Edini sloTenski dnevnik
<	w Zedinjenih državah. :•
VcUazavseleto... $3.00
<	Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daO? in ihe United Stalls ^
Issued every day except -: Sundays and Holidays
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
No. 25. — STEV. 25.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, mt the Port Office »t New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4887 CORTLANDT.
NA RUSKO-POUSKEM JE POLOŽAJ SKORAJ NEIZPREMENJEN. AVSTRIJSKA VLADA BO UVEDLA MONOPOL NA ŽITO IN MESO. POROČILO 0 STRAŠNIH RAZMERAH V TURŠKI ARMADI V KAVKAZU.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 30, 1915. — SOBOTA 30. JANUARJA 1915.
Grožnja Anglije.
VOLUME XXTTT. — LETNIK
XXTTfi £
NOVO OFENZIVNO PRODIRANJE RUSOV PROTI VZHODNJ I PRU6IJI. — BOJI PRI DAR-KEHMEN. POSAMEZNI SPOPA DI OB DESNEM IN LEVEM B REGU REKE VISLE. NA RUSKO POLJSKEM SO ZAMRZNJENE VSE REKE IN MOČVIRJA. FRANCOSKI GENERAL PAU JE BAJE ODPOTOVAL NA VZHODNO BOJIŠČE. PO MNENJU OBČINSKEGA SVE-( TA JE EDINA REŠITEV AVSTRIJE, ČE MONOPOLIZIRA VSE ŽITO IN MESO. RUMUNSKI DRŽAVNIK JE ZOPET POVDARJAL, DA BO OSTALA RUMUNSKA NEVTRALNA. TURŠKI VOJAKI SO LE NAPOL OBLEČENI. PRIMANJKUJE JIM HRANE IN MUNICIJE. DNEVNI SPOPADI S KURDI. TURKI ŠE NISO PRI SUEŠKEM PREKO PU. PREBIVALSTVO TURČIJE
ŽELI MIRU. ITALIJA VPOKLICALA REZERVE.
- Avstrijska armada koncentrirana.
Petrograd, Rusija. l»!>. jau. — Vojaški kritik, polkovnik Šum-sky. je napisal za rn-ki tukajšni časopis članek. v katerem pravi, <ia j«' v južnem delu Ogrske kon-eentrirana močna avstrijska ar-mada, ki bo v najkrajšem času udarila na levo ruski krilo, katero se nahaja v Bukovini. Če si bodo v Bukovini j>rilx>rili Avstrijci zmago. se Romunska ne bo mogla vmešavati v vojno Armadi, kateri so prideljeni tudi štirje nemški anuadni zbori, poveljuje nadvojvoda .Josip.
B°ji pri Darkehmen. Petrograd, Rusija. 20. jan. — Jius-ki veliki generalni Štab naznanja :
* Severno od Tilsita v Vzhodnji I Vusi j i. so stopile naše čete 23. jan. v ofenzivo. Pognale so Nemce v beg in razdejale kolodvor v mestu Togegen. To mesto leži nekaj milj od Tilsita.
Severno od Pillkallen in (Juiii-binnen se vrže še vedno vroči spopadi, v katerih smo večinoma mi zmagovalci. Nemci so bili napadli naše postojanke pri Darkehmen, pa smo jih uspešno pognali nazaj v njihove strelne jar-
ke.
V Galiciji so se bil - naše čete pri Heskid prelazu umaknile na dobro utrjene postojanke, ker se nis« mogle vee ustavljati premoči. Zadnje :t dni je padlo na fronti med Duklo in Wyszkow j»re!a-zom več kot šestdeset avstrijskih častnikov in 2400 mož.
Obmejna straža.
Petrograd, Rusija. 29. jan. _
Deseta ruska armada prodira ravno po isti poti v Vzhod njo I "rušijo kot je prodiral pred par meseci general Fennenkampf. Armada bo samo pri Mazurskih jezerih zavila malo proti severu., Rusi so za to ofenzivo veliko bolj pripravljeni kot so bili za prvo. '
\ /ačetku so imeli Nemci na meji le malenkostno število vojakov. zadnje tri dni
Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja, da je avstrijska armada pregnala Ruse iz Nagv doline v Karpatih in jih še vedno zasleduje.
General Pau.
Berlin, Nemčija. 29. januarja. Iz Genue naznanjajo da je odpotoval francoski general Pau v Rusijo. Baje bo prevzel vodstvo nad delom ruske armade na Poljskem. (Poročilo je najbrže izmišljeno. Že pred par meseci so poročali. da je odšel general Pau na Rusko, kar pa ni bilo resnica).
Na desnem bregu reke Visle pride večkrat do spopadov med našimi in nemškimi prednjimi stražami. V okolici Borjimova. na levem bregu reke Visle smo z vso silo uavalili na sovražniške okope in jih po preteku nekaj ur zavzeli.
Artilerijski spopadi na levem bregu reke Visle se nadaljujejo. Nemci so pri Idomiczi izgubili veliko število svojih vojakov.
Položaj v Galiciji.
Petrograd, Rusija. 29. jan. —-in 27. januarja so se vršili boji ob celi fronti ki se razprostira od Dukla prelaza do železnice, katera vodi iz Stri j v Munkacs. Južno od Jhikla pVelaza se je sovražnik umaknil in pustil na bojišču nekaj strojnih pušk in veliko množino vojnega materi-
Rumunska.
Berlin, Nemčija. 29. januarja. Neki dunajski časopis naznanja, da je rekel rumunski senator Ar-getojuuo nekemu časnikarskemu poročevalcu sledeče: — Ruinun-ska bo ostala do konca vojne nevtralna. :Njenemu vzgledu bo sledila skorajgotovo tudi Italija. Rumunsko prebivalstvo je od-očno proti vojni.
Izvršitev smrtne obsodbe.
Pariz, Francija, 29. januarja. Včeraj so ustrelili v Casablanci dva Nemca katerima se je dokazalo, da sta ščuvala v Maroku domačine k ustaji. Tretji obdolženec, NeJirkorn, je bil obsojen v dosmrtno ječo.
Rusi potolčeni v Vzhodnji Pru-
siji.
Berlin, Nemčija. 29. januarja.
V	vzhodnjih okrajih Vzhodnje Prusije smo prizadeli Rusom precejšnje izgube. Že parkrat so nas hoteli vreči iz naših dobro utrjenih pozicij, pa smo jili vedno pognali v beg.
Ruski napad pri Kusseu, severovzhodno od (Jumbinnen, se je izjalovil.
Lvov.
Berlin, Nemčija., 29. januarja.
V	Galiciji se odigravajo veliki
jala. Sovražnik si je na vse na-|dogodki- lz dunajskih poročil je
razvidno, da se bodo morali Rusi kmalu umakniti iz Lvova, ker se približuje glavnemu mestu Galicije močna avstrijska armada.
Cine prizadeval stopiti v ofenzivo. kar se mu pa ni posrečilo.
V Bukovini je situacija neiz-premenjena. Petrograd, Rusija, 2!». jau. -
Danes se ni položaj v Vzhodnji Prusiji nič izpremenil. V gozdovih severno od (iumhinncn se više med prednjimi stražami brezpomembni spopadi.
Strašne razmere v turški armadi.
Petrograd. Rusija. 29. jan. — Generalni štab ruske armade Kavkazu naznanja, da je ona turška kolona, ki je poskušala priti Rusom pri Olti za hrbet, popolnoma uničena. Turška arma da se nahaja naravnost v obup nem položaju. Turški vojaki so napol goli. nimajo ne municije, januarja mesto Pill-jne pr*>vijanta. Vsak dan jili umre na stotine vsled lakote in nalezljivih bolezni. Med rednimi četami in med Kurdi se vrše nepre stano krvavi pretepi. Večkrat se je dogodilo, da so porezali Kur tli turškhu vojakom nosove in u šesa. V Carigradu in Siriji izbruhne lahko vsak hip revolucija.
Ljudstvo zahteva, da naj naprosi Visoka Porta potom balkanskih držav Rusijo za mir.
Z zapadnega bojišča. Boji v morskih sipinah.
Nemški zrakoplovci so zopet naskočili Dunkirk ter ponoči obstreljevali angleška skladišča.
BOJI OB AISNE.
Nemci so skušali prekoračiti reko Aisne, vendar pa so Francozi preprečili njih nakano.
Berlin, Nemčija, 29. januarja. Nemški zrakoplovci so vprizorili preteklo noč napad na angleška skladišča v Dunkirku ter so vrgli v mesto veliko število bomb. Tozadevno vest vse.buje današnje uradno poročilo, v katerem se nadalje glasi, da se vrše pri Nieu-port infanterijski boji. Poročilo nemškega glavnega stana pravi: "Tekom nočne . ekspedicije je "vprizoril oddelek naših aeroplo-uov napad na angleška skladišča v Dunkirk.
Naskok, katerega je vprizoril sovražnik v sipinah severno od Nieuport, smo odbili. Potom nočnega naskoka z bajonetom smo vrgli sovražnika nazaj, potem ko se je bil precej približal našim zakopom.
Južno od prekopa La Bassee so skušali Angleži zopet zavzeti pozicije, katere smo jim preje odvzeli vendar pa se je vse njih naskoke z lahkoto odbilo. Na ostali fronti se ni dogodilo ničesar važnega ' \
Pariz, Francija, 29. januarja. V današnjem fraucoskem ofici-jelnem poročilu se glasi, da so v splošnem boji nekoliko pojenjali. Poroča se pa o uspehih francoske infanterije v sipinah pri
so pa poslali v ono ozemlje celo garnizijo iz trdnjave Koenigsberg in nekaj polkov izpred Varšave. Po vroči artilerijski bitki so zasedli Rusi na 24 kallen.
Nemške in avstrijske vest .
Berlin, Nemčija. 29. januarja. Sem prihajajo vsakdan nova poročila o zmagah avstrijske in nemške armade na vzhodnem bo-j išču
\ se prebivalstvo zanima za dogodke na Rusko Poljskem in v Karpatih, odkoder so pregnali Avstrijci vse Ruse. Naša armada na Rusko Poljskem ima veliko uspehov kot pa ona v Fran-ciji. Na francoskem bojišču si moramo z ogromnimi žrtvami priboriti vsako ped zemlje, d očim na Rusko Poljake in skoraj vsak »lan za nekaj milj napredujemo. Zavzeli	~
Pri Sueškem prekopu.
London, Anglija. 29. januarja. Iz brzojavk, ki so dospele zadnje dni iz Kaire. se da sklepati, da se dosedaj še niso vrnili boji pri Sueškem prekopu. Pod najugodnejšimi razmerami bi dospela tur.
enega
smo sovražniške pošto- j ška armada po preteku janke severno od Loviča in seve-, tetina do prekopa rozapaduo od Bolimova.	One turške predstraže. ki
Tozadevno uradno poročilo se glasi: -- Severozapadno od Bolimova in vzhodno od Loviča smo pregnali Ruse iz strelnih jarkov in zavzeli njihovo glavno postojanko. Rusi so zatem vprizorili več noč nib napadov, katero smo pa n*p«ano odbili.
so
se približale Ismajliji in E1 Kan-tari. so sa zopet umaknile. Glavna sila turške armade se nahaja sedaj sredi Sinajske puščave. Iz Aten naznanjajo, da so turške o-blasti pregnale iz Kavakije in Bospora vse grške prebivalce, ker so obdolženi špiouaže.
Slabo vreme.
Dunaj, Avstrija. 29. januarja Da nes zvečer je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Zadnje dni je začelo tako sne žiti. da se vojaške operacije sko raj ne morejo razvijati. Vrše se le spopadi med posameznimi patruljami in prednjimi stražami. V Karpatih smo zapaduo od Užok prelaza odbili vse sovražniške na pade. Pri Bolevacu smo vjeli 400 Rusov. V Bukovini vlada mir.
Monopol na žito.
Benetke, Italija. 29. januarja. Avstrijska vlada je sklenila slediti vzgledu Nemčije in vpeljati na žito monopol. Avstrijski poljedelski minister je danes izjavil da žito, ki je nakopičeno v vojaških skladiščih, zadostuje za ar mado do meseca avgusta.
Dunaj, Avstrija, 29. januarja. Občinski svetniki in zastopniki časopisja so nasvetovali vladi, da uaj zapletli vse zaloge žita, moke in mesa. Vladi preti velika nevarnost, če bi tesra ne storila.
Italija vpoklicala rezerviste.
Rim, Italija. 29. jan. — Kralj je izdal dekret, v katerem poziva pod orožje vse vojake prve kategorije, rojene leta 1888. Razente-ga bodo morali obleči bersaljer-sko suknjo tudi mladeniči tretje kategorije, ki so bili rojeni leta 1891, 1892. 1893 in 1894.
Prodiranje Torkov proti Egiptu.
Cairo, Egipet. 29. januarja. — Predstraže turške armade so do-
ga nemškega aeroplaua. Popol dne izdani uradni komunike po roča:
'"Na včerajšni dan so se vrši le le lokalne akcije, ki sn poti-kle ugodno za nas.
Artilerijski dvoboji, ki so po stali včasih kaj srditi, so se vrši li pri Ypres, Lens in Arras. Iz okrožij pri Craonue. Soissons in Rheims ni poročati ničesar no vega. Med Rhebns in Argoni se vrše le artilerijski boji, ki so pa manjše važnosti.
Kot se je zaznalo sedaj, so ime li Nemci v noči od 27. na 28 januar velike izgube pri nasko kili, katere smo odbili pri Fontaine Madame. Na višinah pri Maas in Woevre distriktu je potekel dan popolnoma mirno. Na ši topovi so na več točkah ustavili ogenj sovražnih baterij. Povsod smo utrdili pozicije, katere smo zavzeli dne 27. januarja
Pariz, Francija, 29. januarja. V večernem poročilu francoske vlade se glasi:,
"Iztočno od Soissons so skušali Nemci na dveh točkah prekoračiti reko Aisne in sicer pri Moulin des Roches in severno od Venizeli mosta. Oba poskusa smo zavrnili. V noči na 28. januarja so vrgli naši zrakoplovci veliko bomb v taborišče Nemcev v La Fere pri Soissons.
Mnenje nemškega prestolonasled nika.
Ženeva, Švica. 29. januarja. — Kot odgovor na prošnjo nekega ameriškega poročevalca, ki ga je prosil, naj mu sporoči poslanico na ameriški narod, je odgovoril nemški prestolonaslednik, da je častnik in ne diplomat. Svoje naziranje pa je pojasnil z bese dami, da so Nemci • in Avstrijci trdno u ver jen i. da bodo zmagali ter da bosta Francija in Rusija kmalu feprevideli, da delata le za Anglijo.
273 moč se je Dotopilo s križar -ko "Viknor".
London, Anglija. 29. januarja. Angleška admiraliteta je objavila danes imena 273 podčastnikov
Zavezniki bi smatrali nakup nemških parniov od strani Združenih držav za neprijazno dejanje.
Washington, D. ('.. 29. jan. — Državni department je. dobil od angleške vlade poslanico, ki potrjuje domneve, da bodo prišle Združene države v resne neprilike vsled nakupa nemških in avstrijskih parnikov. V tej poslanici se izrecno zatrjuje, tla bi smatra angleška vlada tak korak kot nasprotujoč nevtralnosti in neprijazen. Istega mnenja sta tudi Francija in Rusija
Objavi jen je te poslanice je vzbudilo precejšnje presenečenje, ker so uradniki državnega de-partmenta ponovno izjavili da bi Anglija ne priznala prevzetja takih parnikov od strani Združenih držav.
O nastopu Anglije se je razpravljalo tudi v kongresu. Poslanec Hobson je imel govor, v katerem je ostro napadel predsed-nia radi njegovega stališča napram japonskemu vprašanju. _
' Povsem mirno lahko domnevamo"-. je rekel, "da ima pri naših razpravah z Anglijo ta dežela v mislih zvezo z Japonsko in da bo angleško brodovje ali del njega skušal preprečiti našim bojnim lad i j am vožnjo v Pacifično morje Ob istem času pa moramo obvladati morje v Atlantiku in Pacifiku."
Ponovno je omenil Hobson, da lahko pride do vojne z Anglijo.
Nastop Anglije glede nameravanega nakupa nemških ladij z naše strani je naravnost predrzen*'. je izjavil. "Neprestano o-me je van je trgovine nevtralnih dežel je poseganje v njih ipravi-ce. D oči m zatrjuje Anglija, da ima
Nieuport ter o razdejanju neke- ^pravico kupovati v tej deželi vojni
spele že do Tora in Eubri na Si- in mornarjev armirane krizarke
najskem polotoku. Tor leži ob Sueškem zalivu, kakih 140 milj južno od Sueza.	*■
Viknorki je pred par dnevi najbrž zadela na mino ter se potopila.
materijal v poljubnih množinah, odreka obenem Nemčiji pravico, da bi smela prodati Ameriki svoje ladije
Prvič odkar je bila proglašena i"vtralnost. je izjavil danes neki kongresnik. da je pristaš zaveznikov. Bil je to kongresnik (Jad-ner. ki je podal omenjeno izjavo v svojem govoru glede zvezne mornarice.
Čistilec oken ubit.
Itočim je čistil okna v hi.*i štev. K"J4 Madison Ave., je padel loletni Patrick Murphy iz tretjejsa nadstropja na •estni tlak ter je l>il takoj mrtev. Xje-cov naslov ni znan ter se je prevedlo truplo na |»olicijsko postajo na Iztočni 31. cesti.
Povozil j« je ter ji <lal nato 25 centov.
<I«H.r^e Itaries. neki šofer s 14. zap. -este v New Yorku je Idi danes aretiran na oImIoIžIki hudodelskega napada. Na križišču .10. f-^ste in S. Ave. je namreč jH.vozil neko Mrs. Sarah Cro:y ter ji prizadel težke |K»škodbe.
Mrs. Cross je izjavila, da je on vozil avtomobil, ki jo je povozil. Po nezgodi jo je vzel v avtomobil tec izjavil, da jo !w» iteljal v Polyclinic bolnico. Nedaleč od imzorišča nezgode pa ji je stisnil v roke novec za Ho centov ter jo ]»ahnil iz avtomobila, nakar je zl>e-zal.
Zahteva Rusije.
Avstrija bo morala zadovoljiti vse svoje narode ter je le pod tem pogojem mogoč mir z Rusijo.
Petrograd, Rusija, 20. jau. — Razdelitev Avstrije bo kazen, ako podleže ta država v sedanji vojni. To je bilo jasno izraženo v oficijelno insjpiriranem članku, ki je izšel v "Byrzevija Vjedo-mosti". Po navedbi vesti, da bi Rusija eveutuelno sklenila separaten mir z Avstrijo ter označe-nju takih vesti kot govoric brez podlage, se glasi v članku:
"Mir je mogoč le po popolni in konečni zmagi nad gernianiz-inom. De v tem slučaju more zavladati v Evropi trajen mir. Ta uspeli bi se lahko doseglo sedaj, a žrtvovati bi bilo treba 200,000 do 300.000 ljudi. Vsled tega smatra vlada za boljše, ako se podaljša vojno. Separaten mir z Avstro-Ogrsko je praktično nemogoč.
Da se doseže resničen mir, bi morala Avstrija priznati, da je poražena in celo v tem slučaju bi se stavilo pogoje, kakoršne bi komaj sprejela.
Avstrija bi morala upoštevati ne le naše zahteve, temveč tudi one.Srbov in Črnogorcev ter ko-nečno tudi zahteve Slovanov, živečih v Avstro-Ogrski. Ugoditi vsem tem zahtevani pa bi pomenilo razpad države. Razventega je malo misliti na separaten mir z Ogrsko, ki bi bil mogoč le v slučaju, da se odtrga krono sv. Štefana od Avstrije.
Prvi in glavni pogoj takega miru bi bila naša zahteva, da se loči Ogrsko od Nemčije ter da prestane ves nemški upi i v. V to pa bodo težko privolili Ogri, ker bi morali pričeti z oboroženim odporom proti Avstriji.*
Sreča opoteča.
Vojaki Carranze so prikorakali v mehiško glavno mesto. Villa je bil baje ranjen.
. Mexico City, Mehika, 2f>. ja*. Čete generala Venustiana Carrau-ze, katere sta pregnala novembra meseca generala Villa in Zapata iz mehiškega glavnega mesta, se nahajajo zopet v posesti mesta ter so prikorakale tjakaj včeraj popoldne. V mestu so napravile red in splošno prevladuje tukaj Čut varnosti, dasiravno so se vršili precejšni boji ter je bilo ubitih in ranjenih veliko Za-patistov, ko so se umaknili iz mesta. Na glavnem trgu. pred Narodno palačo, kjer je odredil general Obregon parado svojih čet. se je precej streljalo ter so bili ubiti trije vojaki. Po uhodu Car-ranzistov so morale zapreti vse gostilne vrata. Banke in trgovine, katerim se je dalo garancije, so bile kmalu nato zopet odprte.
Obregon je imel s seboj 20,000 mož ter je odposlal del teh proti jugu. da zasledujejo bežeče Za-patiste. Veliko slednjih je prisililo cestno železnico, da jih je odvedla iz mesta. Carrauza se nahaja v Vera Cruzu ter bo najbrž danes ali jutri odi>otoval v Mexico C'itv.
9.238 mrtvih v Avezzano. Rim, Italija. 21». januarja. — Oficijelno se je danes naznanilo, da je bilo pri zadnjem potresu v Avezzano ubitih	otšeb, d oči m jih je istalo
živih 2.040. Večina teh je ranjenih.
Dospela j«
VELIKA PRATIKA
sa leto 1915.
V tej Pratiki bo tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	S pomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-amerižkih držav. '— Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day. Pratika velja ■ poštnino vred
12 centov.
Razprodajalci jo dob« 100 komadov za $8.
Slorenic Publishing Oo,

