L«to »II., štev. 277 PcSmina t>aT$2?*r»~ V Mublfani, sreda dne 22. novembra t&22 P©sanrtazna stev. stan« 1 Din izhaja ob 4 zlutraj. Stane mesečne tO— Din ia inozemstvo 20r— . Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon et 72, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo; Ljubljana, Prešereov* aL št 54. Jelef. it X. Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. Račun prt pošte, ceker. zaveda štev. 11,842. Ljubljana, 21. novembra. Naša država je bogata na kmetijskih produktih. Naš Banat in Bačka slovita kot največji žitniei srednje Evrope. Srbija, Vojvodina in Srijem so mogočen eentnim produkcije prašičev š^ masti. Druge živine, ki prihaja za prehrano v poštev, je v vseh delih države v izobilju. Navzlic temu so cene <-?eh vsakdanjih potrebščin sredi letošnjega leta v naši državi tako narasle, ist ji Tj ogromna večina naroda ni bila več kos in da je pretila v promstno tsžko .dostopnih pokrajinah pravcata Jakota. Nezadovoljstvo ljudstva je z iraginjo naraščalo, ž njo je obubože-v-al zlasti srednji stan. ki je navezan ua fiksne dohodke. Socijalno stanje je postajalo tem bolj nevzdržno, ker je bilo jasno, da f-o težkih razmer krivi vsleagrarci in vse ono. kar je v naših produkcijskih pokrajinah zvezano z izvozom. Dejansko je bilo tako. da smo mi. Jugoslovani, stradali, v drugih državah pa so uživali sadove našega kmetijstva za nižje cene nego smo jih •.'oma plačevali. Sporedno z veleagrar-no politiko pa so uganjali baissisti še : rnčujoče devizne špekulacije, kar je vidoma rušilo vrednost dinarja ter i.iarled naše države na zunaj in na znotraj. ~ Četrt leta je minulo, odkar so bili prejeti na kronskem svetu v Ljubljani hmeljni sklepi za novo gospodarsko volitiko, ki se ozira tudi na široke slo- konsumentov. Pogled r.a to razdob-> nazaj kaže. s kolikim trudom, s ka-:imi ovirami in s kako počasnim tem-r-om so zvezane take reforme. Za može. i i so stali na čelu te velikopotezne skelje. pomeni čas treh mesecev le čas kratkih trenutkov za pomanjkanje trpečega. ki dan za dnevom pričakuje .vinomoči. je to doba večnosti. In vendar bolj in bolj prevladuje filaden razum. mirna uvidevnost. Z vsakim dnem narašča spoznanje, da ni bflo mogoče preko noči na razvalinah fvetovne vojne zgraditi državnega bitja, ki bi v "vsem ustrezalo žel jam in zahtevam oseh. Neprestano valovanje interesov raznih stanovskih in terito-njaTniir skupin i« venomer hrepenelo •o izenačen,ju, umirjenju in harmoniji, »ko pogledamo nazaj, moramo vsi pridati. d3 se naš celi narodni in državni razvoj polagoma normalizira in da rehaja celokupna državna politika na mo zdravo srednjo linijo, ki predstavlja komponento med borečimi se int3-rest. navzlic temu, da je današnje stanje še v mnogih ozirih nezadovoljivo. Na celi črti prodira tudi spoznanje. • hujskanje ljudstva ne rodi dobrega adu, da prazne demagoške besede .rez pozitivnih realnih dejanj nič r;e zaležejo. Edinole možje dejanj, možje energije, jeklene vztrajnosti in doslednosti, morejo ustvariati nove dobrine, novo in mlado življenje v družbi in v državi. Vse drugo odleti slej ali prej in pade na tla kot nezrel al! odrevenel plod. Krepka, ustvarjajoča individualnost v današnjih časih sama za«e še 'ie •rnaS mnogo, ako ne stoji v službi velike ideje ter v vrstah mogočne sku-ršn-'. ki zasleduje iste cilje in naloge. Na eni strani manšesterski liberalizem s samosvojimi noedinci. na drugi strani materialistični socijalizem, svojih dolžnosti se še nezavedajoča krepke individualnosti izpodvezujoča masa. Na sredi pa se kristalizira moderna demokracija, ki samozavestno stona na riroka pota nacijonalne harmonije. Le tako je mogoče tudi v Sloveniji razumeti miselni razvoj naše javnosti. Dosledna. nevpoglji*a vztrajna in ne-nmorna rine se slovenska demokracija iz povojnih razvalin, nezadovoljstva, nežna čajuosti in materijalizma navzgor Edino ona je obdržala krepke živ:©, hladno kri, samo ona vztraja že leta pri pozitivnem delu za konsolidacijo naših notranjih nacijonalnib in državnih prilik. Ideia, ki jo zastopa, je krep-kejša kot stranka, stranka jač.ja kot osebe. Velika ideja jugoslovanske demokracije ne more propasti, ker ne sme pronasti temelj, s katerim je ne-razdružljivo spojena, naš ujedinjeni je dinstveni jugoslovanski naroi Večjega zadoščenja za borce vrvi -enih idej ni, kot ga imaš. ako vidiš, da prihaja po velikih naporih vsaj nekaj priznanja. Tem večje je to sado-2cenje danes, ko r.ibče v razvoju dogodkov ne more pokazati še popolnih nšpehov in ko se zadoščenje in zaupanje izreka že tudi delnim uspehpnt prizadevanju samemu in energični volji. Zadnja dva dni je dobila slovenska demokracija lepo zadoščenje. Dve veliki strokovni organizaciji, ki sta po svoji sestavi strogo nepolitični in kjer se združujejo pripadniki vseh sloven-»kih strank. skuDins neurad mikih in Politična sihiacifa HRVATSKI BLOK PRED RAZCEPOM. — RADIČU SE MUDI. — O REPUBLIKI NE GOVORI NIHČE VEC. Beograd, 31. novembra. (Izv.) Tukajšnji politični krogi so informirani, da pride večina blokašev koncem tekočega ali začetkom prihodnjega tedna v Beograd ter da se udeleži sej parlamenta. Pripeljal jih bo sam Radič. Blokaški delegati, ki so se mudili v Beogradu pro-šli teden, so poskušali staviti gotove pogoje. ki pa so bfli tudi od opozicije odbiti. Vrnili so se k Radiču s sporočilom, da je prehod iz abstinence v pozitivno politiko mogoč le, ako se blokaši postavijo na stališče priznanja dejanskega stanja, položijo torej predpisano prisego na ustavo ter se udeležijo parlamentarnega dela, kakor vsi drugi poslanci. Ker za Hrvatski blok ni bilo drugega izhoda, se ie Radič odločil, da privoli tudi v tako likvidacijo svoje abstinenčne politike. Proti temu je nastal v Hrvatskem bloku hud odpor s strani frankovcev, ki so takoj protestirali proti »nameravanemu izdajstvu hrvatske ide!e» ter so zaključili, da bodo začeli najostreišo borbo zo-ner Radiča, če res odide v Beograd. Vsekakor je računati, da se bo blok razbil v dva dela in da pridejo v Beograd le pristaši seljačke stranke in hrvatske zajednice, medtem ko bodo frankovci ostali doma ter skušali organizirati fronto proti — Radidu. Razmeroma kratek parlamentarni program, kateremu bodo sledile volitve, in razmere v bloku silijo Radiča, da se s svojo akcijo nožnri. V Beograd je zato dospel zopet dr. Šurmin, ki je danes ve^ dan konferiral z opoziciionalnitni voditelji. t njim se nahajajo-tudi še nekateri drugi blokaški politiki. Posebno dolgo se je dr. Šurmin rarsovarjal s klo-rikalcl, ki so ga zaklinjali. da naj blokaši puste sedaj svoj program na strani ter predvsem pokažejo, da ne mislijo resno z republiko, ker bi sicer seveda ne mogli priti v poštev za event. vstop v vlado. Dr. Strmin je odgovoril: »Molim Vas, tko ioš misli danas na repub-liku». Popoldne je dr. štirmln posial Radiču deoe.šo. v kateri ga pozivlje, cne-ka se blok požuri», ker bo sicer prepozno. Nadalmi razvoj dogodkov ?e pričakuje s precejšno napetostjo. Organizacifa dela na orifeniski konferenci TRIJE PREDSEDNIKI. - V KOMISIJAH ZASTOPANE LE DRŽAVE-ZMAGOVALKE. - TURŠKI PROTEST. Oochy-Lansancs. ?t. novembra. (Izr.) j Komisiji za teritorijaHna m vojaška Malo po enajsti nri predpoldne je priče- vprašanja, in upravo morskih ožin predlo pr.