Posamezna številka Din 1'-STEV. 1.
V LJUBLJANI, sobcta, dne 2. januarja 1926
Poštnina plačana v gotovini.
LETO III.
mm/ DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.6:53.
V-
Spectatcr:
Še ena o ruskem vprašanju.
Obisk turškega zunanjega ministra v Beogradu, Rušdi Beja, je povzročil naši konservativno usmerjeni zunanji politiki poleg vsega prijetnega iznenadenja maj-Uno neprijetnost: trenutni prepih je odgrnil zaveso, za katero se skriva vprašanje naših cdnošajev napram veliki Rusiji. Časnikarska radovednost je hotela izvedeti, koliko je resnice na verziji, da je prišel g. Ruždi Bej v neki posredovalni misiji, h kateri da ga je pooblastil sam ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin. In zgodilo se je, kar je bilo pričakovati: obojestranski dementi, namenjen široki javnosti, naj bi zapečatil vsemu nadaljnemu poizvedovanju takozva-nega javnega mnenja usta, dočim bi ostalo rusko vprašanje navidez v — dosedanji iazi. Zanikanje g. Ninčiča in njegovo sklicevanje na solidarnost z ostalimi državami Male antante pa je vse preveč prozorno, da kljub temu ne bi mogli razločevati prvih kontur nekakega poizkusa, rešiti najbolj kočljivo vprašanje našega razmerja napram zunanjemu svetu. Živimo v dobi demokracije in ne vem, zakaj se take vitalno vprašanje slovanskega juga ne bi smelo razgrniti pred celokupno javnostjo. Znano je, da je naša vlad« doslej na zunaj cb vsaki priliki naglašala nemežnest kakršnihkoli stikov z Moskvo, toda to je figovo pero, ki naj bi pokrilo dosedanjo apcdiktičnost beo-gradskega stališča. Berlinski poslanik g. Balugdžič je že nekaj časa na glasu kot arbiter med Moskve in Beogradom in listi so že vedeli za termin sestanka med njim in ruskimi delegati, ravno zato pa je ponovno zanikanje g. Ninčiča več kot deplasirano. Zatorej k stvari!
Ce so vse naše vlade, izvzemši Davi. dovičevo, smatrale ureditev naših odno-šajev napram sovjetski Rusiji kot nekak cjuantite negligeable, potem se današnji vladi srbsko hrvatske koalicije niti najmanj ni treba sramovati dosedanje brezbrižnosti. Politika ni, kakor ljubezen mladih ljudi. }J politiki odločujejo momenti racionalne presoje, le-ta pa govori za čimprejšnjo ureditev naših odnošajev do Rusije. Kdor o važnosti te rešitve še ni prepričan, temu pokličem v spomin i malenkosten intermezzo, ki se je dogodil te dni prilikom obiska Rušdi Beja v , Beogradu. Nekateri italijanski listi, med njimi poloficijozna »Tribuna«, so v afektu čiste ljubosumnosti objavili vest, da bo turški zunanji minister obiskal na svoji politični turneji tudi prestolico Italije. Turško poslaništvo v Rimu je to verzijo z odločno desto dementiralo in lahko si mislimo, da jim v Rimu ni bilo najugodneje, ko so izvedeli, da se je Rušdi Bej podal iz Beograda takoj v A ngoro.
Iz omenjenega je razvidna ljubosumnost Italije, tiste Italije, ki je svoje razmerje do sovjetov uredila na podlagi čistega špekulativnega računa. V tem se je Izkazal veliki mojster nacijonalizma, Mussolini, kot .pravi državnik, tembolj čudno pa je, da razmerja do Rusije ne moremo rešiti mi kot slovanska država, ki nam nujnost take rešitve narekujejo vse večji obziri kakor pa klaverne številke eksperta naših agrarnih proizvodov. Tu vidimo, da nekaj ni v redu. Javnost pa ima pravico izvedeti, v kateri fazi se nahajajo stremljenja po vzpostavitvi vsaj trgovskih odnešajev z Moskvo, ker nam ne more biti vseeno, kako se bo v bližnji bodočnosti krojila gospodarska usoda Balkana in naše države.
Vprašanje vzpostavitve razmerja z Moskvo ni vprašanje sentimenta, to je na eni strani hladen političen račun, na
Ljuba Jovanovič vstopi v vlado.
Beograd, 2. januarja. Včerajšnji dan je potekel povsem mimo. Predsednik vlade g. Nikola Pašič je sprejel popoldne Mišo Trifunoviča, Krsto Miletiča in dr. Vaso Jovanoviča. Ni še znano, kdaj bo Pašič saniral razmere v svojem klubu. Aca Stanojevič se je do sinoči mudil v Beogradu, da povsem uredi to* vprašanje in najde način, kako bi se vzpostavila v radikalnem klubu solidarnost, ki bi nudila zadostno jamstvo za nadaljnje izvajanje radikalne politike. Precejšnjo vlogo igra pri tern dr. Laza Markovič in izgleda, da bo on glavni posredovalec za tc, da se doseže popolna edinstvenost v stališčih med Nikolo Pašičem in Ljubo Jovanovičem. V radikalnem klubu se na podlagi vesti, ki se čujejo o tezi, da se mora dati Ljubi Jovanoviču v radikalni stranki oni položaj, ki ga po svojem delovanju in po svoji sposobnosti zasluži, kaže velika naklonjenost za tako rešitev, ki bi Ljubo Jovanoviča docela približala Pašiču. Veliko razpoloženje se pojavlja tudi za to, da se o priliki prve rekonstrukcije vlade sprejme v kabinet Ljuba
Jovanovič, ki naj bi prevzel zelo važen resort. Mnogi so celo za to, da se mu odstopi ministrstvo zunanjih poslov. — Vzporedno s tem je potrebno, da se reši tudi vprašanje predsedništva v radikalnem klubu. Pri radikalih se pojavlja težnja, da se namesto Ljube Živkoviča postavi na čelo radikalnega kluba druga oseba, ki bi mogla uspešno opravljati klubske posle.
AKCIJA OPOZICIJE.
V	opezicijonalnih vrstah delajo na to, da bi situacija krenila v korist opozicijo-nalnega mišljenja in da bi se v državi ustvarila boljša atmosfera, kakor je sedanja. Opozicija smatra, da so vsi Daši notranji problemi ne samo politične, ampak tudi ekonomske narave. Te razmere in pa kronanje Nj. Vel. kralja, ki se ima v kratkem izvršiti, zahtevajo neodložljivo, da se sedanja parlamentarna situacija tako zboljša, da se vlada razširi tudi s strankami, ki so še prej zavzemale za delo sporazuma, a sedaj niso zastopane v vladi. Aca Stanojevič je sinoči odpotoval v Knjaževac.
Radičev shod v Vukovaru.
Zagreb, 2. januarja. Na včerajšnji skupščini HSS v Vukovaru, ki se je je udeležilo veliko število organizacij HSS in mnogo ljudstva, je govoril tudi gosp. Štefan Radič, ki je dospel tja cb 9. uri dopoldne. Na kolodvoru ga je ljudstvo sprejelo in pospremilo v mesto, kjer je bil postavljen slavolok. Na ulicah je bil Radič povsod burno pozdravljen. Radič si je ogledal »Hrvatski dom« in mesto. Ko se je vrnil, je v narodnem domu sprejemal službene deputacije. Ob 11. dopoldne se je pričela skupščina. Računa se, da je bilo na skupščini prisotnih okrog dva in pol tisoča ljudi. G. Radič je govoril najpreje o Donavi in o morju ter je poudaril, da naša donavska obala ni razvita. Ce bi bila vsa Sava od Beograda do Ljubljane regulirana, bi bile naše razmere vse drugačne. — Dalje pravi g. Radič: Dosedaj naš narod ni sodeloval pri državnih poslih, medtem ko je earšija rezala kupone in se ni razumela na državne posle. Danes pa se narod zbira v organizacijah HSS, kakor se srbski narod združuje v radikalni stranki. Seljaki morajo postati v občinah gospodarji, v srezu, v okrožju in v parlamentu pa naj bodo kontrolorji. — Radič govori dalje o varčevanju in o potrebi redukcije ministrstev in o ukinjenju nepotrebnih mest državnih podtajnikov in nekaterih višjih uradnikov. — Treba je,
da se' sTozuamo z veliko rusko literature, ki obsega toliko neizčrpnega bogastva. Vsi moramo znati rusko. Donava ne teče v Cmo morje, temveč v Rusijo, in ona nas veže ž njo. Tu na jugu se moramo vsi zbrati ter morajo tudi Bolgari priti v veliko slovansko zajednico. — V narodnem življenju se mora uveljaviti velika linija narodnega sporazuma in narodne-gospedarske politike. Vedeti moramo, da nimamo več neprijateljev.
V	Podonavju morajo složno gospodariti bratje Srb, Hrvat in Slovenec. — Po končanem govoru je Radič še sprejemal deputacije organizacij, na kar je sledil banket. — Ob 3. popoldne je Radič odpotoval v Šid, od tam pa je odšel v Zagreb.
DR. KOROŠEC V BEOGRADU.
Beograd, 2. januarja- Včeraj je dopotoval v Beograd dr. Korošec. Namen njegovega prihoda je, da so informira o političnem položaju in da bi potem mogel zavzeti svoje stališče glede nadaljnjega dela finančnega od hi,ra in glede delovanja narodne skupščine, ki se sestane proti koncu tega .ieseca. Dr. Korošec ostane v Beogni-hi nekoliko dni in bo prišel v stik ne samo s parlamentarnimi, ampak tudi z drugimi političnimi krogi.
drugi pa je to vprašanje slovanske solidarnosti. V Evropi se je začela po Lo-carnu kristalizirati nova konstelacija. Centralna os evropskega ravnotežja se je zopet nekoliko pomaknila proti Berlinu: »dem Ausfalltor der Sowjet-Union,« kakor bi dejal Coudenhove-Kalergi. Politični momenti igrajo spričo postepnjema napredujoče pacifikacije kontinenta vedno manjšo vlogo, zato pa govorijo ekonomska vprašanja svojo tem resnejšo govorico. Delitev svetovnega tržišča, razdelitev surovin in kolonijalne posesti: to so vprašanja, ki jih diktirajo nastajajoči gospodarski imperijalizmi. Ni vseeno, kako se bo v tem pogledu orientirala mogočna Rusija s svojimi nepreglednimi rezervami surovinskega bogastva. Nemci, Italijani, Amerikanci in Japonci škilijo z vseh strani na bodočo Kalifornijo, mi pa štejemo v svoji omejenosti gumbe in čakamo, kedaj bosta dala Bukarešta in
Praga svoj signal za priznanje sovjetov... Tista Praga, ki sama čaka, kako se bo v tem vprašanju orientiral Beograd. In Usta Bukarešta, ki že zgolj zaradi Besarabije ne bi opcmirala svojima zaveznicama, če bi se sprožila ideja ekonomske naslonitve na ruski steber. Mnoga znamenja kažejo, da bo moral naš narod drago plačevati brezbrižnosti in des-orientacijo naše zunanje politike. Ne vemo, ali je ta politika osebna zadeva g. Ninčiča, ker se najmočnejša stranka v parlamentu glede ruskega vprašanja še ni izjavila. Toliko pa je gotovo, da momenti osebne mržnje ne smejo v usodi celokupnega naroda igrati nobene vloge in da mora prej ali slej biti konec čiste kabinetske politike. To je kategoričen imperativ naše narodne demokracije, ki ne more trpeti slepomišenja z bodočnostjo jugoslovanskega naroda
Potres.
Zagreb, 2. januarja Sinoči ob 7.07 se je čutil v Zagrebu močan potresni sunek, ki je tiajal nekaj sekund. Ker so bile v tem času zagrebške cerkve polne ljudi, jo nastala med njimi panika. Mnogo jih je bežalo iz cerkve, ker so v prvem hipu mislili, da bo potres imel hujše posledice. Ljudstvo pa se je hitro pomirilo in šlo nazaj v cerkve. V mestu ni napravil potres nikake večje škode. S S u š a k a javljajo, da je bil tam jak potres, ki je trajal 7 sekund. Na Reki so se na nekaterih hišah porušili stropi in je s streh padala opeka. Tudi nekaj dimnikov se je porušilo. V kinemato-.grafu je med predstavo zavladala panika in je bilo pri tej priliki več ljudi lahko poškodovanih. Z Bakra tudi javljajo,' da je bil tam močnejši potres. Škode ni bilo. lz Trst a poročajo, da se je čutil tam močan potres, ki je trajal nekaj sekund. Med prebivalstvom se je pojavilo prilično razburjenje. Potres se je ponovil štiri minute kasneje zopet z isto jakostjo. Od geofizičnega inštituta je došlo poročilo, da še ni ugotovljen epicenter in smer potresa, a izgleda, da je v primorskih krajih in da so imeli sunki v svojem bližjem področju težje posledice. V Zagrebu so se takoj po potresu širile alarmfMHue vesti o katastrofi v Primorju in v severni Italiji. Kakor pa se je pozneje izkazalo, ni imel potres nikjer težkih posledic. Kakor izgleda, je bila smer potresa jugozapadno-severo-vzhodna.
RUMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK SE ODPOVEDAL PRESTOLU.
Bukarešta, 2. januarja. Službeno se javlja: Prestolonaslednik Karol je v pismu, naslovljenem na kralja, izrekel svr-jo odločitev, da se odpoveduje prest* lonasledstvu in vsem pravicam, ki izvirajo iz tega svojstva. Kralj je sprejel cdpoved in je to priobčil kronskemu svetu, ki se je vršil v dvorcu Pelešu. Izjavil je, da bo svojega vnuka princa Mihaela proglasil za prestolonaslednika. V ministrstvu zunanjih poslov se doznava, da, se prestolonaslednik Karol ni odrekel prestolu iz političnih, temveč iz čisto rodbinskih razlogov.
ITALIJANSKO-ANGLEŠKI PAKT PRIJATELJSTVA.
