstveno. V drugi vrsti je narodnostna in socialna vzgoja. Temelj za drugi dve je znan, za prvo pa je treba, da se izjavimo točneje. Pred očmi je treba imeti, da sloni pri našem slovenskem plemenu nravstvenost vobče na verstvu; trdimo pa, da te vzgoje cerkev nima sama v rokah, zato ji tudi ne priznavamo izključne vzgojne pravice, pač pa pravico za sodelovanje pri vzgoji, in to ji mora dati tud! zakon, ker mora pripuščati svobodo na vse strani. Šola namreč le v svobodi lahko doseže svoj vzgojni namen. Le v svoji lastni svobodi lahko računi na to, da ji pri njenem vzgojnem delu lahko pomagajo starši otrok, cerkev, javnost in država. In le v svoji lastni svobodi sme pričakovati uspehov, ker si njena vzgoja ne bo nasprotovala z vzgojo doma, ne z vzgojo v cerkvi in ne z ono v javnosti; a tudi le v lastni svobodi bo lahko poravnavala preostra nasprotstva med vzgojo doma in vzgojo katerekoli druge strani. Ravno zaradi te vsestranske svobode sme zakon verski pouk izročiti le cerkvi, ne more pa siliti nikogar drugega k sodelovanju bodisi pri pouku, bodisi pri verski vzgoji. Ker pa zahtevamo tudi, da vse šolstvo vzdržuje država, mora biti šola tudi zaradi državne avtoritete nad konfesijami. Ko smo tako pregledali glavne zahteve, ki jih imamo do zakona kot takega, opozorimo lahko še na bistvo in pomen nekaterih poglavitnejših razločkov med našim dosedanjim šolstvom in med gorenjim zakonskim načrtom, primerjaje tega z načrtom „Prosv. odbora". Šolska obveznost bodi vseskoz osemletna. „Tolmač" k načrtu „Prosv. odb." pravi, da bi bilo „idealno, da se osemletni obisk redne vsakdanje šole uvede po vsem našem državnem teritoriju", a da se to „iz različnih, naposled iz ekonomskih razlogov še dolgo ne bo moglo doseči." Tudi naš načrt upošteva te razloge, a oni „dolgo" se zapira s prehodno določbo, tako da za Slovenijo ne bi bilo nevarnosti, da bi se mogla osemletna šolska obveznost zniževati. Iz istega upoštevanja različnih razlogov smo dopuščali prehodno določbo tudi še na nekaterih drugih mestih v načrtu. Nadaljevalne šole, ki jih hoče „Prosv. odb." uvesti kot dopolnilo za osemletno šolsko obveznost, postavljamo na stališče, ki je za nje pravilno. Prevzeti morajo strokovni življenjski pouk, ki ga osnovni šoli ne moremo naprtiti deloma ne zaradi njenega obče izobraževalnega namena, Jeloma ker so njeni gojenci zanj še nesposobni. Šele v letih, ko zapusti otrok osnovno šolo, postane sposoben in zrel za strokovno izobrazbo. Ta se mora naslanjati docela na življenje in mora upoštevati mestne (obrtne in trgovske) ter podeželske (kmetiške) razmere. Zato moramo imeti dvovrstne nadaljevalne šole: mestno, ki naj poglobi in razširi delo današnjih obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol, in podeželsko, ki bi upoštevala poljedelstvo in živinorejo, vrtnarstvo i. pod. Nadaljevalna šola naj bi sicer tvorila vez med šolo in življenjem vsaj do dovršenega 17. leta; iz ekonomskih czirov bi to ne bilo lahko izvedljivo, zato terja naš načrt, da bodi podeželska nadaljevalna šola vsaj eno leto obvezna za vsakogar, ki se posveti kmetskemu poklicu. Pozimi bi se poučevalo kake tri dni na teden, poleti bi se v gotovih dobah vadila vsa različna dela umnega gospodarstva. Pouk bi se vršil v prvi vrsti na zgledno urejenih posestvih. — Obrtno ali trgovsko nadaljevalna šola mora biti obvezna za vsakega