KNJIŽNICARSKE NOVICE 2009, letn. 19, št. 1 0 UVODNIK Mag. Mateja Locniškar Filder, Marti-Poleg utemeljitev priznanj lahko v tej številki preberete tudi porocilo s 5. stro­na Rozman Salobir, mag. Mojiceja kovnega srecanja z mednarodno udelež-Podgoršek, mag. Majda Steinbuch, bo »Knjižnica - igrišce znanja in zabave«, mag. Marjeta Oven, Maja Razboršek, ki ga je pripravila Petra Kovic. Prispe-Joži Ahacic, Avguština Grobin, Anka vek o delu Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo je napisala Alenka Kavcic-Sollner Perdih, Tatjana Gornik Bara-Colic. ga, Lidija Majnik, Anica Kopinic, Zdenka Žigon, Darja Peperko Golob, Tanja Mercun je pregledala prisotnost Knjižnica Velenje in Oddelek za bib-orodij spleta 2.0 v slovenskih knjižnicah, Tomaž Bešter pa novo knjigo iz Ifline liotekarstvo, informacijsko znanost in zbirke Global library and information knjigarstvo Filozofske fakultete Uni-science. Gorazd Vodeb vam predstavlja verze v Ljubljani niso avtorji prispev-Smernice za izvajanje knjižnicne dejav­kov v tokratni številki, temvec prejemni­nosti splošnih in šolskih knjižnic ob sku­pni uporabi virov, pravljice pa vam bo ki stanovskih priznanj, ki so bila podelje­pomagala poiskati Tatjana Kovac. na na letošnjem strokovnem posvetova­nju ZBDS. Posebno priznanje, ki ga Ne spreglejte povabila na praznovanje ministrstvo izda za pridobljeni naziv bib-dneva splošnih knjižnic in prispevkov o knjižnicnih prireditvah. liotekarski višji svetnik, pa je prejela dr. Alenka Kavcic-Colic. Vsem iskreno Damjana Vovk cestitamo! Kazalo: Uvodnik Obvestilo Koledar prihajajocih srecanj Iskanje gradiva po kodah Slovenska knjižnica 2.0 Knjižnica – igrišce znanja in zabave Predstavitev letošnje dejavnosti Ifline Sekcije za informacijsko tehnologijo Ucbenik o razvoju knjižnicarske in informacijske znanosti Smernice za izvajanje knjižnicne dejavnosti splošnih in šolskih knjižnic ob skupni uporabi virov »Bukvopedija« v Koroški osrednji knjižnici Keramika Sasikale Perumal v MKI Mestna knjižnica Ljubljana v vesolju Študentske arene 2009 Razstava Podoba vsebine in predstavitev posebnih zbirk KOK Prejemniki stanovskih nagrad na strokovnem posvetovanju ZBDS Seznam novosti ICB v NUK-u Najava: praznovanje dneva slovenskih splošnih knjižnic Oglasi 1 1 2 3 5 6 7 11 13 14 14 16 17 18 24 27 28 HITRE INFORMACIJE OBVESTILO Državni zbor je na 10. seji dne 20. 10. 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnit­vah Zakona o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub-A). Spremembe bodo zacele vel­jati po objavi v Uradnem listu. Vec informacij na http://www.dz-rs.si/. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2009, letn. 19, št. 10) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje november 2009 – januar 2010) • 16.-20.11.2009, Moskva, Rusija,13th International Confe­rence and Exhibition Information Technologies, Computer Systems and Publications for Libraries (LIBCOM-2009), http://www.gpntb.ru/libcom/libcom2009 • 18.-20.11.2009, Coimbra, Portugalska, 4. Encontro Iberico EDIBCIC 2009, http://www.eventos-iuc.com/ocs/index.php/ edibcic2009/EDIBCIC • 18.-21.11.2009, Evora, Portugalska, Conferęncia Internaci­onal Bibliotecas Para A Vida, http://www.evora.net/bpe/ Actividades/Conferencia/Conf.Intern.2009/ Conf_2009_Inicial.htm • 25.-27.11.2009, Rovinj, Hrvaška, Arhivi, knjižnice, muzeji, http://public.carnet.hr/akm/ • 8.-10.12.2009, Rotterdam, Nizozemska, DISH 2009, http://www.dish2009.nl • 9.-12.12.2009, Pati, Indija, Conference on Recent Trends in Patinformatics, http://nipersasnagarlibrary.wordpress.com/2009/09/18/ conference-on-recent-trends-in-patinformatics/ • 14.-15.12.2009, Washington, ZDA, 11th International Con­ference on Grey Literature, http://www.textrelease.com/ • 15.-16.12.2009, Firence, Italija, Cultural heritage online, info@rinascimento-digitale.it • 12.-13.1.2010, Bangalore, Indija, CPOV - Critical Point of View: Wikipedia and the Politics of Open Knowledge, http:// cis-india.org/research/conferences/conference-blogs/ Wikiwars • 20.-21.1.2010, Atlanta, ZDA, 13th Conference of Atmosp­heric Science Librarians International, http:// www.aslionline.org/ • 21.-24.1.2010, Greater Noida, Indija, 55th Annual Confe­rence of Indian Library Association, http:// ilaconf.bimtechlibrary.net/ • 25.-27.1.2010, Parna, Italija, BOBCATSSS 2010, http:// bobcatsss2010.unipr.it/ • 28.-29.1.2010, London, VB, Repositories: European Colla­boration in the International Context, http:// www.neeoconference.eu/ SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (roki za oddajo povzetkov) • 19.11.2009 za 29.6.-2.7.2010, Orlando, ZDA,The 14th World Multi-Conference on Systemics, Cybernetics and Informatics: WMSCI 2010, http://www.iiis2010.org/ • 30.11.2009 za 17.-21.10.2010, Helsinki, Finska,18th Annual Conference of the Society for the History of Authorship, Rea­ding and Publishing, http://www.helsinki.fi/sharp2010/ • 30.11.2009 za 24.-26.6.2010, Washington, ZDA, Library History Round Table (LHRT) Research Forum: Politics, Librari­es and Culture: Historical Perspectives, melani-e.kimball@simmons.edu • 1.12.2009 za 2.-4.5.2010, Oslo, Norveška, Joint technical syposium 2010, www.jts2010.org • 14.12.2009 za 14.-16.4.2010, Tartu, Estonija, Transforming Culture In The Digital Age, http://www.transforminculture.eu • 15.12.2010 za 25.-28.5.2010, Kreta, Grcija, 2nd Qualitative and Quantitative Methods in Libraries International Conferen­ce (QQML2010), http://www.isast.org/qqml2010.html • 20.12.2009 za 10.-12.6.2010, Calgary, Kanada, LOEX-of-the-West 2010, http://library.mtroyal.ca/lotw/?page_id=2 • 15.1.2010 za 2.-4.6.2010, Montreal, Kanada, Canadian Association for Information Science: 38th Annual Conference: Information Science: Synergy through Diversity, http:// www.cais-acsi.ca/cfp2010.htm • 22.1.2010 za 21.-24.6.2010, London, VB, COLIS 7: Integra­tion in the information sciences: unity in diversity, http:// colis.soi.city.ac.uk/ • 31.1.2010 za 20.-21.5.2010, Mundaneum, Belgija, Transcen­ding Boundaries in Europe in the Period of the Belle Epoque, http://www.mundaneum.be/index.asp?ID=621 • 1.2.2010 za 28.9.-2.10.2010, Murcia, Španija, Information Seeking in Context Conference, http://www.um.es/isic2010/ index.php • 12.2.2010 (posterji) za 10.-15.8.2010, Gothenburg, Šved­ska, 76th IFLA General Conference and Assembly: Open access to knowledge - promoting sustainable progress, http://www.ifla.org/en/ifla76 • 15.3.2010 za 9.-11.8.2010, Terälahti, Finska, 8th Annual CISTM: Change Management Agenda for Information Scien­ce, Technology and Management, http://www.cistm.org/ ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA ISKANJE GRADIVA PO KODAH Uporabnica vzajemnega kataloga nam je postavila vprašanje, kako iskati pravljice in zakaj so nekatere od njih oprede­ljene kot slikanice. Racunalniški javno dostopni katalog COBISS/OPAC žal kaže le del katalogizacijskih podatkov. To lahko pri uporab­niku vzbudi vtis o neenotni obdelavi enakega ali podobnega gradiva. Trnuljcica je seveda pravljica, vendar ji katalogi­zatorji dodamo tudi oznako za slikanico, ce je ilustracija prevladujoca, pomembnejša od besedila (npr. kartonke). Oznako za prirocnik dodajamo tam, kjer je to potrebno. Vse to je razvidno iz vsebinskih opredelitev (predmetne oznake, vrstilci UDK in tudi kodirane oznake). Ustavimo se ob iskanju po kodah v podpoljih 105 in . Podpolja se v OPACu tudi besedno izpisujeta. Izpisu­je se tista koda, ki je v formatu COMARC na prvem mestu, torej 105 pred 105. »Monografska publikaci­ja« (podpolje 001) se avtomaticno izpiše, kadar sta podpolji 105 in prazni. Za dober nabor želenega gradiva je pomembna uporaba ukaznega iskanja (select). Ukazno iskanje omogoca vrsto iskalnih nacinov. Žal so mnogi dostopni le bibliotekarjem. Ti razpolagajo z geslovniki, tabelami UDK in s seznami kod. Zato morajo pomagati uporabniku, da bo njegova iskalna zahteva cim boljša. Kadar išcemo po kodiranih poljih, je iskanje primerno ali potrebno omejiti z letnicami izdaje in/ali z jezikom izdaje in podobno. Iskalne predpone pri ukaznem iskanju so: za cas izdaje je PY, za jezik LA, za literarne vrste in zvrsti LC, za vrsto dokumenta CC. Primeri iskanja pravljic po kodah za literarne vrste: (Pravljice za mladino in za odrasle so ljudske ali umetne. Glede na namembnost pa so njihove izdaje znanstvene ali slikanice za otroke.) • Ljudske pravljice v letu 2008: LC=x2 and PY=2008 • Umetne pravljice v letu 2008: LC=f1 and PY=2008 • Slovenske umetne pravljice v letu 2008: LC=f1 and PY=2008 and LA=slv • Slikanice v letu 2008: CC=x2 and PY=2008 • Slikanice in pravljice v letu 2008: CC=x2 and LC=f1 and PY=2008 • Slovenske ljudske in umetne pravljice: LC=x2 or LC=f1 and LA=slv Na podoben nacin išcemo tudi po kodah za vrsto vsebine: • Slovenski leksikoni: CC=f and LA=slv • Disertacije v letu 2008: CC=m and PY=2008 • Prirocniki, ki so izšli od 1800 do 1900: CC=v and PY=18* Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica SLOVENSKA KNJIŽNICA 2.0 Tokrat se bomo zopet na hitro vrnili k spletu in knjižnici 2.0, saj želimo pogledati, kako se je nekaj let po zacetku 2.0 »gibanja« koncept udomacil v slovenskih knjižnicah. O spletu in knjižnici 2.0 pravzaprav govorimo na dveh ravneh. Na prvi ravni imamo idejni nivo ali filozofi­jo 2.0, ki promovira interaktivno in sodelovalno okolje, kreacijo, perso­nalizacijo, organizacijo ter izmenja­vo vsebin, mnenj in znanja, med-tem druga raven predstavlja bolj prakticni pogled na tematiko. Ukvarja se namrec z raznovrstnimi spletnimi orodji in tehnologijami, ki na tak ali drugacen nacin pomagajo uresnicevati filozofijo 2.0. Veliko­krat lahko opazimo, da se pri obra­vnavi 2.0 okolja govori zgolj o naj­novejših in popularnih orodjih in storitvah, pozablja pa se, da gre za veliko vec kot to. Sploh v knjižnic­nem okolju bi lahko rekli, da je bolj kot sama aplikacija orodij pomem­ben koncept sodelovalnega pristopa in odprtosti knjižnice uporabni­kom. Da torej knjižnice v svojem virtualnem prostoru ustvarijo okol­je, kjer se bodo uporabniki povezo­vali s knjižnico/knjižnicarji in tudi med seboj, kjer bodo lahko pove­dali svoje mnenje, enakovredno predlagali spremembe ali sodelovali pri projektih knjižnice. Hkrati naj bi knjižnica 2.0 uporabniku predstav­ljala pozitivno izkušnjo, ki ga tudi v spletnem okolju spodbuja k odkri­vanju, ucenju, pa tudi zabavi ter mu omogoca, da sebi prilagodi vsebine in mejo, do katere želi svojo knjiž-nicno izkušnjo deliti z drugimi. [sic] utrinki z raziskovalnih cajank Ce na hitro preletimo spletne strani, digitalne knjižnice in podobne sto­ritve slovenskih knjižnic vidimo, da ponujajo le malo orodij spleta 2.0. Medtem ko RSS obvešcanje o novostih najdemo pri vecjem števi­lu knjižnic, pa jih blog uporablja le pešcica (recimo Knjižnica Celje, Centralna tehniška knjižnica in Mestna knjižnica Ljubljana, pri cimer so komentarji uporabnikov le redki). Razen pri dLIB.si nismo zasledili možnosti ocenjevanja ali oznacevanja vsebin, tudi možnost personalizacije najdemo le na porta­lu diKUL, na pravi katalog 2.0 še cakamo. Navkljub naštetemu pa lahko recemo, da so slovenske knji­žnice na dobri poti pri uresnicevan­ju ideje knjižnice 2.0. V primerjavi s stanjem pred dvema ali tremi leti lahko recemo, da so spletne strani knjižnic mocno napredovale in v vecini primerov dajejo vtis profesi­onalnosti in aktualnosti. Vsebine so oblikovane sistematicno in pregled-no, zaradi cesar uporabnik lažje in hitreje najde iskane informacije, hkrati pa knjižnice nevsiljivo, a jas-no sporocajo novice o prihajajocih ali preteklih dogodkih v knjižnici. Veliko knjižnic je spletne strani obogatilo tudi z raznimi priporocil­nimi seznami knjig, predstavitvami posameznih naslovov ali novosti, s cimer dajejo uporabnikom dober razlog, da veckrat obišcejo njihove spletne strani in jim hkrati v virtual-nem okolju ponujajo vsebine, ki so bile klasicno na voljo v fizicnem prostoru knjižnice. Ne le to, na vecini spletnih strani najdemo tudi ankete za uporabnike ter vabila k dajanju pohval in kritik ter predlo-gov za nakup gradiva. Knjižnice torej poskušajo vzpostaviti stik z uporabniki in kažejo, da si želijo sodelovanja in izmenjave mnenj. Nekatere knjižnice ta stik z uporab­niki nadaljujejo tudi znotraj Face-book-a, ceprav se zdi, da tam ne dajejo vsebinam neke dodane vred­nosti, ki bi nagradile uporabnika za »prijateljstvo« s knjižnico. Vsekakor lahko recemo, da sloven-ske knjižnice postajajo tudi v virtu­alnem okolju bolj odprte, da si želi­jo interakcije z uporabniki in da s svojimi stranmi pocasi ustvarjajo prostor, ki bo za uporabnike enako uporaben kot njihov fizicni prostor. Kot smo na hitro videli, knjižnice morda še vedno nudijo premalo možnosti za to, da bi uporabniki dejansko prispevali vsebine, da bi se povezovali z drugimi uporabniki ali da bi dobili personalizirane informacije. A vendarle vse možno­sti ocenjevanja, komentiranja in podobnega nimajo smisla, ce naj­prej nimamo vsebin, ki bi pritegnile dovolj potencialnih uporabnikov teh storitev. Zavedati se moramo, da so slovenske knjižnice pri tej kriticni masi pravzaprav zelo ome­jene, saj je število uporabnikov posamezne knjižnice relativno maj­hno. V tujini velikokrat vidimo pre­pletenost spletne strani knjižnice in njenega kataloga, kar verjetno poveca