-o redno zasedanje orientske kon- deduje lord Cnrzoc: komisiji sa vprašs-ferenee v ouchvskem hotelu «du Cha- i uja inozemeev in narodnih manjšin v teans. ki je zato popolnoma preurejen. 1 Turčiji Italijan Garroni. komisiji sa go-Stsvilni zastopniki so vzbujali v malem i opane vse driare. to je Anglija, Fraa-Poincare ln Mnsrolir.i, ker nista cficiel- j ejjsu- Itafljs*. Japonska, Orška, RnmaniM, na zastopnika svojih dr£a?. • Jugoslavija in Turčija, Zastopniki držar Vprašanje prodsedništva je bilo rcfce-: ob Črnem rcorju morejo prisostvovati po no brez težav. Vodje delegacij treh ve- i svetovanje™ glede morskih ožin. lesih to je lord Cnrron za Anglijo. Bar-j Amerika se je udeležila &sna»nvf rere za Francijo in Garnnii sa Italijo, j je kot opazovalka, bodo izmenoma v navedenem redu vr-j ČBŠKO STALldCfc. šili predsedniške posle. Takoj nalo je i Pariz, 21. novembra. (Izv.) tLcijo ea- Definifivni razkol zemlforadniške stranke lord Cnrzon vodstvo prvega za-, ; ^ ^ ra , dr. sedanj 2e pn rol.lv« predli ko-; P orienfcski konferenci. Dr. je prido do neka^r.h teaoc. Ko -, Med drojrim. da j^čeSko- čno so se zedmil! za tri Komisije, m Si- ___Si.......—. slovaška zainteresirana n«, cer: i.) Ba teritorijalna vprašaja in mor i ^ , VSled sroiih pogodb ske ožine, za vprašan;« uarodmh .. „ ... . ■ 1 t, .-m «»% ffoflarno in Kuraumio. ki sta na ISTOČASNI SEJI DVEH GLAVNIH ODBOROV, KOMADINIČ OSAMLJENA. AVRAMOVIČ IN Beograd. 21. novembra. (Izv.) Včerajšnjemu sestanku plenuma revrševal-nega odbora zemljoradniške stranke je prisostvovalo 23 članov iz Bosne. Hercegovine. Dalmacije, Srbije in Vojvodine. Na tej seji se je konstituiral glavni izvrševaini odbor, pri čemur je _ bil izvoljen za predsednika Stanoje Dimitrijev! j. za prvega podjuredsednika dr. ililan VUjinae. ža glavnega tajnika Voja Gjorgjevič, za njegovega pomočnika dr. Kučič, za drugega tajnika Miloš Popovič in za blagajnika Voja Mi-ljutinovič. Na znanje s<5 bila vzeta poročila poslanskega kluba, kateremu so dane proste roke, da vodi politiko z ozirom na parlamentarni položaj. Delegati iz Dalmacije so poročali o težavnih razmerah v Dalmaciji. Nato so se vršile volitve eekcij in je bil sprejet poslovnik glavnega izvrševalnega odbora Končno so bile soglasno odobrene vse določile, ki so bile sprejete na kongresu v Banji Luki. Istočasno sta disidenta zemljoradniške stranke posl. Avramovič in odstavljeni tajnik stranke Komaainič sklica-[ Ia sejo glavnega izvrševalnega odbora, na kateri sta obsodila resolucijo banjaluškega kongresa in zatrjevala, da to ni bil glavni kongres stranke, temveč le pokrajinski sestanek. Po teh dogodkih je smatrati vsako možnost poravnave med obema skupinama za izključeno, tako da je postal razkol v zemljoradniški stranki dpfini-tiven. Sestanek med Musse« " >m in Niniiiem Beograd. 21. novembra. (Izv.) Včeraj ob pol 4. sta se sestala v dvorani orijentske konference v Lausanni italijanski ministrski predsednik Mussili-ni in dr. Ninčič. ki sta se prisrčno pozdravila. Mussolini je dr. Ninčiču izrazil svoje zadovoljstvo, da niso beograjski listi ob priliki njegovega nastopa pisali preostro o njem. Proti večeru sta se oba ministra še enkrat sestala in se razgovarjala nad eno uro. LAZA MARKOVIC POSLANIK V RIMU? Beograd, 21. novembra. (Izv.) Govori se. da je minister pravde Laza Mar-kovič podal demisijo. Baje kandidira za poslanika v Rimu. odkoder bo dosedanji poslanik Antonijevi6 odpoklican. PRAZNIK V BEOGRADU. Beograd, 21. novembra, (Izv.) Danes na praznik arhangela Mihaela ni delal noben parlamentarni odbor. DELNO UKINIEN.TE UVOZNE PREPOVEDI ZA LUKSUZNO BLAGO. Beograd. 21. novembra. Državni pod-tajnik za finance dr. Svetislav Popovič je izjavil vašemu dopisniku, da je minister financ na podlagi finančnega zakona ukinil prepoved uvoza luksuznega blaga od 3. julija t. 1. pod št. 4776, ki je bila objavljena v 156. številki »Službenih Novln». uradniških državnih nameščencev, sta izrekli s tem. da sta soglasno izjavili ministru dr. Žerjavu zahvalo in zaupanje za njegova prizadevanja za izboljšanja socijalnega vprašanja državnih uslužbencev, delovanju slovensks demokracije zaupnico, ki je pač najlepši dementi vse one zlohobne gonje, ki jo sedaj baš med uradništvom uprizarjajo politični desperadL Zaupanje na eni strani rodi Se večje zaupanje na drugi strani. Zaupanje je temelj zvestobe, Iz katere klije požrtvovalnost. »Zvestoba za zvestobo* je klical svojim volilcem za časa volitev v konstituanto dr. Žerjav v svojem ln v imenu eele JDS. Slovenska demokracija je dokazala, da is d/*l«dna in zvesta. Ljudska sodba bolgarskih ministrov Beograd, 21. novembra, (Izv.) Ljudsko glasovanje na Bolgarskem je izpadlo ; usodno za obtožene ministre starega re-' žima. Od vseh oddanih glasov se je izreklo za krivdo nad 7Q odst PoSjstco-ifalijanski incident Varšava, SI. novembra. (Izv.) Ker je varšavski »Kurjer Porannv* pisal, da so Italijani pri Vittorio Veneto začeli bitko, ko ni bilo nobenega Avstrijcev več na fronti in tako dobili »slavno zirago», se je podal italijanski poslanik v Varšavi Tommasini k poljskemu zunanjemu ministrstvu, pri katerem je v imenu svoje vlade protestiral proti žalitvam italijanske vojske po imenovanem časopisu. Minister se je opravičil in izjavil, da za člankom v »Kurjerju* gotovo ne stoji ves poljski narod, nakar je poslanik zadovoljen odšeL KRSTNA SLAVA PATRUARHA DIMITRIJA. Beograd, 21. novembra (Izv.) Danes je slavil svojo krstno slavo patrijarh Dimitrije. Slave sta sc udeležila metro-polit Dosič in vladika Dositije. Ob 12. se je vršilo slovesno rezanje kolača, kateremu so prisostvovala tudi kralj te princ Jurij. Patrijarh le pozval k slavi tudi člane vlade in so se v imenu vlade udeležili proslave minister prosvete, pravosodja, in ver. Za jutri so pozvani k patrijarhn narodni poslanci in zastopniki višje duhovščine. GLAVNA SKUPŠČINA SKS. Beograd, 21. novembra. (Izv.) Dne 7. decembra se v Ljubljani sestane prvotno za 27. t m. sklican kongres glavnega odbora in poslaniškega kluba samostojne kmetijske stranke. Kongresa se odeleže po dosedanjih dispozicijah tudi poljedelci Iz Češkoslovaška ZA POSPEŠENJE INVALIDSKEGA ZAKONA. Beograd, 21- novembra. (Izv.) Danes le »odbor 100 invalidov* zaprosil pri dvorskem maršalatu za avdijenco pri kralju, ker namerava prositi kralja za posredovanje, da se člmpraje sprejme invalidski ukea. orientskem t Jn- ..........' . «n 1 ffosiaviio :n Kumumio, ki sta na svojin manjšm m mozetncev v T .rd* m 8.) ■ m o~oteni in sondels- za gospodarske «n f.nancielne zadeve. ^ ^ Grške. Zaradi tega je pri, \saka delegacija ima prarieo, ikv od-, v Bukarešto in Beograd, d, Pf-V T komiSi,p enega R ^ ^ j stopnika sb izvedenca s pnsUvkom. da proti Turkom, če- morep v prvn dve komisijo le član, ur- bo srojib zaveznikov, vendar pa ne bo nastopala iniciativno. ŠTEVILNE DELEGACIJE. Oochy-Lausanne. ?1. novembra, ilzv. žav, ki so bile s Turki v vojni in so sklenili z njimi defirritiven mir. O vprašanja morskih ožin se bo razpravljalo šele pozneje, ko dospe na konferenco tudi rusko zastopstvo. Tur?ka delegaci- ; ja je proti temn ener^čn« protestirala tako da je uradni komunike, ki bi moral iziti okoli ene popoldne, izšel pozno po- Čeprav so velike velesile sklenile, da ee na konferenci ne bo razpravljalo raz«* o turško-crSkeiB mira in o morskih oll- poldne. ker ga Izmet-paša ni hotel pod- nah o nobenem drugem vprašanja, pripisati. Lord Curzon je Izjavil, da pred j hajajo vendar vse mogoče delegacij® v četrtlccm ne bo mogel odobriti kakih de- : Lausirme. Danes so tu že razne eg'^.