Poštno tckoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Ponamezna itevilka^HO stuttnk. Izhaja : vsakpondeljekin četrtck popoldnc. Stane zu celo lcto 15 L. „ pol lctu 8 „ , cctrl „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L Na naročila brcz do- postane nuroinine sc nc morcmo oziruti. Odgovorni urcdnik: Poldc Kempcrk. št. 95 V Gorici, v pondeljek 15. decembra 1924. Leto vn. Nvfrankiruna pisrna se nc sprejemujo. Ogtasi se računujopo do^ovoru in sc pluCujo v naprej. List izdaja konsorcij „GOklŠKE STRAŽB* Tisk Zadružne tiskarne v Qorici Riva Huzzutta št. 18. Uprcrvu in uredništvo: ulicu Mumeli štev. 5. — (prej Scuole). — Na javno vprašanje - javen odgovor. (Piše poslanec Besednjak.) V Rimu sem dobü v roke »Edinost« od 4. decembra, v kateri vidim član- čič: ¦» Poslanec Besednjak na deluza Uagor Ijudstva.« Nekoliko začuden čitam, da me vidijo še vedno v Oorici, ko se nalutjam tu ze od 29. novembra. Res sem svoje potovanje nekoliko od- ložil in nisem odpotoval v Rim isti dan, kakor je pisala »Siraža«. toda zadržale so me mijne dolžnosti do svojih volivcev. Fantie in možje iz Slapa nad Vipavo so bill drugic are- tirani in so se nahajaU v aidovskih zaporih. Ali ni bila rnoja poslanslca dolžnost, da se zanie zavzamem? Kakosem mogel odpotovati, preden bi bill nedolzni IJudje na prostem! Ali naj bi bil odbil odposlanstvo Slapen- cev? Orožniki so nadalje v Gorah prepovedali delovanje telovadnih od- sekov. Prišli so f antic v üorico in prosili pomoči. Ali naj bi jih bil po- slal domov? Moja dolžnost ie bila, da posredujern in vztrajam v Qorici, dokler se zadcva ugodno ne reši. Go- riški podprefekt je bil nadalie izdal \ ukaz, da so vse društvene phreditve prepovedanc, cc se ne motim. do 15. decembra. Društva so prosila pomoči. Ali naj bi jih bil odbil? Treba je bilo nadalje iti v Videm radi žganjekuhe itd. itd. Sker pa nima smisla. da bi še dalje pisal. Vsak razsoden človek razume, da je bila moia dolžnost zcidrži.ti potovanje, in vsakdo mora le strmeti, da me »Edinost« radi te- ga napada! Sicer pa polnjem v Rim, kaüar se mi zdi potrebno; ce se mi zdi, grem, ce ne ostanem. kar je ja- sno za vsakega pametnega cloveka. Komaj sem dospel v Rim. me do- hiü poročilo iz Goricc, da je tržaški nrefekt prepovedal dramaiične prire- ditve v slovenskem jeziku. Ncmudo- ina sedem in napišem interpelacijo na notranjega ministra. v kateri prote- stiram proti nasilnemu in nekuttur- nemu ukrepu. Ali ni bila to moja dol- znost? Ne! V »EdinostU citam, da je bila moja interpiiaciia »ne samo ne- potrebna, ampak naravnost škodlji- va za blagor Ijudstva.« Zakai neki? Zato ker je postal ze poslanec Wil- fan protestno brzojavko Mussolini ja! Res sem pozncje bral v »Edinosli«, brzojavko, alt se kljub temu nisem mogel dovolj nastrmeti nad nenavad- dnimi nazori tržaškega dnevnika. »E- dtnost« mi stavi nastopna vprašanja: »Kaj neki si je mislila rimska via- ! da, ki ve, da imamo Slovenci v parla- ! mentü samo dva poslanca, ko je pre- ' jela obe protestjü brzojavki? Brez1' dvoma si bo mislila, da oba poslan- ¦ ca niti v takih vaznih zadevah nista • složna in vsled tega ne bo tudi na j dotiene proteste polagala nikake važ- { nosti. i Vsled tega bi morali Vi. za blagor ! Ijudstva vneti g. poslanec. Vaš pro- test opustiti, ker ta protest ni bil v . blagor, ampak v odločno škodo naše- ; ga Ijudstva!« ; Na javna vprašanja odgovarjam j takole: 1. Kai si je mislila vlada? Da sta oba poslanca ogorčena radi nasilnega ; odloka, ker oba protestirata. Druge- \ ga si ne more misliti noben minister, j ki je pri čisti pameti. ! 2. Če govorite torej o nesloznem ! nastopu poslancev, ne veste, kaj pi- , setc. Ali je mordu zaliteval en posla- nec slovenske prireditve, drugi ita- \ lijanske? Oba sta zahtevala eno in ! isto. Wilfan je postal brzojavko Mus- > soliniju, Besednjak je pa vložil inter- j pclacijo na prisiojnega notranjega \ ministra Fedcrzonija! Kai ie na tem ; slabega? Nie. Ko In imeli mi Jugoslo- \ vani 100 poslancev v parlamentu, bi Inhki? vseh sto posiah sto vrotcstnir. brzojavk Mussoliniiu in vlozilo 100 interpelacij na Federzoniia! Skoda, da jih nimamo, da bi mogli to stör iti. Cim vec protestov. tem večii pritisk na vlado in tem boli gotov uspeh. 3. Vlada ne more torej iz obeh protestov prav nie sklepati na neslo- go, temvec ravno nasprotno. 0 ne- slogi bi jo mogli prepričati k večjemu članki, kakor jih priobeuie »Edinost« 4. decembra. 4. »Edinost« trdi, da ne bo polagala rimska vlada na proteste obeh poslan- cev »nikake važnosti«. Dogodki so dokazali ravno nasprotno. Odlok tr- žuskega prefekta ie že preklican! 