uporabnost in uporabo stra­ni in s tem tudi raznovrstnih vse-bin, ki jih knjižnice tam ponujajo. Uporabnik tako na primer preko spletne strani knjižnice raziskuje katalog in ob iskanju odkriva še druge vsebine: vidi, kaj se dogaja v knjižnici, pogleda predstavitve novosti in priporocilne sezname knjižnice, ob neuspešnem iskanju pa lahko takoj povpraša knjižnicarja za pomoc -vse znotraj ene same strani. V Sloveniji katalog deluje loceno, zaradi cesar se morajo knjižnice še toliko bolj potruditi za zanimive vsebine in storitve, s katerimi bodo pritegnile uporabnike na svojo stran. Kot kaže, gredo knjižnice z aktualnimi vsebinami, priporocilni-mi seznami in vkljucevanjem upo­rabnikov v pravo smer, naslednja tocka v razvoju pa je, da ugotovijo, katere figure spleta 2.0 so za njiho­vo okolje sploh uporabne in katere ne ter tako ustvarijo svojo podobo in aplikacijo idej knjižnice 2.0. Tanja Mercun Oddelek za bibliotekarstvo, Informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani POROCILA KNJIŽNICA – IGRIŠCE ZNANJA IN ZABAVE Splošne knjižnice – žarišca neskoncne kreativnosti V Novem mestu je 24. in 25. septembra 2009 poteka-lo že 5. strokovno srecanje z mednarodno udeležbo »Knjižnica - igrišce znanja in zabave«. Srecanje je na našem obmocju edinstveno predvsem zaradi dolgolet­nega sodelovanja med Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovacic« iz Karlovca, osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem, ki izmenicno organizirata posvetovanje v svojem kra­ju. Tema letošnjega strokovnega srecanja je bila izredno zanimiva: splošne knjižnice kot žarišca neskoncne kreativnosti. Poudarek je bil predvsem na kreativni vlogi splošnih knjižnic v Sloveniji in na Hrvaškem ter na kreativnem in inovativnem knjižnicarskem delu ter delu z uporabniki. Srecanje sta slavnostno odprli Claudia Jerina Mestnik, direktorica Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, in Frida Bišcan, ravnateljica karlovške knjižnice. Udele­žence posvetovanja so prav tako pozdravili Ivan Grill, podžupan MO Novo mesto, mag. Tatjana Likar z Ministrstva za kulturo RS ter dr. Melita Ambrožic, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Vsi slavnostni govorci so navdušeno pozdravili pro-jekt obeh organizatoric ter izrazili upanje, da bosta knjižnici tudi v prihodnje sodelovali tako ucinkovito kot do sedaj. Strokovni del posvetovanja se je zacel z dvema nosil­nima referatoma. Prvi prispevek, z naslovom Kreativ­nost med inteligentnostjo in modrostjo, je predstavil prof. dr. Janek Musek. Na zacetku je opredelil kreativ­nost kot kompleksno dimenzijo, ki se povezuje z inte­ligentnostjo in drugimi sposobnostmi na eni in nizom osebnostnih potez na drugi strani. V nadaljevanju pa je predstavil modrost kot morda najbolj zaželeno clo­vekovo lastnost med vsemi. Bolj kot je sklop osebnos­tnih lastnosti usmerjen v življenjsko modrost, bolj ucinkovita in uspešna je naša kreativnost. Dr. Dubravka Miljkovic z zagrebške pedagoške fakul­tete nam je predstavila referat z naslovom Ali lahko postanemo neskoncno kreativni? Avtorica je z razlic­nimi primeri poudarila pojem kreativnosti in opredeli-la situacije, v katerih smo lahko knjižnicarji še bolj kreativni. V vseh naslednjih prispevkih prvega in drugega dne posvetovanja smo knjižnicarji lahko slišali, na kakšne nacine se slovenske in hrvaške, pa tudi srbske knjižni­ce srecujejo s kreativnostjo, zlasti pri reševanju pros-torskih težav, razvijanju bralne kulture, razvijanju informacijske pismenosti, spodbujanju domišljije, organiziranju in izvajanju dejavnosti za osebe s poseb­nimi potrebami, spodbujanju interesa za domoznan­sko kulturno dedišcino, sodelovanju z lokalno skup­nostjo ter ustvarjanju dobrega odnosa z mediji in širšo javnostjo. Z uporabo pridobljenega znanja in informacij ter izmenjavo kvalitetnih kreativnih rešitev med posamez­nimi knjižnicami in zaposlenimi na strokovnem sreca­nju smo hoteli v evropskem letu kreativnosti in inova­tivnosti spodbuditi strokovno javnost h kreativnemu knjižnicarskemu delu in delu z uporabniki. Udeleženci 5. strokovnega srecanja z mednarodno udeležbo Knjižnica – igrišce znanja in zabave so v svojih sklepih pozvali Ministrstvo za pravosodje RS, Ministrstvo za kulturo RS in Ministrstvo za šolstvo in šport k usklajenemu delovanju glede ureditve knjižnic in zaposlitev strokovnega kadra v zaporih. Pozvali so tudi k darovanju knjižnega gradiva za zaporske knjiž-nice. Zadnji dan strokovnega srecanja so si lahko udeležen­ci v Dolenjskem muzeju Novo mesto ogledali izjem-no odmevno razstavo Arheološka podoba Dolenjske. Upamo, da nam je tudi tokrat uspelo, saj se je letošnje­ga strokovnega srecanja z mednarodno udeležbo, ki ga je financno v celoti podprlo Ministrstvo za kulturo Slika 2: Utrinek s konference Republike Slovenije, udeležilo 32 referentov iz Hrvaš­ke, Srbije in Slovenije ter približno 60 ostalih udele­žencev. Med dvodnevnim druženjem v Novem mestu pa so knjižnicarji poleg na novo pridobljenih strokovnih izkušenj, znanj in navdihov navezali tudi nova znans­tva in prijateljstva. Petra Kovic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto PREDSTAVITEV LETOŠNJE DEJAVNOSTI IFLINE SEKCIJE ZA INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO V prejšnji številki Knjižnicarskih novic (št. 9) so bili o letošnji konfe­renci Mednarodne zveze bibliote­karskih društev in ustanov (IFLA) objavljeni že trije prispevki, ki pri­kazujejo razlicne perspektive tega mednarodnega dogodka. V svojem clanku o tej konferenci opisujem svojo izkušnjo kot clanica vodstva IFLINE Sekcije za informacijsko tehnologijo: predstavila bom izkuš­nje in vsebino satelitske konferenceą, ki je potekala v Firen­cah ter v nadaljevanju še dejavnost sekcije v Milanu. Slika 1: Dvorana, kjer je potekala satelitska konferenca v Firencah (Foto: © Universitŕ degli Studi di Firenze) 1 Satelitske konference IFLE praviloma organizirajo clani odborov sekcij IFLE, vendar pa potekajo pred ali po glavni konferenci. Zato jih imenujejo »satelitske«, ker so vezane na glavno konferenco. Iflina satelitska konferenca: Emerging trends in technolgoy: libraries between web 2.0, semantic web and search technology, Firence, 19.-20. avgust 2009 Vsi, ki že vedo, kako težko in zah­tevno je organizirati mednarodno konferenco, si lahko predstavljajo, da je to še toliko težje v primeru, ko je tematika, ki jo želite predstaviti, nenavadno specificna, lokacija pa dalec, v Italiji, in to v casu, ko je vecina Italijanov na pocitnicah. S takšnimi razmerami sem se soocala letos pri organiziranju satelitske konference v Firencah. Temo s podrocja spleta 2.0 smo nacrtovali že v Durbanu, Afriki, leta 2006, ko so bile na IFLI prvic predstavljene razlicne oblike uvajanja storitev 2.0 v knjižnico. Takrat je mag. Patrick Danowski (Knjižnica CERN, Žene­va, Švica) predstavil sodelovanje uporabnikov Wikipedije pri ustvar­janju normativne kontrole nemških avtorjev, mag. Stephen Abram (podpredsednik oddelka za inovaci­je, SirsiDynix, Kanada) pa je v dveh urah neprekinjeno našteval storitve 2.0, ki so dosegljive preko spleta. Tema je bila takrat zelo zanimiva za knjižnicarje in za knji­žnicne storitve. V IFLINI Sekciji za IT smo naredili napako, ker satelitske konference nismo orga­nizirali takoj naslednje leto v Quebecu. Zato so nas tudi kolegi v ELAG (European Library Auto­mation Group) prehiteli, saj so v obdobju, ko smo zbirali prispevke za IFLINO satelitsko konferenco, dolocili podobno temo svojega posvetovanja, ki je potekalo nekaj mesecev pred IFLO. Posledicno je bilo na slednji tudi nekaj manj ude­ležencev. O sodelovanju s Fondazione Rinasci­mento Digitale smo skupaj z drugimi sekcijami, ki so tudi nacrtovale organizacijo satelitske konference v Firencah, se dogovorili že na IFLI v Quebecu avgusta 2008. Z organi­zacijo smo zaceli septembra 2008, in tako že v naslednjih mesecih objavili vabila za oddajo prispev- Slika 2: Steven Abrams na satelitski konferenci v Firencah (Foto: Reinhard Altenher, http://www.flickr.com/ photos/23743788@N00/3879598824/) kov. Zaradi specificne tematike in ne nazadnje tudi zaradi pose-bnih karakteristik avtorjev – saj razmišljajo in delujejo nekon­vencionalno – , smo prispevke prejeli v zadnjem hipu ali pa tudi kasneje. Zato je bilo pot-rebno podaljšati rok za odda­jo, veckrat tudi avtorje, ki so obljubili, da bodo poslali pris­pevek, opomniti, da to tudi storijo. Veseli smo bili, da je mag. Stephen Abram sprejel uvodno predavanje. Doživeli smo tudi stresna obdobja: junija sta predavatelja zaradi bolezni odpovedala udeležbo, zato smo morali poiskati zamenjavo, konec julija pa smo reševali problem z vizumom naše predavateljice iz Irana. Naj omenim tudi težave, povezane z lokalnimi organizatorji, saj je njihov glavni predstavnik zbolel, njegov namest­nik pa je odšel na dopust, zato je bilo veliko odvisno od administrati­vnih delavcev in tehnicne službe, ki so se v takšni nezavidljivi situaciji izjemno izkazali. Ko je bila sprejeta odlocitev o kraju in casu konferen­ce IFLA, vodstvo te zveze verjetno ni upoštevalo lokalne tradicije dopustovanja (»feragosto«), ki v tem casu paralizira mnoge službe in je zelo težko karkoli improvizirati. Zato je bilo delo italijanske ekipe resnicno izredno in pohvalno. Na satelitski konferenci je sodelovalo okrog sto udeležencev, res smo jih pricakovali nekaj vec, ceprav je podatek, da je na drugih satelitskih konferencah, ki so tudi potekale u Firencah, sodelovalo dvakrat manj udeležencev, vsekakor dovolj zgo­voren. Zato smo lahko tudi zado­voljni. Pri oblikovanju programa satelitske konference smo želeli zajeti tako teoreticni kot prakticni vidik pri uvajanju novih tehnologij v knjižni­cah, tj. storitve spleta 2.0, semantic­ni splet in nove iskalnike. O sled-njih žal nismo dobili veliko prispev­kov. Mag. Stephen Abram je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da inovacije vodijo v uspeh. Moramo razmišljati širše in na drugacen nacin (»think bigger and different«). To je bila tudi nit celotne konference. Ken Chad, Consulting Ltd., ZDA, je govoril o ekonomskih vidikih storitev 2.0. Po njegovem mnenju bi morali knjižnicarji svoje storitve poenostaviti (disrupt = razkosati), da bi lahko pritegnili vecje število upo­rabnikov. To se že dogaja s sodob-no informacijsko tehnologijo, ki s svojo enostavnostjo postaja vse bolj popularna in povsod prisotna. Opozorila bi tudi na clanek prof. Nicole Benvenutija in prof. M. Chi-are Pettenati iz Univerze v Firen­cah. V svojem prispevku, med dru­gim, dokazujeta razliko med sple-tom 2.0 in spletom 3.0. Medtem ko je splet 2.0 popolnoma nestrukturi-ran, njegovo nasprotje splet 3.0 temelji na strukturi in hierarhiji. To je poglavitni razlog, da knjižnicarji zelo težko sprejemamo storitve na spletu 2.0. Veliko lažje obvladuje-mo semanticni splet, oziroma splet 3.0, saj smo usposobljeni za delo s strukturiranimi informacijami. Zanimiv je rezultat raziskave prof. Pnine Shachaf z Visoke šole za bib-liotekarstvo in informacijske vede na Univerzi Indiana. V svoji razis­kavi je primerjala referencno službo v knjižnicah in referencno storitev socialnih mrež (vprašanja in odgo­vori - Q&A). Ugotovila je, da celo Wikipedija ter podobne spletne storitve socialnih mrež, dajejo natancnejše odgovore ter zaneslji­vejše podatke kot navadna referen-cna služba v knjižnicah. Razlog za to je, da v storitvah, ki temeljijo na socialnem mreženju, sodeluje veliko vec ekspertov, ki imajo cas in vesel­je, da pišejo o doloceni temi. Velika pozornost je bila namenjena tudi povezovanju metapodatkov, semanticnem spletu, spletnem oznacevanju in implementaciji razli-cnih storitev spleta 2.0 v knjižnicah. Celotni prispevki so dostopni na URL: http://www.ifla2009satelliteflorence.it/ meeting3/meeting3.html. Konferenco je devet udeležencev spremljalo preko Twitterja. Dokaz, da smo bili uspe­šni, so bile številne prejete pohvale, ki smo jih bili deležni organizatorji. Tudi zaradi zanimive vsebine so lokalni organizatorji konferenco v celoti posneli, ne da bi nas o tem predhodno obvestili, zato – žal - predavateljev nismo uspeli o tem pravocasno obvestiti. Posledicno jih je le nekaj dovolilo objavo na YouTube. Posnetke nekaterih pre­davanj in glavne panelne razprave si lahko ogledate, ce na YouTube išcete z geslom: »Emerging trends in technology.« Glavna konferenca IFLE v Milanu, 21.