-finit.ivnih sklepov. " ker mora počakati.1 tovske, sirske, makedonrko. afgamst« da se novi aoglesl;i kabinet predstavi j ske m druge delegacije r najradiene.-kralju in priseže ' širni željami ra predigri. Zavezniški pogoji kemalistom - POGO.n SO OSTRi. - ZAVEZNIKI NE OPUSTE NOBENEGA SVOJIH PRIVILEGIJEV. - PRODRLO .IE ANGLEŠKO STALIŠČE. London, 21. novembra (Izv.) »United Telegraph* poroča iz Lausanna: Mirovni pogoji zaveznikov predvidevajo po angleško-francoskem načrtu Turkom le nebistvene koncesije. Pogoji so sledeči: 1. brezpogojna prostost morskih ožin; Dardansle morajo biti tudi v vojni proste za volne ladje. Vse obrežne utrdbe jc treba podreti. 2.) kapitulacije se iormelno odpravijo: vse predpravlce, ki so jih dobili Evropejci, pa ostanejo v veljavi. 3.) mandati nad Mezopotamijo, Sirijo , in Palestino ostanejo v veljavi; 4.) vse koncesije, ki so jih dali Turki tujim državam, razen onih, ki so jih dobili Nemci ostanejo; 5.) Dodekanez pride dotlej pod italijansko kontrolo, dokler zavezniki ne odločijo končne usode tega otočja; 6.) število turške posadke v Anatolij' i se ztnaniša: v Evrop* ostanejo le ptp-! stovoljni oddelki; 7.) varstvo krščanskih manjšin se izroči medzavezniški kontrolni komisiji: i 8.) Turki povrnejo vso škodo, ki so j" napravili tujim državljanom; 9.) Turki se odpovejo vsaki vojni odškodnini s strani Grške; 10.) premirje v Mudaniji velja do ratifikacije mirovne pogodbe ia 11.) Carigrad in nevtralna ccma ostaneta zasedena po zaveznikih, dokler zz-vezniški parlamenti ne ratificirajo Mirovne pogodbe. Angleški listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da je skoro na vsej črti zmagalo angleško stališče, za kar gre zasluga v nemali meri intransigentnosti kemalistov samih, ki so si s svojimi pretiranimi zahtevami zapravili francoske simpatije. ludtmpeiti grosi konkurz Budimpešta, 21. novembra drv.) Tu so se vršila zadnje dni pogajanja ased zastopniki glavnega mesta in francoskih upnikov o predvojnih dolgovih Budimpešte. Pogajanja niso imela uspeha. Francozi so stavili take pogoje, da jih mestne finance vsled težkega položaja ne morejo zmagati in so zastopniki Budimpešte pogoje odklonili. Zato so Francozi odpotovali z grožnjo, da bodo raj-glasili nad Budimpešto konkurz. Iz Budimpešte je sedaj odpotovalo nekaj zastopnikov, ki bodo skušali doseči v Parizu ugodno poravnavo. Kakor poročajo, pa so »astopniki francoskih upnikov storil! že na merodajnih mestih vse korake zaradi razglasitve konknrzs nad madžarsko prestolieo. DUNAJSKI ŠAHOVSKI TURNIR. Dunaj, 81. novembra. (Izv.) Rezultati današnjega dne na mednarodnem šahovskem turnirju: Dr. Tartakower premaga Kdniga. Aljeehin dr. Tarrascha, Wolf Bogoljubova. Grflnfeld Spielmanna. Se-miseh Kmoeha in Retti Takasza. Stanje po 7. kota je sledeče:: dr. Tartakower 6y2; WoIf Ji/s, Rubinstein. Aljeehin in Grtafeld po B, Maroczv 41/-. Spielmann 3 y2, Semisch 3, Retti 2% in eno visečo "partijo. Vukovič 2 Vj, dr. Tarrasch 5. Bogoljubov 1%, KSnig 1 in eno visečo partijo, Kmoch 1 ln Takasi 0 in ene vi-!*čo ifro. Zagreb, devize: Dunaj C.iJ875 — 0.0925, Berlin 0.92 — 1.12, Budimpešta 2.50 — 2.80, Milan 288 — 292, London; 273^ — 278.5, Newyork 61 -- 62, Pariz 447,5 — 452^, Praga 196^ — 199J, Sofija 43 _ 45, Curih 1145 — 1155. Varšava 0.43 — 0.53, Bukarešta 39.25 — 40.75, valate: dolar 60 — 61, avstr. krone 0.0925. češke krone 193.5 — 196.S, marka 1.03, lire 284 — 2S8, francoska franki 427J! — 432.3, madžarske krone 2.55 — 2.85. — Efekti: Jadranska banka 385 — 400, Slavenska banka 102 — 10S; Praštediona 1050 — 1055, Slov. eskora. banka 0 — 159, Trboveljska premogovna družba 250 — 260.5. Beograjska borza radi praznika ar-hangjela Mihaila nI poslovala. Praga, devize: Berlin 0.47 — 035" Curih 591 — 597, Milan 148.75 — 150.25, Pariz 236.25 — 237.75, London 14225 -143.75. Beograd 49 — 49.50, Sofija 23^ — 23.70, Dunaj 0.04075 — 0.05075, Varšava 0.155 — 0.255. Curib: Berlin 0.08125, Newyork 5Sc. London 23.97, Pariz 39.70, Milan 25.15. Praga 16.75, Budimpešta 0.2225, Zagre 2.10. Bukarešta 3.45, Sofija 3.90, VarSi va 0.035, Dunaj 0.0073, avstr. žig kr' ne 0.0075. Berlin, devize: Italija 29.176 — 29421 London 27.331 — 27.669, Ne^ors 615.956 — 619.044, Pariz 46.134 — 46M Švica 115J11 — 115.791, Dunaj 897 -903, Praga 19.501 — Budlmnoišta — 9f* Slovenski dr!., name-Kenei mmhim Žerjavu Gospod minister! Predsedstvo podpisane OZ je 16. t. m. na seji širšega odbora obširno poročalo o zadnjem beograjskem kongresa državnih nameščencev ter ob tej priliki odločno naglašalo Vašo neprecenljivo pomoč, ki ste jo blagovolili uveljaviti ob sprejemu depuia-cije pri gospodu finančnem ministru. Vprašanje državnih nameščencev, ki je tako vsled maksimiranja rodbinskih doklad kot nezadostnih prejemkov vobče navzelo posebno zadnje mesece eminentno e o c i j a I n i pomen, je našlo v Vas. gospod minister, najod-ločnejšega zagovornika, ki je ugo-ini rešitvi tega vprašanja že od vsega po-četka posvečal nesebično pažnjo. V vsem prepričanja zavedajoč se tega dejstva, je OZ na zadnji seji širšega odbora soglasno sklenila, izreči Vam, gospod minister, svojo neomejeno zahvalo. Obenem Vas. gospod minister, prosimo, da blagovolite z vsemi razpoložljivimi sredstvi i:i močmi tudi v bodo-«5e podpirati opravičene težnje javnih nameščencev ter v smislu naše brzojavne prošnje z dne 17. t. m. glede takojšnjega izplačila zadostnega enkratnega nabavnega prispevka, oziroma zvišanja draginjskih doklad ukreniti vse potrebno. V Ljubljani, dne 21. novembra 1922. Za odbor Osrednje zveze Javnih nameščencev in vpokojencev sa Slovenijo: Makso L i 11 c g 1. r., t č. predsednik. Joža B e k š I. r., t. č, tajnik. y f$arši»©py Danes so pretekla štiri leta, odkar Je general Maister razorožil takozvano nemško zeleno gardo, ki se je po prevratu poleg Maistrovega pešpolka -45. organizirala »v obrambo A^ariboras. Bila je takrat številnejša kot Maistrova četa in bi bila gotovo zavzela Maribor če bi je ne bila udušila drznost slovenske energije. »Marburger Zeitung->, tedai še v rokah nemških nacionalistov, je čisto pravilno zabeležila dragi dan, da ie bila s tem odločena usoda Maribora. In tako si je 45. pešpolk upravičeno izbral ta zgodovinski dan za svojo krstno sla vo, ki jo je danes prvič, a tem prisrč-neje proslavil. Na obširnem dvorišču meljske vojašnice se je postavilo vojaštvo v četvero-kot, da po maši prisostvuje »sečenju hleba*. Prišlo je tudi mnogo naroda zlasti ženstvo, župan g. Grčar, okrajni glavar g. dr. Lajnšič, voditelji šol. uradov, L dr. Ganljiv je bil prizor, ko so točno ob 10. uri pod vodstvom staroste dr Serneca in načelnika Naglica ob svi-ranju sokolske koračnice prispeli na slavnostni prostor Sokoli in se pridružili vojski. Po cerkvenem obredu je imel g. polkovnik Draškič pomenljiv govor, ki ostane vsem v trajnem spominu. V kratkem je označil pomen krstne slave, ki ie pravi jugoslovanski praznik, ne samo pravoslavni, ampak tudi katoliški. 