London, 2. januarja. »Evening-News« prinaša vest, da je bil na sestanku med Chamberlainom in Mussolinijem v Rapallu položen temelj za širše italijansko-angleško delovanje. V kratkem se imajo baje v Londonu začeti pogajanja za sklenitev italijansko-angleškega pakta prijateljstva. Ko se bo finančni minister Vol-pi mudil v Londonu zaradi ureditve vojnih dolgov, se bo razpravljalo tudi o nekaterih važnejših diplomatskih vpraša-njih.
PAVLE RADIČ PRI PAŠIČU.
Beograd, 2. januarja. Politično življenje je v glavnem v zatišju. Ministrski predsednik Pašič je včeraj okoli poldneva sprejel tudi ministra za agrarno reformo Pavla Radiča in ostal ž njim eno uro v razgovoru. Poset Pavla Radiča je imel značaj poročanja o resornih vprašanjih zlasti v zvezi s potrebo redukcije kredita v ministrstvu za agrarno reformo.
NEVERJETNA INTERPELACIJA SDS.
Beograd, 2. januarja. Narodni poslanci samostojne demokratske stranke nameravajo vložiti interpelacijo zaradi izjave Štefana Radiča o pobratimstvu z Bolgari.
Zakaj je bil premagan Napoleoni
Padec trdnjave Soissons.
Po bitki pri Lipskein je bil položaj Napoleona sledeč: Pod orožjem ima 60.000 do
70.000	premaganih, do skrajnosti iznemog-lih mož, večinoma še sami otroci. Njim nasproti je 300.000 utrjenih in zmagovitih vojakov. Generali Napoleona se umikajo v neredu v notranjost Francije. Kjer je nevarnost največja, tja pohiti Napoleon, pomiri čete, jih zažene proti sovražnim vpadom in zmaguje pri Briennu in La Rothieu-u kljub razmerju 1:4 in celo 1:5. Ker pa ne more tako nad-močnih množic napasti, čaka ko na preži ležeča zver na ugoden trenutek, na kakršnokoli napako sovražnika, katero bo sovražnik po njegovem prepričanju tudi storil.
Napaka se tudi zgodi: Bliicher in Schvvar-zenberg prodirata ločeno. Takoj se vrže Napoleon na Bliicherja, ga bije štiri dni zaporedoma, nato napade Schwarzenberga, ga vrže v beg, odkloni mirovno ponudbo, ker se noče priznati Franciji naravnih mej in že je zopet za Bliicherom, da ga popolnoma potolče.
Tedaj se hipoma vse izpremeni: Mala trdnjava Soissons, ki preprečuje združitev Blii-chera in Schvvarzenberga, se uda ravno v odločilnem trenutku.
»Poraz je bil,« pravi Thiers, »Bliicheru tako gotov, kakor je sploh kakšna stvar v vojni gotova. Prvič v tej vojni ni bila samo strategična premoč, temveč tudi številčna na strani Napoleona... Kaj je torej moglo razmere ki usodo ovreči? Slaboten mož, ki se je pustil, ne da bi bil izdajalec, bojazljivec ali slab oficir, preplaviti od groženj sovražnika.«
Čitajte najboljši moderni opis vsega dogodka v delu Henrija Houssaye-a »1814 .
»Trdnjavo Soissons so vedno smatrali kot strategično točko izredne važnosti. Toda pred letom 1814 ni nihče na to mislil, jo pripraviti za obrambo. Kdo je tedaj mislil i na vpad v Francijo. Utrdbe trdnjave so že j deloma razpadle. Pričeli so jih popravljati ; in za poveljnika trdnjave je bil imenovan : general Moreau — ne v sorodu s slavnim. ; Garnizija je obstojala iz peščice ljudi: 700 , Poljakov, pogumnih in izkušenih vojakov, ! cbupno odločnih, ker so vedeti, da je stvar \ njih domovine propadla, to da kljub vsemu j Napoleonu neomajno zvesti. Dalje: 140 arti-ljeristov stare garde in 80 mož kavalerije. Trdnjava je imela v vsem 20 lahkih kanonov.
V	vsem torej 900—1000 mož. Pred trdnjavo pa je stalo 50.000 mož. Rusi pod Winzin -genrodem. Prusi p0(} Bliicherom, artiljerija 40 težkih kanonov. Obstreljevanje trdnjave se je pričelo dne 2. niarca ob 11. dopoidne in ob 12. so bile razbite vse lafete in večina kanonov za boj neuporabnih.
Med tem sta slišala oba aliirana generala stalno kanonado v smeri od Ourg in postala sta nemirna. Po dvanajsturni kanonadi še ni bil nikjer razbit predor v trdnjavski zid. Fotrebnih bi bilo zato še 12, mogoče celo še 36 ur, teh pa ni bilo na razpolago. Samo en dnevni marš so,bili pred Napoleonom, ki jima je sledil za petami.
Bliicher je poslal parlamentarca, stotnika Mertensa. Ko je Moreau izvedel, da gre za dodajo trdnjave, je prekinil vsaka pogaja-111 juuesto pa, da bi stotnika kratfconialo za-Docntv;^ ogovoril, da se ne more spustili , . jLpo»danja z oficirjem, ki ninia s seboj n'°JNiega pismenega polnomočja. (Jro kasneje je W #twens zope5 v trdnjavi, s(, daj s pol rtom wj(VTm^nerg;gen 0fjcjr parja_ mentarca drugič ne bi bil sprejel, za-kaj stanje trdnjave tu \j]0 obupno. Mofeaune
bi moral uporabiti moč in izboljšati pretrpelo škodo.
Moreau se je v raznih prilikah izkazal hraber. Brez dokazane hrabrosti ni pod Napoleonom nihče postal general. Toda njegov duh ni bil junaški. Kakor večina generalov, tako je najbrže tudi on smatral cesarjevo stvar za izgubljeno. Ni se hotel po nepotrebnem žrtvovati.
Tako se je pričel Moreau pogajati in privolil je v kapitulacijo pod pogojem, da ne bo mesto oplenjeno in opustošeno ter da more oditi posadka z orožjem in trenom. Sovražnik je ta pogoj sprejel.
Polnoč je odbila. Stalno prihajanje in odhajanje parlamentarcev, ustavitev ognja, strašna tišina, ki je bila podobna molku v sobi, kjer leži umirajoči, je začela čete vznemirjati. Ali naj polože orožje, ko so se tako slavno branili? Nezaupanje je raslo. Godr-nanje je šlo po četah in se mešalo z nezadovoljstvom prebivalstva. Besede »strahopetec«,
izdajalec« so padale na naslov Moreau-a.
Bilo je ob treh zjutraj. Nenadoma se začuje besneča kanonada od strani Ourga. Vsi planejo pokonci, ko jo začujejo. Nato slede, kakor da bi eksplodirala upanje in jeza, kriki: To so kanoni cesarja! Cesar prihaja! »Cest le canon de Tempereur!« Ta klic, ki je bil vso vojno signal, ki je vedno dvignil pogum čet in ki je navdal sovražnika s strahom !
Komaj je bil dokument podpisan, ko se je slišala kanonada jasno, čisto blizu. Moreau je prebledel, prijel Lovvensterna za ramo in dejal: »Vi ste me osleparili! Ogenj prihaja bližje, Bliicher je, ki beži! Brez moje kapitulacije” bi vrgel cesar Bliichera v Aisno! Dal me bo ustreliti! Izgubljeil semit
Toda Napoleon ga je pomilostil. Dokazano pa je, da bi se drugi dan obleganje moralo nehal/, če ne bi bilo kapitulacije.«
Na ta opis obleganja trdnjave Soissons priključuje George Brandes sledeč komentar:
Ne poznam bolj poučne, bolj globokozmi-selne zgodovine, kakor je ona o obleganju trdnjave Soissons. Ne poznam tudi nobene bolj moralične zgodbe.
Naj se mi ne ugovarja, da bi Napoleon, če-iudi bi leta 1814 zbil Ruse, Pruse in Avstrijce, pozneje vsled razmer najbrže vseeno propadel. Na vsak način je mogoče, da bi se obdržal. Bil je sedaj drag človek, ko tedaj, ko se je dal voditi samo od sebičnih in slavohlepnih trabantov. Vse veliko je bilo v njem sedaj razvito, kakor še nikdar preje.
Bodočnost Evrope visi na tej niti. In na ta način je bila ta nit prerezana. Ne iz fi-garstva, izdajništva, ne iz grobe revščine značaja, proti kateri so vsi boljši ljudje na straži, temveč edinole ii lojalne povprečnosti.
Tu je Rhodus; tu treba plesati. Tu je točka, kjer je odločitev ...
*
Mi pa bi dejali: Vsa naša slovenska politična zgodovina je cela vrsta kapitulacij, sličnih soasonski. Ko je treba še nekaj malega storiti za zmago, ko je treba le še nekaj malega vzdržati, pa se ubije zmaga v nizki povprečnosti.
Politične stranke ko posamezniki — vsi so veliki v tem grehu, zato pa je naša politika tako majhna, zato imamo dosledno le politiko kapitulacij.
Toda trdnjave je treba držali do zadnjega in niti na porušenih zidovih trdnjav ne umirajo norci — temveč junaki. Tudi v politiki gre brez teh!
Vatikan In Jugoslavija.
Cesarsko in kralj, poslaništvo pri Sv. Stolici.
Rim, dne 29. julija 1914.
Z. 33-P.
Predmet: Dozdevna intervencija papeža v konfliktu s Srbijo.
Njegovi ekscelenci gospodu ministru cesarske in kraljeve hiše g. grofu Berchttldu.
V dobi skrajne politične napetosti, kakor v sedanji, dela človeška fantazija s podvojenim poudarkom in prekorači, ne da bi na to mislila, mej'e pametne sodbe.
Tako se je pojavila v zadnjih dneh opeto-vano vest, da je tudi papež interveniral v konfliktu s Srbijo in da se je obrnil ha Njegovo Apostolsko Veličanstvo s prošnjo, da se krščanskim narodom prihranijo grozote vojne.
Neki v »Italiji« objavljen članek g® v svoji naivnosti celo tako daleč, da gov>ri celo o direktni zvezi med srbskim konlfcrdatom in ultimativni noti avstro-ogrske vlaie in da zagotavlja, da ima nota ta namen v drugi obliki pridobiti monarhiji to, kar da je izgubila s sklenjenim dogovorom med Srbijo in sv. Stolico. Torej revanža za konkordat.
Iz te absurdne premise sledi čisto naravno ravno fako logičen ko napačen Zaključek o nekaki intervenciji papeža.
Z ozirom na te časopisne kombinacije ni brez interesa poznati pravo mišljenj* kurije.
Tekom obiska, ki sem ga naredil pred dvema dnevoma kardinalu državnemu tajniku, je ta naravno zasukal pogovor % velike probleme in vprašanja, ki trenotno interesi-rajo Evropo. Toda v opombah Njegove emi-nence je bilo nemogoče zaslediti k tj posebnega daha popustljivosti in sjnavlji vosti. i
Pariška revija »L’Europe« objavlja sledeči dokument, .ki ga posneUamo po »Arbeiter Zeitung«. Dokument je tako zgovoren, da ne rabi niti uvoda in ndti komentarja, kar bo cenjeni bralec gotovo potrdil. Dokument se glasi:
Čeprav je označil Srbiji odposlano noto kot skrajno ostro, jo je vseeno odobraval in. obenem indirektno izrazil upanje, da bo šla monarhija do konca. Gotovo, je mislil kardinal, da je škoda, da ni bila Srbija že preje pritisnjena, ker tedaj bi se moglo to zgoditi, ne da bi se, ko danes, otvarjale nepreglende možnosti. Ta izjava tudi odgovarja miš!jenju papeža, ker tekom zadnjega leta je Njegova Svetost opetovano izrazila svoje obžalovanje, da je Avstrija opustila kaznovanje svojega nevarnega soseda ob Donavi.
Mogli bi se vprašati, iz katerih vzrokov je katoliška cerkev tako bojevita v dobi, ko jo vodi voditelj, ki je pravi svetnik in prežet od resnično apostolskih idej. Odgovor je zelo enostaven. Papež in kurija vidita v Srbiji smrtonosno zlo, ki je polagoma prodrlo do mozga monarhije in ki bi jo končno moralo razkrojiti. Kljub vsem poskusom, ki so* bili v zadnjih desetletjih od kurije storjeni, je in ostane Avstro-Ogrska katoliška država par excellence, najmočnejša trdnjava vere, ki je v današnji dobi ostala cerkvi Kristusa. Padec te trdnjave bi pomenil za cerkev izgubo najmočnejšega oporišča: ona bi videla, da je v svojem boju s pravoslavjem izgubila svojega najmočnejšega branilca. t Kakor je torej za Avstro - Ogrsko neposredna nujnost lastne samoobrambe, da izloči iz svojega organizma — in če ne gre drugače, tedaj s silo — razkrajajoče zlo, tako je tudi za katoliško cerkev indirektna nujnost storiti ali odobravati vse, kar more služiti temu cilju.
S	tega stališča je zelo lahko zgraditi med apostolskimi čustvi in vojnim duhom most. C. kr. odpravnik poslov: Palify.
Novi koroški „bauernšrek“.
Par let pred svetovno vojno je itrašila v Labudski dolini na Koroškem n;t pogorju Golica neznana zver. Trgala je kmetom ovce in ker dolgo niso prav vedeli, kafena zver je to, so jo jeli imenovati »Baue^schreek, t. jč »kmečki strah . Slednjič so napravili na »bauernšreka« velik lov, ustrelili starega volka, ki je še zdaj vsem na ogled v mestni hiši v Vošpergu.
Letošnjo jesen je strašil po Koro§iiem nov bauemšrek«. Kar naenkrat se je v pozni jeseni raznesla novica, da zopet pridejo Jugoslovani na Koroško. In novica j« rastla in postajala vedno strašnejša in nihče ni prav vedel, od kod se pravzaprav širif>strašna-vest. Le ljudstvo je postajalo vedno bolj razburjeno in nekateri so faktično začeli že svoje reči spravljati skupaj, da bi kar hitro bežali, če zopet pridejo Jugoslovani in sicer Orjuna, kakor se je razglasilo 1. decembra.