vajenca, dokler ne postane pomočnik. A tudi tu se mora premestiti pouk od večernih na podnevne ure ob delavnikih; Izkušnje, ki jih imajo današnje obrtne hi trgovske nadaljevalne šole, namreč.kažejo, da pouk v večernih urah, ko je vajenec utrujen od celodnevnega dneva, ni kaj prida, za vzgojo pa je naravnost škodljivo, da se vajenci zvečer in v noči shajajo v šolskih prostorih. Maksimalni) število otrok za normalne narodne šole dploča načrt za vsak razred 40. Za kraje, kjer taxega števila ni in bi otroci zaradi oddaljenosti ali pomanjkanja hodnih poti sploh ne mogli obiskovati kake šole, se urede potovalne šole. Zasebnega šolstva in privatnega pouka tudi v tem svojem načrtu ne priznavamo, ker stojimo iz socialnih ozirov na stališču, da pohajaj vsak otrok le javno šolo. Za začetek pa ne bi kazalo, da se vsi zasebni zavodi takoj zapro, zato se tem še ne zabranjuje nadaljni obstoj. 2e zgoraj smo se izrekli za centralizacijo šolstva ter poverili vse upravne pravice do šolstva kot takega državi; naravna posledica prevzetja vseh pravic pa ie tudi prevzetje vseh dolžnosti, kakor to izkazuje načrt. V te dolžnosti spada predvsem postavljanje šolskih poslopij, vzdrževanje vsega šolstva in učiteljstva. V čl. 25. načrta „Prosv. odb." se predpisujejo šolske slovesnosti in obdarovanje pridnih otrok. Z vzgojnega stališča v tem ne vidimo nič dobrega, ker je preveč zunanje. Nasproti temu postavljamo v svojem čl. 33. razstave otroških Izdelkov in se dovoljujejo javni izpiti, a brez obdarovanj zato, ker zremo v takih razstavah, deloma tudi v izpitih močen vzgojevalni faktor: vpliv šole na ljudstvo. Da se je v Srbiji šola narodu tako priljubila, so take razstave eden med vzrdki: ljudstvo vidi v razstavah uspeh, zanj so izpiti nekaj konkretnega. Glede pravnega razmerja nčlteljstva se ae spuščamo v podrobnosti, ker so te itak razvidne iz načrta samega. Ipak moramo poudariti svoje načelno stališče: učiteljstvo državnih šol je državno uradnlštvo z vsemi pravicami in dolžnostmi tega. Kdor zre na posameznosti v načrtu s tega vidika, razume, da pri sestavi načrta ni bilo mogoče upoštevati najrazličnejših želj, ki jih je naj-češče rodil pogled z domačega zvonika. Upoštevati bi se dale, če bi se hotelo učiteljstvo še sepa-rirati kakor ga je odsebila modra avstro-ogrska uprava: kot državni uradnik-ne sme gojiti separatističnih teženj po osebni udobnosti. Iz Istega vzroka smo izpustili iz načrta disciplinarni red, ki ga mora obravnavati obča službena pragma-tika. V čl., ki govore o šolski upravi ln nadzorstva, smo v nasprotju s starimi ureditvami, z načrtom „Prosv. odbora" in s sedanjimi ureditvami. Zakaj črtati smo krajnl šolski svet, pokrajinsko šolsko oblast poleg višjega (pokrajinskega) šolskega sveta ter uvedli personalno avtonomijo učitelj-stva. Prvo smo storili iz prepričanja, da so krajni šolski sveti ob državnem vzdrževanju šolstva nepotrebna inštanca, kakor je poleg višjega (pokrajinskega) šolskega sveta ob centralizaciji šolstva nepotrebna še pokrajinska oblast. Drugo pa smo storili osobito z uvedbo učiteljskih zbornic, kar docela odgovarja demokratskemu duhu, ki ga terjamo za šolstvo. Namen ln ureditev zbornic je Izražena v načrtu samem in ta ureditev pove tudi sama, da si jih nikakor ne mislimo kot nekake šolske urade, kjer naj učiteljstvo prevzame birokratske vojke oficialnin šolskih uradov v svoje roke. So to svobodne naprave, ki imajo trojno nalogo: 1. Dajati spodbudo za šolski razvoj in napredek šolskim uradom, ki preobloženi z administrativnimi posli nimajo vselej dovolj lastne iniciative; 2. čuvati učiteljske in šol. pravice pred birokratiz-mom; 3. samoupravno s predlogi urejevati učiteljske personalne zadeve. 