5. Iz tega lahko sklepa vsak Hrvat in Slovenec na Primorskem, v kakš- no »odločno škodo našega Ijudstva« je bila moia interpelacija. S tem sklepam. V Rimu, 7. decembra 1924. Kaj se gocli po svetü? Pismo iz Rima. (Pišc posliuiec Besedniak.) Naslcdnjc pismo posl. dr. Bc- sednjaka smo za zadnjo štc- vilko prejeli prepozno. Zadc- ve, o katcrih razpravlja. smo v listu sicer žc kratko ome- nili, toda ker prinaša mnojfo zanimivih in značilnih po- drobnosti, ga» čctudi nekoliko j zakasnelo. priobčujemo v ce- loti. (Op. ured.) V ixyndeljek se je priček) v Rimu za- sedanje Zve7>e narodov. Za Italijo je velika cast, da so prišli v njeno pre- stolico zastopniki inozeniskill držav odločeval o vprašanjih. ki se tiöejo usode vsega omikanega sveta. Ena izmed poglavitnih točk, o katerih bo sklepala Zveza narodov v Rimu, je razorožitev. Ore za to, da se zmanj1- sajo ueznosna vojaška bremena, ki tlačijo vse narode Evrope in Ameri- kc. Stomilijonske množice, ječeče pod pritiskoni davčnih vijakov, ßle- dajo tedni pozorno proti Rimu. Kaka odlika za Italijo, da si je izbrala Zve- za narodov Rim za sedež sojih zbo- rovanj! Toda kdor živi v političnih krogWi glavnega mesta, se čudi, kako malo zanimanja in pozornosti vzbuja Zveza narodov v italijanski iaivnosti. Zdi se, kakor da bi bila Zveza naro- dov čisto postranska in brezpomemib- na stvar, o kateri se skoro ne splača razpravljati. Zakaj pred oemi ita- lijanskega naroda sta se vzdignila kakor dva ognjena stebra. ki razsvet- ljujeta vso državo, dva velika, pre- tresiijoča dogodka: razkritja. ki jih je priobčil proti fašistovski vladi biv- si fašistovski tajnik Beltrani in tožba, katero je vložil glavni urednik popo- larnega dnevnika »Popola« pri vr- hovnem sodišču senata proti bivšemu fasistovskemu generalu ter načelniku vse državne policije senatoirju De Bo- nu, češ da je bil pomagač morilcev poslanca Matteottija. Ta dva dogodka sta napravila si- lovit vtis na so italijansko javnost in na hoüniküi pariamenta, v kavarnah in na cestah ti done v ušesa pogovo- ri o sp'uiK:n!:i fkltranija in o tožbi Donatija. Kaj je vsebina spomenice Beltrani ja? Morüci dutiovnika Minzonija V njej opisuie bivši fašistovski taj- nik nez:.konitosti in nasilstva najvi- šjih fašistovskih prvakov ter osetlju- je umor, ki so ga zvrsili fašisti nad duhovnikom Minzonijem lansko leto. Duhovnik Minzoni je bil vnet organi- zator krsčanske mladine in, kjer je deloval u;i, se iašizeni ni mogel širiti. Odlični in energični duhovnik je služ- boval v kraju Argenti v pokrajini ferrara. Ko so fašisti videli. da ne morejo Minzonija ukrotiti. so skleni- li, da se ga znebijo e silo. Na nekem zborovanju fašistovske brambe v Ferrari se je fasistovski konzul vitez Forti obvezal, da bo dal on sam du- hovniku Minzoniju »krepak nauk«. Par dni ix> zborovanju je posl a I dva fašista v Argento, kjer je bival Min- zoni. Morilca sta se predstavila taj- niku doniačega snopa Avgustu Ma- ranu in mu javila, zakaj sta prišla. Maran jima je dal na razpolago dva domača snoparja, ki sta poučila mo- rilca o navadah duhonika Minzonija. Ko se je Minzoni vracal z običajne- ga večernega sprehoda, sta ga napa- dla najeta fašista ter ga umorila z batrnami. Nasilneže je treba ščititi do zadnjega. Umor je pretresel prebivalstvo vse pokrajine in orožniki ter sodnija so bili brž na nogah. V Argento je pri- hitel sam deželni tajnik fašistovske stranke Tomaž Beltrani ter začel preiskavo. Zvedel je koj prvi dan vso resnico, a je skrival oblastvu, zakaj »stranka ni še nikdar zapustilu pri- stašev, ki so zakrivili nusiltvu. ako ni bil n'jih zoložaj ze naravnost obu- pen.« Tako pravi sam Beltrani v spo- menici in pristavlja: »Moja naloga je bila, da nadzorujem delo oblastev in če bi bil videl, da so našla pravo sied, bi bil naredil lepo potezo in izročil sam krivee.