jredniitvo uprava; LJubljana, Kopitarjeva I. Telefon 93-61-8J «4. Mesečna naročnina Ji lir, ta lno-lemetvo 40 Jtr. — Cek. rafi, Ljub-jaoa 10.650 u naročnino tn 10.594 m mserate. Izključno zastopstvo oglase l> Italije ln Inotemstvai UPI S. A. Milano. [tofcoolsov ne v r a S a m o. MVENEC k schwerem fibwehrkampf auf der Insel Walcheren Marinebatterien vernichteten 17 grosse Landungsboote — Erlolgreiche deutsche Unternehmnngen in Mittelitalien — Schwere Kampfe mit rordringenden Sowjets nordwestlich Kecskemet — 134 anglo-amerikanische Terrorflugzeuge abgeschossen Aus dem Fiihrcrhauptquarlier, 3. November. Das Oberkommaudo der Wehr-macht gibi bekannt: Die taplere Besatzung unsercs Briik-kenkopfes nordostlich Briigge wurdc nach heftigen Nahkamplen um den Ge-lechtsstand ihres Kommandeurs, Gene-ralmajor Bgerding vom Feinde iiber" »iiltigt. Auiopfernden Widerstand lei-stend hat sie in don schweren Kampfen der letzten Wochen iiber 50 feindlichc Tanzer im Nahkanipf vernichtct. Auf der Insel W a 1 c he r e n stehen nnsere Truppen im Stadgebiet von V l i s s i n g e n und an der Westspitze der Insel in srhwerem Abwehrkampt cejten fortgesetzte Angriffe und Lan" dungen. Marinebc.tterien vernichteten 17 grosse Landungsboote des Gegners und liigten deni Feind starke Verluste zu. fijrberungsstreitkriifte der Kriegsmarine versenkten vor der Niederlandi-fehen KUste &wej britisehe Scbnell-hootft und beschiidigten sechs veitere fchwer. Nordostlich Rosendaal stehen nnsere Truppen im KampI mit feindlichen Verbiinden. die in unser Haupt-kampffeld eindringen konnten. Im Wald ion Iliirtgen, siidostlich Aachen, gritfen die Amerikaner mit Fanzerun-terstiitzunc unsere Stellungen an. Der Angriff bneb nach geringen Anlangser lolgcn licgcn. Franzosische Bataillone, die am ge-»trigen Vormittag nordlich Baeearat nngriffen. wurdeu zuruekgeworfen. Ent-fchlossener Widerstand und Gegenangrille unserer Grenadiere hielten in den IValdern zwischen M e n r t h e nnd II o r-t&gne die den ganien Tag iiber mit starkeren Kriiften angreilenden Nord-amerikanor auf. In Mittelitalien stand der Tag bei anhaltendeni Rcgenwetter im Zet-rhen erfolgreicher eigener Unterneh-numtren. Fallschirmjiiger warfen den Feind aus wichtigen Hohenstellungen »esUieh I m o I a, Grenadiere zerschln- Fronte se ustaljufefo gen britisehe Angriffe vor unsercn neuen Stellungen siidlich F o r 1 i. Auf dem Balkan verwehrt der erfolgreiche Abwehrkampl unserer Truppen im S t r u m i z a - T a 1 wie nordostlich S k o p 1 j e und Priština den fortgesetzt angreifenden Bnlgaren jedes Vordringcn. Auch im Quellgebie.t der vvestlichen M o r a w a sehlugen unsere Verbiindn die Bolschewisten zuriick. Das D r i n a - T a 1 und der Raum zwi-schen Save und D o n a u siidlich Vukovar ist von Banden gesaubert. Nordvvesllich Kecskemet stehen deutsche und uugarisehe Verbiinile ini schweren Kampf mit bolscbewistischen Infanterie- und Pamerkriiften. die auf Bu d a pes t vordringen. In die Kampfe grilfen auch unsere Schlachtflieger trotz schlerhten Wetters mit guter Wirkung ein. Im Ramn S z o 1 n o k erltft der Feind bei heftigen, aber crfolgloscn An griffen erheblirhe Verluste. Zivisrhen den W a 1 d k a r p a t h e n nnd dem K u rise h en Haft kam es nur zu erfolglosen F/inzelangriffen des Feindes in den O s t * -B e s k i d e n und bei G o 1 d a p. Die Wucht der leindli-chen Angriffe in K u r I a n d hat gestern infolge der virksamen dentsehen Abwohr nachgelassen. Angreifende bol-schevvistische VerbSnile vvurden zuriick-gesrhlagen oder raseh wieder zu Boden gezwungen. Anglo - amerikanisehe Terrorbomber mit starkem Jagdschutz griffen am Ta ge mitteldeutsches Gebiet sowio die Stadte Bielefeld, Duisburg und Trier an. In erbitterten Lult kampfen und durch Flakartillerie wurden 83 Flugzeuge abgeschossen. In der ver-gangenen Nacht erzielten Nachtjiiger und Flakartillerie bei Angriffen briti-scher Flugzeuge anl DUsseldorf mit dem Absehuss von 52 viermotorigen Borabern einen vveiteren Abwehrerfolg. Damit verlor der Feind* in den letzten 24 Stunden iibrr den Reichsgebiet 134 Flugzeuge, daruuter 108 viermotorige Bomber. Berlin. 3. nov. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Maks Kruli: Boji na zapadu, ki so bili pri Stol-bergu in v Mortagneskem gozdu, kjer so Nemci razbili sovražne napade, nekoliko bolj živi in ki so pri Bacraralu prinesli Aanierikancem nekaj drago plačanih ozemeljskih osvojitev, dočim je na ostalih odsekih vladal mir, so še nadalje obračali glavno pozornost na dogodke ob Maa-si in Scheldi. Borbe v Brabantu so nekoliko popustile, ker ee bližajo akcijo svojemu koncu. Tudi dvojno kanadsko izkrcanje pri Vlissingenu in Vissekerku na in poleg močno poplavljenega Wal-cherena znači poleg močnega zoženja nemškega predmostja severno od Bruge-sa, da se tu zaključuje razvoj, šele po tem bo sovražnik lahko pričel uporabljali anverško luko. Nadalje proti vzhodu je prodrl ponekod korakoma do spodnje Maase. Ob važnih prehodih, kot pri Vil-lenstadtu, Keisersveeru. in Moerdjiku z najdaljšim mostom Evrope, ki jc igral že leta 1940 važno vlogo, ko je padel nepoškodovan v nemške roke, obstojajo še nemška predmostja, ki se branijo pred britanskimi napadi. Zavezniki so porabili z a ta nastop mnogo gradiva in ljudi. Nemško bojno črto so potisnili na premico vzhod-zapad v višini Ntjmegna, ni pa se jim posrečilo, da bi s severa izločili nemško bočno ogrožanje. Pr! tej »centimetrski ofenzivi« so utrpeli najprej hudo udarre, kot n. pr. uničenje obkoljene skupine pri Bredi in potopitev prevoznih ladij pred luko Ostende ter so morali sami priznati, da so bile nemške izgube mrtvih in ranjenih ter vojnega gradiva prav majhne, kar predstavlja istočasno pohvalo nemškemu vodstvu. Kaj lahko si predstavljamo, da bo skušal sedaj nasprotnik pripravili ofenzivo, ki naj bi ga pripeljala preko spodnjega Rena. Vendar bo pričel s tem novo obdobje bojev s popolnoma nesigurnimi izgledi. Odmikalni premiki Wolchsove bojne skupine na Balkanu ji prinašajo boje na različnih točkah njenih kril z Bolgari, Titovimi tolpami in boljševiki v vardar-ski in moravski dolini ter sedaj tudi ob jadranski obali kjer so je izkrcala manjša britanska skupina v treh dalmatinskih lukah. Ne kaže pa, da bi predstavljali ti boji večjo ogrožanje sedanjega tempa njenih pohodov. Kake ofenzivne sile ima nemška jugovzhodna skupina, nam predstavlja v ostalem prepoditev Angležev z otoka Piscopi. Dejanska ležišča borb na vzhodnem bojišču leže še nadalje v Kurlandiji, kjer niso Sovjeti vkljub najmočnejšim napadom in težkim tvarnim izgubam prav nič napredovali in pa med Donavo in Tiso. Tu poskuša sovražnik na svojem skrajnem levem krilu presenetljivo udariti na madžarsko prestolnico. l'o porazu pri Debrecinu je z vso naglico izvršil obsežne pregrupacije da bi prestregel nemške in madžarske protiukrepe. Ti pa so so že odvijali ter so vodili do opustitve vsega ozemlja vzhodno in južno od Tise ter so tako z oprostitvijo rezerv premak-nili bojišče na reko, kar so "Sovjeti seveda, čeprav se je vršila izpraznitev brez vsakih motenj, razlagali kot svojo zmago. Sovjetski sunek z juga proli Budimpešti, ki ee opira z levim krilom na Donavo, pa tudi ni bil izvršen brez ogra-žanja za hrbtom, ker drže nemško-ma-džarske čete pri Baji še močno pred-mostje. Nasprotniki so sicer prodrli do »V naših lastnih rokah« NajnovejSi članek dr. Gobbelsa v listu »Das Reich« Težki obrambni boj na otoku VValcheren Mornariške baterije so uničile 17 velikih izkrcevalnih čolnov — Uspešni nemški podvigi v srednji Italiji — Težki boji s prodirajočimi Sovjeti severnozahodno od Kečkemeta — 134 angloameriških strahovalnih letal sestreljenih Fiihrerjev glavni stan, 3. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Junaško posadko našega predmostja severnovzhodno od Brugesa je.premagal sovražnik po silovitih bojih iz bližine za bojno postojanko njenega poveljnika generalnega majorja Lger-dinga. S požrtvovalnim upiranjem je uničila v težkih bojih zadnjih tednov od blizu nad 50 "sovražnih oklepnikov. Na otoku AValcheren bijejo naše čete na področju mesta V lis sin-gena in na zapadnem koncu otoka težke boje proti neprestanim napadom in izkrcanjem. Mornariške baterije so nničile 17 sovražnih velikih izkrcevalnih čolnov, ter zadale sovražniku močne izgube. Varovalne sile vojne mornarice so potopile pred nizozemsko obalo dva hritanska hitra čolna, 6 nadaljnjih pa težko poškodovale. Severno od R o s e n d a a i a se bijejo naše čete s sovražnimi oddelki, katerim se je posrečilo vdreti v našo glavno bojno črto. V gozdu pri H ii r t -g a n u , jugovzhodno od Aachena so napadli Amerikanci z oklepniško podporo naše postbjanke. Po majhnih pri-cetnih uspehih se je napad ustavil. Francoske bataljone, ki so včeraj dopoldne napadli severno od Bacca-r a t a, smo vrgli nazaj. Odločen odpor in protinapadi naših grenadirjev so zadržali v gozdovih med Merutho in Mortagno ves dan z močnimi silami napadajoče Severoamerikance. V srednji 11 a 1 i j i je bil dan kljub trajnemu dežju v znamenju uspesnih lastnih nastopov. Padalski lovci so vrgli sovražnika z važnih višinskih postojank zapadno od I mole, grenadirji pa so razbili britanske napade pred našimi novimi postojankami južno od Forlija. Na B a 1 k a n n preprečuje nspes-ni obrambni boj naših čet v dolini S t r u m i c e ter severovzhodno od Skoplja in Prištine stalno napa-dajočim Bolgarom vsako napredovanje. Tudi ob izviru zapadne M o r a v e so vrgli naši oddelki boljševike nazaj. Dolino Drine in področje med Savo in Donavo južno od Bukovarja smo očistili tolovajev. Severno zapadno od Kečkemeta bijejo nemški in madžarski oddelki težke boje z boljševiškimi pehotnimi in oklepniškimi silami, ki prodirajo proti Budimpešti. Kljub slabemu vremenu so posegli v boje z dobrim uspehom tudi naši borbeni letalci. Na področju S z o 1 n o k a jc imel sovraž- nik pri silovitih, a brezuspešnih napadih pomembne izgube. Med gozdnatimi Karpati in zalivom Kurisches Haft je prišlo le do brezuspešnih posameznih napadov v vzhodnih Beskidih in pri Gol-d a p u. Silovitost .sovražnikovih napadov v Kurlandiji je včeraj zaradi uspešne nemške obrambe popustila. Napadajoče boijševiške oddelke smo odbili ali hitro potolkli. Angloameriški strahovalni bombniki so z močnim lovskim varstvom napadli podnevi srednje nemško ozemlje ter mesta Bielefeld, Dn-isburg in Trier. V ogorčenih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom smo sestrelili 82 letal. V pretekli noči so dosegli nočni lovci in protiletalsko topništvo pri napadu britanskih letal na Dii sseldor! s sestrelitvijo 52 štirimotornih bombnikov nadaljnji obrambni nspeh. S tem je izgubil sovražnik v poslednjih 2i urah nad Nemčijo 134 letal, med njimi 108 štirimotornih bombnikov. Arnheim pomeni preokret Stockholm, 3. nov. Vojoški sodelavec londonskega Reuterja John Kishe, ki se je pravkar vrnil z obiska v Švici, podaja zanimiv^ izjave o razpoloženju v Angliji. »Vtis, ki ga človek dobi tudi že po enomesečni odsotnosti pri svojem po-vratku v Anglijo, je zanimiv posebno glede spremenjenih nazorov o trajanju vojne. Na to sem naletel -vsepovsod, kamor sem prišel. Arnheim predstavlja preokret, so mi ljudje splošno dejali. Dejansko obstoja dovolj vojaških opravičil stališča, da še ni pričakovati konca vojne. Nemški odpor se je pomembno oia-čil. Kaže, da je bilo nemško vojaško vodstvo sposobno, da premaga krizo za kri®o. Pokazalo se je, da bo bitka za Nemčijo daljša in trša, kot je to izgledalo še pred enim mesecem.