45. pešpolk je upravičeno izbral današnji dan za slavo, ker je ta dan prvič rabi! orožje za svojo pravo domovino, za korist svojega naroda in se tako priključil slavni srbski armadi. Ob slavju svojega junaškega čina morajo vojaki misliti na dan, ko bodo rešili svoje zasužnjene brate doli ob Soči in v lepi naši Koroški. Ta velika misel dviga in oživlja ponos naše armade. Svoj globok govor je končal g. polkovnik s trikratnim vzklikom •Slava kralju!* G. major Kovačič je prebral pozdravne čestitke vojnega ministra, komandanta armijske oblasti, komandanta Dravske divizijske oblasti in daljši navdušeni dopis bolnega generala Maistra, ki so mu navzoči klicali «2ivio!» Pevski zbor podoficlrske šole je zapel par pesmi, nato pa so defHirale čete načelu s Sokoli. Sledila je prisrčna zabava, popoldne pa 3e bila vojakom prirejena priprosta zabava. proti predlogu dr. Senčaria sklenil, da se ukine z novim letom »ponočni davek» s tem izgubi mestna občina letno nad 100.000 K dohodkov. Pri vprašanju povišanja najemninskega vinarja Je Mikuletič predlagal, da naj ostane sedanja izmera veljavna tudi v slučaju, če se najemnina v prihodnjem letu eveiit. 3krat zviša. Ta predlog ie prodrl proti predlogu dr. Senčarja, ki je zahteval, da naj velja dosedanja izmera samo za najemnine mesečno do 500 K, pri višjih najemninah pa se naj zviša tudi najemninski vinar. Pri izrednem prometu predvideva proračun 250.000 Din za kritje obrestnega primanjkljaja mestne hranilnice, katero teži po Ornigovi zaslugi okroglo 20,000.000 vojnega posojila. Za kritje tega obrestnega primanjkljaja pa ni predvidenih — dohodkov Na vprašanje dr. Senčarja, kje se naj dobi potrebno kritje, ko mestni svet odklanja celo sedanje dohodke, n. pr. nočni davek, so odborniki — molče odtro-bentali! Mesto mestnega tajnika se tekom leta opusti, ker zamore te posle po uradnem poročilu opravljati vodja uradov s cenejšo močjo. To mesto opravlja sedaj neki Zeienko, ki je bil okrajni tajnik glavarstva v Ptcju in je zaprosil za vpo-kojitev, ker je po lastnem zatrjevanju radi bolezni nesposoben za nadaljno službovanje: za mestni magistrat je — baje še dober, ker ga blagoslavlja — ira-ter Ferleš. ®tef©sti Iz dopise Gorica, 20. novembra. Nesramna obsodba in še boli nesramen način po katerem se je izvršila obsodba naših fantov, ki so bili obdolženi. da «o zakrivili hudodelstvo na Krnu, sta našla silen odmev pri našem ljudstvu. Naše ljudstvo sicer molči, ker mora molje to krivico med Ko ie v starem veku Italija postala politično in trgovsko središče tedaniega kulturnega sveta, so iz Rima vodile prvovrstne ceste na vse strani. Ena glavnih med njimi Je bila cesta, ki Je vodila Iz Rima do jadranske obale v današnji Apu-liji, in se je nadaljevala na vzhodni ja dranski obali pri Draču. vodeč preko današnjega Elbasana na Ohrid, Bitolj, Voden in Solun ter dalje na Carigrad. To je bila znamenita via Egnatia, ob kateri je cvetelo mnogo znatnejših mest. V srednjem veku je ostala Italija še vedno važna trgovska pokrajina in via Egnatia je obdržala precejšen pomen. V turški dobi je šele njena uloga prenehala, pač radi splošnega kulturnega in gospodarskega propada, ki ga je zakrivil osmanski režim. V moderni dobi so bile na premnogih črtah zgrajene železnice, kjer so nekdaj vodile ceste po rimskem imperiju. Da sc bo prej ali slel pojavil načrt, položiti železniški tir po nekdanji via Egnatia, je bilo pričakovati. To tem bolj, ker predstavlja imenovana črta najkrajšo zvezo med Italijo in Solunom ter Carigradom. In Italija se ravno sedaj po zmagoviti vojni bovl z načrti gospodarske osvojitve Orijenta, zlasti Balkana; navedeni železniški projekt se je tedai nujno moral pojaviti. In vendar je ta načrt za nas prezgoden. Italijanski kapital, ki bi hotel graditi železnico, bi si želel seveda zasigurati veiike materijalne ugodnosti, ki nam ne morejo biti po godu. Železnica bi vodila najprej skozi Albanijo, nato skozi Jugoslavijo, do meje pri Bitolju: od Bitolja dalje pa Je že izpeljana normalnotirna železnica do Soluna, skoro vsa po grških tleh. Ker Albanije ne smemo prepustiti italijanskemu vplivu, hi morali zahtevati participiranje našega kapitala pri podjetju, da o našem kosu železnic niti ne govorimo. Za tako angažiranje pa seveda še ne bomo zlepa sposobni. Možnost hI bila tudi, da bi se Italija želela izogniti čati, toda zapisalo si je in imvico m=u ^^ feritorija jn da bj hoteIa trasirati železnico iz Valone preko južne Albanije in Grčije na Solun. Tak projekt bi morali izpodbijati z vso silo, ker bi odvračal eno %g PtuHi Ptuj, 19. novembra. Mestni svet ptujski je v Izredni seji efne 18. novembra odobri! proračun za leto 1923. Proračun izkazuje prebitek okroglo 7000 Din Na poročilo ref. dr. Fermevca se je razvila živahna debata in je osobito JDS klub stavil razne važne predloge mestnega gospodarstva. Dr. Senčar ie imenom JDS kluba predvsem zahteval pojasnila, obstoji-li za tekoče teto do sedaj ravnovesje med preliminl-ranimi dohodki in izdatki. To Je imenom župana potrdil vodja mestnih uradov g. Uratnik. V špecijalni debati je dr. Senlar osobito grajal, da proračun popolnoma prezira ta čas za mesto eno najvažnejših vprašani, t. J. stanovanjsko bedo. Urgi ral ie končno rešitev prodaje mestne vojašnice in zasiguranje Herbersteinovih parcel v vrho gradbe uradniških in delavskih stanovanj. Dr. Fermevc je predlagal, da se nemudoma ukrene vse potrebno za elektrifikacijo mestne raz-svetliave in obratov. Dr. Stahee Je priporočal začasno preureditev mestne Plinarne na podlagi uporabe vinskih tropin. ki dajejo izboren plin. Na predlog Mikaletiča imenom NSS ie mestni svet neštete druge krivice, ki jih ie napravi primorski fašizem Slovencem v Itailji. Kako je bila ta obsodba naravnost naročena od »višje sile*. nam priča že samo dejstvo, da so fašisti tedaj, ko je vladna komisija objavila uspehe svojega raziskovanja na Krnu, molčala kot grob, molčalo Jc vse laško časopisje, danes pa uiuntovo glasilo »Popolo di Trieste* r.a vsa usta vprašuje, če še vztrajamo pri trditvi, da so si fašisti oskrunitev spomenika na Krnu samo Izmislili in aH smo zadovoljni s tem, ker so krivci kaznovani po zakonu?