« Orožniški podporočnik v Argenti se je vrgel z vnemo na delo in se je bližal s svojo preiskavo vedno bolj pravim kriveem. (Radi svoje pošte- nosti je bil pozneje premeščen!) Taj- nik Maran je bil že v veJiki zadregi, ko se je prikazaJ v Argenti rešitelj. Načelnik policije pomaga kriveem. Na lice mesta je prišel kvestor in njegova naloga je bila, da ulovi zlo- čina. Mesto tega je pa postal njihov pomagač. Tajnik Beltrani je priznal kvestorju vso resnico, povedal mu je celö, da se skrivata oba morilca v hiši Marana in ga prosil, naj zabriše sledove zločina, dokler ne pridejo navodila iz Rima od fašistovskega generala Itala Balba. Načelnik policije je obljubil ponioč ter zčel iskati mo- rilce, kjer jih ni bilo. Pri tej priliki je dal aretirati nedolžnega človeka. To ni bilo težko načelniku policije, saj je vodil on osebno vso preiskavo pro- ti zločincem. Ta čas je vporabil BeJtrani za beg morilcev. Ustavil se je z avtomobilom pred hišo domačega tajnika Marana ter odpeljal morilca iz Argente. »Ve- del sem,« — pravi Beltrani — »da sem v tem zagrešil zločin, toda po mojem tedanjern mišljenju so bile postave iasizma nad postavami dr- žave. Z druge strani sem vedel, da je bil istega mišljenja tudi Italo BaJ- bo, kateremu sem biJ podvržen.« Nastop fašistovskega generala. V tem je prihitel iz Rima generaJ Italo Balbo. Toda njegov prihod ni mogel več pomagati tajniku Maranu. Zastopnik državnega pravdnika je že sumil Marama, da je zapleten v krvave dogodke in ga je pozval, naj se izroči sodniji. Ni nič po-rrtagalo. Maran je moral v zapor. Toda gene- ral Balbo se ni vdal, ampak je napd vse sile, da resi zločince. »Ore za Marana« — je rekel — »in zapleten je tudi Forti. Ne snierno ju zapustiti Eden je konzul, drugi je najlepši ir, najbolj zvesti fašist v deždi.« Beltrani je poučil generala o vseh potankostih, povedal mu je, da je rno- goče računati na popolno »zvestobo•• nacelnika policije, toda potrebna )l najvecja previdnost, sicer pojde vse po zlu. Ženska krila. (jeneral Balbo je mislil, da ie treba zamašiti najprej usta časopisju. Zato je poklical urednika katolisk^ga dnevnika »L1Avveiiire d'Italia« na prefekturo. Razgovor se je vršil v u- radrü sobi samega prefekta in pre- fckt je bil cel čas zraven. Balfoo j' opomnil urednika, naj gleda, kaj pi se, in naj bo previden, ko razpravlj; o pornenu zločina, zakaj drugač ¦ ' Že üalbo / vzrokj tiče za umorom. Oeneral jc trdil, da ima v rokah račune rnodistk in šivilj, katere je ranjki duhovnik Minzoni placal za ženska oblačiia. Na čistega in značajnega duhovnika so vrgli torej po smrti obtožbo, da se je pečal z ženskarni in da so zen- ske in ne politika vzrok umora. Bolj nesramnega sredstva si niso mogli izbrati. Kot poibozen kristjan je general Balbo izrazil istočasno knezonadškofu svojo bridko žalost nad nesrečniin koncem vzornega sve- čenika. Na oder stopi minister pravde General Balbo je nato odpotovaJ v Rim in od tarn nadaljeval borbo z; oprošoenje zloCinca Marana. Začelj so pritiskati na ministra pravde go- spoda Oviglia. Ker Marana ni hotelo biti iz zapora, se je general Balbo razljutil in sklenil, da se rnascuje nad | ministrom Ovigliom. Bližale so se volitve 6. aprila. V neki seji izvršil- nega odbora fasistovske stranke v Rimu" je predlagal general Balbo, naj se izključi minister (Jviglio iz kandi- datne liste, ker ni poskrbel. da se Iz pustijo iz ječe nekateri fašisti, me njimi Maran, jwmagaö Minzonijevih morilcev. Oviglio se je moral zago- varjati pred voliJnim odborom. ki j' dolooeval bodoče poslance, in je po udarjaJ, da on kot minister pravd' ne more vplivati na sodnike. Sicer j< pa itaik osvolx>dil že na tisoče fasi stov iz ječe, ko je predlagal kralju znamo pomilostitev. Oprostite nedolžnika! Minister Oviglio je bil torej začet- koma trd in se je sete polagoma za- čel mehčati. Obljubil je, da se lx> za Marana zanimal iri pozneje je res po- slal syojega tajnika na sodišče, naj pospeši oproščenje Marana, Bivši fa- sistovski tajnik Beltrani, ki prio-bčuje ta odkritja priznava, da je posla-l tu- di on več pisem ministru Ovigliu in ga rotils naj naredi vse. kar je v nje- govi moči, da se nedoJžni Maran končno osvobodi iz zapora. BeJtrani Stran 2. »OORISKA STRA2A< je dobro vedel, da je Maran kriv, to- da rotil je kljub temu ministra prav- de, naj se zavzame za zločinca. Tako je ukazoval fašistovski general in poslanec Balbo, ki je seveda znal tu- di, da je Maran zločinec. Da bi lažje prodrli s svojim namenom, so faši- stovski voditelji vpili na volilnih sho- dih, da je Maran nedolžen in javno razglaševali, da je fašizein vse po- krajine Ferrara solidaren z Mara- norn. Višek so bile demonstrate fa- šistov pred zapori, v katerih je sedel Maran. V mesecu aprilu je bil zločinec kon- čno izpuščen, proces radi umora du- hovnika Minzonija so sodniki ukinili vsled pomarijkanja dotkazov. „Naj govori minister Oviglio!" Ta odkritja so vzbudila v italijan- ski javnosti nepopisljivo razburjcnje. »11 Popolo«, gJasilo Ljudske stranke, piše: Odkritja in dokumenti Beltra- nija so nagrmadili na ministra Ovi- gli'a težko, naravnost vničujočo od- govornost. Iz