-27.8.2009 Dan po zakljucku satelitske konfe­rence v Firencah sem odpotovala v Milano, kjer sva se s predsednikom sekcije že popoldne udeležila ses­tanka, ki ga je organizirala Trine Kolderup Flaten, predsednica tedaj še VI. Divizije (Management & Technology). To je bil zadnji sestanek z vodji sekcij te divizije, saj je IFLA že letos uvedla novo strukturo, ses­tavljeno iz pet divizij. Sekcija za informacijsko tehnologijo bo do nadaljnjega delovala v sklopu III. Divizije – Knjižnicne storitve. Nas­lednji dan smo se po sestanku odbora sekcije udeležili tudi sestan­ka s Judy Field, predsednico III. Divizije. Dogovorili smo se o sode­lovanju in delovanju med, in v sek­cijah. Na sestankih odbora naše sekcije poleg rednih clanov sodeluje vedno vecje število gostov, ki bi radi kakor koli sodelovali s sekcijo. Teh smo zelo veseli, saj konstruktivno pris­pevajo k delovanju sekcije tudi s svojimi idejami in predlogi. Sestanek odbora Sekcije je bil zelo zanimiv in produktiven predvsem zato, ker smo oblikovali štiri skupi­ne, ki se bodo v naslednjem letu posvecale dolocenem podrocju. To so: • skupina za odprto-kodne rešitve, • skupina za semanticni splet, • skupina za trajno ohranjanje in • skupina za razvoj knjižnicnih storitev, temeljecih na mobilni telefoniji. V okviru vsake skupine so med konferenco potekali posebni ses­tanki. O sklepih smo razpravljali na drugem sestanku odbora sekcije 27.8.2009. Na glavni konferenci IFLE smo organizirali ali sodelovali pri organi­zaciji naslednjih sklopov predavanj: • V ponedeljek 24.8.2009 smo v sodelovanju s sekcijami za Stati­stko in evalvacijo, ter Prezerva­cijo in konzervacijo gradiva, organizirali sklop »Statistika za kulturno dedišcino«. V tem sklo­pu je nastopila clanica odbora naše sekcije Emmanuelle Ber-mes (Nacionalna knjižnica Fran-cije), ki je predstavila problema­tiko razlicnih merskih enot pri statistiki spletnih arhivov. Ta problematika pridobiva vse vecji pomen z razvojem informacijske tehnologije, tako nastajajo nove oblike gradiva in nove vsebine, za katere bo potrebno natancne­je opredeliti merske enote za statistike. • V torek 25.8.2009 smo v sodelo­vanju s Sekcijo za upravljanje z znanjem (Knowledge management) in Sekcijo za knjižnicne razisko­valne storitve za parlamente (Library and Research Services for Parliaments) organizirali sklop: Social Computing tools for learning and knowledge sharing. Sklop je vodil clan odbora naše sekcije dr. Frank Cervone, profesor na Univerzi Purdue v ZDA. Preda­vatelji so predstavili razlicne oblike socialnega mreženja z uporabniki ter njihovo sodelova­nje pri ustvarjanju in razvoju knjižnicnih storitev. • V sredo 26.8.2009 je naš kores­pondencni clan odbora sekcije Patrick Danowski organiziral panelno diskusijo Posebne inte­ resne skupine za Knjižnice in splet 2.0. Ta skupina je nastala v okviru Sekcije za informacijsko tehnologijo. Ob tej priložnosti je Julio dos Anjos predstavil kratek pregled možnosti, ki jih ponuja splet 2.0 v knjižnicah. Gillian Hanlon je predstavila spremem-be, ki jih uvajajo v Škotskem svetu za knjižnicno in informa­cijsko dejavnost (Scottish Library and Information Council - SLIC), med drugim tudi smernice za uvajanje storitev, ki temeljijo na spletu 2.0 v škotskih knjižnicah. Patrick Danowski je predstavil funkcionalnost strani knjižnicne­ga Facebooka v CERN, Ženeva, Švica. Videti je bilo, da kljub razširjan­ju informacij s tega podrocja, zelo malo knjižnicarjev pozna osnovne storitve knjižnice 2.0. -vecina te novosti še vedno doje-ma skozi perspektivo tradicio­nalne knjižnice. Nekateri so celo zaskrbljeni, da bi lahko uvajanje storitev 2.0 zahtevalo vecjo angažiranost osebja v knjižnici pri vzdrževanju teh storitev. Posebna interesna skupina za knjižnice 2.0 nacrtuje prihodnje leto novo panelno diskusijo: mLibrary services (Knjižnicne sto­ritve na mobilni telefoniji). Obstaja tudi zamisel, da bi podobne smernice sprejeli po zgledu škotskih knjižnic. • V cetrtek 27.8.2009 je potekal sklop predavanj naše sekcije: Novi repozitoriji: interoperabil­nost med arhitekturami in izme­njava podatkov (New repositories: architectures interoperability and data exchange). Pri pripravi programa smo pazili, da zajamemo vsebi­ne, ki obravnavajo zelo razlicne vidike interoperabilnosti med digitalnimi repozitoriji, ki so namenjeni hranjenju razlicnih zvrsti digitalnih objektov. Pri recenziji clankov je sodelovalo pet clanov odbora sekcije in trije zunanji sodelavci. Ocenili smo 34 clankov, izmed katerih smo lahko izbrali le štiri najboljše, kar je bilo zelo težko. Bili smo razo-carani, ker je eden od predavate­ljev dan pred svojo predstavitvi­jo odpovedal udeležbo. Vendar pa je dr. Edmund Balnaves, (direktor Prosentient Systems, Ultimo, Avstralija in glavni ured­nik našega biltena ITS Newsletter), zelo dobro izkoristil predavateljevo odsotnost in je poleg kratkega povzetka njego­vega dela predstavil tudi proble­matiko odprtokodnih sistemov v knjižnicah. Posebej je zanimiv sistem enotnih oznacevalcev virov, ki jih uvaja Fondazione Rinascimento Digitale, Firence, po vsej Italiji. Nekoliko drugacen sistem skušamo uvesti tudi v Sloveniji. Prvi prispevek »Not (just) a Repository, nor (just) a Digi­tal Library, nor (just) a Portal: A Portrait of Europeana as an API« / Cesare Concordia, Stefan Grad-mann in Sjoerd Siebinga, ki ga je predstavila Dr. Catherine Lupo­vici, (European Digital Library Foundation), smo izbrali kot naj­boljšega in ga priporocili za objavo v IFLA Journal. Koncno selekcijo bo objavilo uredništvo te revije. Vsi prispevki so v celo-ti dosegljivi na straneh IFLE. Ker smo dobili zelo dobre clan-ke, ki zaradi casovnih omejitev niso bili izbrani, smo se odlocili, da njihove avtorje prosimo za objavo v biltenu Sekcije ITS Newesletter (http://www.ifla.org/ en/publications/information­technology-section-newsletters). To prakso je uvedel Edmund Balnaves leta 2007, ko je prevzel uredništvo biltena. ITS Newsletter je bil že drugic v casu njegovega uredniškega dela uvršcen med tri najboljše biltene sekcij na IFLI. Upamo, da nam bo naslednje leto uspelo se uvrstiti na prvo mesto. Med naštetimi aktivnostmi, ki smo jih organizirali za udeležence IFLE smo se nekajkrat sestali s clani odbora Sekcije. Skupna vecerja v torek 25.8.2009 je bila priložnost za neformalno druženje in dodatno razpravo o nedorecenih temah. Zadnji sestanek odbora sekcije je potekal v cetrtek 27.8.2009. Na tem sestanku smo dokoncno oblikovali tematiko predavanj, ki bodo organi­zirana naslednje leto v okviru kon­ference IFLE v Gothenburgu, Švedska. Poleg analize posvetovan­ja in razprave o razlicnih tematikah, ki se dotikajo naše Sekcije, smo skušali najti nacin, kako bi lahko v prihodnje, v okviru naše dejavnosti, zajeli vse teme, ki so jih dolocile skupine, oblikovane na prvem ses­tanku. Za glavni sklop predavanj Sekcije smo se odlocili, da bi se posvetili integraciji procesov trajne­ga ohranjanja z ostalimi procesi v knjižnici, in sicer z vidika informa­cijske tehnologije. Glede semantic­nega spleta razmišljamo, kako bi lahko med naslednjo IFLINO kon­ferenco za udeležence dnevno organizirali dvourni uvajalni tecaj v semanticni splet. Obenem bi z dru­gimi sekcijami sodelovali pri pripra-vi skupnih tematskih sklopov. V zvezi s skupino za odprto-kodne rešitve bi si prizadevali pridobiti sponzorstvo Unesca, ali mednarod­nih konzorcij za posebna predavan­ja ali aktivnosti. Problematika infor­macijsko-tehnološke nerazvitosti precej ogroža nerazvite dežele ter dežele v razvoju. Kolegi iz Afrike so nas že veckrat opozorili na teža­ve, ki jih imajo z internetom, infor­macijsko tehnologijo in pomanjka­njem informatikov. Ceprav smo bili pripravljeni podpreti oblikovanje Diskusijske skupine, ki bi pomagala reševati tovrstno problematiko, je pobuda ostala brez odziva. To je le kratek in strnjen opis dejav­nosti Sekcije za informacijsko teh­nologijo, v katero so me clani Sek­cije ponovno izbrali za naslednje 4­letno obdobje. Uradna predstavitev naše udeležbe na letošnji konferen­ci IFLA bo potekala 6.11.2009 v okviru tecaja Novosti v knjižnicars­tvu: obiski konferenc in strokovno izpopolnjevanje. Alenka Kavcic-Colic Narodna in univerzitetna knjižnica POVABILO K UCBENIK O RAZVOJU KNJIŽNICARSKE IN BRANJU INFORMACIJSKE ZNANOSTI Global library and Information scienceąą Pred nami je ena zadnjih izdaj izpod okrilja Med-narodne zveze knjižni c arskih društev in ustanov (IFLA). Gre za zajetno delo z naslovom Global library and informa­tion science in v podnaslovu nosi opis, da gre za ucbenik. To je dovolj pomenljivo dejstvo samo po sebi in – ce nic drugega – nosi podtono verodostojnih in zanesljivih informacij, namenjenih izobraževanju študentov bibli­otekarstva in bibliotekarjev samih. Delo je razdeljeno s pomocjo geografskega kljuca in s strokovnimi prispevki (delo v resnici deluje bolj kot zbornik, kot pa ucbenik) prinaša ažurne podatke o razvoju knjižnicarske stroke v Afriki, Avstraliji, Aziji, Evropi, Severni in Latinski Ameriki ter na Sred­njem Vzhodu. Tako lahko beremo o tem, kako se še danes v Afriki pozna vpliv zgodovinskih dejstev na razvoj splošnega dostopa do znanja in pismenosti. Še ne tako dolgo nazaj so bile knjižnice in knjižnicne sto­ 1 Global library and Information science: A textbook for Students and Educators, ur.Ismail Abdullahi, K.G.Saur, Mun-chen, 2009 . ritve na tej celini rezervirane le za privilegirane, med-tem ko je vecina prebivalcev bila dejansko odrezana od informacij, ki jih knjižnice ponujajo. Knjiga ponudi podatek, da je bilo v letu 2007 51% Južnoafricanov takšnih, ki doma nimajo svojih knjig (kar pravzaprav še ni tako grozno), kar 86% populacije pa knjig ne bere (kar pa je že pomenljiv podatek). Dennis Ocholla, ki v knjigi nastopa kot podrocni urednik za Afriko, naniza nekaj zanimivih informacij, preko katerih vsem postane kristalno jasno, da za razvoj knjižnicarstva in posledicno vecjo stopnjo katere koli pismenosti na nekem podrocju ni dovolj le želja, standard ali ideja. Potrebna je predvsem ustrezna konstalacija vseh sode­lujocih elementov, ki soustvarjajo in pišejo zgodovino. Konkretno, gre za politiko in ekonomijo. Ostanki kolonialnih vplivov evropskih nacij, gostujocih na afri­ški celini bi, takšen vtis dobimo pri branju, vendarle lahko za razvoj knjižnic in dostopnost do informacij storile nekoliko vec. Poglavje je nato, kot tudi druga, bolj podrobno razdeljeno na opise stanja in dejavnosti posameznih tipov knjižnic, kjer vsebina prehaja v konkretne analize in ideje za izboljšanje obstoje-cega stanja. Knjižnice v Aziji so prav tako podvržene svojevrstni problematiki. Ta ima težišce sicer drugje kot v Afriki, pa vendarle nikakor zanemarljivo. Tu ni toliko v ospredju pomanjkanje možnosti dostopa do knjižnic­nih storitev, kot je na delu ogromna velikost s še bolj ogromno populacijo, jeziki, kulturami in razlicnimi stopnjami razvoja. Nikakor ne moremo o Aziji spre­govoriti, tako Abdus Sattar Chaundry in Chihfeng P.Lin, kot o homogeni fizicni entiteti. Znotraj teh omejitev, pa vendarle za potrebe ucbeniške rabe, so avtorji poiz­kusili prikazati pregled zgodovinskega in sodobne­ga razvoja knjižnic v razlicnih regijah. Poleg tega priskrbi potrebne ažurne referencne napotke za vse, ki bi si želeli nadaljnjega študija. Stuart Ferguson, podrocni urednik za Avstralijo, izpos­tavlja podobno problematiko razvoja bibliotekarske stroke, kot je na delu v Afriki. Zopet beseda suce svoj smisel okoli kolonialne preteklosti in vplivov, ki jih je bila Avstralija kot takšna deležna (to velja tudi za Novo Zelandijo). Vendar gre tukaj za nekoliko druga-cno zgodbo, saj je Velika Britanija precej oddaljena od obeh držav, zato lahko govorimo o nekem vzpored­nem razvoju. V tekstu spoznamo nekaj osnovnih potez avstralskega in novozelanskega programa biblio­tekarskega izobraževanja, radi pa se pohvalijo tudi s sodobnim pristopom k globalnim trendom in mocni pomoci, ki so jo deležni od priucenih knjižnicarjev pri svojem delu. Pristop k obravnavi posameznih vrst knjižnic je sistematicen in izcrpen. Vse to, kar smo zapisali v zadnjem stavku, velja tudi za razdelek, ki govori o Latinski Ameriki. Tudi tukaj govorimo o ogromnem podrocju, na katerem se naha­jajo razlicni narodi z razlicnimi potrebami in obicaji. Glavni problem, ki jih nekako loci od drugih celin je v pomanjkanju izobraževalnih priložnosti. Problem ima svoje korenine seveda v ekonomsko nestabilnih pogo-jih, ker neposredna zadostitev potrebe po dnevnem zaslužku veckrat preglasi dolgorocno potrebo po šola­nju in pismenosti. Zato se ustvari zacaran krog, ki tudi knjižnicam omogoca njihov prostor v mnoštvi izzi­vov, ki se pojavljajo v tej regiji. Branje uvodnih besed tako pravzaprav naredi vtis, da je prispevek o knjižni­cah na tem podrocju bolj namenjen nam ostalim. V smislu, da si bomo lahko ustvarili sliko vloge knjižnic na tem podrocju. Prav zaradi obsežnega zanosa, ki je na delu v tej knjigi, je zanimivo prebirati informacije o knjižni-carstvu, ki so zbrane z vsega sveta. In delati pri­merjave, analize, izpeljevati sklepe, modrovati o vzro­kih, spoznavati povezavo knjižnicarstva z ostalimi podrocji, nabirati izkušnje ter spoštovati trud mnogih, da bi bila globalna podoba bibliotekarskega ceha na še bolj strmi poti k uspehu. Prav sijajno je, da se med vrsticami skriva ogromno spoznanj o tem, kako je pravzaprav celotna usoda knjižnic pogojena s sredstvi, ekonomijo, zgodovino, odlocujocimi ipd. Saj ne, da to drugace ni jasno. Seveda je, le od casa od casa nas je pametno opomniti, da to ni le prazna floskula, temvec pomembno dejstvo, ki ni le stvar preteklosti. Razdelek doticne knjige, ki se ga bomo lotili z vecjim veseljem je tisti, ki govori o Evropi. Jasno je, da vsak-do najprej pogleda, kaj pišejo o njem, kam ga uvršcajo in v kakšnem kontekstu ga omenjajo. Jasno se tudi tu pricne nikoli koncana debata o raznolikih obrazih, ki jih neka celinska, kakršna je Evropa, nosi. Evropa, kot sta zapisala avtorja Leif Kajberg in Marian Koren, je kom­pleksna tvorba in predstavlja terminološki problem. Evropa ima, skupno gledano, vec kot 30% vse popu­lacije vclanjene v knjižnice (vec kot 138 milijonov); v njih deluje vec kot 330 000 polno zaposlenih knjižni­carjev in gradivo kroži s frekvenco