Stev. 28. Leto LXV.
y Ljubljani. 16. iulija 1925.
Poštnina plačana v gotovln I.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko glasilo UJU. • Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Potek pokrajinske skupščine pov. UJU — Ljubljana v Šoštanju.
Od leta do leta z vidnimi koraki napredujejo naše skupščine in se izpolnjujejo tako glede dela, kakor tudi priprav s strani okrajnih učiteljskih društev.
Pripravljalni odbor in Šoštanjsko učiteljsko društvo si lahko štejeta v čast in ponos, diai so rim priprave tako brezhibno uspele, ker v slehernem udeležencu je njih gostoljubje vzbudilo neizbrisen spomin na prijetne dni. ki smo jih preživeli v Šoštanju in prijetni in lepi okolici. Čast gre predsedstvu, čast odboru in čast vsemu članstvu!
A tudi glede stvarnega dela se poglabljajo skupščine od leta do leta. tako da tvori delo ene skupščine le izpopolnjevanje predhodnih. Kulturna in prosvetna smer organizacije se zrcali vedno bolj. ker se stanovska vprašanja, po veliki zaslugi organizacije, vedno bolj usta-Ijujejo in stopa potreba za borbo v stanovskih zadevah vedno boli v sekundarni Stadij.
Šoštanjsko prebivalstvo je pozdravilo učiteljstvo z narodnimi in državnimi zastavami in prijazni mestn' prebivale? so storili vse. da so zborovalci prebili dneve zborovanj v zadovoljstvu in so odnesli s seboj najlepše spomine.
Učiteljstvo je prihitelo v velikem številu na skupščino, tako da je bilo poleg delegatov vseh 32 okrajnih učiteljskih društev iz ljubljanske in mariborske oblasti navzočih tudi mnogo nedele-gatov. članov UJU.
Dne 4. t. m. ie točno ob 10. uri otvo-ril poverjenik L. Jelene sejo širjega sosveta:, na kateri ie bil zastopan ožji sosvet, vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društvo iz Slovenie in stalni člani odsekov. Porazdelilo se je delo odsekom, ki so se pomnožili s člani izmed delegacije. Odseki so šli takoj na delo.
Seje odsekov.
Odseki so poleg došlih predlogov od okrajnih učiteljskih društev in posameznikov obravnavali še sledeča: vprašanja, ki jih je dalo vodstvo organizacije v razpravo:
Stanovsko in šolsko politični odsek: Projekt novega šolskega zakona. Referent Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tovariša« v Ljubljani.
Narodno-prosvetni in kulturno - pedagoški odsek: Enoten poslovnik za oba odseka. Referent V i t i b a 1 d Rus. sreskj šolski nadzornik v Knanju.
Odlsek za stanovski naraščaj: Poročilo o delovanju okrajnih odsekov za naraščaj in smernice za bodoče delo. Referent Anton Skala, strokovni učitelj v Mariboru.
Odsek za obmejno šolstvo in n e o d r e š e n o ozemlje: Poročilo o delovanju in smernice. Referent P. Močnik, sreski šolski nadzornik.
Gospodarski odsek: Račun in proračun Pov. UJU. Referent M. F e -g i c . glavni blagajnik Pov UJU v Ljubljani.
Pravno - obrambni in tiskovni odsek: Ustanovitev pravnega zastopstva za učiteljstvo in poslovnika za pravno - obrambno zastopstvo.
Referent A 1 e k s. Alt. predsednik Mariborskega učiteljskega društva.
Odseki so letos delovali še intenzivneje kakor v Krškem in je zelo razveseljiv pojav, da so se delegati v velikem številu udeleževali posvetovanj v odsekih.
Za prihodnje bi svetovali delegatom, da vsi do zadnjega sodelujejo v odsekih in tam uveljavijo želje in zahteve, ki jih izrazijo člani okrajnih učiteljskih društev pri zborovanjih tekom leta
Odseki so poleg gradiva od društev in odkazanih razprav imeli v razpravi tudi predlog za resolucije, ki ga je izdelalo poverjeništvo na podlagi aktualnih vprašani in došlih predlogov za
skupščino s strani okrajnih društev in posameznih članov.
Odseki so zborovali od 11. ure dopoldne do delegacije, nekateri so morali celo med delegacijo dokončati svoje delo.
Delegacijsko zborovanje.
Ob 16. uri je otvoril poverjenik tov. ravnatelj Luka Jelene delegacijsko zborovanje ob polnoštevilnem zastopstvu delegatov in imenoval zapisnikarjem gdč. E r n o P e v n i k o v o iz Šoštanja in šolskega upravitelja L j u d e v i t a M u s e k a iz Št. Vida pri Ptuju, predsednika Ptujskega učiteljskega društva.
Nato je bil izvoljen redakcijski odbor za resolucije, ki je imel nalogo izdelati na podlagi izprememb v odsekih, končno redakcijo resolucij, ki naj se oredlože še delegaciji v razpravo in odo-brenje. Iz tega vzroka ie zboroval redakcijski odbor med delegacijsk'm zborovanjem.
V	redakcijski odbor za resolucije sta bila izvoljena po dva člana iz vsakega odseka, in sicer: Tov. Rajšp, Peček, S k ulj Andrej, Skala Hren, Močnik, ¡F e g i c , L u z -n a r, Alt, Šumer, Rus in Šega.
Za tem je otvoril po overovljenju delegatov s strani strokovnega tajnika poverjenik tov. L. Jelene delegacijo s sledečim nagovorom:
Spoštovani delegati in delegatinje!
Na poziv širjega sosveta Udruženja Jugoslovenskega učiteljstva poverjeni-štva Ljubljana ste se zbrali, spoštovani delegati in delegatinje. na delegacijsko zborovanje, da čujete poročilo o prizadevanju in delu ožjega in širjega sosveta poverjeništva Ljubljana' od 9. julija lanskega leta do danes. Presodili boste, smo li delovali v Vašem smislu, smo h storili vse. kar ima biti v krepak razvoj in napredek osnovnega šolstva in dobrobit našega stanu. Odkritih besed, resne kritike in pravične sodbe pričakujemo od Vas.
Delegacija pa mora izvršiti še drugo važnejše opravilo. Vaša društva so Vas poslala na današnje delegacijsko zborovanje, da daste navodila obema sosvetoma za delovanje v prihodnji upravni dobi, določite smernice in pokažite pota, da pridemo čimprej m čimlažie do zaželenega cifa in povoljnih uspehov. Vi, cenjeni delegati in delegatinje. ste posredovalci med poverjeništvom in svojimi društvi. Iz Vaših društev mora priti življenje in svež duh v Udruženje. Vaši mandati ne ugasnejo po današnji delega-cijski seji,, temveč so polnomočni do prihodnje pokrajinske skupščine. Zato pa tudi ne sme jemati Vaše posredovanje. O vsakem novem pojavu na osnovnošolskem polju v Vaših okrajih obvestite poverjeništvo. vsako željo, nasvet in predlog svojih društev prijavite p o ve rje-ništvu, ki ga bo skušalo udejstviti. če sodi v njegov delokrog.
V	podrobnosti ogromnega dela, ki ga je izvršilo poverjeništvo v minuli upravni dobi, se ne bom spuščal, vse to boste posneli iz tajnikovega poročila, dotakniti se hočem le glavnih momentov te dobe.
Največ dela smo imeli s projektom osnovnošolskega zakona. Prejšnja leta že smo sodelovali pri izpremembah iin izpopolnitvah šolskega zakona o narodnih šolah z dne 19. iunija 1919; sodelovali smo in stavili spreminjevalne predloge pri vseh štirih nadaljnih projektih osnovnošolskega zakona, ker smo se zavedali, da je od dobrega, modernega, na demokratičnih principih sestavljenega šolskega zakona odvisna vzgoja naše mladine, sreča in blaginja našega naroda» veljava, vpliv in mogočnost celokupne domovine — naše Jugoslavije.
Od dobrega šolskega zakona je odvisna usoda, neodvisnost, svoboda učiteljskega stanu in uspehi njegovega prizadevanja in dela v šoli in na polju pro-
svete zunaj šole. Zavedali smo se v tem za učiteljstvo in osnovnošofctvo resnem času. resnega položaja. Zato smo sklicali takoj, ko smo dobili iz Beograda projekt osnovnošolskega zakona, ki ga namerava minister prosvete predložiti parlamentu v razpravo in sklepanje, anketo, ki se ie posvetovala o načrtu in stavila spreminjevalne, oziroma dodatne predloge ter jih poslala vsem merodajnim krogom s pozivom, da jih uvažujejo. Ko se je ta načrt pozneje v nekaterih členih še poslabšal, smo ponovili svoje nasvete in predloge ter jih utemeljili v obširni spomenici ki se je zopet poslala vsem merodajnim krogom v. uvaževanje. S kakšnim uspehom, bo pokazala bodočnost. S polnim prepričanjem lahko trdim, da ie naše poverjeništvo v tem pogledu storilo popolno svojo dolžnost. Nobenega koraka ni opustilo, o katerem smo mislili, da nas dovede do uspeha:.
