Leto VIL V Celji, dne 11. junija 1897. I Štev. 24. Ifehaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj ae torolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. - Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petitrvrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tndi za mnogokratno inseriranje primerni popust _ jMoinim sa celo leto 3 n pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poeilja: Dpravništru .Domovine" v Celji. Nov naklep proti Slovencem. Očividno v Avstriji po dosedanjem tiru ne pojde dalje. Temu pa ni povod samo obstrukcija. Tej se pride do živega, ako se v državnozborski poslovni red vsprejme nekaj ostrih določeb. Na to se je mislilo že v prejšnjih zasedanjih, a storilo se ni ničesa. Take določbe imajo celo v jako svobodnih državah. Poslanci, ki posebno v zbornici razsajajo, se izključijo za jedno ali več sej. V Angliji ima predsednik po neki stari pravici z dovoljenjem parlamenta dati poslance v zapor, kar se pa zadnja leta več ne zgodi. Tu gre za vprašanje samoobrambe. Po parlamentarnem načelu ima odločevati mnenje večine, in je njena dolžnost vse storiti, da temu mnenju pripomore do veljave. Vemo, da se najdejo ljudje, ki se boje, da se znajo razmere tako zasukati, da bi poostrenje državnozborskega reda nam Slovanom škodovalo. Po našem mnenju Slovani se silo ne bodemo ničesa dosegli. Tudi IffladoCebi danajskih punicacij niso pokopali samo z znanim škandalom v deželnem zboru, temveč s tem, da so narod pridobili proti njim. Toda k stvari. Rekli smo, da ni obstrucija glavni vzrok, da pride do premene v Avstriji. Centralizem največ zaradi tega obstati ne more, ker je popolnoma propala liberalna stranka, ki ga je podpirala. Ta stranka pa ima samo v veleposestvu in trgovskih zbornicah nekaj za-slombe. Pravih ljudskih mandatov se jej je posrečilo rešiti nekaj jedino na Češkem. Taka stranka ne more vzdržavati nobene vladne sisteme. Poljaki, Čehi, nemški konservativci itd. so pa vsi nasprotniki centralizma in ga že sedaj skušajo polagoma podkopati. Narodni Nemci in krščanski socijalisti še ne vedo, kam bi se odločili. „Reichspost" se z ozirom na češke razmere na vso moč upira federalizmu, dočim se jako razširjeni Verganijev »Deutsches Volksblatt" z jednako gorečnostjo bavi za federalizem. Nam se je to vztrajno zagovarjanje federalizma že davno sumljivo zdelo. Binkoštno nedeljo je ta list objavil dolg, če tudi ne posebno duhovit članek, v katerem je razkril svoje nemško srce. Ker so avstrijske dežele premajhne, želi, da se združijo v skupine, skupno deželno upravo. Prva skupina bi bila dežela češke krone. Potem bi pa sledila nemška skupina, kateri bi pripadale Dolenja in Gorenja Avstrija, Solnograška, Tirolska, Predarlska, Koroška in Štajerska. Ta načrt je zvit. Na ta način bi nas Slovence razkropili še bolj nege smo sedaj. Koroški, štajerski in kranjski Slovenj bi ne sDadali niti več pod jedno višje dežefiio sodišče. Ta^e velike deželne skupine bi imele svoja višja deželna sodišča. Vezi mej koroškimi, štajerskimi in kranjskimi Slovenci bi se pretrgale. S tem nasvetom so Nemci očitno pokazali svoje želje. Spoznali so, da z grajenjem slavnega nemškega mosta do Adrije več ne gre, zato so pa sklenili tem gotoveje ponemčiti štajerske in koroške Slovence. To je tudi želja višjih krogov. Opazovali smo poslednja leta, da se je na Kranjskem marsikaj storilo v narodnem oziru, za željo koroških in štajerskih Slovencev je bila vlada gluha. Tisti Slovenci, ki pridejo v nemško deželno skupino, so za naš narod tako rekoč izgubljeni in to je občutna izguba za narod, ki ne šteje niti dva milijona ljudij. Utegne nastati vprašanje, če bodemo potem sploh mogli kot narod obstati. S tem bi bile tudi za zmiraj pokopane naše stare želje o zjedinjeni Sloveniji. Naše razmere so drugačne nego so na Češkem in Moravskem. Moravskim in češkim Nemcem se ni bati za narodni obstanek, naj pridejo tudi v češko skupino. Čehi sami priznavajo, da jih v gospodarskem oziru nadkriljujejo Nemci. Poleg tega jim je precej naklonjeno plemstvo, ki je na Češkem važen činitelj. To plemstvo bode pa še očitneje pokazalo svoje nemško mišljenje, ko se doseže češko državno pravo, po katerem hrepeni iz stanovskih koristij. Plemstvo in pa denar, sta pa v politiki važna činitelja. Poleg tega bodo pa Nemci precej številno zastopani v deželah češke krone kar ohrani razmerje, kot so sedaj v Avstriji razmere sploh. Na severu Nemci s federalizmom nič ne zgube, samo zveza z Beroiinom se jim malo Tazdere. Slovenci se pa gospodarski ne moremo meriti z Nemci. Naš narod pač hitro napreduje, in je nemškega že davno prekosil, toda vse večja podjetja so v nemških rokah. Mi bi se Nemcem ne mogli vstavljati. Tesnejša zveza z nemškimi deželami bi se kmalu čutila v vsem našem javnem življenju. Kaj pa narodnostni zakon? Če se ta sklene, jeli potem konec vsaki nevarnosti? Po našem mnenju je to popolnoma napačno mnenje. Na Ogerskem imajo tudi jako dober narodnosten LISTEK. Zadnji grof celjski. (Konec.) Grof celjski in najveljavnejši mož ogerski Ivan Hunyadi, nista si bila že od nekdaj dobra. Ulrik je zavidal vrhovnega poveljnika radi njegovega dostojanstva in ugleda, in Hunyadi je o tem tako dobro vedel, kakor mu tudi ni bila neznana namera celjskega grofa, da ga hoče o pravi priliki izpodriniti. Pa ker se ni nudila prava priložnost, in ker se je po drugi strani tudi Ogru zdelo sovraštvo Ulrikovo oprezno, torej sta se pametno premislila in sta sklenila, da se drug drugemu približata, da se sprijazneta! Sklenila sta torej zvezo, obljubivša si, da hočeta drug drugemu varovati njegovo gospodstvo in oblast. In še več: državnika sta se zjedinila, to zunanjo zvezo in zavezo spremeniti tudi v notranjo, sorodno, in v to svrho naj bi Ladislav, starejši sin Ivana Hunyadija, popeljal na svoj' dom kot nevesto cvetočo Elizabeto, pravo kra sotico, hčerko grofa celjskega. Do te pogodbe, ki sta jo bila sklenila avgusta meseca 1455. leta, prišlo je iz zgolj sebičnih nagibov. Ker je bil Ulrik zadnji iz celjske rodovine, upal je starejši sin Hunyadijev kot Ulrikov zšt, da bo podedoval in pridobil velik del grofove posesti. Ulrik si je pa mislil, da mu bode lažje kot