* — »Krivcem« pa državni pravdnik niti za las ni m^el do kazati njih krivde. Fašisti so ob izjavi uradne komisije molčali kot grob. ker so vedeli, da imajo sodnike v Gorici, ki so taki zajci, da zlezejo z vso svojo pravico pod klop. Čudno pa se nam zdi, da «Popolo di Trieste*, ki s takim užitkom išče krivce povsodi. ne vpraša tudi, kaj je z onimi krivci, ki so uničili, razbijali, ropali in požiga!!. Ali bodo morda trdili. da je v drežensko župnišče udarila strela. Vse Je mogoče pri nas, le enega ne bomo učakali: oblast!, ki bi spoštovala zakon Pri nas je zakonik ena sama stvar: nasilje in anarhizem. Naj se dotaknem enega izmed najmodernejših fašistovskih orožij, to Je ricinovo olje. Marsikomu se Je zdela stvar, ko jo Je prvič s!iš3l, smešna, pretirana — morda celo zlagana. Le žalibog, da slord na bridki resnici. Le perverznost Je mogla izmisliti to metodo medsebojnega boja. Fašisti so jo uporabljali po ccli Italiji proti njim neljubim osebam. Celo vemo za slučaje, ko so prisilili ženske, da so pile ricinovo olje. Vjamejo namreč svojega nasprotnika, mu nastavijo revolver na prsa in izpiti mora tekočino do dna, navadno po pol ali po tri četrt litra. Vemo za slučaj, da Je bi! mučenec potem prisiljen izpito ricinovo olje še plačati, siceT bi moral izpiti še eno količino. Ricinovo olje so dajali tudi našim Hudem. V Gorici so fašisti iskali odvetnika Targionija. ki lo po rodu Florentinec, a Je bi! pristaš avtonomije. Vdrli so radi tega v stanova nie g. ravnatelja »Monta* Jskončiča, čigar hči Je Targlonijeva žena. Jak-nči-čeva soproga, ki Je bila nekaj bolana in je ležala v postelji, se je tega tako prestrašila, da se je njeno stanje silovito naglo poslabšalo In je drug! dan umrla. Pri nas so molčali o tem žalostnem slučaju, pozabil ga ne bo nihče. Take so tiste metode, za katere najdejo v rimskem parlamentu, kadar se Jih ožigosa, samo smeh. Smrtni slučaji in shičaji resne obolelosti vsled tega v Italiji niso redki. Končno raj omenimo še, da fašisti prav resno snulejo posebno slovensko fašlsiovsko stranko in hočejo ustanovit! zanjo tudi Ust, za katerega že iščejo urednika. Resnično, čudnim časom se bližamo. kropili SKS glede Pucljeve carinske politike. »Slovenski Narod* razglaša svojim vznemirjenim zajelničarjem v tolažbo, da so bo Zerjavova protidra-ginjska akcija razbila ob trdih pečinah onih. ki zahtevajo zvišanje carin in po dražitev življenskih potrebščin doma! «Narod» bi s takimi veselimi vestmi vendar ne smel otež\očevati demag> ške in nenačelne apitaeije svojih bra tov NSSarjev. Saj so vendar bratje! j Potem se morajo pa na shodih tako silno truditi, da »Narodove* nerodnosti in neprevidnosti popravijo. Seveda, včasih se mora človek pokazati tak. kakršen v resnici je. Zadrževati svoje prave misli — škoduje. -f O škodljivosti centralističnega režima na dolpo in široko govori ]>o zajedničarskih sestankih g. dr. Ravnihar. Kakor je njepova navada, je seveda tudi tu pozabil nedavno preteklost. Dr. Ravnihar je bil namreč od vsega početka v načelstvu JDS eden od najbolj zagrizenih centralistov. In sicer ne morda v tem smislu, kakor razume centralizem vsak pameten demokrat, temveč v onem pretiranem smislu, v katerem ga vsi trezni ljudje odklanjajo Tako je n. pr- v seji načelstva 20. novembra 1018. ko je šlo za to. kakšne instrukcije naj dobi Narodno Veče na pot v Beograd. dr. R. poudarjal: »Naši zastopniki morajo odločno zastopati centralizem.* In v seji izvrševal nega odbora 3. marca 1919 je dr. Ravnihar z emfazo zapo tavljah »Mi hočemo c e n t r a 1 i s t i č no upravo države-* Dane« z istim notranjim prepričanjem dokazuje za-jedničarjem: Mi hočemo avtonomijo... Potem pa razlnga. kako so drugi delali pogreSke. medtem ko je sam ostal modrijan nad modrijani! -f- Zanimivo razkritje. Poroča _ se nam. da je na sobotnem zajedničar-skem shodu pri Anžoku g; Juvan v svojem govoru povedal da je dr. Rav niharja za nosilca zajedničarske kan svetovno prometnih žil z našega ozemlja. Kakor ostane cilj naše železniške politike, da izvedemo preko našega ozemlja železnico z Donave na Jadransko obalo in napeljemo tako promet iz Rumunije in pozneie Iz inž. Rusije skozi naše Jadranske luke, tako nam je tudi gledati, da gre ta najvažneiša evropska želcznlca z zapada na vzhod preko naše zemlje. Seveda bi Jo morali nemudoma zvezati s prečno progo na naša glavna središča. Glavno je te, da se pri tem tuj kapital ne koristi na naš račun. ril Politične u 4- Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj priredi danes ob 8. zvečer v trostilni pri »Turku*. Stre-liška ulica 20, postanek somi-Homkov. Poročali bodo kandidati JDS gg.: Turk. Stich in dr. Klepec. — Somišlje niki, udeležite se sestanka zanesljivo! -f Politično in gospodarsko društvo za vodciatski okraj vabi somišljenike ' na sestanek, ki se vrši 21. novembra ob 8. zvečer v postil ni pri »Bankotu*. Na sestanku poroča gosp. dr. Puc in drugi. -i- Sestanek političnega društva JDS za dvorski okraj se vrši dane* ob S. ivečer pri Mraku. Govorijo dr. Puc, dr. Bohinjec in dr. -f Primorski volilni odbor ima sestanek v četrtek, dne 23 novembra t. 1. pri »Lovu*. Gosposvetska eesfa ob 8 zvečer. Poroča gosp. dr. Puc. Pridite zanesljivo! -f Advokatski knin. Na naš poziv, kaj je menil s svojo trditvijo, da je »L300.000 K romalo v uredništvo Jutra*, je nastopil dr. Ravnihar umik. Z advokatsko zgovornostjo razlaga, da liste predlagala bivša NSS; kajti »dr. Ravnihar je bi! narodnim so cijalistom r.a razpolago že takrat je bil še v demokratski stranki.* -f Naš poslanik v Rimu, Beograj'-ica »Politika* priobčuje v posebnih člankih težke obtožbe proti rrJemu poslaniku v Rimu posp. Antoniievicu. Očita mu lahkomiselnost, kom od-ost in po-l>olno nesjKfc-obnost za za=topanje države na tako važnem mestu in pravi, da bi bilo naravnost zločin na državi, ako bi se tega diplomata še nadalje pustilo na tem odgovornem mestu, kjer s svojo malomarnostjo lahko vsa'- dan veliko škoduje državi. Antonije vid absolutno ni razumel svoje naloge in^ je vlado v Eeocrradu popolnoma mnačno informiral, ker je bil prekomod on da b; se sam pravilno informiral. »Politika* pravi, da bo še pisala o tej zadevi, da svoie zadnlo he«ed.-> ?e nI izrekla. — »Politika* je navadno dobro informirana. Tz teza slučaja se tudi vidi. kako potreben bi bil parlamentarni odbor za zunanie zadeve! 4- Reška konstituar.ta v Kraljeviči. V Kraljeviči, na našem ozemlju, je zborovala 18. in 19. t. m. reška kon-stituanta. Sej se je udeležilo 45 članov konstituante. 10 jih je bilo oviranih v prihonu in so poslali pismene ;zjave_. da ee strinjajo z vsemi sklepi. Od 75 članov konstituante jih je torej brezpo pojno za popolno samostoinost Reke 55*— torej nedvojbena večina! Na sestanku konstituante v Kraljeviči je podal predso-dnik reške države Zanella ob splošnem odobravanju važne izja ve ki vse kulminirajo v tem. da bo sta na Reki v 24 urah zavladala mir in red ako se izroči uprava zakoniti "ladi. " Zanella upa. da Mussoliniieva vlada r.e bo sledila dosedanjim vladam temveč da bo z enim udarcem prese Ljubljanska opera. Sreda, 22.: »Tajnost*. D. Četrtek. 23.: »Jenula*. B. Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: »Pmdana nevesta*. C. Nedelja, 26.: »Butterflv*. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izv. » Mariborsko gledališče. Sreda, 22.: »Hoifmancve pripovedke*. B. Četrtek, 23.: »Hoffmanove pripovedke*. A. Petek, 24.: »Namišljeni bolnik*. Dijaška predstava. Izv. Sobota, 25.: »Revizor*. C in kuponi. * Koncert ge. Poljakove v Ljubljani. Gospa Ada Poljakova, bivša članica pe-terburške velike opere, je že kot »Metuljček* pridobila srca našega občinstva kakor malokateri post doslej. Sinoči je priredila koncert v operi, ki je bil prav lepo obiskan. Izborno sestavljeni program je obsezal ruske, laške, franroske in nemške pesmi. Gospa Poljakova ima krasen glas svetle barve, zelo gibčer in zmožen izraziti karkoli, v višini neskončno zvonck in čist, vedno na me hak in lepo tekoč. Res je bil belcanto. kar smo čuli v starih italijanskih pe?