,zhaja v Trstu
Mo soboto ojolttdse.
Rokopisi se ne vranjo- Nefrankovana Plsma se ne sprejemajo.
Credaistvo in npravništvo
ul. del Lavatoio žt. I, |.
TELEFON 18-67.
m r
=====■ Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu.
—	-----k
Posamezno štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetvo v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
davite službe na Slovenskem.
Pomen N. D. O. je danes že tako t0z>ian, da je o istem škoda še posebej ^ubijati besed. N. D. O. ima namen ^šati položaj našega delavca potom ‘ fuževanja. Pri tem ne stoji na tesno-'cnem stališču kake posamezne kaste, ■ak°r je to slučaj pri socijalni demokrati1, Po naših nazorih so delavci vsi oni, ateri se morajo so znojem svojega obraza °rib sa .svojo eksistenc j in se truditi za
Mkda
nji kruh. To pa niso samo delavci
oženi pomenu besede. X. D
O.
stoji
turi' *“ iJUUlc,lu ucscuc- lJ' 'J' Pa 01 na stališču narodnosti, katero se ima
^atrati kot celoto. Celota pa zamore ob-i. J&ti le, ako se godi posameznim udom n-° dobro. Resničnosti tega reka nam niti y treba dokazovati na dolgo in široko. ‘n3ino vsi, da se godi našemu narodu a!?0. Slabo pa mu se godi zato, ker se p dl slabo posameznim našim stanovom. 0$ameznim stanovom pa sa godi slabo le zato, ker dosedaj niso bili udru-v P 'n niso na podlagi kooperacije zahte-So ‘zboljšanje svojega položaja. V kolikor ,1 bili naši ljudje udruženi v socijalno-^^^ratični organizaciji, služili so isti le g .Privesek in stafažo. Ideja internacijo-^	ie Primerna za vebbe narode,
„ 0r so Nemci in Italijani, a ni za male g. “de, kakoršni smo mi Slove: ci. Gotovo (kr 010 tudi mi na stališču, da smo si vsi e‘avci
bratje, a nikakor
tujec
ne moremo do-
(jk^V-da, bi tujec na podlagi tega vid' Va dalje zapovedoval v naši hiši. Mi Mi'?0’ da naše ljudi izpodrivajo povsod dob' * domačini in sinovi te zemlje, n<
ne
SoX dela v Trstu, a zato je tu na ti-?ip8 ’*alijanskih podanikov ; naše kmetijo jp-do ena za drugo na boben, a poku-jih ptujci. Na severu pritiska na nNemec, na vsliodu Madjar, a na jugu itiet ' ‘ vse*' bolj ih službah vidimo naivne ptujce, večinoma Nemce, mej tem (j8 Morajo naši ljudje timoma v Ameriko, on P>a. dobi naš človek d: la v domovini, ^prijati mora navadno najnižje službe.
drvatski pregovor pravi: „Svaka sila v Vl’emena". Tudi temu uvažanju ptujcev
c]e^eie mora biti enkrat konec. a rde8et let je že minulo kar imamo v r a r'ji ustavo in pisani zakon, po kate-s° vsi narodi enakopravni. Ta enako-]a vdost pa je obstojala za nas dosedaj ^J1* papirju. Delo naših poslancev ob-dov i° ie dosedaj v glavnem v tem, da so pf. 0|jeyali raznim nam več ali manj ne-hel vladam takozvane „državne po-e S ter nam zato izposlovali razne
PODLISTEK.
Vaza.
c*ški
spisal Jar. Čech. Poslovenil H.
(Konec.)
Hi j 1 a človek, ki ni nikoli nič not i, ki Hiti111 el 0 sek)' n'kaga mnenja, niti dobrega Ceil,,8labega, ki si ni upal biti domišljav in
.. ‘tl So ,	.	, . .____•	__l.„i
Zn^.do pri najnavadnejših ljudeh, ta ne-dal p1 ^ovek je v krutem trenotku ugle-je 2.iasno bnijo, krasno obliko in to mu res .^stovalo, da je zaslutil divjo krasoto ie u Cllega življenja. Mala krasna vaza mu in	v oko in dušo prve pojme lepote
ž,ljoObudila )e v njem željo, toda samo bila ’ 110 pa moči pridobivalca. V tem je jedi,, ra"'ka, kajt', ko ni mogel doseči svoje ^ želje, neznajoč poti, po kateri bi
Ustv,"T v ona mesta posvečena koraki ki‘js počili umov in dihom življenja in bedQ te> spoznal je svojo onemoglost in
°bupa in neusmiljenosti sc je da e° Pred njegovimi (črni tako naglo, "'šal, kako je večnost sama prikla-
drobtinice. Ako je bilo med našimi po lanci mož, kateri bi bili narodu radi pomogli, so prav malo dosegli, ker niso imeli za seboj zavednost naroda. In baš tu mora X. D. O. odpomoči. Xaš ci'j mora iti za tem, da izpodrinemo ptujce iz vseli javnih služb na slovenskem.
Ta zahteva nam mora preiti v kri in meso. Proč s ptujci iz naše domovine, to moramo zahtevati o vsaki pril ki. Ker, še le takrat, ko bodo na naši zemlji zavzemali vse službe od najvišje, do najnižje, le Slovenci, zadobile bodo pomen ponosne pesnikove besede:
„Na naši zemlji mi smo gospodarji,
Xaš Bog in naši carji!
Pod imuniteto!
Ta država je enostavno konglomerat raznih narodnosti, nemške in slovanskih, S tem mera inozemska politika račuoati. V zadnjih tridesetih letih se je politična in narodna zavednost prebivalstva ta države
—	kot pri Nemcih tako tudi pri Slovanih
—	v nenavadni meri razvila. Še leta 1866. je bilo mogoče i>aše nemške vojake pošiljati z orožjem v roki proti pruskim vojakom. Danes bi bilo to nemogoče, ker ta vojak ni več samo slepim orodjem z let šestdesetih, ni več Avstrijcem, ki je videl v Prusu tujca, danes je pred vsem Nemcem in svoj c-it na zataji niti v vojaški suknji. Jaz to nahajam docela umevno, in razumem to popolnoma. Toda. enako so ie raz-, vijala narodna zavednost tudi pri Slovanih. Leta 1878. so še šli nali češki vojaki z večjim ali manjšim veseljem v Bosno in Hercegovino. Tedaj inteligenca pri ljudstvu še ni bila velika, in mislili so, da se gredo bojevat proti Turku. Danes že vsak ve, da so v teh deželah Slovani in da so tudi tamošnji Mohamedanci Slovani, in naj’ nas nihče zavratno ne napada, če rečem, da isto tako kot nima nemški vojak volje streljati na nemškega vojaka s Prusije, da češki človek ne čuti nikakega veselja k pohodu proti Slovanom na jug.
Poslanec Klofne v parlamentu dne 16. decembra 1908.