sorodniku Hunyadijevemu pridobiti privržence in močno stranko tega moža. Vrhovni poveljnik je bil vže star; njegov sin ni bil niti približnje tako nadarjen in duhovit, kakor oče; ako bi torej Ivana Hunyadija pobrala smrt, bilo bi mogoče, da bi bili Ulrika povzdignili naslednikom. Toda do te rodovinske zveze ni bilo prišlo; kajti po kratki zaroki je prerano preminila Ulri-kova hči: šla je za obema svojima bratoma v — večnost. Umrl je tedaj Ulriku celjskemu zadnji otrok. Bilo mu je to skeleča rana, pa dogodljaji, ki so se imeli goditi ter vršiti na ogerski meji, zamotili so ga večkrat, da ni mislil na svojo bridko izgubo. Od 28. dne maja meseca 1453. leta, ko se je mladi osvojevalec Mohamed II. polastil kot zmagalec mesta Konstantina Velikega, starega Carigrada, bilo je Ogersko v vedni nevarnosti, da ga kopita turških kčnj upustošijo in si ga prisvoji sultan, ki je hrepenel neprenehoma po tujih deželah. Res je, da se je Hunyadi branil hrabro, vztrajno, ko so pa Turki, hrepeneč po velikem vzpehu, mahnili sb silno armado proti Donavi, da bi dobili v svoje roke močno trdnjavo Beligrad, bila je Hunyadiju preslaba njegova vojna moč. Da se Ogersko reši, treba je bilo pomoči od drugod. Kralj Ladislav in Celjan sta si prizadevala, pridobiti od vseh stranij na Dunaj pomožnih | čet s katerimi sta mislila popolniti Hunyadijeve. Toda predno sta bila sš svojimi pripravami gotova, prišel je že bil minoritski menih Ivan Ka-pistran, poslan od papeža z precej močno križarsko armado na nevarno mesto; to je bil majhen, suh, medel, gologlav mož, ki je pa bil ves vnet za boj proti „polumescu", Turkom, in je zato navduševal tudi druge. Bil je skrajni čas, da se je tudi Hunyadi oborožil ter si pridobi pomagačev za bitko; kajti Turki so bdi že pred trdnim Belimgradom. Po hudem, zmagovitem boji, prodrla sta sloveči junak Hunyadi in italijanski menih na čelu svojih vojnih trum v trdnjavo, in obleženci, ki so mislili, da so že izgubljeni, sprejeli so jih z veliko radostjo. Pa še vedno so se pomikale in prerivale Mohamedove nepregledne vrste pred zidovjem, konca še ni bilo. Kar so pričele dobro vežbane trume naskakovati. Grozovito klanje in mesarjenje je bilo z mečem in metalnico (metalnim orodjem), in če je še toliko ogorelih obrazov azijskih popadalo mrtvih ter pokrivalo zemljo in ozidje, v sovražnih vrstah se to niti poznalo ni. Pa vendar je navdala obležence v obup-nosti srčnost, nevstrašljivost — naval in silni naskok so srečno odbili. Toda to še ni bilo vse; križarska vojna, ki jo je razvnel z besedo in z vzgledom verni, hrabri menih, mahnila jo je na taborišče prestrašenih Turkov, ki so jo popihali v divjem begu. zakon, a to jih ne ovira, da ne bi preganjali Slovanov, Rumunov in Nemcev. Pri tem so pa Madjari v resnici še v manjšini v deželi, dočim bi v novi nemški skupini bilo 5 četrtin prebivalstva nemškega. Nemška brezobzirnost je nam dobro znana, in dvomiti ni, da bi kmalu za nas Slovence nastopile jednake razmere, kot so za Slovake na Ogerskem. Na zakonih samih večkrat ni toliko ležeče, temveč na tem, kako se izvajajo. Član XIX. ki go»ori o narodni jedna-kopravnosti, je jako lep, a kako je pa ž njim v praksi? Iz povedanega je razvidno, da je nasvet dunajskega lista za nas Slovence skrajno nevaren. Niti predlogi v nemškem državnem jeziku nam tako nevarni niso bili. Zato je dolžnost vseh rodoljubov z vsemi silami delati na to, da se tako preustrojenje Avstrije prepreči. Njih delo bode težavno, a brez upanja pa ni. Da bi se preko sedanje ustave vpeljal federalizem ni verojetno. Po ustavi je pa za tako preustrojbo države potreba dveh tretjin večine in slovenski glasovi se bodo še iskali. Naši poslanci ne morejo postati grobokopi slovenskega naroda. Kaj sedaj?! Državni zbor se je dne 2. rožnika t. 1. vsled neznosnega tulenja in vsega drugega početja Nemcev, zaključil. Prej nismo vedeli, pri čem da smo, ker veter zgubi od Dunaja do nas vso svojo moč; nič prav ne vemo v katero stran da piha. Sedaj po zaključenju smo pa še v huji temi. Vajeni so vsi avstrijski rodovi, da tavajo po temi v svojem mišljenju o vladi, od kar je grof Badeni ministerski predsednik. Sč spretno roko nam ve on držati zagrinjalo pred očmi, katero zakriva njegovo zakulisno delovanje in ako mi to zagrinjalo malo privzdignemo, vrže nam v oči bliščečo nenaravno luč, katera nam ves vid jemlje. Zaključil je torej grof Badeni državni zbor in ne preložil, kakor se je pričakovalo. Nerešena so ostala vsa važnejša gospodarska in politična vprašanja, nujna in nenujna, važiia in nevažna, zaradi vedenja slavnih naslednikov Cimbrov in Tevtonov, ki se pa v teku več kot poldruzega tisočletja niso povspeli v oliki in omiki na stopinjo slavno znanih Ašanti-Indijanov. Nerešena so tcraj najvitalnejša in za razvoj in napredek Avstrije in posebno Slovanstva naj-pomenljivejša vprašanja. Kako stališče zavzema sedaj vlada glede jezikovnih naredeb, pogodbe z Ogersko, kmetijskih zadrug, zavarovanja delavcev in obrtne postave? Tega ne vemo. Grof Badeni misli pričakati, da se onim gospodom, ki so z modricami opleteni hodili na levico državne zbornice svojo barbarsko kulturo kazat, vroča To je bilo 23. dne julija meseca 1456. leta. Po bliskovo se je raznesla ta novica o sijajni zmagi in ž njo slava Hunyadijeva in Kapistranova. V tem je pa bilo privrelo na Dunaj veliko potujočega ljudstva. Že je bil odločen dan, kdaj da odrinejo na Ogersko, kar so dobili žalostno vest, da je osiveli Hunyadi v Zemunu dva tedna po zmagi umrl vsled mrzlice, ki je nastala v taboru, — mož, po katerem je žalovalo in plakalo vse ljudstvo. Ulriku je odleglo; kajti če ga ni drugače zapustila vsa sreča, prišla je vendar zdaj ura, ki mu je prinesla poleg starih dostojanstev tudi še isto, ki je dičilo umrlega: namestništvo na Ogerskem. Silil je torej kralja, da jo naj kmalu odrinejo z Dunaja, in v resnici se je pomikala že v zadnjem tednu avgusta meseca nova armada ob Donavi; bilo je pa tudi Belemugradu potrebno, ako bi se Turki ojunačili, da bi se maščevali nad sramoto, ki jih je doletela. Smrt Ivana Hunyadija provzročila je veliko zmešnjavo na Ogerskem. Nekateri žlahtniki so se zbirali okrog sina umrlega junaka, drugih je