dokumcntov je dokaza- no, da se je minister pravd zavzemal za osvoboditev Marana, Cesar bi ne bil smel storiti. Na potek pravice je vplival mož kateremu je dana ravno naloga, da jamči pravici popolno in brezpogojno neodvisnost. Narod, ki mora to ugotoviti, čuti, da je s tern omajeno vse njegovo kulturno življe- nje. Pred to obtožbo, ki pada na mini- stra in na via do, katere clan je Ovi- glio, ne more ubežati minister prav- de: on mora ali nemudoma poskrbeti, da se izročijo vsi krivci vpleteni v u- mor duliovnika Minzonija, sodišču (ined te spada tudi general Balbo) ali pa mora odložiti svoje ministrsko mesto. Nemci se otresajo skrajnežev. Volitve 7. decemtbra niso prinesle Nemčiji velikih izprememb. Vendar je jasno dejstvo, da so skrajne stran- ke, komunisti na eni in narodni soci- alisti t. j. pristaši Hittlerja na drugi strani izgubili zaupanje riemškega na- roda. Francoska politika železne roke je v majskih volitvah naravnost si- lila'Nemce, da so oddali svoie glaso- ve tema dvema strankama, ker sta obljubljali rešitev Nemčije izpod ne- znosnega jarma. Tako se ie zgodilo, da so v maju dobili komunisti 62 mandatov, hitlerijanci 32, zdaj pa pr- vi le 45 in drugi le 14. Narastli so pa socialisti od 100 na 130 poslancev. Dosedanjemu kanclerju Marksu se je torej posrečilo dobiti priznanje ljud- stva za svojo miroljubno politika, vendar je izid volitev še vedno tak, da bo treba v novem parlamentu zo- pet stvarjati koalicije. Delaio se že vse mogoče možnosti. Za republiko ali monarhijo. To je bila druga parola v sedanjem nemškem volivnem boju. Republikan- ci so si priborili 40 sedežev več, kot so jih imeli v prej&nji zbonnici, mo- narhisti (hitlerijanci, ncmški nacio- nalci in nemSka ljudska stranka) so pa oslabljeni. Nemška zbornica bo morala še vedno sestavljati kompro- mise, če bo hotel a biti dela zmožna. Duhovi se pa le pomirjajo in to je dobro znamenje za bodočnost Nem- čije. DNEVNE VEST Žganjekuharjem. Poslanec Besednjak ie posredoval pri finančnem ministerstvu, da se do- voli do hone a decembra polovicna taksa za žganickuho tudi v videmski pokrajini. Finančno ministrstvo ie zuhtevi drja Besednjaka ugodilo. O uspehu je poročal posl. Besednjak v »Gor. Slraži«. Kmetje so mi podia gi poročila v »Gor. Straži« zavrosili prt pristojnem uradu za dovoijenie zga- niekuhe proti polovični taksi. Na u- rculu so inn pa izjavili, da niso pre- irti nobenega obyestila o tei odredbl finančnega minister stv a. Krnetje so zadevo iavili tajništvu Kmetsko-de- lavske zveze, ki je brzojavno naprosi- lo poslanca Besednjaka, da naj gle- de zganjekuhe znova posreduie pri minister stvu. Tajništvo /<. D. Z. ie preielo danes poslančevo brzojavko, ki se glasi: »Ukaz o polovični taksi za žganjeku- ho šel v Videm 4. decembra.« Ce bi financni urad delal v tei zadevi kme- tom še nadalje sitnosti, nai javijo taj- nistvu K. U. Z., da bo pri uradu po- sredovalo._____ Fotograf Anton Jerkič umrl. V petek dne 12. t. m. zvecer je umrl po vsem Goriškem dobro znani fotograf Anton Jerkič, star 58 let. Pokojnik je bil eden izmed onih obrt- nikov, ki so pred desetletji kot zaved- ni Slovenci začeli orati ledino med goriškimi pridobitnimi sloji in doscgli tudii uspehe. Zato cast njegovemu spominu in pokoj njegovi duši! Pre- ostalim naše sožalje. Jubilej slovanske države. Letos 25. decembra bo preteklo ravno 900 let, odkar je bil kronan pr- vi poljski kralj Boleslav Hrabri. Z letom 1024. se je začela politična in cerkvena samostojnost poljske drža- ve. l^azmahnila se je potem, tekom stoletij v vcliko slavansko državo, ki je segala na Češko in Ogrsko na ju- gu, na severu pa poljubljala valove Baltiškega morja. Hrabri Poljaki pod Janom Sobieskim so bili tisti, ki so rešili Dunaj pred tur&kkn navalom. Ko je Poljska izkrvavela v bojih s Tatarji in so jo doma izželi do po- slednje srage plemiči-šlahčiči, je o- magala. F^riprosto ljudstvo ni imelo voditeljev, ki bi ga saj umcLi. Tako se je zgodilo, da so si sosednje dr- žave Rusija, Prusija in Avstrija tri- krat delile med seboj poljsko zcmlio in poljsko kri. Ko se im je zazdelo potrebno, pa so zopet drobce ne^da- njc poljske slave priklicali k življe- nju. Po svetovni vojni so velevlasti, ne oziraje se toliko na samoodlocix) narodov, kot na lastne interest zo- pet ustanovile Poljsko kot ropubli- ko. Mlado državo razjedajo še inno- ge težave. Naj bi se kmalu okrepila in naj bi si njeni vodilni politiki za- stavili za glavni cilj. sporazum z vse- mi Slovani. To želimo iskreno ob velikih dne- vih poljske drzave! Starosta slovenskih novinarjev. V nedeljo1 je praznoval svojo se- demdcsetletnico g. Makso Cotič, rav- natelj »Edinosti«. Že krog 1. 