'• V' ljw. ■»
Bankir Srhweuk obsojen na dve leti.
Ladislaus \V. Schwenk. privatni bankir, ki je hil s(M»znan krivim, da je jemal vlo^e [mtem. k<» je vedel, da je insolventen. je bil danes obsojen na najmanj dve leti in tri mesece in ne več kot štiri leta in šest mese<-ev zji-[K»ra v državni kaznilnici. To je prva ihsodha na podlag nove tozadevne fiostave.
V utemeljevanju razsodite je izjavil sodnik I>avis. da Schwenk ni slejiaril svoje vlagatelje, temveč tudi državne oblasti. Ko je videl, da so mu za iglami. j«» hotel zvaliti vso krivdo ua svoj«* uslužl»cnfe. Itadit'-^ra ni nobenega vzroka. da bi se uporabilo milost.
Fosip v prekopu je povzročil odgoditev otvorjenja.
Washington, i>. (*.. 2!». januarja. .Mornariški tajnik I>aniels. je danes |*o seji kabineta oficijelno naznanil, da se Im> odgodiio otvorilne slavnosti |m»-vodom otvorjenja Panamskega prekopa do meseca julija. Kot vzrok se navaja |K»siiM> v Culebra zarezi, o kateri je si>or«jčil governer <>oethals.
Angleži dobivajo premog v Panami.
Lima, Peru. 2P. januarja. — Angleški parnik "IJrowntou" je dospel včeraj naložen s premogom iz Paname v Callao ter j»» od[H»tova) danes naprej vsled naročila angleškega konzula. — Domneva se. da je namenjen premog za angleške bojne ladije. ki se nahajajo v južnem delu Pacifika.
Hčerka zveznega zakladničarja — bolniška strežnica.
Washington. I>. C.. -2>. januarja. — Zvezni zakladuičar McAdoo Ih> odpotoval danes v New York, da vidi svojo hčer. Miss Nona McAdoo, ki odpotuje jutri v Kvroj»o. Miss McAdoo se je izučila za strežnico ter l»o vstopila v službo pri zaveznikih.
Tgodno za žensko volilno praviro.
Nashville, Teuu.. 25). januarja. — Prvi korak za volitve ženske volilne pravice je bil storjen danes od strani zbornice, ki je sprejela senatno resolucijo za ameudment k državni ustavi. Resolucijo mora sprejeti prihodnja zakonodaja ter mora priti ua splošno glasovanje, nakar ]>ostaue pravove-Ijavuia.
Ernesto Nathan je odpotoval v Združene države.
Napolj. Italija. 2». januarja. — Ernesto Nathan, prej Sni župan mesta Kima. je odpotoval danes v Združene države ter bo zastopal Italijo pri otvoritvi Panamske razstave. Italijanski predmeti, katere se bo izstavilo, l»odo priHi • parni kom "Vegm".
Vojni jetniki. Benetke, Italija, 29. januarja. Avstrijska poljedelska društva so vložila prošnjo, da bi dala vlada kmetom ua razpolago vojne jetnike, ki bi opravljali različna dela na poljih. Kdino na ta način bi bilo mogoče obdelati polja, ker se nahajajo skoraj vsi kmetje, kmečki sinovi in hlapci pri fronti.
Zadeva morilca Hansa Sehmidta.
Brez komentarja je Zavrnil včeraj sodnik najvišjega sodišča, Vernon M. I>avis predlog za obnovitev procesa, proti Hans Schmidtu, ki je hil obsojen na smrt radi umora Ane Aumuel-lerjeve. Predlog se je opiral na dozdevni novi dokazilni materija), glasom kojega je i «>d legi a Aumuel lerjeva proti-naravni operaciji ter bi se moralo ra-ditega procesirati Sehmidta le radi uhoja po prvem redu.
Zagovornik Sehmidta. odvetnik Koel-ble. namerava vložiti prlziv na aj>e!a-eijsko sodišče in v tem se bo o tem slučaju obravnavalo v šestih do osmih tednih.
Aretacija v Beli hiši.
Washington, D. C.. 20. januarja. —-
V Beli hiši je hil danes aretiran Sliletni Frank Bayer iz Islip. L. I. Prositi je hotel predsednika Wilsoua, naj mu preskrbi delo.
Zmaga svetohlincev.
Columbia, S. C., 29. januarja. Poslanska zbornica iz South Carolina je sprejela danes predlogo, s katero se avtorizira referendum gh-de državno prohihicije pri novembersklh volitvah v prihodnjem letu. Predlogo se bo sedaj vročilo senatu.
Denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko iu O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, dji pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov^ Denar nam pošljite po " Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:	" !
10....
20...» •iS....
30____
35 ... 4<»....
55 ... CO ... 65,... 70,... 75 ... 80 ...
90.... 95.... 100
TVBDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlaadt S*, New Yarfc, N.Y,
$	K	$
l.w	11"....	22 nO
2 10	110....	21 en
io	130...	2 n UJ
4.10	140....	28 00
5.10	150,...	30 00
H 10	160....	:t2 oo
7.10	170____	:c4 00
8 1(1	180...	36.00
9.10	200....	40 OO
10 0«»	250...	50.00
11 00	300....	60 00
12.00	350»...	70 00
13.00	400....	80 00
14.00	450....	90 00
15 00	500 ...	100 00
16.00	600 ...	120 OO
17.00	700....	140.00
18 tm	800....	160.00
19.00	900....	180.00
20 00	1000____	2» JO, 00

GLAS NARODA, 30. JANUARJA. 1M5.
GLAS NARODA"
Daily.)
Owned and published by the *
Publishing Co.
<• corporm.Uoc) PRANK SAKSER, Pnm&mL LOUIS BfiNEDIK, Treaanrer. %