-mih Martinija, Cimarose in Pergoleseja. Debussv ip bil tako rafiniran in vonljiv. koncem Pchumannnve z brezprimemo umetnostjo podane »Ich groile nicht* ps je občinstvo udarilo v tako entuziastii"-no ploskanje in klicanje, kakor mord.» še malokrat, odkar eto'-i naša opera. — Izmed ruskih pesmi je teZko reči, katera je bila bolj povšeči, zakaj ga. Poljakova je sestavila program, ki predstavil iz najboljšega najboljše. P.imskega-Korsakova sentimentalna »Romanca* napravila velik vtis; obe pesmi Rahma-ninovega sta bili nekaj posebnega, ori-■rinalnega, kakor so vse stvari tega skladatelja, da!:e dve ljubki pesemci Gre-čaninova in končno - Musorgski: Štiri otročke pesmi. Pol deklamacija — kakor bi govoril mal otrok — kako dobro ;e to naprav:la Poljakova. ki ji naivnost tako pristoja! - pol pesem. »Tjapa*. »Večerna*, »V kotu*, to eo tako micne stvarice, v katerih je otroški ton tako presenetljivo zadet, da jih moremo šteti med najsrenijalnejše, kar nam je ustva ril veliki Musorgski. Gospa Poljakova je podala vse tako dovršeno, tako intenzivno prefcuteno in izrazito, da je nase Glasbo ljubeče občinstvo dolgo dolgo ne bo moglo pozabiti. Dobila je dva lepa šopka in so ji navdušeno aplavdirah. Ali bi je gledališče ne moglo ka*o obvezati vsaj še za nekaj časa za Ljub- ljano? , . Gostovanje mariborskega gledališča v Celju. V sredo dne 29. novembra postaje v celjskem mestnem gledal sc« dramski ansamb! mariborskega Nar.dne "3 gledališča. Uprizoril bo Gogol;cvo komedijo »Revizor*. Predstava se prične ob pol 20. uri in je v abonmaju. Shakespeare: «Otbei!o». Prevel Otea Zupančič. 1923. Založila Tiskovna "dru--a v Ljubljani. Str. 160. Cena 19 Din. So pošti 1.25 Din več. Shakespearova drama »Othello* je pravkar izšla v vzornem prevodu Otona Zupančiča m v znani okusni opremi Shakespearjevih «-dai pri Tiskovni zadrugi v Ljubljan.. Prihodnji zvezek Shakespearjevih de: prinese »Komedijo zmešnjav*. v osebne, temveč v politične namenr in če ;p dejal «v uredništvo*, je s tem mislil le na materijalne izdatke li?ta. Seveda v6 vsak preudaren človek, za kaj je dr. Ravnihar pred nepoučenimi poslušalci rabil baš besedo Zadnje dni se Je pojavila interesantna gospodarska vest. Italija namerava zgraditi železnico oc jadranske cbale na Solun. Iz italijanske Jadranske luke Bari ali Brindisi, bi se vršil promet do balkanske obale s pomočjo trajekta. Iz Soluna na Carigrad že vodi železnica, ki pa bi se menda tudi zboljšala ter skrčila. Po naznačenem projektu bi šlo tedaj za zgradbo direktne železniške zveze med južno Italijo in Carigradom preko Soluna. Stvar ni majhne važnosti In treba se ie njej pemuditi pri stvari že sedaj, dasi o še ni nikakih konkretnih poroči!. Gotovo pa le. da gre za načrt gospodarske itall- (_ . , janske politike, ki si hoče zgraditi naihi-1 izmena trejšo cesto v Hižrji Oriient. uredništvo*. Da pokaže, kako on razume lojalnost! V ostalem se advokatski knifi ne obnesejo vedno. V istem odgovoru je dr. Ravnihar silno oporčrn nad očitkom, da bi bil vedel za zločinsko intrigo, ki jo je »Narodova* gospoda v znamenju takozvane Kamena j rovičeve afere pripravila in izvršila j proti JDS in njenemu voditelju Žerjavu. Iz Ravniharjevega ogorčenja, s katerim odklanja va-Imo z Italiio. temveč tudi z Jugoslavijo. I Zanella bi želel, da postanejo enaki ju-I "oslavofili *ndi vsi drugi Italijani, ki | naj bi delali na tem. da preneha absurdna in neopravičena nezaupljivost | med ohema sosedoma. Dal je je Zanella protestiral proti nezakonitostim in na siljem ki se vršijo na Reki od 3 marca dalje in protestiral posebno proti nameri", izvršiti nove volitve, ker fo novi volilni imeniki navadna goljufija, radi katere bi šli krivci v normalnih razmerah v zapor. Končno ]e zahteval Zanella. da se vrne reški državi pristanišče in železnica, ir, je nacrlasil trdno voljo Reke, da postane v resnici svobodna in neodvisna. Po govoru predsednika reške viade, ki je bil bur no aklamiran, je govorilo še nekaj go vernikov, ki so vsi žizosali posebno sramotne razmere, ki vladajo na Keki glede javne varnosti.___ J l Zimsko-spoTtna sekti ia (smaški in sankaški odsek) S. K. lUriie priredi v četrtek dne 23. t. m. v Narodnem domu (lokali akad. društva Jadran, vhod nasproti I. drž. gimnazije) svoj prvi obvezni teoretični večer: »Smuška .ermi-nologila*. — Tajnica. Viktoria Žižkov v Zagreba. Grad-janskemu se je posrečilo pridob u praš-klub Viktoria Žižkov za dve tekmi. w se bosta vršili dne 25. in 26. t. m. v Zagrebu. Viktoria igra v češkem nogometti veliko vlrgo in ie pred časom porazi,a češkega prvaka Sparto s 3 : 0 ter » s to zmago pridobila češki caip. nailepso trofejo, ki jo pozna češki nogomet. L Viktorijo pride v Zr.greb tudi član C-F isociace. vrhovnega n-gometnega liv ruma v Češkoslovaški, da se informira o dogodkih ob priliki tekme med repre-zcniarcama Jugoslavije in Ceškoslovs- Liub!i?n?fca ''rama. Sreda, 22.: «2ivi mrtvec*. A. Četrtek. 23.: »R. U. R.» Izv. Fetek. 24.: »Jack Straw*. D. Sobota, 25.: »Ploha*. E. Nedelja, 26.: Ob 3. popoldne »KroJ^ek junaček*. Izv. Ob osmih zveče vi mrtvec*. Izv. Ponedeljek, 27.: »R. U. R.* C. Torek. 28.: Zaprto. r .21- Nova postojanka celjskega odsek.? SPD Kumrovo posestvo, katero ie imel dosedaj v najemu dr. Gollitsch, ie prns" četrtek Izdražbal celjski odsek skega planinskega društva. Tako je šla ta važna postoianka v slovenske roke, kar je z veseljem pozdraviti s stališči turistike in tujskega prometa, ua-sek bo namesti! v »Opijski koči* oskrbnika, da bodo obiskovalci tega pogorja v;ak čas lahko postrežem. Urejeno je tudi prenočišče. Stanje nogometnega prvenstva t Zagreba' Po tekrnak zadnje nedelje :e stanje nogometnega prvenstva ZNP nastopno- 1. Gradjarski z 12 tekmami 2\ točk, goli 86 : 7, 2. Hašk z 11 tekmami ♦•ičk goli 78 : 11, o Concordia (9 tekem,'i 4 36 : tukai se moT1 upoštevati, da Je Concordia odigrala svojo tekmo z Viktorijo le prvi čas iti se mora drugi polčas še i" ?ti. 4. ?p?.r-ta (10 tekem. 10 točk. 12 : 36), 5. THri-ja (9 tekem. 