Imejte srčnost storjeno napako ptizgnati. Umejem, ko so se hoteli nekateri postavit za starega cesarja in branit njegovo politiko, tudi ko je bila napaka oči-vidna, umejem to, dokler je bilo možno misliti, da se stori na ta način red. Ko pa vidimo, da bi ena napaka rodila drugo in da bi lahko na ta način prišli do komplikacij, katere si nihče v celi državi ne žel',
T--------------------------------------------
‘želim si,rda bi se našliJTnoŽje kot v letu ,1859. in kakor v letih sedemdesetih, ki so Imeli dosti moške poštenosti, da so rekli cesarju resnico in mu svetovali k obratu. :Andrassy je povzročil, da avstrijska politika ne sanja več o ekspanziji proti severu. Danes naj se najde novi Andrassy, ki bi $mel srčnost reči, da bi bila napaka na-fdaljevati politiko Andrassyja z 1. 1878, in ssaniati o territorialni ekspansiji na jugu. iPotem zavihra pri nas zastava bela mesto (krvave. Avstrija, kot obdonavska konfederacija srednje-evropejskih držav, zamore potem prijateljsko podati roko konfederaciji balkanskih držav in se tam postaviti pov-sodi ramo ob rami, kjer zazveni klic po svobodi in prostosti. Avstrija si je danes z n e p r i j a t e 1 j i 1 a Balkan in zne-prijateljila sije Evropo. Avstrija iv carinski ui iji z Nemčijo, to jo stari sen -Bismarckov o vtliki nemški državi z dvema dinastijama, — ampak to je večna revolta zrotraj in na konec smrt, Carinska unija z balkansko konfederacijo je življenje in bodočnost. To je naš ideal po kojega uresničenju hrepenimo. Avstrija naj se postavi v službo miru in prave kulture. Ne sme v svoji politiki čeliti proti Nemštvu, ampak tudi ne sme v korist Nemštva obrniti se proti Slovanstvu. Tako bomo imeli prijatelje in rešpekt povsod’.
Poslanec Klofač v parlamentu 16. decembra 1907.
m	*
:> Vsule češki j.ojak bil bi top, ko bi se streljal za to državo, in dvakrat, da desetkrat bi bil butec, če bi se za njo bil ir> umiral z navdušenjem".
Poslanec Klofač v državnem zboru 30./10./1907.
*
„Politika avstrijska je protislovanska. Ne poznam jtdinega slovanskega naroda, ki bi bil popolnoma' zadorolen pod vlado Habsburgov....!“
Poslance Lisy v državnem zboru 18. majnika 1908.
„0J nastopa Ferdinanda I. 1. 1526 je češki narod obuboževal, bil jo oberačevan, bil je spravljan ob njegove pravice. Po bitki na Beli Gori ni bilo kaznovano samo uprlo se plemstvo, marveč celi češki narod je bil kruto preganjan. Ne zatajite, da od ene dobe, kar je stopil habsburški rod na češki prestol, je to češki narod spoznal : pri nas avstrijskega rodoljubja sploh najti ne moreče. Vaše Veličanstvo, mi Vas ne priznavamo za kralja..."
dala pečat na one vrata, za katerimi je moral biti jetnikom.
Ko je v dušo barbara blisknil prvi žarek slutnje o krasni obliki, odprla se je ta podajno in ga v sprejela, da bi harmoničnem sodelovanju s to novo silo ustvarila svojo prvo umetnost, jako nepopolno sicer, ki pa je vendar prijala barbarovemu očesu in njegovi notranji potrebi. Toda tu je v dušo istotako barbarsko nezavedno, toda s podedovanimi pojim o lepoti bli-sknil žarek spoznanja, da bi jo unel v ne-nezadovoljivem hrepenenju.
Fantazije, ki je Karel Jizba sanjal in pesnil nad svojo vazo, postajale so divje in divjejše.
Tudi roke so se pojavile v njegovih sanjali, roke, ki so modelirale njegovo dragocenost-, belo roke z dolgimi vitkimi prsti.
Tudi iz njih je vela opojna vonjava življenja, življenja volje, pomenljivosti in dela, tako različnega od njegovega živi e-nja lene vede. Ivot očitanje pojavljale so so znova in znova in dotikale so se skupno z njim temnega grla vaze. Čutil je, kako so prsti teli rok spletajo z njegovimi in včasih se mu je zdelo, da si ne žele, da bi se on dotikal vaze. Bili so trenotki, ko je videl, kako so jezno stezajo proti vazi, da bi mu jo iztrgale. Enkrat je kar zav-
pil s strahu, da pride ob svoj zaklad. Oddahnil se je, ko so spet zginile.
Drugič se je pojem resnične vaze umaknil snu o ženskem oprsju, belem in dišečem. In zopet so se pojavile proklete roke in glad le njega nežnost. Probujajoč se s svojega sanjarenja, zalotil se je tedaj v pretresajočem joku. Kaj pa je bilo to ? Sam sebi ni več gospodoval.
Bil je ljubosumen na one roke, črtil jih je in bal se je trenotka, ko zopet pridejo. Tudi jc-zi se je podal nekoč, hoteč jih s silo od vaze odtrgati in zapoditi. Ko jo prikazen zginila in je bilo naokolu prazno, sramoval so jo sam pred seboj in si je rekel : „Kaki neumni pojavi so to !“ Toda prikazen je bila že preveč vkoreninjena v njegovi misli. Odhajaje v pisarno ni Lil siguren, bi li ne mogle „one“ priti v njegovi neprisotnosti in mu vazo v?eti. Zapiral jo je skrbno v skrinjo in vsak trenotek se je prepričeval, če ima ključ v žepu. Pri-šedsi ih mov, je odpiral skrinjo razburjen in v strahu, če niso bile tu tajinstvene roke in mu vazo vkradle.
Sešedši se zopet z vazo, poljubljal jo je vročimi ustnami, postavil jo na mizo, prišel k nji in zopet predel svoje mrzlične sanje.
Nekega dne ni prišel v pisarno. Ker ni poslal niti opravičbe, poslali so 3lugo v
Poslanec dr. Basca v deželnem zboru Češkem letu 1896.
„V tako kritični dobi imamo pravico zaklicati kroni : Stari cesar, daj narodu, ksr je naroda, in daj ljudstvu, kar je ljudstva! Cesar, spoznaj konečno, da so b li tvoji plemenitaški svetovalci nesreča tvoja in nas vseli, je razredna in narodna krivica peljala državo naravnost na rob bede in sramote in skrbi za to, da bi k sodelovanju v državni upravi bile pripuš-čene sveže sile ljudske, ki so jamstvo vsestranskega napredka. Cesar, ne bodi samo cesarjem vojakov, plemičev iD Nemcev, bodi pravična zaščita tudi Čehov, bodi modernim cesarjem tudi delavcev, obrtnikov in kmetov, ki do sedaj svojoga cesarja niso imeli! “
Poslanec Klofač v parlamentu 6. decembra 1905.
K poglavju o plesu.