« Množični odgoni iz Estonske Stockholm, 3. nov. Estonski novinar Oskar Mand, ki je pobegnil na Švedsko, poroča, da so prišli na Estonskem na oblast vsi ljudje bivše estonske sovjetske republike. Celo šef GPU-ja, Kumm, je zopet na svojem mestu. Nadalje je poročni Mand o množičnih odgomh iz Estonske. Letnike 1908 do 1926 so odpeljali vse do zadnjega v Sovjetsko zvezo z navedbo, da jih bodo izobrazili. Nadaljnje desetlisoče Estoncev so poslali na prisilno delo na vzhod. Berlin, 2. nov. Minister dr. Goebbels izraža v svojem najnovejšem uvodniku v tedniku »Das Reich« prepričanje, da bo nemški narod v tej vojni končno vendar zmagal. To svoje prepričanje utemeljuje s spoznanjem, da se bodo lahko v tem boju obdržale le prave ljudske države. Dokazuje z ozirom na poslednje dogodke, da bodo propadle meščansko-politične voditelj-ske plasti zaradi popolnega pomanjkanja političnih nazorov. Pod naslovom »V naših lastnih rokah« ugotavlja najprej dr. Goebbels, da ne brani v narodnem socializmu združen nemški narod kakšnega razreda ali plasti, marveč sam sebe v vsei svoji skupnosti. Nemški narod ni bil nikdar enotnejši kot v tej vojni, piše dr. Goebbels ter izvaja nato med ostalim: Ne da se oporekati, da bol jševizem pravilno ceni meščansko politični svet ter ga zato tudi z uspehom razkraja. Pri tem ne postopa obzirno. Pritiska na nje z vojaškimi in političnimi prisilnimi sredstvi ter pušča pred kapitulacijo odprto še majhno ulico osebnega sramotnega obnašanja njihovih podkupljivih vodilnih plasti, toda to seveda le tako dolgo, dokler ne položijo orožja. Človek bi menil, da vpliva to stalno ponavljanje diskreditira-joče ter da se ljudje kaj naučijo ir. prejšnjih primerov. Temu pa ni tako. V vseh deželah, ki so si jih podvrgli boljševiki, so postopali skoro popolnoma na isti način, ne da bi bil pri tem učinek kaj manjši. Iz tega je sklepati na splošno ohromelost volje prizadetih voditeljskih plasti. Ni ta postopek sam tako uspešen, marveč te voditeljske plasti se mu ne zopersta-vijo često niti z najmanjšo sledjo Solitične in vojaške odporne volje, tem dokazujejo, da so se zrušili moralno pod težo časa, ki mit nikakor niso dorasli. Umaknejo se tršemu zakonu, ki jim stoji nasproti in s tem stopa meščan- sko-politična voditeljska plast sploh z odra praktičnega ustvarjanju / odovi-ne. Pričenja sc novo obdob tej vojni se bodo lahko obdržale i e ljudske države. One edine imaji. ,oč, prenašati naraščajoče žrtve boja za svoje življenje, ker točno vedo, zakaj to delajo in kakšne cilje s tem zasledujejo. Mi smo torej tudi sredi največje revolucije vseh časov. Še vsakikrat v zgodovini se je izkazalo, da so se morale globoko segajoče spremembe političnega in družabnega življenja narodov meriti v boju s sovražno okolico. Tu morajo podvreči svojo moč obstoja poslednji in najtežji preizkušnji, od katere izida je nato odvisno ali bodo živeli dalje aii propadli. Da so meščanskemu političnemu svetu_ notranje sile zagona tega spora tuje in da nimajo za njo nikakega razumevanja, ni prav nič čudno. Oni so samo še obrobni pojav tega gigantskega boja. Toda kljub temu bo odločena njihova usoda z izidom tega boja. Absurdno bi bilo smatrati, da bi Evropa po koncu te vojne pričela zopet -tam, Kjer je ob njenem pričetku prenehala. Vojna se ne bo zadovoljila s polovičarskimi rešitvami. Ob koncu te vojne bodo zahtevali vsi na tem boju udeleženi narodi, da njihove žrtve niso bile zaman. Temu odgovarjajoči bodo potem tudi zaključki. Ze danes pa je gotovo, da se sile, ki so v tej vojni in njenih problemih odpovedale, ne bodo mogle udeležiti ustvarjanja nove bodočnosti. Kakor po letu 1918, vkljub mnogim naporom, v nobeni deželi niso vzpostavili monarhij, ki so odpovedale v prejšnji svetovni vojni, tako tudi po tej vojni nikjer ne bodo postavljali nazaj nesposobnih in okleva-jočih meščansko - političnih voditeljskih plasti, ki so zapustile svoje narode sredi boja in prebežale k sovražniku. Kečkemeta. Nedvomno so sTsuŠali na tem mestu preprečiti Nemcem, da bi pnš i pri S/.olnoku preko Tise in osvobodili oklepniško site za protinaslope. Načrt pa se jim je ponesrečil. Nemško poveljstvo je vrglo v boj močne oklepniške rezerve ter je z nemškimi protinapadi vrglo boljševike pri Kečkcmctu na več mestih nazaj s tem jo zadržalo korakanje na Budimpešto. Vendar je treba tu še pričakovati nove hude boje, ker dovaŽata obe strani nadaljnje težko orožje, zlasti topništvo. Nemški poštni minister oblikovan Berlin, 2. nov. Fuhrer je podelil nemškemu poštnemu ministru dr. ing. h. c. Ohnesorgeju v počastitev njegovih posebnih zaslug za vojno vodstvo viteiki križ vojnozaslužncga križa z meči. Bolgari se bodo borili Berlin, 2. nov. Na nekem zborovanju narodnih bolgarskih dclavcev je govoril zunanji minister bolgarske narodne vlade Cankov. Dejstva so pokozala, tako je izjavil Cankov, s kako brezmejno lahkomiselnostjo je pognala politika slabičev Bolgarijo v prepad. Narodna vlada ima nalogo organizirati sile deJcle ter jih ponovno uvrstiti v nemško boiišče. Nemški vojak se bori s trdovratnostio, ki zagotavlja zmago. Toda ne gre samo tu zmago Nemčije same, marveč za zmago boljšega socialnega reda in zmago socializma sploh. Ta zmaga pa je lahko ir.-vojevana samo z Nemčijo. — Bolgarita ve, da se mora za to boriti, da se bo izkazala vredna svobode. Narodne sile Bolgarije se zbirajo, tako je zaključil minister in veliki osvobodili.i boj se bo kmalu pričel. Tajinstvena eksplozija v Parizu Strnssbourg, 3. nov. Kot javlja »Aeeo-cinted Pre«e< iz Pariza, je prišlo do velike eksplozije ob pariški meji. Dan jo bil znak za letaleki alarm, vendar so izjavili uradniki protiletalske za«We, da niso dobili nobenega poročila o pojavi sovražnih letal nad Parizom. De Gaitlle in ostali uradniki so bili ob tem čaeu ravno na neki spominski svečanosti v okro/.jti, kjer se je pripetila eksplozija. Poročilo pravi, da je možno, da je bil na de Gaulla poizkušen atentat, čeprav eo francoski uradniki mnenja, da je Slo za sabotažo. De Gaulle je predel zapustil petnajst minut pred eksplozijo i.n je bil takrat že več kilometrov oddaljen. »Economist« o Poljski Ženeva. Angleški tednik »The Econoinist« pravi, da je sedaj maršal Stalin na vrsM, da pripomore k rešitvi poljskega vprašanja. K izjavi britanskega ministrskega predsednika, da ee namerava britanska vlada udeležiti jamstva poljske neodvisnosti, pravi časopis: sKer sta \ e-lika Britanija in 'Združene države ze popustili pri vprašanju mej, morata sedaj osredotočiti svojo pozornost na vprašanje nove poljske vlade. Niti za trenutek ne smeta opustiti podpore Mi,kolajezyku in morata uveljaviti ves svoj vpliv na Rusijo, da zagotovila izginotje nevrednega iublinskega eksperimenta. Skrajni čas je, da se pri rusko-poljskib razgovorih vzravnajo enostranska popuščanja r odkritosrčno gesto dobre volje z ruske strani.« Milan. Po izjavi finančnega ministra Bonomijeve vlade so dale anglo-ameri-ške čete v zasedenih delih Italije doslej v obtok 34.8 milijard lir okupacijskega denarja. Za te bankovce ne jamčita niti Velika Britanija niti Združene države, marveč edinole italijanski narod, na katerega eiroške živijo Angloamerikanci. Moskva sega po iranskem petroleju Stockholm, 2. nov. V nekem radijskem nagovoru je izjavil iranski ministrski predsednik Said, da bo smatralo iran^ sko javno mnenje, tako dolgo kot se bodo nahajale tuje čete na iranski zemlji, da so oddali vsako koncesijo pod pritiskom. Zato je iranska vlada odklonila takojšnje želje po koncesijah. Kakor javlja »United Press«, moskovska poročevalska služba nadaljuje z gonjo proli iranski vladi. Navajajo 14 časopisnih poročil, ki označujejo ministrskega predsednika kot reakcionarja. Iz nekega poročila agencije Reuter k iranskem vprašanju je razvidno, da je iranska vlada 2. septembra sklenila, da ne bo dajala koncesij za olje. Šele 14 dni kasneje je prispelo sovjetsko odposlanstvo v Teheran, Amsterdam. Reuter javlja, da so v četrtek aretirali na nekem kolodvoru pariško podzemske žeJeznice dr. Marcela Petiota, mnoiestvenega morilca, ki je bil oblečen v uniformo stotnika francoskih ms .k i i<"w. Moskva zvišala finski tribut Stockholm, 2. nov. Švedska komunalna študijska delegacija, ki se je vrnila iz Helsinkov v Stockholm, potrjuje, da Sovjeti vedno bolj izsiljujejo finsko vlado. Predsednik te delcgacije je sporočil, da vlada na Finskem velika vnemirje-nost v zvezi z vprašanji diktata premirja. Pokazalo se je, da se lahko zagovor različno tolmači. Tako so izvedeli Finci, da zahteva Moskva, da se ravna tribut v znesku 300 milijonov dolarjev po cenali, ki so bile v letu 1938. in ne po cenah, kakršne so bile ob podpisu dogovora. Na ta način se zvišuje ta tribut na 700 milijonov dolarjev. Za Finsko jc bilo (o veliko presenečenje. Portugalska noče priznati De Gaulla Stockholm, »Svenska Morgonbladel* javlja iz Lizbone, da so nemiri, ki so nastali ob francosko-španski meji vzrok za to, da Portugalska doslej še ni priznala de Gaullove vlade. Tako dolgo, dokler ne bo de Gaulle dokazal, tako piše list, da je pripravljen in sposoben prekiniti delovanje španskih komunistov v Franciji! ga bosta Salazar in njegova vlada z nezaupanjem gledala. Stockholm. Kakor javlja Svenska Morgonbladet iz Helsinkov, finskih »vojnih zločincev« nc bodo odvlekli v Sovjetsko zvezo, marveč jih bodo obsodili pred sovjetsko - angleško - finskim sodiščem. Inflacija v Grčiji Ženeva. Radio Kairo javlja, da zavzema inflacija v Grčiji ogromen obseg. Gt-ško prehranjevalno miiistrstvo jc določilo, da znaša cena za obrok krulia dve milijardi drahem. Kratka poročila Zagreb. Politični bcgunci iz Bolgariie in Grčije sporočajo, da so pričeie bolgarske čete v preteklem tednu izpraznjc-vati Tracijo. Bolgarski častniki so potrdili, da namerava sovjetsko poveljstvo v Bolgariji nadomestiti bolgarske oddelke ob turški meji s Sovjetskimi četami. 37.. ruska armada naj ostane kot zased-bena armada v Bolgariji. Vzdrževanje tako velikega števila čet v Bolgariji kaže na to, da namerava tamkaj Sovjetska zveza ustanoviti posebno vojaško težišče, čigar moč bi lahko uporabila tudi v političnih vprašanjih južnega Balkana. Stockholm. Po nekem poročilu agencijo Reuter iz Moskve je znani francoski komunistični voditelj Maurice Thorcz na poti v Francijo. Stran 2 »SLOVENEC«, »olSoTa, novemEra W, Kako bedno je življenje pod rdečim terorjem v Sovjetski zvezi nam bo predaval in na filmskem traku prikazal ruski univ. prof. Grotov Sergei, ki ie nedavno pribežal od tam, v nedeljo, dne 5- novembra v veliki dvorani Uniona ob 9. zjutraj. Kdor je boljševizem, bo umrl Berlin, 3. nov. »Kdor j(5 boljševizem, I ki umrl zaradi njega!