Imamo še mnogo upravičenih zahtev, ki se morajo prej ali slej za nas ugodno rešiti. Naj omenim samo nekatere. Odpraviti moramo krivico, ki jo trpe z državnimi uradniki poročene učiteljice glede draginjskih doklad. Da bi odpravili to krivico, se nam še ni posrečilo, dasi je poverjeništvo storilo vse, kar sploh storiti mogoče.
Delati moramo na to. da> se spremeni pravilnik pri postopanju upokojitve učiteljstva. zahtevati, da se izplačajo šolskim upraviteljem opravilne doklade, da se izboljša sreskim šolskim referentom gmotni njih položaj, da dobe učitelji, ki delujejo v obmejnih krajih in v drugih težavnih prilikah, nagrade; zavzemamo se za. to da se zednačijo draginjski, razredi. izplačajo upokojencem od 23. aprila 1919 diference in nove dinarske pokojnine. Z ostrimi resolucijami in sklepi zahtevamo ob vsaki ugodni priliki izplačilo razlik od 1. oktobra 1923 do maki 1924. Več teh zahtev bo rešenih z novim šolskim zakonom, za ugodno rešitev drugih se bomo morali še dalje boriti.
Na drugi strani pa ne smemo podcenjevati pridobitve in uspehe naše organizacije v gmotnem oziru. Ne bom jih našteval, ker so znane vsakemu učitelju, ki s paiznim očesom sledi našemu delu in prizadevanju.
Naše vrste se pomnožujejo od leta do leta. Iz tajniškega poročila boste povzeli. da ie naše članstvo naraslo od lanske pokrajinske skupščine v Krškem do danes skoraj za 200 novih članov. To je razveseljiv pojav v vrstah naprednega učiteljstva. Z brzimi koraki se bližamo onemu trenutku, ko bo v Sloveniji pri učiteljskem stanu »en hlev in en pastir«. Važna naloga in sveta dolžnost naše lepe organizacije pa je, da vzbuja v svojem članstvu krepko, neomajno stanovsko zavest, ki se ne kloni nobenemu še tako krutemu terórju. posebno oa ne onemu, ki nas hoče zasužniti in nas spraviti pod oblast onih, ki so od pamtiveka sem najhujši, najzlobnejši nasprotniki naprednega učiteljstva in svobodne šole. Pod oblast onih, ki bi nas radi napravili za mežnarje žalostne konkordatske dobe, zavedno napredno učiteljstvo ne gre. S prosvetnim delom med narodom si utrdimo tudi tu trdno pozicijo, ki je ne premagajo najzlobnejše nakane, tiajhudob-nejše hujskanje naših sovražnikov Krepka volja in neumorno delo nas dovede k popolni zmagi naprednih naših idej in stremljenj.
V	tem duhu otv&rjam delegacijsko zborovanje in Vas vse še enkrat pozdravljam najiskrenejše.
Poverjenikovemu poročilu je sledilo poročilo strokovnega tajnika tov. Rudolfa Dostala.ki smo ga v zadnji številki prinesli v celoti.
V	debato k tajniškemu poročilu so posegli tov.: Medvešček, Toma-. žič. Mavric. Žemljic, Modern-dorfer, Fleré. lvanjšiič, Bri-nar. Štravs, Kmet, Peterlin,
Ribičič, Šega, K n a f l i č. Dimnik in D o s t a 1 s sklepno besedo kot poročevalec.
Delegacija je zahtevala, da se delegatu Logaškega učiteljskega društva tov. Medveščku vzame beseda radii ne-oarlamentarnega izražanja in ker je svoja izvajanja puščal neutemeljena. Poverjenik je tov. Medveščka pozval radi ne-parlamentarnega izražanja k redu.
Za tajniškim poročilom je poročal glavni blagajnik in upravnik vseh listov Pov. UJU tov. Mirko Fegic.
Poročal je najpreje o računu Pov. UJU. nato o bilanci, kar je bilo oboje natisnjeno v 26. številki »Učiteljskega Tovariša«. Utemeljeval in pojasnil je posamezne postavke.
Nato je prešel k utemeljitvi Proračuna za poslovno leto 1926.
Posebej je podal račun in bilanco mladinskega lista »Zvonček« za zadnji dve poslovni leti in istotako proračun tega lista.
V debato so posegli pri tem tov.: Brinar, Hude, Peček, Cvetko, Č u č e k . Skala, T o m a ž i č e v a, M o d e r n d o r f e r , Štravs, Hren. Humer, Luznar.
Sprejeti so bili nato sledeči predlogi referenta, ki jih je predlagal v imenu gospodarskega odseka:
I.	Gospodarski odsek je vzel na znanje poročilo glavnega blagajnika o računu poverjeništva in »Zvončka« ter zavzel k poročilu o splošnem finančnem stanju »Zvončka« sledeče stališče:
a)	Delegati zbrani na V. pokrajinski skupščini v Šoštanju poizivljaio vse svoje tovariše in tovarišice resno in nujno, da store napram upravi »Zvončka« nemudoma svojo dolžnost.
b)	Delegacija apelira na vse prizadete in jih še enkrat prosi da poravnajo svoi dolg pri upravi Ako ne bodo zalegle prošnje, naj uprava izterja dolžno naročnino brezpogojno in brezobzirno, ker ne moremo dopustiti, da bi se orga-nizačno in tiskarniško premoženje na tak način uničevalo.
II.	Gospodarski odsek osvoja predloge blagajništva k proračunu poverjeništva in »Zvončka«, kj se glase:
a)	Mladinski list »Zvonček« izhajaj v bodoči dobi od septembra do meseca junija v 10 številkah, in sicer vsakega 15. v mesecu.
b)	Članstvo UJU poverjeništvo Ljubljana se poživlja, da zastavi vse svoje sile v procvit našega mladinskega lista ter skuša pridobiti čim več celoletnih naročnikov. Za mesečnike naj pobirajo nabiralci naročnino vnaprej in javljajo upravi točno do določenega termina število naročnikov, t. i. do vsakega 10. dne v mesecu.
c)	Kot naročnike smatraj uprava samo tiste, ki upošljejo na račun naročnine primeren znesek vnaprej. Naročnina »Zvončka« se v letu 1925./26. zniža letno na 25 Din. posamezna štev pa 2.50 Din.
d)	Predsedstvo poverjeništva skrbi, da se proračun niti v pogledu obsega lista. niti v ostalem ne prekorači.
Dalje osvoja gospodarski odsek predloge blagajništva k proračunu poverjeništva, in sicer:
1. Delegacija potrdi proračun poverjeništva v skupnem znesku
prejemkov .... 276.710 Din izdatkov..... 273.106 »
prebitka
3.604 Din
2. Odmeri vsemu članstvu za upravno leto 1926. sledečo članarino:
a)	Redni člani plačujejo blagajni poverjeništva a 100 din letno. '(Za »Učit. Tov.«, Prosveto«. »Popotnika«, članarina centrali 10 Din in upr. pov.)
b)	Z učitelji poročene učiteljice a 30 Din letno.
c)	Upokojenci (po starem upokojeni) a 40 Din letno.
d) Vsi redni člani dobivajo oba stanovska lista upokojenci samo »Učit. Tovariša«. poročene učiteljice pa tudi tega ne.
3. Poleg odmerjene članarine plačujejo vsi organizirani člani še 10 Din letno za Učiteljski naraščaj.
III. Gospodarski odsek je vzel na znanje sledeče poročilo »Učiteljske Samopomoči« :
Društvo »Učiteljska Samopomoč« je stanovsko-gospodarska organizacija. Namen ji je pomagati dedičem umrlih članov z denarnimi prispevki — posmrtni-cami. Danes šteje društvo 1 2 0 0 članov, posmrtnina je 6 0 0 0 Din. Po-smrtnina 5-kriat tolika' kot je članov. »Učiteljska Samopomoč« sprejema člane učitelje (profesorje) in njih soproge, učiteljice, vdove učiteljev (profesorjev), ki-niso še stari 45 let. Priglašence nad 45 let (neomejeno v starosti) sprejema i z -jemomai v tem letu še do konca avgusta 1925. — Z nizkim enkratnim vplačilom od 25 do 325 Din in s članskim prispevkom a 5 Din za vsak smrtni slučaj zagotovim svoji družini, sorodnikom za slučaj smrti lepo denarno podporo. Vsa vplačila za eno življensko dobo ne znašajo polovico sedanje posmrtnine. ki se bo pa s prirastkom novih članov še močno zvišala.
Vsak misleč tovariši ica) mora postati član U. S.