Nekateri tržaški in tudi izventržaški slov. listi razpravljali so v zadnjem času jako živahno o plesu ter slabili posledicah istega. Ker se pa to vprašanje tiče v prvi vrsti našega delavstva, smatramo za potrebno, da spregovori tudi „ Narodni delavec" dve, tri, o tem predmetu.
Ples je že skero tako star, kakor človeški rod sam, samo da se je isti ponavljal v različnih dobah na različne- načine in v različnih oblikah. Danes še; se pleše na cesarskih in knežjih dvorih, plešejo vladarji in vladarice, kraljevski princi in princesinje, grofi in baroni, visoki in nizki, pleše se v sijajnih palačah z blišče-cimi dvoranami, pleše se v staromestnih satohlili beznicnah, pleše se v mestih in po vaseh, pleše o z eno besedo rečeno vsi narodi in vsi stanovi. In res ne znamo, zakaj bi se ravno mi Slovenci odpovedati takemu povsem nedolžnemu veselju. Rekli smo nedolžnemu veselju. Ne rečemo, šagre, katere so se vršile po naši okolici, nikakor niso bile tako nedolžne, bile so marsikomu v pogubo v moraličnem nravstvenem, kakor v materijalnem gmotnem oziru. Plesalo in popivalo se je po tri dni in noči, zapravljalo se je zdravje, zapravljalo poštenje in denar. Ali ti časi so minuli, šagre spadajo danes še takorekoč že v zgodovino. Na mesto šager so stopili društveni plesi, kateri pa trajajo komaj toliko ur, kakor so trajale nekdanje šagre dir.
Kako naše narodno društvo priredi veselico, za katero najame godbo, in ta godba svira — dostikrat tudi izven pro-
njegovo stanovanje. Vrnil se je s čudnim poročilom.
Karel Jizba sedi baje v svoji sobi, bled, izsušen in neprisotnimi očmi ! Na mizi pred njim in na tleli se valjajo če-pinje nekake stare posode. Brska včasih med njimi nervoznima rokama, šepeta nekaj nerazumljivega in jih poljublja z gorečnostjo zaljubljenca. V trenotku plane po konci in divje malia z eno roko proti nevidnemu sovražniku, z drugo pa tišči drage mu če-pinje na prsi. In potem zapada nepričakovano v topo molčanje, upira steklene oči v gluho praznoto svoje izbice, ali pa kloni glavo, kot bi poslušal nekako ljubeznivo harmonijo.
Sluga je k njemu stopi), toda zdi se, da ga ni videl, kajn steklene oči so se upirale preko njegovega telesa nekam v neznana mesta.
Duša Ksrla Ji/.be je težko obolela in še isti dan odvajal ga je zaprt voz v t°mno zgradbo, kjer se umobolni podajajo svojim absurdnim prikaznim.
V vozu se je še zravnal in tipaje okoli sebe, iskal svojo vazo. Ko je ni našel, vspel se je z izrazom grozne muke v licu, pretresljivo je zavpil in se zopet zgrudil na sedalo, grgrajoč brezumne zvoke, na to pa se je zopet pogrezal v topo brezbrižnost.
grama — par uric za ples, pri katerem se vrti staro in mlado. Ali je pri tem kaj slabega ? Oni kateri mislijo ali še celo pišejo, da jo pri tem morala (nravnost) v. nevarnosti, kažejo s tem le, da stoji njih lastna morala na zelo slabili nogah. Ali res ni mogoče, da se snideta moški in ženska brez nenravnih misli? Ako bi bilo tako, tedaj bi bilo tudi izven plesa prilike dovolj za uganjanje nenravnosti. Znano je tudi, da morala mnogih ljudi kljubu temu da nikdar ne plešejo, morda še celo grmijo proti plesu, vendar ne stoji na najboljih nogah, mej tem, ko so strastni plesalci, katerim se ne more v moraličnem oziru ničesar očitati. O kaki nevarnosti toraj pri plesu, kateri se vrši pod primernim nadzorstvom, v gotovih mejah in do primerne ure, ne more Ihti govora. Ples je zabava, povsem nedolžna zabava, nad katero bi se ne smel spodtikati noben pameten človek. Seveda moramo b ti po drugi strani odločno proti plesom, kateri trajajo cele noči, in s kojimi je navadno v zvezi brezmerno popivanje. Ietotako moramo biti proti neumni navadi, da treba za vsak ples novo obleko. Sicer je pa zop:t resnica, da dobivajo plesi po naši okolici vedno bolj značaj neprisiljenih, par ur trajajočih domačih zabav. In na tem, da se naše plesne zabave privede v prave meje, s kolikor mogoče malo troski in popivanja, naj gre tudi v bodoče stremljenje naših narodnih društev. Ni vsak človek za to, da bi potem, ko je celi tedni delal, v nedeljah preživel svoj čas v kaki Marijini družbi. Nedelja dopoldne naj bo posvečena molitvi, a popoldan nedolžni zabavi, in še se bomo pri tem tu pa tam malce zavrteli ; nas radi tega ne bo vrag vzel, čeprav ne bomo vzeli za plesalko — metlo !
ŠtrulK oKoličtmskih voznikov
ni še končal in traja z nespremenjeno vehemenco dalje. Od raznih strani se vprašuje, v kakem stadiju se nahaja to gibanje in kakšne so šanse za končni izid istega. Mi smo vže v zadnji številki našega lista poularjali, da se ne more zahtevati od vodstva predmetnega gibanja, da bi priob čevalo vse tozadevne dogodke in pojave, ki niso še za javnost in s priobčevanjem katerih, bi se lahko kompromitirala rešitev tega spora. O vseh podatkih in o teku tega štrajka podamo oh svojem času natančno kroniko. Danes priobčimo le tedenski pregled.
*
* *
Shodi.
Minoli torek, dne 2. Lbruvarja t. 1. se je vršil ob ogromni vdeležbi javni shod v B r i š č e k i h na Krasu. Predsedoval je tov. Ferdinand Fe r lug a, a referentom je bil d r. J o s i p Mandič. Odtali govorniki: J. S kr la vaj z Opčin, Andrej Križman čič iz Trsta, Josip Čok, po dom. Palek in Andrej C o k iz Lonjerja. A. Vidau z Opčin. — Na tem shodu je prišla zopet do izraza iskrena solidarnost mej štrajkujočimi in domačini, ki so v prtih dneh štrajka — sicer v dobri veri — oskrbovali mat rijal posestniku in gostilničarju „Zum lustigen Eisen-bahner“ na Opčinah. — Shod je dosegel popolen vspeh, ker so domačini ponovili obljubo, da se bodo tudi vnaprej vzdržali od dela.
V četrtek, dne 4. t. m. zvečer v prostorih Konsumnega društva v R i c m a-nj ih javni sli.d, istotako dobro obiskan. Predsedoval je shodu ricmanjski župan Ivan Berdon. Govorili so :	tor.