bila zopet volja, neznatnega mladiča slavnega, imenitnega očeta izpodriniti z mesta, za katero ni imel sposobnosti. Oktobra meseca so se zbrali velikaši vse dežele v Futaku, nekem trgu ob Donavi blizu Novegasada, da bi najvišje državne urade zopet razdelili novim možem. Ostre govore so govorili, in razburjena kri pomiri. In kaj potem? Ali je res tako kratkoviden, da ne vidi, da to ne gre, da gospodje a la Wolf, Iro, in vsa ta zagrizena prusaška kompanija, ne bo prej mirovala, dokler ne čutijo, da vlada nad njimi slavno žezlo iz rodu Hohenzollern Sigmaringen. Najkrajša pot bi bila, da bi vse te gospode, moderne divjake, postavili na podlagi državnozborskega opravilnika, pred vrata. Kajti takim, ki si drznejo v avstrijskem državnem zboru klicati pruskega cesarja na pomoč, takim ni prostora v državnem zastopu. No pa pustimo tako in enako, premišljevanje, ker nam ne hasne, ko vemo, da nismo mi niti od daleč odločilni pri politiki grofa Ba-denija. Pomagal si je iz tolikih zagat, si bode že s pomočjo svoje prebrisane, diplomatične glavice še iz te. To bodi njegova skrb. Vprašanje je le, kaj in kako sedaj z nami?! Da je daljni boj s Cimbri in Tevtoni neizogiben, to vemo. Pripravljati se nam je odločno na vsak napad, posebno v slučaju, da se vresniči to, kar se sedaj samo šele govori: da namreč pomeni za-ključenje državnega zbora toliko, kakor da se je grof Badeni levici udal. Ako misli on odnehati, ne mislimo mi, ako on odstopi od vlade, ne odstopimo mi od svojih terjatev, ampak bili se bomo z vso odločnostjo do zadnjega, dokler ne dobimo svojih pravic, naj bode vlada Badenijeva ali katera druga, če bodemo v vladni večini ali ne. Mi sicer ne verjamemo, da bi se grof Badeni v resnici udal tem puhloglavim prusaškim kri-čačem, ker se jih vender na lep način lahko znebi in to pričakujemo tudi mi od njega. Vprašanje je pa sedaj, kaj do jeseni! Ali bomo v političnem brezposlu? Ali naj ostanemo v tej negotovosti, v katero so nas vrgli višji krogi. Ker nam ni mogoče neposredno zvedeti, kakšno je politično obnebje, želimo pojasnenja od poslancev naših. Oni naj nam povejo, kaj da nam je pričakovati od državnega zbora, oni naj pripravijo ljudstvo za vse slučaje, katere morejo nastopiti, da bodo imeli zaslombo med ljudstvom, da bodo lahko rekli, da delajo za ljudstvo in z ljudstvom. Mi stavimo za sedaj v obče le dva vprašanja, katera sta za nas največjega pomena: kaj je z^ezikovnfmfcnaredbami, kaj je s pogodbo z Ogersko? Jezikovni naredbi sta izdani za Češko in Moravsko. S tem je krajevno priznana in deloma djanski izvedena jednakopravnost Slovanov z Nemci. Če velja to načelo jednakopravnosti glede Čehov in od nekdaj že glede Poljakov, mora isto veljati glede vseh druzih Slovanov in v prvi vrsti glede nas Slovencev. Zahtevamo pa tudi mi; uvede naj se za Kranjsko, za Štajersko, Koroško, Goriško in Primorsko. To je naš zahtevek, I od katerega se z nobeno sladko obljubo ne od I pravimo. Čudni so Nemci, da nam tu očitajo | nenasitljivost, rekoč, da, ker sta se izdali na- vsaka stranka je hotela imeti prav. Zmaga je bila končno vendar za Celjana ugodna: v slovesni skupščini je bil grof Ulrik imenovan namestnikom ogerskim. Dosegel je torej, kar si je želel. Pa potreba je bilo, sprijazniti se z nasprotniki, in to je mislil najlažje doseči, da je vzel Ladislava Hunya-dija svojim sinom. Ta je bil s tem navidezno zadovoljen; pa v njegovi duši se je razvilo sovraštvo, razvil se je hudoben načrt, — ki so ga njegovi prijatelji odobravali. Sklenili so, raji prelivati kri, raji se pregrešiti na grozovit način hododelstva, nego da bi služili zopernemu, sovražnemu — tujcu. IV. Danes še grof celjski in — nikdar več! Trdnjava Beligrad je na skalovitem griči. Na sredi je prava trdnjavska gradba, ki jo na okoli loči štiristo korakov širok prostor od drugih delov mesta. Ko jo je oblegal Mohamed II., porušili so marsikatero stavbo, — marsikateri zid; ko sta pa dospela tja kralj in grof Ulrik s križarji, popravila je bila že davno stranka IIunyadijeva, kar je bilo poškodovanega. To je pa storila na svojo roko, ne da bi bila vprašala kralja za dovoljenje. Bilo je tožnega, deževnega popoludne novembra meseca, ko se je na obrežjih Donave pri Zemunu izkrcala križarska vojska ter se napotila v trdnjavo. Naprej je jezdilo krdelo konji- redbi za Češko in Moravsko, zahtevamo sedaj vsi in za vse dežele, koder so Slovani jednakih naredeb. Mnogo govorijo o zaušnicah, katere so se dale z naredbami velikemu narodu nemškemu in katere so tako občutne, da bole celo vse njjh germanske bratce v rajhu, ali mislimo, da se bodo te zaušnice že počasi ohladile. Čas je najboljši lek. Do jeseni se zrak ohladi in gospodje, vaša kri tudi, vsaj toliko, da bodete razumeli kaj da je logika in kaj da je doslednost. Mi želimo pa od naših poslancev zvedeti, kako stališče zavzema grof Badeni glede teh naredeb in kaj misli o tem desnica, če bi bila pripravljena podpirati nas v teh težnjah z jednakimi naredbami ali ne. Potem pride na vrsto pogodba z Ogersko. Koliko da trpi vsa Avstrija pod tem, to ve vsakdo; da mora naša polovica, katera ni mnogo večja od onostranske, plačevati dve tretjine vseh davkov in vseh skupnih dolgov, to je krivica, katere nismo več voljni prenašati. Ljubša nam je skoraj perzonalna unija, kakor pa tak duvalizem. Na zadnje bi se dalo to tudi prenašati, ko bi znali gospodje onkraj Litve gospodariti in ko bi vedeli, da se njih polovica prišteva k avstro ogerski monarhiji. Ali da bi si oni na-pravljali lastno domobransko-peštvo, konjištvo in topništvo — in vse to na naš račun in zato, da nas bodo potem po zobeh bili, tega ne. Ako že mislijo, da brez honvedskega konjištva in topništva ne prestanejo, naj si je sami na lastne stroške napravljajo in vzdržujejo. Mi jim ne bodemo dalj brusili nožev, s katerimi nas bodo potem klali. Samovoljnost in brezobzirnost Ogrov je neznosna. Koliko milijonov smo mi že za njih bedastoče morali plačati. Pri lanski razstavi so imeli zgube cele 3,000.000 gld. beri: tri milijone goldinarjev in od teh smo morali plačati mi dve tretjini, t. j. svotico dveh milijonov. To neznosno razmerje mora nehati in sicer prav kmalu, ker je že skrajni čas. Udati