Place of Business of the corporation sod
addresses of above officers : 81 Cortisodt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Zm celo leto velja list za Ameriko in
Cansdo........................$3.00
w pol leta....................... 1.60
- leto»
mesto New York. a za mesto N Evropo sa vie leto . "pol leta.. " fee trt le ta
4.00
4 pol leta za mesto New York ... 2.00 Ev:
4.50 2.55 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan
isvsemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") laaued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Dopisi tares podpisa In oeobnoeti se ne
priobčujejo. Denar o«} se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dopisom in poAiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
82 lortlandt St., New York City.
Telefon 4«#7 Cortlandt.
Bos vQK
K poročanim demonstracijam v Ljubljani, Trstu in Zagrebu.
1« Ženeve prihaja, preko Pariza poročilo, da so se vršile v jugo-slovaiiskili glavnih mestih Avstrije demonstracije, povsem slične javnemu uporu. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo proti vpoklicali ju zadnjih rezerv ter trgalo raz zidov*' mobilizacijske pozive. Vršili so se spopadi z orožničtvom in nastopiti je moralo vojaštvo.
Ni« glede na verodostojnost poročila, si je treba predočiti par M vari, ki dels jo vest vrjetnejšo kol hi si rlovek sprva domneval.
K'»j po pričetku vojne so prišle i/. K v rope vesti, da je izbruhnila v l Y;i g i revolucija, da se nahaja iu«'«tn v rokah uataaev, da so se uprli slovanski polki, da so cele kotnpauije prestopile k sovražniku itd. V teh slučajih je bila želja mati misli. Z avstrijske strani m* je vse take vesti seveda demen-tiralo ter jih označilo kot zlobno izmišljotino. V na dal j nem poteku vojne se je izkazalo, da so bile dotične vesti v resnici pretirane ali naravnost izmišljene. Vojna je prišla tako nenadno, tako nepri-rakovano, da je našla narode povsem nepripravljene, nezmožne Zii vsako akeijo. Hazventega pa se je uvedlo koj v pričet k u strahovlado. da se prepreči že v kali vsako gibanje. Na tisoče konti-dnttov je opravljalo žalostni pose! ogleduštva in vsakega, ki je l)ii na sumu. da ni poseben prijatelj \ lade. je aretiralo in vrglo V ječo.
S tem postopanjem je razširila vlada strah in poskrili so se v zavetja tudi oni. W bi v drugačnih razmerah nastopili proti vladi ini njenim nakanam. Nastopila je pa še bolj žalostna vrsta ljudi kot so honfidenti (zaupniki) in ta je ob-.segala javne politike, župane mest, višjo in nižjo duhovščino.
Ti ljudje so zatajili v sebi vsako boljše prepričanje, se udali v zlo usodo ter pričeli, širiti krog sebe farizejski smrad in uganjati naj p odi jše hinavstvo
Na bojna polja je odšlo vse. kar je bilo mladega, ljudstvo pa je s strahom in jadom v sreu nestrpno čakalo poročil z bojišč, vesti c slavnih zmagali...
Prišla so poročila, mnogoobeta-joča in polna upanja. Avstrijci so udri i v Rusko-Poljsko, pritiskali na Srbe in zaveznica Avstrije, ponosna Nemčija, je hitela od zmage do zmage. Nemške armade so se bližale Parizu...
In doma, po celi Avatriji je završalo, — pojavil se je delirij zmagoslavja. To zmagoslavje pa ni bilo istinito. To ni bila mirna hladnost zmagalca, ki si je svest svoje moči in ki ve, da ga nikdo. ne premore. Bil je pravzaprav iz-j
nili činih posameznih polkov, ge- skrite sovražnice Avstrije in nimajo razmere v Evropi, o kate-neralov in priprostih vojakov. Habsburžanov!	(rili premišljujem, če imam le ko-'
Deževalo je redov, odlikovanj. J Za nos pa vodijo slovanske na- lička j časa. Moja želja je, da bi Časopisje, pisano v nemškem je- rode ne le oficijelui krogi, tem- Slovenci čimprej prišli do zaželjeziku in tudi v slovanskih, je bilo več takozvani narodni voditelji, uih pravic, da bi se združili in tako blazno patriotično, da so ki uganjajo v teh najstrašnejših otresli težkega nemškega jarma. proti takemu pisanju nastopili'Časih vnebovpijoče bogoskrun- Živela Slovenija! Pozdrav! — Fr. vojaški krogi, ki so poznali resni-'stvo. TJbijalno orožje se posveča Bučar.	[
eo... Oglasili so se poklicani in1 presvetemu Srcu Jezusovemu... j Accsta-Bellmont, Pa. — Dela v-' nepoklicani pesniki ter opevali! Da Ga ni sama ljubezen, bi vr- ske razni slavne čine junaške armade... gel goreče žveplo na te oskrunje- v Ameriki
Prišla pa je reakcija in zmagam, valee Njegovega imena., so sledili porazi na severu in ju-1 Priprosti narod je vidi
Boji v Kavkazu.
o demon- delati, se je utrgala nad njim ve-] Trstu i" lika skala in g:i pokopala pod se-1
da so Rusi že na Ogrskem, a par j času. Vest, ki je došla tednov pozneje se je glasilo, da straeijah v Ljubljani,
se je vrglo Ruse iz Ogrske. Dne J Zagrebu, je morda neresnična. —,boj. Doma je bil iz vasi Sešno iz 2. decembra p. 1. je padel Helgrad.a le za danes. — Jutri bo postala ptujske občine na Štajerskem, in po celi Avstriji so potrkavali živa resnica in takrat trikratno star je bil štirideset let. V sta-z največjimi zvonovi. Zavzet je1 gorje vsem priganja čem, petoliz- rem kraju zapušča ženo, očeta in
Helgrada se je slavilo kot najvaž-
nikom in farizejem!
# « #
Internirani Canadci.
London, Anglija. 29. januarja. Neko poročilo iz Hamburga pravi, da se je vse državljane angleških kolonij, izvzemši Avstralce, v tem mestu aretiralo ter prevedlo v koncentracijska taborišča v TJuhlehen. kjer se nahajajo že preje internirani angleški civili-niere so take kot povsod sti. Med jetniki se nahaja kakih
( ------iki v sedanjem času. Do- 60 Cauadcev.
j brega nimam ničesar sporočiti.] ju-j Priprosti narod je videl to kr- pač pa žalostno vest. namreč, da'
gu. O teh porazih se ni izvedelo vavo roganje in pričelo je vreti. je smrtno ponesrečil rojak Fr.! _ ......
ničesar iz časopisja, vsaj nepo- polagoma, na dnu. Ako še ni pri- Klaneček. Zjutraj je šel še zdravi >	X,MU«:'i.iJl- -'!>. januarja,
sredno ne. Nikjer ni bilo pisano,' kipelo do vrha, bo v najkrajšem in vesel na delo. ko jč pa začel'150'1 v Kavkazu se še vedno na-
|dalj njej o. Rusi so se v okolici Ol-te nekoliko umaknili. Današnje poročilo turškega generalnega štaba je sila kratko in naznanja, da so Turki odvzeli Rusom nekaj važnih postojank in da bodo poskušali odrezati desno rusko krilo od ostale armade.
V severni Perziji ji' sifuaeija lieizpreinenjena. V provinci Aser-bejdžan ni bilo zadnje dni nobenega boja. V turško armado neprestano pristopajo nova perzijski! plemena.
Vojaški governer svari Belgijce.
Bruselj, Belgija, '2\K januarja.
V	neki proklamaciji izjavlja gi neral Bissing. nemški governer v Belgiji, »hi preti Belgijcem \ starosti od 1(1 do 40 let pri prekoračenju holandske meje nevarnost. da jih ust rele, k- r so Belgijci že opetovano skn^iili j>ri-klopiti se ariua<dam zaveznikov. Vse osebe, ki pomagajo Belgijcem pri prekoračenju mej, bodo kaznovane po vojaških postavah
V	proklamaciji se nadalje zagotavlja. da se n«- bo s:liSo Belgij ee k službi v nemški armadi kot
je to zatrjevalo od • gotov
Hpgsogga
n n rapacg
uejši uspeh cele kampanje proti Srbiji... Poražena je ležala de-
liil je član dru-P. Z. in društva n P. D. Pokopali
{malega sinčka, šiva št. 5 S. D
Koj pričet kom vojne je zavzel št. 2S S. D. P. žela na kolenih pred Zmagalcem!"Glas Naroda"' stališče, od kate- 'smo ga na pokopališču sv. Jožeta, in presila milosti...	jrega ni odstopil niti za en las. Slo- ob odprtem grobu mu je ginljivo
ln Belgrad je zopet padel iuvanskira narodom v Avstriji je govoril poljski župnik Počivaj v avstrijske čete so se v velikem ne-(treba dati vse pravice, do katerih miru, dragi sobrat! — Član dru-redu umaknile preko Save... Te- so upravičeni po božjih in člove- štva. daj pa niso potrkavali z zvonovi Škili postavah. — Proč z nemško in par dni zatem je bilo citati v li-,iii madžarško nadvlado! .— Na-'
rodom,
ij imajo odločevati sami o tega. ker nima mesto nikake stra-Jsvoji usodi. — Proč s centralno tegičue vrednosti za avstrijsko; administracijo!	-j
armado*'.	| Česar se lie more doseči z lepa.'
vojaki, glasujte pri volitvah
— '........... . . " ----..........t*" •. .
stili, "da se je izpraznilo Be I grad rodno avtonomijo vsem nan iz "strategičnih ' ozirov ter radi-, ki naj imajo odločevati s;
Semincle, Pa. — Kakor je iz dopisov razvidno, se povsod slabo d<*l«. Tudi tukaj se ne moremo nič kaj pohvaliti z delavskimi razmerami. Dela se po štiri dni, včasih pa tudi le po tri dni na te-
.	..........,	den. Dela sploh ni mogoče dobiti.
1 ej strategical uicvrednosti se naj se doseže s silo. z odporom j
je žrtvovalo na tisoče in tisoče]proti državni oblasti, ki se je udi- dl.!avske kalldidate, ker le delav-
Ijudi, ki gnije j o sedaj pod srbsko „jala tujim, Slovanstvu sovraz-^ zastoi>niki hodo zaYZeli za
mm elementom ter porablja slo-jnas Dru?i nani pred volitvami
vanske narode le ket vojni »«to-|obljubujejo vse in0goče stvari, ko
rijal, s prozernim namenom, da
ruso...
Ljudje so pa začeli stikati glave in od ust do ust je šej glas, da v redu.
m vse v redu. •*Zmagovite" ge- se jih po številu oslabi ter zlomi nerale Auffenberga, Potioreka, Dankla in druge "Napoleone'* te baže se je odpokliealo in splošna
zmedenost se je naselila v prostorih velikega generalnega štaba na Dnnaju.
Kako iz zagate'! Saj imamo nemški generalni štab. ki je bolj brihten kot vsi drugi generali celega sveta skupaj. Ta naj vzame v roke vodstvo skupne armade in odloči, kaj je dobro in pravo. Nemce se naj pošlje v Karpate in proti Srbom. Avstrijce pa v Belgijo in na Francosko. Tako se je najbrž zgodilo in situacija jc danes taka.
« « £
V	notranjem pa je gotovo rasla nezadovoljnost ter se je pričel de-lirij lažipatriotizma in hinavskega navdušenja umikati treznemu razmisleku. Za kaj te velikanske žrtve?... Da se osveti smrt Frana Ferdinanda?... Da se oslabi vpliv Rusije na Balkan? Da se pomore Nemčiji, ki stremi po svetovnem gospodstvu ter ne more sama nastopiti proti takt) številnim in močnim nasprotnikom?. . . Da se utrdi stališče Avstrije ter ji odpre trgovinska pota v Ori-jent. katera so skušali zapahniti zmagoviti balkanski narodi?... Da se spusti narodom v Avstriji nekoliko krvi. ker so postali pre-objestni ter zahtevajo zase več pravic kot jih more dati država, ako hoče ohraniti dosedanji sistem ?...
Tako se je povpraševal vsak na tihem, a ust si ni upal odpreti. Ni smel... Prihodnji dan bi ležal s prestreljeno glavo. — mrtev.
V	deželo pa so prihajali blagoslovi. zvezani z "zuiagonosno" vojno. Nalezljive bolezni, lakota in gosi»odai-i»ki pogin. Trume beguncev iz Galicije so preplavile naše dežele in kamorkoli se je o-zrlo oko. je zapazilo berača, begunca ali pohabljenca, s koščkom pločevine na prsih in praznim želodcem ...
Časopisje pa je pisalo naprej o srečni Avstriji, ki ima tako hrabre vojake. Šest jih je šlo iz ene družine v boj in štirje so že umrli za čast domovine. Srečen slovenski narod, ki rodiš take junake! Kaj sta si mislila mati in oče in kako jima je bilo pri srcu, tega ni pisanega v časopisu. To je pri-.vatna zadava. — Dulce et decorum est pro patria mori. — Slavko in častno je umreti za domovino.
44Uspehi"' avstrijske armade so
pa enkrat izvoljeni, se ne bri-_	, ga j o več za nas. — V dolgih zini-
njih odporno salo.	Lkih večerih se kratkočasimo z
Interesi države, v kateri stanu-(ulasoui Naroda, ki nam prinaša je kak narod, niso istovetni /. in-lUajVeč novic. tJlede vojne je naše
teresi dotičnega naroda. Kadar
mnenje tako. da bi bilo najboljše.
nastane med obema konflikt, se je (^ bi vsi narodi odložili orožje in odločiti za interese naroda prot i j tMikrat za vselej obračunali s kra-iuteresom države. To je prvi in jji \n cesarji Slovenci dosedaj še
najvišji zakon.
Svaka sila do vremena!.
Dopisi.
se vrstili drug za drugim in treba je bilo poklicati pod orožje zadnje, kar je še preostalo, zadnjega moža in zadujega konja. Ljudstvo pa se je začudeno izpraševa-lo, kako je to mogoče, ko je vendar toliko citati o avstrijskih zmagah in porazih njenih nasprotnikov. Če je vse tako sijajno, zakaj torej zadnje reuerve. zakaj zadnjega moža?
Little Falls, N. Y. — Tukajšnje delavske razmere so prav slabe. Nekateri delamo od dva do tri dni na teden, nekateri pa nič. Zadnji tedfcn nas je obiskal rojak Frank Drašler, zastopnik Olas Naroda. Prav z veseljem smo ga sprejeli in mu šli v vseh ozirih lia roko. Zvečer je govoril v društveni dvorani o evropskem položaju. Prav z zanimanjem smo ga poslušali in smo bili vsi zadovoljni z njegovim govorom. Toda na svetu je že tako, da človek nikdar ne more Vi>em vstreči. Govor gospoda Drašlerja je namreč tako razburil tri štajerske nemčurje, da bi ga kmalo linčali. Slovencev nas je tukaj kakih tristo in nekaj Italijanov. Zaenkrat ne svetujem še nikomur sem hoditi. Ko se bodo delavske razmere kaj izpremeni-le, bom že sporočil. Pozdrav! — F. M.
Lloydell, Pa. — Nekateri tukajšnji premogorovi obratujejo vsak dan. nekateri pa le po tri ali štiri dni na teden. Sem naj nikar nikdo ne hodi, ker dela ni mogoče dobiti. Če se delavske razmere kaj izboljšajo, bom že sporočil. Predpust je slab, posebno za fante. Prejšnje leto sta se dva poročila. kakih trideset jih pa vedno čaka na odrešenje. Sem le redko-kedaj zaide kaka slovenska cvetka. če pa slučajno pride, si jo takoj osvojimo. Fantov je dosti na razpolago, in sicer v starosti od 18 do ">0 let. Zadnje dni je zapadel sneg in razsajajo precej mrzli vetrovi. Društvo sv. Petra in Pavla J. S. K. J. prav dobro napreduje. Pri zadnji seji se je sklenilo, tla se mora vsak član, ki biva v bližini pet milj. udeležiti vsake mesečne seje. v nasprotnem slučaju pa mora plat-ati 25 centov v društveno blagajno. Oni člani, ki imajo potne liste, naj jih takoj obnovijo, kakorhitro poteče termin. V vseh društvenih zadevah se je obrniti na tajnika J. Zalar. Box 22, Lloydell, Pa. Svoje mesečne prispevke je treba poslati najkasneje do 22. dne v mesecu. Pozdrav! — J. Z.
Wick Haven, Pa. — Delavske razmere so bile že dolgo časa slabe, petnajstega septembra so pa dospele čisto pod ničlo. Tukaj so štiri premogorovi, od katerih pa le eden obratuje in še ta samo po dva ali tri dni v tednu. Sem ne
se strani
raz začudenja, da se" je za vršilo doprinešene velikanske žrtve, nekaj, česar ni v svojem srcu ni-,Cvet slovanskih narodov se žrtvu-
In posvetilo se jim je v glavah svetujem nikomur hoditi, ker še in izprevideli so, da so jih kruto domači nimajo dela. Bossi delajo varali, nesramno vlekli za nos;!z nami kakor se jim poljubi. Če da je vse izgubljeno, da so zastonj se količkaj ustaviš, ti pravijo: —
Saj te ne silimo, saj lahko ideš, odkoder si prišel. — Čeravno ni-interesom Nemčije, največje sem naročnik vašega lista, ga • zmagah, o slav-1 sovražnice Slovanstva in obenem.vsak dan čitam. Posebno me za-
___Iv___ .
niso imeli druge pravice, kakor iti prvi v boj, da so jili pobili kot psi1. Kilo je kriv vseh žrtev, ki-jih je moral doprinesti naš narod? Po mojih mislili je Nemec vse zakrivil. Želeti j«-, da t * i se enkrat ljudstvo prebudilo iz dolgega spanja in dalo onim. ki se kar titko igrajo s človeškimi življenji, kar jim gre. Mogoče bo kedo rekel, da sem jaz izdajalec domovine. Svoje domovine nisepi še nikdar zaničeval in jo nikoli ne bodem. Avstriji pa ne želim ničesar dobre ga. Prej če je ni. boljše bo za nas. Pozdrav! — Ton v Hren.
Nadaljna vojna poročila.
Sneg- in mraz.
Berlin, Nemčija. 2!>. januarja.
V	Vzhodu ji Prusiji in na Rusko-Poljskem je kazal včeraj toplomer enajst stopinj pod ničlo. Vsa močvirja in reke so zamrznjene. To je zelo ugodno za Nemce, ker za m o rej o z lahkoto transportirati svoje topove. Prej je bil transport skoraj nemogoč, ker so bile ceste tako razora ne. da so se vdirala kolesa navadnih v«>z do osi v zemljo.
"Derfflinger" in "Roon" poškodovana
Pariz, Francija, januarja. Vojno minis'1 tvo je danes objavilo. da je -.obilo poročilo, glasom kojega je bila nemška bojna križarka "Derfflinger" v pomorski bitki v Severnem morju tako močno poškodovana. da so jo morali prevesti v suhi dok v Hamburgu. V isti bitki je bila tudi poškodovana bojna križarka "Roou".
Rešeni mornar s krlžarke "Blue cher'.
Berlin, Nemčija. 2!*. januarja.
V	neki brzojavki iz Wilhelms-hafen poroča neki mornar s potopljene križarke *Blueeher". da ga je rešila neka nemška ladija. To poročilo je vzbudilo tukaj nove nade. da se je na ta način rešilo še več mornarjev s potopljene nemške križarke.
Berlinski listi objavljajo angleška poročila o pomorski bitki-, vendar pa dajejo izraza upanju, da so izgubili Angleži eno ali več bojnih ladij. ,
Križarka "Tennessee".
Aleksandri j a, Egipet. 21». jan.-Ameriška križarka je pripeljala zaduje tedne iz Sirije v Aleksand-drijo več kot osem tisoč beguncev. Jutri bo zopet dospela v tukajšnje pristanišče in privedla na krovu 1200 oseb.
Begunci, od katerih je skoraj dve tretini Rusov, so brez vsakih sredstev. Otroci so le napol oblečeni in potrebujejo takojšnje pomoči.	_________
Konec junaške slave.
Pred kratkim se je pojavila na Dunaja gospodična Stanislava Ordvnska v uniformi narednika poljskih legij. Pripovedovala je o svojih slavnih činih ter si pridobila naklonjenost odličnih dunajskih krogov. Tudi časopisje jo ji* opetovano slavilo in neka dama visoke dunajske aristokracij«- jt» je vzela k sebi ter skrbela /.a nju prav po materinsko. Krakovski "Kurier Codzieiutv"* je junakinjo sedaj razkrinkal. Stanislav?! Ordynska se imenuje Šaloma Blu-menfeld ter je hčerka le kega pi sarja v Krakovu, ne pa od Rusov preganjanega poljskega plemiča. Njeni brati niso padli kot legijo-uaši. že radi te«ra ne. ker se niso nikdar nahajali v poljskih legijah. Od vjiska-Blumeiifeld tudi nikdar ni bila narednik v legijah in ni izvršila nikakih junaških ei-nov. Res je. da je spremljala z katerimi drugimi ženskami poljske legije* kot usmiljenka. toda na ukaz generala Eaezvnskega je bila s svojimi tovarišicami vred odstranjena, ker se je izkazalo, da je bila zdravstvena služba teh dam jako dvomljivega značaja. — "Kurier Codziennv"" je mnenja, da Blumenfehlova ni golju-fica. temveč, da gre tu za žensko, katere fantastične pripovedke so plod silno razvite histerije.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. K., Lcrain, Ohio. — Le malo potrpljenja, vse bo prišlo polagoma na vrsto.
M. A., Butte, Mont. — Tak dopis. kot ste ga nam poslali, nikakor ni za list. Pošljite kaj druge-iZH in izogibljite se osebnostim. Osebnosti ne priobčujemo v listu.
;e je rojak MARTIN POPISH. V starem kraju ima posestvo v vasi Reber pri Žužemberku. Pred šestimi leti je bil v Basse-mer. Pa. in od takrat se rte ve več za njega. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti Upravništvu "Glas Naroda "j (28.30.-1 j
SE)
ea
3
SB BB
oa
BB BB
BQ
BB
9B BB
ea ca
en
BB
Navadni prehlad,
vnetje sapnike in influenza — zapubčajo bolniku vstrajni kašelj. Radi fega fci si m?rsl bolnik zapomnili, da se morajo napadi kašlja olajšati, bolečine zmanjšati in neudobr.ost uteŠiti.
SEVERA'S
BALSAM FOR LUNGS
{Severov Balzam za Pljuča »e zdravilo za uživati v takih slučajih. Znano je ža več nego trideset let kot uspešno zdravilo zoper kašelj, hripavost. oslovski kašelj, vnetje sapnika, in da-vico. Ce-.a 25 in 50 csntov. — Ako spremlja gonomenjene ; eprilike tudi prehlad, bi morali uživati tudi SEVERA'S COLD AfcD GRIP TABLETS (Severove Tableto zoper prehlad m hri-po) da preienejo prahlad. Cena 25 csntov.
ca
BB □ □
BB BB BB
NE FOZABITE
dobiti zastonj »•■/ezek Severovega Almanaha za Slovence za 1915. Vaš lekarnar ga ima. Vprašajte njega aii pišite nam ponj.
Kadar kupujete zdravila,
hočete tista, katera so zanesljiva. Vprašajte za Severova. Ne sprejmite nadomestitev. Zahtevajte pnstna.
BB BB BB BB E3B OB
BB BB
jci
•V "Ve •
Za slovenske grafofonske plošče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, P. O. Box 25, Denver, Colo.
(7—11 v sob)
___ _/ __
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Xewburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamosnji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK,
3509 E. 81. St.t Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
CEDAR RAPIDS > IOWA ~ > *
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARK Err ST REKI
WAUKEOAN, 11.».-
PRODAJA fina vina, izvrstne smo sita patentirana zdravila.
PRODAJA vozne !i«tke v>eh irekomor-skih črt.
POŠILJA denar, v šttri k-sj z. n««ljiv3 in pošceno.
UPRAVLJA vse v notarski possl »padajoča dela.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznin?.
"KRACKERJEV,, 'brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je *'Krackerjev'\ znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poitna naročila »o točno Imiujefo
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
610244, SI. OAR AVE., CLEVELAND, 0.
| ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS YECJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK.
NARODA", NAJ
GLAS NARODA, 30. JANlfARJA, 1915.
Viribus unitis.
Slovenei smo sinovi inajkc Slave, zapisani v zgodovini kot nosilci težkega bremena, ki nam ga je natovoril naš sovražnik z izgovorom, tla nam je prinesel kulturo.