1890. je vstopil v uredništvo imenovanega lista in še danes posveča svoje moči visokeniu, a tezavnemu poklicu no- vinarja. Naše častitke! Kandidati Ljudske stranke v Sloveniji. V čctrtck 11. decembra so se zbrali v Celju zaupniki Slovenske ljudske stranke na sestanek, da določijo kan- didcite za prihodnje državnozborske volitve. Oovoril je preizktišeni vodja slovenskega ljudstva dr. Korošec, ki je povdarjal, da se bije v teh vo- Mtvah boj za slovenski narod in nc za posamezne stranke. Kot kandida- ti za narodno skupscino so doloceni večinoma vsi dosedanji poslanci, ra- zen teh še dr. (josar, borec krscansko- sociainih idej in njegov drug urcd- nik Terseglav. Dalje glavni urednik »Slovenca« Smodej in kot kandidat- ni namestniki še nekaj drugih odlič- nih mož. Mi spremljamo volivno bor- bo s trdnim zaupanjem. da bodo zmagala zdrava življenja polna na- čela, ki jih zastopa ogroinna večina slov. ljudstva. „Oj, ti otroc?!u »Poslanec Farinacci v zivljenj.ski nevarnosti! Napad na Farinaccija!« Tako je vpilo vse fašistovsko časo- pisje, ko je bila, kakor smo zadnjič poročali, na njegovem atomobilu raz- bita šipa in je njen drobec Iahko ra- nil Farinaccija. Mož je takoj postal »narodni martrnik«, katerega se ho- čejo nasprotniki radi njegove nev- straßene odločnosti iznebiti. Tudi o- pozieija je smatrala razglašeni na- pad za neopravičljivo dejanje, ki ji pri dosegi svojih ciljev Iahko ogromu r\p škoduje, ker so vsi vladni listi ka- zali na s krvjo oblitega Farinaccija. Na, pa ti pride spak in skazi vso mu- čeniško slavo. Izkazalo se je nainrec, da so rrrladi paglavci metali kamen- je s pračo in slučajno po ncsreči za- deli šipo v avtomobilu, v katerem se je vozil Farinacci. Zdaj so iih že za ušesa potegnili, pa ne radi ubite si- pe, ampak za to, ker so vse lepopo pravici povedali. Farinacci res nima sreče. Njegova nasilna načela splo- sno obsojajo, ko1 pa leže na muče- niske lavorike, mu iih otroci odne- sejo. Stara pesem. Minister javnih del Sarouhi j^ sprcjcl v avdijenci nekatere poslan- ce iz Julijske Benečije in jim za trd- no obljubil, da bo gradnja železnice čez Predil prisla kot prva v paštcv. Kolikokrat smo slišaJi že to pesem? Italijansko-jugoslovanska pogajanja. Jugoslovanski zunanji minister Ninčič se v Rimu živahno posve- tuje z Mussolinijem. Dozdaj so ure- dili vprašanje prometa na Reki. Po- gajaio se tudi o odpravi potnih listov in ureditvi meje. Listi iinaio tudi že dolga poročila o večcrjah in obedih na dvoru, pr Mussoliniju, na posla- ništvih itd. Tako se pogajanja lepo v »soglasju« nadaljujcjo. Nameravan napad na ruskega poslanika v Parizu.' Ko se je vračal ruski poslanik Kra- sin v Parizu iz predsedniške palace, se je rinila skozi množico neka žen- ska in se je nervozno ozirala kroST sebe. To se je zdelo sumljivo nav- Zücemu policijskenm uradniku in je žensko aretiral. Pri njej so našli re- volver. Na ix)liciji je izjavila, da je hotela poslanika ustreliti, ker hoče odvrniti od Francije revolueijo, ki jo pripravlja boljševiški diplomat. Če, ni le „španska vas"? Nekje na Španskem žlvi neka žen- ska Alarija Baranda, ki že štiri leta ni ne jedla, ne pila iJi ne si>ala. Vnel si ji je bil namreč želodec in jo zdrav- niki vzdržujejo pri ži-vljenju le 2 ybrizgavanjem zdrave, sveže krvi. Tak a hrana sicer ni zelo draga in bi bila zelo dobrodošla vsem. ki vsletl revščine trjxj lakoto, toda slavnl zdravniki stanejo gotovo stokrat ve^ kot najboljša hrana. In to tudi na Spanskem. Cerovšckov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža LovrenčiČ) (Dal.ie.) 4. Bilo je že avgusta 1. 1836., ko je deželna vlada iz Trsta poslala nad- škofijskemu konsistoriju več izvo- dov knjige Iiermana Ceha, namenje- ne gluhonemim, s prošnjo. naj bi jo mlajši duhovniki preštudirali in se posvetili vzgoji gluhonemih. Kanonik Stanič ni bil več mlad, a vendar je vzel prvi v roko »Versinn- lichte Denk- und Sprachlehre«, jo bral in študiral. Ko je bral predgo- vor, je obstal proti koncu zamišljeii in ubogih sirot usmiljeni oče je už- gal v njegovem sreu ogenj, ki ga je pretrcsel in ki ugasnil. dokler ni u- gasnilo njegovo življenje. Tako je bral v knjigi: »Človeških usod vsemogočni vla- dar, brez katerega volje se za člove- štvo nič velikega in dobrega ne more zgoditi, udihni vlvadam, v izpeliuvo njegovih namer na zemlji osnova- nim, trdno voljo, da bi vsem gluho- nemim v dosego tistega namena, za katerega so ustvarjeni in z vsemi sposobnostmi obdarovani, podclili potrebno pomoč: da bi iim izkazale neprecenljivo dobroto krščanske, verskonravne vzgoje, do katere ima- jo kot ljudje in kot udje krščanske cerkve ter človcške družbe neizpod- bito pravico; da bi s tern velikim delom pravičnosti in usmiljenja na- pram takim ncdolžnirn, več tisi>č let svojega odrešenja čakajočim nesrcč- iiikom oprostile človeštvo velike sramote, da mora gledati bitja svo- jega rodu v živinskem ^stanu.