se jim ne smemo. Pokazati jim hočemo, da mi prestanemo lahko brez njih, a ne oni brez nas. — Že v zadnji številki našega lista je natančneje razložen predlog našega poslanca gospcda viteza Berksa, da naj se ustanovi posebna avstrijska banka; s tem zgubi avstro ogerska banka mnogo kredita in ne bode mogla več vspevati, ker imajo večino delnic skupne banke Avstrijci, in kateri se jih bodo potem gotovo skušali znebiti. Ti dve vprašanji sta za nas kot Slovane in Avstrijce imenitni in glede teh dveh hočemo imeti gotovost. Zato bodi s tem izrečena do vseh gg. poslancev in vseh vodilnih duhov na Slovenskem nujna prošnja, da prirejajo ob času državnozborskih počitnic shode, na katerih naj ljudstvo poučujejo glede političnega položaja, kar jim bo tem ložej, ker vemo, da jih bode pri tem kov pod težkim železnim omrežjem, ki je držalo v trdnjavo. Za njo sta šla kralj Ladilslav in na novo imenovani ogerski namestnik, grof Ulrik Celjski, s krasnim spremstvom, in vzadi se je pomikala pisana množica križarjev, ki so se zbrali iz različnih pokrajin. A jedva je zadnji Ulrikovega spremstva prekoračil vhod, jedva je Ladislav Hunyadi, ki je se svojimi privrženci bival v trdnjavi, prišlece pozdravil, zaropotalo je omrežje pri vratih silnim hruščem in ropotom, — in vhod je bil zaprt. Kralj in Celjan sta se pomenljivo spogledovala, oba sta obledela. „Kaj to pomeni, Hunyadi?" vprašal je kralj. »Zakaj braniš križarjem vhod?" „To zahtevajo deželne postave," odgovoril je Hunyadi na kratko. »Deželni zakoni zahtevajo?" — Kralj Ladislav je odkimaval, ko je to govoril, kakor bi ne bil hotel verjeti. »Tako je, kakor sem rekel. Po stari pravici ne smejo tujci zahajati v nobeno trdnjavo ob meji." Szilagyi, stric Ladislava Hunyadija, ki je stal blizu, pritrjeval je z glavč in se je veselil poparjenosti, ki se je lotila kralja in Celjana, ko sta se morala ločiti od svoje armade. Bila sta v zadregi; na sumu sta imela Ladislava Hunyadija, da ima sč svojim hudobne namene; to se je pa tudi videlo že iz njihovega obnašanja. r podpirala javnost in časopisi. Da bodo imeli taki shodi mnogo uspeha, smo trdno prepričani in ker bo sedaj mogoče vsako nasprotovanje od strani opozicijonalnih poslancev s pomočjo od pravljene nedotakljivosti poslanske, v začetku zatreti, upamo, da bode na ta način tudi poslancem našim mnogo lažje začeti boj v jeseni. Tako bo tudi popravljeno vsaj deloma, kar se je v zadnjem času zamudilo. Stonomk. Pomagajmo, pomagajmo bratom! Ko zremo tja doli na neumorne naše bo-rilce ob sinjej Adriji, navdaja nas često neka bojazen, bode jim li možno vstrajati v hudem gospodarskem in politiškem boji, dokler ne rešijo svoje časti in svojega prava? In pretužne razmere navalile so tržaškim rodoljubom na preobložena pleča še novo breme! Vzdrževati morajo in gmotno podpirati ubožne rodbine 30—40 nesrečnih svojih sobojevnikov iz okolice, ki ječe vže tretji mesec v preiskovalnem zaporu, in kakor kažejo prve obsodbe, bode več njih moralo za leto dnij izročiti ljubljene rodbine milosrčnosti usmiljenih sosedov in rojakov, ker niso mogli gledati mirnim očesom, kako prevzetni tujec in besni nasprotnik nekažnjena gazita v blato njih prava in čast, ter zasramujeta jih v domačej hiši! To so naši mučeniki; in kakor nam je dolžnost skrbeti za njihovo čast, moramo tudi vzdržati zapuščene njih rodbine. Tako je naprteno znova težko breme. Tržačanom samim zdržati jih, ni več možno, tedaj ni jim vzeti za zlo, ako kličejo v velikej sili ostalo Slovenijo na pomoč, naj ona morda najboljim svojim sinom priskoči. Sami najbolje vedo, kako vse in povsod plačuje narodni davek, ali bese da in belič množice izd a. Naj bodo teh prošnje znane širjim krogom in vsakdo povej in priporočuj bratu, tovaršu, sorodniku, znancu, prijatelju, z izrecno prošnjo, naj isti isto tako nadaljuje in v kratkem je nabrana izdatna svota, ne da bi se kdo posebno potrudil in več žrtvoval kakor prav lahko pogreša. Plačilo bode neprecenljivo in mnogovrstno. Že sami darovalci bodo imeli zadoščenje, da so podpirali pravično stvar; bednim rodbinam pa bode v veliko gmotno olajšavo. Z gmotno podporo pa skoraj ni za primerjati moralna podpora, da ne govorimo o tamošnjih rodoljubih, kterim bode to v vspodbujo vstrajati nadalje v trdnem boju. Kako tolažilno mora uplivati na uboge jetnike, ko zvedo kako za njih gladne rodbine skrbijo tam daleč za gorami in vodami istokrvni bratje, kterim se njih prava istotako kršijo; tam v daljini sočutstvujejo ž njimi in se jih usmilijo. Ni ga lepšega tolažila v ne- Notranji glas je rekel Celjanu, da mu preti ne varnost, čutil je, da se je vjel v past; kako mu je bilo žal, da ni verjel svojim prijateljem, ki so ga vedno svarili! Pri vsem tem pa nista hotela pokazati niti Ulrik niti kralj, kako ju skrbi. Zahtevala sta samo, da bi ju popeljali v njihovo stanovanje in Hunyadi ju je spremil v stari sivi grad. „Potrebujemo vaših nasvetov," opomnil je Hunyadi na lahko, ko je stal pred durmi, ki držijo v različne prostore, kateri so bili prirejeni za — grofa. Ko je Ulrik le molčal, bil je tudi on tih ter se poslovil na kratko in mrzlo. Celjanu je to pot samota prav prijala. Na tisoče mislij mu je rojilo po glavi, potreboval je miru in počitka, da bi si jih nekoliko zbral. Najprvio je premeril dolgimi koraki visoko — obokano čumnato, potem je stopil k oknu ter je zrl v temno noč. Le polagoma se je privadilo oko veliki temi, in dozdevalo se mu je, kakor bi se spodaj pred durmi, ravno pod oknom njegovega visokega bivališča, gibali možje. Kmalu ni več dvomil, da ga oči ne varajo. Nevoljno je začel zopet korakati po čum-nati. Ostroge so kar žvenketale po kamenitih tleh, in od sten je odmeval votel glas njegovih stopinj. »Bojijo se," mrmral je sam za-se, »ker sem prišel na njihove namene, da bi jim utegnil še uteči. Zato so razpostavili te biriče, da jim ne sreči kot pravi prijatelji, ki reveža ne zapuščajo ampak ž njim še delijo srčno bol. Stvar je preresna. Sedaj nam je izročil pismo-noša dopisnico iz Gornjega Štirskega, od prijatelja. ki je moral v tujino; piše nam: »Kar sem slutil, je — žali Bog že zdavno res Moj brat tudi zdihuje v ječi od 10 maja sem. Bratranec mi je popisal