K temu poročilu dodaja gospodarski odsek sledeče: E. 1.—2. Gospodarski odsek se ie uveril. da služi U. S. skoro docela namenu, ki ga ima začrtanega S. U. S., če izvzamemo slučaje obolelosti. Ta gospodarska organizacija naj se pa v toliko preustroji, da bo nudila svojim članom pomoč tudi v slučaju bolezni-
IV	Dalje je gospodarski odsek osvojil tudi resolucijo poverjeništva. ki meri na podporo naših gospodarskih podjetij. Še posebej priporoča največjo gospodarsko podjetje »Učiteljsko tiskarno«. Vplivni člani našega poverjeništva naj pa gledajo na to. da bodo cene pri Učiteljski tiskarni take. da bodo lahko konkurirale vsem izdelkom ostalih podjetij.
V	imenu nadzorstva je tovariš Fr. Luznar predlagal blagajniku in poverjeništvu absolutorij. ker je vse račune našel v najlepšem redu.
Za tem je referiral kot odposlanec ministrstva prosvete referent tov. Pavel F1 e r e o »administrativnih in pravnih zadevah učiteljstva z ozirom na sedanji p o 1 o ž a j«.
Govoril je po stvarnem uvodu o administraciji v obče. o vstopu v službo, kontraktualnem uradništvu, stalnosti, napredovanju, penziji in odmeri penzije; o dopustih; o pravnem razmerju, popravi rešeni, vojnih letih in prejšnjih letih sploh.
Govoril je o »Osnovni Nastavi« in o potrebi, da se učiteljstvo točno ravna in zasleduje tamošnje odloke. Nešteto je pa podal praktičnih primerov za učiteljstvo. ki bodo zelo dobro služili učiteljstvu pri razumevanju administrativnih vprašanj in pravnega razmerja do države in prosvetne uprave.
Poročilo referenta P. F1 e r e t a je učiteljstvo zasledovalo z napetim zanimanjem in Vnela se je za tem obširna in interesantna debata.
V debato so posegli tov.: Kmet, Priistovšek, nadzornik Š k u 1 j. nadzornik Černej, Luznar. nadzornik Močnik.
Na vsa številna vprašanja, ki so se ¡razpravljala tekom debate je taikoj odgovarjal referent tov. Flere in razjasnil nejasne zadeve.
Ob 21. uri zvečer je prekinil poverjenik delegacijo in jo zopet sklical na 8. uro prihodnjega dne.
Sokolska akademija.
Zvečer se je vršila na čast gostom odlično uspela prireditev šoštanjskega Sokola v Sokolskem domu. Občinstvo, domačini in zborujoče učiteljstvo je napolnilo obširno dvorano do zadnjega kotička. Občudovali smo precizno izvajane proste vaje za leto 1925. od moškega naraščaja in članic člani so nam pokazali 1 uro v telovadnici, gojenke pa ritmično vežbo »Petko« Prekrasni so bili članski kipi: mornar, disk, lok. kopje, -preže, borilno sabljanje. Zaključila je skupina vseh oddelkov.
H koncu je stopil na oder starosta brat Tone Kurnik in v dolgem temperamentnem govoru izvajal hvaležnost po-edinca do staršev in učiteljev, hvaležnost sokolskega društva v Šoštanju do učiteljstva, ki je bilo vedno med prvimi borci, opisal je učitelja-vrtnarja. sejalca
in zlatarja. Spomnil se ie še posebno navzočih učiteljev - veteranov, ki so obhajali 44- in 45-letni iubilej učiteljevanja, oziroma mature (Trobej. Farkaš. Cug-mus. Kit. Viher. Štibler. Salomon, Šmid, Porekar, Smolnikar. Zotter). Po prireditvi se ie razvila prijetna zabavia s petjem plesom Ln neumornim sviranjem salonskega orkestra.
Drugo jutro, v nedeljo dne 5. juHja se je nadaljevalo najprej prekinjeno de-legacijsko zborovanje. Poročevalci1 odsekov so podali svoje referate in so se napravili sklepi za delovanje organizacije v bodočem letu
Vsi odseki so podali poročila o sklepih in predlogih, ki so jih napravili prejšnji dan.
V debato so posegli pri razpravi o predlogih stanovsko - politiškega odseka tov.: Gnus, Peček, Keršič, Alt. Musek. Godčeva, Hren. Poročevalec tov. R a j š p.
K debati o narodno - prosvetnem odseku so se oglasili tov.: Ribičič, Kmet, Pečnik. Knaflič. Dimnik, V a ud a. Poročevalec nadz Rus.
Pri poročilih gospodarskega odseka so se oglasili v debat' tov.: Jelene, L a p a j ne . Hren, T o m a ž i č e v a . Moderndorfer, Skala. B r i n a r, Z u p a n č i č e v a , T o m i n c . M a j -c e n. Poročevalec tov. F e g i c.
Odsek za obmejno šolstvo tov.: Dimnik. Hren. obl. nadz. S c h e 11. Referent tov. Močnik.
Odsek za stanovski naraščaj. Referent tov. nadz. Š k u 1 i.
Kulturno - pedagoški odsek: Referent tov. Š e g a Iv
Pravno - obrambni odsek. Referent tov. Alt.
Sprejete sklepe in smernice prinesemo v prihodnji številki skupno.
Glavna skupščina.
Ob pol 11. uri je otvoril v sokolski dvorani g poverjenik Luka Jelene 5. pokrajinsko skupščino UJU poverjeništva Ljubljana ob navzočnosti 800 do 1000 članstva.. Obširna sokolska dvorana ni mogla sprejeti ogromne mase in je moralo mnogo udeležencev poslušati zborovanje pri odprtih vratih.
Pov. L. Jelene je otvoril skupščino s sledečimi besedami:
Slavni zbor! Dne 2. junija letos je minulo 19 let. odkar se je zbralo slovensko učiteljstvo. včlanjeno v takratni »Zavezi slovenskih učiteljskih društev«, prvič na zborovanje tu v lepem, prijaznem Šoštanju. Danes zborujemo tu vdrugič. Takrat osrednja naša organizacija še ni bila tako močno razvita in krepka, kakor je danes, ki se razprostira po vsej lepi naši domovini, a zastopala je iste nazore in gojila iste ideje kakor danes. Te ideje in nazore, ki jih zastopamo, se širijo. Ni nobene moči več. da bi zaustavila napredno misel, ki se z elementarno silo širi med učiteljstvom. To ie naš ponos, to je sad našega dela, to je dokaz, da ie prava le tista pot, ki hodimo po nji; naravnost in zmagovito stopamo svojim smotrom nasproti. To 'je pa tudi dokaz, da je brezuspešen vsak poizkus naših sovražnikov, da bi zaustavili naše delo. naš napredek ter razbili naše vrste. Zato vse priznanje, zahvala in slava tebi zavednemu, naprednemu in nepremagljivemu učiteljstvu.
Povdarjal sem že včeraj na delega-cijskem zborovanju, da se mora učiteljstvo z vztrajnim delom na prosvetnem polju utrditi med ljudstvom trdno pozicijo To se je po nekaterih krajih v veliki meri že tudi zgodilo, kar so nam v dokaz šolske prireditve v ravno minulih dneh. ki se jih je ljudstvo udeleževalo v velikem številu in se o njih izražalo prav pohvalno. S svojim delom zunaj šole v korist in blaginjo naroda naj pokaže učiteljstvo da so sleparji in lažniki tisti, ki govore in pišejo, da se ie napredno učiteljstvo odtujilo narodu!
Bili so in se 'ponavljajo tudi v sedanjih dneh tužni trenutki za naš učiteljski stan in narodno šolstvo. Cesto smo stali sami sredi planjave v vztrajnem delu in obrambi pridobljenih pravic in v boju za nove pravice; skrbno smo čuvali ugled učiteljskega stanu, čuvali kakor zenico svojega očesa neodvisnost osnovne šole. da bi ne prišla v požrešno žrelo reakcionarnih strank, kjer bi se zadušila v tej plesnjivi in zaduhli atmosferi. Tudi v sedanjih dneh bijemo Srdit boi za projekt modernega šolskega zakona, ki ga je predložil minister Pribičevič narodni skupščini v razpravo in sklepanje. Klerikalna stranka v Sloveniji dela z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, dia bi spravila osnovno šolstvo pod svojo
oblast in učiteljstvo v odvisnost od nje. Od ljubljanskega škofa pa doli do najpri-prostejše Marijine device tam gori v zakotni gorski vasi, vse ie po svoje na delu. dia bi preprečili moderni, na demokratskih načelih zamišljeni šolski zakon. Vsako sredstvo je dobro v dosego svojih namenov. Iz prižnic, odkoder bi se morala razlagati besed" božja, se čuje besno hujskanje proti načrtu šolskega zakona, šolski otroci se gonijo k sv. obhajilu, da bi bog po priprošnjah nedolžne mladine pokvaril in uničil .šolo in jo pahnil nazaj v konkordatsko dobo. prirejajo se protestni shodi, občinski odbori sklepajo naročene proteste in resolucije, škof pošilja spomenice na ministrski svet in grozi s kulturnim bojem, če se vza-koni predloženi načrt. Kaj počne ves klerikalni tisk. pa presega že vse meje dostojnosti in resnosti. Trdijo gorostasno nesmisel, da hoče minister Pribičevič z novim šolskim zakonom izbrisati slovenski narod iz zgodovine narodov, da nam hoče vzeti z zakonom o osnovnih šolah naš slovenski jezik, našo narodno slovensko šolo, da hoče slovensko šolo razkatoličiti; pišejo in brezmisekio trdijo. da slovenski narod ne bo imel več šole. v kateri bi se vzgajala njegova mladina v katoliškem duhu. ker bo slovenski katehet pregnan iz šole.