« Resnico tega neko! iko izpremenjenega starega pregovora, ki ima v tej obliki nad vse važen pomen, katerega jo Nemčija že od nekdaj pod-črtavala, doživljajo vise dežele lin narodi, ki so jih izročile slabe in Izdajalske vlade moskovskim oblastnikom. Morda so izdajalci mislili, da si bodo s klečeplazenjem pred Moskvo zagotovili vsaj kolikor toliko znosno usodo. Kako zelo pa so so motili, nam dokazujejo dogodki naših dni. Finski komunistični poglavarji napadajo vlado v Helsinkih, ki že itak životari ie od moskovske milosti, v Bukarešti demonstrira od boljševikov naščuvana drhal pred gradom otroškega kralja Mihaela. bolgarskim izdajalcem pa v angleški spodnji zbornici z vso odkritosrčnostjo razlagajo, da kljub veem podrejanjem ne morejo biti dele-ni »Časti« sobojevnikov. Ostalim deželam, ki so ee spustile v pak-tiranje z boljševiki, se ne godi nič bolje. Kaj drugega pa tudi niso zaslužile, zakaj kremeljski mogočniki eo že leta v teoriji in praksi dovolj očitno kazali, kdo so boljševiki in kaj hočejo ter o tem pač ni mogel obstojati nikak dvom. Anglo-umeriški tisk tn njegovo več ali manj židovsko spremstvo v nevtralnih deželah sta 6icer vedno znova trdila, da se je Stalin iz boljševiškega Savla izpremenil v narodno čutečega Pavla, ki je opustil vse načrte o svetovni revoluciji ln skrbi le še za obstoj svoje državo. Stalin sam jo demantlral te trditve že s slavnim ftagi-raui-in razgovorom s tovarišem Ivanevom, ko je izjavil, da ie ostal zvest Leninovi oporoki, to Je načrtu o boljševiški svetovni revoluciji in da bo to tudi vedno ostal. Kako izgleda uresničenje tega načrta, nain dokazuje moskovska taktika v deželah, v katere je prišel boljševizem med to vojno. Narodi, ki eo spregledali ta dejstva, ravnajo naravnost zločinsko lahkomiselno, vlade pa, ki se kljub Izkustvom zaupajo Stalinu, izjlajajo evoje narode, ki so, kot nas uči izkušnja, neobhodno izročeni poginu, čim jih je boljševizem pričel najedaiti. S kugo, kot je nekoč Churchill imenoval boljševizem, ni mogoče paktiranje. Pred njo se je treba ščititi z vsemi sredstvi, ako hočeš ostati pri življenju. Razbite utvare nemških sovražnikov Ženeva, 1. nov. Znani angleški vojaški kritik Cyrill Falis se bavi v listu »lllustrated London New»« z vojaškim položajem Angloamerikancev na zapadu ter podčrtava pomen pridobitve časa za Nemčijo. Falis priznava, da je poraz Nemčije mogoč le, če bi «e Sovjetom posrečilo napredovati v vzhodni Prusiji in Poljski. Verjetno je razjasnil Churchill v Moskvi Stalinu načrte, po katerih hočejo Anglo-amerikanci na zapadu storiti vse kar je v njihovi moči. Predlagal je, da bi moral biti ta poskus spremljan s sovjetsko ofenzivo na srednjem bojišču. »To je edina možnost, ki nam ostane ie v tej zimi in mi varamo same sebe. če tega ne uvidimo.« Takega mnenja je Falis. V nadaljnjih izvajanjih pa prihaja Falis do spoznanja, da sta zavezniška nezmožnost urediti oskrbo, predvsem pa nemška obramba v okolici Anversa preprečili, da vojna leta 1944. še ni končana. To je težak udarec, ker so v zavezniškem taboru računali na letošnji konec vojne. Nemška obramba luk ob Hokavskem prelivu ter genialno izvedena razrušitev onih luk, ki so jih Nemci končno prepustili Angloamerikancem, sta razlog za to, da zavezniki na zapadu ne na p redu icjc Če bi hoteli doseči za zaveznike potreben hitri konec vojne, bi morali s skrajnimi silami pritisniti na Nemčijo z vzhoda, zapada in juga. Ne glede na to, da je letni čas večjih nastopov že mimo, tako zaključuje Falis, bi dala nadaljna zavlačevanja Nemčiji samo še več možnosti, izboljšati svoje postojanke. Mobilizacija vseh nemških sil predvsem pa ustanovitev bataljonov nemške ljudske vojske bo imela za Nemce zelo ugodne učinke. Zavezniki morajo zato napeti vse sile. 1 Stocliholm. Iz angleških komentarjev k govoru turškega državnega predsednika Inoniija ob odprtju narodne skupščine je jasna_razvidno, da je turški državni predeednik razočaran nad razvojem odnošajev med Turčijo na eni in Anglijo in Združenimi državami na drugi strani po prekinitvi odnošajev z Nemčijo. »Daily Telegraph« piSe, da izraža oni del govora o Veliki Britaniji obžalovanje ter da je izrazil predsednik upanje, da se bodo angleško-turški odnošaji v bodoče izboljšali. Isto velja ea odnošaje z Združenimi državami. Stockholm. »Dagens Nyheter« javlja iz »posebno dobro poučenih krogov« v Londonu, da sta se Stalin in Churchill v Moskvi dogovorila, da ne bosta Anglija in Sovjetska zveza v bodočnosti storili ničesar v poljskem vprašanju, ne da bi se prej medsebojno posvetovali. Izolacije poljske begunske vlade, kar se tiče obnašanja glede vprašanja mej, je popolnejša kot pa se je doslej mislilo. Churchill se je baje priključil moskovskemu mnenju, da Lwowa ne bodo vrnili Poljski. To pomeni popoln preobrat angleške politike do Poljske. V poljskih londonskih krogih pa nadalje niso pripravljeni sprejeti Curzonovo črto kot vzhodno-poljsko mejo. Stockholm. Po poročilih iz Helsinkov je na sestanku komunistične stranke v Helsinkih predsedujoči v svojem pozdravnem nagovoru močno napadel vlado. Izjavil je, da je vlada nevoljna in tudi nezmožna, da bi spremenila svoje politične metode. Govornik je razen tega zahteval, da aretirajo krivce, ki so zakrivili vojno proti Sovjetski zvezi ter da jih postavijo pred »posebno ljudsko sodišče«. I rs! je počastil spomin slovenskih borcev Trst, 2. novembra. Ko se je na dan vseh svetnikov ve« slovenski narod spominjal svojih rajnih, se je tudi v Trstu na pokopališču Sv. Ane vršila žalna svečanost pred grobom pokojnega padlega slovenskega narodnega stražarja, poročnika inž. Mirkota Simčiča. Grob hrabrega branilca slovenske misli in protikomunističnega borca je služil kot simbol počastitve vseli žrtev, padlih pod zločinsko roko komunizma. Žalno svečanost je z molitvami za vse umrle otvoril gospod vojni kurat poročnik Peter Roblek, nakar je po končani cerkveni slovesnosti ganljivo in pretresljivo posvelil pokojnemu borcu inž. Mirkotu Simčiču in vsem ostalim žrtvam nekaj besedi gospod poročnik Hribar Zvonimir, ki je med drugim dejal sledeče: Danes, ko sie ves slovenski narod zbira okoli grobov svojih dragih pokojnikov, da pomolijo za pokoj njih duš in tej s krvjo napojeni zemlji, mi se danes klanjamo Vašemu spominu, častimo Vašo sveto žrtev, s katero ste se priključili dolgi vrsti narodnih junakov, ki so se za isto idejo, za katero 6e borimo mi, za katero ste se borili in padli Vi, borili in padli tudi oni, katerih spomin slavi ves narod. Vaše žrtve, mrtvi tovariši, niso zaman ta slovenski narod bo vedel, komu se ima zahvaliti za svojo svobodo. Bratje naši, mi se Vam zahvaljujejo, hvala Vam. Čast in svetel spomin Vam borcem in junakom. Vedite, da bomo borijo nadaljevali, dokler gruda ne bo oteta. V globoki pobožnosti je številno občinstvo sprejelo ganljivo besede slovenskega borca pred kojim grobom so slovenski narodni stražarji lepe Primorske prižgali sveče in položili cvetje^ Žalni svečanosti je v zastopstvu službeno odsotnega inšpektorja slovenskih rod ni h straž in njih poveljnika gospa da polkovnika Kokalja Antona zastopal načelnik njegovega štaba gospod stotnik Wagner Rudolf z adjutantom in s celim štabom ter vsemi odseki. Navzoči so bili predstavniki slovenskih kulturnih Institucij, slovenske bolnišnice, delegacija bojevniških organizacij iz Ljubljane ter mnogobrojno občinstvo. Po končani žalni svečanosti so prisotni molili za blagor duš vseh žrtev padlih v borbi s komunističnimi izdajalci slovenskega naroda na Primorskem in celi slovenski zemlji! Te dni se mudi v Ljubljani bivši vseučiliški profesor v Petrogradu in Rostovu g. Grotov. Ko so ga v sredo obiskali ljubljanski časnikarii, jim je razlagal med drugim tudi položaj pravoslavne cerkve pod boljševiki. Uvodoma je podal splošno sliko o življenju v Sovjetski zvezi, kjer je živel še do poletja 1942. Kot znanstvenika pristaša idealističnega svetovnega nazora so ga boljševiki leta 1930 zaprli, knkor so tedaj tudi zaprli in odstavili vse vseučiliške profesorje in z vse- | učilišč ter šolskih zavodov odpodili vse slušatelje in dijake, ki niso bili marksistično usmerjeni. Zaradi svojega naziranja je bil obsojen na pet let dela v koncentracijskem taborišču. Poslali so ga na prisilno delo na področje severno od 1'etrograda in je ria-to pet let moral delati pri gradnji Stalinovega kanala. O položaju pravoslavne cerkve pod boljševiki je pripovedoval med drugim naslednje: »Takoj po izbruhu revolucije ni bilo opaziti, da bi boljševiki hoteli popolnoma zatreti vse versko življenje v Sovjetski zvezi. Boljševiki so bili namreč v začetku preveč zaposleni z izvajanjem revolucionarnih ^pohodov in ukrepov na drugih področjih in so zuto versko življenje pustili šfc dovolj pri miru. S to navidezno brezbrižnostjo do cerkve so obenem cerkvene voditelje in vernike uspavoli in ustvarjali naziranje, kakor da se boljševiki temeljiteje v versko življenje ne nameravajo spuščati. Pač pa so takoj v začetku prepovedali verouk v šolah in cerkvam ter samostanom zaplenili premoženje. Udaril bom pastirje .., V letu 1918 pa so že začeli z aretacijami škofov in kmalu nato se je izvedelo, da je zloglasna Čeka umorila v ječah 17 najboljših in najvidnejših škofov ruske pravoslavne cerkve. Tako so pernskega škofa v ječah pred usmrtitvijo struhovito mučili, škofu Nikolaju so odsekali glavo, škof Ambrozij je tudi umrl t boljševiški ječi po silnem mučenju. Gonja proti verskemu čustvovanju Rusko pravoslavno ljudstvo pa je bilo in je zelo verno ter na svojo cerkev zelo navezano. Preganjanje škofov je med vernim ljudstvom naletelo na velik odpor in obsojanje. Zato so se boljševiki v letih 1918 do 1919 odločili za veliko agitacijo proti veri in ljudskemu verskemu čustvovanju. Po vsej Rusiji je pravoslavno ljudstvo zlasti vdano svetnikom ruske pravoslavne cerkve in lahko se reče, da je vsa Rusija razdeljena na številna velika področja, v teh področjih pa »vlada« ta ali oni ljudstvu najbolj priljubljeni svetnik ruske pravoslavne cerkve. V svetišča, kjer so ti svetniki pokopani, romajo verniki z vseh strani, da poč.astey svete ostanke junakov pravoslavne vere. Boljševiki so se z vso besnostjo vrgli nad te svete ostanke, da bi vernike odvrnili od če-ščenja in »razkrinkali« pripovedke, ki o teh svetnikih krožijo. Po nekaterih cerkvah so relikvije odstranili in' jih razmetali na vse strani, v nekaterih svetiščih pa so trupla svetnikov našli nerazpadla in nepoškodovana in te svetnike so začeli sramotiti na drug način. Tako so truplo sv. Teodozija odpeljali v Petrograd, položili v stekleno omaro in razstavili v medicinskem muzeju. Tam sedaj obiskovalcem pripovedujejo, kakšne »čudovite* lastnosti ima ruski pesek, da ohranja trupla dvesto let nerazpadla; svetniku so odbili še nos zato," da bi obiskovalcem mogli povedati, da je bil pokojni spolno bolan in mu je bolezen raz- Ž'edla nos. Tak človek pač ni mogel iti svetnik... Toda s to agitacijo proti svetnikom ruskega naroda boljševiki vernega ljudstva niso pridobili zase, pač pa se je ljudstvo še bolj odvrnilo od njih in se v svojem verskem čustvovanju začelo zapirati vase. Ko so boljševiki opazili, da s to gonjo proti svetnikom ruskega naroda ne bodo odvrnili od cerkve, so začeli s podrobnejšo agitacijo po mestih in Eo vaseh. Otroke in mladoletne so na-ujskali, da so za božične in velikonočne prazuike hodili po hišah in prepevali namesto starih lepili verskih pesmi silno zmaličene in