« In ni mu dalo miru. Čutil je, da je veliko zamudil in vest ga je pekla, ker ni že prej mislil na gluhoneme reveže in jim pomagal. Spomnil se je odrastlega gluhonemega. ki ga je imel med svojimi verniki na Banjši- cah. Zamujeno je hotel popraviti. Poiskal je bogoslovnega profesorja Mozetiča in moža sta se posvetovala in nakupila več izvodov Čehove knji- ge ter jo razposlala na vse dekanate s prošnjo, da bi jo duhovni brali in se po njej ravnali. Zastoni sta upala na uspeh. Duhovni so se ustrašili hie- roglifom podobnih znamenj, preveč truda bi jih stalo učenje in poduče- vanje. Knjige so vrnili.... Kanonik Stanič ni obupal. Iskal je, prigovarjal, navduševal in končno je našel učitelja Antona Pagona, ki se ni zadovoljil samo z normalko, kjer je učil, temveč je vzgajal tudi posa- mezne gluhoneme, dasi ni poznal Ce- hove knjige. Večkrat se je udclezil kanonik pouka in koncu leta 1837. je pripravil in uredil vse, da je Pagon Iahko pokazal, kaj se da z gluhonc- mimi doseči. »Ta izkusnja«, — je zapisal pozne- je Stanič — »pri kateri se je zbralo innogo odličnih gostov, je že radi svoje novosti več pokazala, nego so vsi pričakovali. Vesclje, ki je z obra- za sicer zaneniarjcnih gluhonemih odsevalo njih trud, da bi svoje misli z besedami izrazili sta izvabila iz marsikaterega očesa navzoeih skriv- no solzo pomikovanja in radosti! Kdor je bil navzoč, je gotovo cutil, da bi se za tako zapuščcne sirote kar je mogoče storilo.« In kanonik je pritiskal naprej in dosegel pri konsistoriju, da ie naslcd- njo pomlad poslal tiskano okrožnico vsem duhovnikom, opozarjajoč jih, da je njihova dolžnost skrbeti za vz- gojo in pouk gluhonemih.... Ko sc je mudil tista leta o počitni- cahidoma v Bodrežu, kjer je vodil dela pri popravljanju rojstne hiše in vcsel prepeval narodne pesmi, ni pri tem zabil započctega podvzetja v ko- rist gluhonemih. Kanalskcga učitelja Valentina Tornana je navdušil ob če- hovi knjigi in mož se je res človeko- Ijuhno žrtvoval in učil tri gluhoneme z vspehom, da je pri preizkušnji '- 1838. v Oorici znanje njegovih gojen- cev, vse navzočc prijetno osupnilo.« Po teh dveh vspehih izkušnjah je kanonik začel delati na to, da bi se osnovala redna sola in zavod za glu- honeme. Konsistorij je storil svojCt prihajali so darovi in podpore od vseh strani, Stanič sam jc dal prvo leto kot prvi 500 goldiinarjcv in ob- Ijubil stalno podpirati zavod. in 22- aprila 1840. je bil ustanovni dan gori- ske gluhonemice, prve v slovenskih deželah. Kanonik Staniič je bil ves srečen. V prvi vrsti je poslej skrbel za svoje gluhoneme, med katerimi je preživ^ dan za dnevom ves prosti čas in jih učil in zabaval, kakor je vedel is] znal. Iz Catiniellijeve hiše v Nunski ulici, kamor sc je bil prcselil, je hodil v zavod in kot so ga bili prej študeii- tje vescli, so se ga veselili gluhonc- ini. Priuasal jim jc raznc darove, ob- ljubljal vsakemu psaomcznemu in vsem, kar je vedel, da jim ugaja, in gojenci so ga ljubili kot oceta. Leta 1844. na dan 24. junija jim je pripravil posebno veselje: peljal jih jc k Matcri božji na Svcto goro. (Dalje pride.) »OORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Šibe potr sa. Že tri dni sem so se ofo zgodnjih urah čutili potresni sunki. Posebno močni sunki v četrtek in petek zjutraj, obakrat skaro ob istem času, ob 4.30 uri. Okrog Tolrnezza na južnem Tirol- skem je že vsled teli zemeljskih tres- Ijajev prccej škode. Učenjaki trdijo, da je ognjišče tega potresa nekjc ob iadranskm inorju. Potres so čutili v Trstu, pri nas v Gorici, po Tolmin- skem, na južnem Tirolskem. v Nem- Ski Avstriji in tudi na Francoskem. Posebne moči pa ni pokazal nikjer in ni povzročil nikjer razun v Tolmezzo Skodc. Ttidi človeškili žrtev še ni za- hteval. Varujte se sleparjev! 