• V & & S \i i# & petek 3. oktobra n ' A «3? * f. 224, ŠM ' '\ i i \ h ||| P ' ' .5^1 ^ ,' '4 "j - 'f ffg ^ Naročnina znaša,: | List izba in vsak delavnik1 po 16. uri po- Z dostavljanjem na dom ali. po pošti K 5:50 četrtletno K 16’o0. i če s! pride naročnik‘sam v r ['■ sečno K 5*~. — t.i-?evaii po doficvo*n. ;n n« 7 datumom drugega dne. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice' zar §»!* Posamezna številka stane 30 vin. 5/. ■■ Telefon št, 242. m ¥ I f - t»i ajt M S k f r*-u 3 -it* ?^r! h « ? 5* - Ker pripada proga Radgona-Špiije dece zveze: a) Medžimurje s Strigovo v Vn?metince; b) fara Sv. Miklavž z Jeruzalemom, Brebrovnikom, Kajžarjern, Vinskim vrhom, Temnarjem itd. v V/uzmetmce; c.) fara Sv. Bolfenk na k Avstrij* je ve-> ljutomerski okraj, Kogu v Vodr uice: č) južrt.ozahodui del kakor tudi Prekmurje in severozahodni Medžimurja na P resi ko. 3. Vse ozemlje, del Medžimurja brez železniške zveze, ki bi imelo od te železnične zveze i Zato j^ nuino potrebno, da se spoli dobiček, obsega nad 10.000 ha, izmed: Ljutomer na eni strani preko Bela- teh 1400 ha vinogr. in'4000 ha gozdov_ tincev z Mursko S »betico, na drugi ter ima nad 9000 prebivalcev. 4. Naj strani pa s progo. Pragersko-Čakovec. I Preši ki, % ure od Vuzmetinec se jel Na shodu dne 21. septembra 1919 j odkrila močna žila črnega premoga, kij v Vuzmetincih zbrani župani občin:]čaka samo na promet. Ves kraj je po j Središče, O rež, V dr -;.ci, Vitan, Kog.jmnenju izvedencev .poln premoga. 5.j Jastrebci, Hermrr.tci, Sv. Miklavž, Pie- V^Steri gori je po mnenju izvedencev; sika, Badiičan, Prhovci, Stanelinci,; sel. Nahaja se. jam več izvirov močno j Dobrava in Strigova prosimo, da upo-'slane- vode. 6. Proga Ljutomer-Središčej Števa vlada sledeči predlog:. Železnica bi tekla ves čas po ravnem.in trdnem! naj se izpelje iz Ljutomera čez Stročjo vas pod Staro goro skozi Vuzmetioce ozemiju; ne bi bilo treba ne predorov, ne večjih mostov in nasipov. 7. V Sre- po V/odranski doleti v Središče. Taidišču je obsežen kolodvor, ležeč naj proga je iz sletiei ih gospodarskih;ravnini in zmožen največje razsežnosti,j razlogov najboljša ker: 1. teče skozi; česar. v "Ormožu ni. 8. Z'zvezo Ljuto- j zelo obljudene krajo, iz katerih se i mer-Središče bi bil vpostavljen važen; izvaža največ vina ljutomer sko - or-j člen proge iz Zagreba čez Varaždin v moškega okraja, nadalje: sadja, lesa in Središče, Ljutomer, Mursko Soboto živine. 2. Gravitirajo na to progo sle-'proti severu rta Bratislavo. Proga Ljutomer-Ivanjkovci-Ormož ne bi imela za okraj nobenega pomena ker pretežna večina v bližini proge ležečih vinogradov radi prevelike strmine ne bi mogla voziti svojih pridelkov na isto. Tam ležeči kraji lesa sploh ne izvažajo, a tudi drugih pridelkov ne. Vse ozemlje, ki gravitira na progo Ljutomer-Ormož ima le 4000 prebivalcev, 900 ha gozdov in 560 ha vinogradov. Razven tega ne leži ob celi progi nobena večja vas, med tem ko gravitira na progo Ljutomer-Središče ogromen gospodarski okoliš z močnimi vasmi in trgom Strigovo. Predno se definitivno določi potek proge, zahtevamo, da pošlje vlada, v naše kraje izvedence, ki bodo natančno proučili teren in gospodarske razmere in se še le potem odločili za to ali ono progo. Agrarna reforma. Glavni poverjenik si agrarno reformo v Sloveniji je izdal odredl o glede letošnje oddaje zemlje v zakup, V.i določa: 1. Nobeno poljedelsko zemljišče ne sme ostati neobdelano. Veliki mogul, Angleški spisala A. K. O r e e n. (Dalje). > njeno