natanjko ves dogodek in pravi, da moj brat ni črhnil niti basedice, in so ga zaprli le ker je bil v družbi po žandarju ranjenega fanta. Lahko si misliš, kako so moji doma žalostni, dela je mnogo, a delavcev ni, ker brat je večinoma sam na polju vse opravljal. Drugega dne po dogodku je prišlo 16 policistov in 4 žan-darji na Opčine, da so odpeljali 5 žrtev vklenjenih v zapor." Tako tedaj trpe rodni nam bratje na jugu. Brezobzirni Italijan gospodari tam prav po turško: mori po svoji slavni žandarmeriji in zapira, da je groza. Mi, ki še nismo vajeni tacega gospodarstva, ne vemo kaj se to pravi. Upamo sicer, da pridemo s pomočjo pravice v okom takim pojavom »avite culture", a za sedaj, le ječe za svoje pravo rodni nam bratje po ječah. Ne bodi nam beseda brat samo v ustih. Pokažimo v dejanju da smo sinovi jedne matere. »Po tem vas bodo spoznali, da ste moji, da se ljubite mej seboj", je rekel božji Spasitelj svojim učencem. Po tem naj nas svet spozna, da smo sinovi jedne matere, da se ljubimo med seboj in podpiramo drug druzega. Bodi tedaj tudi na naše rojake po Južnem Štajerskem izrečena iskrena prošnja, da se začno pobirati mili darovi za družine onih, ki, ne da bi bili kaj zakrivili, ječe po zaporih in morajo še tam prenašati gotovo ne preprijazno vedenje italijanskih svojih varuhov. — Prosi se ob jed-nem ponatis teh vrstic in za jednak poziv po druzih časopisih. Darove hvaležno sprejema uredništvo »Domovine", katero bo tudi prijavljalo imena darovalcev in darovane zneske. Pri veselicah, veselih druščinah, zabavnih večerih se spominjajte teh nesrečnih. Imaš-li brate mnogo od nebes, Od bratov ne odvračaj mi očes! Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšaj gorje! Celjske novice. (Okrajni zastop celjski) ima dne 12. t. m. ob 9. uri dopoludne svojo veliko skupščino. Zboruje se v sejni dvorani v »Narodnem domu" v Celji. Opozarjamo še jedenkrat čč. gg. odbornike, da nobeden ne zamudi in točno pride k seji. (Slovenski poslanec vitez Berks in tovariši) so zahtevali od ministerskega predsednika bi popihal iz te kamenite kletke. Hočejo me imeti ujetega dokler me ne obsodijo. Ko so Celjana mučile take misli, približeval se je nekdo durim tihim korakom — in je rahlo potrkal. Ulrik je prijel za meč, ki ga še vedno ni bil odpasal, in v istem hipu bil je pred njim neki — mož. »Kdo si?" zagrmel je Ulrik. »Za božjo voljo, grof!" šepetal je tujec, svareč ga, da naj bo tih. »Jedini prijatelj sem vam, ki ga imate v posadki. Spomnite se tistega mladeniča imenom Pavel, ki ste mu pred dvema letoma dali zlato prostost — jaz sem isti, in če hočete, plačam vam to dobroto danes, jednakim, istim plačilom. Zaupajte mi — rešim vas! Pa mudi se, gospod grof, da se nam posreči." Koj po prvih besedah je spoznal Ulrik svojega nekdanjega vjetnika. Ravno v tej uri je ta sestanek dobro del boječemu srcu, in hvaležnost mladega moža ga je čisto ganila. Grof mu je stisnil prijateljski roko in ga je molče vlekel v globočino druge sobe, ko je prej zaprl težka vrata. »Zdi se mi, da veš več, nego jaz," pričel je mirno Celjan; »Hunyadi me hoče vjeti in zapreti, kakor se mi dozdeva, je-li?" »O, če bi le ne bilo ničesar hujega!" odgovoril je oni; »znabiti se ne bi bil odločil, preprečiti sinu velikega Hunyadija njegove namene. Ko sem pa zvedel, da vas hoče umoriti, nisem pojasnilo, kako da sta smela okrajna zastopa v Lipnici in Judenburgu v svoji seji skleniti grajo in nezaupnico vsem nemško-konservativnim poslancem na Štajerskem, ker se ne vdeležujejo razgrajanja obstrukcijskih Nemcev. Naj bi se kaj tacega drznil storiti kateri slovenskih okrajnih zastopov! (Najvišja graja.) Poročali smo zadnjič iz Gradca o rogoviljenju vseučiliščnih graških profesorjev zastran jezikovne naredbe. Te dni bil je dvovrni svetnik in vseučiliščni profesor vitez Karajan zahvalit se za podeljeno mu čast pri cesarju. Pri tej priložnosti omenil je cesar tudi ove poslane prošnje, rekoč: »Prošnja graških profesorjev glede jezikovne naredbe me je skrajno neljubo dirnula; senat sam je graje vreden. Pooblaščam vas, da svoje tovariše o tem obvestite! Jeli prinesel in oddal prof. Karajan svojim kolegom vsakomu svoj »dolgi nos?" (Lajajo — a ne grizejo.) Privadili smo se že v Celji napadanju in zasmehovanju od strani »kulturonosne" sodrge, ako ta začuje slovensko govorico. Sami smo si krivi, dokazujejo nam, zakaj pa izzivamo z glasnim slovenskim govorjenjem. Ne more li Slovenec držati robec pred usti, ako hoče javno v svojem jeziku govoriti — in vsega tega bi ne bilo. Sedaj se je pojavila nova »mestnobrambna narodna straža". Pozor, rojaki-narodnjaki! Od te strani še pač najmanj sovražnika poznate. Gredš nedavno s prijateljem od doma po neki stranski ulici, govorila sva seveda slovenski. Kar nama pride nasproti »nežna devica", bojevito vpre v naju pogled ter junaško vikne: »Heil"! Nisva se sicer prestrašila, ne zbežala, kakor je gotovo »vitežka deva" pričakovala, pač pa sva si pomenljivo namignila: »Je li to sveta navdušenost", znak najnovejše olike nežnega spola, — ali pa (Bog odvrni!) prvi pojavi unetja možgan. Nečemo sicer, da bi ta deva po svojem junaškem činu zaslovela za rešiteljco celjskega nemštva, a povemo, da je nadeupna hčerka tukajšnjega meščana. (Pommer, Girstmayr in tovariši) pritožili so se v državnem zboru, da izdaja c. kr. črno-vojniško okrajno poveljstvo v Celji črnovojnikom knjižice pisane v neki »kunštni" slovenščini, koje baje ta dva gospoda ne umeta. Girstmayr-jev »Francelj" bi najbrže rad vpeljal svoj uradni jezik, to je ovi mariborski „guč", kakoršnega se on naprem svojim delavcem v Počgaju poslužuje. Sicer pa mu je že poljedelski minister za svojega poseta v Mariboru dosta jasno pokazal — naj govori, kedar je treba. (Prvi veliki tamburaški koncert) priredi tamburaški zbor »Celjskega Sokola", s prijaznim sodelovanjem slavnih tamburaških društev iz Ptuja in Žalca, v nedeljo dne 20. rožnika 1897, v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celji. Nastopi 50 tamburašev. Vstopnina 1 gld. za osebo. imel več miru. Pol dne in pol noči me je mučilo vprašanje, če to pristoji kristijanu, da bi zrl mirno tako hudodelstvo. Večkrat sem si mislil, da bi znabiti vaša