Naši pradedji so mu postregli s kruhom in soljo, on je pa vračal gostoljubnost z mečem. Mi nismo narod plemičev, grofov in baronov, mi srno narod delavnih rok, ki dela in je delal za svojo družino ter za tiste lenuhe, ki se rede iz naših krvavih žuljev in nas bičajo.
Sto in sto let je že naš narod zatiran in zaničevan od oholega tujca, kateri noče pripoznati. da je le privandran usiljenec, ki ga naše dobro ljudstvo trpi nad seboj.
Avstrija se trka na prsi in se hvali s svoj« visoko donečo pesmijo jednakopravnosti, ki je zakonito prideljena vsem njenim narodom. V teoriji iypb-da ta *-zakon, kakor eden izmed najboljših in pravičnih, kar jih ima. V praksi so t?a pa oni, ki so ga naredili in sveto prisegli, da ga bodo zvesto in pravično izpolnjevali. sami pohodili z nogami in v resnici obstoji le še na nedolžnem papirju, ki leži kje v zaprašenem ministerskem arhivu.
Sorazmerno z davki, ki jih pla-. fujemo Slovenci in |h> številu duš. nam nočejo dati zadostno število šol. ki jih tako zelo potrebujemo. temveč jih moramo zidati in vzdrževati sami s trdo zasluženimi kronami. Plačujemo toraj dvakrat. Prvi davek je državni, katerega del bi morala država po zakonu uporabiti za naše šole in napredek na kulturnem in gospodarskem polju, česar pa ne stori ampak meče naš denar v žrelo — Albancev.
Drugi je prostovoljni narodni davek .ki ga Slovenci žrtvujemo na oltar svoje lepe slovenske domovine. prisilejni. da si zagotovimo narodni obstoj in da otme-mo našo deco iz tujega žrela.
Prisiljeni smo, da sami vzdr-Jjtojemo prepotrebne šole, kerho-fr-emo iti z drugimi narodi naprej po poti napredka in kulture. To bi morala storiti Slovencem vlada sama. kakor so deležni teb zakonitih dobrot Nemci v preobilici. toraj več kolikor jim po pravici spada.
Omeniti je treba takozvane "šulferajnske šole"1 v katere love Nemci otroke slovenskih stari Ši v. ki se ne zavedajo svoje na-
Tarn se našo deeo nauči vse a j drugega kakor pa onega, če-;tr potrebuje. Nauče jih zaniče-ati svoj lasten materin jezik in Ijuvati na vse kar je slovenske-a. Na Koroškem pa nemški kul-uronosei naše otroke zapirajo in če govore med seboj slo-
ni vihteti nad nami;bič, temveč mi pripoznamo le plemenito srce v katerem je zapisana najlepša' božja zapoved: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" Pripoznamo le onega, ki pozna našo dušo, naše srce in naše težnje, ter da nam hoče pomagati
do boljše bodočnosti.	_ _______ . ^___________
Lepa je ta zapoved, ali- malo občinstvu razkladati svoja mne-takih. ki jo izpolnjujejo. Če nja, katera so utemeljevali vsak
t»
O zapostavljanju slovenskega jezika pri javnih uradih na slovenskih tleh ni treba posebej o-rmnjati, ker o tem čivkajo že vrabci na strehah.
Pribiti je pa treba dejstvo, da obstoji na Slovenskem že kakih pet let obsedno stanje, ki ga vlada ni hotela, oziroma brez težkih posledic ni smela uradno ob-
Preganjanje Slovencev in slovenskih društev, zapori, imenovanja uradnikov. ustanovitev državne policije v Ljubljani in stroga krivična ceu/uta naprednih časopivv. ki niaic. primere v Evropi, to je bilo zadnja leta na dnevnem redu. Slovenci smo morali na vae to molčati, ker je pretila stroga vladina ]>est. in njeni tajni detektivi so se vsul i kakor kobilice v deželo ter bili vsakoiuu za petami, ki je bil znan kot zaveden, pravi Slovenec.
Prišlo je tako daleč, da se 111-iamo smeU veseliti zmage jugoslovanskega orožja nad kletim TuKinoin, kateri je stoletja tiščal k tlom ubogo rajo. Dovoljeno je pa bilo nemškim časopisom. da so kakor pocestne barabe na liajuesramnejši način pso-vali Jugoslovane in peli hvalo Turkom in svojim bratom Albancem.
Nemška kultura je birokratska, poveličuje plemen itaše. prince, grofe in barone; poveličuje meč in bakljo, ponižuje o-* i roma. ignorira ono ljudsko maso. ki si s težkim vsakdanjim delom sluzi svoj -kruh.
Te kulture se brani naae slovensko srce, ker nočemo pripoznati plemenitažem po imenu, bi bili oni nekaj višjega, nekaki nol bogovi in da so le oni sposob-
i* lasni. ki jo izpolnjujejo. Le nja, katera so utemeljevali vsak i se polovica vseh kristjanov po svojem temperamentu in pre-avnala po tej zapovedi, bi ime- pričanju, po svojih čustvih, že-
ravi
li danes mesto vojne — zemeljski raj.
"Če te sovražnik udari po des- ko izogniti.
nem ušesu, nastavi mu še levega!"
Po tem nauku se ravnajo Slo-enci, zato bomo brez izjeme vsi. prišli v nebesa in lahko smo ponosni. da smo najmanjši narod, ki ima največ narodnih mučeni-kov.
j^ako se dela z našimi, slovenskimi vojaki, o tem ve povedati vsak. ki je tri leta gulil komis.
Prvo in zadnjo besedo ima v Avstriji uniforma, pa naj bo že te ali one branže. Kdor ima, več medajl in zlatih knofov, ta več velja. Častna beseda parfumiranja lajtnanta velja več, kakor kakor sto poštenih civilnih prič.
Vsi ti dekorirani gospodje so plačani iz žepov preziranih davkoplačevalcev. in od kmeta in delavca plačana vojaška godba igra tem kavalirjem v zabavo iu kratek čas. V senci sabelj in ba-jonetiv pobirajo davke ter jih v isti senci zapravljajo. To je militarizem in proti temu se mora upreti vsakdo, ki mu leži na srcu svoboda in napredek.
Ko je izbruhnila sedanja vojna. je bil v angleških dnevnikih v Tikagi poziv avstrijskega konzulata. tla se morajo rezervisti nemudoma odzvati in odriniti preko morja. Onim pa. ki bi se temu pozivu upirali, bode premoženje Če ga imajo v starem kraju, konfiseirano in ga bo država uporabila zase. Č i tal i smo tudi pozive drugih držav, ali niti eden ni vseboval take "prijaznosti." Veseli nas. da poznajo sedaj Amerikanci Avstrijo.
Toraj oče. ki je prišel sem s svojo družino. s trebuhom za kruhom, naj bi na povelje pljunil na svojo zakonsko srečo, pustil svojo ženo in otroke same. naj se zgodi ž njimi kar se hoče. zavihal rokave in šel v boj za tiste, radi katerih je moral zapustiti domačo grudo. Pe j! Da. da! Avstrijski eksekutorji so si že meli roke, nadajoč se bogate konfiskacije, pa ta presneti Anglež jirn je zmešal umazane račune.
Avstrijski konzul v Čikagi je bil rešen napornega dela iu hodi za kratek čas na nemška zborovanja. kier se počuti zelo domačega. . Tam se poje: "Die Waelit am Rhein". " De u t se h lan d ueber alles!", "Viktoria. Vikto-ria'!'
Tistemu Slovencu v Čikagi. ki je rekel, da bo Slovenece. ki ne drže z Avstrnjo "ancajgal" na Dunaju, bi svetoval naj gre h konzulatu. Tam ga bodo prav prijazno sprejeti.
Napisal sem to vsem onim pravim. poštenim in zavednim Slovencem. ki so bili. so iu bodo za napredek naše lepe slovenske domovine. ki gledajo z odprtimi očmi. in katerim leži v prvi vrsti na srcu usoda slovenskega naroda. ki se ne ozirajo ne na desno ne na levo. ampak gredo naprej po začrtani poti. krepko in neustrašeno, do cilja — slovenskega vstajenja.
Se bo na vrhu Triglava vihrala slovenska zastava. Okoli maj-ke Slovenije bo zbrana množica tisoče v. da stotisočev. Kakor en vzklik zaorilo bo iz vseh grl: 'Ži-vio! Nazdar!'
In od tam. kjer počivajo naši pesnik i-prvaki, se bodo culi glasovi: "Vstali so! Rešeni so! Svobodni!"
Slovenci bodo poljubovali svobodno slovensko zemljo.
"Hej Slovani!
Črna zemlja naj pogrezne! Tega kdor odpada!*'
"Savan".
O vzrokih sedanje svetovne voj ske se je pisalo in razpravljalo dovolj. Časnikarji in učenjaki, la-jiki in strokovnjaki, vsi vprek so se trudili v potu svojega obraza
ljah in po tendencah, katerih se je v tako razvneti dobi pač tež-
Z bojnega polja.
Ranjen je bil. kakor razvidno iz seznama izgub št. 87., stotnik Karel Bizjak bosansko-hercego-vinskega polka št. 1. — V seznamu izgub št. 88 sta navedena kot ranjena Adalbert Dobida. podpolkovnik domobranskega polka št. 36, in Karel Smola, kadet-aspi-rant v rezervi, p. p. nt. 80, 9. m. •komp.; mrtev je Albert Eisner, kadet v rezervi, p. p. št. 7, 13. komp, ki je padel 21. decembra.
Zasledovanje vodilnih idej ali pa samo ene vodilne sile v takem velikanskem prevratu, kakor ga doživlja Evropa sedaj, je težka, a zato toliko hvaležnejša naloga. Hvaležna zlasti zato, ker se tudi v politiki javljajo logični zakoni, iz katerih se da sklepati z večjo ali manjšo gotovostjo na nadalj-ni potek dogodkov, torej na bodočnost, in isto vsaj nekoliko predvideti je za vsakega človeka, ki se bavi s politiko — in kdo se danes ne? — neizmerne vreduo-sti.
Najvažnejši vzroki vojske, katere je svet navajal dosedaj, so ti-le: velikosrbska propaganda (za Avstrijo), panslavizem (za Avstrijo in Nemčijo), ideja revan-že od strani Francozov in nagle-ško-nemško nasprotstvo na morju. oziroma v svetovni trgovini, dalje silno notranje-kulturiio nasprotstvo med zapadom in vzhodom, plemensko nasprotje med Germani ni Slovani itd. To so le najvažnejši pojavi, katerih ni lahko spraviti v sklad. Ker so pa več ali manj vsi istiniti zato jih je treba spraviti v neko skupno zvezo.
To zvezo lahko najbolje na kratko orišemo, ako začnemo tva-rino obdelovati z angl.-nemškim nasprotstvom, ker vse kaže. da je spor med Angleži in Nemci temeljna ideja cele sedanje vojske, do katere brez tega spora mogoče sploh ne bi bilo prišlo.
Boj med Angleži in Nemci je pa v prvi vrsti boj za morje. In sicer se gre Angležem za staro, stoletja že trajajočo nadvlado, Nemcem za sovlado, Rusom pa za dostop do morja.
Po nemško-franeoski vojski leta 1870 se je nemško narodno gospodarstvo silno dvignilo. Nemški laborotoriji in nemške tehnike so vzgojile ogromno četo vsestransko naobraženih mož. ki so znali vsak modern napredek praktično izkoristiti v tvornicah, odkoder je energični nemški trgovec razpečaval izdelke po vseh delih sveta. Tam je doslej neomejeno vladal Anglež, ki je kmalu moral občutno nemško konkurenco občutiti; ne toliko zaradi materijelnih izgub, ker angleška trgovina je še vedno krasno napredovala, ampak deloma iz ne-voščljivosti, deloma iz bojazni, da bo angleška trgovina in obrt pod silnim nemškim pritiskom in na-«valom na svetovni trg nazadovala, če ne propadla. V varstvo svojih trgovskih interesov je zgradila Nemčija v teku let mogočno brodovje. torej zopet nov strah za Anglijo, ki se je čutila vsled tega te samo ua gospodarskem, ampak tudi na političnem polju tega ne samo na gospodarskem, in vojaška moč je konečno prisilila Angleže, da opuste svoje rezervirano stališče iu svojo 'splendid isolation' iu si iščejo zaveznikov.
To nalogo je prevzel pokojni angleški kralj Edvard VII., in priznati se mora, da jo je izvršil dovolj in spretno. Trojni sporazum je predvsem njegovo delo. Edvard VII. je položaj v Evropi dobro poznal.
V službo angleške supremaeije na morju je morala stopiti najprej francoska revanšna ideja, vsled katere so bili Francozi za angleške zaveznike takorekoč pre-destinirani. Med Angleži in Francozi je sieer vladalo nekdaj sto-in stoletno nasprotsvo, dokler so Francozi hrepeneli po časti, biti prva pomorska in kolonijalna o-blast. Kakor hitro pa francoska trgovina ni več bila nevarna An. gležem, se je pero obrnilo: iz starih nasprotnikov so postali najboljši zavezniki proti skupnemu tekmecu na kopnem in na morju.
Kako lahka (in deloma naravna) pa je bila zveza s Francozi, toliko težja je bila zveza z Rusi. Med Francozi in Rusi sklenjena alijanca, je pa prisilila Angleže, vgrizniti tudi v kislo jabolko tra-dicijonelnega rusko - angleškega nasprotstva in Rusom v marsičem pri jen jati, česar angleški ministri, ki so nedavno vodili angleško politiko, ne bi bili nikdar dovolili.
Rusija je velikanska teritori-jalna država, a brez morja. Namreč brez vedno odprtega, prostega dostopa na morje, kar je glavno. Ruskemu dostopu v Sredozemsko morje se ni nihče trdo-vratnejše upiral, kakor ravno Angleži. Angleški odpor pri Dar-danelah je potisnil Ruse na Tihi ocean; Rusija je zgradila tja velikansko sibirsko železnico v na-di, da najde tam prosto pot, pa je zopet zadela na svojega starega nasprotnika, ki jo je zaplel v vojsko s svojimi japonskimi vazali. O angleškem odporu nasproti ruskemu prodiranju proti perzijskemu zalivu pa niti ne govorimo, — tam je angleška peta najbolj občutljiva zaradi Indije. Boj za dostop na morje in na svetovni trg je ločil Angleže od Rusov kakor votlo od ognja.
Tega nasprotsva ni mogel premostiti nihče — dokler ga ni premostil angleški strah j»red Nemci. Angleži so si pač morali reči: Nemci so že morska velevlast. Rusi pa še ne; treba torej najprej obračunati z Nemčijo, inagari z rusko pomočjo, potem pa ? Pa kdo bi prerokoval!
Kratko rečeno: ruska inoč je bila za sedaj manj nevarna An gležem kakor nemška in zato se je angleška politika približala ruski. Trojni sporazum je bil rojen, toliko lažje, ker so znali Angleži Rusom najbolj predočivati. da so največji nasprotniki prostega ruskega dostopa na morje ne oni sami. ampak Nemci, ki stremijo za posestjo cele Male Azije, za katero posest je Nemcem treba Dardanel, ne Rusom.
Dardanele - Carigrad ! Kakšne občutke porajajo te besede v srcu in duši vsakega Rusa! Geni-jalni pisec oporoke Petra Velikega — pripisuje se celo Napoleonu! — je zasejal seme na rado-vitna tla. V besedi Carigrad so se spojila ruska verska čustva s političnimi cilju ruske države v masivno enoto, katere sila se je obrnila z vso močjo proti vsemu, kar je stalo ruskemu pohodu na Carigrad na poti. Odtod izvira rusko-nemško in rusko-avstrijsko nasprotstvo na Balkanu, ki se je vsled različnih intrig poostrilo.do političnega umora.
se je pa pojavilo toliko raz-jko nevarni nasprotniki. Te ladji-težkoč, da je bilo treba ves ce so 60 do 75 m dolge, imajo
vsebine 800 do 1200 ton in 2000 do 4000 konjskih sil močne stroje. Opremljeni so tudi z nekaterimi lahkimi .brzostrelnimi to-piči.
Iz ladje pod vodno površino se nikamor ne vidi, preskrbeti je bilo treba ladjici pripravo, s katero bi bilo možno tudi iz pogreznjene ladje opazovati vsaj najbližjo okolico.
Že blizo 30 let bo minulo, odkar so začeli Francozi s svojimi prsvimi skušnjami s podmorskimi ladjicami. "Witheheadov torpedo se je polagoma razvil in tehnično tako izpopolnil, da je ]»ostal jako nevarno orožje Tež-koča je bila le v tem, priti ž njim v toliko bližino sovražne ladje, da je bilo možno isto tudi sigurno zadeti. Gradili so v ta namen majhne, toda jako hitre torped-ne ladjice, katere so imele lialo-jgo približati se kolikor mogoče j prikrito in neopazen o sovražni ladji, ter jo z izpuščenim torpedom uuičiti. Tak zavratni napad, preden je bila vojska napovedana. so izvršili Japonei na rusko brodovje pred Port-Arthu-rom in res se jim je posrečilo tri ruske ladje, če že ne potopiti, pa vsaj tako znatno poškodovati, da so bile več mesecev za boj neporabne. Toda torpedov-ka je le mala ladjica, katero toča krogel iz velike bojne ladje takoj uniči, če se ji le na obzorju prikaže, predno zamore svoj torpedo izpustiti. Umevno je to* rej, da so skuhali torpedovko tako prirediti.' da bi se mogla pod vodno površino neopaženo približati sovražni ladji.
Leta 1888 je francoska mornarica izdelala prvi podmorski čoln "Gymnote". Imel je valja-sto obliko in na obeh koncih o-šiljen. Gonilna moč mu je bila elektrika, katera se je nabrala v akumulatorje vi bateriji, terse premikal pod vodo z brzino 6 morskih milj (11 km) na uro. Ladjica je bila le 18 m dolga in 1.80 m široka, njena vsebina je znašala le 30 ton. Četudi ni bila ladjica sama na sebi praktično še porabna. vendar so se pre-skušnje ž njo tako ugodno obnesle, da je francoska vlada sklenila poizkuse nadaljevati in zadevno dovršiti. "Gmnote" je bila bila premajhna, njena vsebina ni zadostovala, da bi se vsa potrebna oprava vanjo vložila, gonilni stroj ni imel dovolj moči za kako daljšo pot po morju, ladjica te velikosti hi bila k večjemu porabita v bližini kakega
pristanišča.
Pričeli so z grad bo večjih ladjic 40 do 45 m dolgih in z vsebino 150 do 250 ton, katere so bile sieer mnogo ugodnejše, ven-
dar nih
načrt deloma temeljito spremeniti.
Za čoln, ki bi bil trajno pod vodo, je najugodnejša oblika valjarja, kateri je na obeh koncih konično šiljast, ker najložje prenaša vsestranski vodni pritisk, manj ugodna je pa ta oblika za ladjico, katera plava na površju. Tudi ni lahko na ladjo naložiti toliko akumulatorjev, da bi dajali za dalj časa zadostno množino elektrike. Končno vendar ni treba, da bi bila ladjica vedno pod vodo, temveč zadostuje, ako se more le za določeni čas skriti pod vodno površino. Skušnja sama je pokazala, da se v vodi predmeti na večjo daljavo ne morejo opazovati. V morju se vsaj deloma razločno vidi samo na daljavo kakih 10 m in že na daljavo 30 do 40 m ni mogoče ničesar videti. Tudi je dolgo bivanje pod vodo v popolnoma zaprti ladji dalj časa mučno za moštvo, kljub vsem pripravam, katere imajo za čiščenje zraka.
Ti- pomisleki so graditelje ladij privedli do zaključka, da je umestneje podmorski čoln tako prirediti, da navadno plava na površju, kak Ar vsaka druga ladja in ga le tedaj in za toliko časa pogrezniti pod vodo, kadar je za to resnična potreba. V ta namen so dali čolnu navadno o-bliko ladje s zaokroženim, le na vrhu nekoliko ravnim krovom. Sicer ta oblika ni tako ugodna prenašati vsestranski vodni pritisk v globočini. kakor pa popolnoma valjasti coin, vendar Pa zados'tuje vsestranskim zahtev am, zlasti, ker čolnu ni treba se potapljati v velike globine, kjer bi bil vodni tlak stenam že nevaren. Stene so dvojnate. katere služijo deloma v to. se sprejme v prazni medprostor voda. kadar je tresba čoln potopiti, deloma se isti porabi kot shramba za olje.
Oglejmo si po temu vzorcu sestavljeni čoln (Mod. U. 1) nem ške mornarice.
Podmorski čoln tipa I' 9, I 12 ima približno dolžine 43 m in širjave 3.6 m. kadar plava na površini morja, se potalja 2.8 m globoko in razrine 250 ton vode popolnoma potopljen ima približ no 300 ton. Izdelan je ves iz je kla in z oporami opremljen z; vodni pritisk 50 m (skoro 5 atmosfer). vendar se pa nikdar tako globoko ne potaplja, pride k večjemu do 30 m globoko. Na sredi pa lahko za bočen e ga krova se nahaja majhna kuplja za poveljnika in krmarja, iz kuplje je vhod v ladjico. Precej pod kupijo se nahajajo prostori za moštvo. (2 častnika in 15 mož) mala električna kuhinja s shrambo. Ves drug prostor je odločen mornariške svrhe. V ladjiei se nahaja Dieselnov motor na petrolej in ima 450 konjskih sil. Rabi se pri vožnji na površju in daje ladjici brzine 12 do 13 morskih milj. Ako je čoln pod vodo, tedaj oljnati motor ni .poraben in na njegovo mesto stopi električni stroj. V ta namen se nahaja v ladji zadostna množina akumulatorjev. ki oddajo elektrike motorjem za 150 konjskih sil in podelijo ladjici pod vodo brzine 9 milj na uro. V sprednjem delu Iadjiee se nahajate dve cevi. iz katerih se izpuščajo torpedi.
Čoln ima dvojnate stene; v ta medstenski prostor se sprejme voda in čoln se pogrezne pod površje. Če se hoče zopet dvigniti, se z zračnim pritiskom voda zo pet izrine in čoln splava na površje. Na gredeljnu ladje je pritrjen 5 ton težak železni -utež, kateri sicer navadno brez koristi obtežuje. v slučaju kake nezgode se pa z enim pritiskom lahko odpne in odloči od ladje in ista splava še na površj«.
Ladjica ima dva vijaka in več krmil za horizontalno krmenje, ž njimi se ladjica v teku lahko poljubno višje ali nižje v vodi dviga. Opremljena je z železnimi posodami, v katerih se nahaja zelo stisnjen zrak za dihanje in obenem s pripravo, katera uporabljen zrak zopet očiščuje oziroma odstranja.
Čim večja je ladja, toliko več ima porabnega prostora, tem pro-stejše se tudi giblje. Majhna ladja je navezana na bližino obrežja. ali pa kake druge večje ladje, katera jo preskrbi od časa do časa s premogom ali oljem. Tudi podvodni čoln je tem po-rabnejši, čim dalj časa se lahko giblje na prostem morju. Zato so začeli v zadnjih letih izdelovati še večje podmorske čolne, kateri lahko samostojno nastopajo, se v slučaju potrebe skrijejo pod vodo in postanejo vsled tega ja-
Znani praški hotel "Zlata husa",
last poslanca Klofača. bo 15. februarja na javni dražbi prodan. Hotelska palača je cenjena na 2.678,566 kron.
Knjigotržec Hoelder umrl.
Kakor poročajo z Dunaja, je tamkaj umrl znani knjigotržec ko-mercijalni svetnik Alfred vitez Hoelder. Dosegel ju visoko starost 90 let.
Prva varuhinja na Dunaju.
Na Dunaju je pred kratkim zaprisežena prva ženska varuhinja gospa Bert a Frankl-Scheiber. — Prevzela je varuštvo nad nekaterimi sirotami v vojni padlih vojakov.
Ogrski učitelji v vojni.
Po neki privatni statistiki se nahaja 4.90(5 ogrskih učiteljev na bojiščih. Od teh jih je bilo 206 že ranjenih, 41 jih je padlo.
Za smeh in kratek čas.
3E
NA MIKLAVŽ EV VEČER.
—	Soseda, zakaj še niste dali otrokom daril?
—	Moram počakati, da bodo malo bolj utrujeni.
—	Zakaj pa?
—	Zato. da ne bodo vsega pobili.
MALO PREHUDO.
i
' m
•V<>. s
i, " •- ' "
—	Ta igralec je pa res imenitno igral. Ko je imel revolver v roki, sem mislil, da se bo res ustrelil.
—	Jaz sem svoj čas poznal igralca, ki se je vedno res ustrelil, če je igral to ulogo.
VIŠEK ZAD 0V0LJN0STI.