odkrito sočutje Stisnila mi je roko j ter dejal,1: »Vi ste gotovb uso noč ob moji postelji (57j bdeli? Nikdar še nisem videla nikogar, ki bi i tako utrujeno i zgleda!, kakor vi — ali tako; V namenoma popolnoma nedolžnih be-; dobro«, j'.1 kopala s svojim mehkim glasom, sedah, ki sem jih dobro razumela, my: je podučil.. Ljubše bi nii bilo, če bi ne izgovorila, da so zasledili par ner-riča’: vanih dejstev, zadnje besede. V onem hipu ni soglašala s; ki so uničila vse prejem razloga sutnnje in,mojim položajem, morda ni nikdar soglašala, vsled česar je epotrebno ono majhno izne- Dobro! laz! Ko ve dar niso bile moje misli nadenje, ki sam ga nameravala. ; pri njei, marveč Pri gospodu Durandu. Ko: V pismu gospod Durand ni bil omenjen, vendar nisem imela v srcu čuta olajšanja, Vendar..se je pa g!asil zadnji stavek; marveč čut nedoločnega obžalovanja, ker Pustite vse skrbi in pazite edinole na nisem mogla izvesti svojega velikega poskusa svojo pacientko! ter tako dokazati v svoje lastno zadoščenje n. ;e*o i • ■ popolno nedolžnost svojega liubimca, celo uvanajoto i oglavje. ng §](0Cj0 duševnega miru tega zaupljivega Moja pacientka je spala to noč spanje dekleta, kateremu bi r?e samo misel na zločin Pravičnega, laz nisem mogla zatisniti očesa,: z-dala smrtni sunek. Udarec, ki sem ga debila s tem, da nisem Gotovo sem'zardela ter i'riš!a v očivklno smela delati v odločiluem trenotku, nego- zadrego, kajti njem oči so še razjasnile, in tovost o njegovem vzvoku in pomenu in moji z bojazljivim nasmehom je šepetala: dvomi o' niegovem uči ku na položaj go- »Ni vam prijetno, če se v-as hvali — spoda Duranda, vse to. ine je kar najbolj zopet druga ■ čednost.. Vi imate, toliko yznemirilo in do zjutraj sem o tem razmiš- čednosti, ];;z s^mo eno; ljubim svoje pričevala. jatelje«. Bila setn zelo ut, njena in sem morala To je b.irj resnica. Videlo se je, da ji je tako izgledati, ko jo pri : rvih žarkih bila ljubezen živjj^nje o^dlega jutranjega solnca • ■■■■. an odo.la En h ucir trepetal®. Kuulu bi aad#la Se'Spspodična Grey ter me 'izr.enadila, ko tej nežni duši neozdravljivo rano. Ali je že m je opazovala. Njen nasmthljaj je kazai na varnem ? Nisem bila tega gotova. Moji lastni dvomi še niso bili uničeni. Z veliko ^strpnostjo sem pričakovala časnikov. Gotovo bodo prinesli novice. Kakšne novice ? To je bilo vprašanje? »Ali mi boste danes zjutraj pokazali moja pisma?« je prosila, med tem ko sem bila v njeni bližini zaposlena. »To je odvisno od doktorja, ne od mene«, sem rekla smehljaje se. »Toda danes se počutite mnogo boljše!« »Tako zelo me boli, ker ne smem brati svojih pisem«, je mrmrala, »ali pa napisati eno besedo, da ga pomirim«. Tako mi je noveda!a svojo srčno skrivnost in mi ie nehote naložila še drugo težo k velikemu bremenu, i-;i sem ga nosila. Nato sem jo pustila samo. Ravno sem pripravljala zajtrk za svojo bolnico, ko je stopii gospod Grey v sobo ter se srečal z mojim pogledom. Držal je neki časopis v rokah. Kmalu bi mi srce zastalo, ko'sem vTdela, kako vznemirjeno ie bilo njegovo obnaš^nj^ in nemirni njegovi pogledi. /Vi so to pevz; čile te vrstice? Le s težavo sem obmi'a cči od časopisa, ki ga je tako držal, da sem mogla brati debelo tiskane nndnise. Toda tega si nisem uoala storiti, 'dokler me je gledal. s Kako gi-e gospodični Giey?« je vprašal v zadregi. »Ali ji gre danes zjutraj boljše ali slabejše ?