2ivimo v času, ko se ničvredneži Poslužujejo najnesramncjših sred- stev, da hi udobno in brez dela živeli na račun revnega ljudstva. Med take •judi spada tudi neki gospod »Kra- 8clj«, ki se jc potepal te dni po Tol- fninskcni in Kobariskem. S seboj je posil ncko pismo, ki ga je sam napisal in naslovil na svojc ime. V pismu pri- Povcduje, da se je drju Besednjaku Posrcčilo do'scci, da se bodo kobari- Škim občinum delile v povzdigo živi- loruje kra've in voli brezphično. Ruz- delitev krav je prevzel g. Klavžar, ki ie njega pooblastil, da vso akcijo iz- vedc pri kinctih, ki hočejo dobiti ži- vino. Mora sc samo obvczati, da jo bo držal pri sebi do 1. VII. 1925. ^Oiscstnik, ki prevzame živino plača ]30 lir kot jamstvo, da bo izpolnii to °bvcznost. To pismo je prečudni »Kragelj« napisal v Qorici due 9. XII. 24. Pismo jc sam podpisal takolc: za< drja Bitežnika-Križman«. — S tern Pisinom je nesramnež hodil okoli kmctov v Ladrah. Posestnik Sovdat franc v Ladrah št. 6 je sleparju ve- rJel in mu je tudi že plačal 130 lir. *Kragelj« mu je izdal pobotnico. Po- ?ncje pa mu jc denar vrnil. Na koncu pisma je sc dodal: Za in- jprmacijc obrnite se eventuelno do g. ^ntndoliča, davčnega tiradnika v Vi-. jjtau, ki je pa menda vsak dan y Ko- jjaridu. V gostilni pri g. Frandoliču v Kobaridu je tiček g. »Kragelj« tudi Prenočil v četrtek, a zjutraj jc izgin.il, nc da hi poravnal računa. Osebe, ki so imele z gosp. »Krage- JJCTn« opravka, naj skušajo dognati, jdo jc bill pravzaprav ta »Kragelj«. Nuznanijo naj ga orožnikom in ured- ništvu mišega lista, da ga spravimo nu varno. Našim ljudem pa vsaj bo jüdi ta slučaj v pouk, kako morajo biti dandanes prcvidni prod raznimi s'eparji. Pozor! Hvolirski bankovci zgube svojo vc- |Javo z 31. deccmbrom t. 1. Kdor jih "tta, naj jih pravocasno zanicnja, da nc bo prepozno. Stari predsednik-novi predsednik Zn zopetnega predsednika avstrijske ÜePublike je bil izvoljcn zopet stari, Clustit]jivi dr. Michael Hainisch. Zanj 50 glasovale vse strankc. razen 90 s°cialjiih demokratov. Dijaški dan. Katoliško dijastvo si je po vojiii iz- bralo praznik Brczmadežne za svoj fun, za praznik svojih načel. Leto za letoin stopajo na dan 8. decembra Vsste dijakov in dijakinj k obhajilni mizi in priznavajo tako javno svoja načela ožarjcna v svitu krščanskih resnic. Tudi Ietos je katoliško dija- stvo v Sloveniji na till, a vendar sve- čan način proslavilo svoj dan. Da bi že skoraj tudi krščansko-socialni di- jaki v naši deželi sklenjeni manifesti- rali za svoje ideje! Blasilo gorišhega Ijudstva je .Borišha Straža'. Slovenci čitajte in širite svoj list! Mestne novice. Požar na goriški poŠti. V zadnji štcvilki smo poročali, da jc ko- relu na vroriški glavni pošti. Skoda je pre- cejšnja. Dru/.ba »Assicurazioni Qencrali«, ki jc lastnica liiše ima 55.000 lir škode. Po- štiio ravnitcljslvo pa šc vcč. Postna bla- tfa.ina sc naliaja začasno via Mazzini A (prej via Municipio). Ob tcj priliki so gospo- darski krogi v mestu zoptt začcli živalmo razpravljati, kjc naj bi bil sedcž Klavnc po- šte. Misli sc tudi na otvoritev podružnicc v Gosposki ulici (via Carducci), kot jc bila prcd vojno. Prosvetna zveza. Ornanizaioricni tcčaj sc začnc na praznik sv. Štcfana ob 8. uri zjutraj. ürustva, pri- Rlasitc takoj udclcžcncc! Prosvetno glasilo. »Naš čolnič« se je priljubil mlatlim in starim. Za božič izide v lepi opre- mi. Dolžnost vsakega zavednega. fan- ta in mladenke je, da povsod in ob vsaki priliki agitirajo za naše mla.din- sko glasilo. Praznik sv. Štcfaiia in novo lcto sta določena za ix>drobno agitacijo. Naročniki dobe čeke. da bo- do laže pošiljaJi naročnino. Fantje, dekleta, napravite veselje »Našemu čolniču« in naročite ga številno! Darovi. Za Alojziicvisče: O priliki zlatc porokc «K. Franc in Uršulc Trampus v Kostanje- vici nabrali svatjc 63 L. Neimcnovami iz (Jor. Brji pri Rihcmberku 50 L. Srčna liva- la! V občini Livck nabrali 3 in pol kvint. krompirja, 1 kvint. fižola in 50 L. denarja; nilckarna v (iorenjem koncu (Plohi, Pcrati, Pk, Ovsa) darovala en hlcb sira. Q. kura- tu P. Jelovčanu in vscm plcmcnitim dobrot- nikom, pa tudi fantom in deklctom, ki so ?.ivila nabrali: Botf stotcro poplačaj! Nc- znani vojak iz Pevme 100 L. Prav iskretia livala! V pojasnilo — Za Sirotišče in Alojzijevi- šČe je prispcvala k pošiljatvi iz sv. Križa tu- di župnija v Vel. Zabljali in siccr 2 polna voza: krompirja, turšicc, zelja, fižola, rcpc in dr., za kar se ddrovateljem uajsrčncjc zalivaljujcjmo. Listnica uredništva. B. >Af. Trst. 7.a scdaj smo dopis odlozid; prosimo, da zlasti take dopisc spišcte bolj točno, jcdrnato in natančno. Ravno taki so zclo važni. V. K. lircginj-Logie: Prizadcti naj prijavi svojo terjatev ulede zavarovalninc pri Isti- tuto nazionalc per l'assicura/Jonc di infor- tuni di lavoro — Trieste, Via Valdirivo 40. Kaj je novega na cleželi? Sdkan. 