_ -

GLAS NAHODA, 30. JAVTATMA. 1915.
a:
Jugislovanska
B=
=®
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
glavni uradniki:
Predsednik: J*. A. GERM, 307 Cherry Way or box 57, Brad-doe k, Pa.
Podpredsednik: Amis BALAM, 112 Sterling Ave., Bar bcrton, O.
Glavni tajnik: GEO. T.. BROZICII. Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOIIN' GOTŽK, Box 105. Ely, Minn." Zaupnik: LOI IS KASTELIC, Box 5S3,* Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKi: zrxicil. 421—7th St.. Calumet, Mich. PETKU SPKIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN' VOGRICH. 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI SKC. G41:{ Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN* KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN .7 C STI X, 1708 E. 28. St., Lorain, O. »JOSEPH PISH LAK, ,108—G. St.. Kock Springs. AVvo. GREGOR POREXTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
pomožni odbor:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirilu in Metoda, št v. 3. Ely, Minn.
LOl'IS CHAMPA, od društva sv. Srea Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN (JKAIIEK, st., ud društva Slovenec, štv. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj m» pošiljajo na glavnega tajnika Jed note, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
poiunjo Zapeli pečeni. i!a jo boš kakor brez vina. čt slišal v grobu. zdaj lako" samot- ' voij. nem in tihem.
je kruha <io-
Ivan Cankar.
Pomen mest za vojsko.
loge <lrv i;i premoga nroti talini, ki ne razločujejo m '-te. Zato je treba tudi oni "moral- moje in tvoje. Tato\ • -t ■ ni faktor ", o katerem radi govo- nujejo.
rimo. če jedno mesto menja svo- I Nemško vojno lš«V j ,i ! jega gospo*larja. nekoliko pre- mu kmetu prisodilo 7-tue?v>~ni za-1 tehtati na njegovo pravo vred- por. Skrival je »iva belgijska jnost. Ker so.se izpremeuile pod- pešca v svoji hiši in si prilastil lage njegove, zato se je izpreme- J nekaj stvari, ki so bile last nein-nil tudi on sam: danes odločuje ,ške države. Nekemu delavcu v [p(> svetovne jedino-le dobro preskrbljena in iz- JAntwerpenu je prisodilo trim«--j
je ukradel uro- ~
N.'votlito 7rt
—.20
n«.
Za časa petmesečne
vojske se je opetovano govorilo ur jena armada. V njej se osredo- 'sečni zapor, ker
Sedanji Antwerpen.
in pisalo o različnih mestih. ka-.točuje vsa moralna vrednost, ne t« rih posest ali izguba naj bi po v mestih, mnenju pretežne večine ljudi pomenila zmago ali poraz. Veselo u-panje je navdajalo srea. kadar je brzojav razglasil vest. tla so čete zasedle to ali ono mesto; ravno tako pa je prevzemal neuke ljudi vselej — prazen strah, kadar jej V antwerpenskem časopisju, izbilo rečeno, da je tn ono mesto.hajajo le flamski listi, se zrcali, zasedel nasprotnik. Tu je pač že- da se počasi gospodarstvo zopet leti nekoliko jasnosti, da se izog- fdviguje v nekdanjem tako ponos-nemo pretirnemu optimizmu, rav- nem. zdaj ponižanem mestu. Ant-jno tako ali pa še bolj. da ne pa- j werpčanifcupajo na boljšo bodoč-demo v še bolj škodljiv pretiran -nost.
pesimizem.	| Ka reki Šeldi se je že razvil
Sedanja voj-ka je napravila manjši promet. Med Antwerpe-
Verovšek.
Vihar hrast*- in je; udari čez živo za buri IH ni ga ve« ki-jrii | liko in
re preko zetnije. lomi hore kakor suho drae-na morje — prevali se življenje iu ni ga več; ;d mestom bilo je iu ;'*. Smrt še ni plesala ta-<a. še nikoli ni dala toil svojim deklam, ki jih
naštevajo litauijc. kugi. lakoti, draginji in vsem drugim neimenovanim, ni«"- manj strašnim. Še itialo iu več n«- bo prostora za gn»-bove. Vse strahoti- tega sveta, ki so časih trgale človeku sree. so mu vsakdanji kruh, ki ga uživa brez so|/a : ali ji* močnejši, ali je otrpnil, kdo ve.
Vihar gre preko zemlje, hrasti in bori se lomijo, celi gozdovi padajo. In vendar je še mogoče, d^i umrje žlahtno drevo čisto v zatišju. komaj opaženo, od viharja nedotaknjeno. Čudno je, zopernaturno. da š«- umirajo Iju-
Kdaj je Vso to bilo? Kje je tista dežela? Daljno vse. daljno!
Tista dežela je za meglami, za gorami; in nikoli več se ne.povr-( nemo Tja. l e bi hotel napisati Ve-rovšku tak spomin, kakor j^či zasluži. hi jra moral napisati dobi. ki je ni več.
Ob prelomu gleda človek, gleda narod naprej, nima časa. da bi se oziral nazaj. Nemirna misel ne
i utegne, da bj molila ob grobovih. '■•>■ še tako dragih; pero s;- upira, da Iii pisalo zgodovino, če še tako polno lepote. Pogrebcu se mu-Jpoiueua. C di. da sleče žalno obleko; mudi se mu. sam ne ve kam.
Verovšek je bil eden najimenitnejših sinov tistega slovenskega naroda, ki se je smejal. V smehu tistega nroda je bilo vse. kar premore bogato človeško sree: t ljubezen. poštenost. modrost. * ; grenkovesclo spoznanje življenja j— tega svojega življenja, tako kuri' P°'lle£H bridkosti, ki jih je treba vsako uro posebej premagati. — Mnogotero bridkost j«- premagal
kratek konec mnogim v koren i-njenim teoremom iu aksijonoin. Različne izkušnje, katere so veljale po dosedanji vojni liistoriji kot svete in nedotakljive, so se morle umakniti docela neznanim naukom in nazorom, in mi smo morale umakniti docela neznanim {prestopiti v drug vlak. V A niste r-polnoma presedlati. Take preure- dam vzijo parniki "Stadt Am-ditve vse vrednosti', kakor jo je sterdam 1—VI", kjer imajo zve-povzročila sedanja vojska, svet ze z oceanskimi parniki. Pisma še ni videl. Končni in splošni pre- iz Antvverpena v razna belgijska
nom in Bruseljem vozijo po Sel-di. Rupelnu in po prekopu Wille-broeck vsak dan. izvzemši nedelj. Vožja traja 11 ur. a toliko qasa traja tudi vožnja po železnici, ker se vozi po ovinku skozi Lo-waiiy (Loewen». kjer se mora
mesta prevzamejo zanesljivi zasebniki. ki se kot taki priporočajo v inseratih. Inseratov objavljajo časopisi vedno .več, kar dokazuje. da se gospodarstvo dviga. Pred vsem se ponujajo prazna stanovanja, a nekateri priporočilni inserati tudi dokazujejo, da želi prebivalstvo že tudi neko-jliko luksusa.
i Meti raznimi transportnimi za-• drugami. ki so razvijale prej ob I bregovih reke Šelde obsežen pro-
^daj
-n:: poslovati. Te za««ruge ima-!:ak<
Uspeh vojnega psa.	Ciganova osveia
i iP'ivcm in - t- ::"ko!' *!lauo- stara in posebna; Vojak, ki se je udeležil bojev i Ciganska sirota, m zvezkov
madam slediti Zato je bitavta" l:'fl^f Se	^ .^J. P<>- „a ^von.m bojišču, prlpovedu- £lovek in pol (Cankar)
slediti. Zato je bila vsa L,organizacij loeyo. Nazi-|je: Xašemu polku se je parkra! K™* bratje
Nauc - . Meti njimi /-"- pripetilo, da se je streljalo nanj j Cvetke
je smejal : najlepši iu najbolj
ttje na postelji. Ali pač je mnogo .. . .	.	...
takih tiluh smrti, tako tihih. <|a |X	svojega nartnla sin. u,
se človek le mimogrede zmeni zanje; tla pogleda. se pokriža ter gre dalje iu misli drugam, čeprav je sree. ki je prenehalo biti. bilo sree Verovšekovo.
Nekrologi. ki smo jih brali ob Verovšekovi smrti, niso bili nič obširnejši iu nič slovesnejši. kakor so bili svoje čase m-krologi za kakim rodoljubnim štaminar-j jem z tle/ele.Ku hip spomina, ri k« ohrne list in Vero* ska ni vei
gled skupnega rezultata vseh novih naukov bo pa mogoč šele dolgo po vojski: danes se dajo kon-statirati št*le posamezne drobtine.
Vzemimo iz ogromnega materiala kot vzgled samo eden slučaj : mesta. Na tem enem vzgledu se že tla spoznati, kako različni so bili stari nazori od novih, ki se porajajo.
V	starih časih so vojske potrebovale v svrlio prehranitve in o-skrbe večjih opira! išč. zlasti
mest Vozništvo ni bilo dovolj ,met s parniki, pričela do številno, ceste in poti so bile sla- ; I«*, tudi jih ni bilo dovolj, da bi; mogli vozovi o
je ona vsa- i ti0ijnj}i k a armada primorana. da se opi- L-.,St. ra na večje kraje, bodisi utrjene ; (j,.i ali neutrjene, kjer so bile bogate !jm zaloge vojnih potrebščin. Kolikor!, i,,,.., večje je bilo mesto, toliko holje. ^ i^irailjeilje pre!; Maloštevilne armade je bilo mo- llirodllo. dasi'mli niz. goee tudi v mestih nastaniti, kar) je bilo zlasti za zimo velikega je torej sovražnik večje mesto zavzel, je pomenilo to zavzetje za lastno armado hud in občuten udarec, ker je bila armada starega sistema skoro popolnoma navezana na mesta.
V	tej dobi se je tudi rodil nazor o pomenu mest. ki še dandanes prevladuje, čeprav po krivici: splošno mnenje še danes veže o-ba pojma o posesti kakega mesta in o zmagi kot nerazdružljiva. kar je pa danes popolnoma drugače.
Danes ni nobena armada več vezana na posest mest. K večjemu
A('Hi,v li.i ur^z ij'it
in del. vezano Novi -iiiovinski zakon Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
olni nauk o čebelar stvu. vezan -
, _.	.	. oak zaročencem, vezan
dje. namenjeno zgradbi mostu | prva nemška vadniea leez Heldo. Dva prebivaha v Con- j Sad jereja v pogovorih iichu sta bila obsojena vsak v *a-; ^-himpffov nemško-sloven [por dveh mesecev iu enega tedna, I c^j slovnr ^er nista izročila svojih lovskih j Schii Ipušk s strelivom. Neki prebivalec! ški
predmestja Berchem je bil kot Slovar nemško - slovenski vojni jetnik odposlan za 6 mese- fJanežič-P,—tel) v°z cev v Nemčijo, ker je hotel neke-' Slovar slovenski - nemški ga nemškega vojaka zapeljati, da ! (Janežič-Bartel> vez dezertira .	Slovenska kuharica, vez.
ljudske sole so v Antwerpenu Slovenska Slovn^a vez
kakor tudi v večjih okoliških kra- j Slovenska j ill v vet jem obsegu zopet otvorili. Več srednjih šol. ki jih votlijo re-i!o\uice, so otvorili decembra iu jih se ot v or i jo koncem tega iue-seea.
t
-.—i)
-.211
—.20 —,cu>
—..'j —.40 —.25
na Portugalska m —.20
irava ljubezen
vez.
»enje
mpffov slovensko-nem-Ški slovar
$1.20 $2.50
$3.00 $1.25
M?oparsko ' Rimddo RinaMini
j Se nil a
^i^a. mnl.i Hindostanka j Skrivnosti srea > a nicy v Afriki jSirnliOvaiei dveh kron, 2
Kako dolgo bo trajala v^>jna?
Na to vprašanje odgovarja dunajska "Zeit \ ki pravi: Pred nekim deželnim sodiščem v Brun-šviku se rešuje neka civilna pravna stvar proti nekemu vojaku, ki je na bojnem polju. Deželno sodišče se je v tem vprašanju postavilo na temelj § :ih5. civilnega kazenskega postopanja, ki se glasi: Ako se v sodni obravnavi proti obtožencu nahajajo v dokaznem postopanju zapreke in ako je čas. v katerem se more dokazilu o postopanje izvršiti, negotov, potem se inora določiti rok. v katerem mora obtoženec izročiti sodišču dokaze. — Soiiiš"^ je odredilo ta r<>k in odgodilo razpravo za leto dni. To je morebiti prvi uradni akt. ki določa, kako dolgo bo trajala vojna. To se razume, tla s ■ to n - sne* vzeti za resno.
m
1.60
zvezka
Sh<
—.20
— 15 —.20 —.50 —.20
$1.60
ioek KollUL-S. 1., 2.,
pesmarica 2. zvezek po Slovensko- angleška slovnica. vez.	$1.00 Splsovnik ljubavnih pisem —.40 J Spretna kuharica, brošir. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Fmni kmetovalec Vošeilni listi Zgodbe sv. pisma. vez. Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
3.. 4., 5. in 6. zvezek po —.80
Šmartno pri Krenju	—,15
Sv. Notl,,ir»a	_20
Sveta no'5	—.20
Srečolovec	—.30
Strah na Sokolskem gradu,
$.1 00
—.50
ZABAVNE nr RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija Balkansko-turška vojna Baron Trenk Bel grajski biser Beneška vedeževalka Beračeve skrivnosti Beračica Bitka pri Visu Boj za pravieo Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Cerkvica na skali Cesar Jožef 11.
j 00 zvezkov
_Šaljivi Jakn
_f,0 J -^opek lepih povesti
_50 'Sanjska knjiga, velika
_20 (Slovenski šaljivec
_5q i Skozi širno Indijo
.Štiri
ti
Tegetthof
Turki pred Dunajem Tisoč in ena noč Timotej in Filemon Trije rodovi V delu je rešitev Veliki vsevedež Veliki trgovec
Vojna na Balkanu, V* rvz. $1.85 Za tuje grehe	—.<50
Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča
Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom
Z ognjem in mečem. 7 zvez. j Življenje na avstr. dvo-u ali Smrt cesarjeviča Rudolfa
—.20 —.35 —.20 —.20 —.20 66.00 —.20 —.30 —.40 —.15
—.n
— 20 —
—.30 —.35 —.35 —.20 —.25 —.30 $7.00 —.20 —.50 —.20 —.35 —.30
.SO —.30
—.30 —.20 $2.00
le: uje !.1 l ra j :.spor* i
sttfiisje. da
:.i pres
i in z:u
ljubezni vreden je junak, ki se vj^ie v Afriki še. Razvite prometne boju smeje; in ki s svojim sme- i zveze, katerih zadnji konci sega-hom pokaže mlajšim prav tisto skoro do najbolj skritih hri-junaško pot.	j bovških vasij. razvoj inotlernega
Daljno, vse. daljno! Sporni-Itrena' ki sPremli» vsako armado, u jam se na široki smehljaj Ve- t4.lolvo,J11° stevlI° vPrež,,e živil!^ Irovšekov. na široko njegovo .r4.J,abrikaelJa konzerv, in še mnogo 'slo. kadar si je pogladil visoko |,lruf1,1 cmiteI-»ev	napravilo
nad čelom ostanke las n> vse je | !n<Ki.er,,°	vkljub njeni
lorav tako. kakor tla hi odprl sla- stevilllostl »»'"o lahko premaklji-j ro knjigo ki mi je pri srn. še iz- Vo in Rlbcno 111 popolnoma neod-j/a mladosti, kakor da bi slišal Vlsn° 0,1 ,n'*st 111 večjih krajev.
pela |1)oi'im Je I)n'j bila armada veza
lickrologa tudi ne, na njegovem^ ,	,	.....
, . , .	.tanke zvoke pesmi, ki jo j«
J"»»-	'" ..J. mati. kakor ,la l.i st«,,il v! "a "a.	Wla <*'
' S|M"v,k..... tui i, „1,1,, ,ta je........... ilbo « ."Tu-lim!?«.^'	J* •'»»«•.»"»»''»
j i	. .	-i	;Ktro[»om. s skrinjieo v zidu
tako m% nanje i.eu-nul jeno. ne- - .. .	,,
tll i, . , vi • tJaslH-anu v kotu. Par tednov je tudi neeastno. /daj. - , . -	- ,	,	-
,. Bele. tla je \ erovsek umrl. sam iu enoj. vitimi. .... . , . , i	tih in pozabljen, da so ga poko-
\s,- p i ;t \ . < i a IU moglo!....,;
"Ugaee. Kad bi se spo-
\"erovška. kakor je bil.
hvale ko j* da Je
pa p
pn-d
il- - .\TH\.>-rpe:(skl
"Ilandlsblatl" txlioeno nastop-proti nizozemskemu	"Nieu-
\ve Rotterdamsche Cou!\:nt"'. ki j*1 trdil, tla si- mora prebivalstvo preživljati s ;i(>0 grami rži za o-sebo na dan. Izvaja: 0e bi hoteli zavračati vse laži. ki jih razširjajo naši severni sosedje o Antvverpenu. bi morali napolniti cel predal. Soli, ki jo je nekaj časa pri-
■ iz his. an krivca nismo mouUdo-•i bili. Y»» uganko smo :•• šili. - ;•.<>-'močjo vojnega p=r.. Koraka"! .-.i:,o ' jslcozi neko vas. ne tla • ' nas k-; • -jnapadel. Ali toliko, da smo imeli
I	j vas za sel oj. pa sc - že zače:1 po-iKati jiuške iii svili,	<■ ■
-1 nam brenčali okoli u-
II	suit) se v vas iu sin o po/.	• gledali vse hiše. ali nič sumljivi
Dama Detelji,
Deviea r>f>ri K Dol,rot Doma
i kameljami, broš. < > leanska
i!' i a
niezr.ost ujetn
—.15 -—.20
_.20
^5.0!»
ii.o«) —.20
—.20
—.80
—.25 ! —•
on i
_if,i,!
— ,
.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	z v. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. 3Iaron, krščar.ski dee t k
3.	/v. Marijina otroka -. z v. Pi-aš".;!	:
». z v. I'letnik mor - ker-a
—.20