2e v pokojni Avstriji smo imeli napravo, ki bi načeloma lahko prevzemala del opravkov, ki jih odkazujemo učiteljskim zbornicam; bili so to „stalni konferenčni odbori", ki pa, pritiskani od birokratizma, v svoji sterilnosti še. oddaleč niso bili podobni onim. Konec. Toliko o zakonskem načrtu narodnih šol; ta načrt danes še ne sme biti zaključen, v njem so podane komaj smernice ln marsikatera mora biti že izvedena, preden stopi načrt v veljavo kot zakon. Z zakonom samim bi bil prehod preoster in težko, da bi nam zakon mogel preokrenlti tudi duha v šolstvu. Reformnih idej ne izvedejo zakoni, nego potrebe in prilike. Potrebe so tu, treba pa je, da jim nudimo možnost realizacije, kar pripravimo po dveh potih; 1. Da poglobimo učiteljsko izobrazbo, torej reformiramo od zgoraj navzdol, 2. da zainteresiramo za reformo narod, t. j. da reformiramo od zunaj, iz življenja, na znotraj. Najnujnejša se nam zdi za zdaj prva pot: preustrojltev učiteljske izobrazbe. Načrt, ki ga priobčujemo, vsebuje tudi ta del; a prvi pogled nanj pove, da je ta del načrta prehodnega zna- čaja, predhodnik obče šolske preustrojitve. Zato priporočamo, da se ta del za zdaj Izvzame u celotnega zakona ter obravnava kot prehodni zakon ali celo kot naredba, kot taka uredi vprašanje učiteljske izobrazbe in kot taka pripravlja pot definitivni šolski ureditvi. Tak postopek bo šolskemu razvoju kar največ koristil. V podrobnosti načrta o preustrojitvi učiteljske izobrazbe se na tem mestu ne spuščamo, ker se nam ne zdi potrebno, da načrt ponavljamo; poudariti pa hočemo načela: 1. strokovna učiteljska izobrazba je mogoča le na podlagi dobre obče izobrazbe (vstop v učiteljišča); 2. strokovna izobrazba bodi temeljita (več let strokovne izobrazbe); 3. birokratske formalnosti naj pri strokovni izobrazbi odpadejo (odprava splošnih izpitov). To troje smo imeli pred očmi, ko smo razvijali načrt. Kot drugo nujnost, predidou) realizaciji šolske reforme smo Imenovali zainteresiranje naroda. Naroda, t. j. ne političnih strank! V interesu šolstva moramo celo terjati, da te opuste vsako tozadevno zainteresiranje v narodu. Vsaka — pa prav vsaka — politična stranka zre namreč na šolstvo kot na domeno, ki se je lahko poslužuje kot agitačnega sredstva. Vsako politično agitačno sredstvo pa je demagoško in tako mora biti, če hoče imeti uspeh pri širokih masah, za tako pa nam je šola predobra, presveta. Da mislimo iskreno, nam gotovo verjame vsaj učiteljstvo, bodisi kateregakoli političnega ali svetovno kulturnega naziranja, zato tudi vabimo učiteljstvo kot prvo, da zainteresira narod za njegove dolžnosti napram preustrojitvi šolstva. Pav. Flere. Udruženje jugoslovanskega učiteljstva (UJU). (Osnutek pravil, izdelan od likvidacijskega odbora Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani). L Ime in sedež. § 1. Organizacija se imenuje Udruženje jugoslovanskega učiteljstva (UJU). Svoj sedež ima v Beogradu. n. Namen. § 2. Namen udruženja je: a) združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva naše države v enotni stanovski organizaciji na osnovi državljanske ter z jamstvom politlške in verstvene svobode; b) pospeševanje in bramba duševnih, gmotnih, moralnih in pravnih interesov članstva in narodnega šolstva na podlagi enakopravnosti, socialne pravičnosti in demokratizma. III. Sredstva. § 3. Sredstva v dosego namena so: 1. redne in izredne skupščine; 2. stanovsko-politiški in izobraževalno-znan-stveni tisk; 3. tovariške zveze s slovanskim učiteljstvom in z učiteljskimi udruženji drugih narodov; 4. izobraževanje članstva z ozirom na stanovske in strokovne potrebe; 5., ustanavljanje in podpiranje socialnih, vzgojno-lzobraževalnih in pravovarstvenih društev in ustanov, ki so skladne z namenom udruženja; 6. osebno in pismeno posredovanje pri oblastih in korporacijah; 7. redni in izredni prispevki članstva; darila, podpore. IV. Ustroj. § 4. Osnova Udruženju so okrajna učiteljska društva, ki se upravljajo do svojih pravilih, sestavljenih po bistvu teh pravi!. § 5. a) Na sedežih, kjer so pokrajinske višje šolske obiasti, so poverjeništva kot posredujoč činitelj. med okrajnimi društvi in Udruženjem; b) poverjeništva so v svojem območju tudi izvršujoč činitelj sklepov in naredb skupščin m glavnega odbora Udruženja; c) poverjeništva imajo naloge zmiselno členu III. (sredstva); č) območja poverjeništev se krijejo z območji višjih šolskih oblasti. § 6. Glavni odbor Udruženja in poverjeništva izvršujejo svoje posle v uradih, ki se zovejo strokovna tajništva. V. Članstvo. § 7. Člani Udruženja so okrajna učiteljska društva, članstvo teh je članstvo Udruženja. § 8. Okrajno učiteljsko društvo prijavi svoj vstop v Udruženje potom pristojnega poverjeništva s tem, da predloži svoja pravila glavnemu odboru v odobrenje. § 9. Okrajno učiteljsko društvo izstopi iz Udruženja: a) ako prijavi svoj izstop; b) ako ne izvršuje v pravilih in v poslovnem redu označenih dolžnosti. VI. Uprava. § 10. Udruženje upravljajo: a) glavni odbor. b) poverjeništva, c) državne in pokrajinske skupščine, č) kongresi. A. § Glavni odbor je: a) ožji. b) širji. § 12. V ožjem odboru je: predsednik, glavni tajnik, glavni blagajnik, glavni urednik glasila Udruženja, dva odbornika. § 13. V širjem odboru so poleg ožjega odbora: 1. in 2. podpredsednik, vsi poverjenikf. § 14. Vsak član glavnega odbora ima namestnika. B. § 15. Poverjeništvo vodi poverjnik s sosvetom, ki je ožji m širji. § 16. V ožjem sosvetu je: poverjenik, strokovni tajnik, blagajnik, dva odbornika, glavni urednik pokrajinskega glasila. § 17. V širjem sosvetu so poleg ožjega sosveta vsi predsedniki okrajnih učiteljskih dmštev. § !8.Vsak član sosveta ima namestnika. § 19. Vsako leto se sestanejo glavni širji odbor, vsi širji sosveti in odposlanci pokrajinskih skupščin na državno skupščino. — Čas, kraj in dnevni red tem skupščinam določa širji glavni odbor. § 20. Vsako leto se sestane pokrajinska skupščina, ki sestoja iz pokrajinskega širjega sosveta in odposlancev okrajnih učiteljskih društev. — Čas, kraj in dnevni red tem skupščinam določa pokrajinski širji sosvet. § 21. Kongres vsega članstva Udruženja se vrši vsako tretje leto. — Cas, kraj in dnevni red kongresu določa državna skupščina. D. § 22. Se|e in zborovanja vseh upravnih zborov, navedenih v § 11. do § 20., so članstvu Udruženja pristopne, kadar ti zbori drugače ne