« rpaiie prih), Štr&a S. tfurifceftki delavec. *ia& 3. oktobra iyii> 2. Vsak veleposestnik sme obdelovati v svoji režiji ie toliko zemlje, kolikor je more obdelovali sam kot strokovni vodja s svojo gospodarsko družino, v katero spada tudi primerno število doslej na veleposestvu zaposlenih nastavljencev in delavcev. 3. Vse ostalo zemljišče mora oddati uprava veleposestva še to jesen v najem onim občanom na veleposestvu interesiranih občin, ki se preživljajo deloma ali pa v celoti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa jo imajo manj nego jim je treba za preživitev njihovih rodbin ; nihče teh zakupnikov pa ne sme dobiti na podlagi te odredbe več zemlje v zakup, nego jo more, vštevši njegovo lastno zemljišče, obdelati s svojo rodbino. 4. Kot najemniki imajo vselej, zlasti pa v slučaju, da zemlje primanjkuje, prednost dobro-voljci in vojaki, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov. 5. Vsak podnajem je strogo prepovedan. 6. Oddaja zemljišča v najem potom dražbe je nedopustna. 7. Najemščina v nobenem slučaju ne sme presegati dosedanje svoje višine ter se sme zahtevati in plačevati le v denarju. 8. Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto. Glavni poverjenik bo po preteku najemninske dobe podaljšal pogodbo vsem onim kmetovalcem, ki bodo v najem vzeto zemljišče skrbno obdelali. 9. Vsak najemodalec mora s.staviti imenik vseh najemnikov ter v njem navesti razun podatkov o osebi najemnika število članov najemnikove rodbine, skupno površino vseh od najemnika izkoriščanih njiv, travnikov in pašnikov, površino na najemodajatčevem posestvu od njega v najem vzete zemlje, višino najemnine, preračunane na 1 ha vsake kulture ter skupno svoto najemščine. 10. V slučaju utemeljenih pritožb, odposlal bo glavni poverjenik na veleposestvo ob stroških \eleposestnika strokovnjaka, ki bo oddajo v začasni zakup uradoma izvršil. Utemeljene, po dotjenih županstvih uradno potrjene pritožbe proti načinu oddaje zemljišč je pošiljati glavnemu poverjeniku za agrarno reformo ; v slučaju, da pritožba ne bo opravičena, plača krivec stroške uradnega poizvedovanja. Oddajo stelje, drv in lesa onim kmetovalcem, katerih potrebščina iz lastnih posestev ni krita, izvrše do nadaljnih odredb državni nadzorniki, kjer obstojajo, in sicer le v najpotreb. nejši izmeri. Kjer pa nadzornikov dosedaj ni, naj prijavijo kmetovalci svoje potrebe občinam, ki naj skupno in pregledno predlože glavnemu poverjeniku, to pa glede posestev, ki presegajo 200 ha. Občinam se posebnih uradnih ukazov in navodil o tej zadevi ne bo izdajalo. Drugi listi naj izvolijo ponatisniti to odredbo z dodatnim pojasnilom glede pritožb ter oddaje stelje, drv in stavbenega lesa. v v i Dnevne novice. H ^ 12 Ljubljansko gledališče podržavljeno. Včerajšnji ministrski svet je sklenil podržavljen je narodnih gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Gledališča v Splitu, Osjeku, Sarajevu, Novem Sadu in Skoplju so proglašena za provincialna in so dotirana z letno podporo lOC.OOO kron. Letno podporo 20 000 kron dobe vsa mestna gledališča, med njimi tudi gledališče v Mariboru in Varaždinu. Podpore ljubljanski akademični menzi in dijakom-beguncem. Ministrski svet je v včerajšnji seji dovolil kredit v znesku 300.000 kron za ustanovitev ljubljanske akademične menze. Dijakom-beguncem iz okupiranega ozemlja je dovolil podporo v znesku 250.000 kron. „Slovenec" pravi, da to ni resi Bomo videli. Sodna imenovanja. Minister za pravosodje je imenoval za deželnosodne svetnike pri okrožnem sodišču v Mariboru: dr. Fr. Peitlerja, dvornega tajnika