Danes je splošno prepričanje, da so vest o novem »kmečkem strahu« tenj©ncijozno razširili med ljudstvom koroški Vsenemci. Kajti nfliče ne verjame, da se on j Orjune resno bojijo. Dobro vedo, da je to privatna organizacija in da ji lahko vsak čas nasproti postavijo še številnejši in še boljš^ oboroženi »Heimatsschutz«. Vedo tudi, daljini pride v slučaju resne nevarnosti takoj pomoč vsa »Reichsvvehr« (državno vojašU0), / Čemu so si dorej izmislili nov) »bauern-šrek«?
Od meje.
Rekapitulacija ob koncu leta.
Imeli so svoje dobro premišljene namene. Najprej so hoteli razburiti koroško prebivalstvo in ga podkuriti z novim sovraštvom proti Slovencem in Jugoslovanom. Ko je bilo ljudstvo že dovolj razburjeno, so jeli sklicevati shode, na katerih je kar bliskalo in grmelo srditosti in groženj proti Jugoslovanom. Dne 22. novembra so priredili v Celovcu javen shod, kjer so sklenili, da se mora prepovedati dohajanje vseh slovenskih ljubljanskih listov; da se morajo strogo nadzirati vsi hujskači, ki prihajajo iz SHS; slovesno so izjavili, da so za nedeljeno Koroško pripravljeni žrtvovati imetje in življenje.
Na 3. december so sklicali izredni občni zbor Heimatsbunda in zbobnali skupaj zaupnike iz cele dežele.
Po vseh listih, domačih in inozemskih, so jeli poročati o Koroški in o koroških razmerah. In dunajski listi so poročali, da izhaja »Koroški Slovenec« v več stotisoč izvpdih in širi iredento na Koroškem. Pisali so, da če bi v Jugoslaviji izhajal podoben list, bi ga SHS-vlada že davno zatrla. Drugače hočejo kar utajiti koroške Slovence, zdaj pa so pisali, kakor da jih je par milijonov. Poročali so, koliko morajo trpeti Nemci od Slovencev na Koroškem. Kdor noče klicati »Živio Srbija!«, da je tepen. Tepen tudi, kdor se priznava k Avstriji.
Kakšne gorostasne laži! Da bi jih »s cok-Ijo otipal«, pravijo koroški Slovenci.
=V=
=fc=
Valerij Brjusov.
Njena nrfloči^
Mari je prišla k ineni vsa razdvoj^ jn razburjena. Kdaj pač ona ni bila razdv%na in razburjena?
— Moj stari prijatelj ste — je dejala navajena sem zateči se k vam kot k oraklju v vseh onih slučajih, kadar sama ne veni, kaj naj storim in kako naj se odločim. Svetujte mi, toda svetujte mi modro, ker sedaj gre za moje življenje, in ne samo za moje.
— Bojim se, sem omenil, — da bi celo kralj Salomon, ki je napisal Visoko pesem, izgubil vso svojo slavo, če bi mu že vnaprej naložili dolžnost, da mora govoriti samo čisto modrost. Pri tem me pa tolaži dejstvo, da Vam gre vedno kadarkoli se Vam kaj pripeti, j.a življenje. —
— Nekdo me ljubi, blazno ljubi — je rekla Mari.
— Ampak Vas vedno kdo blazno ljubi — sem odgovoril jaz, še vedno v šali. — Mislim, da ste prišli k meni že najmanj dvajsetkrat in vedno ste mi zaupali podobno skrivnost. —.
Mari se vztrajno ni zmenila za moje porogljive besede in je nadaljevala strastno:
— Ah, sedaj je stvar popolnoma drugačna kakor druge krate. Končno sem naletela na ono resnično ljubezen, ki sem jo iskala vse svoje življenje. Ljubezen, ki napolnjuje dušo človeka popolnoma in uniči v njej vse ostale občutke in želje, kar popisujejo v stihih in romanih, doživljam jaz sedaj v resnici. Oni, ki me ljubi, pozna samo eno srečo: biti pri meni in izvrševati mojo voljo. Ljubi me tako, da skoraj blazni. Če bi mu rekla: umri,
—	se Vam ustreli v petih minutah. In če bi mu rekla: pojdi proč od mene in ne vrni se nikdar več — bi storil isto!
Ko je končala svoj vzmešeni govor, sem jo, vprašal:
-	Kdo je vendar ta dični norček, ki hoče
v naših časih oživiti običaje iz Petrarkove dobe?
Po kratkem obotavljanju je rekla Mari:
To je Vaš nečak Vladimir. —
Pravilo stoikov: ne čudi se ničemur, nil adnrirari mi je sicer všeč; toda skoraj bi ga bil prekršil, ko sem čul Marino priznanje. Spomnil sem se na tiho, skromno obličja svojega nečak^ molčečega, skoraj plahega mladeniča; nikKltor si ga nisem mogel predstavili v ulogi zaljubljenega Orlanda.
mislil sem torej nekoliko in dejal:
“ Morda mislite, Mari, da bom skušal Vladini\-;u odtegniti Vašim čarom in da bom gviral pov^i Vašega romana? Čeprav sem starec, pah ’aln Bogu nisem Taftuffe in veseli me, če ^.Mm, da se mladi ljudje bavijo s tem, s čemi. naj bi se po vseh pravilih ukvarjali: z Ijutvuiijo. Vladimirja le zavidam. Vam pa se mjreba prav nič kesati.
Mari je jela krilih, z rokami. To je bila njena navada; toda kvdar je to delala na odra, so trdili vsi, da >jq.a nenaravno.
—	Nisem prišla zato k\Q,m, je dejala, — ker je Vladimir Vaš soroann, marveč zato, ker potrebujem prijateljskega ,lasveta. Pomislite, da ima Vladimir dvajsši |et, jaz pa
—	sem mnogo starejša. Sem n|w0va prva resnična ljubezen in plakam. In kav,nn morem dati jaz za vse to? Baš ste dejah smehljaje, da sem Vam prišla že najmanj <jVaj-setkrat povedat ime svojega novega ljubimca. Različni ljudje so prihajali k meni, iz rahljajoč okoliščino, da sem igralka, govorili st> mi banalne besede o ljubezni, jaz pa sem jim verjela z naivnostjo mladega dekleta in se jim udajala z, vso strastjo svoje duše. Brez pomisleka sem razmetavala vse zaklade svojih občutkov, kolikor sem jih sploh imela. Kadar sem izvedela, da so me zopet preva-rili, serh ihtela kot blazna in divjala v obupu; pa je prišel zopet drugi in vedno sem domnevala, da je baš ta tisti, ki čakam nanj. Napela sem zadnje moči in iz ubogih ostankov sem ustvarila novo dušo in jo vrgla zopet v neusmiljene roke... In tako sedaj, ko je v resnici prišel človek, ki mi je prinesel
ljubezen — resnično edino, ono, o kateri sem vedno sanjala — nimam ničesar Več, kar bi mu mogla dati. Beračica sem, ni ja a m ničesar, nimam besed, da bi odgovarjala na njegovo priznanje, nimam ustnic, da bi sprejela njegov poljub, nimam rok, da bi ga zadržala.
Skušal sem jo pomiriti.
—	Draga moja, sem ji dejal: — Vi se motite; duše ni mogoče izčrpati; to je vodnjak brez dna. Odgovorite si le floločno na vprašanje, ali ga jtubite in če ga ljubite, potem se ne bojte, da boste beračica. Ljubezen je kakor n »izmenljivi cekin v pravljici. Škoda, da ne znate matematike, kajti potem bi vam primerjal ljubezen z neskončnostjo: naj jo še tako drobimo, vsak ded je ebak celoti.
Moja tolažba ni dosti zalegla; RJari se mi je spovedovala dalje in v njenem glasu je zvenelo toliko gorja, da se mi je v resnici zasmilila:
— Moje telo in moja duša šte na smrt utrujena. Občutkov nimam več, komaj še nejasen spomin nanje. Ali ga ljubim? Ne vem. Hotela bi ga ljubiti, ker sem čakala nanj dolga leta. Toda morda ga niti ne morem več ljubiti. Vladimir mi neizmerno ugaja — vsled svoje ljubezni, svoje strastnosti: obožujem, molim ga. Toda vedno se mi zdi, kakor bi gledala nanj iz nekega drugega življenja, kakor bi bila že davno umrla. —
Da bi jo spravil na druge misli, isem jo vprašal:
— Želeli ste, naj vam svetujem; kaj naj vam svetujem?
Mari je takoj zopet oživela in je jela govoriti strastno:
— I>a, da! Hočem, da mi svetujete! Pove-(,!-K mi morate, kako naj ravnam. On mi je priztw| da me ljubi, jaz mu pa nisem odgovorila ničesar. Mučim ga s svojim molkom, ravnam i njim kakor preračunljiva zapeljivka. Najvefcj,, sreča zame bi bila, če bi se mu mogla vrect v objem,. pri tem pa mu komaj dovolim, da *me poljubiti moje prste. Prej ali slej pa boi* morala izgovoriti svoj odločilni »da« ali »ne . — Svetujte mi, kaj naj mu odgovorim. Kako naj mu rečem »ne«, če
to ne bi bila resnica, če bi si s tem uničila najlepše, kar mi je dalo življenje. In kako naj mu rečem »ne«, ko vem, da pojde potem in si požene krogljo v glavo... Tako mi je prisegel, in vem, da to niso bile običajne besede zaljubljenca, temveč trden in neomajen sklep! O ti moj Bog, in kako naj mu rečem »da«? Saj on pričakuje, da mu ta »da« prinese največje blaženstvo sveta. Mesto tega j>a dobi mojo poteptano dušo in moje utrujeno telo! Niti ene kretnje ne najdem več, ki ne bi bila ponavljanje prejšnjih. Niti ene besede, ki jie bi bila naučena! Niti ene ljubeznivosti, ki je ne bi bila že dala drugim! In ko spozna, da se je varal v vseh svojih -nadah, ko spozna, kdo sem jaz, ki jo smatra za fdčalno bitje — si gotovo požene krogljo v glavo! Kaj naj torej storim: ali naj ga ubijem li. lažjo, ne da bi okusila njegovo ljubezen? Ali pa naj sprejmem njegovo ljubezen in ga ubijem z resnico? Ali na*j prevarani njega in sebe, pa ostanem zanj krasna? Ali pa naj se ponižam pred njim, padem v njegovih očeh, toda ostanem liapram njemu iskrena in mu povem vse, kar mi teži dušo?
— Mari, sem ugovarjal, začeli ste govoriti kakor dramatična junakinja. Prav imate, da ne pišete gledaliških iger; dosegli bi sicer Velik uspeh, toda samo na galeriji. Vse te antiteze so sicer sijajne, a resnične občutke izražamo na priprostejši način. Če vas čujem govoriti tako tegobno in bohotno* si moram misliti, da mojega Volodje sploh ne ljubite.
Te zadnje besede sem izgovoril y nesrečnem hipu. Mari je zakrilila in vzkliknita histerično:
— Kaj? Jaz da ne ljubim Vladimirja? Vi mi pravite, da ga ne ljubim! Potem pač ne razumete ženske duše! Neumna sem bila, da sem sploh prišla k vami Vi ne nosite srca, ampak računski stroj v svojih prsih!
Ni mogla več zadržati solza in z naslonjača, na katerem jo sedela, je zdrknila na preprogo: v obupnih hipih je vedno padala na zemljo. Začela je plakati, smejati se ter se zvijati ob mojih nogah; kmalu sem »e pre-
nove
Tn 4. decembra je imel koroški Vsenemec dr. JDinghofer v dunajski zbornici govor in pravil o izmišljenem zatiranju koroških Slovencev. Koroški Slovenci da so na Koroškem popolnoma enakopravni (izpustil je, da samo pri plačevanju davkov), da »Koroški Slovenec« kali mir na Koroškem, da je Koroška v nevarnosti in da vsled jugoslovanskih huj-skarij lahko nastane evropska vojska. Vpraševal je zunanjega ministra, kaj misli voči-gled vsemu teinu ukreniti.
Tukaj je treba napraviti malo pripombo. Koroškim Vsenemcem velja kot dejstvo, da_ na Koroškem ne trpe Slovenci ni kakega zatiranja in da so z Nemci povsem enakopravni. Zdaj so izvolili v koroškem deželnem zboru dve komisiji, ki naj preiskujeta, v koliko so pritožbe koroških Slovencev upravičene. Vprašati pa morata tudi nemčurje, če se imajo kaj pritožiti! — že naprej se lahko reče, da koroški Slovenci od teh komisij nimajo ničesar pričakovati. Najmanj, da se jim bo kaj zboljšalo na polju šolstva. Ni namreč pričakovati, da bi dobili v šolstvu koroški Slovenci iste pravice, ki jih imajo Nemci v Jugoslaviji.
Kaj so dosegli koroški Nemci s svojim novim »bauernšrekom«? Naj prej so, kot že rečeno, napolnili koroško prebivalstvo z novim »bauernšrekom«? Najprej so, kot že nov. Dalje so pritisnili na dunajsko vlado,. da je intervenirala v Beogradu. Radi bi iudi, da bi zvezna vlada jela šikanirati »Koroškega Slovenca«. In slednjič, hoteli so tudi v Italijanih podnetiti ljpbosumje do SHS.
Novi »bauernšrek« jte bil torej po Vsenem-cih premišljeno vprizorjen manever.
Politične vesti.
= »Delavska politika« je včeraj izšla. l)a rabijo delavci svoj dnevnik, je brez dvoma. Toda enako jasno, da bo ta dnevnik uspeval le, če bo izhajal izključno iz delavskih vrst, ne pa iz krogov nekaterih delavskih voditeljev. Nerazumljivo nam je, da ni bilo mogoče doseči sporazuma tudi z »Naprejem ., ker postanek delavskega dnevnika bi pač moral biti združen z likvidacijo vseh drugih delavskih listov. — Prva številka »Delavske politike« je pisana v miirnem tonu in' le sem pa tam udari na plan kaka ostrejša beseda. Pogrešamo pa, da ni »Delavska politika« priobčila svojega programa, ki bi bil zlasti po-Ireben, ker skuša dopovedati, da bo glasilo za socialistične desničarje in levičarje. Kje bo tista srednja linija, ki bo to omogočala, bi morala »Delavska politika« pač povedati. — Določnejše sodbe o »Delavski politiki po prvi številki seveda ni mogoče izreči, zlasti z ozirom M pomanjkanje programaiičnih članov. — Glavni in odgovorni urednik »Delavske politike« je g. Golouh. Toliko o »Delavski politiki« za danes.