pohuišljive pesmi, v katerih so naravnost blatili vero in vernike. Take pesmi je zn mladino sestavljal boljševiški pesnik Bagrickij, ki je za dekleta zlozil nesramno bogokletno pesem, v kateri se norčuje iz Marije Device in Kristusovega rojstva. Ropanje in plenjenje Ta agitacija se je vedno bolj širila in večala nekako do leta 1924. Tedaj so pa boljševiški oblastniki rabili denar, da bi mogli v inozemstvu nakupiti stroje in razne potrebščine za porajajočo se sovjetsko industrijo. Na veliko so začeli ropati in pleniti po ruskih cerkvah in samostanih in iz Rusije so začeli izvažati ogromne količine najlepših stvaritev ruske cerkvene umetnosti. Na umetnostnih trgih v Londonu, Amsterdamu, Newyorku in Suu Frančišku so se začele pojavljati najlepše ikone in druge dragocenosti iz ruskih cerkva. Z vsem tem so se zlasti obogatili ameriški židje. Začel se je nov val preganjanja duhovščine. Duhovnike so dnlžili, da skrivajo dragocenosti. Zapirali so jih, mučili in morili na veliko. Med vsem tem trpljenjem je umrl leta 1926 patriarh 1 ibon. Pred svojo smrtjo je |>ravilno ugotovil, da se škofje in rac-tropoliti pod novimi razmerami ne bodo smeli sniti, da bi izvolili novega patriarha. Zato je Tihon napisal nekakšen testament in v njem določil metropolita Kutickega za svojega naslednika. Ta nuj bi vladal pravoslavno cerkev do izvolitve patriarha. Boljševiki so ga takoj zaprli in odpeljali na delo ob Ledeno morje, kjer jo tudi umrl. Metropolit Kuticki je zapustil listino, v kateri je določil metropolita Josifa za svojegu naslednika. Tudi tega so boljševiki zaprli in poslali v Sibirijo, kjer je umrl. Pred smrtjo je napisal tudi on listino in določil za naslednika metropolita Sergeja, ta je določil pozneej zopet drugega in tako so umirali do metropolita Serafima, ki je spoznal, da bodo boljševiki tudi njega vprašali po aretaciji za ime tistega, ki gu je določil za svojega naslednika. Vedel je, da se na ta način zapiranje in preganjanje metropolitov in škofov ruske cerkve ne bo končalo in je zato rnzglasil, da so poslej vse pravoslavne škofije avtokefalne, to se pravi samostojne in neodvisne in da se morajo vladati same. Ko so gu boljševiki pred usmrtitvijo vprašali, kdo bo odslej vladal rusko pravoslavno cerkev, jim je metropolit odgovoril: »Jezus Kristus.« Cerkev se je umaknila v katakombe Metropolit Serafim je umrl 1. 1931 in po njegovi smrti je ruska pravoslavna cerkev morala oditi s svojim življenjem in udejstvovan jem v katakombe. Poprej pa se je v zboru njenih voditeljev zgodilo isto, kar se je pred Kristusovo smrtjo zgodilo med apostoli. Tudi med ruskimi metropoliti se je našel Juda Iškarijot in ta Juda je postal metropolit Sergej, ki se je leta 1927 priključil boljševikom in po njihovih navodilih organiziral tako zvano »živo« cerkev. Tako imamo v Sovj. zvezi od 1. 1927 naprej dve cerkvi, in sicer uradno in podtalno cerkev. Da bi se prikupil boljševikom, je metropolit Sergei vpletel v cerkvene molitve tudi molitve za sedanje rdeče oblastnike. V zadnjem času je morala ta »živa« cerkev pristati tudi na to, da morajo v njenin cerkvah po evangeliju prebrati vernikom izpred oltarja še dnevno vojno poročilo maršala Stalina. Podtalna cerkev pn živi še naprej, kajti verniki ne marajo v cerkve, kjer sc moli za Stalina in za tiste, ki so pravo cerkev odstranili in njene voditelje pomorili. Podtalna cerkev ima svoje škofe in duhovnike, ki pa morajo živeti skriti in nepoznani. »Živa« cerkev pa samo životari, kajti židovski boljševiški oblastniki so tudi njeno delovanje silno ogradili z raznimi ukrepi. Tako so prepovedali mladini do osemnajstega leta hoditi v cerkve in se versko izobraževati, z najstrožjimi kaznimi je staršem zagroženo, če bi svoje otroke versko vzgajali. Po letu 1935 pa se je brezbožna agitacija Še povečala in tedaj so začeli na veliko rušiti preostale ruske cerkve. Tako so bile podrte najlepše katedrale, nekatere katedrale pa so bile spremenjene v restavracije in slično; katedrala v Rostovu je bila spremenjena v zverinjak, drugod pa so iz cerkva napravili zabavišča m dvorane za filmske predstave. Pravo versko življenje prevoslav. nega ljudstva pa se sedaj razvija tako rekoč v katakombah, kakor prvih časih krščanstva in poganskega preganjanja Cerkve. Duhovniki in. škofje žive čez dan kot delavci ali obrtniki, služba božja se vsa vrši skri-vaj in v silnih težavah, vendar redno in povezano. Kadar zapro in ubijejo škofa ali duhovnika, je že odrejeno in poskrbljeno za to, da se pravi cerkvi ohranijo posvečeni škofje in duhovniki. Ko so boljševiki organizirali »ii. vo« cerkev, je mnogo duhovnikov in nameščencev rajši službo zapustilo, kakor pa da bi služilo tej cerkvi. Po vsej pravoslavni Rusiji je bil znan diakon Maksim, ki je bil najboljši pevec ruske cerkve in je bil diakon patriarha, da je pri patriarhovi službi božji prepevaj s svojim odličnim basom. V službo pri »živi« cerkvi ni maral stopiti in je rajši odšel v opero in je sedaj pod imenom Maksima Mihaj-lova največji operni basist. Njegovo ime je pred kratkim stopilo v ospredje, ko je Stalin iz ngitacijskih razlogov poslal pevski zbor moskovske cerkve v Sofijo, da bi tam prepeval pri službi bo/ji. Ta pevski zbor je morsl peljati v Sofijo sam Maksim Mihajlov. »Živa« cerkev — Stalinovo slepilo Ta »živa« cerkev je navadno orodje v rokah boljševiške agitacije. Te cerkve 6c sedaj poslužuje Stalin, da z njo in njeno navidezno svobodo vara zapadni evropski krščanski svet Tej cerkvi v Rusiji nikdo ne verjame, pa tudi zunaj v svetu nima nobenega ugleda. Njen patriarh je bil I pred kratkim od Stalina poslan na posebno potovanje na Bližnji vzhod. Tam naj bi bil priča nove boljševiške verske politike, obenem pa bi moral od pravoslavnih patriarhov v Carigradu, v Smirni in v Jeruzalemu doseči priznanje enakopravnosti in pravilnosti svoje službe. Patriarh se je podal n« pot, pa je prišel samo v Teneran, iz Teherana pa se je moral vrniti nazaj v Moskvo, ker so mu patriarhi >pravo-slavne cerkve v Carigradu, Smitni in Jeruzalemu sporočili, da si ne žele njegovega obiska in mu ne morejo nuditi nobenega priznanja. Življenje ruske pravoslavne cerkve je danes pod boljševiki obsojeno na trpljenje in preganjanje ki se more primerjati po pravici z življenjem prvih krščanskih cerkva. Kakor so prve krščanske cerkve s svojimi mučenci sejale seme, iz katerega je vzklila nato mogočna stavba Kristusove. Cerkve, tako se danes ruska pravoslavna cerkev v trpljenju in krvi boljševiškega preganjanja s svojimi mučenci in junaki pripravlja za nov sijaj Kristusove zmage nad komunističnim zlom in brezboštvom. Dasi je ta cerkev danes prisiljena na življenje v podzemlju, je njena nevidna prisotnost tako močna, da se je celo njen največji sovražnik Stalin moral spustiti v poskus s tako zvano »živo« cerkvijo. Ruski verniki., tej potezi Stalinove politike niso nasedli, pa tudi zunanji svet je spregledal laži sovjetske agitacije. Prava pravoslavna cerkev živi in če je ni uničilo in zatrlo petindvajsetletno preganjanje — in to preganjanje je takšno, da si ga navaden evropski opazovalec težko more predstavljati — tedaj je tndi krajša ali daljša doba povečanega ali zmanj-šnega nasilja ne bo mogla ztreti. iz Trata Draga kava. Gospodična Helena Lesko, doma od svetega Jakoba, se je hotela popeljati iz Trsta v Videm. Ker je imel vlak nekaj zamude, je stopila v kolodvorsko restavracijo in si tam naročila črno kavo. Medtem, ko jo je pila, je neprevidno pustila poleg sebe denarnico iz želvovine. Izvežbanemu in poklicnemu tatu je tudi mali trenutek zadostoval, da je gospodični Heleni ukradel denarnico in z njo vred sedem tisoč lir gotovine. Seveda je potem morala gospodična Lesko svoje potovanje v bogato Furlanijo opustiti. — Gospa Albina Fi-lipčik iz Knežje ulice je na Obedano-vem trgu stopala na openski tramvaj. Ker je pri vstopanju in izstopanju vselej zelo velika gneča, se je nekdo te prilike posjužil in ji izmaknil denarnico s 350 lirami gotovine. Uradno se poroča, da so anglo-ame-riška letala izvedla v ponedeljek 23. okt. t. 1. spet težak terorističen napad na Trst. Med civilnim prebivalstvom je ob-jokavati precejšnje število mrtvih in ranjenih. Najbolj je bil spet prizadet sveti Jakob, kjer je bomba dobesedno preklala nekdanjo slovensko šolo. Sedaj jc bilo v njej otroško zavetišče Ballile in je pod ruševinami umrlo precej dečkov, ki so se ob času napada nahajali v poslopju. Žrebanje obligacij. Županstvo mesta Trsta objavlja, da se bo 2. novembra t. 1. pričelo v občinski dvorani žrebanje obligacij posojila mesta Trsta Iz leta 1889 in to v izmeri, določeni v amortizacijskem načrtu. Izžrebane vrednotice pri tem 45, tem žrebanju se bodo izplačevale 15. dan po izžrebanju pri občinskem zakladniku v Nordijevi ulici št. 11 in to v razmerju lir 60 za vsakih sto nominalnih obligacijskih kron, konvertiranih in nekonvertiranih Delovni jubilej. Pred nekaj dnevi se jc vršila v tržaškem arzenalu lepa slovesnost v čast proslave 25 letnice nepretrganega dela gospoda Romana Novaka, tehničnega uradnika. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in želimo svojemu rojaku obilo uspeha pri njegovem težkem delu. Ciril-Metodova šola pri Sv. Jakoba v Trstu porušena. Pri zadnjem letalskem napadu na Trst je bila porušena šola, v kateri je bila nameščena zasebna slovenska šola družbe sv. Cirila in Metoda, dokler ni bila oblastno prepovedana. Kakor nam je pripovedoval očividec, je bila stavba zadeta na obeh koncih, tretja bomba je padla pa na zadnji strani. Vse poslopje je močno zrušeno. »Kaj pa je tebe treba bilo?« Za poslanca v rdečem narodno-osvoboail-n6m svetu je bil kot zastopnik Krasa imenovan veleposestnik in notar Anton Abram iz Tupelč pri Kobjeglavi. Ta je tudi eden tistih »narodnih voditeljev«, ki se je pod savojskim režimom previdno umaknil iz Gorice na svoje veleposestvo, kjer je v zatišju dobro gospodaril in kupčeval ter se za politiko — junak — ni brigal. Sedaj je očividno našel svojo »narodno-na-predno« politično žilico, ki je pri kraških magnatih večkrat cvetela v slavo in čast savojcev, pa jo je sedaj vdi-nial rdečem« Titu, ki je primorske Slovence prodal. Omejitev porabe električnega toka Nova določila o delovnem času po nekaterih obratih Zaradi nadaljnjega varčevanja z električnim tokom in pravične razdelitve potrošnje, upoštevajoč koristi in potrebe potrošnikov, je Sef pokrajinske uprave predpisal nadaljnje spremembe in dopolnitve določb o omejitvi porabe električnega toka: 1. Z elektriJnim tokom se mora na vseh potrošnik mestih kar najbolj varčevati. . 2. Uporaba električnih peči. sesalcev „ prah, hladilnih naprav (frigidaire), hnilerjev in masažnih aparatov je prepovedana, izvzemši v bolnišnicah, zdravniških ordinacijah, gostinskih podjetjih, iivilskih obratih in v frizerskih delavnici, _ Zaradi izvršitve te odredbe mo-Tajo uslužbenci mestne elektrarne v pridnosti organov uprave policije plombi-nli označene električne naprave. 3. Električna cestna železnica obratuje, farno v času od 6 do 9.30. od 12.30 do lfi in od 19 do policijsko uro. Voziti sme farno s polovično brzino. — Nadaljnje omejitve obratovalnega časa si pridržuje Šef pokrajinske uprave. 