Fr. Posego, svetnika Oskarja Deva in dr. Ivana Vuka; v Sv. Lenartu: dr. Frana Pichlerja in dr. O. Ilauniga. Za deželnosodne svetnike in predstojnike okrajnih sodišč so imenovani Gvido Mihelič za Konjice, Fran Pečnik za Šmarje in Rudolf Potočnik za Rogatec. — Za okrajne sodnike in sodne predstojnike so imenovani: Ivan Romold za Slov. Gradec, dr. Josip Tombak v Kozjem za Maren-berg, dr. Anton Štuhec za Pmj, dr Milko Gaber za Ljutomer, dr. Hinko Irgolič za Zgorn,o Radgono. — Za sodnike na stalnem mestu: dr. Martin Senior v Mariboru, dr. Ivan Hojnig v Gor. Radgoni, dr. Hinko Schreiner v Ptuju, dr. Alojzij Lešnik v Siov. Bistrici, Julij Kuder v Sv. Lenartu, dr. Leopold Vičar v Konjicah, dr. Vladimir Travner v Ptuju, Fran Suhadolnik v Rogatcu, dr. Mile Jenko v Ptuju. — Za sodnike brez določenega službenega mesta: Josip Vejnar in dr. Martin Rus. — Premeščen je okrajni sodnik Josip Lenard iz Ljubljane v Maribor. Imenovanje pri državnem pravdništvu. Minister za pravosodje je imenoval v Mariboru: za državnega pravdnika dr. Mirka Grasselija, za namestnika sodnika Viljema Lavrenčaka v Litiji in sodnika dr. Ivana Janjiča. Zdravniška imenovanja. Za definitivne primarije šo imenovani zdravniki dr. Mirko Černič na kirurgičnem, dr. Ivan Matko na internem oddelku javne bolnišnice v Mariboru. Imenovanja na pošti. Za nadpoštarja v Otmožu je imenovan poštar Viktor Treven; za nadpoštarja v Konjicah pa poštar Viktor Wagner. Izprememba pristojbin za telefonske pogovore. Vsled odloka poštnega ministrstva so stopile s 15. septembrom sledeče telefonske pristojbine za enoto navadnega pogovora v veljavo: v krajevnem prometu iz telefonskih govorilnic 20 par *=» 60 vin. ; v medkrajevnem prometu: prvi pas, oddaljenost do 50 km 50 par = I K 50 vin ; drugi pas, oddaljenost od 50 do 100 km, 1 dinar = 3 krone ; tretji pas, oddaljenost od 100 do 200 km, 2 dinara — 6 K; četrti pas, oddaljenost nad 200 km, 3 di-nare *= 9 K; pristojbina za službeno obvestilo, poziv na pogovor ali odpoved 1 dinar »sc 3 K. Pristojbina za Dunaj ostane do nadaljnega ukrepa dosedanja. Redno maturo na mariborski državni gimnaziji so v jesenskem roku napravili sledeči abiturijenti, bivši vojaki: Bezjak Jožef iz Samu šan, Franc Ernest iz Ponikve, Gajšek Karol iz Konjic, Turin Ivan iz Poljčan, Zidanšek Jakob iz Špitaliča in Zorec Franc iz Partinj. Potvarjanje poštnih znamk v Prekmurju. V Prekmurju so se začele spravljati v promet potvorjene poštne znamke, na katerih so čez sliko natisnjene črke: „SHS". Opozarjamo občinstvo, da se strogo kaznuje ne le potvarjanje poštnih znamk, ampak tudi njih spravljanje v promet. Občinstvo naj v interesu države naznani ponarejalce in razpečevalce potvorjenih znamk bližnjemu poštnemu uradu ali pa osebam javne varnosti. Glasbena Matica Maribor prosi stariše gojencev, da se sigurno zglasijo ali sami ali njih otroci, ki so se vpisali v glasbeno šolo v soboto od 9. do 12. ure dopoldne ali od 13. do 16. ure popoldne ali pa v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v društvenih prostorih, t. j. v III. nadstropju nad Gotzovo koncertno dvorano, V prejšni filharmoniji, da se določijo za vsacega posameznega učenca učne ure Moški zbor se vabi k prvi pevski vaji v torek dne 7. t. m. ob 20. uri zvečer v društvene prostore (nad Gotzovo koncertno dvorano). Telov. društvo „Sokol“ v Mariboru: Dijaki vseh srednjih šol, ki so dosegli 13. leto se lahko vpišejo k sokolski telovadbi v četrtek, petek in soboto od 17. ure (5 ure) popoldne