vec kot 3 milijarde izposoj. Te številke so še bolj enormne ob dejstvu, da so stare kar 7 let. Vendarle pa se, kljub bogati zgodo­vinski tradiciji in trdno razvejani mreži mednarodnih in nacionalnih združenj, knjižnice v Evropi srecujejo s podobnimi in nekoliko manj podobni izzivi kot se dogajajo drugje. Avtorja npr. izpostavita problem neobstoja Evropskega združenja knjižnicarjev (nekakšen korelat ALA). Vec o tem si preberite zani­mivem poglavju o razvoju knjižnicarstva v Evropi. Posebno poglavje je namenjeno tudi sistemu bibliote­karskega izobraževanja na geografskem podrocju biv­še Jugoslavije, kjer je kot vzorcni primer razvoja siste-ma postavljena Hrvaška. Vsekakor gre za knjigo, ki jo je vredno vzeti v roke. Edini pomislek, ki bi ga izpostavil je nekje drugje. For-malno gledano, se delo podnaslavlja z ''ucbenik''. Sam bi, kot sem že omenil, delo rajši oznacil kot zbornik. S tem bi se otresel dogmaticnega vtisa, da je potrebno informacije v gradivu vzeti nedvomno zagotove (nasploh zaradi tega, ker je kar nekaj vrstic namenje­nih mnenjem in ne dejstvom) prav tako pa bi se znebil vtisa, da razvoj knjižnicarstva in informacijske znanos-ti živi kot vkopan in staticen nekje tam zunaj. Razvoja bibliotekarstva res ne moremo reducirati na kup težav, ki ga obkrožajo. A prav takšen duh se veckrat prikaže ob branju teh vrstic. V izziv in razmišljanje torej vse­kakor priporocam to delo, ki se na krepkih skoraj 600 straneh ukvarja s preteklim, sodobnim in prihod­njim razvojem bibliotekarstva in knjižnic po celem svetu. Ne v ucenje, temvec bolj v globok pre­mislek, ki ga avtorji, skupaj z izbrano bogato biblio­grafijo, tudi ponujajo. Tomaž Bešter, Narodna in univerzitetna knjižnica SMERNICE ZA IZVAJANJE KNJIŽNICNE DEJAVNOSTI PREDSTAVLJAMO SPLOŠNIH IN ŠOLSKIH KNJIŽNIC OB SKUPNI UPORABI VIROV Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici je izdal Smernice za izvajanje knjižnicne deja-vnosti splošnih in šolskih knjižnic ob skupni uporabi virov. Pripravili so jih avtorji mag. Stanislav Bahor, dr. Eva Kodric-Dacic in mag. Gorazd Vodeb. Nastale so kot odgovor na pobude po združevanju šolskih in splošnih knjižnic, ki so prihajale iz lokalnih okolij. Smernicam daje okvir Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnicne dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03, 70/08), ko v 3. clenu doloca, da v primeru združevan­ja razlicnih vrst knjižnic nobena od knjižnicnih funkcij združenih knjižnic ne sme biti okrnjena. V Smernicah so opredeljeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da predstavlja skupno izvajanje knjižnicne dejavnosti kra­jevne in osnovnošolske knjižnice ustrezno rešitev za zagotavljanje knjižnicnih storitev prebivalstvu. Cilj nikakor ni preoblikovanje obstojecih krajevnih knjiž­nic, ampak širitev dostopa do knjižnicne dejavnosti za prebivalstvo na podrocjih, kjer mreža splošnih knjiž­nic ni ustrezno razvita. Knjižnici uporabljata dolocene skupne vire, kar pomeni racionalizacijo stroškov za financerje knjižnicne dejavnosti. Zacrtan je postopek vzpostavitve sodelovanja med knjižnicama, ki predvi­deva pripravo elaborata. V njem se opredelijo podrob­nosti glede delovanja knjižnic. Osnovna šola, obcina in splošna knjižnica zatem sklenejo pogodbo, ki for-malno ureja medsebojna razmerja ter skupno delovan­je obeh knjižnic. V predvidenem modelu delovanja knjižnici obeh vrst ostajata upravljalsko loceni, lastniš­tvo gradiva in ostalih virov je prav tako jasno razmeje-no. Knjižnice izvajata dejavnost ob skupni rabi dolo-cenih virov ob upoštevanju dolocenih nacel. Pri gradi­vu lahko skupno uporabljata dolocene sklope, kot so gradivo namenjeno otrokom in mladini, serijske publi­kacije in referencna zbirka. Možna je tudi skupna upo­raba opreme in seveda prostora. Posebej velja opozo­riti na vprašanje zagotavljanja avtonomije šolskega prostora. Smernice upoštevajo njegovo avtonomijo, s tem ko predvidevajo locen vhod za uporabnike sploš­ne knjižnice in loceno odprtost za uporabnike šolske in splošne knjižnice. Smernice so zaenkrat dostopne samo v elektronski obliki na naslovu http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/ files/studije/smernice_splk_sk.pdf, v letu 2010 pa nacrtujemo tudi izdajo v tiskani obliki. Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica »BUKVOPEDIJA« V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI V Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice je bila v sobo-to, 3. oktobra 2009, promocija "Bukvopedije", stipovskega projekta avtorjev Iztoka Lovrica in Cirila Horjaka, ki je izšel v okviru praznovanj ob 60. jubileju knjižnice. V Koroški osrednji knjižnici praz­nujemo naš 60. rojstni dan že celo leto. Osrednji moto naših prireditev je bil »To zgodbo pišemo že 60 let …in zgodba se nadaljuje …«. Price­li smo že v zimskih mesecih z odmevno razstavo »Zgodba graj­skega pohištva«, v mesecu marcu je sledila malo drugacna osrednja slo­vesnost, ki je navdušila obcinstvo. Takrat smo zgodbo naše knjižnice pripovedovali ter s pomocjo orkestra tudi zaigrali. Tokrat smo zgodbo še zapisali, ilustri­rali ter natisnili, v celoti pa bo dostopna tudi na splet­ni strani naše knjižnice ter na portalu Kamra. Ideja o sodelovanju z našim odlic­nim striparjem Cirilom Horjakom je tlela že nekaj let in prav letošnji jubilej knjižnice je bil primeren tre­nutek, da jo udejanjimo. S Cirilom smo najprej sodelovali v mesecu maju, ko nam je za razstavo »Knjižnica – knjižnicarka: vceraj, danes, jutri« narisal simpaticno vabilo, ki se poigrava s stereotipom knjižnicarskega poklica. Že takrat smo obljubljali, da bo jesenski cas prinesel še marsikaj zanimivega in malo drugacnega. Bukvopedija to gotovo je. Naslov našega projekta se je v zad­njih, najbolj ustvarjalnih tednih spreminjal. Iz prvotno zastavljenega delovnega naslova »Zgodovina Koroške osrednje knjižnice v stri­pu« je najprej nastal »Strip o knji­gah«, na koncu pa se je scenaristu Iztoku Lovricu porodila ideja o »Bukvopediji«. To ni navadna knji­ga in to ni navaden strip. V njej se zgodba o knjigi, o moci pisane besed ter o pomenu knjižnic skozi cas, prepletejo v zgodbo Koroške osrednje knjižnice. Orisuje in opi­suje našo zgodovino, dedišcino, naše zbirke, osebnosti pomembne za ta kulturni prostor ter seveda naše poslanstvo in vizije za prihod­nost. Bukvopedija je torej zgodba, ki se bo še nadaljevala. V celoti jo lahko prelistate na spletnem portalu Kamra. Simona Voncina Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem KERAMIKA SASIKALE PERUMAL V MKI Ob Dnevih evropske kulturne dedišcine smo v izolski marsikje predstavila indijsko kuhinjo in nacin obla-Mestni knjižnici pripravili vec likovnih razstav. Ena od cenja ter še marsikaj. Kljub temu smo jo prosili za njih je tudi razstava Indijke Sasikale Perumal, ki z pogovor, saj je tudi naša bralka in zvesta obiskovalka možem - ameriškim pisateljem in dvema otrokoma, že knjižnice. nekaj let živi v Izoli. Sasikala je v vitrino ustvarjalnosti postavila svoje rocno izdelane in na vretenu oblik-MKI: Gospa Sasikala, koliko let pravzaprav že živite v ovane keramicne izdelke. Mnogim Izolanom je že Izoli in kaj vas je prineslo k nam? poznana, saj se je lepo vkljucila v našo družbo. So-Sasikala Perumal: Moj mož in jaz sva v Sloveniji že delovala je že z Zvezdicami in drugimi organizacijami, osem let. Zadnja štiri leta živiva v Izoli. Veckrat sem si, ko sem se z avtobusom vozila iz Lucije v Koper, zaželela, da bi živela v tako prikupnem mestecu kot je Izola, s tržnico in parkom Pietra Coppa. Ko se je zdelo, da je pravi cas za selitev, sva se odlocila za Izolo in zahvaljujoc prijatelju Jožetu Cernelicu sva imela sreco, da sva našla prijetno stanovanje, v katerem sedaj živiva. MKI: Živeli ste tudi v Ameriki. Kaj vas je tam najbolj razocaralo? Sasikala Perumal: Ko sem živela v Ameriki (na srednjem zahodu), sem se morala peljati ven iz mesta, da bi lahko videla karkoli lepega in zanimivega. Življenje se je vrtelo okrog dela in televizije. Tukaj, na obali, ste obdani z lepoto in ljudje, vsaj vecina ljudi, uživa v vsakdanjem življenju. MKI: Se vam zdi slovenšcina težka in kje se je ucite? Sasikala Perumal: Ucenje slovenšcine je proces. Na žalost je to pocasen proces. V zadnjih petih letih sem se udeležila dveh formalnih tecajev. Toda najvec se naucim iz pogovorov z domacini, na ulici, tržnici, v trgovini. Berem casopise in moji prijatelji so vecinoma tako prijazni, da me ucijo. MKI: Kaj najbolj pogrešate v Izoli? Sasikala Perumal: Preden sem lahko potovala v Italijo, sem resnicno pogrešala dostop do zacimb in drugih sestavin, ki so znacilne za indijsko kuhinjo. Vcasih pogrešam to, da ne vidim ne-belih ljudi. MKI: Že vec let ste tudi clanica naše knjižnice. Kaj si najraje izposojate? Sasikala Perumal: Rada si izposojam filme, risanske za otroka in lahko branje v angleškem jeziku. MKI: Od kod vaša ljubezen do keramike, do rocnega ustvarjanja oziroma oblikovanja keramicnih izdelkov na vretenu? Sasikala Perumal: Prvic sem se udeležila tecaja oblik­ovanja keramike na univerzi, okrog leta 1980. Nekako od takrat se ukvarjam s keramiko, vcasih bolj, vcasih manj. H keramiki me je pritegnila možnost, da lahko oblikujem uporaben izdelek, kot sta na primer skleda ali skodelica, ki ni samo lep, ampak tudi unikaten. Ne-kaj let sem obiskovala keramicne tecaje na sedežu skupnosti Italijanov v Piranu, ki jih je vodila Apollonia Kreacic. To je bilo predvsem rocno oblikovanje. Ko sem se preselila v Izolo in odkrila, da tudi Zvonko Bizjak uci oblikovanje keramike in ima vreteno, sem zacela obiskovati njegove tecaje. Najvec izkušenj imam z vretenom in resnicno uživam pri tem delu. MKI: Kaj vam pomeni ustvarjanje v glini? Zakaj ste izbrali prav ta material? Sasikala Perumal: Nekaj zelo privlacnega je pri ob-likovanju keramike, vcasih pustiš obliki, da se razvije, vcasih prisiliš glino, da pridobi doloceno obliko. Ko obvladaš glino, je neverjetno, kako brez težav se ob-lika razvija pod tvojimi rokami. Ko vzameš v roke neobdelan kos gline in ga spretno gneteš, je to zelo lep obcutek. MKI: Kateri so še vaši hobiji? Sasikala Perumal: Branje in keramika. MKI: Kako poteka vaš dan? S cim se še ukvarjate? Sasikala Perumal: To šolsko leto bo zame zelo dru-gacno. Odprla sem s.p. in pricakujem, da bom veliko casa porabila za vodenje svojega podjetja. MKI: Pred kratkim ste bili v Indiji. Imate v Indiji še sorodnike, ste jih šli obiskat? Iz katere indijske države prihajate in kakšno je življenje v vaši domovini? Sasikala Perumal: Moji starši in moja starejša sestra živijo v kraju Chennai. To poletje sem z družino šest tednov preživela z mojimi starši. Rojena sem bila v kraju Kerala, toda Chennai imam za svoj dom. To bo vedno moj dom, ceprav sem tam najdlje ostala šest mesecev leta 1990. Chennai je veliko, gosto naseljeno mesto, polno barv, hrupa, prijetnih in neprijetnih von­jav. Ženske so prelepe, hrana je pravljicno dobra, obleke tam so mi všec in prav tako temperature. Ko grem domov, si v lase vpletem jasmin in ce imam sreco, da sem tam, ko je zrel mango, lahko jem mango vsak dan. Vsakdanje življenje pa je lahko zelo težko, posebno za revne. Tam sploh ni možno, kot je to možno v mnogih “razvitih” državah, da ne bi opazili revšcine. MKI: Kaj bi svetovali popotnikom, ki se odpravljajo na potovanje v Indijo? Sasikala Perumal: Naj ne pozabijo na jug Indije. Naj se pripravijo na napor in utrujenost. Naj bodo potr­pežljivi. To je velika dežela s starodavno kulturo… naj se jim ne mudi. MKI: Gospa Sasikala, zahvaljujemo se vam za pogo-vor in vam želimo prijetno bivanje v Izoli ter še veliko uspehov pri vašem delu. Sasikala: Hvala vam za zanimanje. Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola KNJIŽNICNE MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA V VESOLJU PRIREDITVE ŠTUDENTSKE ARENE 2009 Tudi v letošnjem zacetku študij­skega leta, med 13. in 15. oktob­rom letos, se je na Gospodar­skem razstavišcu v Ljubljani že tradicionalno odvijal sejem, namenjen študentom. Na letoš­nji 10. Študentski areni se je Mestna knjižnica Ljubljana predstavila s programom, ki smo ga spletli okoli razlicnih znanj, ki jih ljubljanske splošne knjiž-nice ponujamo študentom. Knji­ge, filmi, glasba, racunalniki, internet, casopisi, revije - in še in še… vabijo v knjižnice! Vsak dan med 12. in 19. uro smo mlade obiskovalce povabili v naš razstavni prostor, kjer so lahko reševali mini kviz znanja, se brez­placno vpisali v katero izmed knjiž­nic Mestne knjižnice Ljubljana ali si ogledali predstavitve znanja clanov in clanic naše Borze znanja. Pred­stavitev na Študentski areni smo zastavili kot predstavitev v »vseh barvah znanja«, devetih osnovnih podrocij znanja oziroma UDK sku-pin. Predstavitev znanj, ki jih naši uporabniki lahko poišcejo v knjižni­ci, smo si sprva zamislili kot dejan-ski »šopek« znanj v barvah Mestne knjižnice Ljubljana. Podrocja znan­ja – od racunalništva, filozofije, družbenih ved, umetnosti, uporab­nih ved… do geografije in zgodovi­ne – pa smo v omejenih prostor­skih pogojih sejmišca predstavili kot pahljaco znanj ponudbe Mestne knjižnice Ljubljana. Vsak mladi obiskovalec paviljona Mestne knjižnice Ljubljana na Štu­dentski areni 2009 si je lahko iz »košarice znanja« izbral tudi svojo misel o znanju, življenju in vsem, ki so jih prijazno pripravili kolegi naše Borze dela. V mini kvizu znanja nas je malo za šalo – še bolj pa zares – zanimalo, kako blizu so študentom literatura, film, glasba in druga aktualna ali malo manj aktualne družbene teme. Tako smo študente povprašali, kdo je avtor razvpitega romana Da Vincijeva šifra: je to Dan Brown, Leonardo da Vinci ali morda Leonardo diCaprio? Kaj pomeni, ce recemo, da imaš krom­pir: veliko kalorij, da imaš sreco ali da si funkcionalno pismen? Kateri je najbolj gledani slovenski film: je to Petelinji zajtrk, Oslova senca se sprehaja po Luni ali so to Krokodil­je solze? Ali letos praznujemo dve­stoletnico rojstva konca ameriške državnosti, rojstva naravoslovca Charlesa Darwina ali rojstva ene od reinkarnacij Petra Mlakarja? Kratkemu kvizu znanja smo dodali še vprašanje, katere so tiste tri stva­ri, ki mlade najpogosteje prepricajo k obisku knjižnice. Odgovori – kviz je rešilo 117 študentov – so bili zanimivi. Od klasicnih, da tudi mla­de obiskovalce v obiskovanje knjiž-nice najbolj prepricajo »vonj po knjigah«, »mir« in »dobra izbira knjig«, do manj konvencionalnih. Med slednjimi so se znašli takšni, kot na primer, da jih k obisku knjiž-nice preprica »barvitost«, »direndaj«, »luštne knjižnicarke« (sic!). Ali pa »knjige, mir, prah«, »mir, svoboda, ljubezen«…. Do takšnih, ki so nam še posebej ljubi – da je obiskoval­cem v knjižnicah všec »vse, vse, vse, še posebej osebje.