Ves klerikalni tisk in vsa klerikalna stranka, razven onih njenih somišljenikov. ki so udarjeni s klerikalno slepoto n onih, ki načrta niti čitali niso, kaj šele preštudirali, pa ve prav dobro, da to ni res. da takih določil v projektu ni. Klerikalcem gre le za klerikalno šolo, da bi v šoli gospodarili in zapovedovali škofje, dekani, župniki in kaplani, učitelji pa bi bili njih hlapci in sužnji Za to— pa samo za to — ta boj! Hvala bogu, da je klerikalna stranka popolnoma osamljena v tem brezmiselnem boju, ki ga bije brez upa zmage. Še zagrebški nadškof ni hotel podpisati spomenice škofa Jegliča. — Proti klerikalni gonji delujejo vse napredne stranke v parlamentu. — Naša centralna organizacija z nad 13.000 člani je neprestano na straži, da ne zanesejo klerikalci nazadnjaških načel v zakon, na drugi strani oa priporoča in nasvetuje spremembo nekaterih členov v projektu, kar bi bilo v prospeh šoli in prid učiteljstva.
MSi hočemo- moderen, demokratičen šolski zakon, na katerega podlagi vzgojimo nov rod. ki mu bo prva in zadnja misel sreča naše mile domovine. Zato napredno učiteljstvo ne bo nikdar pristalo na klerikalni šolski zakon. Moči čutimo toliko v sebi, da preprečimo to nesrečo. Pod oblast krive Palce ne gremo! S temi uvodnimi besedami otvarjam V. pokrajinsko skupščino. Preden preidem na dnevni red mi dovolite še par besedi.
Pozdravi gostom.
V naši sredi imam čast pozdraviti prvega meščana lepega mesta Šoštanj g. župana F r. Vrečka. Vaša navzočnost na naši skupščini, g. župan, nam izpričuje. da veste ceniti veliki pomen in važnost osnovnega šolstva in da se zanimate za naša stremljenja, prizadevanja in delo. Pa tudi prebivalstvo tega lepega mesteca ceni in spoštuje učiteljstvo. Pokazalo je to s tem. da je n a m v pozdrav tako bogato okrasilo svoje domove z zastavami. Bodite jim, g župan za iju-bav tolmač naših hvaležnih čustev.
Pozdravljam navzočega zastopnika celjskega sreskega poglavarja g. komisarja L i 1 e k a.
Sreskemu poglavarju je izročeno osnovno šolstvo in usoda učiteljstva v srezu. Mnogo lahko stori za razvoi šolstva in v marsikaterem pogledu lahko lajša težavno delo učiteljstva. Kličem vam. gospod komisar: Dobro došli na skupščini in prisrčni: Živeli!
Z radostnimi čustvi pozdravljam med nami člana gerent&kega sveta mestne občine ljubljanske, g. gerenta A n t. L i k o z a r j a. Razume se samo ob sebi, da z veliko vnemo deluje na odgovornem svojem mestu v prospeh ljubljanskega šolstva in v korist ne samo ljubljanskega, temveč v korist slovenskega dela osnovnošolskega učiteljstva sploh. V priznanje in zahvalo mu kličem s tega mesta: Živel!
Današnje skupščine se udeležujejo tudi oblastni šolski referenti Mariborske oblasti, gospod S c h e 11 in oblastni šolski referent Ljubljanske oblasti g. En-g e 1 b e r t G a n g 1. ki sta oba izšla' iz učiteljskih vrst in prišla na ta odlična mesta. Nekdaj taka mesta niso bila dostopna osnovnošolskemu učiteljstvu. Zasedali so jih možje iz »imenitnejših« stanov; zato so se nas ogibali in niso nik-
dar prišli na naša zborovanja. Tudi to se je danes spremenilo. Sedanji oblastni šolski referenti so živeli med učiteljstvom in skusili vse prijetnosti in težave našega stanu. Prišli ste danes med nas. da čujete tudi sedanje naše težnje in zahteve, ki jih uvažujte in skušajte udejstviti. Zato vas iskreno pozdravljam med nami!
Enako iskreno pozdravljam vse navzoče sreske šolske referente, ki se neumorno trudijo za razvoj in napredek šolstva in za dobrobit učiteljskega stanu v svojih srezih. Kličem vam prisrčni: Živeli!
Nato ie pozdravil g. Antona Po-t o č n i k ia . predstojnika sodnije, povdar-jajoč, da ima prvič, kar predseduje čast pozdraviti na naši skupščini tudi zastopnika tega odličnega stanu.
Prav iskreno pozdravljam starosto tukajšnjega Sokolskega društva gosp. Tone Kurnik a. Že enkrat se je na-glašalo na eni naših skupščin: »Kdor učitelj — ta Sokol«. To povdarjam danes tudi jaz. S tem povdarkom priznam javno in jasno, kako važno smatra učiteljstvo Sokolstvo in v kako tesni zvezi so Sokol, učiteljstvo — šola. Učiteljstvo začne vzgajati izročeno mladino v Sokolskem duhu, v Sokolski ideji in ji vce-puje v nežno srce Sokolske vrline in kreposti. V tej dobi že pristopi Sokol in-stoji učiteljstvu ob strani. Ko odrase mladina šoli. jo vzgojuje Sokol dalje v svojem duhu in istem smislu. Vzajemno hoče delovati učiteljstvo in Sokolstvo na polju vzgoje, da vzgojimo mladino, ki bo v ponos in blaginjo edinstvenemu narodu in edinstveni državi. Zato ie prav. g. starosta, da ste prišli na niašo skupščino, da sanr vidite in čujeta naša stremljenja. Kličem Vam v pozdrav krepak: Zdravo!
Nadalje je pozdravil zastopnika Or-june g Petra R i h t e r i č a , povdarjiajoč skupna nacionalna stremljenja Orjune in učiteljstva.
Vsaki naši skupščni daje posebno slavnostno lice prisotnost dragih in milih gostov, bratov po rodu in zvanju. Navdaja me veliko veselje, da morem tudi danes pozdraviti v naši sredi vrlega in odličnega odposlanca in zastopnika Glavnega odbora Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, g. M i -h a j 1 o S t a n o j e v i č a. Kličem Ti iz dna radostnega srca dični tovariš in dragi brat; Dobro došel med nas! Kličem Ti v imenu svojem in v imenu slovenskega dela osnovnošolskega učiteljstva,
Nudi se mi pa danes prijetna prilika, da še v drugem pogledu spregovorim par besed.
40-letnica Mih. Stanojeviča.
Letos praznuje naš dični tovariš g. Miha j II o S t a n o j e ¡v i č , znamenit, redek jubilej, 40-letni jubilej plodonos-nega svojega dela.
Vsak zaveden slovenski učitelj pozna našega Miha jI o Stanojeviča po njegovih delih. V njem čisla in visoko ceni odličnega vodjo našega stanu, vztrajnega delavca na prosvetnem, nacionalnem in književnem polju.
Na književnem polju se je začel Sta-nojevič že v zgodnjih mladeniških letih udejstvovati. Že kot dijak; je pisal v mladinske liste. Pozneje ie z veliko marljivostjo sodeloval pri raznih pedagoških in učiteljskih listih. Izboren pedagoški list »Učitelj« ureja in vodi že 20 let Povzdignil ga je na tako visoko stopnjo popolnosti. da se lahko meri z najboljšimi pedagoškimi revijami.
Stanojevič je eden izmed najboljših pedagoških pisateljev. Kot izvrsten metodik je izdal celo vrsto, 18 po številu, šolskih knjig za osnovne, obrtne in druge šole.
Stanojevič je sodeloval tudi pri raznih političnih listih, v katerih se je z vso njemu lastno energijo potegovali za napredek šolstva in pravice učiteljstva.
Svoje bogate skušnje na šolskem polju in učiteljskem bitju in žitju uspešno uporablja pri šolski zakonodaji. Udej-stvoval se je pri šolski zakonodaji v predvojni Srbiji in deluje z neumorno vztrajnostjo na sedanjem projektu osnovnošolskega zakona.
Stanojevič si je pridobil nevenljivih zaslug za našo stanovsko organizacijo. Vsak odbor, vsak zbor z največjo pazljivostjo sledi njegovim izvajanjem, pazno posluša njegovo mirno, tehtno, stvarno besedo in jo uvažuje.