naprej v šoli v Reiserjevi ulici. Vsi vpisani dijaki se sestanejo to soboto v telovadnici v isti] šoli o 17. uti popoldne v svrho določitve telo- vadnih ur kakor tudi razdelitve v dva telovadna oddelka. S teloy.,dbo se prične prihodnji teden. — Vaditelj: Dr. Irgolič. Velik ljudski tabor, ki se vrši v nedeljo dne 5. oktobra t. 1. ob vsakem vremenu pri romarski cerkvi Sv. Kiiža nad Dravogradom (I in pol km od postaje Dravograd Meža). Dopoldne: Ob pol 10. uri sv. maša, sodelujejo mariborski g. pevci. Po sv. maši tabor. Nastopijo razni g govorniki iz Korotana, Štajerske, Kranjske in Primorske Popoldne: Ob pol 15. uri narodna veselica. Petje, govori, dražba-nje in domača zabava. Mili Slovenci in mile Slovenke iz Slovenskega Korotana, iz Labodske, iz Dravske doline in Maribora, iz Mežiške, Mislinske, Šaleške, Savinjske doline in Celja I Prihitite vsi na velepomembni tabor. Tužni Korotan Vas vabi in kliče ! — Slavnostni odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Račjem priredi v nedeljo, dne 5. oktobra ob 14. uri popoldne Vinsko trgatev v vseh prostorih restavracije g F. Lašica v Račah (pri kolodvoru). Na sporedu je šaljiva pošta, boj z konfeti in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo orodja in društvene obleke vabi se uljudno na mnogobrojni obisk. Odbor. Opozarjamo cenj. naročnike naj takoj poravnajo naročnino, da ne bodemo primorani dopošiljanje lista ustaviti. Iz porotne dvorane. ~|| Murikortki mihv«! titiu 8. mesečno ječo. Potem se je večkrat bahal, češ kaj je to, če enega človeka zakolje, saj je dobil za to samo 10 mesecev! Tako »blažilno« vplivajo na zločince mile kazni. Po tem, kar so obtoženci priznali v preiskavi in kar se je dognalo po pričah, se je izvršilo dejanje tako: 29. novembra sta bila brata Dokl s Fekonjem v Horvatovi gostilni v Radgoni in ko so prišli vun, sta se jim pridružila še Kaučič in Friedau. Šla sta zraven na prigovarjanje bratov Dokl, ki sta jima rekla: »Nocoj še bo kaj!« Na potu proti domu je Fekonja težko hodil, ker je bil pijan. Dohitel jih je še Kocbek in Peter Dokl ga je povabil, naj gre ž njimi, »ker bo nocoj še luštno«. Ko so prišli do Koratovega mosta, sta brata Dokl rekla ostalim: »Sedaj moramo vsi skupaj držati in se ne izdati, tega bomo nocoj zaklali, denar raztalali in ga skupaj zapili«. Nato je stopil Peter Dokl pied Fekonjo in ga z bajonetom zabodel v prsi, da je padel vznak na tla, potem pa so potegnili še ostali itirje bajonete — vsi so služili pri narodni straži v Radgoni — in divje obdelovali na tleh ležečo žrtev. Ko se ni več ganil, so mrliča skupno oropali in odnesli od ceste proč na prostor, kjer so ga šest dni pozneje našli. Brata Dokl Sta govorila, da sta jih na fronti že več zaklala, pa sta bila še odlikovana za to in če se bo to izvedlo, tudi ne dobi nobeden dosti več kot 10 mesecev. V preiskavi so razen Pavla Dokla vsi priznali, pri razpravi pa so začeli tajiti vsi razen Kocbeka in so skušali dokazati, da pri umoru niso bili prisotni. Toda vse to jim ni nič hasnilo. Izkazalo se je, da sta bila Petei in Pavel Dokl neposredna morilca, ostali trije pa so s potegnjenimi bajoneti stali pripravljeni, da jima pomagajo. Po soglasnem krivdoreku porotnikov sta bila Peter Dokl in Pavel Dokl obsojena na smrt na vislicah, Franc Friedau in Jakob Kaučič na 8 let težke ječe, Franc Kocbek pa na leta težka ječe. H Obrtni in trgovski vestnik. \ Zveza med Donavo in Labo. Iz Prage poročajo: Da se zboljša promet po Donavi, nameravajo