= Komentarji italijanskih listov k sestanku Mussolinija s Chamberlainom v Rapallu. Fašistovska »Tribuna« piše: Iz razgovorov na sestanku je razvidno, da predstavlja Italija med velesilami oho silo, ki je najbolj poklicana paziti na Balkan in jamčiti, da ne pride tu do kakih pretresljajev. Ta izjava se v fašistovskih krogih komentira tako, da je prišlo do razdelitve operacijskega polja za slučaj komplikacij. — Klerikalno-fašistovski »Corriere d' Italia« piše: »Italija, ki gleda na Sredozemsko morje, ni več Italija iz Kisov Lozanske pogodbe. Mustafa Keanal ne bo stavil na kocko svojega prestiža kot narodni junak za projekt, pri katerem ne odločuje več slabotna Grška. Italija se zaveda svojega stališča kot velesila in je odločena nastopiti lam, kjer zahtevajo to njeni interesi.« — Dalje pravi list: »V Rapallu se tudi ni pozabilo skupno priznati, da je s stališča realne italijanske zunanje politike Zveza narodov postavljena pred odločilni eksperiment. Njena usoda ne odvisi več samo od Rena. Sredozemsko morje že igra tudi svojo vlogo in jutri morajo to biti tudi meje Italije.« — V »Tribuni« se dalje naznanja, da je prišlo do se-
pričal, da moram zdraviti ne le njeno dušo, temveč tudi njeno telo. Tistega večera 'pa Mari nisem mogel dati dobrega nasveta.
*	* *
Po razgovoru z Mari sem se jel zanimati za Vladimirjevo življenje.
Izvedel sem, da se često shajata. Vladimir je bil vedno v gledališču, kadar je nastopala Mari. Po desetkrat in petnajstkrat jo je potrpežljivo gledal v isti vlogi. Bržčas rim je ugajala tudi njena igra, dasi moram odkrito priznati, da je bila Mari le povprečna igralka.
Iz gledališča pa jo je Vladimir vedno spremljal. Včasih so ju videli skupaj v restavraciji. In ker se je Mari hkrati odrekla vsem svojim česlilcem, so smatrali Vladimirja za njenega ljubimca. Eni so mu zavidali, drugi so ga pomilovali — kakor je pač navada.
Vendar sem bi prepričan, da je govorica prehitela dogodke. V vsem obnašanju Vladimirja, v njegovih kretnjah, v njegovih besedah, je prevladovala ona napetost, ki jo rodi pričakovanje. Bil je kakor običajno redkobeseden in zamišljen, vendar so zlasti njegove oči in njegovo obličje Izdajali, da stoji tik pred odločitvijo svoje usode. Ljudje, ki že dosegli svoj cilj, kažejo neko ponižujočo samoljubnost; one pa, ki šele spejo proti cilju, napolnjuje neprestan, plemenit nemir.
Parkrat sem poskusil govoriti z Vladimirjem odkritosrčno. Dolgo mi ni hotel odgovarjati na moje pozive, delal se je kakor da ne razume mojih namigavanj. Tega mu nisem mogel zameriti. Bil sem zanj starec, človek drugega pokolenja; bržčas ni mogel verjeti, da bi ga jaz razumel. In nekatere misli in občutki so takšni, da jih človek težko zaupa tudi najbližjemu prijatelju, ker jih ni mogoče izraziti z glasnimi besedami, ker uspevajo le v tajnih globinah človeškega srca.
In vendar se mi je nekega večera posre- I čilo zasačiti Vladimirja v hipu, ko se njegova duša ni mogla upirati mojemu prizadevanju. Vrnil se je bil pravkar od Mari, ne da
Stanka na inicijativo Chamberlaina dn da je bil na sestanku dosežen sporazum tudi glede vzhodnega vprašanja. Anglija presoja položaj na vzhodu mirno, toda odločno. Rusko-turške-ga dogovora ni precenjevati. Italijanski listi tudi mnogo razpravljajo o protikoncesijah, ki jih je ponudila Anglija Italiji za sporazum v sredozemski politiki. Splošno se sodi, da se te tičejo odplačevanja italijanskih dolgov Angliji.
= Bogata Amerika. Trgovinski državni tajnik Hoover je objavil pregled ameriškega gospodarstva. Uvodoma povdarja, da sta lanska produkcija in fconsum pobila vse dosedanje rekorde. Ameriško ljudstvo živi najboljše na svetu. Brezposelnost je neznatna. Prihranki naroda, ki znašajo 30 milijonov dolarjev, so najvišji, kar jih pozna zgodovina. Obilnost razpoložljivega kapitala je povzročila veliko ponudbo denarja za nizke obresti. To je omogočilo visoke mezde in večjo produkcijo. Nekatere faze sedanjega razvoja je treba presojati z največjo previdnostjo. Tako predvsem trajno gospodarsko nesigurnost v nekaterih evropskih državah. Izvoz blaga in kapitala Amerike je v zadnjih 1? letih dosegel največ-jo številko. Vsi evropski narodi se nahajajo na potu gospodarske konsolidacije. Gospodarsko stanje francoskega ljudstva je odlično. Prebivalstvo Francije pa da noče urediti državnih dolgov. Nemčija in Anglija trpita še od brezposelnosti. Tudi Rusija se gospodarsko obnavlja in sicer v istem razmerju, kakor ugaša komunizem. Končno je izjavil Hoover, da se je ameriški izvoz povečal za 7 odstotkov, uvoz pa za 17. V Evropo je posodila Amerika lani 1 milijardo dolarjev in od tega je šlo 90 odstotkov v države s stabilizirano valuto.
—	Konec Abdelkrimove slave. V francoskem parlamentu je odgovarjal Briand na interpelacijo komunista Cachina glede mirovne ponudbe, ki jo je stavil v imenu Abdelkrim:! Gordon Camiing. Briand je v daljšem govoru izjavil, da je bila Francija v Maroku nenadoma napadena, da brani samo svoje pravice in da nima nobenih imperialističnih namenov. Svoje mirovne pogoje je sporočila Ab-delkrimu že julija meseca in sedaj sklepa mirovne pogoje s posameznimi plemeni, ki so večinoma že odpadli od Abdelkrima. Ta danes sploh nima več pravice govoriti v imenu Rifa. Na razpolago ima sedaj Abdelkrim kvečjemu 10.000 vojakov, katere mu organizirajo tujci. Terorizira plemena, da ga popolnoma ne zapuste. Kar se tiče Canninga, se Francija ž njim ne more pogajati, ker nima on nobenega mandata, da bi zastopal Rif. Je samo v službi tujih ljudi, ki bi radi dobili koncesijo od Abdelkrima za izkoriščanje rudnikov v Maroku. Toda te koncesije Abdelkrim ue more več dati. Canning sploh ni prišel v Pariz, da sklene mir, temveč samo, da po francoskih listih uprizori kampanjo proti francoski vladi. Tega pa vlada ne more trpeli.
—	Večina parlamenta je glasno odobrila Bri-■andov govor in vse kaže, da je usoda Abdelkrima zapečatena. ,
Žane.
Razvoj socialnega in političnega življenja ni bil doslej ugoden za ženo, ker ji ni dajal prilike, da bi sama zastopala lin branila svoje interese. Zakonodajalci so tako vnesli v zakone vse polno določb, lci ponižujejo dostojanstvo žene kot človeka in ki ji odkazujejo ulogo manjvrednega bitja v družini, družbi in državi. Vsled tega je javno mnenje prena-sičeno s predsodki o sposobnosti žene ter noče priznati, da ima tudi žena važno nalogo v kulturnem življenju vsakega naroda. To zapostavljanje žene se ne odraža le iz naših zakonov dn se ne pojavlja le v javnem mnenju, temveč se jasno vidi tudi v gospodarskem življenju, kadar nastopa žena kot samostojna pridobitna osebnost. V primerih, ko razpolaga žena z edako izobrazbo kakor moški, ko opravlja enako delo kakor moški, ne
bi bil tudi to pot dobil odgovor na svoje usodno vprašanje. Bil je izmučen, ker je pokopal skoro vse nade. Hotelo se mu je povedati komurkoli glasno svoj sklep, da bi ga s tem takorekoč svečano izpovedal in si tako sam preprečil vsako možnost umika.
Opustil je nenadoma svoje običajne izgovore, ter mi je na moje jasno vprašanje odkrito priznal, da ljubi Mari. Nato pa je dvignil ponosno glavo ter dejal, povdarjajoč vsako besedo.
— Da, stric, ljubim jo! Vem že vse, kalmi hočete reči. Med nama je razlika petnajstih let in morda še več. Kaj me to briga, če ni ženskega obličja, ki bi moglo biti zame krasnejše? Vse na njej mi ugaja: nasmeh, smejanje, gib glave, hoja in glas. Porečete mi, da se je moje življenje šele pričelo, do-čim je ona že izpolnilo polovico svoje dobe. Da bo čez pet let starka, dočim jaz ostanem mladenič. Res je to, toda sedaj morem biti srečen samo ž njo, samo pri njej. Mar je sreča tako navadna reč, da jo lahko zavržemo s prezirom, kadar jo srečamo na svoji poti? te se sedaj odrečem tej sreči iz razlogov, ki jih narekuje hladni razum in vsled tega, ker se bojim razočaranja po petih letih — v teh petih letih pa ne najdem sploh nobene sreče, ali mi ne bo žal onih možnosti, ki sem jih zamudil? In končno: jaz ljubim Mari! Ali ni to razlog vseh razlogov, ki ga sploh ni mogoče ovreči? Ljubim jo, torej imam prav!
— Dragi moj, sem ugovarjal, tvoj zadnji razlog je v resnici prepričevalen in o njem se ne da prepirati. Pa saj ti tudi nisem hotel prepovedati ljubezni in uživanja življenja; tako zelo se moja pamet še ni postarala. Hotel se samo izvedeti, česa pričakuješ od te ljubezni. Iz tvojih besed razvidim, da gledaš trezno na to ljubezen in to me pomirja. —
Vladimir je zdajci pobledel. Kakor vsi plahi ljudje je znal s skrajno žilavostjo izvajati skjep, ki ga je bil dobro premislil. Kot bi ponavljal naučeno vlogo, je jel govoriti s tresočim glasom:
— Od te ljubezni pričakujem vsega. Če
dobiva enake plače in so ji zaprta pota na važna, odločujoča mesta bodisi v privatni ali državni službi. Žena mora ostati vedno na stopnji podložnega.
Žena kot konsumenl nima nobene odločujoče pravice v vprašanjih cen, davkov in produkcije. Plačevati mora davke in molčati. Žena kot mati nima po državljanskem zakoniku pravice sood ločevanj a o usodi svoje dere, ker govori ta zakonik le o oblasti očeta,
o	očetovski oblasti nad deco.
To so dejstva, ki bi morala prisiliti vsako ženo k temeljitemu premišljevanju njenega stališča v javnem življenju. Žal, da imamo ogromno večino žen, ki se ne zavedajo krivic, katere jim je naprtilo življenje in ki vdano prenašajo vsa ponižanja in razžalitve.
Žene! V naši moči je, da izpremenimo zakone v našo korist, da usvojimo v družini, družbi in državi položaj, ki nam bo prinesel enakovrednost in enakopravnost z moškimi. Nočemo biti agresivne napram drugemu spolu, hočemo le, da se nas upošteva kot polnopravne državljane in stremimo po skupnem delovanju z moškimi za splošno korist, ioda na ta način, da ne bomo podajale le opeke za skupno našo hišo, temveč da bomo odločevale tudi o načrtih za skupen dom.
Pot ki vodi k enakopravnosti, gre skozi čvrsto organizacijo. S pomočjo organizacije pričnimo z delom, da prebudimo najprej zavest našega ženstva, da upoznamo najširšo javnost z našim hotenjem in da si združene krčimo pot do naše popolne osvoboditve iz vseh zakonitih in nezakonitih spon, ki nas danes vežejo in ki nam ne dopuščajo, da bi razvile vse svoje sposobnosti. Veliki zgledi ameriških, angleških, skandinavskih, nemških žen v boju za osvoboditev naj nam bodo svetel kažipot pri našem delu. Vse te žene so ( politično enakopravne z moškimi, vse so si iz lastne moči priborile vstop v vse panoge državne in privatne službe, nihče se ne drzne smatrati jih kot manjvredne člane družbe. Ameriške žene so na najvišjih položanh državne administracije, poučujejo na univerzah, so v diplomatski službi. Na Danskem je žena minister prosvete, skandinavske dežele zastopajo v mnogih važnih sekcijah Društva narodov žene, ruskim ženam so odprta vsa pota. A kako je pri nas?.
Jasno je. da se moramo žene boriti same z» svoje pravice, kajti, ko bi čakale, da nam bi pripomogli drugi do njih, bi čakale zastonj. Prvi pogoj, da bomo uspele v tem oziru, je: ženska volilna pravica. Kadar bomo same govorile v samoupravnih in zakonodajnih zastopstvih, šele takrat bomo pričele lahko z velikim delom za našo osvoboditev. Že leta 1920. so ustanovile v Beogradu zavedne žene društvo »Zenski Pokret« z namenom, da se bore za žensko volilno'pravico in da v času, dokler je nimamo, poizkušajo preprečiti vsako kršitev ženinih pravic in porabiti ta čas za prosvetno delo med ženami. Njihovemu zgledu so sledile žene v Sarajevu, Kragujevcu, Banjaluki, Bosanskem Brodu, Zagrebu; splitske žene se prav sedaj pripravljajo na ustanovitev enakega društva in tudi me hočemo stopiti v njihove vrste, da se složno borimo Srbkinje, Hrvatice in Slovenke za žen-ško volilno pravico. Zato smo se odločile, da ustanovimo v Ljubljani z delokrogom za Slovenijo društvo ,) Ženski Pokret«, ki naj postane ostalim enakim društvom iskren dn veren drug v boju za osvoboditev žene.