Tako vidimo, da ie bilo dosedanje življenje tovariša Stanojeviča en sam velik delovni dan. Nad njim se uresničujejo besede našega pesnika Simona Gregorčiča, ki poje:
Ne samo, kar veleva mu stan.
kar more, to mož je storiti dolžan.
Na 'Tvojem 40-letnem uspešnem in plodonosnem delovanju Ti. dragi prijatelj Stanojevič čestitam najiskreneje v svojem in v imenu vsega slovenskega dela osnovnošolskega učiteljstva. izražajoč vročo željo, da ne odložiš peres do konca svojih dni.
Nato pozdravi prav prisrčno tudi odposlanca ministrstva odličnega našega tovariša g referenta Pavla Flere-t a. ki ie prišel v našo sredo, da vzdrzi vezi, ki nas družijo v dobrobit maše prosvete in našega stanu.
Na predlog predsedstva sta bili oddani sledeči pozdravni brzojavki:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru Prvemu, Bled. — Učiteljstvo, zbrano na peti pokrajinski skupščini Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva Poverjeništva Ljubljana dne 5. julija v Šoštanju, pozdravlja prožeto iskrene lju-bav.i od ujedinjene domovine svojega viteškega vladarja kot vrhovnega pred-stavitelja države in pokrovitelja narodne prosvete ter mu izraža čuvstvo neomejene vdanosti in zvestobe ter požrtvovalne ljubavi do • cele prevzvišene kraljeve rodovine.
Gospod minister prosvete Svetozar Pribičevič. Beograd. — Učiteljstvo zbrano na V. pokrajinski skupščini Udruženja Jugoslov. Učit. Pov. Ljubljana dne 5. julija v Šoštanju prisrčno pozdravlja svojega prosvetnega šefa v iskreni ljubavi, zvesto zaupajoč njegovi priznani naklonjenosti in dalekovidnosti. da bo uresničil upravičene želje in zahteve učiteljstva in šole pri uzakonitvi novega zakona o narodnih šolah
Sledili so pozdravi zastopnikov, in sicer:
Z iai Šaleško d r u š t v o je v prisrčnih besedah pozdravil skupščino predsednik tov. Stop ar, ki se ie posebno spominjal v svojem govoru zaslug pov. tov. Jelenca.
V	vzvišenem govoru je za sresko poglavarstvo pozdravil skupščino g. komisar Rilec.
V	imenu mesta je pozdravil skupščino župan g. Fran Vrečko.
V	imenu velikega župana in prosvetnega inspektora mariborske oblasti g. dr. Poljanca je pozdravil skupščino oblastni šolski nadz. g. H. S c h e 11.
Nato je govorili starosta Sokola g-A. K u r n i k.
Imenom ministra prosvete in ministrstva je kot pooblaščenec govoril g. P. Flere.
V	imenu centrale UJU je temperamentno govoril g. Mih. M. S t a n o j e -v i č.
V	imenu Orjune, Ciril-Metodove Družbe In Jugoslov. Matice je z nacionalnim govorom pozdravil skupščino g. Peter R i h t e r i č.
Nato ie nazdravil in nagovoril skupščino tudi zastopnik obrtništva, ki ie po-vdarjal vezi učiteljstva z obrtništvom in
skupno delo na polju obrtno-nadaljeval-nega šolstva. Želel ie čim intimnejših vezi med učiteljstvom in slovenskim obrtništvom.
30-letni jubilej L. Jelenca.
Nato si ie zaprosil besedo poverjenikov namestnik tov. Anton Gnus, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku, in prav ginljivo čestital, prisrčno, kakor more to samo prijatelj in tovariš, Luki J e l e n c u k 30-letnemu jubileju naeel-ske učiteljske organizacije. V imenu članstva mu je izročil skromno dariio, zlato uro in verižico s poklonitvijo »UJU poverjeništvo Ljubljana 1895.-1925.« Burno odobravanje je sledilo temu redkemu. a zato tem bolj pomembnemu dogodku.
Poverjenik Jelene se je v iskrenih besedah zahvalil za čestitke in darilo ter je poudarjal, daj ga je pri vsem njegovem delovanju vodila vedno le skrb za narodno šolstvo ter za čast in ugled učiteljskega stanu.
V	imenu Glavnega odbora UJU je iskreno čestital tov. Jelencu g. M i h. M. Stanojevič, povdarjajoč Jelenčev ugled pri vsem jugoslovenskem učitelj-stvu in njegove velike zasluge za državno učiteljsko organizacijo.
V	znak svečanosti se je skupščina prekinila do 14 ure popoldne.
Referati.
Ob 14. uri se ie skupščina nadaljevala in sta podala oblastni šolski nadzornik v Beogradu g. Miha j lo Stanojevič in šolski upravitelj v Studencih pri' Mariboru tov. Anton Hren svoji poročili, in sicer prvi o temi »Novi do-kreti u va s pitanju; radnaško-la i D al tonski plan«, drugi o temi »Sedanja doba in učitelj-s t v o«.
Referate prinesemo v celoti v eni prihodnjih številk.
Resolucije.
Končno je še prečita! urednik »Učiteljskega Tovariša« Ivan Dimnik resolucije, ki iih je na podlag« elaboratov posameznih odsekov izdelal poseben redakcijski odbor, ki smo jih prinesli v zadnji številki
Brzojavno in pismeno so pozdravili skupščino: Za izvršilni odbor UJU v Beoarradu podpredsednik Pero Vuksa-novič, v imenu UJU poverjeništvo Beograd Milan Popovič iz Splita sreski poglavar Viher, iz Kastva predsednik učit. društva Ante Rubeša in šolski nadzornik Baf, sreski šolski nadzornik v Logatcu Fr. Merljak in upok. šolski upravitelj v Kandiji Janko Leban.
Nj. Vel. kralj je poslal skupščini brzojavno zahvalo in pozdrave.
Veličastna, stvarna in impozantna je bila šoštanjska skupščina, utrdila nam je medsebojne vezi in organizacijo.
Splošne vesti.
Pristopite k „Jugoslovenski Matici".
Udeležencem državne skupščine Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva v SuboticL
Vse tovariše in tovarišice, ki se bodo udeležili državne skupščine UJU v Subotici prosimo, da nam čimprej, najkasneje pa do 5. avg. t.1. javijo:
1. svoje službeno bivališče, 2. v katerem okrajnem učiteljskem društvu so včlanjeni, 3. število službenih let. Na prijave, pojedincev, ki bi se poslale SubotiŠkemu učiteljskemu društvu, se to društvo ne
bo oziralo.	(JJU POVERJENI Š7VO LJUBLJANA.
Učiteljski pravnik.
—§ Upokojitev in odmera pokojnine.
K pojasnilu v zadnji številki našega lista pod tem naslovom pripominjamo, da izpolni uverenje za upokojitev v svrho enotnega postopanja veliki župan na podlagi originalnih dokumentov,' ki iih je
priložiti prošnji. Učna oseba, ki prosi za upokojitev oziroma za odmero pokojnine. naj svoji prošnji priloži 2 neizpolnjena obrazca uverenja z lastnoročnim podpisom na označenem mestu na levi strani. Cena obrazcu 75 para. »U v e r e*-nje za upokojence« se naroča v Učiteljski tiskarni.
—	Tovariš Vilko Rus, sreski prosvetni referent v Kranju, je praznoval te dni petdesetletnico rojstva, tridesetletnico svojega učiteljevanla in prosvetnega delovanja v Kranju in petindvajsetletnih svoje poroke. To priliko je porabila »Narodna čitalnica« in njen pevski zbor. da mu pokažeta svojo hvaležnost in spoštovanje. Priredila sta mu 7. julija zvečer »častni večer« v veliki dvorani »Narodnega doma«, katera je bila polna slovesno razpoloženega občinstva. Domači orkester je lepo sviral in pevci so navdušeno peli. Vmes pa se je vrstila napitnica za napitnico. Prvi je govoril predsednik Narodne čitalnice ravnatelj K o š n i k in se zahvaljeval slavljencu osohito za izdatno podporo pri razvoju čitalnice, da se je iz dosedanjih tesnih prostorov mogla seliti v krasne prostore Narodnega doma. Drugi je govoril župan Pire. Povdarjal je slavljenčevo večletno uspešno delovanje v občinskem odboru, v šolskem svetu, pri mestni hranilnici in napredni stranki Tretji ga je pozdravil sreski poglavar svetnik Ž n i -d a r š i č . kot zvestega, neumornega delavca v pisarni in ob nadzorovanju ter mu ie pripel na prsi pred kratkim mu od kralja Aleksandra podeljeni red Sv. Save. Četrti ie govoril nadučitelj L u z n a r. Našteval je stopnjo za. stopnjo kako je slavljenec leto za letom bolj deloval v stanovski organizaciji: bil ie tajnik okrajnega učiteljskega društva, zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, tajnik učiteljske »Zveze«, okrajni šolski nadzornik. Dobil vkljub odporu nagajivih klerikalcev nadučiteljsko mesto v Kranju in postal končno po želji učiteljstva in svojem zaslužnem objektivnem delovanju sreski prosvetni referent v Kranju in to ostal, če tudi dr. Korošcu ni bil všeč. Sreski poglavar dr. T e k a v č i č se je slavljencu v lepih, prisrčnih besedah zahvaljeval v imenu pevskega zbora za vso skrb in za velik trud. katerega je imel ž njim vso to dolgo dobo. Po tem pozdravu je v imenu pevcev izročila slavljencu gospa Jefe Holzhackerjeva lep šopek natrpan s smodkami in veliko škatuljo s krasno kadilsko garnituro, vredno nad 3000 Din. Govoril ie še gosp. D a c h s v imenu Šentjakobskega napr. gospodarskega društva in njega kulturnih odsekov iz Ljubljane 'in ravnatelj Sire se je slavljencu v imenu nekdanjih učencev osnovne, obrtno-nadalje-valne in gremijalne šole zahvalil za vse lepe nauke, ki so iih od slavljenca prejeli. Seveda so bile vse napitnice iz srca govorjene in so tudi segle v srca ter zato bile živahno aklamirane. Vse slavlje je bilo prisrčno, domače, lepo in ie pokazalo kako ve Kranj ceniti moža. ki je nesebično, a požrtvovalno in z velikim uspehom delal zanj. Splošna sodba je bila, da tako lepo uspelega večera in tako prisrčnega slavlja v Kranju še ni bilo. Bog torei živi in čuvai gospoda prosvetnega referenta Vilka Rusa in njegovo soprogo in vse njegove še mnoga leta!