smrt bila domovini v korist, in da vendar nisem revež zmožen, delati proti volji velikašev. Pa obnovila se je v meni radost istega trenotka, ko ste me dobrodušno pustili v domačijo; pred očmi sem imel živo podobo vaše blage soproge, ki je bila pri vas moj ljubeznivi zagovornik, in zdaj — zdaj sem tukaj, da vas rešim. V dveh dneh sem vse pripravil, skrivne stopnice, ki držijo v podzemeljske prostore, so odprte; zaupajte mi, in predno napoči jutro bodete že v varnem zavetji!" Pavel je to govoril zel<5 naglo, in zdaj je obmolknil, ter trajalo je precej dolgo, predno je Celjan razodel svoj sklep. »Premislil sem se," rekel je končno z mirno odločnostjo; »Hunyadi in njegovi zli privrženci ne smejo reči, da je namestnik te dežele utekel v uri nevarnosti o temni noči in slabem vremenu; ostanem tukaj in naj se zgodi z menoj kar se hoče! Da bi me Hunyadi zavratno napadel, tega si niti ne mislim o njem, a o pravem dvoboji bo pa že videl, če je kos grofu Celjskemu. — Srečno hodi, vrli Oger, tvoja volja velja v mojih oččh za dejanje. Hvala ti! Za zdaj ti naj velja kot plačilo ta mošnja zlata, pa v mirnejših časih bodem se te še dobro spominjal." — Člani »Celjskega Sokola" in dijaki plačajo 1 krono. — Rodbinske vstopnice za rodbino do 3. oseb 2 gld. — Vstopnice se dobijo na dan koncerta pri blagajni. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Začetek ob 8. uri zvečer. K prav mno-gobrojni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. (»Zaveza slovenskih učiteljskih društev") zborovala bode vendar dne 4. in 5. avgusta 1.1. v Celji. Razne zapreke ne dopuščajo, da bi se sklicalo kasneje zborovanje, posebno pa še, ker je v septembru že skoraj povsod začetek šole, kar bi udeležbo zelo skrčilo. Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške spremembe.) Umrl je v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu dne 2. t. m. župnik Peter Vozu, 79 let star. Provizorjem je postal ravnotam č. gospod Miha Šket, ondotni kapelan. (Razpisane službe.) Mesto kancelista je razpisano pri okrajnem sodišču v Šmarji pri Jelšah ozir. pri katerem drugem okr. sodišču na Štajerskem. Prošnje je vložiti predsedništvu okrožnega sodišča v Celju do 18. junija t. 1. (Zborovanje »Kat. pol. gosp. društva" na Teharjih) bilo je precej obiskano. Ljudstvo je s zanimanjem poslušalo govore in tudi večkrat samo poseglo vmes in prosilo pojasnil ali navodil. Društvo prav pridno zboruje in nadjati se je obilega sadu. Prihodnje zborovanje bode dne 29. junija t. 1. Takrat govoril bode med drugim tudi potovalni učitelj g. Iv. Bele, o umni trto-in sadjereji. (Na Vranskem) se sprejme začasno ali stalno umirovljeni župnik. (Imenovanje.) Živmozdravnikom v Braslov-čah imenovan je g. Prilinger, rodom Čeh. (Veselica v »Hudi luknji" pri Velenji) obnesla se je na bink. ponedeljek izborno. Občinstva zbralo se je od vseh strani prav obilo, ki se je radovalo lepe narave. Škoda, da je začel dež nagajati, ker bi sicer veselost razvila se še živahneje. — Mnogo je pripomogel k pravi zabavi lastnik jame g. J. Vivod, ki je v vsakem oziru skrbel za dobro postrežbo. (Iz Konjic) nam poročajo o čudni navadi ondotnega predsednika »Slovenskega pevskega društva", da se ta namreč ob enem udeležuje nemških pevskih vaj. — Dvema gospodoma se ne da služiti. Upamo zato, da bode g. predsednik tudi to uvidel in popravil kar je zagrešil, ker on moral bi biti vzgled drugim. Prihodnjič jasneje če bo treba! (Trbovlje.) Nek ondotni rodoljub toži, zakaj ima ta pristno slovenski kraj ob kranjsko-šta-jerski meji nemško požarno društvo, takozvani: »Trifailer Freiwillige Feuerwehr". Zares nečastno za trboveljske narodnjake, da kaj tacega trpijo. Saj ni med 30 udi niti jednega pravega Nemca, pač pa dosti domačinov, ki niti besede nemški ne znajo. Posebno nam je poznan gosp. načelnik tega društva kot vrli in vsestransko priljubljeni narodnjak. Zbok tega se zanašamo, da on gotovo ne dopusti, da bi se še moralo kedaj tožiti o teh razmerah, temveč prosimo ga, da se kmalu sporazume z vsemi ostalimi udi, da prekrstijo to društvo v slovensko: »Požarno brambo" ter pristopijo zvezi narodnih požarnih bramb. (Iz sevniškega okraja.) Nemški listi posebno radi obirajo našega velecenjenega gospoda notarja Veršeca. Kdor naše razmere pozna, se temu nič ne čudi. Domoljubni gospod stoji kakor skala trden za narodno stvar, osobito za slovenske učitelje v okrajnem šolskem svetu. Odločen protivnik pa je nepotrebni »šulfereinski" šoli. Od tod izvira vso sovraštvo do njega, od tod pridejo tisti otrobi, katere vežejo nemški dopi-suni od časa do časa v lačnih predalih spodnje-štajerskih in graških listov. — Naj imajo svoje veselje! (Radgonski »Pragermani") igrali so na bin-koštno nedeljo neko »narodno komedijo". Imela bi pač biti »pevska slavnost", a to je bilo vse prej kaj druzega nego gojenje milodonečih glasov. Zbobnali so od blizu in daleč vse brate somišljenike. Odzvalo se je po lastnem hvalisanju v »graški teti" mnogoštevilno teh pevskih društev celega Štajerja, a to večinoma — v duhu. Seveda jim je bilo malo za petje, temveč za to, da prinesejo Radgoni pravi nemški značaj, nemško lice, vsaj za — jeden dan v letu. Rjoveli so pač po svojem nemškem običaju, da bi človek rekel: »Nemcem je podobno". Na čelu te »veliko nemške" šalo- in žaloigre je neki g. dr. Kamni-| ker, čigar pradedje so se baje v tevtonskih | goščah po medvedovih kožah valjali — zval pa | se je tedaj še brže da »Steiner". Sploh je bilo celo osobje prirejanja germanskega pokolenja, kakor kažo imena: Kodolič, Sova, Keržišnik, Klenovšek i. dr. Naj imajo svoje veselje, saj ne bode dolgo, da bodo morali uvideti, da Murska dolina je slovenska pokrajina. Slovenci so se pa lahko prepričali, kaki prijatelji so jim radgonski nemškutarji. (Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu maju: Povprečna toplina 13 2° C. Najvišja toplina dne 31. ob 2. uri pop. 22 8° C. Najnižja toplina dne 12. ob 7. uri zjutraj 2 8° C. Največ padavin dne 15. 