zgraditi v Požunu moderno pri stanišče. Nato hočejo zvezati Donavo z Labo. Pripravljalna dela so že končana. Zveza bo dolga 555 kilometrov. Promet na Donavi bo vtšila češkoslovaška paroplovna akcijska družba, ki je te dni osnovala v Požunu agenturo. Kakor hitro se bo pogodila z jugoslovansko in romun sko vlado, bo otvorila tudi v teh deželah agenture. Trgovski odnoiaji med Italijo In Ogrsko. Iz Rima poročajo: Kraljevski dekret odreja, da se zopet otvorijo trgovski odnošaji med Italijo in njenimi kolonijami na eni strani ter Ogrsko na drugi strani. Vojnega materiala pa ne smejo izvažati na Ogrsko. Češko-francoska banka. Iz Prage poročajo: Kakor govore v tukajšnjih financielnih krogih, nameravajo ustanoviti v Pragi s sodelovanjem Živnostenske banke češko-francosko banko. Tozadevna pogajanja se bodo v kratkem pričela. Obenem govore, da bo Živnostenska banka zopet zvišala akcijski kapital. Zadnji občni zbor je dal zavodu dovoljenje, da sme zvišati kapital od 120 na 250 milijonov kron Koncem junija je emitirala za 40 milijonov novih akcij, s čemer se je kapital zvišal na 160 ®ilijonov. Zdaj hočejo izdati še nadaljnih 90 ®ilijonov, kar se bo izvršilo v dveh emisijah »li pa naenkrat. Zadnje vesti. —.......n h (Posebna telefonska in brzojavna poročila .Mariborskem/ delavcu"). Protičeva akcija ponesrečena. Beograd, 1. oktobra. Protič se je danes fc' dan še pogajal s sirankami, da bi zbral ee«no z* svojo vlado, Ker so demokratje in socijalisti odločno izjavili, da pri njegovi vladi ne sodelujejo, je pritiskal Protič zlasti na Črnogorce, Bunjevce in srbske male strančice, da bj se izrekle za njega. Trifkovičeva in Ribarcova skupina sta pristali na njegove predloge, Črnogorci in Bunjevci pa so odrekli. Brez njih pa bi razpolagal Protič samo z 130 glasovi, dočim bi jih imela demokratsko-socijalistična opozicija 136. Protičeva vlada bi bila torej že v naprej v manjšini in bi ne mogla vladati parlamentarno. Ker pa stoji regent odločno na stališču parlamentarizma, je Protič zvečer ob pol 8. uri, ko je bil sprejet v avdijenci, vrnil regentu svoj mandat. Jutri poveri prestolonaslednik sestavo vlade novi osebi. V parlamentu se navajajo najrazličnejša imena, razširjajo vse mogoče kombinacije, a gotovega ne ve nihče. Niti tega ni mogoče dognati, ali bo poverjena naloga sestaviti vlado zopet kakemu nevtralnemu ali pa morda članu Demokratske zajednice. Za znižanje kvoruma, Beograd, 1. oktobra. Med poslanci se pojavlja živahno gibanje za revizijo te nesrečne določbe o kvorumu, ki je pravzaprav vzrok, da se krize tako zavlačujejo. Večina narodnega predstavništva se strinja s tem, naj se zniža kvorum na 100 poslancev, kakor je bilo to svoj čas v avstrijskem parlamentu. Na ta način bi rgubil kvorum značaj obstrukcijskega sredstva. Italijanski poslanci se pretepajo. B e r o 1 i n, 30. sept. >Lokalanzeiger< poroča iz Berna: Po zadnji seji italijanske zbornice je prišlo v neki kavarni do pravega boja med socialisti in nacionalisti. Obe stranki sta se pretepali ter klicali »Živijo Ljenin!* oziroma »Živijo d’ Annunziol« Za orožje so imeli kavarniško opravo. Le s težayo je napravila policija red. Reka vleče. Pariz, 30. septembra 1919. Poročevalec »Tempsa« v Tangerju brzoiavlja svojemu listu: Tu vzbuja uvodnik lista »El sol« veliko vznemirjenje. Pisatelj priporoča svojim rojakom postopanje d’Annunzia kot primer ter zahteva izkrcanje španskih čet v Tangerju. S tem bi se ustvaril iait accompli. Slab financielni položaj.