—	Tovariše, katerih otroci študirajo v Mariboru, opozarjamo, da posreduje »Učiteljski dom« v Mariboru on preskrbi stanovanj Zglasite se pravočasno!
—	Uradna učiteljska konferenca za mesto Ljubljana se je vršila pod predsedstvom mestnega šolskega referenta g. Andr. Rapeta v soboto dne 13. junija v Mestnem domu. Pred pričetkom konference je po pozdravnem govoru pripel obl. šol. nadzornik g. E. Gangl osivelemu tovarišu g. Ant. Likozarju red sv. Save IV. razr.. s katerim ga je odlikoval Nj. Vel kralj, za njegove zasluge na šolskem in vzgojnem polju. — Čestitamo! Nato je po otvoritvi konference podal nadzorniško poročilo mestni šolski nadzornik g. Andrej Rape. — Poročilo je bilo vseskozi sprejeto z globokim umevanjem nadzorniških dolžnosti. — Kakor rdeča nit pa se je vlekla skoz' celo poročilo zahteva, da vzgajaj učitelj
zavedne Jugoslovane in vžigaj v mlada srca gorečo ljubezen do premile domovine. — Le eno mater, le eno domovino imamo! Pokazal je g. tov. Rape, da ima vajeti ljubljanskega osnovnega šolstva v rokah — strokovnjak. Sledilo je nato predavanje ravnatelja tov. Grma iz glu-honemnice o pedagoško - zdravstvenih šolah. Kadar pride med nas tov. Grm, vselei nas razveseli in poživi s svojim res bogatim znanjem in priznano prakso. Tako tudi to pot! Praktično nam je pokazal uspehe svojega zavoda, poleg tega pa podal še zanimive podatke drugih sličnih šol. kakor na pr.: onih za slepce, manj nadarjene itd. — Tov. Rado Grum nam je zanimivo referiral o načrtih in problemih reforme osnovnega šolstva v drugih državah. — Z zanimanjem je sledilo navzoče učiteljstvo izvajanju predavatelja. — Koliko skrbi, koliko žrtev polagajo druge države v dobrobit šolstva! Tov. Grum, ki je radi informacij stopil v osebne stike z inozemskim učiteljstvom. nam je tako lepo orisal raizvoj tujega šolstva, da smo nehote čutili, kakšna revščina vlada pri nas v tem pogledu. Ni čuda, da se je ob koncu predavanja ČHla enoglasna zahteva, da se pošlje v inozemstvo več učiteljev, ki naj bi študirali tamošnje šolstvo in ga skušali potem uveljaviti doma. Po poročilu knjižničnega odbora ter do volitvah v stalni konferenčni ter knjižnični odbor, se je enoglasno sprejel samostojni predlog tov. Gruma glede izpremembe učnega načrta iz realij in to v korist zemljepisnemu in zgodovinskemu pouku. — Po izčrpanem dnevnem redu je nato predsednik ob 12. uri zaključil konferenco.
—	Premestitve na meščanske šole. Učitelji in učiteljice osnovnih šol. ki žele s šolskim letom 1925./26. službovati na meščanskih šolah v Ljubljanski oblasti, naj se nujno zglase z dopisi pri oblastnem inšpektorju J. Westerju, Ljubljana, Bleivveiisoviai cesta 10, ter navedejo ime, sedanje službeno mesto, službeno dobo, stroko, katero žele poučevati in usposobljenost. Oni. ki še ne službujejo dve leti na sedanjem mestu, morajo za premestitev prositi s kolkovano vlogo, naslovljeno na velikega župana Ljubljanske oblasti.
—	Jurij Adlešič iz Adlešič. (Osem-desetletnik). Nullai dies sine linea. Res »nulla dies«; kajti vsak dan še hodi iz Krškega v svoj mali vinograd na Trški gori. oddaljen pol ure od mesta, četudi bo te dni star osemdeset let. rojen 15. julija 1845 v lepi vasi tega imena v Be-lokrajini. Kaj, ali je ta gospod vinogradnik? Ne, to je le popoldne ob delavnikih. Kaj pa je dopoldne? Odbornik Krške posojilnice, pa ne vsak dan. Kai pa druge dni? Namestnik državnega pravd-nikai pri sodniji. Kaj pa še? Predsednik posredovalnega urada pri krškll občini, kjer je tudi že več let odbornik. In kaj pa še? Nadučiteli v pokoju, v pokoju, dobro zasluženem, že deset let. Služil pa je 43 let. Dovršivši 5 ali 6 razredov gimnazije v Novem mestu in učiteljišče v Gorici, je nastopil leta 1867 učiteljsko in vodstveno službo na dekliški šoli v Kamniku, od koder se je bil preselil v Vipavo kot nadučitelj in od tam zopet kot nadučitelj v Šmarje pri Litiji. Po vseh teh službah se ie odlikoval po svoji vestnosti, marljivosti, olikanosti in snaž-nosti. Ljubil je v vseh rečeh lepo zuna>-njo obliko. S šolsko mladino je prijazno postopal in s tem dosegel lepe uspehe. Te svoje lastnosti je s seboj prinesel tudi v Krško, kamor je bil leta 1895. prestavljen. V Šmarju si je bil dobro ime pridobil tudi pri odraslih. Ustanovil je bil ondi gasilno društvo, katero je vodil 10 let. To društvo praznuje 12. t. m. svojo štiridesetletnico. pri kateri priliki se bode hvaležno spominjalo svojega ustanovitelja in častnega člana. V Krškem ie bil kot nadučitelj dvajset let aktiven in v tei svoii lastnosti se je po svoji konci-1'jantnosti pridobil simpatije mladih ¡¡n
Šolske upravitelje in upraviteljice
pozivamo, da naročajo vse potrebščine in knjige pri
Učiteljski tiskarni V Ljubljani, Frančiškanska 6.
Pošljite
ila čimprej, da se pravočasno izvrše./Zahtevajte cenike!
starih. Užival je veliko prijateljstvo pri svojih tovariših in zaupanje svojih višjih. namreč šolskih nadzornikov, predsednikov krajnih in okrajnih šolskih svetov. S temi skromnimi vrsticami čestitamo dragemu jubilantu na njegovi 80-letnici in mu kličemo: Bog ga ohrani še in še ori dobrem zdravju in dobri volji!