1
ga se ni našlo. Ž<• smo hot H ]ia-prej. kar jo ubere naš pes za kokošmi. Menili smo. da se kani posladkati z rumeno pečenko, pase nismo dalj brigali zanj. Le vojak, kateremu je bil izročen pes, ga j-> manj koval o. je zdaj obilo. Znana . začel nazaj klicati. Pes pa. sicer anisburška transportna trvrdka j skozi in skozi ubogljiv, je bil gluh Karl Seh roe rs, ki ima zalogo v j za žvižg in klic, tudi ko so koko-Antwerpenu, razpolaga z zadost-jši krenile v drugo smer. I
ni
Ulji
•sed
po veda | 7. lepo in IjuIm-z-Laj je bil vin
lako mi je. kakor da sta njegov sil« daleč, nekje
11J1 v o
meni. Ali on iu čas
za meglami in gorami, za **mrtvimi zarjami '. Zdi s«- mi. da vidim njegov široki, smehljajoči obraz
v družbi drugih obrazov, tako ljubih in znanih, zdaj t«ko daljnih ill bledih: V« lent ilia Vodnika. Prešerna. Simon« Jenka, Levstika. Gregorčiča, (iestrina. Ketteja. Medveda in še tisočerih drugih, njim po srcu in besedi enakih. Slišim žvenketanje kozarcev, slišim fM-sern. tako veselo in otožno, kakor tla jo poje naša naša zemlja iz svojih glohočin. sliši »u prešerno, odkritosrčno, moško modrovanje, ki ga komaj razumem, slišim predrzno zabav-Ijieo, ki se ji komaj upam prikimati, slišim smeh, tako glasan. tako naravnost iu brez strahu pognan iz kipečih p rs. tla se o-ziram plah. In nad njimi vsemi je razlita, iz nri jim sije ljul>ez-
jpali brez slovesnih govorov ernih zastav in brez sožalnega šuntlra: par tednov, stoletje. Njega in kar je bilo njegovega najlepšega. so položili v zemljo, ki je za gorami, komyj š«- dosegljiva našemu spominu. Bog je kar naravnost pokazal, kje da je krlž-pot; in Verovšek je umrl.
Prišel bo čas. ko bomo z jasnim in mirnim očesom pogledali nazaj. Takra bomo veselo trepe-taje spoznali, koliko bogastva tla imamo, ki je za nas in za one za nami visoko nakopičeno, verno shranjeno. Takrat bomo romali k grobovom živih, tla nam bodo govorili še vse vesele. modre iu sladke besede, ki smo jih bili zamudili. Takrat bomo videli, da je tista prečudežna dežela tam za meglami in za gorami vsa polna svetlobe, veselja, moči in poguma. naš ljubi stari tlom. ki nam ho smehljaje veleval, da si postavimo svojega po svoji mladi modrosti.
In takrat. Verovšek. bodo tudi tvojemu spominu potrkavali zvo-
]n	- mesto pa zase. Oba poj-
ma sta popolnoma ločena. Moderno opremljena četa se premika povsod in ostane povsod, naj si
i ima mesto za hrbtom ali pa ne, urez(,	1. T
ker ima vse potrebno s seboj
Na frontah, ki imajo razdalje
po več sto kilometrov, ne pome-
n.ja posest kakega mesta veliko.
Glavno je. da stoji armada. Ce se
deli armade tu pomikajo naprej, tam nazaj, kakor že poiožaj zahteva. je to popolnoma neodvisno otl posesti kakega mesta. Bitka je lahko dobljena, če je kako mesto v naši posesti ali pa ne; bitke pa dobiva armada ne mesto. Da ljudje še vedno nazivajo bitke po mestih, je naravno: tu živi š*- nadalje stari predsodek, drugih je pa "stvar praktična'zaradi okrajšave. Tako n. pr. mi govorimo o bitki pri Lvovu, ki se je pa bila lepo število kilometrov oil mesta.
Gotovo je dobro, če se posreči kako mesta zasesti. Mesta so navadno zvezana z velikimi železnicami. ki znatno olajšujejo transport : nudijo navadno kaj dobiti. a kako majhnemu delu modernih armad! V mestih je navadno kaj dobiti, a kako malo za celo armado! Vse to so olajšave, katerih nihče ne zaničuje, potrebne
no zalogo kuhinjske soli. Župani antwerpenskih pred k rajev in sosednih občin lahko dobavijo sol po županstvu v Antwerpenu. — Funt soli stane le 7 in pol feniga. Tudi mleko je v Antwerpenu cenejše. kakor v poreuskih mestih. Krompir, premog se dobi po zmernih cenah, kolikor ga kdo potrebuje.
Senčna poslediea vojske: pobegnilo j ti veliko ljudi; znižalo sije Število stražnikov, premožnejši so v bedi. red je razpadel, pojavilo se je veliko tatvin, kakor poročajo časopisi. Neomejna želja Belgijcev po svobodi se je vsletl zadnjih dogodkov pokazala v čudni luči Policija je zaposlena, da čuva zasebno last. osobito za-
J-
1-iiO	me.il ! rut: ; ;
Fabiola
Ge.irge S:eplieeson, oee železnic Grizelda Grof Radeeky
j Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš.	• Grofica beračiea. 100 zv. Tlfdvika, banditova nevesta Hirlanda. Tlildegarda ITiapec Jernej Hubad, pripovedke, 1. ia 2.
i iiiu
nato izginil kakor bi s- v tla vdrl. Vojak je hitel za njim z revolverjem v roki. Psa ni bilo nikoli nikjer, bilo pa je slišati pou-
po Go-
se vojaki približali k dotičnemu i renjskem mestu, se jim je nudil naslednji I Izlet v Carigrad prizor: V plitvi jami sredi polja Ivan Resnicoljub je bilo skritih osem ruskih voja-' Tzanami, mala Japonka kov. V enega izmed njih se je j Izidor, pobožni kmet zakadil naš pes tako. da mu je raztrgal goleuico. Ruse smo odvedli s seboj in s pomočjo psa pregledali vse polje. Našli smo še približno l."»0 ruskih vojakov, ki so skrivaj iz jam na nas streljali. Od te dobe smo vselej hitro našli sovražnike. Tudi žene iu kolesarji so bili včasih med njimi.
—.20 — Ifi
£3.00

Kra I
10.	zv.
11.	zv ' niča
12.	zv K*, z v, U. zv
A\
fit
le IU sin [i in
nečak
bela vrt-
Korejska bratn Boj in zmaga Prisega huronskega glavarja i "i. zv. Angel j sužnjev 1 i. zv. Zlatokopi 17. zv. Preganjanj" indijanski i i misijonar j -v lf). zv. Mlada mornarja
—...-i — /d
—.30
—.:*) —.30 —,H0
—.30 —.30 —.30
—.30 —.30
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NSW YORK, If. Y.
njivvst, k^kor topla, mehka luč. novi, takrat bomo tudi v tvojo o- pa niso. Izhaja se tudi brez njih,
MOLITVENIM:
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegastno
vezano	. $1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za dušo, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski, vezan —.25
Mm^^-tč*:.m- i'■ M ■,■: • M
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Angleško-slovenski io. slo-
vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Dobra kuharica, vezano Domači zdravnik Domači živinozdravnik K v angel i j
Fizika in kemija, vezano Hitri račun ar, vezano Katekizem veliki, vezan Katekizem mali, vezan KubicSna knjiga
—.50 —.40
Jama nad Dobrušo Jaromil
Krištof Kolumb Krvava noč v Ljubljani Križana umiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
—.20 i
—.20f —
—.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.40
TAI.UA: Zbirka gredaliških iger.
Kukelcev stan Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Ljubezen in maščevanje,
102 zvezka Maksimilijan I. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Mlinarjev Janez
Malomestne tradicije Mir Božji
Mirko Pošten j akovič Na različnih potih Na valovih južnega morja Na indijskih otokih Na jutro vem
xt	• "	" ""
Na preriji Naseljenci
Na divjem zapadn, vez.
Najdennek
Nesrečnica
Narodne pripovesti, 1., 2.,
3. in 4. zvezek po Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski
—.40 —.30 —.40 —.40 O jetiki
$3.00 —.50 —.50 —.50
Odkrit je Amerike, vez.
Pasjeglavci
Pavlih a
Pod turškim jarmom.
—.15 —.20 —.20 —.80
$5.00 —.20 —.20 $1.00 —.40 —.25 —.70 —.20 —.20 —.15 —.30 —.35 —.20 —.20 —.60 —.20 —.25
—.20 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.20 —.20
• " w | M. VSA ». W i. - > »V »A t* JM1 i * * mu #	-
—.50.Pota ljubezni. 110 zvezkov $5.50 —.40'
Brat. sokol	—.25
Cigani	—.40
Doktor Hribar	—.20
Dve tašči	—.20
Idealna tašča	—.20
Nemški ne. znajo	—.20
Pot. do srea	—.20
Pri puščavciku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
RokovnjaČi, naroda igra	—.40
Starinariea	—.30
V medenih dneh	—JO
—.40
RAZGLEDNICE:
Newvorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta Now Torka po
Album mest New Yorfra s krasnimi slikami, mali veliki
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali, Združenih držav, mali
veliki Evrope, vezan Balkanskih držav Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. "Wisconsin. "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	«
— 03 -.25
—.25
—.33 —.13
-.15 —.15 —.25 —.50 —.15
-.25
tov i ni.
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go-ii, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina ie pri vseh
—.10 cenah že vračunana.