sklenejo. VII. Delokrog. § 23. Delokrog glavnega odbora (ožjega in širjega) obsega: a) upravo in izvedbo vseh poslov, navedenih v členu III. ter v § 19. m 20.; b) sestavo poročila o delovanju poverjeništev (okrajnih učiteljskih društev) za vsako poslovno leto; poročilo izide v tiskanem letopisu; c) sestavo proračuna in poslovnih redov za poverjeništva, glavni odbor, skupščine, kongrese in razsodišča; č) imenovanje glavnega urednika glasila Udruženja; d) imenovanje strokovnega tajnika. § 24. Delokrog poverjeniških sosvetov določa § 5., točka b), c) in č).— V delokrog teh sosvetov spada tudi imenovanje glavnega urednika pokrajinskega glasila in imenovanje strokovnega tajnika. § 25. Delokrog državnih in pokrajinskih skupščin ter kongresov je izražen v členu II. in III. — Poleg naloge § 20. odobruje skupščina še račune, proračune in poslovnike. — Za skupščine in kongrese pripravljajo gradivo odseki, bodisi po lastni iniciativi, bodisi po predlogih članstva. — Podrobnejši delokrog odsekov določa poslovni red. § 26. Delokrog okrajnih učiteljskih društev določajo društvena pravila. VIII. Volitve. § 27. Volitve v upravo in nadzorstvo Udruženja izvrši državna skupščina z navadno večino glasov za dobo 3 let. — Potrebne nadomestne volitve se vrše vsako leto. § 28. Volitve v upravo in nadzorstvo pokrajinskega širjega sosveta in volitve odposlancev v državno skupščino izvrši pokrajinska skupščina z navadno večino glasov za dobo enega leta. § 29. Vse volitve se vrše z listki. IX. Upravni stroški. § 30. Članarino določa državna skupščina na podlagi proračunov okrajnih učiteljskih društev, poverjeništev in glavnega odbora. § It. Državna skupščina določa, v kakem razmerju se deli članarina med okrajne učiteljska društva, med poverjeništva Ln med upravo Udruženja. § 32. Članstvo prejema za vplačano članarino osrednje glasilo in pokrajinsko glasilo ter pedagoško-znanstveno revijo. X. Nadzorstvo. § 33. Nadzorstvo 'iprave glavnega odbora ima 5 članov; nadzorstva uprave pokrajinskih sosvetov imajo po 3 člane. — Delokrog nadzorstev določajo poslovni redi. XI. Razsodišča. t § 34. Razsodišča so: okrajna, pokrajinska in osrednje razsodišče. — Sestavo in delokrog teh razsodišč določajo posebni poslovni redi. XII. Razdruženje. § 35. Ako se Udruženje razdružl, se izroči vsa premična in nepremična imovina v varstvo ministrstvu prosvete, ki naj to imovino Izroči novemu Udruženju z istim namenom in smotrom. § 36. Razdruženje more skleniti le kongres z dvetretjinsko večino. Prehodne določbe. 1. Vse volitve za Udruženje in poverjeništva izvede 1. učiteljski kongres v Beogradu. 2. Okrajna učiteljska društva preosnujejo svoja pravila v zmislu teh pravil. 3. Vse dosedanje pokrajinske in deželne zveze likvidirajo takoj po ustanovitvi Udruženja, najkasneje do konca leta 1920. 4. Premična in nepremična imovina ter vse plačilne obveznosti pokrajinskih in deželnih zvez preidejo v upravo poverjeništev. 5. Osrednje glasilo Udruženja je „Narodna Prosveta" v Beogradu. 6. Vsako poverjeništvo si lahko izbere, oziroma ustanovi svoje pokrajinsko glasilo. 7. Vse obstoječe pedagoške revije se preosnujejo v enotno osrednjo pedagoško-znanstveno revijoT 8. Želeti je, da dosedaj samostojne zadružne učiteljske ustanove stopijo v stik in sodelujejo z Udruženjem na podlagi, ki jo določi glavni odbor UJU sporazumno z upravami teh ustanov.