« Super, ne? No, da bo tudi v prihodnje vendar­le potreben še kak angažma v smeri še boljših in prijaznejših knjižnic, vseeno ne dvomimo… Svojo predstavitev na letošnji Štu­dentski areni smo zacinili z nasto-pom znanega slovenskega stand up komika Boštjana Gorenca – Piža-me, ki nam je prvi dan sejma pred­stavil svoj pogled na slovenska kla­sicna leposlovna dela. Odlicen nas-top Pižame na dobro obiskanem odprtem odru Študentske arene je kakšnega med obiskovalci gotovo preprical tudi k obisku knjižnice -morda tudi zaradi nastopa kdo od obiskovalcev poseže celo po kak­šnem slovenskem knjižnem klasiku! Za to priložnost smo pripravili tudi posebno zloženko za študente, v kateri smo izpostavili ponudbo posameznih knjižnic Mestne knjiž-nice Ljubljana. Tako lahko študen­tje na »meniju« Mestne knjižnice Ljubljana poleg knjig, vizualnega in zvocnega gradiva ter dostopa do svetovnega spleta, najdejo priredit­ve, razstave, literarne vecere, poto­pisna predavanja, se dodatno izob­ražujejo s pomocjo naših tecajev, ki jih organiziramo sami ali v sodelo­vanju z drugimi organizacijami. Študentje so seveda vabljeni tudi k študiju v naših knjižnicah, prebiran­ju casopisov in revij, brskanju po bazah podatkov, ki so brazplacno dostopni na naših racunalnikih. Ali pa zgolj na kratek postanek s kavo in casopisom v najbližji knjižnici… V vsaki knjižnici v okviru Mestne knjižnice je študentom na voljo vsaj kakšna od možnosti iz naše ponud-be – v vseh 37-ih enotah knjižnice pa (skoraj) vse, kot smo zapisali v skupni zloženki. Ker je ciljna skupina študentov tes-no povezana z vsakodnevno upora­bo spleta, smo v ponudbi za štu­ 17 dente poudarili tudi možnost dos-topa do razlicnih oblik znanja pre­ko naše spletne strani (www.mklj.si). V tem okviru pa smo obiskovalce na sejmu spomnili tudi na naš blog o knjigah, glasbi in filmu, ki smo ga naslovili Priporoca-mo v branje, poslušanje, ogled (http:// knjiznica-ljubljana.blogspot.com/). Študente, ki jih zanima literatura, film, glasba, so vabljeni k sokreiran­ju bloga: k pisanju, ocenam in pov­zetkom knjig, filmov in glasbe, k predlogom in komentarjem. Ali pa le k spremljanju objav in komentar­jev preko RSS zaznamka, do katere­ga vodi le en klik… Ce kdo med mladimi dostopa do interneta nima doma, ga na obisk vabimo v najbli­žjo knjižnico… Posebej pa smo tokrat izpostavili Slovansko knjižnico, študijsko knji­žnico, ki v družini knjižnic Mestne knjižnice Ljubljana predstavlja nekoliko drugacno knjižnico. Ne le zaradi dolge tradicije, ampak tudi zaradi urejenega citalniškega okolja, RAZSTAVA PODOBA VSEBINE IN PREDSTAVITEV POSEBNIH ZBIRK KOK Skupen projekt nosilcev razvoja v koroški regiji ob evropskem letu ustvarjalnosti in inovativnosti Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je letošnje leto ponovno sodelovala pri projektu Dnevi evropske kulturne dedišcine in z regijsko koordinacijo STINI­US, Sticišce inovativnosti in ustvar­jalnosti na Koroškem. Bibliotekarka Simona Šuler Pandev je pripravila razstavo z naslovom Podoba vsebine, osmega oktobra pa še predavanje oz. predstavitev posebnih zbirk knjižnice širši jav­nosti. V avli pred Kuharjevo dvorano smo razstavili del domoznanske zbirke - publikacije o Koroški, ki so bogat vir vsebin za raziskovanje in ustvarjanje, dragocenosti iz rokopi­sne zbirke, ki so javnosti manj poz­nane in jih še nismo predstavljali (delcki zapušcin, darov, avtografov …). Knjižnice in njihove zbirke so s svojim neprecenljivim gradivom lahko vir ustvarjanja in inovativnos-ti. V naši knjižici so to vsekakor naše posebne zbirke (domoznanska zbirka, starine, fototeka, artoteka, raritete, rokopisi, zapušcine …) Poudarek razstave ni bil na najdra­gocenejših in najstarejših kosih gra­ treh citalnic, študijskih celic, in pestrega izbora zanimivih, pa tudi redkih knjig in casopisov s širše­ga podrocja humanistike. V Slovanski knjižnici so na voljo manjša casopisna citalnica z dvema mikroci­talcema za pregled starej­šega gradiva, velika citalni- ca z možnostjo uporabe lastnega prenosnika in zgornja gale-rijska citalnica z racunalniki in štu­dijskimi celicami – za res optimalen in miren študij iz svojega ali iz gra-diva knjižnice. Se spet vidimo v vesolju 11. Štu­dentske arene ob letu osorej! Tatjana Pristolic, Mestna knjižnica Ljubljana diva, ampak na predstavitvi številc­nosti in bogastva posebnih zbirk naše knjižnice. Na predavanju je avtorica razstave obiskovalcem podrobneje predsta­vila vse posebne zbirke in nakazala inovativne in raziskovalne možnos-ti, ki jih zbirke ponujajo. Obiskovalci, ki redno hodijo na naše prireditve in jih te stvari zani­majo, so že vecinoma seznanjeni z dragocenostmi, ki jih hranimo. Mnogi pa si bodo z našim poseb­nim povabilom to z veseljem ogle-dali. Veliko dragocenega gradiva smo že digitalizirali in je javnosti dostopno na naši spletni strani in portalih Kamra ter dLib. Domoznanske razstave so izredne­ga pomena tako za naš oddelek kot za celotno knjižnico. Vedeti mora-mo, da je najdragocenejše in redko gradivo, torej gradivo, ki je kulturni spomenik, prav iz teh zbirk. Vso to bogastvo naših tre­zorjev in depojev želimo na tak nacin priblžati publiki in nemalokrat se iz tega kasneje rodijo številna sodelovanja s posamezniki in institucijami, ki ima­jo sorodno gradivo. Veseli smo tudi, da so nas letos iz mno­ žice prireditev ob Dnevih evropske kulturne dedišcine izbrali, in našo razstavo ter zbirke posneli za odda­jo Televizije Slovenija Podoba podobe, kjer so bili predstavljeni letošnji najodmevnejši in najzanimi­vejši projekti. Simona Šuler Pandev Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika PREJEMNIKI STANOVSKIH NAGRAD NA STROKOVNEM POSVETOVANJU ZBDS 2009 PREDSTAVLJAMO Nagrade Kalanovega sklada prejmejo slovenski knjižnicarski delavci za pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski in mednarodni ravni. Nagrade Kalanovega sklada so prejeli: • mag. Mateja Locniškar Filder • Martina Rozman Salobir • mag. Mojiceja Podgoršek • Majda Steinbuch Copovo priznanje podeljuje ZBDS za uspešno teme­ljno strokovno delo na podrocju knjižnicarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugle­du in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti. Letos so prejeli: • mag. Marjeta Oven, Vrhovno sodišce RS, Cen­tralna pravosodna knjižnica, • Maja Razboršek, Kosovelova knjižnica Sežana, • Joži Ahacic, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, • Avguština (Gusta) Grobin, Knjižnica Šmarje pri Jelšah, • Anka Sollner Perdih, Filozofska fakulteta, Osrednja humanisticna knjižnica Filozofske fakul­tete, knjižnica Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko. ZBDS podeljuje Copove diplome kot posebno stro­kovno in društveno priznanje za izjemne uspehe na bibliotekarskem podrocju, ki so širšega kulturnega oziroma družbenega pomena in prispevajo k napredku bibliotekarske teorije in prakse ter za prizadevno delo v okviru posameznih bibliotekarskih društev ali njiho­ve zveze. Letos so jih dobili: • Tatjana Gornik Baraga, Knjižnica Bena Zupan-cica Postojna, • Lidija Majnik, Knjižnica Ivana Potrca Ptuj, • Anica Kopinic, Ljudska knjižnica Metlika, • Zdenka Žigon, Lavriceva knjižnica Ajdovšcina, • Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, • Knjižnica Velenje in • Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. OBRAZLOŽITVE Nagrade Kalanovega sklada mag. Mateja Locniškar Filder, Mestna knjižnica Ljubljana Mag. Mateja Locniškar-Fidler je med leti 2007 in 2009 objavila serijo strokovnih clankov, ki bralcem predstavljajo obdelavo neknjižnega gradiva in sodobne nosilce zapisov. Dela izkazujejo poglobljeno poznavanje tematike, pre­gled širše avtoricine bibliografije pa pokaže že vec kot deset let kontinuiranega ustvarjanja na podrocju. Svoja dela v prvi vrsti namenja kolegom praktikom in jih tako seznanja z novostmi na podrocju, z dilemami, pravili in konkretnimi rešitvami vprašanj, ki se pojavljajo pri obdelavi vedno novih nosilcev zapisov. Ob vsakem obravnavanem mediju avtori-ca sistematicno in ilustrativno predstavi njegove tehnicne lastnosti ter postopek katalogizacije znotraj sistema COBISS in bralcu priporoci ustrezne prirocnike, ki mu bodo pomagali pri nadaljnjih vprašanjih. V enem od del se bolj natancno posveti tudi vsebinski obdelavi videofilmov in pregledno prikaže relevantne UDK vrstilce, gesla in pos­topek vsebinskega opisovanja v formatu COMARC. Vse vecji delež neknjižnega gradiva v knjižnicah pove, da gre za pomembno podrocje raziskovanja in tudi zato so prispevki mag. Mateje Locniškar-Fidler, kot ene izmed red-kih avtoric na podrocju, tako dragoceni in dobrodošli. Kot avtorica vseskozi poudarja, sta kvalitetna in konsistentna obdelava gradiva pomembni tako za uporabnika kot tudi za knjižnicarja. Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Cel­je Martina Rozman Salobir je v specialisticni nalogi z nas­lovom Organizacija knjižnicnih zbirk v novi zgradbi Osrednje knjižnice Celje v strokovno znanstveno besedišce prenesla projekt priprave modela organizacije knjižnicnih gradiv in problematiko, ki je zelo dobro poznana slehernemu knjižni-carju: v realnem okolju knjižnicnega prostora postaviti zbir­ko tako, da bo obisk knjižnice za uporabnike prijetno doži­vetje. Naloga, ki je rezultat raziskovanja, odkrivanja, iskanja in sodelovanja, prinaša enega od možnih nacinov, kako lahko knjižnica z domiselno postavitvijo gradiva v uporab­niku zbudi nove ali pozabljene interese. V nalogi je mocno prisotna povezava med iskanjem dveh odgovorov: kako knjižnicno zbirko dojame uporabnik in kako knjižnicno zbirko dojema strokovnjak – knjižnicar. Ob tem se v delu loteva tudi izziva, ki ga tako pred bralca kot knjižnicarja postavlja prosti pristop gradiva in problematike združevanja loceno zastavljenih knjižnicnih zbirk. Ob tem pa ves cas oblikovanja modela sledi enemu od glavnih ciljev, ki si jih je skupina za pripravo projekta zadala, in sicer »upoštevanje razlicnih pristopov uporabnikov k iskanju in izbiri ter upo­rabi knjižnicnih gradiv, tako z vidika splošnega pristopa k iskanju in izbiranju, kot glede uporabe posameznih vsebin­skih sklopov gradiva« (Rozman Salobir, str. 24). mag. Mojiceja Podgoršek, OŠ Jurija Vege Morav-ce Clanek Vpliv knjižnicnih informacijskih znanj na informacijsko pismenost ucencev tretjih razredov Osnoven šole Jurija Vege v Morav-cah, objavljen v reviji Šolska knjižnica, je nastal na temelju magistrskega dela Motivacija za uporabo storitev šolske knjižnice, ki ga je avtorica zagovarjala na Oddelku za biblio­tekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozof-ski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2008 pod mentors-tvom dr. Silve Novljan. V raziskavi je avtorico zanimalo, ali lahko ucence in ucitelje tretjih razredov z izobraževanjem v okviru programa knjižnicnih informacijskih znanj motivira­jo za vecjo izposojo in uporabo strokovne literature, ki je pomemben vir znanja in samostojnega ucenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so ucenci, ki so bili deležni ur ponavljanja in utrjevanja vsebin knjižnicnih informacijskih znanj, pridobili vec znanja o uporabi knjižnice in njenih virov in si izposodili vec strokovne literature. V reviji Knjižnica je objavila clanek UDK in otroci. V njem ugotavlja, da bi lahko ucence že v osnovni šoli motivi­rali, da bi si s pomocjo ustrezne spominske tehnike zapom­nili vseh devet glavnih skupin UDK in jim tako približali klasifikacijo. Poznavanje Univerzalne decimalne klasifikacije je danes zelo zaželeno, saj uporaba UDK kot iskalne strate­gije vodi k relevantnejšim zadetkom. Majda Steinbuch, Zavod RS za šolstvo, OE Mari-bor Majda Steinbuch je objavila serijo clankov o vkljucevanju šolske knjižnice v šolski kurikul. V Zborniku prispevkov posveta »Kurikul kot proces in razvoj«, je objavila clanek z naslovom Knjižnicna informacijska znanja – šolska knjižnica podpira ucenje in poucevanje. V clanku je prikazan