Jaklič, O t a iz Bol,unča, Josip ('o k po dom. Palek iz Lonjerja, Žerjal iz Boršta, ricmanjski župan J. Berdon in Andrej Čok iz Lonjerja. Shod je bil jako živahen ter se je kostatiralo se zadoščenjem, da prihaja asistent mestnega tehničnega urada, g. Pečar, prav po nepotrebnem vsaki dan v Boršt, kajti delo se
ne makne, pa če on pride, ali pa ne.
*
* >1«
Minolemu tednu je bilo prisojeno pokazati, kako znajo naši vrli okoličanski vozniki preiti iz beted k dejanju, kadar gre za uveljavljenje parole : DGo mora počivati ! — Prvi, ki je moral to občutiti na lastni kož', je bil gospod Gomzi, posestnik in gostilničar „Zum lustigen Eisen-bahner“ na Opčinah. Ta gospod je pred 10 dnevi, torej v času, ko ie štrajk bil že v polnem teku, sprejG ponudbo od mestnega magistrata, ter se je zavezal preskrbeti magistratu potom železnic3, franco Trst postaja južne železnice, 400 tonelat gramoza, Seveda je magistrat ta luksus stal dvakrat več, nego bi sicer v normalnem času plačal našim voznikom za isto množino gramoza. Toda gospod Gomzi — dasi krčmar — je delal račune brez krčmarja. Prvi dan se' mu je sicer posrečilo dovesti
v Trst kakih 40 tonelat (to je komaj 2(F m). Drugi dan pa ni prišel več v Trst niti en sam kamenček, in ravno tako naslednje dni vse do danes. Zakaj ? To si bodo naši . čitatelji sami mislili. Gospodu se je sicer zgodila tudi čeka druga mala neDrijetnost, kakor pravi kronika, toda za nas je g’avno. da je g. Gomzi razumel — godbo, ki so mu jo zagodli in posnel vzgled svojih tovarišev Čoka in Turka, to je ostavil vsako nadaljno dovažanje — prepovedanega sadu.
Drugi, ki ga je zadela ista usoda, je tukajšnji magistrat. Moramo namreč opaziti, da tukajšnji magistrat razpolaga v Borštu z enim kamnolomom, kjer so dela na njegov račun. Hoteči poskusiti še enkrat svojo srečo, je bil magistrat najel za mi-nolo sredo kakih 20 delavcev, da bi na vsaki način vtihotapili v Trst kak kubični meter gramoza. Toda štrajkujoči vozniki so bili na mestu in štrajkolomci so — predno so prišli do zavesti -- izginili z bojišča.
* *
Kakor vidimo, so čete štrajkujočili vzorno glede discipline in v stanovski zavednosti. in to dasi je danes, ko to pišemo že 25. dan štrajka. Ali more po t»m takem biti še dvoma o končnem izidu ? Nikakor ne! Vozniki, vstrajajte še kratek čas in Vaša zmaga je gotova, in sicer tako gotova, kakor je gotovo, da bi bi’a zmaga vže Vaša od več dnij, če bi ne bilo proslulega birokratizma.
Vozniki tižaške okolice in Brega! — Ne pozabite, da je štrajk napovedan in daje vsako dovažanje gramoza (batude, ja-rine in ješča) za kogar si bodi IZDAJALSTVO lastnih interesov in onih vaših tovarišev!
Politični razgled.
Zasedanje avstrijskega državnega /bora zaključeno., -
Nepričakovano in nepredvidjeno': Včerajšnji večerni listi so javili veA, da je zasedanje avstrijskega državnega zbora zaključeno. To zasedanje, ki je p ičelo dne 20. januvarja t. 1. in je imelo trajati vsaj tja do pozne spomlad', je trajalo torej komaj dobra 2 tedna.
K«j je dalo temu povod ? Nihče drugi nego nemški šovinizem, a kar je najbolj simptomatično za našo državo, je to, da je to zaključuje se svojim šovinizmom zakrivil visoki vladni uradnik, namreč vodit lj trgovinskega ministerstva Mataia. Ko je namreč on pojasnjeval in branil provizorične naredbe, ki jih je vlada izdala za pošto na Češkem, si je dovolil reči, da je češki jezik v rabi dopusten.
To je provzročilo velikansko sgorčenjo mej Čehi, ki so energično zahtevali, naj Mataia, oziroma vlada, ker je Mataia govoril v imenu vlade, prekliče inzult, ki ga je podelil češkemu jeziku. Vlada pa tega nikakor ni hotela storiti. Vsled tega je prišlo do jako burnih prizorov, ker Čehi nikakor niso dopuščali, da bi se razpravljalo o. čem druzem, dokler se jim ne da zahtevanega zadoščenja. Obstruirali so torej na najenergičnejši način vsako razpravljanje. Videča, da nikakor ne more naprej preko obstrukcije Cehov, je vlad9, mesto, da bi bila preklicala rečeni inzult, raje vstrajala v svoji zmuti in je zaključila zasedanje državnega zbora.
Včerajšnja seja je priče’a opoludne, dasiravno je bila nap ivedana za 11. uro. Ministri so se bili namreč sešli pred sejo na posvetovanje ter so skušali poravnati stvar na ta nač'n, da bi namreč češki radikalci odstopili od svoje zahteve, naj vlada prekl če rečeni inzult. A češki radikalci se niso vdali, marveč so vstrajali pri svoji zahtevi. Ko je predsednik Weiskirch-ner otvoril sejo, so Cehi takoj začeli vpiti: „Doli z nvnistri, d li se sramotitelji češkega naroda!" A na to so začeli vpiti, ropotati in trobiti z razoimi orodji in inštrumenti.
Videči, da ta groz i ropot ne pojenja, je ministerski predsednik baron Bie-nerth vzel iz žepa neko polo in jo izročil predsedniku zbornice Weiskirchnerju.
Na to je nastalo vendar nekoliko bolj tiho, a ta trenutek jo - predsednik porabil, da je prečital izročeno mu polo: bil je najviši odlok, s katerim se zasedanje državnega zbora zaključuje.
DOMAČE VESTI.
Konzumna zadruga. Prva zaloga konsumne zadruge članov „N. D. 0,11 se odpre torej v najkrajšem času. Na mnogoštevilno obiskanem sestanku zaupnikov, ki se je vršil minolega četrtka zvečer v prostorih „N, D. 0.“, se je soglasno sklenilo : 1. da se ima razpisati natečaj za službo voditelja-prodajalca za rečeno zalogo ; 2. da se ima najeti prodajalniške prostore začenši od dne 24. februvarja t. 1. ; 3. da se ima sklicati vstanovni občni zbor v nedeljo dne 14. februvarja t. 1. ; 4. da se ima prva zaloga odpreti v onem okraju, v katerem prebiva nsjveče število zadružnikov. Z ozirom na to je pripravljalni odbor precej prešel na skrutinij pristopnic ter je vstanovil, da, razmerno s posameznimi druzimi okraji, stanuje največ zadružnikov pri sv. Jakobu, to je dosedaj pekaj čez 160. Na podlagi tega se je sklenilo odpreti prvo zalogo v okrož u stare mitnice (Barriera vecchia), izrekši željo, da se kmalu odpre druga z doga za novo mesto, kjer je po sv. Jakobu razmerno največ zadružnikov.