Pripravljalni odbor društva je izdelal pravila, ki so že potrjena od pristojnih oblasti. Treba je le Še ustanovnega občnega zbora in delo slovenskega »Zenskega Pokreta« se lahko prične. Društvo »Zenski Pokret« je versko in politično nevtralno, njegov cilj je izražen v čl. 2. pravil:
1. Prosveta žene.
2. Dosega vseh državljanskih pravic za ženo.
Vabimo Vas, da se udeležite ustanovnega občnega zbora in da postanete članice društva.
Ako ste kdaj* občutili v svojem življenju,
me Mari ljubi, bom vžil v tej ljubezni vso ono srečo, ki je vsakemu človeku usojena, vsaj enkrat v življenju. Če me pa ne ljubi, mi je usojeno okusiti obup, ki smo ga itak prej ali slej deležni vsi... Toda iz tega brezupnega položaja se bom znal osvoboditi, ker nočem preživeti takega ponižanja. Nekateri ljudje se umore, da bi se znebili telesnih bolečin; z večjo pravico pa si konča življenje tisti, ki se hoče rešiti duševnih muk. Tako sam se krepko odločil, in vi, stric, ne morete omajati mojega sklepa.	»
Mislim, da je Vladimir započei ta razgovor samo zato, da bi mogel spregovoriti te zadnje besede. Dejal je to s takim obrazom, s kakršnim se ljudje hodijo streljat, in nato je nagto zapustil sobo. Ni hotel poslušati onih zastarelih resnic, s katerimi sem nameraval pobiti njegove trditve. Mladina prezira stara, priznana dejstva, ki pa seveda vsled tega niso nič manj resnična.
Pozneje nisem imel več priložnosti govoriti z Vladimirjem.
Nekaj dni po tem razgovoru se ie vršila Marina benefica. Vladimir je bil seveda v gledališču. Delal sem v svoji sobi in čakal na Vladimirjev povratek. Ko pa pozno po polnoči še ni prišel, sem vedel, da je pri Mari.
Kakor vsi starci spim malo in se po noči rad sprehajam.
Oblekel sem se in šel na ulico. Bila je mesečna noč, ulice so se zd^le od sence preklane na polovico, hiše so bile čudno negibne.
Nehote in nevede sem prišel prav pred hišo, kjer je stanovala Mari. Vsa okna njenega stanovanja so bila že temna razen dveh: to sta bili okni njene spalnice. Poznal sem dobro to veliko sobo, ki je bila obenem Marina delavnica. Tu je rada sprejemala svoje dobre prijatelje. V sobi je stalo pohištvo najrazličnejših slogov in najrazličnejšega izvora. V enem kotu, ki je bil ograjen s kitajskimi stenami, je bila postelja; v drugem je stala angleška pisalna miza in ličen z usnjem prevlečen naslonjač, v tretjem širok
da se Vam je godila kot ženi krivica, ako Vas je kdaj bolelo, da smo žene brez odločujoče moči v javnosti, tedaj smo uverjene, da se boste odzvali našemu vabilu.
Pripravljalni odbor »Ženskega Pokreta«.
Prosveta.
Orfej v podzemlju. V četrtek popoldne se je ob zelo slabem obisku ponovila lepa Offen-bachova opereta »Orfej v podzemlju«. Predstava je imela vse napake dn vrline prejšnjih. Vseeno pa treba posebej omeniti g. Poličevo. ki je bila — kakor vedno — v kostimu, igri in petju odlična. Da se še vedno sliši z odra gostilniška pesem »O dveh nesrečnih Italijanih«, pa je neokusnost prve vrste! Odločno zahtevamo, da se ta neokusnost že enkrat neha!
Vijolinski koncert v Ljubljani. V četrtek dne 7. t. m. priredi Glasbena Matica ljubljanska vijolinski koncert slovite vijolinske viir-tuozinje A. Ferrari. Umetnica vživa svetovni sloves ter je bila deležna na vseh svojih koncertih najlaskavejših ocen. Na ta koncert opozarjamo naše občinstvo tem bolj, ker je to po daljšem presledku prvi vijolinski koncert v letošnji sezoni v našem mestu. Koncert se bode vršil v Filharmonični dvorani ter so sedeži že v predprodaji v Matični knjigarni.
Nedelja, 3. januarja v ljubljanski dramj in operi. Ta dan so v Narodnem gledališču 4 predstava. Zvečer ob pol 20. pa se izvajajo gojenke mestne osnovne šole in mestnega liceja pravljično igro s petjem in godbo v 4 dejanjih: Kraljice Vidke kresna noč. Ta otroška predstava je namenjena našim malčkom ter veljajo za isto znižane cene. Zvečer ob 20. uri pa vprizori dramsko osobje Mannersovo veseloigro Pegico mojega srca. V operi se poje popoldne ob 15. url priljubljena in melodi-jozna Massenetova opera Manon kot ljudska predstva. Zvečer ob pol 20. pa se izvajajo trije baleti in sicer: Baranovič: Srce iz leda, Weber: Poziv na ples in Rimski Korsakov: Caprieio espagnole. Vsi ti trije baleti so želi pri svojem prvem izvajanju prav lep uspeh in odobravanje. Za vse te 4 nedeljske predstave veljajo znižane ljudske cene.
Bivši francoski finančni minister, Loucher.
Reklame	ne	potrebuje	:
!	jr	1
:	Og	BERNATOVIČ	j
|	:
;	ker	se	blago	radi	svoje kvaii-	j
i	tete	in	cene	samo	priporoča!	j
I	5
turški divan in mehka ležišča... Predstavljal sem si, da sedi Mari s priprtimi očmi globoko v tem divanu, Vladimir pa se je zgrudil pred njo na kolena in ji poljublja
roke...
Natihoma moram priznati, da ne bi prav nič ugovarjal, če bi mogel biti na Vladimirjevem mestu; seveda, če bi imel dvajset let manj.
Stal sem na hodniku nasproti in gledal svetle rumene zavese na slabo razsvetljenih oknih. Vedel sem, da se za tema zavesama odigrava usodepolen prizor med dvema osebama, ki se ljubita. Mari je rekla Vladimirju svoj odločilni »ne« ali pa svoj odločilni »da*.
Ali je bila to ura obupa ali sreče? Ali se je povzpela ta žena do junaške možatosti, da je rekla svojemu ljubljencu: »zapusti me
—	samo da bi ostalo njegovo hrepenenje na vekomaj neutešeno in njena slika v njegovi duši na veke krasna? Ali pa se je vrgla s poslednjim razmahom svoje strasti v njegov objem in kaj se mu je odkrilo takrat: uresničenje njegovih tajnih želja ali hladna groza razočaranja?
Dolgo sem gledal v slabo razsvetljena okna; luč tam notri ni ugasnila.
Pijana blodnica je na poti domov z opotekajočim korakom prišla mimo in me je nagovorila:
—	Starček, daj mi cigareto!
Več od mene ni pričakovala.
Skozi prazno ulico je počasi privozil izvo-šček, v vozu sedeči človek je zaspano kimal z glavo. Bila je ura, ko je dospevalo vse, kar je bilo tega dne započelo. Zadnjič sem se ozrl v rumene zavese, nato sem se vrnil domov. Bilo je ob šestih zjutraj. Nisem bil opazil, da sem stal na hodniku nekaj ur.
ti daj se je Vladimir vrnil, ne ve nihče. Drugega dne so ga našli v postelji mrtvega; ustrelii se je bil v srce. Mari se je odpeljala iz mesta še istega dne in nikdar več je ni-igem videl odsihdob. Kaj se je godilo one noči med njo in Vladimirjem, nisem izvedel nikoli.
Dnevne vesti.
NASI LISTI IN UNIVERZA.
V četrtek je priobčil »Slovenec« notico v kateri naznanja strmečemu svetu, da se namerava ustanoviti v Sarajevu montanistična fakulteta, ki bo edina fakulteta te vrste v državi.
Se celo g. St. Radič je dejal, da je treba dosedanji montanistični oddelek na ljubljanski teliniki ohraniti in ga izpopolniti tako, da bo montanistična fakulteta v Ljubljani za vso državo.
Sedaj pa pride »Slovenec« ter poroča, da '0 v Ljubljani montanistika sploh ne poučuje in da je pravilno, če pride montanistična fakulteta v Sarajevo.
Vse mogoče se je hotelo vzeti ljubljanski univerzi, samo montanistlke ne. — »Slovenec« pa bi hotel menda dati še montanisti-ko. Komentar k temu naj napiše »Slovenec« sam.
—o—
Kadar je kje kaka polomija, potem je čisto gotovo poleg tudi — »Slovenski Narod«. Tako je mislil »Slov. Narod«, da mora na vsak način delati družbo »Slovencu« in napisal v članku »Malo šale (bilo jo je res malo) in resnice (te je bilo še manj) za leto 1926.-med drugimi neresnostmi tudi sledeče cvetke: »Kaj si želimo za leto 1926?«
Ljubljansko univerzo na višini Harvardske univerze...
50% svetovnih športnih rekordov akademikom ljubljanske univerze ...
Dvajset strokovno najboljših ministrskih načelnikov za Beograd z ljubljanske univerze ...«
Najbolj žalostno je to, da se »Slovenski Narod« niti ne zaveda, kakšno traparijo je napisal. Ta konstatacija mesto vsakega komentarja.
— Nova pošiljka kovanega denarja. Danes prispe na Sušak parobrod Manzoni z novo pošiljko kovanega drobiža po 1 Din, po 50 par in po 25 par.
— Porotna zasedanja v letu 1926. Redna porotna zasedanja v letu 1926. se bodo vršila v sledečem redu: Pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 1. marca, 7. junija, 13. septembra in 22. novembra; pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 1. marca, 7. junija, 18. septembra in 9. decembra; pri okrožnem sodišču v Celju dne 1. marca, 7. junija, 30. av-gmsta in 22. novembra.
— »Belgrader Zeitung« prenehala. »Belgrader Zeitung« je z 31. decembrom prenehala izhajati'.	.	.
— Diplomatski izpiti. Te dni so se vršili pred posebno komisijo v ministrstvu za zunanje zadeve izpiti pripravnikov za diploma-tično službo. S povoljnim uspehom je napravil izpit samo en kandidat.
— »Tako je rekel D’Annunzio«. Iz Trsia poročajo: Ob številni udeležbi legionarjev, zastopnikov oblasti in velike množice občinstva se je vršila te dni v Gardonni maša za piulle D’Annun»ijeve legijcmarje. Med ceremonijo je d’ Annunzio ves čas klečal pred katafalkom, ki je bit okrašen z lavorjevimi venci in zastavami. Po cerkveni svečanovi je imel d’Annunsio v svoji viti pred velikim številom povabljenih gostov velik govor. Poveličeval je italijanski značaj Reke ter po-vdarjal svoje lastne zasluge za to, da je bila Reka končno združena s svojo veliko maler-jo Italijo, ki pa tudi na neodrešene brate ob vzhodni obali Jadrana ne bo pozabila. Govoril je dolgo časa o Dalmaciji, »M je pripadla vsled popustljivosti vlade Jugoslaviji, dasi je bila Že za časa Rimljanov izrazito italijanska (?) pokrajina«. Dejal je, da bodo vsi stari rimski spomeniki poginili, če ne priskoči zasužnjenim bratom kmalu Italija na pomoč. Slavil je junaštvo legijonarjev, ki so se borili skupno ž njim za kraljico Kvamera. Pozval jih je, da naj bodo vsak trenutek pripravljeni, da žrtvujejo svoje življenje za brate onstran Adriije.
— Skrajšan rok vojaške službe v Belgiji. Iz Bruxellesa poročajo, da je izjavil belgijski vojni minister v zbornici, da se bo skrajšal rok vojaške službe, in sicer pri infamteriji na 10, pri drugih formacijah pa na 13 mesecev.
— Podaljšanje vojaške službe v Italiji. —
Tribuna« objavlja interesantne podrobnosti ’ o noveli italijanskega zakona o vojski. Predvideno je znatno ojačen je italijanske vojske. Raz v en lega je važno podaljšanje službenega ' roka tudi za prostovoljce in moštvo z vojaško predizobrazbo na šest mesecev: Rok je zna-šij doslej samo tri mesece,
— 200 komunistov aretiranih. Kot poročajo varšavski listi, so hite te dni razpuščene v vojvodini Novgorod vse komunistične organizacije. Pri tem je bilo aretiranih nad 200 komunistov.	,	,
— Skrajšano policijsko kazensko postopale v Avstriji. Z včerajšnjim dnevom je sio-r*il v Avstriji v veljavo nov admian raUvu > kazenski zakon ki vsebuje bistven; poenostavljenje policijsko kazenskega po*L panju v »lučaju gotovih lažjih prestopkov, kot so n. pr. odkladanje smeti na javnih pr h. u;i!i, iztepavanie preprog skozi okna na ulco it -.
V takih »lučajih sme diktirata pre^.cp-uiku policijski Stražnik na licu mesta fiksno de: narno globo 2 šilingov, ki jo tudi takoj prol) pobotnici inkasira. Na pobotnici m nobenega imena, prav tako se ime ne naznani oblasti.	,	...	,	.
— Množestveni beg iz Avstrije. Vsled naraščajoče prezposet nosti se je število lzselje-,vikov v Avstriji leta 1925. napram onemu r/. leta 1924. početvorilo.
— 669.000 brezposelnih v Nemčiji. Kot poroča »Tageblatt« je po zadnjem štetju v nezasedenem nemškem ozemlju 567.000 brezposelnih, v zasedenem pa 102.000. Tekom zadnjih tednov se je zvišalo število brezposelnih za okrog 4 odstotke, v nekaterih krajih celo za 50 odstotkov. Na Bavarskem je naraslo število brezposelnih od 15. do 24. decembra od 102.000 na okrog 120.000
— Zanemarjena oprava sovjetskih diplomatov. »Rulj« poroča, da j* iadal ljudski ko-
misarijat za zunanje zadeve okrožnico na vsa sovjetska diplomatska zastopstva v inozemstvu, v kateri povdarja, da, je napravila v nekaterih slučajih zanemarjena toaleta sovjetskih diplomatov na tujce zelo neugoden utis. Radi tega polaga ljudski komisarijat sovjetskim diplomatskih zastopnikom na srce, da obračajo v bodoče na svojo toaleto večjo pozornost ter pazijo v tem oziru pri vsoh prilikah posebno na svoje podrejene organe. Pri oficielnih prilikah je predpisan v inozemstvu za sovjetske diplomate frak, cilinder itd. Samo, če ima diplomat kak vojaški čin, sme nastopati ob takih prilikah tudi v vojaški uniformi. V okrožnici sporoča končno ljudski komisarijat, da namerava uvesti za diplomatske zastopnike posebno uniformo.
— Radi neizpolnitve volilne dolžnosti.
6	policijsk. sodnikov v Amsterdamu je dobilo nalog, da obsodi tekom 1. polletja 12 do 15 tisoč oseb, ker se niso udeležile letošnjih volitev v državni zbor. Pri takih množestve-n ih obsodbah v drugih holandskih mestih so bili ljudje obsojeni navadno na denarne globe od 50 cent. do 1 goldinarja, oziroma na
1	dan zapora. Zenske, za katere gre v večini slučajev, navadno kazen rajši odsede.
— Važna odkritja ruske ekspedicije v osrednji Aziji. Posebna ekspedicija, ki jo je pripravila ruska akademija znanosti in ki jo vodi učenjak Ferman, je prva prodrla v peščeno puščavo v Karo Kouniu v osrednji Aziji. V razgovoru z nekim poročevalcem agencije Pass je Ferman povedal, da je našla ekspedicija 10 km severno od Guck Pepe-ja obljudene oaze, namesto peščene in zapuščene planjave, kakor je vsakdo pričakoval. Zdi se, da žive v teh oazah plemena, ki so sorodna Turkmencem. Ti ljudje žive po čisto posebnih starodavnih običajih in sploh niti še ne vedo, da obstoja Zveza ruskih sovjetskih republik. V puščavi, ki so jo do sedaj smatrali za popolnoma zapuščeno, je mnogo potov, na katerih se srečava številne karavane velblodov. Prebivalci oaz žive v skupinah, ki štejejo od 15 do 20 šotorov; pečajo se z živinorejo, v prvi vrsti rede velblode, ovce in koze. Kakih 250 km od Guck Pepe-ja je odkrila ekspedicija bogata ležišča žvepla, ki se jim pozna, da so jih v davnih dneh izkoriščali. Zelo verjetno je, da bodo postali ti rudniki velike važnosti za rusko industrije. Rudniki so dostopni samo po posebnih stezah, ki jih poznajo prebivalci puščave. Fermanova karavana je vzbudila med domačini veliko presenečenje, kajti že več sto let niso videli tujca. Prebivalci Kara Kou-ma govore narečje, ki je podobno jeziku Turkmencev,
— 100-letnica smrti elektrotehnika Volte. Povodom 100-letnice smrti slavnega italijanskega elektrotehnika Volte pripravljajo za leto 1927 v Commu (Italija) velike proslave. Meti drugim se bodo vršili mednarodni kongresi elektrotehnikov in drugih strokovnjakov.
— Razpisana mesta. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje notarsko mesto v Mariboru, izpraznjeno po smrti notarja dr. Josipa Barleta ali drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po, premestitvi. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1926. — V območju državnih železnic v Ljubljani se razpisujejo mesta železniških zdravnikov, in sicer za zdravstvene okoliše: Ljubljano IV., Maribor
VI	in Sevnico. Zaprosilni rok do dne 20. ja-uuarja 1926. Podrobne informacije pri šefu sanitetnega odseka direkcije državnih železnic v Ljubljani. — Razpisana je služba državnega zdravnika za zdravstveno okrožje Tržič trg! Prošnje je vložiti do 25. januarja 1926 pri velikem županu ljubljanske ^oblasti. Pri državni kmetijski šoli na Grmu je oddati dvoje službenih mest, in sicer 1. mesto strokovnega učitelja aa vinarstvo’in sadjarstvo m
2.	viničarsko mesto pri solskem vinogradu v Smetenji vasi. Prvo je uradniško L ali II kategorije, drugo pa zvaaicnusko. Prošnje je vložiti do 15. januarja 1926 pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pr, Novem mestu. Podrobnosti glej v vseh ^čajih v Uradnem listu št. 116 z dne 30. decembra
19—' Odda se niesio zvaničnika pri srezikem poglavarju na Prevaljah.11' je vložiti do 20. januarja 1926 pri velikem zi -panu mariborske oblasti.
— Osebna vest. Namestnik drz. pravdnima v Ljubljani dr. Lavoslav Mastnak je pomaknjen v 6. skupino L kategorije.
— Promocija. Doktorjem filozofije je bn promoviran na ljubljanski univerzi cand. phil. Vladimir BartoJ iz Trsta.
— Izpremembe v državni službi. Premeščena sta: prof. Ivan Mazovec iz Maribora na diž. realko v Ljubljani in višji šumski upravitelj Cvetko Božič iz Bohinjske Bistrice k šumski upravi v Kranjski gori. — Imenovan je Andrej Klanšček za namestnika šefa tr-zavne borze dela v Mariboru.
Iz vojaške službe. Upokojena sta Podpolkovnik Karol Roblek pri Dravski divizijski oblasti in sanitetni podpolkovnik vojne mornarice dr. Andrej Korenčan.
— Eksplozija papirnatih bomb zahtevala štiri človeške žrtve. V Beanventu, v južni Italiji, so nesle ite dni štiri ženske v košarah na glavi papirnate bombe, s katerimi se tani oznanjujejo božični prazniki. Med potjo sta dve ženski padli, vsled česar so vse bombe eksplodirale. Vse štiri ženske so bile ubite, njihova trupla 90 bila taiko razmesarjena, da ni bilo mogoče ugotoviti identitete.
— Tragičen konec lova. V božičnih praznikih je priredila v Igloiuna Madžarskem družba prijateljev lov na srne. Ko je bilo že dano znamenje z rogom, da je lov končan, se je zdelo davčnemu eksekutorju Buchsterbiczev-ju da vidi v nekem grmu divjačino, zato je oddal tja par strelov. Takoj nato so se začuti iz grmovja obupni klici. Davčni eksekutor je obstrelil tri svoje prijatelje in dva gonjača. Ena od obstreljenih oseb je obležala na mestu mrtva, dve drugi umirata, ostali dve »ta težko poškodovali. Bu*h*t»rbiw»r j« hotol
izvršiti samomor, kar pa so prisotni preprečili.
—Preganjanje Židov na madžarskih visokih šolah. V prvi polovici tega meseca sta se skregali in stepli v Keszthely-ju na Madžarskem skupina nacionalističnih slušateljev ta-mošnje gospodarske akademije in družba židovskih trgovcev. Pri pretepu ;e bil eden od dijakov na glavi j>oškodovan. Poškodba se ni zdela nevarna, kljub temu pa je umrl dijak 8 dni po pretepu na zastrupljenju krvi. Radi tega so inscenirali dijaki veliko preganjanje Židov. Proglasili so bojkot židov-stva. Slušatelji akademije so se morali zavezati, da bodo židovske dijake bojkotirala ter ukinili vsako družabno občevanje z Židi sploh, razven tega so morali svečano obljubiti, da ne bodo nikdar več pri židovskih trgovcih kupovali ter, da bodo Žide v vsakem oziru preganjali. Ta sklep so sporočili kesathelyšM dijaki vsem madžarskim krščanskim dijaškim organizacijam ter jih pozvali, da se mu pridružijo. Radi te akcije je pričakovati po božičnih počitnicah na madžarskih univerzah velikih pogromov na Žide.
— Strašna justična zmota razkrita po naključju. Iz Šopronja poročajo: Posestnik Iv. Toth iz komitata Zala je bil obsojen 1. 1921 v Zalaegerszegu na 12 let težke ječe. Obtožen je bil, da je napadel dve ženski, ter eno umoril s strelom iz lovske puške, drugo pa nevarno obstrelil. Sedaj, ko je odsedel že
4	leta ječe, je prišlo po naključju na dan, da je nedolžen. Prava storilca, ki sta se čutila po tako dolgem času že popolnoma vama, sta se pogovarjala te dni na polju o svojem zločinu. Njiju pogovor so slišali otroci, ki so povedali vsebino doma, nakar je bila zadeva javljena žandarmeriji, ki je lopova aretirala, dočim je bil Toth potem, ko sta storilca vse priznala, izpuščen.
— Boj med orožniki in roparji. Nedaleč od Resana je naletela neka orožniška patrulja na roparsko tolpo glasovitega Milivoja Peoviča. Po dve uri trajajočem boju je Peo-vič padel smrtno zadet. Na njegovo glavo je bilo razpisanih 30.000 Din, ki se razdele med orožnike, ki so se boja udeležili.
— Prašičja afera v Subotici. Novosadski trgovec Rutli je oddal sredi tega meseca na subotiškem kolodvoru 49 prašičev za dunajsko tvrdko Lederer, na katere ime so bili izstavljeni tudi živinski potni listi. Pošilja-iev je bila v Subotici zaearinjena, vendar pa je dunajska tvrdka ni dobila. Zato je vložil trgovec ovadbo. Preiskava je ugotovila, da je bila pošiljatev odposlana z napačnim tovornim listom in potvorjenim živinskim potnim listom praški tvrdki Persen in Kamenik, kateri je Rutli dolgoval 200.000 Din. Osumljen, da je zagrešil goljuiijo je suboti-ški zastopnik praške tvrdke. Več oseb je bilo aretovanih.
— Ponarejeni tisočaki v Zagrebu. Neka agentura je predložila zagrebški policijski direkciji ponarejen bankovec za 1000 Din.
— Senz&cijonalna aretacija v Zagrebu. V Zagrebu je bil aretiran bivši bančni ravnatelj in odvetnik v Krapini dr. Bogdan Bar-bot. Ker je bilo vloženo zoper njega veliko število ovadb radi goljufij. Dr. Barbot, čigar dosedanja velikopotezna gospodarska in finančna podjetja so doživela potom, je skušal v zadnjem času ustanoviti novo veliko lesno podjetje. Za to podjetje je sprejemal uradnike, od katerih si je dal izplačevati visoke kavcije, ki jih je pa poneveril.
— Cin maščevanja. Predvčerajšnjim zve-
-	čer s« napadti v Beogradu uslužbenca cestne
železnice Spasoja Nikoliča bivši kočijaž Mi
minevalo se je, da živi največ Židov v Varšavi, kjer tvorijo tri četrtine prebivalstva. Medtem se je sedaj ugotovilo, da živi največ Židov v Newyorku. V Budimpešti je okrog 170.000 Židov, na Dunaju okrog 140.000, prav toliko v Odesi, V Berlinu jih je 110.000, v Londonu
120.000, v Parizu, Lvovu in Solunu pa po
50.000.
— Prebivalstvo Nevvjorka. Kot poroča list .Ne\v-York Herald«, ima glasom zadnjega
štetja država Newyork 11,162.000 prebivalcev, 777.000 več kot pred petimi leti. Mesto New-york ima, v kolikor leži na ozemlju države istega imena, 5,873.000 prebivalcev, kar znači skromni prirastek 253.000 tekom 5 let. Posamezni okraji Newyorka štejejo: Broux 872 tisoč, Brooklyn 2,203.000, Mauhatiau 1,945.000, Queeus 714.000, Richmond 138.000. Prebivalstvo okraja Mauhattau je padlo od leta 1920. za 253.000. Vzrok temu je neprestano napredujoča koncentracija trgovskih hiš v tem centralnem delu mesta. V ostalih okrajih se je število prebivalstva temu primerno močneje pomnožilo. Ker leži več občin — ki hitro naraščajo in jih je treba računati v vsakem oziru k mestnemu kompleksu Nevvyorka — na ozemlju države Nevv-Jersey, nudi ta statistika nepopolno in deloma varljivo sliko.
— Samomor na praškem Vaclavskem na-mestju. V nedeljo ob polnoči se je jjripetil na praškem Vaclavskem namestju samomor, ki je vzbudil precej pozornosti. Mlad uradnik si je pognal sredi ceste kroglo v srce ter obležal na mestu mrtev.
— Boj zoper Plamejica v Črni gori. Črnogorski poslanik Risbo Jojič je vprašal ministrskega predsednika, kje da se nahaja in kaj da dela v Beogradu prejšnji črnogorski mi-ministrski predsednik Jovan Plamenac. Poslanec je opisal Plamenčevo spletkarjenje zoper našo državo v inozemstvu ter vpraša, če bo Plamenac aretiran in stavtjep na odgovor.
— Več batin hoče imeti. Neki londonski hišnik in njegova žena sta nedavno zvezala postarno soprogo svojega gospodarja ter izsilila od nje z revolverjem v roki več dragocenosti. Mož je bil obsojen radi tega na 7 let prisilnega dela in 20 udarcev z »mačkom« (usnjatim bičem), žena pa na 3 leta prisilnega dela. Obsojenca sta vložila zopet to obsodbo vzklic, ki pa ni imel uspeha. Zanimivo pri tem je dejstvo, da je prosil hišnik, da se mu prisodi več udarcev z bičem, zato pa znižajo leta prisilnega dela.
— Rockefeller kupi carsko krono. Carsko krona in več drugih dragocenosti nekdanje ruske carske rodbine, pride še ta teden v Newyorku na dražbo. Kakor je poizvedel chicaški list »Mirral« iz dobro informiranega vira, je dal Rockefeller nekemu agentu nalog, da kupi več teh dragocenostmed njimi tudi krono za njega. Izklicna cena bo 251) milijonov dolarjev. Razven Rockefellerja bodo skušali dragocenosti kupiti na dražbi naj-brže tudi drugi ameriški milijarderji.