razvoj šolskih knjižnic v Sloveniji s poudarkom na pedagoških nalogah in dejavnostih. Šolska knjižnica se le pocasi integrira v vzgojno-izobraževalni proces. Ob izvaja­nju informacijskega opismenjevanja v knjižnici se kažejo znacilnosti in pomanjkljivosti slovenskega šolstva. Med cilji kurikularne prenove so tudi medpredmetno povezovanje in sodelovanje ter timski pristop k poucevanju. Pri posodab­ljanju ucnih nacrtov v osnovni šoli in gimnaziji, ki trenutno poteka v Sloveniji, bo zato treba nameniti vecjo pozornost medpredmetnim povezavam. V reviji Šolska knjižnica je leta 2007 objavila dva clanka, in sicer Razredna knjižnica in Šolska knjižnica v kurikulu : knji­žnicno informacijsko znanje kot kurikularna tema v posodobljenih ucnih nacrtih. V clankih poudarja, da se lahko usposabljanje uporabnikov za samostojno uporabo knjižnic, njihovega gradiva in informacijskih virov najbolj ucinkovito izvaja v okviru raziskovanja dolocene teme pri pouku predmetov in drugih dejavnosti ob aktivni vlogi šolske knjižnice. V Zborniku del XX. poletne šole šolskih knjižnicarjev Republike Hrvatske, ki je s temo Sodelovanje v informacij-ski družbi z ozirom na potrebe šolskega knjižnicarstva potekala leta 2008 v Opatiji, je objavila clanek Vkljucenost dejavnosti šolske knjižnice in knjižnicnega informacijskega znanja v ucne nacrte predmetov. V clanku je poudarila kljucni pomen posodobitve na ravni povezovanja predmetov in disciplin in posodobitve na ravni kroskurikularnih tem za integracijo šolske knjižnice v kurikul. Za posodobitve na ravni pove­zovanja predmetov in disciplin je odlocujoc globalni pris-top, ki spodbuja celostno ucenje in poucevanje. Copova priznanja mag. Marjeta Oven: Mag. Marjeta Oven je zaposlena v Centralni pravosod­ni knjižnici. Z bogatim strokovnim znanjem, ljubeznijo do knjige, razgledanostjo in cloveško širino je odlocilno prispe­vala k spoznanju, da se knjige in sodobni mediji dopolnjuje­jo in da so zapisane pravne podlage temelj za razumevanje prava. Tako njen prispevek ocenjujejo vodstvo in številni uporabniki. Pot takemu odnosu do nje in do knjižnice odpi­ra tudi sama s svojo cloveško toplino in utrjevanjem spoz­nanja, da povezanost zaposlenih zagotavlja prijazno okolje za delo in za uporabnike. Njena prepoznavna želja za še boljšo knjižnico je zagotovilo za nadaljnji razvoj in ohranja­nje tistega, kar je bilo doseženo v dolgem delovanju Cen­tralne pravosodne knjižnice. Kot izraz spoštovanja do nje­nega dela in kot spodbudo za nadaljnje delo v knjižnici, ki je zaradi njenega odlocilnega prispevka vse bolj prepoznavna v strokovni javnosti, mag. Marjeti Oven podeljujemo Copovo priznanje. Maja Razboršek: Majo Razboršek iz Kosovelove knjižnice v Sežani knji­ževnosti in bralne kulture. Ko govorimo ozaznamuje uspeš-no vecletno strokovno delo na podrocju mladinske njenem delu, govorimo o vzornem delu z mlajšimi in odraslimi uporabniki, gradivom ter informiranjem o njem, govorimo o njenem prispevku k bralni, splošni in informacijski pisme­nosti prebivalstva, o stalnem strokovnem spopolnjevanju in uvajanju novosti v delovni proces. Gre za premišljeno in sistematicno delo z mladimi in odraslimi, tudi z osebami s posebnimi potrebami ter za širjenje bralne kulture v raznoli­kih oblikah in vsebinah knjižne, književne in knjižnicne vzgoje v povezavi z drugimi umetnostmi. Rezultatov njene­ga dela so deležni prebivalci štirih brkinsko-kraških obcin, Slovenci iz zamejstva in vse vec prehodnih obiskovalcev iz tujine ter srednješolci iz vse Slovenije. Poleg posameznikov in skupin sodeluje s strokovnimi delavci kraških institucij, vrtcev, šol, zavodov in društev. S premišljeno nacrtovanim delom tako širi vpliv knjižnice na lokalni in širši družbeni prostor. Za navedeni prispevek Maji Razboršek podeljuje-mo Copovo priznanje. Joži Ahacic V tržiškem prostoru je Joži Ahacic prepoznavna kot prijazna in požrtvovalna knjižnicarka. Uporabnikova potre­ba je zanjo tako pomembna, da vedno najde odgovor na informacijsko vprašanje, ne glede na to, koliko virov mora pregledati. Za njo je šestintridesetletno temeljno strokovno delo v tržiški knjižnici dr. Jožeta Pretnarja, s posebnim poudarkom na podrocju mladinskega knjižnicarstva, vzorno in vestno delo z mladimi uporabniki, njihovimi starši in pedagoškimi delavci. Odlikujejo jo temeljita seznanjenost in uspešno širjenje ter popularizacija otroške in mladinske literature. S svojim delom postavlja temelje za širitev bralne kulture v tržiški obcini. Ob skrbi za svoje stalno strokovno izpopolnjevanje in ob uvajanju novosti ostaja vecno mlada, vecni otrok, ocaran s knjigami in to ocaranost širi okrog sebe. Odlicno sodeluje s sodelavci in širšim družbenim oko­ljem. Je zgled vestne, strokovno podkovane knjižnicarke s srcem, ki zna pogledati v oci in najti cas za cloveka. Za pre­dano delo in zapisanost knjižnicarskemu poklicu Joži Aha­cic podeljujemo Copovo priznanje. Avguština (Gusta) Grobin Avguština (Gusta) Grobin je že 31 let zaposlena v Knji­žnici Šmarje pri Jelšah. Njeno uspešno strokovno delo se odraža v zadovoljstvu uporabnikov s storitvami knjižnice. Svoje delo opravlja z veseljem in predanostjo, pri delu z uporabniki in gradivom je natancna in strokovna. V knjižni-co vnaša optimizem in prijaznost. Posebno pozornost namenja delu z otroki in mladino ter odraslim s posebnimi potrebami. Izvaja številne oblike informiranja uporabni­kov , od predstavitvenih razstav novega gradiva do predsta­vitev novosti na podrocju otroške in mladinske književnosti na lokalnem radiu. Je nepogrešljiva mentorica razlicnih oblik dela z mladimi bralci in pri uvajanju novih sodelavcev v delo. Zaradi svojega vedrega znacaja je med svojimi sode­lavci priljubljena in spoštovana... Posebno skrb namenja tudi uporabnikom s posebnimi potrebami. Stanovalce doma upokojencev je ob pomoci sodelavke povezala v bralni kro­žek, sodeluje pri študijskem krožku za odrasle z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Za njeno strokovno delo, sodelovanje in inovativnost ter topel cloveški odnos Avgu­štini (Gusti) Grobin podeljujemo Copovo priznanje. Anka Sollner-Perdih Anka Sollner-Perdih od leta 1997 vodi najvecjo oddelcno knjižnico v okviru Osrednje humanisticne knjižnice Filo­zofske fakultete, knjižnico Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko. Pri svojem strokovnem delu izkazuje nadpovprecno uspešnost in zgledno sodeluje s sodelavci in širšim okoljem. Široka paleta obveznosti, ki jih opravlja, sega od koordinacije nabave gradiva, njegove obdelave ter dela z uporabniki do uredniškega dela pri redakciji razlicnih bibliografij. Sodeluje pri zbiranju in pripravi gradiv za obja­ve, pripravlja in organizira razstave, s cimer pomembno prispeva k ugledu knjižnice. Je mentorica študentom biblio­tekarstva in pri uvajanju novih sodelavcev v delo knjižnice. Pridobljena znanja, posreduje sodelavcem. Pomembno podrocje njenega dela je bibliografija in bibliografsko delo. S sodelavci je naredila bibliografske preglede slovenistike za dolocena obdobja, sama pa je pripravila vrsto osebnih bibli­ografij pomembnih slovenistov. Za njeno uspešno strokov-no delo, zgledno sodelovanje s sodelavci in okoljem ter promoviranje knjižnice podeljujemo Anki Sollner-Perdih Copovo priznanje. Copove diplome 2009 Tatjana Gornik-Baraga »Tatjana Gornik-Baraga je vse svoje življenje zapisala in posvetila– Knjižnici Bena Zupancica v Postojni,«. Je clovek svobodnega duha in mišljenja, obenem pa ima izrazit pos­luh za socloveka. Empaticnost je njena vrlina, obcudovanja vreden pa je tudi njen odnos do vseh zaposlenih. Njen živ­ljenjski cilj je vzpostavitev dobrih odnosov v knjižnici. In pri tem je uspešna. Njena izkušenost, prilagodljivost in stro­kovna usposobljenost za vodenje knjižnice imajo pomem­ben vpliv na uspešno zadovoljevanje spremenljivih potreb lokalne in širše skupnosti. Organizira kulturne prireditve, , dobro oblikuje poslovno politiko knjižnice in se uspešno povezuje z drugimi organizacijami., Njeni vrlini sta tudi ažurnost in prilagajanje spremembam. Posebej je treba pou­dariti njeno vlogo pri rekonstrukciji in dozidavi osrednje knjižnice v Postojni. Zaposlenim s svojo osebnostjo in kari­zmo vliva delovno energijo, vitalnost in moc ter jih pozitiv-no motivira. Za njeno vztrajno in uspešno strokovno nap-redovanje, uspešno vodenje knjižnice, razvijanje dobrih Slika 1: Posvetovanje ZBDS Slika 4: »Knjižnice - ohranjevalke kulturne dedišcine okolja« Slika 2: Ob registracijskem pultu Slika 5: Socialno mreženje v »praksi« Slika 3: »ZBDS – dodana vrednost knjižnicarjem« Slika 6: »Moj pogled na knjižnicarja« odnosov s sodelavci in okoljem, sodelovanjem v odborih in šno vkljucevala v razvoj knjižnice in njene dejavnosti. Veli­združenjih podeljujemo Tatjani Gornik Baraga Copovo ko pozornost namenjala nacrtnemu in stalnemu razvoju diplomo. dejavnosti Ljudske knjižnice Metlika. V casu njenega vode­nja je knjižnica z uvajanjem številnih aktivnosti in vkljuce- Lidija Majnik Lidija Majnik je skoraj vso svojo delovno pot prehodila v knjižnicarstvu. V Društvo bibliotekarjev se je vclanila leta 1975. V casu vodenja Knjižnice Ivana Potrca na Ptuju je bil najvecji in najzahtevnejši projekt zagotovitev povecanja števila zaposlenih ter uvajanje novih dejavnosti knjižnice, predvsem pa zagotovitev ustreznih prostorov Bila je uspeš­na na obeh podrocjih. Od zacetnih 14 sodelavcev se je ob zakljucku njenega mandata leta 2000 število zaposlenih povecalo na 23. Projekt adaptacije Malega gradu je trajal polnih 15 let in je potekal v vec fazah. Obnova je trajala do leta 2000, ko so se vsi oddelki ptujske knjižnice združili pod skupno streho. Kot poslanka je Lidija Majnik sodelovala pri pripravi in sprejemanju knjižnicarske zakonodaje in s tem sooblikovala pripravo zakonskih osnov za delovanje sploš­nih knjižnic. S svojim delom in vztrajnostjo je bila Lidija Majnik ena tistih, ki so bili na Ptuju prepricani, da si najlep­še in najstarejše slovensko mesto zasluži tudi knjižnico, ki bo izpolnjevala vse sodobne standarde, ki jih narekuje knjiž­nicarska stroka. Za njen prispevek k uresnicevanju takega prepricanja Lidiji Majnik podeljujemo Copovo diplomo. Anica Kopinic Anica Kopinic je Ljudsko knjižnico Metlika uspešno vodila od leta 1990 . Pridobljena znanja in izkušnje, je uspe­vanjem v okolje postala prepoznavna in ugledna ustanova. .Veliko pozornost je namenjala širitvi zbirke, opremljanju knjižnice, širjenju knjižnicnih prostorov in organizaciji knji­žnicne dejavnosti z odpiranjem izposojevališc. Rezultat njenih dosežkov je tudi bibliobus v obcini Metlika,v sodelo­vanju z novomeško knjižnico. Nedvomno je eden od rezul­tatov njenih prizadevanj za razvoj knjižnicne dejavnosti v obcini Metlika tudi že izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo nove knjižnice v starem metliškem mestnem jed­ru. Svojim sodelavcem je vzor dobre, odkrite in predvsem poštene delavke, pripravljene na sodelovanje in pomoc sodelavcem. S svojim znanjem in izkušnjami ter voljo do dela se je dotaknila vseh, ki so sodelovali z njo. Za njeno prizadevno in uspešno delo pri razvoju in širjenju knjižnic­ne dejavnosti podeljujemo Anici KopinicCopovo diplo-mo. Zdenka Žigon, Lavriceva knjižnica Ajdovšcina Svojo knjižnicarsko pot je Zdenka Žigon zacela v Gori­ški knjižnici Franceta Bevka. Od leta 1993 je bila vodja eno­te Lavriceva knjižnica v Ajdovšcini, ki je leta 2002 posta-la samostojen zavod. V vseh teh letih si je Zdenka Žigon prizadevala za aktivno vkljucevanje v okolje,. Poživila je dejavnosti, ki so v manjši meri potekale že prej in jim vtisni-la novo vsebino, obenem pa si je ves cas prizadevala za uveljavljanje novih oblik dela z bralci. Veliko skrb je name- Slika 7: Skupinska fotografija prejemnikov priznanj nila širitvi mreže, poskrbela je za odkup deleža bibliobusa, ki sta ga skupaj uporabljali Goriška in Lavriceva knjižnica in je tako v celoti postal last Lavriceve knjižnice. Uredila je racunalniško opremljenost in povezanost vecine oddelkov Lavriceve knjižnice ter avtomatizirano izposojo. Aktivna je v Društvu bibliotekarjev Primorske, v strokovni reviji obja­vlja clanke o delu knjižnice. Veliko skrb namenja sodelova­nju z okoljem, v okviru Lavriceve knjižnice je ustanovila Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Njena dejavnost se je širila, zato je prerasla v društvo MOST, univerzo za tretje življenjsko obdobje Ajdovšcina, ki je še danes ena najbolj prepoznavnih tovrstnih univerz pri nas in v zamejstvu. Vsa leta je skrbela , da je knjižnica strokovno, kulturno in mate-rialno dobro poslovala. Zdenka Žigon živi za in z Lavrice­vo knjižnico. Za njen prispevek s strokovnemu delu ji podeljujemo Copovo diplomo. Darja Peperko Golob Njeno ime je nelocljivo povezano s posebnimi zbirkami v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Ima izreden cut za redko in dragoceno knjižnicno gradivo. Je ena gonilnih sil promocijske ter razstavne dejavnosti knjižnice. Uredila je bogate zbirke posebnega gradiva. Starejše gradivo predstav­lja v obliki razstav, bibliopedagoških ur, z objavami clankov in katalogov gradiva ter sodobno obdelavo oz. prenosom na elektronske medije. S sodelovanjem s sorodnimi ustano­vami vzpostavlja strokovne vezi in tako širi pomen knjižni­ce v širše okolje. Prizadeva si biti na tekocem z najboljšimi