— Ali-iranci hočejo pomagati Avstriji. Curih, 30. septembra 1919. Gospodarski svet pariške konference se je pred kratkim bavil v Parizu z vprašanjem vednega padanja valute lire, francoskega franka, marke in avstrijske krone. Aliiranci se s tem bavijo, da rešijo Avstrijo pred financielnim polomom. Hočejo pomagati Avstriji, vendar pa morejo s pozitivno akcijo še le tedaj pričeti, če bo položaj aliirancev, predvsem Francije in Italije, postavljen na bolj stabilni temelj v gospodarskem oziru. Potem bodo mogli še le napraviti korake za Avstrijo. Italijanska zbornica razpuščena. LDU Rim, 30. sept. »Gazetta Ufficiale« (uradni list) objavlja dekret, v katerem se z ozirom na člen 9. ustavnega statuta za italijansko kraljestvo in z ozirom na volilni zakon določa po zaslišanju ministrskega sveta in na predlog ministra za notranje posle, ministrskega predsednika, nastopno: 1. poslanska zbornica je razpuščena. 2. Volilni okraji bodo dne 16 novembra 1919 izvolili ono število poslancev, ki je zanje določeno. 3. Senat kraljestva in poslanska zbornica sta vpoklicana za I. decembra 1919. Dekret je datiran z dne 29. septembra 1919 in podpisan od kralja ter sopodpisan od ministrskega predsednika Nittija. Vprašanje Reke Pariz, 1. oktobra. »Chicago Tribune« poroča: Italijanska vojaška stranka hoče še pred volitvami izzvati spopad med d’Annun-zijevimi in srbskimi četami in tako italijanski narod prisiliti k vojnemu programu. D’ Annun zio je zasedel podružnico avstro-ogrske banke in bo izdal papirnat denar, ako bo sedanji položaj še dalje trajal. Pašič, Smodlaka in Trumbič odidejo iz Beograda. Beograd, 1. oktobra. Vsled neuspeha Protičeve misije se je Pašič odločil, da odide v Pariz in ostane tam ves čas mirovne konference. Tudi Trumbič in Smodlaka se vrneta nazaj. Poprej pa še obiščeta svojo ožjo domovino Dalmacijo. General Smiljanič ministrski predsednik? Beograd, 1. oktobra. Zvečer se razširjajo po mestu vesti, da bo poklical regent vsled izjalovljenja vseh poskusov doseči med strankami sporazum, na vlado uglednega generala, ki bo sestavil nevtralen uradniški kabinet. Kot najresnejši kandidat za to misijo se imenuje poveljnik dravske divizije general Smiljanič, ki je že poklican iz Ljubljane v Beograd. — Potrjene te vesti še niso. Vojni sod na Reki. Reka, 1. oktobra. D’Annunzio je proglasil za Reko in okolico vojni sod, ki je stopil takoj v veljavo. Naperjen je v prvi vrsti proti Jugoslovanom, katerih je bila že danes cela vrsta obsojena. Italijani se hočejo boriti s hudičem. Pariz, 30. septembra. General Garibaldi je prispel v Pariz. Pariški listi priobčujejo razgovore, ki jih je imel Garibaldi z raznimi zastopniki pariškega časopisja z ozirom'na dogodke na Reki. Garibaldi je rekel med drugim: .Obžalujem, da se nisem mogel udeležiti d’ Annunzijevega podjetja. D' Annunzio ni ničesar drugega, kakor roka s tisočletnimi pravicami, ki je izvršila razsodbo. Tudi jaz bi na njegovem mestu postopal kakor on. Pokret, ki ga je izval d' Annunzio je tako silen, da bo šel preko vlade, ki ni več gospodar niti nad armado niti nad mornarico. Reka je italijanska in ostane italijanska. Na pripombo novinarjev, da se Italija radi Reke zaplete v novo vojno, je Garibaldi odgovoril: „1*a dobro, bili se bomo, če bo potreba tudi proti hudiču. Mi zahtevamo Reko In smo jo vzeli! Obdržali jo bomo in če se bomo morali biti za to, da jo obdržimo, bomo se bili do konca." \ Slovensko mestno gledališče M REPERTOIRE: V četrtek 2.: Ob %20. uri: Koncert