In tako se kmalu oživotvori davna želja naših delavcev, ki ne bodo gotovo opustili prilike vpisati so v uradu „N. D. 0.“, ali pa v „Konsumnem društvu*1 pri sv. Jakobu v našo konsumno zadrugo.
Delavci! Ktr se v nekaj tednih odpre prva zaloga konsumne zadruge „N. I).	pristopajte v
čim vedem številu k tej koristni zadrugi.
Občinske, oziroma deželnozborske volitve za Trst in okolico so torej že razpisane. Dne 13. junija t. 1. bosta volila IV. medni in II. okoličanski razred. Even-tuelne ožje volitve za ta dva razreda se bobo vršile dne 15. junija t. 1. — JU-mestni razred bo volil dne 17. junija, a eventuelna ožja volitev tega razreda se bo vršila dne 19. junija. — II. mestni razred bo yolil dne 21. junija — peventuelna ožja volitev tega razreda dne 23. junija. — I. mestni in I. okoličanski razred bosta volila dne 25. junija, a eventuelne volitve teli dveh razredov se bodo vršile dne 28. junija. Trgovska in obrtna zbornica bo volila dne 30. junija, a če bode potrebno, se bo takoj isti dan vršila za trgovsko in obrtno zbornico tudi ožja volitev.
Po novem volilnem redu bo imel novi mestni svet oziroma, deželni zbor 80 članov. Štirje mestni ra?redi izvolijo vsaki 16, r. okoličanski 8, 11. okoličanski 4, a trg. in obrtna zbornica 4 poslance.
Mesto je razdel eno na 4, a okolica na 3 volilne okraje. (Število mandatov (v vsacem razredu namreč, 16 za npsto, a za okolico 8 v I. a 4 v IT. razredu) bo mej raznimi volilnimi okraji razdeljeno z ozirom na število volilcev bivajočih v istem okraju. Vsakemu okraju pa pripada najmanje en mandat v vsakem razredu.
Volilni okraji v mestu so tako-le 'razdeljeni : 1. volilni okraj obsega sv. Vid, II. volilni okraj obsega staro mesto, ITI. volilni okraj obsega novo mesto, IV. volilni okraj obsega novo mitnico (Barriera nuova) in Škorkljo, V. volilni okraj obs‘ga staro mitnico (Barriera vecchia) in Kjadin, a VI. volilni okraj obsega sv. Jakob in zgornjo OarboP.
Okoličanski volilni okraji so pa trije, in sicer: I. okraj:	Skedenj, sv. Matija
Magdalena zgornja in spodnja, H. okraj : Rocol, Lonjer, Videla in Kolonja, a III. okraj : Barkorlje, Greta, Rojan, Opčina, Bani, Bazovica, Gropada, Trebče, Pad-iči, Prosek, Kontovelj in sv. Križ.
Opozarjamo slednjič še, da je po nc-vem volilnem redu uvedena volilna d o 1 ž n o st. Namreč da vsaki volilcc mora oddati svoj glas.
Volilni imeniki bodo izleženi približno v prvi polovici meseca marca, ter bodo ostali izloženi —- kakor to zahteva zakon — 6 tednov. Tekom teh šestih tednov bo čas za eventuelne reklamacije.
P emikači c. kr. glavnih skladišč so se odločno postavili nasproti svojemu delovodji, znanemu priganjaču S o s i c h-u. Premikači so namreč že v dv. h spomenicah zahtevali od voditva c. kr. glavnih skladišč, da se tega surovega človeka od-trsni, ker jih namreč neprestano in brez v-acega vzroka šikanira in na vse možne in ne-možne načine preklinja.
Na oba spomenici so pa prizadtti premikači dobili r.epovol.en odgovor, da se namreč ne more vgoditi njihovi zahtevi, ki r proti rečenemu Sosich-u da nastopajo baje le nekteri in ne vsi premikači.
No, kol ko je teh ,.nekterih“ preni-kačev, so gospodje od c. kr. g'avnih skladišč videli minolegi ponedeljka v jutro. Videli so, kako da je Sosich skrajno nepri-
ljubljen ne le pri nekterih ampak pri vse njemu podrejenih delavcih. Ko je nautf£ Sosich prišel minolega ponedeljki v juir oh 7, uri, da bi — kakor vsaki dan ^ klical imena premikačev; $e mu hi nihče, razun petih. Sosich-u je bilo pr'^0 sicer na pomoč več uradaikov c. kr. gl8' nih skladišč, mej njimi znani Sosich®* protektor Scabini in pa neki Pio. Ta P°' slednji si je celo dovolil povedati pren'1-kačem, da so vrata svobodno luko j8,l° široke in da kdor noče delati, naj f?r® proč. Ne vemo, kako si ta gospod dovj> lj u j e domačinom govoriti o vratu1: skozi katere naj bi odšli od tam, kai»°j je on vendar privandral od nekoliko o°J daleč, nege oni.
Premikači so pa povedali, da ne *)a meravajo štrajkati, ampak, da le noče]8, da bi njih imena klical tako surov tloveK, kakor je Sosich, ki jih vsaki priliki P3lV s cigani in vandrovci in preklinja njih 1 njih matere v grobu.
Upamo, da so se gospodje pri voclst'1 c. kr. glavnih sklad šč vendar prepričaj da je ta človek v resnici nemogoč na svo jem sedanjem mestu, in da ga morajo * i iz službenih ozTov premestiti na k8!5 drugo mesto in ga nadomestiti z d uzi človekom.	»
Premikači se nadejajo, da se to zg°a. v kratkem, ker drugače bodo prisiljen nastopiti še energičnejše!
Koritce se širi.... Z novo spremen" poslovnega reda v državnem zboru ima zvišati tudi število podpredsednikov
zbor
niče na 7 !! Prej sta bila dva in sedaj jj kratkem času bi jih imelo hiti že z-1 več! Ker hi ta funkcija vsakem p°s'a”^ prinašala pri pavšaliranju letno 1^.0 K, bo za nje gotovo pravcata gonja..- * časi še doživimo, da bo v avstrijskem P8j_ lamentu več podpredsednikov, nego nava nib poslancev...	1
Umetniška noč". Podtem naslovo
priredita »Dramatično društvo" in 11111(3. niški klub ,.Skala11 danes zvečer p!°3 »Narodnem domu" v Trstu, in sicer v liki gledališčni in v Sokolovi dvoran'
se
Za ta ples so se ves teden vršile z11 j velike priprave, tako, da je res pričako' nekaj posebnega. Uprizarjali se bodo mični prizori, peli se bodo kupleti, Pre
« a
stavila se bo »simbolična živa podoba v kleti (v Sokolovi dvorani) bo dele -»kabaret11. — Na galeriji na desni s ■ bo pristna gorenjska krčma, a nau strani bo najti »komunskega padarja^ ^ »koncesijoniranega apotekarja11 za slucal ^ želodčne težavo in slabosti, dočim .h3 kleti umetniška beznica. — V dvorani svirala vojaška godba, v k'eti pa »šra®®^ kvartet. — Začetek ob 9. uri zvečer« Vstopirna K 2 zi osebo.