rešitvami hranjenja in zašcite gradiva in skrbi , da je to pose-bno gradivo pravilno hranjeno v ustreznih mikroklimatskih pogojih,.. Ukvarja se tudi z uredniško, in založniško dejav­nostjo in sodeluje v projektih, ki oživljajo našo pisno kultur-no dedišcino in crpajo svoje vsebine iz domoznanstva in posebnih zbirk in tudi njeno delo predstavljajo najširši jav­nosti, preko spleta pa tudi celemu svetu. Aktivno tudi sode­luje v delovni skupini za domoznanstvo, ki deluje v okviru osrednjih obmocnih knjižnic. Za njeno prizadevnost pri strokovnem delu Darji Peperko Golob podeljujemo Copovo diplomo. Knjižnica Velenje (direktor Vlado Vrbic) Zgodovina knjižnic in knjižnicarstva v Šaleški dolini se je zacela leta 1854, ko je bila ustanovljena »bukvarnica« entuzijasta Petra Musija. V casu do druge svetovne vojne je tod delovala vrsta knjižnic, vendar je druga vojna prekinila delovanje vecine od njih. Zacetki današnje Knjižnice Velen­je pa segajo v jesen leta 1934, ko je bila odprta »javna knjiž­nica« z zbirko 442 knjig v tedanji osnovni šoli. Njena zbirka je skrita pri zavednih Velenjcanih preživela drugo vojno in po njenem koncu spet služila svojemu namenu. Od leta 1962 je knjižnica delovala v prostorih tedanje Delavske univerze, dobila je prvo šolano knjižnicarko. Leta 1971 je bila knjižnica že nepogrešljivi del kulturnoizobraževalne ponudbe nastajajocega mesta, knjižnica se je osamosvojila in preselila v posebej zanjo zgrajen objekt, kar je bilo za tiste case izredna redkost. Zaposlovala je že sedem ljudi. Od leta 1975 do 2004 je bila knjižnica vkljucena v okvir Kultur­nega centra Ivan Napotnik, znova je postala samostojna leta 2008. Od zacetka sedemdesetih let velenjski knjižnicarji in knjižnicarke sodelujejo v strokovnih in upravnih združenjih tako na regijskem kot tudi na državnem nivoju. V obdobju po letu 2000 je knjižnica tudi s prostori stopila v tretje tisoc­letje, v vecje in obnovljene prostore so se preselile vse njene enote. Knjižnica danes na treh lokacijah skrbi za 46.000 prebivalcev. Knjižnica Velenje je danes temeljni steber kul­ture, informacijsko-izobraževalne in socialno-družabne ponudbe v vseh treh obcinah, za katere izvaja knjižnicno dejavnost. Za njen prispevek k ugledu in pomenu sloven-skega knjižnicarstva Knjižnici Velenje ob njeni 75-letnici podeljujemo Copovo diplomo. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko zna­nost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (predstojnica dr. Alenka Šauperl) V preteklosti slovenski knjižnicni delavci niso bili biblio­tekarsko strokovno šolani, ker formalnega izobraževanja na tem podrocju še ni bilo. Prva organizirana oblika strokov­nega izobraževanja poklicnih knjižnicarskih delavcev so bili knjižnicarski tecaji v letih 1947 in 1949 za kandidate s sred­njo šolo. V šolskem letu 1964/65 je bil v program Pedagoš­ke akademije vkljucen dveletni dvopredmetni študij knjižni-carstva, leta 1980 pa je bil uveden srednješolski izobraževal­ni program za poklic knjižnicar-knjigar. Spomladi leta 1982 je bil pripravljen prvi osnutek programske zasnove za izob­raževalni program knjižnicarstva za pridobitev srednje, višje in visoke strokovne izobrazbe, leta 1984 pa nov osnutek dvopredmetnega visokošolskega programa Bibliotekarstvo, ki ga je Posebna izobraževalna skupnost leta 1985 dokonc­no potrdila in dolocila, da se zacne izvajati v šolskem letu 1987/88 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1994 so na Oddelku za bibliotekarstvo pripravili še program samostoj­nega študija bibliotekarstva, ki so ga zaceli izvajati v šol­skem letu 1996/97. Naslednje šolsko leto je bil objavljen že razpis za podiplomski študij. Po prvem desetletju, ko je bilo najvec naporov Oddelka za bibliotekarstvo vloženih v orga­nizacijo dodiplomskega in podiplomskega študija, je v dru-gem desetletju Oddelek posvecal posebno pozornost razis­kovalni in mednarodni dejavnosti ter znanstvenem publici­ranju, opravljen je bil tudi prehod na uskladitev študijskih programov z bolonjsko reformo. Oddelek se je tudi preime­noval v Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.. Od leta 2000 se oddelek vkljucuje v evropski program za izmenjavo študentov in profesorjev Socrates/ Erasmus, kasneje pa tudi v programe Leonardo da Vinci. Sklenjeni so sporazumi o sodelovanju z univerzami v Evro-pi in ZDA, aktivno pa sodeluje tudi v razlicnih projektih. V zbirki »Bibliothecaria«, ki jo izdaja oddelek, je doslej izšlo že petnajst knjig. Za dvaindvajsetletni prispevek k razvoju bibliotekarstva na pedagoškem in raziskovalnem podrocju v Sloveniji in tujini Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko zna­nost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani podeljujemo Copovo diplomo. Posebno priznanje, ki ga ministrstvo izda za pridoblje­ni naziv bibliotekarski višji svetnik, je prejela dr. Alen­ka Kavcic-Colic. V imenu ministrice je nosilki naziva priznanje predal državni sekretar Ministrstva za kultu­ro dr. Stojan Pelko. Alenka Kavcic-Colic Alenka Kavcic-Colic že vec kot 20 let opravlja dela s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti. V tem obdobju je pridobila bogate izkušnje v specialni in visoko­šolski knjižnici ter v zadnjem obdobju v Narodni in univer­zitetni knjižnici (NUK). V prvem desetletju svoje strokovne poti se je ukvarjala s strateškimi informacijskimi sistemi in managementom v knjižnicah, - to je bila tudi tema njene magistrske naloge. V casu razvoja digitalnih vsebin in elek­tronskih virov se je v svojem strokovnem in znanstvenem delovanju osredotocila na njihovo arhiviranje in trajno hra­njenje, ki ju obravnava tudi v svoji doktorski disertaciji z naslovom Arhiviranje slovenike na internetu: metodološki pristop; leta 2007 jo je zagovarjala na Univerzi v Zagrebu. Od leta 2001 je vodja Bibliotekarskega raziskovalnega centra pri Enoti za razvoj knjižnicarstva Narodne in univer­zitetne knjižnice. Del svojih dejavnosti pa še zmeraj namen­ja metodološkim rešitvam problematike trajnega hranjenja digitalnih virov v NUK. Sodeluje pri mnogih domacih in evropskih raziskovalno-razvojnih projektih, med katerimi izstopata EOD iz evropskih programov eTEN in Kulture, ki je v Sloveniji uvedel storitev digitalizacije knjig po naroci­lu, ter DRIVER, ki je znanstveno literaturo slovenskih razi­skovalcev prikljucil k mrežam odprto-dostopnih repozitori­jev evropskih univerz. Od leta 2006 je clanica odbora Ifline sekcije za informa­cijsko tehnologijo, kjer prizadevno sodeluje pri ustvarjanju vsebinskega programa Sekcije. Kot tajnik tega odbora (od leta 2007) je letos organizirala Iflino satelitsko konferenco “Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology”, ki je od 19. do 20. avgusta potekala v Firencah – bila je tudi clanica programskega odbora in podpredsednica konference. Alenka Kavcic-Colic prenaša svoje bogato znanje in izkušnje v knjižnicarsko stroko z referati, clanki, sodeluje pa tudi pri tecajih permanentnega izobraževanja v NUK. Od leta 1992 je clanica ljubljanskega društva bibliotekarjev. Leta 2005 je dobila nagrado Kalanovega sklada za ustvarjalen prispevek k razvoju stroke. SEZNAM NOVOSTI INFORMACI JSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u 1. ACCESS, delivery, performance : the future of libraries without walls : a festschrift to celebrate the work of profes­sor Peter Brophy / edited by Jillian R. Grif­fiths and Jenny Craven. - London : Facet, 2009. - XIV, 238 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 246404608 2. AMBROŽIC, Melita Mnenje uporabnikov o delovanju in storitvah NUK / Melita Ambrožic, Branka Badovinac. - Ljubljana : Narodna in univer­zitetna knjižnica, 2009 (Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica). - 133, 6 str. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 246966272 3. ASPLUND, Erik Gunnar Stockholm City Library : architect Gun­nar Asplund / text Karin Winter ; photo Max Plunger ; [Joan Tate (translation)]. - Stockholm : Stockholms stadsbibliotek, cop. 1998. - [22] str. : ilustr. ; 25 cm. ­(Stockholm City Library publication series ; 11) COBISS.SI-ID 243966464 4. BRATINA, Tanja Ustvarjalnost v predstavitvenih in kultur- (junij – september 2009) nih dejavnostih bibliotekarjev v splošnih knjižnicah : na primeru Lavriceve knjižnice Ajdovšcina : diplomsko delo / Tanja Brati­na. - Ljubljana : [T. Bratina], 2009. - 101 f. : graf. prikazi, tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 39079778 5. DANI specijalnih i visokoškolskih knjiž­nica (10 ; 2008 ; Opatija) Uspostava kvalitete u specijalnim i viso­koškolskim knjižnicama - knjižnice u bolonjskom okruženju : zbornik radova / 10. dani specijalnih i visokoškolskih knjižni-ca, Opatija, 24.-26. travnja 2008 ; uredile Irena Pilaš i Alisa Martek ; [organizatori Hrvatsko knjižnicarsko društvo, Sekcija za specijalne i visokoškolske knjižnice [i] Naci­onalna i sveucilišna knjižnica u Zagrebu [i] Sveucilišna knjižnica Rijeka ; prijevod na engleski Tea Fluksi]. - Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2009. - XI, 258 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Izdanja Hrvatskoga knjiž­nicarskog društva, ISSN 1846-5544 ; knj. 46) COBISS.SI-ID 245780992 6. DANI specijalnih i visokošolskih knjižni- ca (9 ; 2007 ; Opatija) Iskorak prema novome knjižnicnom sustavu Voyager : zbornik radova / 9. dani specijalnih i visokošolskih knjižnica, Opati­ja, 13.-16. svibnja 2007. ; uredile Alisa Mar-tek i Irena Pilaš ; [organizatori Hrvatsko knjižnicarsko društvo, Sekcija za specijalne i visokošolske knjižnice [i] Nacionalna i sve-ucilišna knjižnica u Zagrebu [i] Sveucilišna knjižnica Rijeka]. - Zagreb : Hrvatsko knjiž­nicarsko društvo, 2008. - XI, 248 str. : ilus-tr. ; 24 cm. - (Izdanja Hrvatskoga knjižni-carskog društva, ISSN 1846-5544 ; knj. 44) COBISS.SI-ID 513580057 7. DIGITAL images and art libraries in the twenty-first century / Susan Wyngaard, editor. - Binghamton (N. Y.) : The Haworth Information Press, 2003. - 183 str. : ilustr. ; 22 cm COBISS.SI-ID 14969746 8. EVANS, G. Edward Introduction to library public services / G.Edward Evans and Thomas L. Carter. - 7th ed. - Westport (Connecticut) ; London : Libraries Unlimited, 2009. - XIX, 401 str. : ilustr. ; 26 cm. - (Library and information science text series) COBISS.SI-ID 244174848 9. FESTIVAL domoznanstva (1 ; 2009 ; Koper) Domfest : smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih obmocnih knjiž­nic z analizo vprašalnika o stanju domoz­nanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM za leto 2007 / 1. festival domoznans­tva Koper, 15. maj 2009 ; [glavni urednik Peter Štoka]. - [Ljubljana] : NUK, 2009 (Izola : Pigraf). - 142 str. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 21135672 10. FILOZOFSKA fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo (Ljubljana) Seznam diplomskih del Oddelka za bibliotekarstvo : obdobje 1988-2000 / [pripravila] Martina Kerec. - Ljubljana : samozal., 2002 (Ljubljana : Copis WTC). - 98 str. ; 30 cm COBISS.SI-ID 117141504 11. FILOZOFSKI fakultet. Knjižnica (Zagreb) Knjižnica Filozofskog fakulteta / prire­dio Miljenko Jurkovic ; [autori tekstova Marijana Glavica ... [et al.] ; autori fotografi­ja Bojan Baletic ... et al.]. - Zagreb : FF press, 2009. - 79 str. : ilustr. ; 20 x 28 cm COBISS.SI-ID 245782016 12. GLOBAL library and information sci­ence : a textbook for students and educa­tors : with contributions from Africa, Asia, Australia, New Zealand, Europe, Latin America and the Carribean, the Middle East, and North America / edited by Ismail Abdullahi. - Mchen : K. G. Saur, 2008. ­592 str. : ilustr. ; 22 cm. - (IFLA publicati­ons, ISSN 0344-6891 ; 136-137) COBISS.SI-ID 245428480 13. GORMAN, Michael Naše neprolazne vrednosti : bibliotekar­stvo u XXI veku / Majkl Gorman ; preveo Sergej Macura. - Beograd : Filološki fakultet Univerziteta, 2007. - 223 str. ; 23 cm COBISS.SI-ID 143932428 14. GUIDE to review of library collecti­ons : preservation, storage, and withdrawal / Dennis K. Lambert ... [et al.]