34 8 mm. Usoto padavin 145-2 mm. Število dni s padavinami 19, z meglo 4, snegom 1, z nevihto 8. Povprečna oblačnost 6'8. Prevladoval je sever. (Kmetska drama) Dolgo let sta živela v lepi slogi viničarja jednega gospodarja. Bila sta soseda, hiši stojite za streljaj druga od druge. Jeden je imel tri sine, drugega »osrečujejo" štiri hčere. Žal, da šesta zapoved ni imela prave ve- Pavel je še mislil govoriti, pa grof mu je branil in je porinil obotavljajočega se mladeniča lahkoma na hodnik, kjer je kmalu izginil v temoti. Uirik je vso noč prebedel. Sedeč v naslanjači zrl je nepremično pred se, da ni zapazil, kako se je začelo zunaj daniti. Še le glas zvona, ki je vabil v cerkev, vzdramil ga je iz njegovih sanj. Skočil je kvišku, oblekel je naglo železno srajco, da bi ga varovala, ter je šel potem do kapelice, kjer je bil kralj že navzoč. Ravno ko je hotel Uirik po dokončani službi božji zapustiti kapelo, prinesel mu je sel Hunyadijev povabilo, da bi se vdeležil posvetovanja, ki se ima vršiti ravno kar o deželnih zadevah. Grof je bil voljen. — V družbi dveh ple-menitnikov svojega spremstva vstopil je v dvorano, določeno za omenjeno posvetovanje. Ladislav Hunyadi ga je že pričakoval. Pa mož, ki se je bil še včeraj delal prav prijaznega, pokazal se je danes v pravi luči; drhteč jeze je stopil pred Celjana ter ga ošteval na jako hud način. Uirik je sicer poskušal odgovarjati, pa oni ga ni pustil niti govoriti ter ga je še huje obiral, sramotil in zbadal. Grofu je bilo že preveč, premagovati se ni več mogel; ves besen zgrabil je meč ter mahnil ž njim tako spretno, da je Hunyadi udarec le s težka prestregel in odbil; pa jeklo Celjanovo je presekalo zlati prstan, ki ga je nosil Hunyadi, in je preklalo roč njegovega orožja. Vse to se je zgodilo hipoma. Nato so se tako rekoč vsuli v dvorano prijatelji Ladislavovi, na čelu jim stric Mihael Szilagyi, — in mah na mah so pele sablje po zraku. Uirik se je dolgo branil in ustavljal, ker je bil vzadi zavarovan od stene, pa tudi I železna srajca mu je dobro služila. Končno mu je pa zmanjkalo močij; smrtno zadet — zgrudil se je po tlčh, ko sta bila njegova spremljevalca obnemogla že popolnoma. Pa še zdaj niso razkačeni mirovali, če prav so videli nasprotnika v krvi mrtvega; liki bi se bili bali, da utegne Celjan še oživeti, kar so hoteli preprečiti na vsak način, — odsekali so mu še glavo od orjaškega trupla. Tako je torej preminilo burno življenje moža redke nadarjenosti, katero je preseglo jedino častihlepje; dosegel je mož sicer tudi dobre vspehe, pa v vsem življenji preživel je le redko katero urico v mirni sreči. Na daleč okoli se je naglo raznesla vest o žalostnem konci zadnjega in najmogočnejega grofa celjskega, toda malo je bilo istih, ki so žalovali nad to izgubo tudi v — srci. — Med temi je bil kralj Ladislav; kajti bil je vselej žrtvi krvavega čina, namreč Ulriku, iz vsega srca naklonjen. Ko je zvedel o grozovi-tosti, zarotil se je, strašno in strogo postopati i kaznovati krivce; tako je tudi bilo: čez nekaj mesecev prelil je svojo kri tudi Ladislav Hunyadi od sekire rabljeve! ljave pri teh »vilah" v Lembachu. Jedna hči Gla-serjeva postala je mati po sinu Šauperla. Od te dobe sta soseda bila sovražnika in obe rodbini ste se jele prepirati. V nedeljo 6. t. m. šel je najstarejši sin viničarja, Franc Šauperl od maše iz Lembacha. Na potu mimo Glaserja jel se je ž njimi prepirati. Vrgel je starega Glaserja skozi vrata v sobo. Njegov oče je prihitel in ga gnal domov. Doma ga je pa pestil in tepel, na kar je sin rekel, da ga ne bodo več videli. Zvečer istega dne našli so ga mrtvega v nekem jarku. Lice imel je zamodrelo in sluti se, da se je zastrupil z mišnico, s katero so zdravili konje. Bil je še le 30 let star, (»Kako predrzni smo Slovenci.") Nek narodnjak pritožil se je, kako smelo zaničevalno j se je obnašal napram njemu blagajničar na ko-| lodvoru koroške železnice v Mariboru, ker je | zahteval vožni list do Ruš slovensko. Potipani bruhnil je v »graški pošti" svojo sveto jezico na vse »bindišarje". Kako da si le drznemo imeti za slovenske kraje slovenska imena ter na ta razžaljiv način nemško potrpežljivost izzivati. Izmislili da smo si to le k temu, da društva in uradnike, koji nočejo narodni agitaciji služiti z neprestanimi pritožbami dobro ožmikamo. Strašno! Da neznajo ali nočejo znati ti petelini na Slovenskem slovenščine, izvira le od tod, ker se nočejo slovenski agitaciji vdati. No sicer pa ne bo škodovalo, ako se ta in enaki nestrpni uradniki zopet in zopet moralno ali denarno malko potipajo. (Čudno!) Neznamo si tolmačiti, kako za-more naš narodni, vedno z nami misleči in čuteči list »Siidst. Post" dne 2. t. m. v svojem dopisu: »Iz Savinjske doline" razkrivati tako nekako dvoumna načela: »Z ed i njena Slovenija ist ein Unsin (je nezmisel), ki se pa žalibože iz nekojih glav pregnati ne da." — Ni se pa morda še le sedaj pojavila ta misel, ampak je to važna točka našega narodnega načrta: združiti se morajo vsi Slovenci v jedno upravno celoto. Porodili so se ti nazori v viharnem letu 1848. Kako goreče in vztrajno so povdarjali naši prvoboritejji ove dobe, da le na ta način in nikakor drugače možno nam je si sigurno zagotoviti duševno in gmotno uresničenje naših želj. Res, da še pred 50 leti nismo bili do dosta pripravljeni za nepogojno izvršitev stavljenih nazorov — a bilo je tudi mnogokaj na poti, kar bi se dandanes ne smelo smatrati neprodornim zaprekam. Ako pa jedni naših listov pobija in smeši, kar se drugi oživeti in na površji vzdržati trudi, dok' da se ponudi ugoden čas resnega dela ter naziva to narodno idejo: nezmisel — je li čuda, da se čudom čudimo? (Iz Gradca.) Dne 5. t. m. bil je na tukajšnjem vseučilišču promoviran doktorjem prava Truplo Ulrikovo so prenesli v prav krasnem { spremstvu v Celje, kjer ga je pričakovala Kata-! rina, vdova brez otrok, z oprodami, vitezi in meščanstvom celjskim. Na dan pogreba so prepeljali rakev iz grajske kapele v minoritsko cerkev ter jo položili na visok oder, okoli katerega je migljalo vse polno lučic gorečih voščenih sveč. Pričela se je črna maša, maša zadušnica, katere so se vde-ležili vdova, vitezi, zbrani okoli prapora, in oprode, pa tudi mnogo prebivalstva celjskega. Po dokončanem opravilu je pristopilo dvanajst črno oblečenih plemičev, ki so položili na mrtvaški oder oklep, sulico in meč, čelado in ščit umrlega grofa. A za