Sami sebe bijejo po zobeh. zer Tagblatt11 je v eni svojih številk mi
lega tedna prinesel članek pod naslovu »Nemški železničarji11. V tem članku se ^ obrača tudi na železničarje slovanskih ^
rodnosti z vprašanjem:	»Gospodje
Poljaki in Slovenci, ali bi se dalo šiiti, da bi vaš nemški tovariš dob 1 v vaših krajih, ne da bi resnično O1 11 vaš jezik v govoru in pismu ?'*	r g,
Kaj porečejo na to vprašanje železničarji? Ka| porečejo posebno venski vslužbenci c. kr. državnih želez1)1 y Ne le, da njih »nemški tovariš doD ^ njih kiaju službo, ne da bi vesML^ ovladal njih jezik v govoru in pismo , ampak on dobi š) najbolja mesta, 111 oni — dom čini — radi njegi z stavljani.	yabi
»Slovenski Narod11 ima prav, ko Slovence, naj sestavijo izkaz vseh ne111 železničarjev, ki službujejo v slov*11 .fl krajih, ne da bi slovenskega jezika P°z v govoru, še manj pa v pisavi!	0jj
Ne ljubi se mu. Ped tem naS |„z-pišejo „(j e s k o s 1 o v a n s k e ž e nični 1 i sty“ :
Bivši minister železnic dr. Do's
se do sedaj ni izselil iz mini JeriaRe P" n0-dasi je bil iz službe odpuščen že 1®' ,ft|je vembra 1908. Derschatr.a uporablja na zastonj erarno stanovanje, ker ima ^ tajen dogovor, da pride zapet na
ko se bodo podeljevale mitisterske 6
evef'
ouiorvi oiiajii /st aujiv. i
nih krajinah, ker nemške občinsko eV,,. nočejo zadostiti zahtevam čeških stah
Kako se postopa z našimi voj®. t
„(J. Slovo11 piše, da so bili češki vO||oS[|0
Ml. Bole'slavska pri transportu v nabasani v vozove za živino dočim so nemški vojaki nameščeni v osebnih
bi« > ag° /'
nib.....Ko so češki fantje proti tem" 1 se
testirali in se sklicevali na strašen m1.,-eu> je proti njim nastopilo in so bili z prisiljeni vstopiti v vozove za ži' Osemnajst jih je bilo obsojenih na dnij pooj strt neg i zapora. To je ce
*a češkega vojaštva, o kateri bo tako I fant'116 le^’ P'sa^ v®i nemški listi, češki * : R® so zahtevali samo isto bot nemški ° je zlo... kot večino !
v Kako zgledajo Cehi v očeh Nemcev V
*a hujskačkem shodu v Savski Kamenici
:	—jointuciu suuuu v ouvsm z\iuueiuoi
^ popisoval žalostno znani „jnnak“ posl. v 0 G Cehe naslednjimi besedami: »Odeti rudeče srajce, kakoršnje nosijo krvniki,
a. nogali visoke škornje, kot jih vidimo
*	Pobijalcih živine, na glavi kastrole — . ■ aaterih je .šop peres ukraden kokošim,
0 nastopajo Čehi. Povsodi v »Nemškem Zemljuprikazujejo se naglo, kot bi isto-Ij1 Jpouličnih kanalov. Ni možno reči, ni padli z nebes, ker za to so premazani11. K temu govoru je častital \Volt'u
*	e®ec, ki je imel izmed vseh navzočih — al d al š a ušes a...
j *°v. posl. Klofač je v delegaciji sedn sePtem^ra	govoril dobe-
l Uporabljam zavedajoč se tega svojo Jiuniteto k temu, da s te delegacijske J:Un& naravnost gromovitim glasom J? ei** celemu narodu, da se ravna po tem kvClpu P°se*,n0 S0daj strogo in konse-, Vei'tno, da ne razbija nemška okna, ampak ,ii.J8 obiskuje nemških in nemško-židov-
trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov . tako mogočno uveljavi svojo moč kot notpUrnent■ ki zamore v odločilnem tre-tku uprizoriti čudeže, če je organiziran.
. °tem pa naj si na nas pošiljajo orožnike vojake! Ti nas sicer zamorejo raiga-1 morda tudi raniti, toda niti topništvom niti celimi divizijami kavalerije jŠ oe more nihče prisiliti, da bi šli v •r?!.ajalne naših sovražnikov, kojih lur-j . sinčki nas provocirajo, in da bi jim t Cdi svoje težko pridelane groše. Zločin-Š proti češki stvari je sedaj vsak, kdor drugače. Niti vinarja ne več lr>lt ki nas zasramujejo in žalijo!
^ Ponavljam: Niti ena češka noga, tj 8l,ie več v trgovine onih, ki pljujejo na hi’ Car je nam sveto in drago, ('eh Ceha podpirati, — Ceh pri Cehu ku-
Slovenci vzemite si k srcu ta zlati
n*uk,
.ples »Narodne delavske Organi-, Clje“. Dne 23. februvarja, na pustni h.r®k zvečer,-priredi »N. D. 0.“ velik es y »Narodnem domu“ v Trstu, hod '^a ^anes ^'ko. Podrobnosti pribe,
d. Delavska znamka v Ameriki. Že
j8a leta se trudi delavstvo, da bi v pod-j ,° svojih strokovnih organizacij upDjalo „iavsk° znamko. Ta znamka daje naroč-,°m in konsumentom na znanje, naj ku-j Jei° lo ono blago, na kat rem je priti* j. a znamka tozadevne strokovne organi-^ClJ0, ^ tem dobi konsument zagotovilo, J0 bilo blago izdelano v delavnici, kjer t Plačuje redna mezda in se vzdržujejo ostali pogoji dela. Samoumevno je, da ayska znamka mnogo pomaga razvoju Cevnih organizacij delavskih, istotako ,1J Je samnomevno, da jo ona mnogim sp ?^!lJalc.em pravi trn v peti. Ra.jše so d^j . aj° r hoj- kot da bi jo priznali. Te U -iQ izbruhnili radi delavske znamke ge-^ .ja stavka klobučarjev v Novem Jorku. l^".DJa v sebi 75 tovaren in z 25.000 de-Ui Cl*. Vzrok stavke je bil ta, da je orga-2 acija delodajalcev prepovedala organi-2, ljl klobučarjev pritrjevati d lavsko a‘*o znotraj klobuka. S združenjem
o °dajalcev se edino ne druži Dunlop-0	ki zaposluje 7000 delavcev. Jo
g 8vi0ena nada, da zmaga strokovna or /h lzac ja in z njo seveda tudi delavska
8ainka.