— Loterija Jugoslovenske Matice. Ponovno obveščamo, da so bite pri žrebanju loterije Jugoslo venske Matice dne 20. t. hi. izžrebane sledeče številke: dva glavna dobitka: 6830 in 17233. 25 nadaljnjih dobitkov: 19387, 6847, 9987, 15275, 17398, 7726, 15163. 4129, 2700. 17097, 9865, 5853, 455, 3127, 9892, 6244,21S6, 14971, 16326, 18831, 857, 9145, 3393, 11849, 5849. Do danes je bilo dvignjenih le deset dobitkov. Zato opozarjamo imejitelje izžrebanih srečk, naj se takoj javijo, odnosno naj svoje srečke pošljejo v priporočenem pismu na naslov Jugoslovenske. Matice v Ljubljani, šeienburgova ul. 7/IL, nakar se jim dobitek
lovan Stanojevič, njegova žena njegova hči pošlje po železnici. Dobitki, ki ne bodo dvig-;----1.:------------------------------------    .	_	.	do	l5 f6tjmarja t. 1., zapadejo na korist
in neki neznanec na ulici, ko se je vračal do-inov. Ena od teh oseb ga je udarila s tako silo s sekiro na levo stran prsi, da se je zgrudil na tla in omedlel,	nakar	je	dobil	še en
udarec po roki. Povod	je bil	ta,	da se	je Nikolič ptred mesecem dni sprl	s Stanojevičem
in njegovo družino.
— Oj to nesrečno praznoverslvo. Neki krnet v Vtaški je opazil te dni, da se klati okrog njegove hiše stekel pes, o katerem je pa mislil, da je volk. Kmeta je postalo strah, ker je slišal, da se prikazujejo včasih tiudi duhovi umrlih v podobi živali, zato je pograbil sekiro ter psa ubit in ga vrgel v bližnji jarek. Ko ga je opazil neki drugi kmet, Milosavljevič, ga je nesel domov, ga odrl teir se, misleč, kot prvi kmet, da je žival volk, namazal z njegovo mastjo po vsem telesu, kajti tamkajšnji kmetje mislijo, da postane človek, ki se namaže z volčjo mastjo, prav tako močan kot volk. Ko 90 izvedeli drugi vaščani, da ima Mirosavljevič volčjo mast, so jeli romati k njemu ponjo in kmalu je bilo namazane pol vasi z mastjo steklega psa, dokler ni prišel končno nok-i k.rod iz sosednje v<vsd, ki je sp>o-znal v dozdevnem volčjem kožuhu svojega steklega psa. Sedaj se je polastil kmetov velik strah, kajti boje se, da ohole vsi, ki so se z mastjo mazati, na pasji steklini, zato iščejo čarovnika, ki bi rešil vas katastrofe.
— Koliko se je potrošilo v Rimu v svetem ietu. Z velikim zadovoljstvom so ugotoviti italijanski katoliški in nacionalistični krogi le dni velik uspeh svetega leta. Konstatirano ie da so pOsetili Rim romarji iz najbolj od-<1 ali en iti krajev sveta, celo iz lslanda in Avstralije. Po vesteh, ki jih je objavila te dni i •leencna »Italia d’oggk, je obiskalo Rim okrog 1 450.000 romarjev. Od teh jih je bilo pol milijona iz delavskih krogov. Agencija
r ltalia' d’oggi« računa, da so pustili romarji v Rimu — ne glede na to, kar so zaslužile od njih cerkve - nad 80,000.000 lir.
— Koliko Židov je na svetu? Po neki predvojni statistiki je raztresenih po vsem svetu
j okrog 12 milijonov Židov. Od teh jih je živelo
■ skoro 6 milijonov v Rusiji. Sedaj po končani svetovni vojni, seveda ni več tako, ker je dobilo več držav nove meje. V Ameriki se nahaja dandanes • okrog 1,500.000 Židov, od teh jih živi 600.000 v Ne\vyorku. V balkanskih državah (v Srbiji, na Grškem, Bolgarskem in v Romuniji) je bilo pred vojno okrog 300.000 Židov. V Črni gori jih sploh ni bilo. V Angliji in Irlaudiji jih je bilo Okrog četrt milijona, v Franciji 85.000. V Aziji jih je nad 300.000, od teh jih živi posebno veliko v Palestini.
V	Afriki jih j« 80.000, od teh največ v Kajiru, AUktiaadrljf. AlKrm i« J«h»»*sl»»rffu B«-
Jugoslovenske Matice.
— Slovensko planinsko društvo naznanja svojemu članstvu in sploh vsem planincem, da se vrši v nedeljo dne 3. januarja 1926 ob
11.	uri dopoldne služba božja na Krvavcu. Mašo bere č. p. Ciprijan iz Kamnika, ki je tudi blagoslovil Dom. — Pot na Krvavec je od vseh strani lepa, od Jezerske planine, do kjer ni snega, je napravljena dobra gaz preko Križke planine do Doma. Smuka je dobra od Doma preko Krvavca čez pobočje tja do Vel. Z voha in vabimo vse planince in planinke, da prihite ob tej izredni priliki na Krvavec, kjer prisostvujejo sv. maši v višini 1.700 m, ko stopamo v novo leto, obenem želimo vsem članom srečno novo leto! — SPD.
— Šahovsko simultanko priredi mariborski šah. klub dne 5. januarja 1926 ob 8. zvečer v mati Goetjovi dvorani. Igrala bosta gg. E. Krainer in Vasja Pirc proti poljubnemu številu igralcev, ki morajo prinesti igre in deske seboj. — "Vstop prost. — Vabijo se vsi ljubitelji šaha in »kibici«, ki znajo držati je-zik za zobmi. — Tudi dame so dobrodošle. Ker bo cela prireditev družabnega značaja, je po igri prosta zabava ob pogrnjenih mizah. Sodeluje sloviti umetniški trio harfa, čelo in gosli — Lukeš et cons. — Natančnejše podatke še objavimo. — Odbor.
—r Znano renemirano restavracijo in hotel Lovački rog« v Zagrebu je prevzel s prvim januarjem g. Anton Tonejc, lastnik kavarne Evropa v Ljubljani in bivši večletni restavrater kolodvorske restavracije v Zidanem mostu.
— »Gospodinjski koledar« .higo.doveuske
Matice za leto J926. bo naprodaj od pondelj-ka 4- t. m. dalje. Zunanjim naročnikom se pošlje po pošti. Dobilo se ga bode tudi pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji- Cena Din 16.—.
Ljubljana.
1— Občinske davščine v Ljubljani. Ve.lik i
župan je dovolil, da pobira mestna občina v letu 1926. začasno vse občinske davščine v enaki izmeni, kakor v letu 1925.
I— Potresni sunek. Včeraj-zvečer ob 7. uri
5	minut smo čutili v Ljubljani dolgo trajJU®1.' precej močan potresni sunek, ki je povzroči t>o mestu precejšnjo paniko. Iz kineniatofT™' fov, kavarn, gostiln' in privatnih hiš R0 žali ljudje na ulice. V kavarni Emona so I lomili vrata. Ponekodij e letela s streh opeka Večje škode potres ni povzročil.
1— Silvestrov večer. Cela vrata Silvestrovi i več*rov j« bila prir»j«ia po Ljukljam in po-
vsod je bil naval publike velik. Treba Teči, da so Ljubljančani silno skromni ljudje, 'ker na vseh večerih so bile pavze častnejše zastopane na programu, ko točke. Večinoma so bili tudi programi nad vse običajni. Silvestrovi večeri so pač postali glavni vir dohodkov z,a društva in zato se prirejajo pod geslom: čim manj .izdatkov. — Vrvenje po ulicah je bilo ves večer in pozno v noč živahno. Pravi jutru seveda tudi ni manjkalo navdušenih pevcev brez glasu In'posluha.
1— Burna noč. Noč od 31. decembra na 1. januarja 1926 je bila v Ljubljani precej burna. Javljenih nam je več pretepov, od katerih je bil eden izredno, temperamenten dn z ozirom na število udeleženih oseb za Ljubljano rariteta. Imena pretepačev in lokalov za enkrat zamolčimo: Bil je Silvestrov večer in nekateri so pili na veselje, drugi pa na žalost.
•1— Mlad vlomilec. 15 letni ključavničarski vajenec Ervin S., kljub svoji mladosti policiji dobro znan indiviidij, ki je odsedeli že večmesečne ječo, je vlomil te, dni v barako branjevke Katanine Knav.sove pred rakovni-ško cerkvijo ter odnesel za 300 Din slaščic. Policija je fanta izsledila in spravila v hišo pokore.
1— Občni zbor »Svete Vojske« se vrši v nedeljo dne 10. januarja 1926 v Ljubljani (Rokodelski dom) in sicer ob 9. uri dopoldne g sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav, 2. poročilo odbora, 3. samostojni predlogi, ki jih je treba Štirni dni pred občnim zborom prijaviti, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti, Popoldne se vrši v i9tih prostorih ob 16. uri brezalkoholna prireditev, h kateri vabimo vse prijatelje treznostnega pokreta. — Vstopnine ni. — Odbor.
1— Občni zbor osrednje zadruge »Brezal-kcholna Produkcija« cr. z. z o. z. v Ljubljani ■se vrši dne 10. januarja 1926 ob 14. uri v poslovnih prostorih zadruge na Poljanskem nasipu 10. — Načelstvo.
,1— Gospodinje — lastnice defektne kuhinjske posode pozor! Po Ljubljana se klati goljuf, čigar specialiteta je popravila potrebna kuhinjska posoda. Možakar se izdaja za kleparja, oziroma piiskrovezca ter prevzema defektno kuhinjsko posodo v popravilo, ne da bi jo vračal.
Gospodarstvo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V I. ČETRTLETJU 1926.
(Opozorilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Vložitev napovedi.
a) za dohodnino. — Rok za vložitev za 1. 1926 poteče koncem meseca januarja 1926. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih.
b) za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi ne dobi nihče posebnega poziva.
Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom 1. 1925 niso izpre-menili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 231. zakona o taksah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s 'primemo utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II. Davek na poslovni promet.
1. Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1925 ni dosegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000, potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni do dne 31. januarja 1926 vložiti predpisano prijavo, ne tla bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva.
Napovedati je promet 1. 1925.
2. Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presezal v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in predložiti v 30* dneh po preteku vsakega če-
trtletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči j j 1 odstotni davek na poslovni promet.
3. Davkoplačevalci, ki so bili že v 1. 1925 zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1925 do dne 30. januarja 1926.
Prijave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din, ki se nalepi na pri-javo.
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
III. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
1. Telesni delavci, ki opravljajo delo samo-stalno ali od delodajalca nezavisno (jjostre-ščki, dninarji, žagarji, čistilci čevljev in tem podobni poklici) morajo, ne da bi čakali posebnega poziva od davčnega oblastva vložiti prijavo 'za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev (delavk) najkasneje do 31. januarja 1926 in napovedati zaslužek, katerega bodo v 1. 1926 predvidoma dosegli.
Delavcem, ki še niso dovršili 18. leta ali, ki so prekoračili 65. leto starosti, prijav ni treba vlagati.
2. V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci, ki ne oddajajo davka z mesečnimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65. leta starosti, navesti zaslužek, katerega bo v 1. 1926 predvidoma dosegel.
3. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja ako kupčujejo »na debelo« ali »na debelo» in »na drobno«) morajo odpremljati pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci) pa tek^m 14 dni po preteku vsakega četrtletja.
IV. Naznanilo o izplačanih službenih pre-
jemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmero dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v 1. 1925 do konca meseca januarja 1926.
Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
V. Razgrnitev predpisnili izkazov in priziv-
ni roki.
0 davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1925 bodo predpisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1926, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
VI. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1926 dospejo v plačilo neposredni davki za I. četrtletje 1926. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in za-računiti poleg 8 odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 odstotke terjanega zaostanka.
Dobave.
Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic sprejema do 2. januarja 1926 ponudbe glede dobave črne jadrovine in raznih lakov; do 5. jan. 1926 glede dobave raznega lesa, cinkove pločevine in odlitkov iz sive litine; do 8. januarja 1926 glede dobave osi za tenderje in nosilnih oprti. Pogoji so na vpogled pri istem odelenju vsak delavni dan od 10. do 12. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 2. januarja 1926 pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 300.000 kg ovsa; dne 4. januarja 1926 istotam glede dobave 37.000 kg bele moke št. 0 in 37.500 kg bele moke št. 2; dne 5. januarja 1926 istotam glede dobave 500.000 kg pšenice. — Dne 13. januarja 1926 pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave ročnih gasilnih aparatov. Dne 19. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega stekla; dne 20. januarja 1926 istotam glede do-
  fejMiicAAfl
 .....
II
100%na čista mast iz kokozevih orehov, zajamčeno izčiščena in hisijenična,
se zopet dobiva
v ^ s i h trgovinah.
bave bakrenega materiala (pločevine, žice, nastavkov in palic). — Dne 21. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Podlugovih ter glede oddaje naseka-vanja pil; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave zakovic. — Dne 22. januarja 1926 pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 20 vagonov krušne moke (tipa 80 odst.); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave žlebnatega jekla; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Bos. Brodu. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
LETEČI ZDRAVNIK.
Avstralija je oni del sveta, o katerem vemo Evropejci najmanje. Pri tem pa se poslužuje ta daljni kontinent, kljub vsej zaostalosti v nekaterih stvareh, prvi letala kot najvažnejšega prometnega sredstva Zračna pot je bila edina možnost za kultiviranje redko obljudenih držav Avstralije. Šele letalo je prineslo kolonistom udobnosti civilizacije. Kirurgi, zobozdravniki in babice prihajajo iz zraka k svojim pacijentom. Učitelji letajo od šole do šole, pastorji iz kraja v kraj. Edino le*na ta način je mogoče priti tudi do zadnje naselbine. Tudi pismonoša sede v letalo ter prinese pošto tisoč milj oddaljenemu adre-satu.