glas naroda. 30 jantarja, 1015.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ustnik v bolni Kiobljeni Padel j
KRANJSKO.
Padel je na južueui (»olju, ku-
ir	brzojavilo, Miha ia-uhti,
i/. Sitiolenje vasi; umrl šiurt ua Ogrskem vsled h ran.
• na Lupkovnn prelazu v Karpatih Viktor Dolenz. rojen v Kranju, profesor v iiradcu.
Padel je. Ivan Žgur, praporščak m pre*ls»ediiik akademičnega društva "Danici*", je pred svojo smrtjo še lastnoročno naslovil iz bolnišnice v llatvanu na Ogrskem vojiiopostno dopisnico na urednika ljubljanskega "Slovenca", na-meravaiiega poročila pa najbrž ni mogel več spi.-witi in je dopisnico ua drugi strani i/polnil v llatvanu ua božični praznik njegov žalujoči brat Josip, ki piše: Naz.ua-nj.iiii žalostno vest o smrti svojega brata Ivana Žgurja. ki je 24. decembra ponoči ob 2. uri izdihnil svojo blago dušo in jo izročil stvarniku. Kanjen je bil v Karpa ! tih 15. t. m. okrog poldneva iu prepeljan v rezervno bolnišnico v j 1 lat van. Kanjen je na glavi zelo hudo, ker mu je strel prebil ere-j pinjo na čelu iu je izstopil ven na sencu. Ima tudi tnalo rano na roki čey. dlan. Pokojni brat je dopisnico še sam naslovil.
Padla it a na južnem bojišču računski asistent Bogomil Iirinšek iu evidenčni geometer I- razreda Josip IVrovšek, oba v tinančni službi.
Nova grobova. I/. Tržiča poročajo: Vsled ran. zadobljenih na severnem bojišču, je umrl že pred par meseci, a se je šele sedaj u-ladno izvedelo, Janez Dobriu, čevljar, v Novem Sadu na Ogrskem v bolnišnici. — Orel Jožef Zupan, ki j«- saui na glavi ranjen in le/.i \ bolnišnici v Budimpešti, poroča, da je na sveti večer izdihnil v njegovem naročju njegov prijatelj Anton Ovseiick vsled prizadetih ran. 1»i 1 je blag in miren. ziiačajcu mladenič.
Mrtvi se oglasil. Iz Keteč pri Škulji Loki poročajo; Tudi pri od mrtvili vstajajo. Objoko-jp!i stariši Kraneeta Jenko. pa pisal jim je i/, ruskega vjetuištva v ('iti v iztočui Sibiriji. (»bjoko-vala .j«' /<*im .Miho Jenko, pa je pr>-jela za novo leto i/. Przemvsla <lve dopisnici od njega. Piše j«-j: " . . .Srečen sem, da ti moreni sporočili, kako s.* mi godi: zdrav mmi» iu ni mi hudega, sem še v pisarni; v cerkev greni vsak dan en mulo molit, ob nedeljah sem pri sveti maši. Mraza ni pri nas. snega je malo. za eno slano. Zdaj tako hitim pisat, ker se mudi. da gre brž naprej /. aeroplanom... Przemvsl. dne 23. decembra 11*14. Miha Jenko."
V	ruskem vjetništvu se nahajata blejska rojaka I Jo ris ('erne in J. Peternel. sin hotelirja Peterne-la ua 1 »ledu.
V	ruskem vjetništvu. Ivan Sc-lau i z Sel a pti Bledu. o katerem ve je govorilo, da je v vojni v neki cerkvi zgorel, piše i/, ruskega vjetniSlva i/ Samaikamla v Srednji Aziji: Zdrav sem sedaj popolnoma. za kar se imam zahvaliti Mogti. Tu iti nič mraza. Tu bi bilo za mojo mamico, ki jih vedno želu-. Tu je «lusli grozdja, ki je zelo poceni. Funt velja dve kopejki.
2 kopejki le j
Iz ruskega vjetništva je pisal
svoji ženi v vas Drenje št. 11. pošta Straža. posestnik Anton Ku-roelj. Piše. da se je vozil po železnici i/. Rusije 24 dni v Sibirijo t ja nekam blizu kitajske meje. Omenja. da j'' bil ranjen, a je že zdrav in se vrne, ko bo vojna končana. Poroča se. da *ta poleg,Kumelja iz ist»" vasi še dva moža v ruskem vjetništvu, namreč Fran Pucelj in Ignacij Zoran. Pucelj je pisal i/. mesta Tomsk v Sibiriji.
Ujet je hil na srbskem bojišču
ilr. Josip Hubad, komisar v Kranju. sin pokojnega gimnazijskega "ravnatelja llubada. Pisal je iz ^iša, da je bil ujet due 'J. decembra.
Odlikovanje. Velik o srebrno kolajno zaradi hrabrosti pred sovražnikom je prejel Filip Fat ur. dragorniki polk št. 5, doma iz Za-jiorja na Pivki. Sedaj se nahaja ua Rusko-Poljskem. — S srebrnim zaslužnim križcem s krono je odlikovan za hrabrost Janko Tor-kar. narednik divizijskega telefonskega oddelka. Odlikoval se je v bojih na srbtskem bojišču.
Po pet sinov v vojni. Posest niea Tršula Spačal. vdova iz Kostanjevice na Krasu Št. 5. ima 5 sinov pri vojakih. Najstarejši je rojen leta 1872.. tSajmlajši leta 1882. V Galiciiji se bori tudi njen vnuk Peter, rojen leta 1«M. — l*o»est-niea Uršula Ooli v Hudniku ima
pet sinov v vojni, šesti — najmlajši — pa bo šel te dni na nabor.
Iz ljudstva. Jernej Pleško iz Kožar i j, Podsmreka štev. 11, je vsled dogovora s svojim sinom Josipom vojaški oblasti javil o-sebno. da se je sin Josip že toliko doma ]»ozdravil, da ou lahko vojaško službo v fronti nastopi in tla to želita oče iu sin. Josip Pleško. korporal domobrancev, je dobil v decembru daljši dopust zaradi bolezui.
50odstotni popust na železnicah. Kakor znano, je c. kr. žclez-ško ministrstvo dovolilo sorodnikom. ki hočejo obiskati svoje v vojni ranjene ali obolele sorodnike. 50 odstotkov popusta. K tej na red bi je pojasniti, da velja to le za ranjence in obolele avstrijske bojevnike, ki se zdravijo v teritoriju avstrijske ali nemške države. To velja tudi za sorodnike, ki bi se hoteli udeležiti v teh državah pogreba svojcev. K sorodnikom so vštete tudi zaročenk-' (nevesto) obolelih, ranjenih in u-mrlih vojaških oseb. Istotako imajo pravico do 5(»odstotnega popusta vožnje vse one ženske, ki dokažejo, da nameravajo kakega obolelega ali ranjenega avstro-ogrskega vojaka obiskati z namenom. da se tam naglo poroče.
Prodaja krompirja. Ako se o-glasi zadostno število odjemalcev, bo prodajal mestni magistrat ljubljanski prihodnje tedne ogrski krompir 1. vrste kilogram po 11 vinarjev.
Izprememba prepovedi. .Ministrski ukaz z dne 4. januarja prinaša izpremembe obstoječe izvozne in prevozne prepovedi za Av-stro-Ogrsko. Nova prepoved glede lesa se glasi: Evropski stavbni in porabni les. trd ali mehak, o-krogel, obsekan, obžgan, rezan, klan, izvzemši furnirje, ne dalje obdelan, tudi železniški pragi, telegrafski drogi ali pripravljen les za sode: surovi, pripravljeni ali obdelani držaji za puške, kolarska dela in za kolarje pripravljen les. količi za šotore, drogi za šotore in t oporišča za orodje.
Umrla sta v Kranju Kdmuud Kooss. trgovec, in Anton Petelin, župnik v pokoju.
Triglavski vednik Šmerc umrl.
V Mojstrani
je
decembra u-
lutl znani triglavski vodnik, gostilničar F rail Skumavc. po domače Šmerc. v starost i 4)1 let. Rajnik je bil po radovljiškem okrajnem glavarstvu že leta 1S78. potrjen za triglavskega vodnika. Na Triglavu je bil nad 5(K)krat.
K umoru v Škcfji Lclsi. Vest. ki smo jo priobčili v eni zadnjih številk, ni popolnoma točna. Poroča se, tla Anton Kant in Janez Svolšak nista kvartala v gostilni Tomaža Hafnerja, ker se tam sploh nikoli ne igra. ampak v hiši umorjenega Janeza Svolšaka. Po igri sta šele prišla pit.
Ponesrečenci. Janez Jane. posestnik i/. Lešnice. je šel na novega leta dan pozno zvečer iz Trške gore dome v. Na potu ga je napadel neki neznanec ter mu prizadel s palico precejšnjo rano nad levim očesom. — Posestnikov sin Leopold Reve iz Trstenika je vozil z voli prazen voz iz Trebnjega. Med potjo mu je neki pes splašil vole. padel je tako nesrečno z voza. da si je zlomil nogo. — Josip Couta. kovač iz Orehovice. je pri napravi drv padel in si zlomil palec na levi roki. — Fran Zevuik, kovač na Ru pere vrhu. j** šel ponoči iz gostilne domov. Padel je na stopnicah Jako nesrečno, da si je izvil obe roki in s<* poškodoval na glavi. — Janez Koračin. posestnikov sin iz Vel. Kala. si je pri padcu izpahui! desno nogo. — Vsi ti ponesrečenci se nahajajo v kandijjki bolnišnici.
O ognju na Percvem poročajo: Plat zvona in trobentač sta takoj naznanila, da gori v tovarni za železne izdelke. Da se je ogenj tako hitro lokaliziral in rešilo mnogo dragih strojev, se je edino le zahvaliti vojakom, sedaj bivajočiin v Kamniku. Posebna zahvala pa gre stotniku Fitiehu, ki je vodil reševalna dela. dokler ni bilo več nevarnosti.
^ Podeljena je župnija Amhrus ondotnemu župueuiu upravitelju Ivauu Žavbi in župnija Podlipa župnemu upravitelju Franu Šinit. Slednji je bil umeščen dne 9. \e-eembra.
Kranjska dežela se je posvetila presv". Srcu Jezusovemu. Vsled soglasnega sklepa deželnega odbora se je posvetila v stolnici kranjska vojvodina po svojem avtonomnem zastopstvu slovesno presv. Srcu
Jezusovemu.
Tržiške novice. Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu na praznik Kazgla.šeiija Gospodovega je bila tudi pri nas zelo slovesna. Slovesne sv. maše so se udeležili zastopniki c. kr. uradov, tržno županstvo z županom, šolska mladina z učiteljstvom in mnogo vernikov. Po slavnostnem govoru je zapel pevski zbor posvetilno pesem presv. Srca Jezusovega. — Nagle smrti je umrla Marija Pod-rekar. tovarniškega delavca soproga. Našli so jo mrtvo v postelji. — Dne (i. jau. je umrl tudi nagle smrti Vinko Wilfan. posestnik in pekovski mojster. — Dnevno zavetišče j'' obhajalo na praznik Sv. treh kraljev božičnico. Po lepi bdeklamacijali. pesmih ter božični igrici so si* razdelila primerna darila. Dečki so prejeli srajce, žepne rutice in pecivo. Rožično drevesce je bilo lepo ozaljšano. Več dobrotnikov t«-r starišev o-trok je l>ilo navzočih pri božič-nici.
Iz finančne službe. Povodom u-
pokojitve se je izreklo davčnemu nad upravitelju Ivanu Fiuku priznanje c. kr. tinančnega ministrstva za mnogoletno, vestno in u-*pesno delovanje. — Premeteni so bili: davčni oticijal Ivan Ku-šar iz Litije v Vipavo; davčni oticijal Kihard Koller iz Postojne v Litijo: pi-aktikant Anton Vard-jan iz Črnomlja v Kaleče. — Upokojena sta bila: davčni upravitelj Ivan SplichaI iu davčni oticijal Matija Wrinskele.
ŠTAJERSKO.
Ranjen na bojišču. Iz Celja po-ročajo: Jurij Ivan V reče r. praporščak '.'7. pešpolka. j»* bil na severnem bojišču ranjen in li-ži \ Rudolf o vi bolnišnici v Miškoveu na Ogrskem.
Pcgreša se vojak 27. domobranskega polka. stotnije. Jos. Pavlin. ki je boril na severnem bojišču. po nj**m poizveduje Josip Marn. vratar južne železnice v Celju.
Same mer perečnika. V neki radgonski gostilni v je ustrelil v glavo v Kadgono premeščeni treiiski poročnik Morgenstern. Pil je kavo. slugi* je poslal po kruh. Ko se sluga vrne čez nekaj minut, je ležal poročnik mrtev na tleli.
Ženska — pekovski pomočnik.
V Ptuju je napravila pri preizkusnem mojstru Kodella gospiea Plevčak z najboljšim uspehom izkušnjo pekovskega pomočnika. Obrti se je izučila pri svojem očetu Florijanu Plevčaku v Maj-šperku.
Podružnica "Schulvereina". —
Pred kratkim se je ustanovila na Grobeliiem nova podružnica nemškega "Schulvereina".
KOROŠKO. Električna železnica med Ce lovcem in Krivo Vrbo. C. kr. ko
respondenčni urad poroča. da je dovolilo železniško ministrstvo tehnična pripravljalna dela za ozkotirno električno železnico med Celovcem in Krivo Vrbo.
Pouk v angleščini.
Prva in edina Slovenska Korespondenca Šola.
Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, potom depi-Bovanja pišite za pojasnila
Slovenska Korespondenco* Šola
6119 SC Clair Are ,	Ctotiani. 0
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
Pobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena c. Kdor jo hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošliemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
S35 WuhliftM St..	MilwBdw, Wii.
Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-!er zAnchorvar-stver.o znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v I .oralu, O. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila is ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
HAKM0NU&
UtcrtaUdi! mu lc4«t»*M
i«pr»f!>a po Di]oii}i>i etu&h. ■ 4itid
tr»«tno in sanest Ji vo. V opravo ub«-ilJtTO rwUcdo poSiJo, ker «em t« nad it l«t takoj v tem poslu ln tedaj ▼ «vo-j«m lutn«n domu. V popravek tww»a kmijtk« kakor m Jro^ btmcniu trr ratanam po iel\i kikorteo M* r»-Ltt?ft krn ca£al?c!* vpratea*.
1017
JOHN WENZEL
S. 62. St
i\
Po znižani cenil
Amerika in Amerikanci.
Splaal We v. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za 52.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako priličns.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni Izplačala, zato je cena	da se vsaj deloma pokri-
jejo veliki stroški. ~ Dobiti je pri i
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, If. Y

sinir-'
NAHODA \ NAJ-
KOJAKI. XAUOCAdTK SK NA "GLAS Cleveland, Ohio.i VKCJ! IN XAJCKXEJSl DNKVXIK.
F. AD. R1CHTER & CO.
74-80 Wukisgtoa St., Mew YVk, N. T.
PROŠNJA IN ZAHVALA.
Naznanim Vain, da sem sprejel tri dolarje, svoto. katero so mi darovali dobrosrčni rojaki. Iskrena hvala vsem darovalcem ! Žena neprestano moli za naše dobrotnike in prosi Boga. da bi jih se dolgo ohranil zdrave, srečne in zadovoljne. Prepričani smo. da nas rojaki tudi v bodoče ne bodo pozabili in nam že vsaj toliko po-inagali. da ne bomo lakote pomrli. S poslano svoto- sem si kupil nekaj premoga, da ne bodo otroci zmrzovali. Tukaj je taka zima. da ni za prestajati. Ifojukc milo prosimo. <la nam še kaj pomagajo, ker drugače ne vemo, kaj bomo začeli. -laz in žena sva še vedno bolna in ne moreva zaslužiti niti centa, da bi otroke oblekla in preživljala. Cela družina je navezana le na darove dobrosrčnih rojakov. Toraj š»- enkrat najlepša livala! Vsi darovi bodo priobčeni v Glasu Naroda.
Grove City. Pa.. 2<S. jan. 1915.
John Zupan.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH" ~ **
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
Z« leto 1915
Sedaj smo sačeli razpošilja ti naš Koledar za leto 191& onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebujt Died drugim številnim čtivo^i čudi znamenito razpravo načelni ka tajna službe Združenih drža-« Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE" v kateri popisuje pisatelj resni* no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Zo sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanl mivega, poučnega in rabavnegi etiva. Prepričani smo, da bo le cošcji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: SOc.
Ker je vsied uvedbe paketna pošte poštnina za Koledar različ 1a, veljajo sa posamezn« držav« dedeče eene:
Koledar stane 30 eentov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, De aware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer aey, New York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštni no vred za sledeče država:
Alabama, Maine, Florida, Geor <ia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Ken tueky, Kansas, Michigan, Minne sota, Mississippi, Montana, NortL Dakota, South Dakota, North Ca rolina, South Carolina, Nebraska Tennessee, Virginia, Weit Virjfi □ia, Wiscorsin.
Za še bolj oddaljene države stan*
Koledar 40 centov ■ poštnino vred. — Te države so:
California. Washington, Om gon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, [Wyoming, Utah la Idaho.
V naši podružnici Frank kser, 6104 St. Clair Ave., Cleva land, 0., pri L. Balantn v Barber-tonu, On in pri Frank Lebenn v Forest City, Pa., pri Charlesn Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivann Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnnt St.. Conemangh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, saj si osira na te cena.
Naročite ga pri i SLOVENIC PUBLISHING OO
M nortlATidt St.. V*W Vork Oit*

Zanesljivo pride sedaj
v staro domovino
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
1ft ISjp iViihi^i

Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIII.I.
$11.00 4 .....$12.00
»Kil'1 " M
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po................ 60c. „
D rožnik 4 (fall one za ...........
Brinjevec 12 steklenic za.......
4 pal ione (sodček) za.......... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
a308 St Cliir Ave., N. L, Oevdaad, Ohb
I'^lf'W^I) M A

BITTER-W1HE
1CAN]
tri me novo
HORKE VljfO
■^^ured by JOSEPH TRINCR . 753 SAs^Und Ave.
Prihranek.
Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega \ ina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri
oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih,
želodčnem katarju
in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjen ja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu.
V vseh lekarnah.
Cena $1.00.
JOSEPH TR1NER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL.
* Imejte vedno TrinerjeV liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih.
Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov.