8 točk. 18 : 23), 6. Viktori-ia (14 tekem, 7 točk), 7. Croatla (10 tekem, 5 točk). Na zadnjem mestu I. razreda stoji Slaven, ki pri 12 tekmah m dosegel niti trn točke. Razmerje goVrr. Iznaša 2 : 87! Kenlne odločitev za prvenstvo bo padla pri tekmah Concordia is Haškom io Oradianskim. omačc vesti * Cenjene naročnike, ki nimajo na-yočnine za nazaj še poravnane, prosimo, da jo, ker se mesec nagiblje h kon-eu, prihodnje dni zanesljivo poravnajo. * Vse, ki se obračajo na upravo «Ju-tra» za pojasnila glede laseratov prosimo, da naj vedno prilož:jo znamko za odgovor, ker sicer pri današnji visoki poštnini uprava ne more odgovarjati na mnogobrojna vprašanja, ki ji prihajajo vsak dan. * Senzacionalni roman Papeževa hči, ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v »Jutru*. je sedaj izšel. y ponatisu z umetniškim ovitkom v štirih barvah, delom znanega našega slikarja, Roman se dobiva v upravi ».Jutra* v Ljubljani (Prešernova ulica 5-1) ter stane 25 Din. po pošti 27 Din. * Minister Pribičevič proti dr. Krnica. Kakor poročajo iz Beograda, je minister prosvete Svetozar Pribičevič vložil pri osiješkem državnem pravdni, štvu tožbo proti dr Ivanu Krnicu, ki je v nekem v »Hrvatskem Listu* pri-nbčenem članku razžalil ministra Pri-bičevica. Danes se v tej zadevi pred sodnim stolom v Osijeku vrši glavna obravnava. Obtoženca bo zagovarjal odvetnik dr. Papratovid. Tožitelj ie izročil zastopstvo državnemu pravdniku. * Z zagrebške univerze. V nedeljo bi se imel vršiti v Zagrebu občni zbor Jugoslovanskega akademskega podpornega društva. Na dnevnem redu je bila tudi volitev novega odbora. Volitev pa se ni mogla vršiti, ker je med nacionalističnimi in separatističnimi dijaki prišlo do pretepa. Rektor je zaključil občni zbor ter odredil volitev odbora za prihodnjo nedeljo. * Avtomatične telefonske centrale. V ministrstvu pošte in brzojava je posebni komisiji poverjena naloga, da prouči projekt avtomatičnih telefonskih central, ki se baje v kratkem uvedejo tndi na naših poštah. * Nova brzojavna zveza Zagreb-Sa-rajevo. Dosedaj je imelo Sarajevo z Zagrebom samo eno brzojavno zvezo. V kratkem b0 imelo dve. Od Sarajeva do Siska je žica že napeta in bo v kratkem najteljana do Zagreba. Nova zveza gre čez Travnik in Banjaluko. Dolga je 250 km in bo dovršena v dveh mesecih. * Proces proti podžupanu Stojkavu in tovarišem v Somfcoru. k? je izzval toliko senzacijo, je končal, sodba bo pa proglašena prihodnji pondeljek ker je materijal preobširen, da bi se mogla sodba prej sestaviti. Proces je pokazal da je gospodaril samoborski podžupan St.ijkov z državnim denarjem in imetjem kot svinja z mehom s pomočjo njemu podrejenih koruptnih in podkupljivih uradnikov. Pri sodni razpravi se je vedel kot popolni cinik in predsednik ga je moral večkrat klicati k redu in ga opominjati, da se vede dostojno. * Delavska stanovanja v Brodu. Zagrebški listi poroča,jo, da so tvornice vagonov in tvornica »Slavonija* v Brodu zgradile za svoje delavce posebna stanovanjska poslopja, ki bodo v najkrajšem času dovršena. V zdravih in modernih stanovanjih bo stanovalo nad 100 delavskih rodbin. * V pomoč revnim učencem v Mariboru. Na ljudskih in meščanskih šolah v Mariboru je obstojalo od leta 1874. društvo, ki je blagonosno delovalo vee desetletij in nehalo ob preobratu. Na tisoče revnih učencev je potom društva dobivalo knjige in druge r.Sne pripomočke, a tudi oblačilo, obuvalo in hrano. Beda je bila vedno, a do vrha je prikipela v zadnjih letih vsled neznosne draginje. Kako hoče oče delavec ali državni uslužbenec kupiti svojim otrokom šolske prijave, ki stanejo začetkom šolskega leta od 200 do 500 K za vsakega posameznega učenca; v srednjih šolah do 1000 kron. Kako naj izhaja, ako ima tri, pet. šest otrok? Popolnoma nemogoče. Otroci prihajajo v šolo brez knjig in zvezkov — staršem se zameriti ne more. O slabi obleki in obuvalu nezadostni hrani otrok, katere posledica bo jetika. sploh ne govorimo. Ali smemo in moremo še dalje gledati to bedo ravnodušno brez usmiljenja? Ne! Tu hočemo pomagati vsi, ki nam je pri srcu naša mladina, tu moramo pomagati vsi. to je naša sveta dolžnost. Treba je le na novo ustanoviti društvo v pomoč revnih učencev, treba Ie mnogo gorkih src in delavnih rok in iz malih prispevkov posameznikov bo nastala izdatna vsota, ki bi wido-stovala v odpomoč največji sili. Zato se vrši v nedeljo, dne 26. novembra ob 11. dopoldne v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici shod v svrho ustanovitve društva v pomoč revnim učencem. Pravila je [»okrajinska uprava že potrdila. Letni prispevek je malenkostni dar 3 Din. Z ozirom na pre-potrebni človekoljubni namen v dobrobit naše mladine iskreno prosimo obilne uleležbe. — Pripravljalni odbor. * Promocija. Gospod Stane Rape iz Olševha pri "Kranju bo v četrtek dne 23. novembra opoldne v veliki dvorani ijub-janske univerze promoviran za doktorja f'!or.of:je. S tem dovršuje svoje Stiuiije aks-Jemik, ki je bil ves čas svojega visokošolskega življenja izredno živahen in delaven. 2e za časa svetovne vojne je vršil važno patrietično delo ter navduševal svojo roj.ike za idejo narodnega edinstva. Ko se je po prevratu ustanovila iiubliaaska univerza ie takoi stopil na čelo napredni akademski omla- dini in dal iuiciativo za ustanovitev prvega naprednega akademskega društva »Jadran* v Ljubljani. Temu društvu je tudi več časa predsedoval in ga dove-del do onega ugleda, ki ga v živa društvo danes v vsej naši napredni javnosti Kot bojevnik v akademskih vrstah za zmago napredne ideje je zaradi svoje lojalnosti in značajnosti vžival velik ugled tudi v vrstah svojih nasprotnikov. Ko odhaja iz dijaškega življenja in sprejema čast doktorja filozofije mu tudi mi iskreno čestitamo, želeč da mladi doktor ohrani svojo sposobnost in svojo energijo delu za ideje, katerim se je kot akademik s tako vnemo in uspehom posvečal. * Ali postreščeki niso ljudje? Piše se nam: Na shodu pri Anžoku je predsednik bivše narodno - sociialne stranke g. Rudolf Juvan 6mešil stan po-streščekov s tem, da je sbodarjem pripovedoval. kako JDS organizira po klubih učitelje, poštarje, železničarje. Pristavil je. da bodo demokrati »jutri ustanovili klub tudi šc za »dinstmane*. Ali postreščeki za zajedničarje niso ljudje? s Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 12. do 18. novembra narodilo 25 otrok, umrlo pa je 15 moških in 6 žensk, skupaj torej 21 oseb in sicer: 5 oseb za jetiko, 2 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za možgansko kapjo, 1 za srčno hibo. 10 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Za da-vico sta v tem času obololi dve osebi, od katerih je ena ostala v domači oskrbi. ena pa se zdravi v bolnici. * Notarska zbornica za bivšo Štajersko je imela v nedeljo dne 19. novembra v Celju svoje zborovanje. * Izdajanje voznih dopustil v LJubljani. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo bo pričelo v področju ravnateljstva sta-nujoč.m samostojnim voznikom onih vozil z eksplozijskim motorjem izdajati »vozna dopustila*. V to svrho se jim ie zglasiti s svojo fotografijo in z izkaznico 0 opravljenem šoferskem izpitu v sobi št. 13 omenjenega ravnateljstva. Vozno dopustilo je kolkovati z 8 Din. * Zvišanje voznine na ljubljanski električni železnici. Prejeli smo: Mestni magistrat je električni cestni železnici v Ljubljani dovolil zvišati od 22. novembra 1922 dalje vozne listke od sedanjih 3 na 4 krone. To povišanje je bilo potrebno, da bo mogla železnica ustreči zahtevam svojih uslužbencev glede zvišanja njihovih prejemkov. Dalje mora železnica dobiti sredstva za podbetonira-nje in zvnrenje tračnic po predpisih mestnega stavbenega urada: popraviti in povečati mora svojo remizo zaradi priklopnih voz.ki stojijo sedaj izven remi-ze na dežju. Najkasneje v desetih letih bo treba zopet izmenjati obrabljene tračnice in v to svrho bo potre! ovala železniška uprava kakih 12 milijonov krnn. Ker za vse te izdatke nima pri sedanjih dohodkih železnica nikakega kritja, je bilo zvišanje vozne cene neobhodno potrebno. Sicer bo pa tudi po novih zvišanih cenah ljubljanska cestna železnica še vedno najcenejša v Jugoslaviji — če navedemo, da stanejo v Zagrebu vožnje na cestni železnici 4, 6, 8 in 12 kron. 4 Opozorila o predpisu dohodnine za 1. 