— Sedemdesetletnico obstoja osnovne šole so kai lepo in svečano proslavili v Preserju pod Krimom. S prvima vlakoma oziroma peš so dopoldne prihajali gostje. Ob 9. uri je šolska mladina odkorakala pod vodstvom svojega učitelj-stva v spremstvu došlih gostov in občanov k slovesni službi božfii. Slovesno mašo in žalne obrede za pokojne učitelje in katehete ter umrle učencfc je opravil bivši preserski župnik, sedaj stolni kanonik g. dr. Čekal. Po cerkvenem opravilu se je vršila šolska slavnost pred lepo in vabljivo okrašenim šolskim poslopjem, kjer sta bila postavljena dva mala odra za govornike in dramatične prizore. Prva sta pozdravila goste učenec in učenka, osobito bivše učitelje in katehete ter jim izrekla zahvalo imenom dedov in babic, očetov in mater ter nijih samih. Nato je v posebnem govoru podal zgodovino preserske osnovne šole bivši nadučitelj na tej šoli. sedanji ljubljanski gerent tov. Likozar. Omenjal je, kako se ie šola stopnjevaje razvijala od 1. 1854./55. do 1924./25. iz enorazrednice, ki se je otvorila pod učiteljem Urani-čem, razširila v dvorazrednico pod Jakob Marnom, dobila vzporednici pod Avg. Korbarjem in se preosnovala v šti-rirazrednico pod sedanjim upraviteljem Jan. Župančičem. Omenil je vse učiteljstvo in vse katehete. ki so tekom sedemdeset let delovali na tej šoli. osobito je še omenil one. ki so k tej slavnosti prihiteli osebno, v prijazno Preserje. Koncem govora mu ie upravitelj Župančič izročil k belo-rdečima trakovoma še moder trak z napisom: »Ob sedemdesetletnici ustanovitve« kot dar krajnega šolskega sveta, katerega je pripel na šolsko zastavo Po končanem govoru so otroci lepo zapeli nekai pesmi, živahno deklamovali nekaj domorodnih pesmi, uprizorili dramatičen prizor »Ciciban in čebelica« ter »Zvonovi«, za kar so želi obilo pohvale od zbranega občinstva. Slavnost ie zaključil sreski prosvetni referent g. And. Škulj s svojim vznesenim govorom o pomenu šole ter končal svoj govor z vzklikom na kral.ia Aleksandra in dinastijo. Otroci so zapeli še »Bože pravde«, nakar so bili pogoščeni s pecivom in malmovcem ter obdarovani s spominskimi podobicami. Med pogošče-njem in popoldne pri prosti zabavi je neumorno prepeval ljubljanski oktet ter tako pripomogel, da se ie ta slavnost tako lepo proslavila
— Himen. Poročil se je 12. julija 1925 tovariš tS t a ni'ko Ryšl'avy, učitelj v Durdenovcu s tov. gdč. V a 1 č i Groharjevo iz Toplic pri Zagorju ob Savi. Iskreno čestitamo!
ZAHVALA.
Povodom slavja 404etnice mature in 40-letnice učateJjevanja dne 28. junija t. 1. v Tomišlju sem doživel tako poča-ščenje, da se moram vsaj nekaterim tovarišem, prijateljem in znancem zahvaliti javno — ne po njih zaslugah, marveč po svoji skromni moči.
Gospod sreski referent A. Škulj je opisal moje življenje in delo Darovalci lepih daril: domače učiteljstvo, pevski zbor »Krim« in šolska mladina, so mi naklonili take prijateljske spomine, da jih bom vesel do smrti. Tov. A. Adamič je aranžiral vso slavnost v širokih potezah, kar mu je vrlo uspelo. Tovariši in tova-rišice ste me posetili vsi. prav vsi in se veselili z menoj tovariškega slavja. Bog Vas živi! Srčna hvala! Prav rad Vam povrnem to uslugo, a žal, najbrž nisva z Bogom ene misli, če bom utegnil.
Poleg tega moram zahvaliti tovariše in znance od blizu in daleč za pismene čestitke, kakor tudi tukajšnji pevski zbor »Krim« za lepo podoknico ter za trud. da ste tako okusno ovenčali šolsko poslopje.
Iskrena hvala vsem občanom iz To-mišlja in Vrbljenja, z Iga in Preser.ia za navdušene ovacije in prijazne čestitke.
Vse to mi svedoči. da si je jugoslo-venski učitelj tudi pod Krimom kakor povsod širom naše ujedinjene domovine pridobil ugled in spoštovanje. Želim samo, da bi se to sporazumevanje med narodom in učiteljstvom vedno bolj poglabljalo in utrjalo v mogočno vez, ki naj slednjič prejme naziv: J u g o s 1 o -venski narod in jugosloven-
ski učitelj sta jedno. V to pomo-zi Bog in naše vztrajno delo!
Vam vsem pa vnovič: Najlepša hvala in zahvala!	Ivo Trošt.
Imenovanja in napredovanja.
—i Učiteljska napredovanja. Na
osnovi čl. 47. in 52. čin. zakona so napredovali s kraljevim ukazom: V 1. grupo II. kategorije: Terezija Cvar. učiteljica na Bizeljskem; Ema Miselj, učiteljica v Dolenjem Logatcu; Marija Blazin-šek-Troha. učiteljica v Zibiki; Pavla De-lak. učiteljica v Razvanju; Josipina Mai-zelj. učiteljica v Rogaški Slatini; Božena Seralnik-Kreč. učiteljic® v Prihovi; Matilda Šmid, učiteljica v Podgorju. — V 2. grupo II. kategorije: Karol Bako, učitelj v Strukovcih; Leon Dobnik. šolski upravitelj v Stranicah; Ivana Kugler. učiteljica v Podgorju; Tilka Požar, učiteljica v Vojniku; Ciril Bobič. šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Halozah; Zora Biinc. učiteljica v Vinici; Ana Oj-striž. učteljica v Ljubljani z 10 odst. po čl. 7. čin. zakona: Pavla Semen, učiteljica v Lescah; Andrej Vilfan, šolski upravitelj v Sori; Olga Vodopivec - Vrbič. učiteljica v Dragi; Alfonz Završnik, učitelj v Ribnici; Apolonija Zupane, učiteljica v Radovljici. — Z odlokom g. ministra prosvete so napredovali: V 3. grupo 11. kategorije: Valerija Arrigler. učiteljica v Skaručni; Erna Likar-Gospoda-rič, učiteljica na Rakeku; Ana Melhwa, učiteljica na Uncu; Ana Mitterhammer-Stegenšek, učiteljica v Toplicah pri Zagorju; Marija Očakar. učiteljica pri Sv. Križu pri Kostanjevici; Mari.ia Perko, učiteljica meščanske šole na Jesenicah z 10 odst. po čl. 7. čin. zakona; Leopoldina Pleveli, učiteljica v Sevnici; Ana Šeme, učiteljica v Šmarjeti; Franja Weber, učiteljica v Starem trgu pri Ložu; Vilma Kladnik. učiteljica v Sevnici; Štefka Ju-hari-Omladič. učiteljica v Braslovčah; Marija Kontler, učiteljica v Dolgi vasi; Cirila Rakovec, učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu; Anda Vittori-Lehman. učiteljica v Središču ob Dravi.
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je imelo v smislu sklepa občnega zbora o Veliki noči svoj izredni občni zbor 21. junija t. J. Na njem so se obravnavala nanovo sestavljena društvena pravila. Poročevalec ie bil tov. Josip L a p a j n e iz Cerikeli. Sprejeti so bili z neznatnimi izpremembami skoro vsi členi, kakor jih je izdelala tozadevna anketa.
Ker je večina članov dosedanjega odbora izjavila, da ponovne izvolitve vsled prevelike zaposlenosti drugod ne more več spreieti. se je z vzklikom izvolil za predsednika tov. Luka Jelene, za tajnika tov. Tit G r č a r . z» blagajnika tov. Josip K o b a 1, vsi iz Ljubljane, za odbornike Da: tov. Marija Sodnikova iz Ljubljane, tov. Josip L es p a j n e iz Cerkelj. tov. Karel B 1 a ž i č iz Ovsiš, tov. Peter Jocif iz Preddvora, tov. Jakob Slapar iz Olševka in tov. Ivan Stenovec iz Domžal; za pregledovalca računov pa tov. Mirko F e g i c iz Ljubljane in tov. Avgust Ko r bar iz Zgornje Šiške.
Ta odbor bo posloval dotlej, da policijska direkcija potrdi nova pravila, na temelju katerih se izvoli zopet novi odbor.
Društvo potrjuje sledeče prispevke: tov. Miro Repovš, šolski upravitelj v Ljubljani, 20 Din. tov. Josip Š.u-štaršič. učitelj v Cerknici, 15 Din, tov. Julij Mayer, šolski upravitelj v Dobu pri Domžalah, tov. Marica Poropatova. učiteljica v Kamniku, tov. Mirko Fegic iz Ljubljane in tov. Tit Grčar, Svatopluk Stovi-ček, Angela Petričeva. Fra nja Hribernikova in Stana K a n t e t o v a vsi na Barju v Ljubljani, tov. Viktor Sotenšek. šol upra* vitelj na Brdu in tov. Ivan Steno-v e c, učitelj v Domžalah, vsi do 10 Din. Letošnji prispevki znašajo doslej 6270.50 Din.
T o v a r i š i (i c e)! S e z i t e po položnicah in posnemajte vrlega tovariša M a y e r j a . ki se spomni konvikta s prispevkom vsak mesec!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: Tov Marta Jurkova v Krčevini pri Mariboru poklanja »v znak hvaležnosti, da sem rehabilitirana po principu: storjene krivice popraviti, a ne storiti nobene«, 2 obveznici 7% drž. pos. ä 100
Din (III. 1924). Krajnčič Martin, šolski upravitelj Trbonje, 1 ob v. 7% drž. pos. a 100 Din (IX. 1922). Ivan Zotter, šolski upravitelj Gomilsko 3 ob v. 7% drž. pos. a 100 Din (IX. 1922). Anton Volavšek, učitelj Teharje. 25 Din; Marija Turnaj, učiteljica Čadram. 20 Din, o priliki obiska pri tovarišu. — Vsem darovalcem iskrena zahvala! — M. Kožuh, blagajnik.