. - 2nd ed. - [Chicago] : Association for Library Collections & Technical Services ; Lanham (Md.) : Scarecrow Press, 2002. - V, 54 str. ; 23 cm. - (Collection management and development guides ; no. 12) COBISS.SI-ID 245754368 15. HACIN Ludvik, Kristina Povezovanje teorije in prakse pri študiju na Oddelku za bibliotekarstvo, informacij­sko znanost in knjigarstvo Filozofske fakul­tete : podrocje specialnega knjižnicarstva : magistrska naloga s prilogami na CD-ROMu / Kristina Hacin-Ludvik. - Ljublja­na : [K. Hacin-Ludvik], 2009. - XII, 120 str. : tabele, graf. prikazi, obrazci ; 30 cm + 1 opti c ni disk (CD-ROM) COBISS.SI-ID 245803008 16. HAND, Martin Making digital cultures : access, interactivity, and authenticity / Martin Hand. - Aldershot ; Burlington (VT) : Ash-gate, cop. 2008. - 186 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 246401792 17. HLADNIK, Mojca Knjižno založništvo med avtorsko pravico in Ustvarjalno gmajno : Creative Commons Slovenija : diplomsko delo / Mojca Hladnik. - Ljubljana : [M. Hladnik], 2009. - 107 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 39077986 18. IFLA cataloguing principles : the State­ment of international cataloguing principles (ICP) and its glossary : in 20 languages / edited by Barbara B. Tillett and Ana Lupe Cristán. - Mchen : K. G. Saur, 2009. ­304 str. : ilustr. ; 25 cm. - (IFLA series on bibliographic control ; vol. 37) COBISS.SI-ID 247105536 19. IMPROVING library services to peo­ple with disabilities / edited by Courtney Deines-Jones. - Oxford : Chandos, 2007. - XVIII, 175 str. ; 24 cm. - (Chandos infor­mation professional series) COBISS.SI-ID 29970949 20. INTERNATIONAL Conference "Crimea 2009" (16 ; 2009 ; Krim) Libraries and information resources in the modern world of science, culture, edu­cation, and business [Elektronski vir] / Sixteenth International Conference "Crimea 2009", Sudak [etc.], June 6-14, 2009. - Besedilni podatki. - Moscow : Rus­sian National Public Library for Science and Technology : ELNIT Association, 2009. - 1 opticni disk (CD-ROM) ; 12 cm COBISS.SI-ID 246964224 21. ISSUES and initiatives of librarians-hip / edited by Kusum Verma. - New Del­hi : Akansha Publishing House, 2005. - 266 str. ; 23 cm COBISS.SI-ID 244479744 22. KHAN, Ayub Better by design : an introduction to planning and designing a new library buil­ding / Ayub Khan. - London : Facet, 2009. - XIX, 195 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 246404864 23. KOLAR, Dragica Razlike v besedišcu za vsebinski opis knjižnicnega gradiva za otroke v razlicnih razredih osnovne šole : 1., 4. in 7. razred - slovenšcina : diplomsko delo / Dragica Kolar. - Ljubljana : [D. Kolar], 2009. - 121 f. : preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 39009122 24. LEHMANN, Vibeke Smernice za knjižnicne storitve za zapornike / Vibeke Lehmann in Joanne Locke ; [iz anglešcine prevedla Stanislav Bahor, Maša Kodric]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2008 (Radovljica : Tiskarna knjigoveznica). - 37 str. ; 24 cm. - (Strokovna porocila IFLA ; št. 92) COBISS.SI-ID 242403328 25. LIBRARY statistics for the twenty-first century world : proceedings of the confe­rence held in Montréal on 18-19 August 2008 reporting on the Global Library Stati­stics Project / edited by Michael Heaney. - Mchen : K. G. Saur, 2009. - 302 str. : ilustr. ; 22 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 138) COBISS.SI-ID 245431296 26. LUSHINGTON, Nolan, 1929- Libraries designed for kids / Nolan Lushington. - London : Facet, 2008. - IX, 173 str. : ilustr. ; 28 cm COBISS.SI-ID 246405120 27. MAHY, Margaret Ugrabljena knjižnicarka / Margaret Mahy ; [ilustracije] Quentin Blake ; [prevedla Anica Zadnikar ; uvod Zlata Dimec]. - V Ljubljani : Narodna in univer­zitetna knjižnica, Abecedni imenski katalog, 1989. - 24 f. : ilustr. ; 21 cm. - (Zbirka Raz­voj knjižnicarstva ; 1) COBISS.SI-ID 234703360 28. MATTHEWS, Joseph R. The evaluation and measurement of library services / Joseph R. Matthews. - Westport (Connecticut) ; London : Librari­es Unlimited, 2007. - XX, 372 str. : ilustr. ; 26 cm COBISS.SI-ID 27799389 29. NATIONAL bibliographies in the digital age : guidance and new directions / IFLA Working Group on Guidelines for National Bibliographies ; edited by Maja Žumer. - Mchen : K. G. Saur, 2009. - 140 str. : ilustr. ; 25 cm. - (IFLA series on bibliographic control ; vol. 39) COBISS.SI-ID 247104512 30. O knjižnicarstvu v obcini Kranj : za 900 -letnico mesta Kranja, 10-letnico Študijske knjižnice in pocastitev obcinskega praznika ob tednu knjige / [uredil Stanko Bunc]. - Kranj : Osrednja knjižnica obcine, 1960 (v Kranju : Gorenjski tisk). - [16] str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 6053689 31. OSREDNJA knjižnica Srecka Vilharja (Koper). Domoznanski oddelek Dragocenosti Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srecka Vilharja Koper = I tesori del Reparto di storia patria della Biblioteca centrale Srecko Vilhar Capodis­tria / [avtor besedila Peter Štoka]. - Koper : Osrednja knjižnica Srecka Vilharja = Capo-distria : Biblioteca centrale Srecko Vilhar, 2009 (Izola : Pigraf). - [23] str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 21136440 32. PALMER, Martin, 1952- Making the most of RFID in libraries / Martin Palmer. - London : Facet, 2009. - XI, 154 str. : tabele, graf. prikazi ; 24 cm COBISS.SI-ID 245183232 33. PAVLICA Kolman, Hedvika Metode izobraževanja uporabnikov sodobnih visokošolskih knjižnic : magistrs­ko delo / Hedvika Pavlica Kolman. - Ljub­ljana : [H. Pavlica Kolman], 2009. - 165 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 38566754 34. PEPELKO, Alan Priprava knjižnicnega programa za postavitev spletne strani osrednje obmocne knjižnice : diplomsko delo / Alan Pepelko. - Ljubljana : [A. Pepelko], 2009. - 66, XI f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 38621538 35. PISANSKI, Jan Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise : analiza uporabnosti konceptualnega modela : doktorska disertacja s prilogami na DVD-ju = Functional requirements for bibliographic records : an analysis of usability of the conceptual model : doctoral dissertation with appendices on DVD / Jan Pisanski. - Ljubljana : [J. Pisanski], 2009. - 181 f. : ilustr. ; 30 cm + 1 DVD COBISS.SI-ID 39473250 36. POLJANŠEK, Tina Vzpostavitev specialne knjižnice v pod-jetju : študija primera specialne knjižnice in standardoteke podjetja Hidria IMP Klima : diplomsko delo / Tina Poljanšek. - Ljublja­na : [T. Poljanšek], 2009. - 68 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 39110242 37. PROLJETNA škola školskih knjižnica­ra Republike Hrvatske (21 ; 2009 ; Zadar) Tema Upravljanje znanjem školskog knjižnicara u funkciji razvoja školskoga kurikuluma u ozracju interkulturalnog dija­loga : zbornik radova / XXI. Proljetna škola školskih knjižnicara Republike Hrvat­ske, (medunarodni strucni skup), Zadar, 22. -25. travnja 2009 ; [uredile Ana Krželj, Neda Galic ; organizatora Agencija za odgoj i obrazovanje-AZOO [i] Institut za interkulturalno ucenje-IGI]. - Zagreb : Agencija za odgoj i obrazovanje : Školska knjiga, 2009. - 511 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 246025984 38. SAVINC, Ksenija Dejavniki, ki vplivajo na informacijsko pismenost pri študentih : magistrsko delo / Ksenija Savinc. - Ljubljana : [K. Savinc], 2002. - VI, 93, [2] f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 20048994 39. SIRK, Vesna Primerjava predmetnih oznak literarnih del in po njih posnetih filmov : diplomsko delo / Vesna Sirk. - Ljubljana : [V. Sirk], 2009. - 110 f. : preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 39009634 40. SLOVO: k´m izgraždane na digitalna biblioteka na južnoslavjanski r´kopisi : dokladi ot meždunarodnata konferencija 21 -26 fevruari, 2008, Sofija, B´lgarija / pod redakcijata na Hajnz Miklas i Anisava Milte-nova. - Sofija : Izdatelski cent´r "Bojan Penev", 2008. - 298 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 22213415 41. STRUCNI skup Novi mediji u djecjim knjižnicama (2007 ; Sisak) Novi mediji u djecjim knjižnicama : zbornik radova / Strucni skup Novi mediji u djecjim knjižnicama, Sisak, 13. i 14. pro-sinca 2007 ; urednica Dunja Holcer. -Sisak : Narodna knjižnica i citaonica, 2008. - 92 str. : barv. fotogr., tabele ; 24 cm COBISS.SI-ID 246964480 42. ŠESEK, Tjaša Piktogrami za leposlovje na oddelku za otroke in mladino v splošni knjižnici : diplomsko delo / Tjaša Šesek. -Ljubljana : [T. Šesek], 2009. - 61 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 39080290 43. UNIMARC manual. Authorities for­mat / edited by Mirna Willer. - 3rd ed. - Mchen : K. G. Saur, 2009. - 309 str. ; 25 cm. - (IFLA series on bibliographic con­trol ; vol. 38) COBISS.SI-ID 247573248 44. URŠIC, Simon Ureditev, koristnost in uporabnost spletnih strani z glasbeno tematiko : diplomsko delo / Simon Uršic. - Ljubljana : [S. Uršic], 2009. - 65 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 38683746 45. VELIKONJA, Špela Naravne nesrece v slovenskem gorskem svetu v slovenski strokovni in planinski literaturi 1945-2006 : diplomsko delo / Špela Velikonja. - Ljubljana : [Š. Velikonja], 2008. - 127 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 36269922 46. WELLER, Toni Information history : an introduction : exploring an emergent field / Toni Weller. - Oxford : Chandos, 2008. - XVI, 147 str. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 243271424 47. WHITE, Larry Nash Library performance and service com­petition : developing strategic responses / Larry Nash White. - Oxford : Chandos, 2008. - XV, 135 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 243273984 48. ZEBEC, Ana Tiskarska družina Šeber : diplomsko delo / Ana Zebec. - Ljubljana : [A. Zebec], 2009. - 117 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 39010402 Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS - Zvezi društev bibliotekarjev Slovenije KNJIŽNICARJEM Spoštovani knjižnicarji! Seznanjamo vas, da je letošnje praznovanje dneva slovenskih splošnih knjižnic razdeljeno na dva dela. 1. DAN – MARIBOR – OKROGLA MIZA KAKO DIŠI MOJA KNJIŽNICA Že tradicionalna knjižnicarska okrogla miza bo letos dan prej. Okrogla miza bo: v cetrtek, 19.11.2009 ob 10.00 v Dvorani Rotovž. Sodelovali bodo: mag. Tatjana Likar (Ministrstvo za kulturo), Slavko Pregl - predsednik Druš­tva slovenskih pisateljev, Majda Potrata - predsednica Odbora za kulturo, šolstvo in mladino, dr. Melita Ambro­žic - predsednica ZBDS, Vesna Horžen - predsednica Združenja splošnih knjižnic, Luisa Gergolet - Ljudska knji­žnica Damir Feigel Gorica, Marjeta Domej - Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, Dragica Turjak - predsedni-ca nacionalnega sveta za knjižnicno dejavnost in direktorica Marborske knjižnice. Okroglo mizo bo vodila Melita Forstneric Hajnšek. 2. DAN – SEŽANA – OKROGLA MIZA KAKO DIŠI MOJA KNJIŽNICA V petek, 20. novembra, bomo dan slovenskih splošnih knjižnic praznovali malo manj formalno in sicer z ustvar­jalci literarnih prispevkov, ki so prišli na naš natecaj Kako diši moja knjižnica. Sodelovalo je 119 piscev iz vse Slo­venije s 125. Prispevki. 27 najboljših zgodb je izšlo v istoimenskem literarnem zvezku. Vabljeni ste tudi na zakljucno prireditev literarnega natecaja, saj bi bilo lepo, da cim vec knjižnicarjev zastopa prijazne gostiteljske barve. Prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic se bo torej zgodila v petek, 20. novembra 2009, ob 18. uri v Kosovelovem domu Sežana. Gosti vecera bodo literarni ustvarjalci, ki bodo prejeli svež izvod knjige z zgodbami Kako diši moja knjižnica, saj, kako bi lepše pocastili praznik knjižnic, kot z besedo. O najboljših zgodbah bodo na prireditvi spregovorili tudi selektorji. Gostitelji smo torej: književnik, akademik Ciril Zlobec, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, dr. Stojan Pelko, župan Obcine Sežana - Davorin Tercon, predsednica Sekcije za splošne knjižnice, Breda Podbrežnik – Vukmir, ravnateljica knjižnice Nadja Mislej – Božic in drugi slovenski knjižnicarji. Skozi "dišave" nas bodo vodili clani impro gledališke skupine »Dejmo stisnt teater«. Prijazno prosimo za potrditev udeležbe do ponedeljka, 16. 11. 2009, na e-naslov sezana2009@gmail.com ali na telefon 05 731 0030. Se vidimo! Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje, ksenija.medved@gro.sik.si OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom. Med študi­jem sem na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udeležence COBISS iz kata­logizacije monografij. Imam opravljen tudi izpit za ECDL-start. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ki je moj materni jezik. Zadnje leto sem delala v knjižnici Oton Župancic, kjer sem sortirala in vstavljala gradivo. Seznanila sem se z ureditvijo gradi­va v vseh oddelkih. Zaposlitev išcem v katerikoli knji­žnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veliko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE FRANCI MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052 E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu organiza­torja nabave za polni delovni cas. Rojstni podatki: rojen 28.4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije.. Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII.. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Mestni knjižnici v Ljubljani, zau­pana so mi dela leposlovnega im neknjižnega gradiva; uporabljam Cobiss sistem pri urejanju in iskanju knjiž- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. nega in neknjižnega gradiva, • redno delavno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnost­nik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejan­je arhivske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja, ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajni­ka, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zau-pan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina ter znaj­dem se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila Word, osnove Excela. Uporabljam Outlook ter Powerpoint in dobro se znajdem na internetu. • Pridobljen certifikat ECDL START. • Vozniško dovoljenje b-kategorije ter lastno vozilo. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva. • Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dose-go cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Želim Vam veliko delovnih in osebnih uspehov ter Vas v pricakovanju vabila na osebni razgovor na katerem bi me še podrobneje spoznali lepo pozdravlja. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!