2 ozirorn na dopis, v katerem smo Dred kratkirn govorili o davkih na Dsc, smo sc uvcrili. da je bil očitek ^Pram g. Mattuoiiju neopravičen. .}b času ko jc bilo trcba javiti pse ic !ni^l g. Mattuoli dva psa, za katcri Je Popolifioma v redu predpisano pri- vStojbino v znesku L 55. Toliko v po- lr'*v\\o, kcr nocerno nikomur delati Krivice> Kobarid. v (Krvosesi v kobariiški okolici): Vendar se jc začclo, namrcč z zapi- anjem raznih krvosesov ubogega, prestrašcnega ljudstva. Precej časa so se pitali na krvi ljudi in iih moz- gali, in to pod krinko posredovanja vojne odškodnine, ozironia preduj- mov. Ljudje so podpisavali. seveda vecina zapcljani in nc vede zakaj are, menice in nesreča je hi la tu. Žlo je za tcžke stotake in tisočake. Ljudje, prestrašcni vsled neprestanih groženj in raznih pohodov, si niso upali niti dosti vpraševati nasvetov. in so se- veda plačevali. Grožnje s sodnijo, o- rožniki so bile na dnevnem redu. U- pati je, da bo sedaj temu vendar ko- nec. Kobariškim orožnikom ie Ijud- stvo hvaležno, da so zastopili pot te- mu umazanemu poöetju. Seveda vse ne pri'de na dan, ker je marsikako obtežilno pismo šlo na kosce radi varnosti, a vendar ljudje hranijo še. — Za sedaj je eden pod ključem. Drugi, ki menda tudi ne bo angeljsko čist, šepa še vedno okrog. Med l.rud- mi se govori mnogo. Vsaka ohcet ima svoj konec. — Ljudje. če presto- pi Vaš prag tak zajedavee, poleno v roko. Breginj. Veste, vas Breginj je tarn nekje na koncu sveta, zato nas le redko kdo o- bišce. Ker pa sta pred kratkim obis- kala naše društvo g. okrožni presed- nik iz Iderskcga in g. okrožni pevo- vodja iz Koba.rida s še petimi tova- riši, smo jima vsi člani iz srea hva- lezni za pobudne besede k vstrajno- sti. Zavedarno se, da nam je drustvo skupna družina, zato hočemo trdno držati za prijeti plug, da nam bo dru- štvo tudi skupno ognjisče, kjer se bo- mo ogrevali za izobrazbo dulia in srcd. # Naš mogočni Bismark je še vedno res velemogočen . Ni mu zadosti, da nas je od spomladanskih volitvah u- čil in varal: Vsi volilci poslanci Be- sednjaka so hinavci in odpadniki, za.- stopnki pol. društva »Edinost« pa kratkonialo mladiči in nezreli politiki. Cas pa nam je že pokazal. kako lepo se ta politika ujema z otroškim po- stopanjem dr. Slavika napram dr. Bi- težnikti, katcrega jc spravil pred ita- lijanske sodnikc. Isti velcinogocni go- spod nam s svojimi odrdbami od ča- sa do časa gospodarsko škoduje. Ta- ko jc zadnjem času milostno dovolil, da sme tovorni avto, ki prihaja po dr- va, le do njeguvchišcin ne do skladi- šcadrv pod hrib »Brdo«. Kaliko škode trpijo ljudje s tern, ko morajo še po- sebej plačevati voznika, da spravijo drva v vas, naj le dobro premisli ve- lemogočni g. Bismark! Sicer pa bo pojasnilo se sledilo. Štjak. Na praznik brezmadežnega spoče- tja smo obha-jali tukaj izvenredno slo- vesnost, na katero smo se pri-pravlja- 11 s tridnevnico. V nedeljo rn na praz- nik je bilo skupno sv. obhajilo, h kn>- teremu so pristopili vsr člani in člani- ce Mar. vrtecev in Mar. družb. Skup- no je bilo okoli 300 obhajii Na praz- nik ob 2. uri pop. snio se uvrstili pred farovžem v procesijo in nič manj koi 120 nas je korakalo med petjem Mar. pesmi za Mar. zastavo v cerkev in sicer najprej dečki in mladeniči, po- tem deklice in dekliska ter ženska Mar. družba. V cerkvi je bil najprej govor, (ta dan ze tretji), potem s-pre- jem prvih 7 mladeničev v Mar. dr. za mladcniče, ki se je ta dan usta.novila. Potem je bil sprejem deklic v dekJi- ško in žen v žensko Mar. dr. Nato je bil sprejem prvih 20 dečkov in nekaj deklic v Marijn vrtec, kateri steje sedaj 20 dečkov in 39 deklic. Vsem ostane v sporfiinu prizor. ko sta se oba Mar. vrteca in vsi na novo spre- jeti oibrnili proti ljudstvu ter glasno vprašali: ^>Tata, mama, bratje, se- stre! Ali hočete tudi vi postati Mar. otroci, da bomo vsi ena Mar. druž- ba?« Marsikatero oko je takrat za- solzelo. Prcd pridigo in po pridigi, kakor tudi med sprcjemom ie krasno prepevala dekl. Mar. dr. razne Mar. pesmi kakor: Marija skoz življenje. Trcnutek je prišel vesel in dr. Oba Mar. vrtca in obc Mar. dnižbi šteje- ta sedaj 127 članov, kar ni malo, ker to znasa skoro osmino vsega prebi- valstva* tako raztrešene duhovnije. kakor je štjaška, katera ne šteje n-ič manj kot 16 vasic. ki so raztresene po do 600 metrov visokem hribu in po dolini Raše in katera spada pod dve županstvi: Štjak-Vrabče, p