Se im
^imi
niR "7 ravno radi tega, ker ie - • Ne
z neizprosljivo brezvestnostjo delodajalske družbe, z onimi patologičnimi pojavi sedanje kapitalistične družbe s konkurencijo, z izstradanjem tlačenih po tlačiteljih in tlačenih po tlačenih (Brouzda potepuh), ali pa bi občudoval veliko umetnost, ki jo je označil vže Lessing v načelu: Z majhnimi sredstvi mnogo doseči!
Darovi.
V	gostilni gospe Katarine Vatovac »Pri detelji11 v ulici del Belvedere št. 7, se je mej gosti nabralo za »Narodnega Delavca11 K 2 56, a gostilničarka gospa Katarina Vatovac, je dodala 4 krone.
V	gostilni »Pri Francu11 v ulicijGeppa so železničarji, v protest, da jih je pri »N. D. 0.“ več nego 16 — kakor trdi dr. Šolar — nabrali za »Narodnega Delavca11 kron 7.70.
Na plesu pekovskih pomočnikov
členov »N. D, 0.“, ki se je vršil sobote po noči v gledališčni dvorani “»Nar.
doma11 v Trstu, sledeči gg. :
so preplačali vstopnino
Benedikt Suban	20	K
Josipina Požru	10	
Josip Pahor	10	»
Alojzij G ul	10	»J
Mikaš	10	»
Dr. J. Mandič	10	
Forčič	10	M
Dr. 0. Rvbai’	8	J)
Josip Hren	5	
Anton Pahor	5	11
Hinko Kosič	5	11
Dr. J. Pertot	3	11
Dr. G. Gregorin	3	11
Jan S kal a k	2	11
Josip Furlan	2	11
Železnik	2	11
Jos. Mladovan	1	11
paznikov skrajno nevgodne in so nujno potrebne zboljšanja.
Deželni poslanec g. T u r k, ki je prisostvoval shodu, se je na to oglasil za besedo in je izjavil, da se bo od strani občinskih svetovalcev gotovo vkrenilo vse potrebno da se opisane razmere mitniških paznikov zboljšajo. — Poslušalci so vzeli to izjavo na znanje z odobravanjem.
Predsednik ljubljanske »N. D. 0.“ tov. dr. Ribnikarje na to poročal o žalostnih razmerah ljubljanskih tram\vayskih V8lužbencev. »Razne kazni in šikane, katerim so ti vslužbenci podrženi, 14-urna dnevna in skrajno naporna služba, ki jo morajo objavljati, velika odgovornost, ki jo oni nosijo, vedne nevarnosti, ki jim prete, vse to — tako približno je rekel govornik -- vse to je provzročilo, da bo kmalu že vsak Ljubljančan znal voziti tramvay, ker se službeno osobje radi gori rečenih vzrokov tako pogosto menjuje. Podavši na ta slila) o položaju teh tako teptanih TlelaVcev, je govornik stavil resolucijo, ki je bila soglasno vsprejeta.
Na to je pa tov. Škerlj, tajnik ljubljanske »N. D. 0.“ dokazal poslušalcem, da edino le v »Narodni delavski Organizaciji11 more delavstvo pričakovati rešitve, kajti »Narodna delavska Organizacija stremi v resnici za dejanskim zboljšanjem razmer delavstva. DdavsfiVo, torej ono, ki ima od tega največ koristi, naj v svojo lastDO korist in v ponos naroda v kar največem številu pristopa v »Narodno de-delavsko Organiztcijo".
Za tem jo — ob splošnem in burnem pritrjevanju — predsednik zaključ 1 ta tako krasno vspeli shod.
^Narodni Delavec14
DOPISI.
Slovensko gledališče.
Drama štirih revnih sten11. Tako 2 °)0nuje F. Šubertova drama, ki se je v Ilsjvečim vsprhom vprizor la v nedeljo in rj' °r0k na de?kah našega gledališča v ,, tu- V neki reklamni notici seje ta Sm°tv°i' oznfčl »biserjem11. In res! Fr.
’•.rt.0va drama je pravi biser globoko 5|..'Njenega književnega proizvoda k i-v 1 l)0 čiste pesniške duše, temeljitega ju . ljenja v grotesknosti in nesklada, ki ta>|c vstvarilo in ju vstvarja vsaki dan ^o^enemu proletarcu sedanje gospodarit ,zivlien.ie, biser idejalne ljubezni in so-jn ^pvanja za tlačensga in samemu sebi Oe„'ollclarnosti svojih sotrpinov prepušče-|a delavca. Zares, kar se odigrava pred očmi, to je življenje, grozno in ne-
življe-
slii) i'e vem, ali bi občudoval več pretre-Cf.u ° balistiko, s katero nam avktor pred-sta^ Propad predstavnika delavskega henp'1’ katerega stremljenje „po nečem vi-Sebj ’• P° uveljavljenju človeških pravic ln svojim sotrpinom, dovaja v konflikt
Podružnica „N. D. N.11 v Biljah.
Ta čvrsta naša podružnica priredi jutri, v nedeljo, 7. t., m. javen plos v prostorni dvorani gostilne g. Nemca.
»Narodna delavska Organizacija11 v Gorici. V Geriči se res prav pridno dela za vstanovitev »Narodne delavske Organizacije11. Duša vsemu temu delovanju je vodja Gabrščekove tiskarne tov. Fabčič. Minole nedelje je bil v Gorici na Kornu v prostorih Gorjančeve gostilne javon shod, ki ie bil jak ) dobro obiskan. Na ta shod so b:li pridrvili tudi nekteri onih, ki trobijo v rog dr.a Tume, in sicer so bili prišli na ta shod z namenom, da bi delali sitnosti in da poskusijo, če bi se jim posrečilo razgnati shod. Vendar se je pa shod vzlic njihovim poskusom vršil popolnoma v redu. Tumovi trabantje so na vse svoje mejklice dobili takoj primerne in zaslužene odgovore.
Shod je otvoril tov. Fabčič, ki je poslušalcem razložil .pomen in namen »Narodne delavske Organizacije11.
Govorilo je še več družili govornikov in med temi tudi jurist Slokar, ki je Tumov priv/ženec. Ta gospodič si je drznil trditi, da so v pripravljalnem odboru za »N. 1). 0.11 v Gorici sami delodajalci, a tov. Fabčič ga je takoj temeljito zavrnil in mu jasno dokazal, da je njegova trditev neresnična in popolnoma izmišljena, Na to je Tumov sodrug Slokar osramočen med splošnim smehom pobegnil.
Goi iški pripravljalni cdbor bo sklical v Gorici še par shodov, na kar se bo začelo vpisovati člane.
Podružnica »N. D. O “ v Borštu priredi jutri v nedeljo dno 7. februvarja plesni v e n č e k v dvorani gostilne g a Žerjala v Borštu. Začetek ob 4. uri po-poludne. K plesu bo udarjal domači tamburaših zbor.
Ker je čisti dobiček te veselice namenjen podpornemu zakladu »N. D. 0.“ ia ker je tudi vstopnina zelo nizka, se je nadejati nnjobilnejše vdeležbe. Prep’ačila se hvaležno sprejemajo.
Ljudski škod »Narodne delavske organizacije v Ljubljani. Ljubljanska »Narodna delavska Organizacija11 je bila skfioala za minolo nedeljo ljudski shod v »Mestnem domu11 v L ubljani. Shod se je vrlo dobro obnese'. P/eko 300 poslušalcev je pazno s’cdilo razpravam o razmerah ljubljanskih mitniških paznikov in ljubljanskih tramwayskih uslužbencev.
Podpredsednik ljubljanske »N D. 0.11 tov. .Tuva n je poročal o razmerah ljubljanskih mitniških paznikov ter podal podrobno in drastično sliko razmer teh trpinov, ki imajo po 24, da, celo po 30 ur nepretrgane službe, dočim vživajo po tako dolgo trajajoči službi k večjemu le po 12 ur svobode, tako, da ni čuda, če ne poznajo niti svojih lastnih otrok. Sicer so pa tudi v družili ozirih razmere mitniških
jo na prodaj v sledečih tobakarnah : Može, ulica Mirama r št. 1. Sclimelzcr, južni kolodvor.
Furlan, ribji trg.
Stalile, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovjir, tl g pred „Narodnim domom11 št. 6.
Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom11 št. 1.
Hreščali, Čampo Belvedere št. 1. Macolo, ulica Belvedere št. 49. Geržina, Rojan št. 8.
Eggcnberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersten. ulica Acquedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trcvisan, ulica Fontana št. 22. Gramaticopulo, trg B a r r i era vecchia št. 5.
Bubnič, ulica Settc Fontane št. 14. Brillia, ulica del Rivo št. 14. BrOSCh, Čampo S. Giacomo št' 15, Boilčelj, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruna, ulica SS. Martiri št. 9. Baunaelicr. Čampo Marzio. Potlboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, SV. Ivan št. 337. Tobakarua, v »Narodnem Domu11 v Barkovljah.
Vivoda, Rojan (pri postaji tramvaja).
Natečaj.
N' smislu sklepa, storjenegd ha zaupnijškem shodu dne 4. t. m., razpisuje podpisani natečaj za [službo
prve zaloge konsumne zadruge članov »N. D. <).«
Ponudbe, opremljene se spričevali dosedanjih služb in |pogoji, posebno glede plače, je vložiti v uradu »Narodne delavske Organizacije* (ul. del Lavatoio št. 1. I. nadstropje) najkasneje do dne 20. februvarja 1909.
Potrebna je kavcija v svoti 5000 kron v gotovini, vrednostnih papirjih ali pa v jamstvu solventnih fizičnih ali moralnih osel).
Službo je nastopiti dne 1. marca 1909.
Trst, dne 5. februvarja 1909.
PRIPRAVLJALNI ODBOR konsumne zadruge članov N.D. 0.
Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA ,,EDINOST“ v Trstu.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra go»podiuja“,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........... 2 80
»Štiri ruske slike*, povesti..... —60
BENEŠ: »Brodskovskl odvetnik* .	„	150
Kip Gregordlfia................. 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOV OST
Hokltl zn dvorane ln vite pri
zabavah
• • • •
• • • •
v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, GO in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
josip Gorenjec
TRST. — Ulica Laldirivo 40-
Dr. Fran Korsano
|spocijalist za sifilitične In kožne bolezni |
Ima svoj ambualoril
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatelj c. kr. redarstveno straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c. kr. priv. Hoyd. orož. c. kr finančno stvažo v Trstu, Kopru In Pulju.
TRST. -- Ul. Rosario st. 2. — TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
.Prodaja liajljšo voščilo (is) C. h I.
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.---
— Postrežba točna. —
AU ST RO-AMERIK AN A ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severpo in Južno Ameriko. TRST-~NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVJ-ORLJiANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST BUENOS AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molla Piooolo it, 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondontu družbe.
Kdor nakupuje v dobro znani trgovini
jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici
Giulia 29,, ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni.
: Pekarna JVtreule :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
SS vedno svež kruh q
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da ie prevzel
pekarno in sladščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh n razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobe o.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek r .Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„All' Adrin“ ul. Nuovn štv. It in „A1 Iratelli d»lmiitl“ ulici Zudectdie str. S v katerih toči svoja vina L vrst.
JOSIP PRELC
priporoča svojo
trgovino z ogljem
ulica Sette Fontane št. 16.
kjer ima na razpolago tudi milo, drva, koks, sodo in pepel.
Svojim k svojim !
Podpisaui priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Čarradori in Carlo Ghega
kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja.
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
o d. Delt Istra (58
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih nnjliacjšlli in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
jfllojz povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in diagu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
■■g* Slovensko podjetje! ""VMI
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim vrtom
: „41 lili ritim":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento In Gastaldi
ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
In vsakovrstne sladščice.
Kajetan Bonefačič
priporoča svojo
žganjarno ex POČKAJ
na vogalu ulic Ghega in Cecilia
Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2 (za crkvljc av. Antona novega).
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško
—	obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1 906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruvelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročilo se izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, via delle Pos e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. • Postrežba
—	točna. —
Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi“
v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
KARL SAMEZ
TRST ■ ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRSt
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojačnica
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba toiv*'
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco st. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so.vedno
na razpolago, kakor tudi slovenj#1 časopisi. — Najnovejše avtomatično orgije, katere svirajo izbrane sloven' ske komade.
OT Postrežba točna.
wm~ Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“__ViktorKosič^
IVAN KOŠMERLI IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul Montorsino št. 7-	,0
kjer ima na razpolago vsakovrstno kolonij*' • In druge Jestvine, kakor tudi razne dellK teše, najboljša vina in pivo v buteljkah.
r
MOVO POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Viucenzo Belliui 13, telefon 1402
a
v.
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. {Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnica in zaloga vencev tn raznih cvetlic Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSke stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo.
VODSTVO.
J

»e=a
Slovenci! Pozor!
Slovenci! Pozor •
Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlniei
V. Dobauschek
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah.
zamorete kupiti po neverjetno nlikih oenah : Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Faletdt, rangiao, Telovnike, Hlače, ObleMce, Pletenina, Spodnje hlače, Srajce, Kape, kakor tndl vse potrebščine za mOžke.
Izvršujejo sc naročila za olMe p meri. p JAKO NIZKIH CENAH. Govori se s’.o?eiisKoj|
!
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
:OSREDNJA BANKA $ ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
/11/0/ ¥l°9e na knjižice.	Vloge na tekoči račun do A \ / O
/4 /O	Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premi jene vloge po 43/4°/0	HP / 4 /O
Z
Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
9
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
V^EtMMOSTNE PAPlfiJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIdORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IN DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Mont inlc in laso, tora naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: ,,JADRANSKA" - Trst. — Telefon: 1463 in 793.
= Restavracija, s Trst - Grand Hotel 5ALKAN - Trst - - K^r“a> s *
cene zmerne