—g Za Učiteljski konvikt v Ljubljani. V počaščenje spomina umrlega tovariša Edvarda Vohinca zbrali 110 Din njegovi bivši sošolci o priliki 36-letnice dovršene mature pri tovarišu A r m i č u v Radečah na Dolenjskim.
Književnost in umetnost.
Ocene.
—k Zbori: Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko F r e 1 o v e c, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Zvezka št. 7 in 8 sta zaradi počitnic že sedaj izšla. Julijska številka prinaša dva lahka Adamičeva moška zbora »Božična« in »Jezus je majhen« ter Premrlovo »Večerno« za mešani zbor, v avgustovi pa je natisnjen Adamičev daljši, zelo zanimiv, dasi za izvajanje težak moški zbor »Krški zvonovi«. Zbori se naročajo po dopisnici na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani.
—k Ženski list za dom, modo in zabavo. Izhaja vsaki mesec v Zagrebu ter prinaša modne kroje za dame in deco. Pravkar je izšel 3. zvezek. Cena 15 Din. Priloga mu je tudi »Krojni vzorci«. Ker se z naročitvijo »Ženskega lista« lahko brez škode opusti vse nemške modne liste, naročitev prav toplo priporočamo.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji.
Poročila:
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 20. maja 1925 v Rogaški Slatini. Izmed 70 članov navzočih 58. Predsednik pozdravi kot gosja tov. Volavška in bivšo tov. dr. Novakovo ter nove člane(ice) Zwirnovo, Kukovčevo, Lovrečevo, Dwor-sko in Schonwettra. Pokojnemu članu, odborniku in podpredsedniku tov. Sekir-niku govori v spomin tople besede. Tov. (icama) Sotošku, Jakličevi in Peyhovi izrazi sožalje k smrti v rodbini.
Zapisnik zadnjega zborova.nja se odobri.
Izmed dopisov so se podrobneje pretresali oni o razširjanju »Zvončka«, organizaciji prosvetnih odsekov in širjenju Samopomoči
O občnem zboru Učiteljskega doma v Mariboru je poročal tov. Ivan Burdian. Podal je pregledno sliko o poslovanju v pretečenem poslovnem letu. O predlogih bode sklepalo društvo pri prihodnjem zborovanju.
Tov. Miloš Verk je poročal o občnem zboru Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, podal nekatera pojasnila o pomenu družbe ter o bilanci za poslovno leto 1924. H koncu je pozval k pristopu. Pozivu se je odzvalo 8 članov.
Tov. Volavšek Tone je nadaljeval svoj referat o »Taktnem nastopanju«. Temeljne misli razprave so bile: Ne moremo biti nikoli dovolj previdni pri sprejemanju ponujenega tikanja. Ne razpravljajmo stanovskih in osebnih zadev vpričo neučiteljev. Ne žalimo starih tradicij in ukoreninjenih čutov. Bodimo prijazni, a vzvišeni ostanimo Tudi ta del referata je bil pomešan z mičnimi dogodbicami ter ie zelo ugajal. Ker se je referent preselil v drugi okraj, mu želi društvo obilo uspeha pri delu.
Na pokrajinski skupščini bodo zastopali naše društvo kot delegati Gliinšek Ivan, Verk Miloš in Glinškova Danica, kot namestniki Burdian Ivan, Stefanci-osa Tone in Cenčič Josip; na državni skupščini oa kot delegata Glinšek Ivan in Miloš Verk, kot namestnika pa Predan Svetazar in Fink Tone.
Prihodnje zborovanje se naj vrši v drugi polovici junija v Rogaški Slatini.
+ CERKNIŠKO-LOŽKI KROŽEK je zboroval 30. maja t. 1. v Grahovem. Udeležba ni bila povsem zadovoljiva. Od 36 članov je bilo navzočih 22.
Tov. Mercina Franc pozdravi navzoče kot novoizvoljeni predsednik s prošnjo, da pomaga s sodelovanjem vse članstvo oživeti krožkovo delovanje. Med drugim poda tudi kratko blagajniško stanje in poziva članstvo na redno plačevanje društvenih prispevkov.
Predavanje: O »Saimoizobraizbi učitelja« je predaval tov. Bog. Medvešček. Uvodoma graja nezavednost članov napram stanovski organizaciji. Opisuje dalje današnje stališče učitelja med naro-
dom in poudarja premajhno naobrazbo predvsem v gospodarskih in socialnih vprašanjih ter priporoča ustanovitev rednih socialnih tečajev. H koncu poda nekaj resolucij o načrtu in izvedbi samoiz-obraževalnih tečajev, kar je bilo enoglasno -sprejeto Ustanovili so se tudi 4 socialni krožki, ki bi naj tvorili nekako podlago počitniškega socialnega tečaja. Učiteljstvo ie s hvaležnostjo odobravalo in sledilo važnemu izvajanju referenta. Referat bo »objavljen v »Tovarišu«.
Z istim zanimanjem je sledilo učiteljstvo tudi predavanju tov. Peterlina o »Vplivu solnca na razvoj rastlinstva«. V razmeroma kratkem referatu nam je povedal toliko lepega in zanimivega iz kraljestva rastlin, da mu ostanemo hvaležni in želimo, da nas zopet kmalu razveseli z novim predavanjem.
Iskreno zahvalo tov. predsednika sta predavatelja zaslužila v polni meri.
Resolucije: 1. Poverjeništvo UJU naprošamo, naj posreduje, da se čimpreje prične z rednim izplačevanjem povišic in da se nam tudi izplača opravičeno zahtevane razlike. (Tov. .Peterlin).
2. Predlogi: 3. Sestava in ureditev knjižnice logaškega učiteljskega društva ne odgovarja duhu časa. Modernizira naj se na ta način, da se antikvarične knjige, ki za nas nimajo nikake vrednosti, zamenja ali razproda, one brez vrednosti pa odstrani,, ostale knjige pa vsebinsko preuredi. (Tov. B. Medvešček).
4. Vsako zborovanje naj se vrši v drugem kraju. Kraj in čas je določiti na zborovanjih. (Tov. M. Kosin).
Resolucije in predlogi se sprejmejo enoglasno.
Prihodnje zborovanje se vrši v prvi polovici septembra v Igavasi.
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. junija 1925 v Cirkovcih po običajnem dnevnem redu,
ki je bil spopolnjen s poročilom o seji prosvetnega odseka in s predstavo na Cir-kovškem šolskem odru.
Ko je dospelo vseh 90 udeležencev s kolodvora v Cirkovcih pred šolo. jih je pozdravljala državna trobojnica, ki je vihrala raz streho šolskega poslopja.
V učilnici, kjer ie Dostavljen šolski oder, so Da tamburali svoj pozdrav tam-buraši-domačini. Šolska mladina je pod vodstvom in s sodelovanjem učiteljstv.a ter nekaj domačinov, uprizorila nežno igrico: »Stara pravljica ali Ljubezen do domače _ grude«, katere avtor je tovariš Oskar Žolnir.
Vsa uprizoritev je pokazala, kako vztrajno deluje Cirkovško učiteljstvo na polju narodne prosvete.
Nato se je zbrano učiteljstvo podalo k zborovanju.
Po otvoritvenem pozdravu je tov. predsednik izrekel' dobrodošlico upokojenemu tov. Žihru, ki je od Sv. Jurja ob južni železnici prihitel med svoje tovariše ter tov. Oskarju Žolntrju.
Čitanje zapisnika se je soglasno odklonilo. Dopisov ni bilo in tako je tajnik prosvetnega odseka tov. Kunst prav obširno poročal o seji, ki jo je imel odsek. Med drugim je tudi omenil, da se bo prav pazno zasledovalo delovanje uči-teljstva na prosvetnem polju. Tudi o potovalnem odru je bilo govora.
Prihodnje zborovanje se vrši o velikih počitnicah.
+ DOLN JELEN DAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 20. junija t. 1. ob 10. uri v meščanski šoli v Dolnji Lendavi z običajnim dnevnim redom.
Kot delegata za pokrajinsko skupščino sta bila izvoljena tov. Peternel in tov. Novak.
Stvarni in izčrpno podani referat
tov. Gergiča »O socializmu« ie zbudil vsestransko zanimanje, a tudi pohvalo z željo, naj se nam v prihodnjem letu zopet javi.
Na predlog tov. predsednika Peter-nela so se sklenile sledeče protestne resolucije :
1.	Društvo energično protestira proti obnovitvi krajnih šolskih odborov.
2.	Protestira se proti odloku za sprejem v višjo pedagoško šolo. ki ima razne omejitve, kakor glede š t e y i 1 a in starosti.
3.	Istotako društvo ne odobrava člena v novem šolskem zakonu, kjer se predvidevajo tudi denarne kazni.
Udeležba dobra: Od 60 članov navzočih 50.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.