4. Obratovalni čas v trgovinah, zasebnih zavodih (bankah itd.) in zasebnih pisarnah razen v transportnih podjetjih ee določa, kolikor ni v naslednjih odstavkih drugače predpisano, na Čas od 7.30 do 12.S0 in od 14 do 16. Trgovine % iivili se zapirajo ob 1«. Frizerski obrati obratujejo t času od 1 do 12.30 in od 15 do 18, toda damske fesalnice se morajo zapreti ob 10. 5. Gostinska podjetja, izvzemši okrepčevalnice (butleti) morajo biti v času od 17 do 18.31) za javnost zaprta. Izjeme od te zapovedi dovoljuje šef pokrajinske uprave. 6. V industrijskih in obrtnih obratih, vštevši njih pisarne, se dopušča poraba električnega toka v času od 0 do 10, od 13 do 16 in 20 do 24. Izjeme od tega dovoljuje šef pokrajinske uprave v sporazumu z nemškim svetovalcem. 7. V šolskih prostorih se mora električna razsvetljava zaključiti ob 17. 8. .lavna cestna razsvetljava se omeji na važna cestna križišča in na cestni prostor ob javnih zgradbah in vojaških napravah po posebnih navodilih. — Razsvetljava ob kontrolni drti se v smislu posebnih navodil skrči. 9. Kjer je predpisano skrčenje trošenja elektr. toka, se morajo upoštevati navodila organov mestne elektrarne, v dvoninih primerih pa se mora izvršiti odredba Pokrajinskega referenta za gospodarjenje z elektr. silo. — Prednje določbe stopijo takoj v veljavo. Dosedanjo odredbe o omejitvah uporabe električnega toka ostanejo v veljavi, v kolikor niso s prednjimi določbami spremenjene ah dopolnjene. — Veljavne kazenske sankcije se nanašajo tudi na kršitve prednjih določb. Prezident div. general: Rupnik, s. r. Več razumevanja za omejitev porabe električnega toka V glavnem Ljubljana z razumevanjem upošteva izredne razmere vojnega časa ter se brez ugovorov ravna po raznih odredbah in predpisih, ki nalagajo skrajno skromnost r.a najrazličnejših poljih, zato se pa moramo tembolj čuditi v listih skoraj vsak dan objavljenim pritožbam zaradi omejitev dobave električnega toka. Neprestano čitamo najrazličnejše želje, ki jih spremljajo popolnoma nepremišljeni in zato neizpolnjivi predlogi, kaj naj storita mestna elektrarna in tramvaj. Ugotoviti moramo, da vsi pisci in predlagatelji računajo samo s svojimi potrebami ter se niti najmrfhj ne brigajo za najnujnejše potrebo splosno-sti. Mestna elektrarna in električna železnica pa morata skrbeti za vso mestno občino ljubljansko in skušata ustreči čim največjemu številu vojaških in civilnih oblasti, zlasti pa čim največjemu številu prebivalstva sploh. Zato mestno županstvo neprestano opozarja na uvidevnost in potrpljenje, ve,ndar je pa še dosti ljudi, ki teh o^ižoril ne marajo razumeti samo iz sebičnosti. Če bi torej mestna elektrarna ho-tpin ustreči raznim željam, da bi n. pr. o mraku vozil tramvaj in obratovali motorji, bi bila zato vsa Ljubljana zvečer vsaj za 2 uri brez luči in vsa gospodinjstva sploh brez toka. Da pa prebivalstvo obvaruje pred to najhujšo omejitvijo, je mestno županstvo ze predlagalo, naj se O mraku zapro vse trgovine, gostilne, kavarne, pisarne in skladišča, da bodo drugi imeli električni tok. Spet prosimo prebivalstvo za več razumevanja in za upoštevanje izrednih razmer tudi pri dobavi električnega toka, saj mora vsa javnost uvideti, da mestno županstvo ne zna delati čudežev, prav tako pa tudi nikakor ne sme delati izjem, da bi morda prikrajšala veliko večino Ljubljane Zatemnitev od 17.20 do 6.20 samo zaradi koristi mnogo manjšega števila prebivalstva. Nezadovoljneži naj pa naposled vendar že pomislijo na mnogo hujše, stiske in težave, zlasti pa tudi na to, da mnogo večja mesta, kot n. pr. sosednji Zagreb sploh nimajo več tramvaja, končno nai se pa tudi zavedo, da je Ljubljana kljub vsem strahotam vojne še vedno nekak blaženi otok reda in miru. Mnogi so le upoštevali nasvete, ki se priobču|e|o dnevno v časopisih in eo sneli v stanovanjih notranja okna in |ih spravili na varna mesta v kleti ali sobah za omare itd. Priporočamo, da to v lastnem interesu storite vsi čimpreje, da ne bo prepozno Zaplenjena imovina komunistov 1 odlokom šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani (Službeni list H. 81. z dne 28. oktobra 1944. je zaplenjena imovina upornikov: 1. dr. Furlana Borita, univ. profesorja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Po-stonjska ulica 66; 2. njegove žene Furlan Ane, nazadnje bivajoče ravno tam; 3. njegovega sina Furlana Boruta, vi-sokoSolca, nazadnje stanujočega ravno tam: 4. Šereerja Miroslav«, stud. tehnika, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Hoti-mirova ul. 12; 5. Vodeba Dužana, cand. pharm., nazadnje stanujočega v Ljubljeni, Rožna dolina C. II., št. 5; 6. Varla Ivana, cand. pharm., nazadnje stanujočega v Ljubljani, Rožna dolina C. n., It. 5; 7. Delkin Marije, zasebnice, nazadnje stanujoče v Ljubljani, Pohlinova 9; 8. Perca Dragota, torbarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Bernekarjeva ul. 29; 9. Finka Miloša, dijaka, nazadnje stanujočega Gestrinova 4 in 10. Finka Leona, stud. filozofije, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Gestrinova 4. Naročite se na »SLOVENCEV KOLEDAR«! »Slovenčev koledar« bo knjiga za vsakogar. V njej bodo prijetno razporejene praktične in leposlovne strani, tako da bo knjiga prav vsakemu všeč. V prednaročilu do 1. decembra Je za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« cena za koledar lir 30.-, za nenaročnike naših listov lir 40,— :-: Po 1. decembru pa bo cena za vse lir 50.-. :—: »SLOVENCEV KOLEDAR« mora priti tudi v vašo hišo! Prednost ljudi jc v tem, da morejo ljubiti tudi tiste, ki jih sovražijo. {Mark Avrelij.) Koledar Sobota, I. ltstopad«: Karel Boromejckl, Skof: Vltal in Agrtkola, mučenca. Nedelje, 5. llatopadai 23. pobinkoStnu, zahvalna: Zaharij« in Eliiaheta. Dramsko gledališče »Jakob Ruda«. Red A. Ob 17. Operno gledališče »Jenufa«. Red Sobot«, Ob 17. Kino Matica »Poletne noči« oh 16 ln 1». Kino llnion »Raj na zemlji« ob 16 in 15.15. Kino Sloga »Orand Hotel Paradles« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Notno ttitbo Imslo lekarne« dr. Piccoll, Dunajska cesta S; mr. Hočevar, Celovftka oesta 62, ln mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Zdravniška služba Nedeljsko zdravniško dežurno slnlbo ho vrSil mestni zdravstveni svotntk dr. Ci-ber Fran. Ljubljana, Štefanov« 7. tel. 36.41 Možie In fantje! Začetek duhovne obnove bo v nedeljo že ob pol petih popoldne, v ponedeljek pa ob šestih zjutraj, obakrat pri sv. Jožeiu. Napolnimo cerkev kakor v nedeljo tako tudi v ponedeljek pri maši, ko bomo z neomajno vero molili k sv. Jožeiu, naj čuva naše mesto tako, kakor ga je do sedaj in naj ne umakne svo|ega varstva od vsega našega naroda. Ce smo bUl kedaj potrebni božjega blagoslova ln varstva, smo ga vsi prav v današnjih Časih prav gotovo. O tem j« lahko vsakdo prepričan. Zato se ne odtegnile tem našim skupnim molitvam in pridite tudi Vi obakrat k pobožnostl! __ V II. letniku »SVETA« bo na sporedu vrsta zelo aktualnih knjig, ki jih pišejo priznaui domači strokovnjaki! Obvestila Prevoda Dodatno tlvllsko uakazntec ia telke delavce s« mesee november bo mestni preskrbovalni urad delil samo po Številkah potrdil. tako da pridejo na vrsto v soboto. 4. t m, Številke 1-100, v ponedeljek. 6.. 101 do 200, v torok. 7„ 201—300, v sredo. 8., 301 do 400, v čotrtok, 0., 401—SOO, v pelek, 10., S01 —600, v soboto, 11.. 601-700, v ponedeljek, 13 701—SOO, v torok, 14„ 801-lHKi, v sredo, 15., 801-1000, v čotrtek. 16., tOOl-UOO ln v petek. 17., 1101-12(10. Dodatno J.lvllske nakaznice »» doiavoe ho urad delil med urnrln.ini urunl v palači Bata,'I. nadstropje, solin S. Dogodki in novice današnjega dne «. . ..KIL rlallA C IA, NOVI GROBOVI + Dr. Anton Rogina. V Ljubljani je /a vedno zatisnil oči vpokojeni predsednik apelacijskega sodišča g. dr. Anton Rogina. Blugega rajnega bodo pokopali v soboto ob 3 pop. u kupele sv. Jožefa na Žalah. Naj mu sveti večna luč«, vsem njegovim dragim nuže iskreno sožalje. . • + Zlata Predikaka. V Ljubljnni je umrla gospodična Zlata Predikaka. Blago rajnico bodo pokopali v soboto ob pol 3 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. N. p. v m. I Njenim dragim naše iskreno sožaljol Sedemdesetletnica Josipine Cvelbarjeve Danes prnznuje 70 letnico rojstva in 26 letnico samarl' janskega dela Josipina Cvelbar, ki se je rodila 3. novembra 1874 v Do-bruški vasi (Sko-cjan pri Mokronogu). Cvelbarjeva se Je posvetila raznim dobrodelnim nalogam. Bila Je članica Stolne prosvete, Krščanskega ženskega društva, Orlovske zveze Itd. Velike vsote ja nabrala za ureditev Stadiona. Bila je tudi ustanovna Članica Marije Pomagaj na Rakovniku, veliko zaslug pa ima tudi pri ureditvi cerkve sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Ravno ob 70 letnici rojstva obhaja tudi 2f> letnico neumornega dela pri društvu »Dom 6lepih«, za katerega je nabrala lepe vsote. — Bog nam daj še mnogo takih požrtvovalnih delavk, .lubilantki iskreno čestitamo z željo, da bi Še mnogo let opravljala samarijanska dela za naše najbednejše, uboge slepe. ZGODOVINSKI PABERKI 4,-listopada: 1602. leta naj bi umrl v Ljubljani Matej Marcina, anti protestantski borec in tarča Trubarjevi satiri. Rodil se je v Loki okoli leta 1528, študiral najbrž na Dunaju, kjer je bil ordiniran 1553. 1. in služboval nato sedem let kot cesarski kaplan ter pridigar pri Sv. Mihaelu. Po letu 1560. je deloval v slovenskem dolu oglejskega patriarhata, bil vikar v Vi- . pavi in nato .župnik v Gorici, od leta | 1573 pa v Kranju na Gorenjskem. Med Slovence se je vrnil z naklonjenostjo vladarja v času, ko je protestantska stranka proti volji vladarja začela z organizacijo lastne cerkvene uprave in lastnega šolstva. Marcina je hi! borben pristaš katolicizma, pri njegovem delovanju so ga ovirale notranjepolitične raz- mere v slovenskih deželah, dalje spor med ljubljanskim Škotom In oglejskim patriarhom zaradi župnije v Kranju. Neugodno in zaviralno Je vplivala na njegovo delo precejšnja brezbrižnost do predpisov o celibatu, kar pa ni bilo za oni čas nič posebnega. Prav to brezbrižnost so Izrabili' protestanti in dosegli, da je moral Matej zapustiti Kranj lil prevzeti Župnijo v Kamniku. Tudi tam Je ostal neizprosen nasprotnik novovcrcev. Po letu 1720. je umrl v Ljubljani furlanski stavbar Karel Martinu«!. V Ljubljani je posnel načrt stolnice in premišljeval, kako bi se mogla prenoviti, ker to-daj še ni bilo sklenjeno, da postavijo novo. Naredil je lesen model. Vendar mu del niso izročili, ker so je govorilo, da je začel lovski gradič Auerspergov v G robi ja h pri Domžalah, ki ga je Karel popravljal, razpadali. Napravil Je načrt za ljubljansko semenišče in tekmoval z načrtom za ljubljansko mestno hiso. Kasneje je gradil skladišča v pristaniščih Reki in Trstu, ki jima je tedanja vlada dala pravice svobodnih luk. »Oddajnim snncina licraniM pelnoHi* RADIO L3UBUANA Dnevni spored »n 4. november: 7 Poročlln v nemSčinl — 7.10 JutrauJI koncert, vino« 7.30 Poročil« v slovenščini — » Poročila v nemSčinl — 12 Prenos osrednjega nemSkega sporoda, Tffi» poročila v nomSčlni, poročilo o položaju iu por. v slov. — 14.15 Od dveh do treh, glusbon meh — 17 Poročila v nomSčini in slovenščini — 17.15 Prenos glasbe lz osrednjega nemSkega sporeda 18.30 Preglod Športnih dogodkov v nemSčlnl in stovsnSčlni — 18.45 Gospodinjsko predavanje, Helena Kolhar: Gospodinj-ski nasveti — 19 Fantje na vosi - 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Preno« »kiuul-nesra predavanja Hansa Fritzschea - 20 Po-roila v nemSčlnl — 20.15 Prenos osrednjega nemSkega sporeda — 22 Poročila v nemSčinl. »apoved sporeda — 22.15 Prenos osrednjega V poč««Mtev spomin« pokojnega reli-serja tn Igralca Joiet« Koviča Je poklonil noimonovaiil 300 lir Bolniškemu »Hladu Združenja gledaliških Igralcev v Ljubljani, »a kar se mil druSlvo najlepSe »anvaljuje. Podpornemu druStvu z« gluhonemo mladino v Ljubljani Jo poklonila drutlna B. znosek 200 Ur v počnstltev spomina pok. g. Tončka Selana. sina vlfi. ban. tnsp. Plemenitim dnrovnleem se drultvo najtopleje z« hvaljujo. Formlcot pustile za dcsl«t«k vstopnicami poatročl, kakor »r nam je zgodilo preteklo nedeljo, si Jih rajši pre-skrbite v predpiodajl pri Sflllgoju. ZOBOZDRAVNIK DR. VERCON, Cankarjevo nabrežje I II. uo ordinira do 10. novembra. Knjigovodski tečaj ln posebni z« stenografijo, htruJepUle Itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sodaj tn v bodoč«, Iibir« predmetu po JelJl. Vpisovanje Se \e* teden. Informacije: Trgovsko učllliče .Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15, Nalivna peres« boljSe vrnte ln dobro ohranjen« stalno kupuj« tvrdka EVEBK8T, PreSernova ulica 44. ZAHVALA. Za izraženo sožslje, z« udeležbo pri pogrebu in za poklonjeno cvetjc ob priiki smrti naše ljubljene hčerkice se najlepše zahvaljuje družina Goslarjcva. Naročniki Nafto knjige Izšli sta druga in tretja knjiga za tekoče polletje Merelkovskij D.: »NAPOLEON« Javorulk M.: »PERO IN CA H« Dvignite v LJUDSKI KNJIGARNI V LJUBI J A M Pred škofijo 5 mcmSkega sporeda. Dramsko gtedailSCe Sobot«, 4. novembra, ob 17: »Jakob Ruda«. Ued A. Nedelja, i. novembra, ob 14.30: »Triglavska roža«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. — Ob 17.30: »September«. Izven. Cone od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 6. novembra: Zaprto. Operno glcdalISte VSobola, 4, novembra, ob 17: »Jenufa«. Bed Sobota. Ned'iU«, 5. novembra, ob 17: »Clivl««, Izven. ^•no od 60 lir navzdol. ^'on*lel.lek. 6. novembra: Zaprto. Frančiškanski oder Nedelja, 5. novembra, ob 16: Vragov« smola. KULTURNI OBZORNIK Razstava Miloša šušteršiča Sanjavi delček sveta ob Ljubljanici, od Štepanje vasi do Fužin, s svojo mirno kovinsko zeleno vodo, vrbičjem, zapuščenimi parki, kmečkimi domovi in polji ter s cerkvico sv. Štefana, ki kljub hlastavi, nemirni dobi naših dni še vedno diha staro romantiko, sanjavost, da, prav-ljičnost, še prepojen z vzdihi davnih ljubezni in kmečkega dela — to je svet Šušteršičevih najnovejših ustvaritev. Slikar sam se je zatekel vanj, kakor bi iskal rešitve, približal se je naravi in narava se je približala njčmu; iz tega hrepenenja po širnem, po zdravem, da, po kolikor mogoče neoskrunjenem so se rodila dela, ki zdaj — nekaj nad štirideset oli — polnijo razstavne prostore galeriie Ober-snel. Domalega same krajine, dvoje ali traje podob rož in v stranski sobi še nekaj starejših del, znanih nam že z zadnje šušteršičeve razstave, ki nas popeljejo v okolico Trebnjega na Dolenjskem. Morda prav podobe v stranski sobi nekoliko motijo homogenost razstave, toda za obiskovalca je tudi to po svoje zanimivo, ker si lahko ustvari podobo slikarjevega razvoja — ali boljo skoka — tako v dojemanju sveta, slikarske problematike in vplivov drugih slovenskih starejših in mlajših mojstrov. Dolenjske krajine so zajete v strogenl, objektivnem realizmu, tehnično še močno naslonjene na Pavlovčev čopič; barve sa šs pastelno sočne, žive, predmeti ostro začrtani, brez prave harmonije linije in barve] neka trpka resničnost je v teh podobah. Zadnje leto pa se je obrnil Sušteršič v novo smer, skoraj nasprotno prejšnji, v smer slikovitega, na barvni skladnosti in kom-poziclonalni uravnovešenosti grajenega liričnega realizma. V tem je šel preko Pavlovca, čigar lirika je vendar le krepka in odločna, v nekako sanjavost, v nežno doživljanje žive narave, v intimno, pesniško zajeto razpoloženjskost. V našem mladem slikarskem rodu pomeni Šušteršič svoj svet, ki se sicer oploja pri impresionistih (zlasti Grohar in zgodnji Jama), pri Pavlovcu in Sedeju, toda le bolj tehnično po notranji plati zajema popolnoma iz sebe. Monumentalnost mu je neznana, išče skritosti, samote, še več: kakor bi se bal premočne luči in polne barve, zagrinja svoj svet v megličavost juter in večerov. Osnovni ton razstavljenih del je neka meglena zelenina ali mehka rjavina; razpoloženje določa barvo odnosno se celotna tonacija podreja središčni barvni ploskvi. (Zoreče žito n. pr, s svojo rumenino uglaša hiše, drevje, travo, celo nebo v sebi soglasne tone), Barva mu je glavni nosilec občutja. .Zdrava Marija« (št. 1.) je razpoloženjska slika narave, ki se umirja v zadnjem žarenju večera in zemlja v ospredju pred reko še dehti v zadnji toploti že zašlega sonca; barve se umirjajo, hlad lega .nad' krajino; v tej spoštljivi resnosti večernega z vonje« j«, sfc celo slikarjev io-pič "umiri. Priljubljen motiv so slikarju I vrbe (»t. 4, in druge), kjer se umetnik poigrava z grbastimi debli ob vodi, morda s senco otožnosti; prav v tem motivu je v podobi »Kraljestvo vrb« (Št. 16.) ustvaril po mojem na tej razstavi slikarsko najučinkovitejše delo, z mojstrsko rešenim problemom barvne ubranosti v sožitju mirne vode in nemirnega trepetanja dreves. »Jutro ob Ljubljanici« (zlasti št. 13. in 15.) dihajo neko romantično, patinirano razpoloženje, prav tako »Tolmun« (št. 17.) ali »Ob Ljubljanici« (št. 23.), kjer je z naslonom na Sedeja ustvaril neprisiljeno življenje figure z naravo. Figura je v šušteršičevem delu sicer le drugotnega pomena; narava je važnejša in zanimivejša od človeka, od povprečnega meščana še celo. Figura je važna le v kolikor jc štafaža v prostoru ali v kolikor poudarja hoteno razpoloženje (»Pravljica« št. 8 ali poznopoletno ubrana »S kopanja« št. 10). Problem barvnega sožitja visokega drevja z vse prelivajočo modrino t(eba pa učinkovito reSuje »Motiv s Fužin« (št. 29). Slikar je zvest gledanemu predmetu, ki pa mu je več kot samo slikarski objekt; prvenstveno vodi Šušteršiča v izbiri motiva zvestoba do samega sebe, do svoje trenutne duhovne nujnosti, problematike lastnega razpoloženja. Krajina mu ni zgolj optičen pojav, temveč nositeljica nekega višjega, pesniškega izraza. Sli-karjeva paleta in čopič nista samo in-terpretatorja vizuelnega vtisa, ampak še bolj posredovalca občutja, duševnosti. Umetnik skuša tako rekoč prodreti v bistvo In »zgodovino« snovi zemlje, voda, dreves, domov, da, v »Tolmunu-« (št. 17) je skušal celo ponaroriti • ' r3'.vo vode kot miner-v Pričujoča razstava je izpoved iskrenega človeka, ki še ljubi drobno, skrilo lepoto zemlje, ki ne išče senzacij, nili v tehniki ne; glavno mu je mir, samota, tišina, ki jo komaj rahlo razgiblje človeška navzočnost. V vsaki potezi čopiča je skrito začudenje. V ven v lepoto, v neoromantičnem hrepenenju, ki ga Še ni prepojila tuja modrost se skriva sanjavi, otroški optimizem umetnika, ki mu srce odkriva nam sicer nov, pa Vendar tako naš svet. Razstava priča o dobrem talentu, ki bo še marsikaj ustvaril, in je vredna pozornosti. nc. Errata corrigere, V zadnjem poročilu flašega poročevalca o Misijonskih razglednicah sc je vrinilo nekaj napak, ki so povzročile delne nerazumljivosti a napačno pisavo imen: stolpec 2, 3. vrsta spoda, beri: 'L Ming-yoan, r.am -yo«n; stolpec 2, 1. vrsta spodaj beri: taoistična, nam. tavistična; stolpec 3, 3. odst. zgoraj beri: pa je našel japonski slikar svoj svet v he rojski dobi japonskega krščanstva ...; stolpec 3, 7, vrsta spodaj beri: T a -k a i h r o Toda, nam. Takaitro; stolpec 4, 11. vrsta zgoraj beri: Cairo R a h i d , nam. Rahiel; stolpec 4, 12. vrsta zgoraj beri: Ab d u 11 a h o v a , nam, Abdullatova; stolpec 4, 19. vrsta zgoraj beri: Pač pa je v skulpturi kipar Iko nasloni' kršč. um. na javanske vire... Namesto: hierotlčen, hlerotitnosl. bs-ri: h i e r a 11 č en , h i e r a ti č n o s t. Opozorilo policije Uprava policije, oddelek za protiletalsko zuščito ponovno opozarja, da morajo biti prcplrskane z belo barvo vse varovalne klado pri zasilnih izhodih, ravno tako morajo biti preple-skaul vsi predmeti, ki se iz katerega koli razloga nahajajo na cesti kot n. pr. bencinskc puiupc itd. Rdeči križ poroča Zahval«. Go. Anica Nazor lt LJubljane Jn naklonila UK lir 1000 za pomoč vojnim ujetnikom. Prisrčna hvala. Iz Rakeka Vpisovanje na mešč. šoli ua Rakeku se bo vršilo dne 9. nov. z« I. in II. razr. in dne 10. nov. za III. In IV. razr. v prostorih Ljudskega doma. Vpisuje se samo dopoldne. Valentinov ata — 75 letnik Vsa viška fara fiozna Antona Va-entina, poštnega zvaničnika v pokoju. Pa malokdo misli, da jc že 75 letnik. Valentinov atu je trdna dolenjska grča. Tam v Pintarčkovem mlinu v Potoku pri Stični je zagledal dne 4. novembra 1869 luč sveta s svojo sestrico Nežiko, katero je kot perico v Sarčevi pralnici poznala četrtina Ljubljane. Mnogo ve povedati Pintarčkov Tonček iz svojega življenja, ki ga je preko sol-daških lot, službe trgovca, carinika in 35 letne službe denarnega pismonoSe pripeljalo v zasluženi pokoj, ki ga preživlja v krogu svoje družine kot sosed rožendolske kapelice. Pa je naš jubilant še zdrav in Čil, da sc lahko marsikateri fant skrije pred njim. Tudi v pridnosti je lahko vsem v zgled. Pokoj mu ni dal počitka, nmpnk samo več časa. da _se je lahko še bolj posvetil delu v viškem Prosvetnem domu, kjer ie prijel za vsak posel, samo da je bil v korist društvu. Bil je tudi njegov večletni knjižničar in odbornik. Seveda je kot čebelica priden, kadar nabira za Vin-cencijevo konferenco. Valentinov atn tudi rad kaj pove v verzih. Morda bo tudi za svojo 75 letnico kakšno sesta ...v,, u.. u . ,/j« • -......... -----...... vil nli nn bo zapel tisto svojo: Moi stričelv bil je ž " in bratranec knplan, nečak salezijanec, a sin je frančiškan. Hudo je Valentinovemu atu, da je na stara leta dočakal toliko gorje slovenskega naroda in jc deljnl, da bi šel kljub sedmim križem takoj k domobrancem, če bi ne imel družine in če bi ga seveda — hoteli sprejeti. Verjamemo mu, staremu vojaku, in radi bi mu za 75 letnico poklonili konec grozot, ako bi bilo v naši moči. Tako pa mu samo kličemo: Valentinov ata! Bog vam daj dočakati konec vojne in še mnogo srečnih leti POIZVEDOVANJA Zgnblln sem v potek opoldne t j. 27. oktobra, rjavo, usnjenoo rokavico od trgovino Motoh Čez cesto do finančno direkcije. Prosim poštenega najditelja, naj jo prineoe v trgovino Moteli, Krekov trg. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Cktrenjshega i poroka na Jesenicah. V Zlata poro! V krogu »vojih otrok in vnukov sta 28. oktobra t. 1. obhajala zakonca Tomaž in Alojzija Razinger iz Hrušice svojo zlato poroko. Mimo številnih gostov so zakoncema Čestitali tudi zastopniki stranke in ju obdarovali. Sestanek kmetov v Šmohorju, ki je bil nedavno, so obiskali vsi kmečki voditelji, svetovalci, kmetice in varovalke mladine, kakor tudi okrožni vodja, zastopnik vojaštva in vodja delovnega urada. Najprej so bih počeičeni zaslužni kmetje in kmetice, nato je govoril okrožni vodja, čemur so sledila razna poročila o prehrani, proizvodnji, oddaji poljedelskih pridelkov in o drugem. Vsi navzoči so sklenili, da bodo storili vse za končno zmago. Hud padec. Celovška nameščenka Terezija Melhijor je pri hoji na gore tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo in je zdaj v bolnišnici. Celovec in Ljubljana sta se ločila v teniški tekmi v Celovcu tako da so zmagali ljubljanski nio&i in celovške ženske s 4:4. S Spodnje Stajers/sega Obnova v Žalcu. V dvorani kinematografa je imelu nedavno žalska krajevna skupina svoje zborovanje, kjer so bili navzoči tudi zastopniki in sotrudniki štajerske Domovinske zveze. Zupan Strasser je poudarjal pomen novih občinskih razglasov. Ob koncu je član stranke C.eissler govoril o boljševizmu in židovstvu. Zlato poroko sta obhajala še vsa čila in sveža Mihael Lorbek in njegova žena Polona iz Nove ^asi pri Mariboru. Oba zakoncajt^bila v krogu svojcev deležna šte^^iih pozdravov in čestitk. Pogrebna slovesnost v Laškem pri Celju. Dne 27. oktobra t. I. je padel v boju s tolovaji vodja krajevne skupine in župan v Laškem dr. Leon Hcr-mann. ki se je že v svetovni vojni udeležil raznih bitk kot topničarski častnik. Na pogreb, ki je bil jako slovesen, je prišlo mnogo odličnikov. Na vzhodnem bojišču je padel 21-letni desetnik Rudolf Sraka iz Gradca. V Gradcu jc tudi umrla gospa Frančiška Andrle. Iz HrvaŠke Boji na hrvaškem ozemlju. Po poročilih hrvaškega časopisja in zagrebške radijske postaje so se Angloamer. izkrcali v Dubrovniku, Metkoviču in Splitu. Hrvaške oborožene sile so jim nudile ogorčen odpor. Zaradi premoči neprijatelja, ki je bil tudi še ojačen z odmetniškimi skupinami iz okoliških hribov, so se hrvaške oborožene sile utrdile na gorskih klancih vzdolž dalmatinske obale. Proti dalmatinski obali je osredotočeno tudi neprijatel jsko letalstvo, ki stalno bombardira posa-. mezne kraje ter pri tem ne izbira vojaških ciljev in tako pripravlja pot izkreanins četam. Zaradi takegu položaja so hrvaške oborožene sile izpraznile tudi gotova' mesta vzdolž dalmatinske obale, kot n. pr. 7-ader in še nekatera druga mesta, da bi bili nu tem žarišču olajšani vojaški nastopi, čivil-no prebivalstvo pa zaščiteno. Predno so se izkrcali Angloamerikanci, so bili boji med tolovaji in hrvaškimi oboroženimi silami, ker so hoteli tolovaji na vsak način razkropiti enote hrvaške vojske in na ta način olajšati angloameriško izkrcanje. I/ s t ra logičnih in taktičnih razlogov so se hrvaške čete utrdile v planinah, odkoder nudijo ogorčen odpor. Angloamerikanci vedno bolj pojačujejo svoj pritisk, Hrvati se pa krčevito branijo. Položaj v severnovzhodnem delu hrvaškega državnega področja za hrvaško časopisje opisuje takole: Neprija-teljsko letalstvo ie v Sremu bombardiralo Šid, Tlok, Vukovar, Vinkovce in Zupanju. Pri napadu na ta mesta je bilo prizadeto civilno prebivalstvo in stanovanjska poslopja. S Srema hrvaško topništvo obstreljuje zbrane čete rdeče armade na srbski meji. Do hujših borb na tem mestu še ni prišlo. Spore Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Čebula in češenj Sindikat veletrgovcer s sadjem in zelenjavo je prejel pred dnevi vagon lepe in zdrave čebule in vagon česna. kar oboje je bilo vskkidiščeno. V kratkem bo sledila nadrffbna prodaja čebule, ki bo na živilske nakaznice. I Zaradi sleparije tri leta rebije Vrhničan Julijan Vrhovec, 24 letni klepar, samski, nazadnje stanujoč na Rakeku, je letos julija in avgusta na sleparski način izvabil od posestnice Nfanje Jerncjčičeve znesek 12.500 lir iu dva paketa raznih jestvin. Poprej fi^.s^ od njene hčerke Marije manjši žmJsefc. Mlajša Jernejčičeva in še druge osebe so bile takrat odpeljane z Rakeka v Ljubljano zaradi internacije. Vrhovec pa je natvezel posost-nici Jernejčičevi, da ima v Ljubljani ri policiji dobre zveze in znance, s aterih pomočjo bo mogoče rešiti in-ternirance. Jernejčičeva je prejela pri prizadetih družinah večje vsote in jih nato izročila Vrhove*]. Tudi sama je /a hčerko dala večjo vsotejf Pozneje je prišlo na dtin, da je Vrhovec denar zapravil. Pri aretaciji in na sodišču se je Vrhovec izgovarjal, da je denar večinoma izročil dvema neznanima detektivoma, kar je navadno jalov izgovor vseli takih sleparjev. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Leder-has in pred katerim je obtoženec priznal, da je prejel omenjeno vsoto, je bil julijan Vrhovec obsojen na 3 leta robije zaradi zločinstva obrtne prevare v smislu 334 in 337 kaz. zak. Obsojena žeparica ?.e večkrat zaradi tatvine kaznovana samska zasebnica, 43 letna Marija Gorjančeva je bila pred malim kazenskim senatom obsojena zaradi zločinstva žepne tatvine na 14 mesecev robije. Letos 19. avgusta med 1<>. in 18. uro je na Pogačarjevem trgu neki gospe izmaknila celo mesečno plačo njenega moža v znesku 1940 lir. Gor-jančeva je tatvino odločno tajila in navajala poseben alibi v svojo razbremenitev. Mnoge priče so potrdile, da je bila obtoženka ona, ki je denar izmaknila iz ročne torbicc. Tatvine raznih koles Poročilo kriminalnega oddelka policijske uprave navaja, da je bilo v oktobru ukradenih poleg drugih še 10 raznih moških in ženskih koles v skupni vrednosti 75.000 lir. Najdražje, 12.000 lir vredno kolo je bilo ukradeno Josipu ZakrajŠku v Pražakovi ulici. Kolo je znamke »Brandcnburg« s tovarniško številko 21.416. — Filipu Glavaču je bilo na Cesti 800 let Ljubljane ukradeno 10.000 lir vredno moško kolo znamke >Excelsior< s tovarniško številko 13.433. — Na-Miklošičevi cesti je bile Juliju Komanu ukradeno moško kolo znamke »Premirc s tovarniško številko 490.337. Vredno je 10.000 lir. čigavo je kolo od triciklja Na policijski upravi v sobi št. 13, III. nadstr., hranijo pred dnevi najdeno zadnje kolo od triciklja brez pnevmatike. Lastnik naj se tam javil Razne nesreče in poškodbe Mala, 5 letna Francka Mašičeva, ki je v ponedeljek popoldne padla v Išco in so jo poklicni gasilci rešili, je sedaj zdrava in se ni prav nič prehla-dila v mrzli vodi. Pri reševanju deklice se je izkazal gasilec France Zajec. — Z vrelo juho se je po obrazu opekel 2 letni delavčev sin Silvo Lakner. — Marija Zavrlova, 41 letna gospodinjska postrežnkp, si je pri padcu zlomila levo roko. — Na glavnem kolodvoru je iz vagqna padel in si zlomil desno roko 43 letni kretnik drž. železnic Josip Fink. V Zalokarjevi ulici št. 14 stanujoči r>močnik fin. direktorja v pok. Martin p i n d 1 er je bil v petek prepeljan z reševalnim avtom v bolnišnico. Zadela ga je kap. — V Slivniei pri Grosuplju je konj brcnil v desno nogo 50-letnega posestnika Janeza Zavodnika. Želja obiskovalcev nogometa! Ob zadnji tekmi mej S K Heimesom in koroško reprezentanco je imelo ljubljansko športno občinstvo priliko videti, kako nekoristno je vplivala nesmotrna Izbira igralcev za domače moštvo na Uspeh in izid te nogometne borbe. Menimo, da je v Ljubljani dovolj sposobnejših nogometašev, kakor smo jih videli pri domačem nagradnem tekmovanju. Športno občinstvo sodi, da je mnčno gledati tekmo, ki jo zaradi slabo izbire igralcev ' moramo že vnaprej zgubiti. Zato se obračamo na odločujoči odbor s prošnjo, naj vzame v poštev naš predlog glede sestava moštva v prihodnji tekmi, kt je po mnenju športnega občinstva trenutno najprimernejša. Predlagali bi sledečo sestavo našega moštva: Oblak. Aljančič I„ Kagodell., Perbarič, Pilaj. Pelicon, Trškan, Brodnik, Nagode I., Kumer, Smole. Upamo, da bodo odločujoči možje upoštevali naše želje in tako ustregli tihi želji nas vseh. da bomo t borbi in lepi Igri do. segli tudi zti)ago. — Stalni obiskovalci. Pred tekmo Villacher SV : ŽSK Hermes Nedeljska mednarodna nogometna tekma med Villaehor SV : ZSK Hermesom bo nudila športnemu občinstvu gotovo dober športni užitek. Gostje bodo nastopili v najboljši postavi, kar jo premore vsa Koroška, Tele fnnte bodo postavili na zeleno šišensko igrišče: Razbornik (bivši Herniežan), kot branilca bosta nastopila Melisnik in Muyer (bivši smuški prvak ia izboren skakalec), v krilski vrsti: Palkovič, Pestiček in Dorrien (vsi člani celovškega kluba), napadalci: Melehior, Peti, Gajšok (nekdanji član ISSK Maribora) Kallmayer in Belak. Gajšek je zdaj tudi član celovškega klnba KAC-Kapid. Moštvo bo potemtakem sestavljeno iz šestih igralcev Villacher SV in petih nogo. metnšev celovškega klubs. To je torej enaj-storica proti kateri bodo morali naši napeti vse sile, če bodo hoteli zmagali. Vodstvo Hermesa je prepustilo sestavo domačega moštva zveznima kapetanorna, ki bosta po najboljši volji sestavila reprezentanco. Zaenkrat postava domačega moštva še ni znana in jo bomo objavili t jutrišnji številki našega lista. Kot kaže bo enajstori-ca sestavljena tako, da bo lahko v polni meri izpolnila nado, ki jo imajo Ljubljančani za nedeljsko srečanje s koroškimi predstavniki. Po prvem, čisto nepotrebnem porazu, ki ga je domača sestava doživela prod nekaj nedeljami proti celovškim gostom, bo zdaj treba ta madež ■ slovenske športne kronike oprati. To častno in odgovorno nalogo bodo imeli v nedeljo domači Igralci, ki bodo mo. rati zaigrati • srcem in ljubeznijo ia svojo stvar. To bodo naši fantje gotovo v polni meri storili. Zavedajo naj se, da gre tokrat za prestiž sloven. nogometal Pri tem srečanju proč s klubskimi interesi, tokrat gre za zmago domačega slovenskega nogometal Za tekmo je med občinstvom veliko zanimanje, ki se kaže predvsem v pretlprodaji vstopnic. Zaenkrat je na razpolago le še nekaj tribunskih sedežev. Kdor ku misli ku- OBVESTILO Dostavljalci živilskih nakaznic »o obenem z živilskimi nakaznicami dostavili moškim od U—65 ter ženskam od 14—55 let posebne vpra-šolne^pule. Te pole morajo v poStev prihajajoči izpolnili najkasneje v 10 dneh od dneva dostave ter jih oddali med uradnimi urami, t. j. v delavnikih od 8—12 i« od 14—17, v nedeljo pa od 8—12 na enem izmed sledečih mest: 1. pri vratarju na mest. županstvu, Mestni trg, 2. v š.ili v Zg. Šiški. 3. v Mladinskem zavetišču v Zeleni jami, 4. v osnovni šoli na Viču, 5. v osnovni šoli na Barju. Obvezniki preko bloka bodo poleg omenjenih zbirališč oddajali tudi še na mestih, katera so označili dostavljalci posameznim strankam. Ker so bile živilske nakaznico dostavljene najkasneje 31. okt. t. 1. vsem upravičencem, morajo vse v poštev prihajajoče osebe oddati vprašalne pole na omenjenih mestih najpozneje do 10. novembra t. 1. Kdor do tega roka ne bi oddal vprašalne pole, ne bo dobil živilske nakaznice za mesec december. Vprašalne pole. so Jahko izpolnjene semo enojezično (slovensko). Osebam, ki ne pripadajo letnikom, označenim na glavi vprašalnik pol, istih ui treba izpolniti. DELOVNI URAD LJUBLJANA wex» GUNN A*!* GUNN ARSSON: NA BREGU ŽIVLJENJA Roman 49 Skoraj z nekim olajšanjem jc prebivalstvo spremilo teh trinajst utopljencev in truplo obešenca na pokopališče, ko je slednjič le napočil dan pogreba. Trupla onih treh pogrešancev še niso bila naplavljena. Saj si ljudje tega niso mogli pojasniti, vendar ?o si lc splošno želeli, da bi bili jnrliči že skoraj pod zemljo, kamor sd^zdaj edino spadali — tako dobro je delo, da so slednjič le pod rušo. Saj so jih zares pogrešali, saj so si skora j oči iiz-jokali zavoljo njih, saj so ee jim zdeli neskončno dobri. A ker so bili že mrtvi, si ni nihče želel, da bi jih še srečal prej, pjeden bi ne bil sam na onem svetu. Dokler so bila ijrupTa še na zemlji, je bila marsikatera teh preprostih duš prekinjena s strahom, da se bodo dvignila z odra, da bodo celo odprla pokrov krste. A^ta grfcza iih je obšla le potem, ko se je stemnilo. — Od) dnevni svetlobi je iniela večina ljudi še pamet pri ftebi in so se zavedali, da so bili mrliči ptic mrtvi. Pogrehlt se je udeie/.ilo mnogo j j s;. stva. Čepjtav je bil delavnik, je prišlo celo nekaj kmetov iz okolice. Iz mesteca in bližnjih koč je bil vsakdo na pogrebu. Po pogrebu se jc ribiško pre-bivalstvo porazdelilo po kočah žalu- i'očih, kjer so popili skodelico močne ;ave in malce žganja — v tolažbo preostalim in v časten spomin umrlim. Skoraj povsod je nanesel pogovor na to, kgko je bil Sera Sturla med pogrebom bled, dasi ni utrpel nikogar od svojcev. Mnogim se je zdelo čudno, da je prav za prav tako malo tolaž-ljivega povedal žalujočim. Pa, seveda, saj je zaradi solz komaj govoril. Dejali so še, da je bilo res čudno, kako da je bil tako iz sebe ta mož, ki je bil tako močan in je znal tako odločno nastopati. Pa saj ni prav, da bi ga zavoljo lega kaj obtoževali; saj je bil tak le zaradi svojega dobrega srca. Vendar ne gre, dn je človek tak, kadar opravlja svoje uradne dolžnosti. — Res je pa, da je bilo vse ribiško prebivalstvo takega mnenja, kakršno je neka žalujoča vdova jokajc in jedrnato izrazila: >Rajši bi imela več dobrih in tolažil nih besed kakor solze — teh imamo sami zadosti.« Sedemnajsto poglavje Prišel je čas klanja. Skozi ves mesec so vsak dan klali, pa če je deževalo, snežilo ali je bil vihar, in vsak dan je bilo nekaj takega, zakaj mrzlo in muhasto vreme pozne jeseni je za-gosporlarilo. Skupine kmetov iz okolice so prihajale v Ilolmefjord. Pred seboj so kmetje gnali večje ali manjše črede klavnih ovac, kakršno je bilo pač njih posestvo ali kolikor so bili sami zadolženi. Ovce, ki so bile od dolgega_ romanja popolnoma izčrpane, so ječale in meketale od strahu pred vsem tem neznanim. Navajene so bile na neomejeno svobodo poletja, zdaj so jih stlačili v tesne staje. Ondi so nemirno pričakovale usode, gazile so po umazaniji in grezu; kolikor so se mogle, 6o se stisnile druga k drugi, da bi jim bilo toplo — ali le zato —, da bi bile čim bliže druga drugi. In nato se je začela morija. Klali so sJX)daj na obali. Ondi sto zbili iz desak nizko mesarsko mizo tako, da se zavoljo snage deske niso tiščale. Tam so si kmetje porazdelili prostor, kakor je naneslo, in kolikor so bili drug z drugim znani. V dolgih piti tribuno naj pohiti. Vstopnice lahko kupite v poslovalnici »Servis Biroja« v fee-lenhurgovi ulici, kakor tudi pri blagajni kavarne »Evropa«. Moštvo Beljačanov, oziroma reprezentanca, pride v Ljubljano že v soboto, tako da so bodo igralet lahko dobro pripravili za nedeljsko borbo na stadionu Hermesa. Kakšno važnost polagajo na nedeljsko srečanje, nsm pove dejstvo, da so med tednom imeli dva ostra treninga na dva gola. Pri tem so izbrali med dobrimi res le najboljše. V nedeljo se nam bo v temi proti Ljubljančanom predstavil koroški šport.. Glavna tekma začne ob 15. Ob 13.30 pa bo tekma: Mladinska reprezentanca : Kombinirano moštvo. Tekmi bosta ob vsakem vremenu na Hermesul Mladika : Vič V nedeljo dopoldne se bosta pomerili najboljši juniofiki enajstoriei Mladike in Viča. Do zdaj sta odigrali obe enajstoriei že vse tekme v ovojem razredu in si je pri tem tekmovanju nabrala enajstorica s Kodelje-vega eno točko več kot pa Vičani. Obe moštvi sta znani zaradi svojih dobrih in talentiranih mladeničev. Kadar igrata omenjeni enajstoriei, so gledalci vedno zadovoljni z njuno igro. Kdor bo zmngal, bo zasedel častno prvo mesto med juniorskiml moštvi in e tem v zvozi dobi lepo darilo. V nedeljo se torej obeta lepa in zanimiva borba med obema najboljšima. Spored nedeljskih tekem: ob 9 Mladika jun. : Vič jun. ob 10 Korotan jun. : Iztok jun. Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane. Ako nam pri letalskem napada eksplozije bomb razbijefo stekla v okenskih okvirih, tedaj bomo morali te okvire zapreti t lepenko, deskami ali alič* nim, ker bo možnost nabave novega stekla zelo majhna. Prt tem ae opozarja, na) lepenke ali desk ne zabila na okvire na notranji strani, temveč na zunanji strani, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadelanje okenskih odprtin. S tako iravilno namestitvijo kartona ali desk jo tudi doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna. Zapustil nas jc za vedno naš predragi soprog, stric in svak, gospod Dr. ANTON ROGINA PREDSEDNIK APELAC. SODIŠČA V POK. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 4. novembra 1914 ob treh popoldne z Žal, kapelica sv. Jožefa, na pokopališče k Svetemu Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Podgorje, Gor. Mila-novac, Slovenj Gradec, Novo mesto, dne 3. novembra 1944. MATILDA ROGINA, soproga in rodbine ROGINA, KAC, 2ELEZNIKAR, OGOREUTZ. Umrla je naša ljubljena hčerka, gospodična Predikaka Zlata Pogreb bo v soboto, dne 4. novembra 1944 ob pol treh pop. z Žal, kapelica sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 2. novembra 1944. Globoko žalujoči starši Za Zimsko pomoč Slovenski domobranci — šolska skupina je darovala za Socialno pomoč L 200.— in L 100.— za Borovnico. — Brezigar Zoran, Ljubljana je daroval namesto cvetja na grobove L 200.— za Socialno pomoč. — Družina Simandl, Ljubljana, Dvofakova 3, je darovala za Socialno pomoč L 300.— v počastitev spo. mina svojih rajnih. Vsem darovalcem iskrena zahvala. auaaMHMaaaHianHBaaDBBa DENARNICO sem izgubil v četrtek popoldne z vsemi dokumenti in živilskimi kartami ter nekaj denarja. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne proti dobri nagradi na naslov: Metelkova ul. 13. ROKAVICO volneuo, desno, sem izcubil prejšnji torek od Mencingerja, Šmartinska cesta — Tabor — Petrarkova ulica do hotela Soča, Sv. Petra cesta. Prosim poštanega najditelja naj jo vrne v upr. >Slovenca< proti nagradi. Kor imam prestreljeno roko, jo nujno rabim, naj se me usmili in jo vrne, ker sem siromak. S Šiv, stroji 1) ftIVALNI STROJ pogrezljiv, z okroglim čolničkom. ▼ brezhibnem stanju, ugodno proda Nova trgovina. Dunajska cesta 36 — nasproti Gospodarske zveze. ZBIRKA »SVET« KUPUJEM in sprejemam v komi. sijsko prodajo per. zijske, pirotske in bo. sunske preproge ka kor tudi predpostelj. nike. stenske prepro-proge, tekače itd. _ Hinko Privšek. komi. sijska trgovina, Ljub-Ijana, Gradišče 7 — nasproti Dramskemu gledališča, ' (k PISALNE STROJE dobro ohranjene, boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka »Everesu, Prešernova nI. 44. RJUHE, KAPNE posteljno perilo bri. lače, razno moško damsko perilo kupim stalno in plačani oaj. boljše cene. — Kupim tudi druga razna orla. čila event prevratnem ista v komisijsko pro* dajo. Hinko Privšek Gradišče 7 tnasprnil Dramskega gledališka |_RadJ«Z| RADtO MATERIU. žarnice, bloke itd . dobro ohranjen »ii nov stalno kurtuif tvrdka EVERESr, Prešernova ul. 44. BBBBnBBBBRBBBKBBBBBBBIIBBin Delavci sposobni za izdelavo drv — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih gozdov, Pnccinijeva 9 (palača Pokrajinske hranilnice). — Prav dober zaslužek ▼ akordu. — Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo t drvmi Ltd. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB T,u KINO »SLOGA Hilde Krahl in Albert Mntterstock v sijajni veseloigri »GRAND HOTEL PARADIES« Predstave ob 15, 17 ln 13. m KINO »UNION« n n Umetniška komedija »RAJ NA ZEMLJIt Hans Moser, Adele Sandrock, Heinz Biihmann, Theo Lingen in drugi odlični dunajski igralci. Predstave ob lt ln H.15. TEL KINO »MATICA«1,41 Zabavns ljubama komedija »POLETNE NOČI« Renč Deltgen, Suse Graf, Ernst von Klipstein Predstave ob lf (n II ZAHVALA. Vsem. ki ste ob nenadomestljivi Izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame io tašče, gospe Supan Franie roj. V0MELA r. nami sočustvovali, blngopokojni poklonili obilo krasnega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti. Izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Sveta maša zadušnica bo v cerkvi Sv. Petra v torek 7. t. m. ob 7 zj. Ljnbljana, 3. novembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI. vrstah so stali in čakali. Običajno je sleherni kmet sam poskrbel za odsek glav in malokdaj so to delo prepuščali svojim hlapcem. Ko je bilo za klanje vse pripravljeno, se je začelo veliko delo s tem, da si je eden hlapcev izbral1 ovco, ki jo je potem v teku dohitel. Čim je pograbil ovco za en rog, jo je prekobalil, tako da je ritensko stal nad njo, potegnil je nato upirajočo 6e živa! skozi močo in blato iz črede in staje in jo vlekel do klavnega prostora na bregu. Tam jo je sprejel kmet, ki je stal zgoraj na deskah, držeč nož med zobmi. Krepak sunek — in že je stala poleg njega. Prijem pod trebuhom in že je cepetaje ležala na levi strani, medtem ko je glavq molela iznad roba desk, vprav nad1 čebrom za kri. Čhn je žival ležala tako na strani, jo je ftomočnik z desnico zgrabil za obe sprednji in z levico za obe zadnji noči in je krepko poprijel. Kmet je razkrečeno stal nad živaljo, počenil je, rla jo je s svojo težo pritiskal nizdol, dvignil glavo ovce kvišku, z desnico j' je z grla odstranil volno, vzel nož v roko in je naredil prvi globoki urez — nakar je koj brizgnil močan curek krvi v čeber. Ondi je bila že pripravljena ženska roka, ki je začela kri mešati. Nekaj časa je pustil, da je tekla kri iz veliko žile nn vratu, naredil je še nekaj urezov, in — če je bil jako človeški — je z noževo konico is k M okoli po rani, dokler ni našel luknje v hrbtenici, odkoder je lahko prerezal hrbtni mozeg. Nato je pustil, da je žival spet nekaj časa krvavela, nakar je glavo prav počasi ločeval od trupa, zato da bi pridobil čim več krvi, in jo vrgel na tla, tako da je glava obležala z rano navzgor. — Pomočnik je imel tri do štiri minute hudega dela s tem. da ie držal noge cepetajoči živali, ki je dihala še dolgo potem, ko ji je bil prerezan sapnik, s hripavim, zateglim. _____ 1____: l:_________L-1 i o KIIa cl-nra i sunkovitim sesanjem, ki je bilo skoraj slišati ko globoko smrčanje. Venomer bingljajoč z majhnim, kratkim repom, ji je v 6mrtnem boju večkrat ušla voda in so se. ji izpraznila čreva. Ko je kri le še v kapljah padala iz goltanca, se je kmet dvignil, dal nož med zobe, pograbil mrtvi trup za noge, ki so bile še tople od življen ja,' in ga je zadegaj proč. Hlapec je že prekobaljeno stal nad naslednjo ovco in je čakal. Če jc bil še jako mlad ali zelo čustven, je pač « sočutjem z rokami zakrival oči živali, za kar jc večkrat žel porogljive besede. Pa saj to ni dosti zaleglo, zakaj skozi odprtine v ograji staje s« ovce z razprtimi očmi opazovale usodo svojih tovarišic, kako so drugo za drugo izvlekli v klavnico, kako 60 j« vrgli na stran, tako da so imele ovce napete nozdrvi vprav nad kadečim se čebrom s krvjo, kjer je mešala kn ženska roka, ki jo bila do komolca krvava. Fttx »LJwMtk tiskana«« — Za Ljudsko tiskarno* loža Kramarič m Hegrasgeber, izdajatelj: Joško Krošelj — Schriltjeiter, urednik: Janko Hafner