Zlatko Balokovič, vtolin virtuoz. V petek, 3. oktobra: Zaprto. V soboto, 4. oktobra: „Veriga“. V nedeljo, 5. oktobra: »Tugomer". Dvostavno in ameriško knjigovodstvo' Sestavil V. Krotttnayer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenec. :: Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU Prva moderna slovenska utna knjiga . za knjigovodstvo = neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron. RAVNOKAR IZŠLA. Dobiva se v vseh knjigernah in V ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT v MARIBORU, Vetrinjska ulica 17/1. Sir m 4J Mariborski delavec. Odprto pismo! Gospod Albert Pečevnik begunec in trgovec Maribor. V »Malih Novicah« z dne 30. septembra 1919, št. 106, se meni očita skrajno krivično postopanje nasproti Vam glede od Vas zaprošenega trgovskega lokala. Ker ne morem verjeti, da bi bili Vi v kakršnikoli zvezi s tem giede moje osebe resnici v obraz bijajočim člankom, Vas vabim, da Vi sami cenjen, občinstvu pojasnite celo zadevo, da se bo isto moglo saj enkrat prepričati, koliko vrednosti je tem člankom in napadom pripisovati in da zaslužijo prsti, kateri primejo za pero k takim že perverzno lažnjivim napadom, da odgnjijejo. Maribor, 1. oktobra 1919. Josip Schwaiger ravnatelj pom. mag. uradov. Oznanila „UNION-PRORflGANDE“, Maribor. Gospoilska ulica št. 25. oktobra Prisrčna hvala! Podpisani veselični odbor prostovoljne požarne brambe in njenega rešilnega oddelka v Mariboru je dolžan izreči najiskrenejšo zahvalo gosp. vladnemu komisarju dr. Pfeifer za prevzetja protektorata in gosp. policijskemu nadkomisarju dr. S e n e k o v i č u za izredno podporo povodom dobrodelne prireditve dne 27. in 28. septembra 1919. Istotako se prisrčno zahvaljujemo cenj. damam, ki so sodelovale pri prodaji cvetlic in v različnih šotorih. Nadalje izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so darovali dobitke za tombolo in srečolov. Cenjenemu občinstvu mariborskemu, ki je tako mnogobrojno in požrtvovalno obiskalo naše prireditve, vsem tovarišem za njih marljivo sodelovanje najprisrčnojša zahvala! ža veselični odbor požarne brambe in njenega rešilnega oddelka v Mariboru: Tajnik: Poveljnik: Predsednik: Marcel Sobotkiewicz Karl Robaus Karl Koschuh m 10—3 Barva vsakovrstno blago Kemično {isti obleke Pire m svetblika ovratnike, zapestnice in srajce. === J O S. REICH == Maribor, (Sospodska ulica 38 Poštna naročila se izvršujejo točno. V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura »Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane 1’— K, s poštnino 1'05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% poiusta. A. Vertnik trgovina z mešanim blagom in premogom Sodnifska isSica 17 priporoča se občinstvu. Raznašal® časopisov invalidi, dobe lep zasSu2@N. Zglass naj se v upravniituu „Haribo^kega delavca". Podružnica zmrmlne dražbe „FEHIR5“ v L1UBL31NI Sodna ulica St. 1 Delniška glavnica in rezervni zakladi K 47 milijonov. Letni dohodki na zavarovalnini in obrestih K 50 milijonov. 1. Proti vsakovrstnim požarnim škodam. 2. Proti ubitju stekla in šipe. III ie: 3. Proti tatvini in tatvinskem vlomu. 4. Kavcije do poljubne višine. Podruinica snam. družbe na življenje JEHIBS* v L1UBL31! Sodna ulica it. 1 Delniška glavnica in rezervni zakladi K 284 milijonov. Letni dohodki na zavarovalnini in obrestih K 210 milijonov. Oruiba zavaruje: Glavnice in rente na človeško življenje po najmodernejših kombinacijah pod izredno ugodnimi pogoji. 3-3 r)*4* n * V y ?+ *L gfr ’V% V