Železnice v 6. državah Avstralije so zgrajene tako neugodno kot le mogoče. Ne glede nato, da vozijo zgolj ob periferiji kontinenta ter vežejo samo pristaniška mesta drugo z drugim, ima železnica vsake države svojo širino kolotečnice in svoj poseben obratni ma-terijal, ki ne sme v sosedno državo. Na vsaki meji je treba prestopiti. Čudno je, da je sicer tako praktična Angleška kolonizirala Avstralijo tako nepremišljeno. Toda sedai je prišel Avstralcem, ko omenjeno, aeroplaif na pomoč, za katerega ni nepremagljivih distanc. Popreje so umirali, posebno v not n#-njih teritorijih kolonisti brez zdravniške pomoči. Tudi sedaj je v ozemlju, ki je 6 krat tako veliko kot Nemčija, samo po en zdravnik. Toda ta zmaga neverjetno razširjeno prakso z lahkoto s pomočjo svojega letala. Za silo lahko zdravi telegrafično tudi paei-jente, ki so oddaljeni 1200 angleških milj. To pa se zgodi na ta način, da jaha kak bolnikov sorodnik na prihodnjo brzojavno postajo, ki je .oddaljena včasih do 50 milj od dotičnega kraja ter tam odda brzojavko, v kateri opiše bolnikove bolečine. Nato ostane kar na pošti poleg aparata in čaka na zdravnikov odgovor. V kratkem času dobi brzojavnim potom diagnozo in recept. Oboje pregleda poštni uradnik. Nato sežeta v omaro za medicine in pripravita zdravilo. V Avstraliji je približno 260 postaj, ki so obenem poštni urad, lekarna in policija. Te postaje so takorekoč središče notranjega prometa, tam se koncentrirajo ljudje in brzojavne žice. V težjih slučajih sede zdravnik v svoje letalo. Tudi zobozdravnik se vozi s svojimi inštrumenti po zraku. Ta pravzaprav še bolj gosto kot njegov kolega, ker zob ni mogoče, zdraviti na distanco.
(169)
f oklopnjaku okoli sveta.
8pisal Robert Kruh.
Kes je. Jate ptičev 'letajo sem in tja. Gora napravlja povsem drugačen utis, kakor njena okolica. Kakor je «d tu videti, je do vznožja gosto poraščena.
Pripomnimo še, da je nastala španska beseda Cer-boli iz latinske Cerberus in tudi španski učenjaki, ki omenjajo to peklensko pokrajino, imenujejo goro Monte Gerberi. Cerberus pa je v grški mitologiji velikanski troglavi pes, ki čuva vhod in izhod v podzemlje, v pekel.
Peklenski čuvaj pa je videti v svojem svežem zelenju prav prijazen.
»Kako je neki to, da je ostala gora zelena sredi ‘tega izumrlega sveta?« zakliče Leonor.
»Ali naj ti jaz to šele razlagam, tebi akademični kemičarki?« se smehlja Georg. »Ker so vsi škodljivi plini, ki se tu razvijajo, težji od zraka, torej ne morejo tja gor.«
»Poraščen pa je vendar prav do dol!«
»Najbrže nas vara vid, v bližini izgleda to gotovo drugače.«
»Potem so na gori morda razen ptičev tudi še druge živali, ki so se tam samostojno razvijale in še niso prišle nikdar v dotiko z ljudmi.«
»To je pač mogoče.«
»Potem tam tudi ne manjka vod£ Georg, to bi bil j
samoten paradiž za nas. Ali bi bil zadovoljen tu živeti za vedno?«
»Kjer si ti, je povsod paradiž,« odvrne Georg in ji ljubimkajoče stisne roko.
Le Adam ne soglaša s tem popolnoma.
»Vi sploh ne mislite več proč od tu?«
»Ne, naselimo se tu za vedno.«
»Nikoli ne boste šli kaj iskat ven?«
»Cernu to, ko si napravimo vse sami.«
»Da, ali kje bom pa jaz dobival svoj tobak?«
Še preden opozore Adama, da tobak lahko sam nasadi in Leonoro, da bodo prišli sem kmalu tudi drugi avtomobili, ker je predala skrivnost — prekine Charly pogovor.
»Kaj pa leži tu? Sveti se prav kakor zlato?«
Kamenček je vzbudil njegovo pozornost.
Toda kako ga dobiti v avto? Odpreti vrata, skočiti ven, tega s"edaj niso smeli več riskirati. Če so odprli le najmanjšo lino, so ijneli takoj poln nos — res peklenske atmosfere.
A tudi na slične slučaje je mislil iznajditelj avta, če imora namreč avto biti popolnoma zaprt* vseeno pa hočejo od zunaj nekaj vanj potegniti.
Na dolgi palici je pritrjena železna roka, ki jo je možno gibati potom umetnega mehanizma. Palico so lahko vtaknili skozi eno izmed linic, tako, da ni prišlo nič slabega zraka v avto in prav na enak način so potem potegnili predmet not. Seveda je bilo za to treba še posebnega aparata, ki ga pa sedaj še niso hoteli
vporabiti. Odpreti jim je treba okeuce le za trenutek in tako zelo nevarni tudi niso plini, da bi vplivali takoj smrtno.
Palico pomole ven. Adam premika železno roko. Ubogljivo prime bleščeči kamenček, Georg ga vzame pri drugem okencu, zadržujoč nekaj sekund sapo. Palica ostane kar zunaj.
V	rokah drži košček čistega zlata, približno petdeset gramov.
Tako opozorjeni, zagledajo še več takih zlatih kamenčkov. Todp ljudje, ki so se znašli v tem avtu izjemoma ne kažejo pne strasti po zlatu. Pač so veseli, da je tu res zlato, najprej pa hočejo dognati, kalio je mogoče, da zlato ne kaže boraksove prevlake, ki odeva vse drugo.
No, zlato je pač najtrdnejša kovina; kakor znano, se izpremeni le v zlatotopni tekočini, mešanici iz sal-petra in solne kisline. Ne kaže niti najmanjše afinitete, sorodstva ali privlačne sile do drugih snovi in tako v zraku plavajoča borova kislina ni moglo vplivati na zlato.
Nadaljujejo pot proti gori. 'Večkrat dvigne roka kako stvar, a ne zlata, temveč v majhni posodi po izkušnje iz potokov in mofet. Voda je nasičena z borovo kislino, vsebuje pa še mnogo drugih kislin, soli in plinov, še mrzla deluje kot vrel natrijev lug, razkraja vse organske snovi, v vročem stanu pa vžge kapljica takoj luknjo v Charlyjevo roko, ki ni dovolj pazljiv. Kdor bi torej padel v tak vroč potok, temu bi se takoj ločilo meso od kosti in kmalu bi izginilo tudi okostje.
Ne kupite prej nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINC-a strojev znamke
mesecev brezplačno. Ponudbe pro na upravo lista pod: »Natančna«.
Širite »Narodni' Dnevnik* 1
z novim letom prevzel hotel
Čast mi je sporočiti cenjenemu občinstvu, da sem znano staro renomirano meščansko restavracijo m
Odkar poznajo v Avstraliji letala, imajo •tam tudi šole. Preje tam ni bilo nobene sistematične vzgoje. Šoloobvezni otroci so razdeljeni na razrede, ki jih poučuje gotove dni v tednu učitelj, ki prileti z letalom. Sistem letečih učiteljev je dosegel baje nenavadne uspehe. Na isti način se vrši bogoslužje. Zato se ne bo nihče več čudil, če rečemo, da so oni ljudje, ki potujejo največ na svetu, avstralski zdravniki, učitelji, pastorji in pismonoše.
Redukcija v ministrstvu za socialno poiitiko.
Beograd, 2. januarja. Na dnevnem redu včerajšnje seje plenuma finančnega odbora je bil proračun ministrstva za socialno politiko. Še pred sejo so imeli člani vladne večine posvetovanje, na katerem so sklepali o redukciji uradnikov v ministrstvu, pri borzah dela, pri oblast-
nih inšpekcijah dela, v oddelkih velikih županov in pri invalidskih zavodih. Razen te redukcije je predlagala vladna večina na seji finančnega odbora tudi zmanjšanje Itreditov za subvencije in pcdpore humanitarnim društvom ter za potne in upravne stroške. Opozicija je zahtevala, da se ukinejo mesta državnih podtajnikov in ministrskih pomočnikov, izseljeniška odposlanstva v inozemstvu ter inšpekcije za rečno in pomorsko bro-darstvo. Po razpravi o teh predlogih je bil sprejet predlog večine. Finančni efekt redukcije znaša za samo ministrstvo socialne politike 1,995.680 Din, razen tega pa se v območju tega ministrstva prihrani pri izdatkih za uradništvo
1,760.000	Din, za zvaničnike 208.000 Din in za služitelje 179.000 Din. — Ukinejo se nekatera sekretarska mesta, mesto
prctokolista, registratorja. in ekspeditor-ja ter nekatera mesta nižjega uslužben-stva. Ukine se odsek za socialno propagando in 13 krajevnih borz dela, izvzem-ši pri tem borze dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Pravtako se ukinejo krediti za snovanje novih borz dela in se reducirajo nekateri uradniki pri krajevnih zaščitah dece, izvzemši pri tem zopet mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana, kjer ostane število nespremenjeno. Dalje se ukine ekonomski odsek v ministrstvu za socialno politiko. Kredit za podporo brezposelnih delavcev se zniža od 300 na 150 tisoč Din, kredit- za podpore humanitarnim društvom pa od 200 na 100 tisoč. Kredit za podpore udruženju državnih uradnikov v Beogradu se je sploh črtal, med tem ko je bil kredit za inšpekcijo dela znižan od 350 na 200 ti-
soč Din, kredit za inšpekcijo parnih kotlov pa od 200 na 100 tisoč Din. — Kredit za repatriacijo naših državljanov se zniža na 300 tisoč Din, kredit za vzdrževanje višjih sodišč po stanovanjskem zakonu pa na 200 tisoč Din. Ukinila so se dalje referentska mesta pri velikih županih v Sarajevu in Zagrebu, materielni izdatki pri oddelkih velikih županov pa so se znižali, in sicer: v Dalmaciji od
20.000	na 10.000 Din, v Hrvatski in Slavoniji od 60.000 na 20.000 Din, v Bosni pa od 50.000 na 15.000 Din. Kredit za nabavo strokovnih knjig se je na Hrvat-skem znižal cd 15.000 na 1000 Din, v Srbiji pa se je ta kredit popolnoma ukinil. Popolnoma se je črtal kredit za poštne in brzojavne stroške, razen na Hrvait-skem, kjer se zniža od 10.000 na 6000 dinarjev.
■ Srečno in veselo f%ovo leto
ti	želi
S Anton Krisper
L LJUBLJANA - Mestni trg
Poslovne knjige.
P. n. bančnim .zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne kmige itd. po posebnem naročilu v fini in trpežni vezevi v najkrajšem času.
Knjigoveznica in cr talni ca
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florijanska ulica štev. 14
Srečno in veselo NOVO LETO
ždi
Breznik Gabriel
trgovina z delikateso
Ljubljana
Florijanska ulica štev. 1
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5--, vsaka nadatjna beseda ^ 50 par.	11
Srečno in veselo NOVO LETO
želi
Cvetličarna „NIZZA“
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 20
Fani Hvala
j Svojim znancem napravite veselje :
s primernim darilom in lo jt- le mogoče, če iste kupi pri ■
tvrdki
110SIP PETEUNC - Ljubljana j
| ki ima veliko zalogo žepnih rohcev, rokavic, nogavic, plete-* rune, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice,
| an<jieši<e sifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb- J | nike. police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malol
9
premog - Čebin
tfalfova ulica 1/11. - Telefon 56.
50.000 Din
posijila i55e izumitelj umotvora epohalne važnosti, odnosno bolje situ iranega sotrudnika. Cenjene ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Izume.
Kusi se
dobro ohranjen otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček*.
Fotografski pomočnik
dober in spreten, ki mu je dobro znano vse fotografsko delo kakor tudi posnemanje, se išče. Ponudbe je poslati na Atelier Michajlovič, Ne-
Iščem sobo
s separatnim vhodom najraje v sredini mesta. Ponudbe na upravo pod: >1. januar 1926c.
Inštrukcije
sprejme osmošolec. Ponudbe na upravo lista pod: Osmošolec«.
Med, tračani
najfinejši v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri \ nakazilu denarja vnaprej za 700 Din franko kolodvor Borovo. Franjo Kotlar, velečebelar, Borovo-Vukovar.
as:^- 13S552K;d
1£3Zb£5M
l
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
Mlajši
upokojeni samski državni uradnik se ^■SPe^e$P
sprejme kot tajnik večjega, odličnega podjetja v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vitae pod >Tajnik< na upravo tega lista do 31. dec. t. 1.
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter iih obrestuje najugodneje.
tiiiuiaiiiKiiiituiiiiiiiiiiiiiHisiiiiiiuiiiitnmttiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiimaiiiiiiiiiiui*
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU.
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmmniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuniiiiiinnHiii!
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštvu in proti ustavitvi.
mlad
Inteligenten
gospod, osamljen, ker
viakdaniemalenkosti ne zadostujejo, i 7"a	pisarniških	del
i*U spoznanstvo z enako gospodično, sluzbe' Gre tudi na deželo ter neka, samostojno damo, (ne čez
oziroma  o .	.•,	*
26 let). Poznejša ženitev ni_izMjuce-na. Cenj. dopise pod:	*
na upravo lista.
>Aphrodite«
ter najboljše švicarske pletilne stroje WDUBIED*' nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-1 maliko, dele za kolesa, olje i. t. d.
Delavnica na razpolago 11 Na veliko II
Večletna garancija! Na malol
se kupi brez dvoma
NIZKI CENI"
Žargi - Ljubljana
Sv. Petra cesta.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero raznega perila, nogavic, rokavic, zimske trikotaže ter raznih volnenih površnih jopic, jumperjev, moških sviterjev, otročjih obleke in jopic
Najbolje
»p«i
Ignac
Q
Q
D
D
fl fi itd. Nadalje raznih vezenin, svile, kravat ter sploh veliko u Q N	izbero	za	krojače	in šivilje.	U
5	U
uaaaaanaapaaaaaaPP00001300
tirvrluje y«(ikovrstne trgovske kakor tudll vse druge i tiskovine. ----- v Lastna knjigoveznica.
UfU«A ~ SIMON GREGORČIČEVA Ut 13. ~ TELEFON 552
5/^'*	      --	   .	   ,____II	-i‘rrUT~—rf-i' VI«‘H
Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. — Za tiskamo >Merkur< v Ljubljani Andrej Sever.