1921 ln 1922. Davkoplačevalcem, itate rim je davčna administracija v Ljubljani dosedaj odmerila dohodnino za 1. 1921 in 1922, se vročajo te dni opozorila, da bo izkaz o predpisu tega davka javno razgrnjen v času od 16. decembra 1922 dalje. Ta opozorila imajo edino le namen opozoriti dotične davkoplačevalce, da bo predpisni izkaz razgrnjen, nimajo pa nobenega vpliva na potek prizivnega roka. Ta poteče pri vseh teh davkoplačevalcih po preteku 30 dni izza lazgr-nitve predpisnega izkaza pri davčni ad ministraciii, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu v Ljubljani. Kdor ne dobi opozorila, temu se dohodnina za L 1921 in 1922 še ni predpisala, ampak se mu predpiše s enim poznejših predpisni h izkazov. * Preparat proti kotlovcn. Inšpekcija 1 parnih kotlov v Sloveniji nam sporoča: Tnspekcija dela za nadzorništvo parnih kotlov v Sloveniji preizkušava komisio-neir.o novo sredstvo proti kotlovcn, ter še ni dose]-:ne lesene stene, ki so znotraj napoln*-Ine s plutovino in pepelom ter so videti prav lične. Dva paviljona dobi bakt.Ski zavod, štiri pa Pasteurjev institut. Nadaljnje paviljone doba ambulanta za |pobijanje jetike, trahoma in vcneričmh bolezni in sicer v Vinkovcih, Osijeku. v Cakovcu in Mitrovici. * Drznost mariborskih renegatov in Nemcev. Ko je »Jutro* pred kratkim poročalo, da bo mariborski pešpolk v spomin razoroženja nemške zelene garde dne 21. novembra svečano proslavil krstno slavo, je vložilo nemško politično društvo proti temu »žaljenju* Nemcev pri vojaški komandi obširen protestni memorandum. Ker pa vojaška oblast na to nemško drznost ni reagirala, sta prišla predsednik nemškega političnega društva Nasko in sin bivšega predsednika slovensko čitalnice, torej uskok dr. Orosel osebno protestirat k polkovniku g. Draškiču. Slednji je gostoma izrazil svoie presenečenje nad tem čudnim protestom in jima razložil velik pomen spomina dne 21. novembra, ko ie bil Maribor pridobljen naši državi. Ko jima je še g. Draškič povedal, da Nemcem ta . dan ne bo treba razobesiti zastav, ker so vrši slavnost le v vojašnici sta depu-tanta zavzela takoj zopet znano nemško lojalnost in izjavila, da se bodo potem takem tudi Nemci slave udeležili. O. polkovnika sta prosila, naj jima zato vrne memorandum, v katerem so med drugim Vernici zahtevali od vojnega ministra, nai isti ne dovoli pešpolku krstne sla-« Tej želj; g. polkovnik seveda ni mo^el ustreči h je predložil memorandum višji oniasti v informaciio patriotizma mariborskih Nemcev. Krstne slave s« Dalmaciji in Boiri. P" tem se je konstituiral odbor, ki ima pre-gledati "vse koncesije, ter potem podati zakonodajnemu odboru svoje po-r^ilo. Ta odbor je sestavljen sledeče: Poslarc -i Divac in Štejič in en načelnik poljedelskega ministrstva. => Osnovanje jugoslovanske banke v P'. S*—. »■>» ..dellnll« S Mu« < Ola. - Trgentl Hl«l aeslta«!*. »• »r«mieni»» 9« 30 o.«. %adal|ntl» • 9 OI» - <»l»e. ■* upr«. (lah*. tud « —— mamkilu Na •srai«n|* mm Mgo.arla >*. lit M tpraln!« erllotaai cumi u adsoroc. — če mogoče s sliko in svojim naslovom, katera se pozne j« vrne, pod »Srečna bodočnost*, poštnoležeče Jesenice, Gorenjsko. 3997 trgovec z lesom in apnom Stranje pri Kamniku. 39:24 Dva gospoda, inteligentna, visoko naobra-žena, o katerih se govori, da >o fini družabniki, želita v svrho ženitve korespondenca z drema gospodičnama. Dopise Da »Tulipan« in »Hia-cint*, poštnoležeče, Rajhen-burg*. 3930 Gostilna ali rast vrača ja, v kakem večjem krajn Kranjske, St&-lerske ali Hrv.&fee se vzame v najem, taki j ali pa tudi pOine e. Cenjene ponudbe naj se vpošlejo na poštne ležečo »Nova vas, Rakek«. ..ss.s Soba, mcMirana, s posebnim vho d m, v sredini mesta, oair v smeri proti juž. kolodvoru, se išče za mirnega gnspoda 1'onuillis e takoi nasloviti na upravništvo »Jutra* pod šifro »Soba*. S9S8 Jutro" prične objavljati to remekdelo moderne pripo-" vedovalne umetnosti v nedelio 26. novembra. Kdor se namerava na ,Jutro" naiočiti s 1. decembrom, nai vpošlje naročnino (10 Din) pred nedel o, ca bo dobival list do konca meseca novembra brezplačno ter tako mogel citati novi roman od početka, Uredništvo in uprava „Jutra". Dve mali posestvi z vinogradi, blizu Maribora, se poceni prodasta. Naslov » podružnici »Jutra*, Maribor, Barvarsha ulica t. 3931 Zenitna ponudba! Čvrst, podjeteu, 29 let star m adenič, e posestvom v gotovini nad K 15t >.000" , iz učen pi>l;edelfitva, trgovine z mešanim blagom in viuske trgovine, želi v svrbo žen:tve znania z gospodično ali mlado vdovo, ki ima kako kmetako posestvo 3 gostiluo ali kaj drugega. I e resne ponudbe, Prvovrstno apno, tiran ti a no dobro žgano, iz vodnega kamenja (krogle), več vigouov, za takoj njo ali pnzneišo dobavo, po zmernih cenah. Istotam v.igon emre kovih plohov, 50 mm debe lini*. Več pove Štefan Gruden. Klavir ali planino ?e vzame v naiem in se p« prete!;u najemnine garantirano nepokvarjen vrne Več so poizve v upravi »Jutra*. S Za žago v Faii se potrebuje s I. januarjem 1923. poslovodja, ver- ! ziran v gozdnih poslib, vodstvu žage in prodaji, če mogoče trgovsko 'i izobražen. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače na »Splošna l stavbena družba*, Maribor, Aleksandrova cesta 12. 3976 dvonadstropna, z vrtom, pripravna za obrt ali tovarno, blizu glavnega kolodvora, se takoj proda. Cena 450.000 kron. Cenjene ponudbe na oglasni zavoi >vo Susnik, Maribor, Slovenska niča 15, pod „450.000". 3973 Najpripravnejša darila sa feoiie in Novo leto! Sisager šivalni stroji. S@ni3ciionaSnf romasi s za promenadne In športne obleke v bogati izbiri 84/11 0.8 E. Shohsrns Karel Rajer Pribor, Hleksand. ova cesta št. 57 kopuje orsiiG, Ko' In vsakavrstfie donuCs pridelke po dnevnih cenah. 3993 ki ie izhajal w „JUTRU", le sedaj islsl V gjonatisku v krasni opremi z barvastim umetnitkim ovitkom, s-s nasKassziss: v Ljubljani, Prešernova ul. 54, €s?32 25 Din, po pošti 2 B5n vel. Msrcsite takoj, ker le zaSsgs ie majhna FRAN MULEC & DRUG qf za tame, gospode in otroke po znižanih cenah pri f. Sinfovic nas!. K. Ssss Cjubijana, jKestni trg st. 19. __v Ljubljani —- obratuje sedaj: Vožarski pot št. I (vogal Kanovške ceste) ter se priporoča za dobavo vseh vrst kuvert. 3929 MMBMSBan: Naznanjam s'av. občinstvu, da kuiujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Drame 3998 LjiiSUna, Sv, J koba naisrežja štev. 29. ? Kaj je novega v Mariboru ? Kdor bočo dobro in poceni vino piti, mora v PreSeraovo tlet iti. Pridite in poizkusite ga vsi, potem sa boste po glivi šakali. Elektrotehnična paijetje Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 nudi 3989 veliko zalogo modernih svetilnih teles (iustrov) za električno razsvetljavo. izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje mumi«««' Brzojavi: Vajda Cakovoo. Telefon št-v oŠ 94)1 oblastveno poverjeni stavbni tnžacer in mostni stavcenlk Ltubflana. Na Mlrju. Starano pouietio m tonma^a ■isarna -.a Dflonsta želoio-netcusie in voine zgradba, arhitek.nrc t«i vsakovrstne visoke zgradbo. 15i5 izrršftev, Pr«Jrttlrin]a.