GLAS NARODA, 30. JANUARJA, 1915.
M M
M M
M
M

www* i^r^^*^ w w
" ' ' 'i
A A
JACK
Francoski spisal Alphonse Daudct.
Za "Glas Naroda'' prevel J. T.
I AA
AAAŽ A AAA

H H h m h M M N M h
A A
i * » A ž A
(Nadaljevanje.)
I'o preteku dveh ur je Moronval napol odprl vrata in vprašal: — Kje je M uda m ? Ali ^ra ni tukaj!
—	Ne. prijatelj — je odvrnila ravnateljev« žena — poslala sem ga na trg kupovat.
Moronval ><• jt- odstranil iu se po preteku nekaj trenutkov copet vruil;
—	No, ali «;» it- ni? Kaiu je vendar ŠH ?
L«- poeakaj. 1m> /#• prišel — je rekla ravnateljica. pa se ji je ua olira/u videlo, da je v resnih skrbeh.
liilo j»- ura deset, enajst. Madau-a p« odnikoder. Lekcija je bila že davno končana. v kuhinji pa ni bilo ne juhe, ne mesa, ne ^laduu M.
Moiroee se mu je kaj pripetilo? — je rekla madatna Mo-ro\al., ravnatelj j«- pa prijel hie v roke iu sil k vratom čakat malega zamorca.
V /vouiku je udarilo dvanajstkrat in naznanilo ljudjein po okoliei. da je eas za za ju t rek.
Ravnatelj, ravnateljica, profesorji, učenci, vsi so čakali Ma-tluii a. Slednjič je ravnateljev« žena sklenil«, da uu gre poiskat.
Vrnila se je / mesom, salatumi in drugimi živili, samo Ma-dau a ni pripeljala seltoj.
Moiouval je slednjič /aevl misliti, da se mu kaj prigodilo. Koliko denarja mu dal«? — je vprašal ženo.
—	IVtnajst frankov.	. 0 IVtnajst fraukov ? IN»temtakeiu je gotovo ušel.
S petnajstimi franki vendar ne more domov — se j«- og lahti Jelen.
.Moiouvai je odkimal / glavo in ^e odpravil k policijskemu
komisarju.
.^aeelo gra j«- ivmki skrln-ti. < h roka mora ua vsak način prej dohiti, pred no pride do Mars»-ila. Hal m- je da hi dečka ne dobil l»ospod (iotsolin. gospodar latlije. s katero se je pri|x-lja! v Francijo. In »vet navM*zadiij« veliko rajši vidi >!al»šo plat kot pa do-bro. k.ij iaiiko pov. Ijudjeiu. kako -slabo si- mu j«- godilo v zavodu.
IV.i polinjskim komisarjem je mIuo hinavsko obnašal in tarnal. kot da bi mu >lo za kožo.
Slednjič ga je komisar potolažil z besedami:
Nikar s«- ne lmjT»*. gospinl 3JoronvaI. ga lutino že dobili. I* uič ne skrbite.
I«»da ravuatt-lj s.- ni mogel pomiriti. Ko je pri^t-l domov, je poklieal k -bi svoje goj#-nee. med njimi seveda tudi Jacka. iu jim r«-kel .da ImhIo šli vsi skupaj iskat malega zamorca.
Iskali s« ga eel tisti dau. drugi in tretji dan. pa ga niso mo gli najti.
Ko je /večer pogledal Jack na pra/.eu prostor poleg sebe. Se je zadovoljno nasmehnil, češ ni ga še. niso ga še dobili.
Itežati pa res zna ta inali kraljiček — je njkel sam pri
sebi.
Nekega dne je stopil Moronval v jedilnico in zaklieul: <ia že imamo potepuha ! So ga že našli. Ravnokar sem dobil obevitilo s i»olicijskega komisarjata. Daj mi hitro klobuk in palico.
Nu i bruzu se mu j«- poznalo, da je bil silno razburjen in zlobno vesel.
Vsi gojene i so bili veseli te novice. Kričali so. malo zato, ker so se hoteli prikupiti ravnatelju, malo pa zato. ker drugače niso sinrli kričati. Samo Jaek se je zamilil in zavzdihnil: Ah, ti. ubogi. Madau!
In /.amorček se je tisti večer res nahajal na varnem. Zaprt je bil v smrdljivi celici med vagahundi in zločinci. Njemu, prestolonasledniku dežele Dahome, so priredili tak sprejem!
—	Oh. nesrečni otrok! V kakšnem položaju sem te moral najti! V kakšnem položaju...
Moronval ni mogel vm- govoriti.
Pripeljal ga je domov vsega razcapanega iu zamazanega. Na nogah ni imel čevljev, ne kape na glavi.
Inšpektor je bil povedal ravnatelju, da so ga našli stražniki v peči /a mavec. Zakaj se je držal v Parizu, ni mogel nikdo dognati. Vsi so mislili, da je pobegnil proti morju.
Moronval ga ni o tem nič izpraševal. Ko je prišel zvečer Jack v spalnico, je ležal Madau na sosednji postelji. Poleg njega sta stala dr. Jelen in ravnateljeva žena.
—- (iospod Jelen, ali res mislite, da je bolan?
Ne vrjamem madama Moronval. potuhnil se je. liavnateljeva zeiia in profesor sta se po teh besedah odstranila. Zatem je .Jaek prijel za črno Madau-ovo roko. ki je ležala nepremično na odeji. Itila je vroča kakor razbeljena opeka.
—	Dober večer. Madau!
Zamorec je napol odprl oči iu rekel z obupnim glasom: — Z Madauom je končano. Nikdar več ne bo videl domovine. Daho lue! l/;;ubil je svoj gri-grL
/ara« litega ni toraj hotel oditi iz Pariza. Dve .uri za tem. ko ji pobegnil iz zavoda mu je nekdo ukradel petnjast frankov in gri-gri. Zatem si je izbil vsako tuisel iz glave, da bi pobegnil. Vrnil ve je toraj in se skrival po barakah, pod mostovi in po pečeh za mavec.
To je bilo vse. kar je povedal tisti večer tnali kralj Jacku. Naslednji dan je pa rekel dr. Jelen, da je deček zelo bolan.
—	Malo vnetje možganske mrene, ničesar dragega — je pripomnil skoraj veselo, iu se čudno smehljal.
Ta dr. Jelen je bil strašen človek. Znal je vse. vedel je vse, toda bil je preleti, da bi svojo znanost prav uporabil.
Študiral je indijsko, kaldejsko in kitajsko zdravilstvo. Celo s črno magijo se je pečal.
Zdravnik je rekel, da je bolezen nalezljiva, vsled česar bi bilo boljše, če bi se postavilo Madau-ovo posteljo v drugi konec vrta. k jer je bil nekak zimski cvetlienjak.
(»sem dni je uporabljal na ubogi žrtvi vse svoje inozemske metode in ga po svoji volji trpinčil. Skoraj vsak dan je šel po dvakrat k njemu in seboj je nesel velikansko zalogo steklenic, tako da so se gojenci v strahu izpraševali: — Bog ve. kaj mu bo se daj napravil? V bližino niso smeli, ker je bila bolezen baje nalezljiva. Jack bi bil zelo rad obiskal svojega bolnega prijatelja. ,pa *o ga tako čuvali, da ni mogel v njegovo bližino. Slednjič se mu je vendar izpolnila želja. Zdravnik je bil namreč pozabil pri zamorcu neko zdravilo. Po steklenico je poslal dolgega Saida in Jaeka.	v
V baraki je bilo vse narobe. Povsod sami razbiti lonci, vrtnarsko orodje, stare cunje in perilo. V kotu je bila železna postelja. v kaminu je plapolal velik ogenj. Zrak je. bil tako prepo jen z dimom, da bi se človek kmalo zadušil.
Madau ni spal. V njegovem obrazu je bil izraz popolne brezbrižnosti. krčevito stisnjene črne roke so počivale na odeji. Obrnjen je bil k steni.	Jt|Sr
Jack se je približal postelji.
—	Madau, jaz sem prišel. Jack je tukaj.
Zamorec ga je pogledal, pa ga ni razumel. Francoski jezik mu je bil postal naenkrat tuj. iu vse metode lia s\etu bi ne pomagale, da bi se ga zopet priučil. Ta mali revež se je vedno bolj približeval naravi. Znal je samo še jezik, katerega se govori v Da-homi. Madau je toraj zašepetal nekaj nerazumljivih besed. Said se je naenkrat prestrašil iu smrtno prebledel. Tako grozo občuti človek v bližini umirajočega. Zamorec je milo zastokal.
Otroka sta se začudeno spogledala.
—	Zdi se mi. da spi — je zamrmral Said.
Tudi Jack se je prestrašil.
—	Da. zdi seimi. da spi. Idiva.
Odšla sta z mrzlično naglico.
Nastopila je noč.
Na kaminu vrtne hišice, katero sta tovariša za seboj zaklenila. plapola ogenj in meče svoje odseve po stenah. Temne sence švigajo semterta. kakor da bi uekaj iskale. Na postelji leži nepremično zamorec.	k
(Dalje prihodnjič).
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenj. rojakom v Forest Citv. Pa. in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Calumet, Mick. ta Pavel Shaltz in If. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistique, Mick, la okolleo: B. Kotrian.
So. Bang«, Mich. In okoMee: M D. Likovii.
Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: K. Zgone is Jakob Petrich in Frank Žagar.
Dainty Minn.: Joseph Shara bon.
By, Minn. In okolico: Iva. Goni«, M. L. Kapsck in Jo«. J PeaheL
MfO, Minn.: Jurij Kotse. Mhert, Minn. In okolica: i VeeeL
Ilbhf, Minn.: Ivan Poni«. JTashwauk, Minn.: Geo Maurh Virginia, Minn.: Frank Hro vatiek.
■L Lords, Mo.: Mike Grabriar Aldridge, Mont.: Gregor Zobe« Great Falls, Mont.: Math
Crich, 3409 N. 5th Ave. KMn, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn. V. Y.t Alojzij Cela
rek in Leo Štrukelj.
Little Fans, WL T.: Frank Gre««
Izšla, j©
lina knjige i *
"VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naroil-11 «mo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu"
•estoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formate 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in aajvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljen sodi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa itane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri;
Slovenic Publishing Co., » Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa^ in okoliei naznanjamo, da je
Mr. FRANK R DRAŠLER,
ki je pooblsi^-čen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druce stvari, ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. K-»jakoiu za toplo pripor« »--a m o. v upanju, la mu bodo šli vsestransko ua roko.
S spoštovanjem
Upravništvo -Glas Naroda.
TAtNC NAZNANIL«.
IT Vsi potniki, kateri ca as IV mera vali potovati v star domovino ta teden ali na W mera vaj o pot ura ▼ prt-mr kodnje, naj stanejo na sva W jih mestih, ker so vsa paro W krodne družbe prekinile as W Nedoločen čas s premetom W Kadar se copet razmere pre V drugadijo, bodimo prava W časno poročali na tem warn W sta.
Tvrdka Frank
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni im por tirani dolenjski cviček po 4-0 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 - 2nd Ave., New York.
M Ail ZASTOPNIKI,
caUrl so pooblaščeni pobirati oaročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drag« * našo stroko spadajoče posle Jenny Lind, Ark. in okolica iCichael Cirar.
San Francisco, Cai.: Jaaot lioviin.
Denver, Colo.: John Deb«v* n A. J. Terbove
Leadville, Colo.: Jerry Jam ilk.
Fneblo, Colo.: Peter Cull- 1 M. Roitz, Frank Janesh in John Germ.
4alida, Colo, in okolica: Loeii Ooetello (The Bank Saloon).
Walsenbnrg, Colo.: Ant. taf ich in Frank Blatnik. Xadianopolis, IzuL: Alois Rad
Aurora, m.: Jernej B. VerbiČ. 638 Aurora Ave. Oglesby, HL: Math. Hribernik. Depne, HL: Dan. Bado^inae. Chicago, 111.: Frank Jnrjovee. I« Salle, I1L' Mat Komp. Joliet, HL: Fr^nk Lanrieh hi John Zaletel in Frank Bambich. lfinerax, Kana.: John Stale Wankegan, HI.: Frank Pet-koviek in Math. O grin.
So. Chicago, HL: Frank Cerne. in Rudolf Požek.
Springfield, HL: Matija Bar boHA
Frontenae, Kana. In
Frank Kerne. Mnlbory, Kana. In
Martin Koa.
i
O.: Frank
J. Marincič. Ches. Kar linger fa
Jakob Kesnik.
Bridgeport, O. In afcoBee: P» Hočevar. Barbeton. O. In shnBsai AlaA
Balast.
CoUnwood, •.: Mask. SU»
oik.
Lorain, Ohio in okolfteai Safe »Comae 1735 E. 33. St. Yonngstown, O.: Ant. Klkelj Oregon City, Oreg.: M Jnstin Allegheny, Pa, in okoKaat V flarich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Gam. Bridgevilla, Pa.: Bndolf Fie eriek.
Bordine, Fa. in okoUee) Vek» «eržiinik. Conemaugh, Fa.: Ivan Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsborg, Fa.; John Kok t«k.
Bronghton, Fa. in okalk») 'A
Oemiar.
Darragrh, Pa.: Draguntin Slavic.
Sxport, Fa. in okolieai Soka
Proetor.
Forest City, Fa.: Karl Salai
n Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin <11.
Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič.
Irwin, Fa, in okoUaa; Wnak Demšar.	,
Joknstown, Fa.: Frank WaW» «ia.
Marianna, Pa. in okolica: Fr. Gottlicher.
Meadow Lands, Fa.} •ears
tehultz.
Moon Bnn, Fa. in okolleo ; Wo tfaček.
Fittsbnrg, Fa.: Ignaeil Fad
vasnik, Iprnaz Magister in Z. Jak-se in U. R. Jakobich.
Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Fa.: Anton M. Fs-
fK.
West Newton, Fa. in okoUaa.
Josip Jovan.
Willock, Fa.: Frank Ssms In Joeeph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčii. Winterquarters, Utah: Leals Slasich.
Black Diamond, Wask.1 Vs.
Porenta. Ravensdale, Wask.! Vakak
Romsak.
Davis, W. Va. in okolica: John Brosich. -
Thomas, W. Va. In okoHea: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp tel.
Milwaukee, Wis.: Josip Trat nik, John Vodovnik ia Fran> Meh.
Sheboygan. Wis.* Anton Sts rich in Frank Sepich.
West AlHs, Wis.: Frank Skek in Lonis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Jsatb In VaL Stalich. Kavaenr, Wyo.; 7oatg MaiaB,
Kr. M. FAFIC,
ttt Frederick St, Steelton, Fa,
oai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za dm list 'Glas Naroda" in izd«vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*.
BOJAKI NAROČAJTE SB NA QLAS NARODA", NAJVBAJI iliOVSNSKT DNEVNIK V > k V AJR
Aserika in Ai ^rikanci,
Spisal RSV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zaloge rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Tronka:
AMERIKA IN AMERIKANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo* zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih, ali preteklih dnu Čudimo se le, da je p o vprašan je po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjige na katerikoli naslov v stari da-movini,
Slovenic Publishing Co,
tt Cortlandt St^ New York flttr
________> in brk«. U um
i m bodo portal* d««. O taka •
cdrartn r^rmmUzmn. koatibal.
. » - ■ » « » - ■
i ib didubkl
JAKOB WAHCia, 10S1 B. Mth St^
TISKARNA
"GLAS NARODA"
Uvr&uje vsakovrstne tiskovine po nizkih ceasfe.
Mo okasio. Izniaje prerode v drage jexika. Unij oko organizirana, Feeehaeat aa draštveaa pravda, ekroiaice. pamieti, ceniki itd.
Vea naročila pošljite naž
Slovenic Publishing Company^
82 Cortlandt Street, New York, N- Y.

Veliki vojni atlas
%u]skQjočih se evropskih držav in pa koloni} skih posestev vseh yelesil
m
_ 11 raznih zemljevidov. na*2Ctih straneh in vsaka stran je 1Q£ pri 131 palca velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
r»tfrgajlr i< r raznih zemljcTidov	^
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.!
Vairsemljevidi'sornarejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi.označen obsegipovršine, katero' zavzemajo/posamezne države.
Pošljite 25c. alifpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
i
CiropajDie generale Transatlantipe
.hrancoska parobrodna družba J
Direktni trta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane
Poštni parniki so;
.AlPSOVeNCS-aa4r. riUk«
LA EAVOIE"
LAionunt
"U fRANCE' ta^MtHri.Uk«
Bkspraani parniki sa: "CUttgo*9, MLs Tosnne", "Koduunbeu" m "Niagira" Glavna s^eBcijs: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poštni parniki odphijejo vedno ob sredah is pristanišča ItevUka
«7. B. B.

NAJBOLJŠA
® Q) ® <&)
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena t platna vezaml$1.00. Rojaki v Cleveland, 0. doba isto v podnaici Kr. Saluer, 1604 St Gair Ave^ N. V.