njimi je prišel neki vitez, ves oborožen, kličoč z močnim glasom po božji hiši: »Danes še grof celjski in — nikdar več!" Trikrat je donel ta klic po cerkvi žalujočim na ušesa, potem je pa strgal ta mož v oklepu — prapor celjski in v roki je zdrobil na drobne kosce ščit grbom, ki je imel tri zlate zvezde v modrem polji. g. Josip Karlovšek, advok. koncipijent v Vojts-bergu, doma iz Šmarjete na Dolenjskem. (Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradci.) Skoro bo dve leti, od kar je po večinoma znanih nepremišljenih homatijah krenilo delovanje »Graške podpiralne zaloge" na pot, kamor ji ni moglo slediti zaupanje slovenskega podpirajočega občinstva. Ker pa so usahnili viri, skrčile so se tudi poprej toli izdatne in mnogoštevilne podpore na redke in neznatne zneske in konec je ta, da strada mnogo slovenskih visokošolcev v Gradci. To ni na škodo samo njim, temveč celemu narodu slovenskemu, kateri živo pogreša izučenega naraščaja po vseh slo-j«vih javnega življenja. Pomislimo le na novi civilno-pravdni red. Kje dobimo potrebno število pravdnikov, ako si jih sami ne odgojimo? A kako pomoči? Prosjačiti doneskov zavoženi „podpiralni zalogi" bilo bi v sedanjih razmerah brezuspešno. Čakati utokov, s katerimi so se nekaterniki bahali, da bodo sami obračunali z akademiškim senatom? S tem bi se le podalj šala doba stradanja za sedanje uboge dijake v Gradci. Edino sredstvo iz te zagate je bilo, osnovati novo popolnem neodvisno podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradci. Pravila temu društvu, sestavljena po uzoru jednega dunajskega društva, potrdila je visoka vlada. Društveno delovanje se začne z osnovalnim občnim zborom dne 23. rožnika t. 1. Osnovalni odbor pa se obrača v imenu podpore vrednih in potrebnih slovenskih dijakov graških do vsega slovenskega občinstva z najizkrenejšo prošnjo, naj blagovoli nakloniti obilnih doneskov novo ustanovljenemu društvu. Za sedaj sprejemata dopise in pošiljatve vseučil. prof. dr. Grg. Krek ali pa dr. Benjamin Ipavic, Burgring štev. 4. (Iz Gradca.) Slovenski akademiki nameravajo po Binkoštih na vseučilišču sklicati zborovanje, na katerem hočejo skleniti, da se odpošlje po akademičnem senatu ministerstvu za uk in bogočastje prošnja, da se že obstoječa stolica za slovensko predavanje na pravosodni fakulteti obnovi. Taka predavanja so že zahtevali naši prvoboritelji 1848. leta ter tudi dosegli, da so 1850. leta jeli trije slovenski profesorji predavati. V prvem tečaju letošnjega leta je bilo pri slovenskem predavanju 60 javnih slušateljev. Ker bomo ravno sedaj po vpeljavi novega civilno-pravdnega reda dokaj več pravdnikov potrebovali, želimo, da vlada tej želji vstreže. V to svrho vstauovili so ravnokar »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu". To društvo je povsem slično ovemu na Dunaju. Prosimo naše | rodoljube, da podpirajo po možnosti to društvo — le tako si priskrbimo naraščaj slovenskih uradnikov. Druge slovenske novice. (»Slovenska Matica" v Ljubljani) ima svoj občni zbor v sredo dne 23. junija ob pol petih popoludne v klubovi sobi »Narodnega doma" na Fran-Josipovi cesti št. 10. Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo v dobi od 1. junija 1896. do 31 maja 1897. leta. 3.) Sklep računa o društvenem novčnem gospodarstvu za 1896 leto. 4.) Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a) dr. pravil.) 5.) Proračun za 1. 1897. 6) Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. (Iz Ljubljane), začetkom junija. — Naši kranjski nemškutarsko-politični kukci so čuli kvakati v parlamentarni dunajski luži nemško-kulturno žabo in dobili toliko korajže, da skli-čejo še ta mesec — dva shoda v kazini. In teh shodov se bode udeležila cela truma ljubljanskih in kranjskih Nemcev in nemškutarjev v obče, neizvzemši »Hinderhander" — kočevski »schlan-der"! Takrat bo plesnjivo in s pajčevinami pre-preženo ljubljansko »konstitucijonelno društvo" slovesno »protestiralo" zoper jezikovne naredbe za Češko in Moravsko in zahtevalo, da se — Badeni ekspedira. — Zadnji čas so tudi kranjski nemškutarji postali drzni, razposajeni in — opi-čarski, in ker so se že vsega preobjedli, obračajo zdaj pozornost ra-se s političnimi-srboritostimi. Sicer so preneznatni na številu, da bi človek zgubil kaj več črnila in časa ž njimi, a da so se jeli prekucavati v politični sedanji mlaki, to je vredno omeniti že zato, ker kažejo tudi v Ljubljani že drzno svoje — tumpaste rožičke! (Za povzdigo prometa po tujcih.) Ljubljanski župan gosp. Ivan Hribar je sklical dne 3. t. m. v mestno dvorano enketo, katerej se je bilo posvetovati, s čim in na kak način bi se dal v Ljubljani promet po tujcih povzdigniti ozir. oživeti. V odbor, ki se je ad hoc sestavil, je bil voljen predsednikom kanonik g. dr. Sebast. Elbert — Ker je vzel to zadevo v roke g. župan Hribar in jo z vsemi močmi podpirati hoče, in ker sede v odboru delavni možje, je brezdvomno lep uspeh te akcije v kratkem pričakovati. — Zopet korak v boljšo prihodnost Ljubljane! (Električna razsvetljava.) Odkar so se pričela v Ljubljani izvrševalna dela in priprave za električno razsvetljavo, ter graditi elektrarna v Parnih ulicah (»na ledini"), ki bode prihodnje dni že pod streho, — od tistega časa je tukajšnja akcijska družba plinarne v takih škripcih, da se človeku kar smili. Nemška gospoda se kar zvija in agituje zlasti proti elektr. mestni razsvetljavi, ko vidi, da pod sedanjim županom ni šala česar se on loti! Kar se je v zadnjih letih zamudilo za mesto storiti, izvrševati se je jelo zlasti od potresa sem, vse kar po vrsti, in to je v istini vse hvale vredno. Kakor vse kaže, bo električna razsvetljava meseca novembra že vpeljana po celem mestu in okrožji. In koliko drugih naprav bo v kratkem izvršenih! To vse pa nemško stranko jezi, a — pomoči jej ni! Ljubljana bo v 5—10. letih nadkrilila marsikatero veliko deželno mesto. (Vseslovensko društvo »Gospodarska zveza') se snuje v Ljubljani, t. j. društvo, katero bode združevalo gospodarske zadruge, kmetijske in denarne. Na Kranjskem je več takih gospodarskih zadrug. T, '.v:.:.:. -• \ Poličane: Mozirje: Prlstova: Brežice: Žalec: S t. Jurij: St. Lovrenc Šmarje: St. Paul: Trbovl.e: