Murska Sobota, 7. marca 1991 • Leto XLIII • Št. 9 • Cena 15 din
Osmomamka roza
Pred desetletjem in pol so nas v šoli učili, kako se moramo ob osmem marcu materam zahvaliti za njihovo skrb — in domov smo jim morali nesti vizitke. Nam pa so bile te reči nekakšen tujek, ki so ga potiskali v naše glave in odnose v družini. Pa ne da svojih mater ne bi imeli radi, le čustva smo si doma drugače kazali, in prav gotovo ne le na določen dan. Zato so tiste vizitke skoraj skelele, ko smo jih vzeli v roke, saj nismo vedeli, kako ravnati. Ali tako, kot so nas učili v šoli, ali po domači meri. Pa je minilo tudi to in počasi smo se vsi skupaj privadili na novost. Osmi marec, dan žena, je dobil svoje mesto med prazniki. Nekateri bi dodali, da sicer ne vidnejše, pa vendar. Postal je praznik ali kar ljudski dan. In ker je postal to, kar je, ga je potrebno tudi na pravi način proslaviti, s kozarcem za veselje in z rožico v znak dneva ali za ženska srca. Cvetličarji in gostilničarji so se hitro prilagodili praznovanju in s svojo iznajdljivostjo temu dnevu zaradi pestre ponudbe dodajajo še nove razsežnosti.
Zaradi vseh teh okraskov, navlake, ki smo jo obesili dnevu, nekateri označujejo kot pocukran, kičast zmazek brez jasne podobe. Pravim, da nekateri, ki ne vstopajo v rajanje in so le zunanji opazovalci dogajanja. So pa še taki, ki jim ta dan prinaša srečo in veselje. Vsaka mati se namreč razveseli pozornosti otrok, pa naj bo to na dan osmega marca ali katerikoli dan v letu. Nekatere so o svoji odraslih otroke tega deležne le še za osmi marec. Zato jim ta dan, ki pomeni tudi obisk otrok, veliko pomeni.
A bolj kot ljudsko rajanje meče na osmi marec senco politično okoriščanje, oglašanje ali spotikanje vanj. Politični pripadniki nekaterih strank so si v imenu osmega marca dovolili, da hodijo po domovih precej dni pred praznikom, da so seveda prvi, ženam poklanjajo rožico, povezano s politično zaznamovano pentljo.
Drugi bi spet radi ta dan zbrisali iz ljudskega praznovanja ter ponujajo nov dan za praznik, ki bi morda ne bil tako »pokvarjen« z veseljačenjem.
Jaz pa pravim, da naj politika pusti tisto, kar so si vzeli ljudje, četudi le za zabavo in veseljačenje; tudi osmi marec, ki nekaterim prinaša vsaj nekaj topline in sreče. Vsega, kar se ji zahoče, pa si le ne sme prilastiti.
Majda Horvat
konzul
Madžarski
v Soboti
se
V BLAGOVNICI
dnevi Persila
NEKOČ JE BIL DIREKTOR
zgolj eno poletje.
BOP
stran 4
KAKŠu"s*oSX POMURSKIH CEST?
stran 3
Vestnikov koledar
Marec
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in toplo vreme.
Pregovora
Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne ho.
Če breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo.
11. marca bo dolžina dneva II ur in 38 minut.
14. marca bo dolžina dneva 11 ur in 47 minut.
Pred dnevi je bil na obisku v Murski Soboti glavni konzul Madžarske v Zagrebu Gabor Bagi. Sestal se je s predsednikom soboške občinske skupščine Andrejem Gerenčerjem, obiskal učence, ki se učijo madžarski jezik na soboški tretji osemletki, srečal pa se je tudi s člani madžarskega kulturnega društva Garati Kor. Učence in člane društva je obdaril s paketom madžarskih knjig in plošč.
Pri pogovoru s soboškim županom so govorili predvsem o sodelovanju krajev ob meji, tudi o možnostih razširitve stikov na tista področja, kjer doslej še ni bilo pravega sodelovanja. Omenili so tudi pomen odpiranja mejnih prehodov med Slovenijo in Madžarsko. Da se stvari počasi premikajo, Pa naj bi bil kriv predvsem denar. Odpiranje meje naj bi Pripomoglo k izboljšanju položaja narodnosti na obeh straneh meje. Madžarska stran pa bo poskušala zdaj pomagati predvsem pri zagotovitvi ustreznega signala madžarske televizije med Madžari v Pomurju.
Zgodilo se je kot v vesternu: v ponedeljek ob 6.15 je direktor Integrala — Podjetja za transport in vzdrežvanje motornih vozil, Milan Balantič, želel v svojo pisarno, da bi se pripravil na napovedano sejo delavskega sveta. Toda pred firmo mu je jezna množica preprečila nadaljnje direktorovanje, češ, da ne bodo delali, dokler ne odstopi.
INTEGRAL LENDAVA
OD 11. DO 16. MARCA’91
PREDSTAVITEV STROKOVNA NAVODILA
ZA UPORABO
PRODAJA
Po vročekrvnih debatah (deloma tud? prek murskega vala) sta po deseti uri Milan Balantič in tehnični vodja Lajoš Horvat resnično zapustila prizorišče razčiščevanja. Medtem ju je delavski svet razrešil in imenoval novega začasnega direktorja, voznika in predsednika delavskega sveta, Štefana Kiralya. 168 zaposlenih je znova začelo delati.
Zakaj tako kavbojski odstrel? V Integralu pravijo, da Balantič hkrati ne more sedeti na dveh stolih, kot voznik ne more voziti dveh tovornjakov — sprejel je namreč po- I godbeno vodenje firme Logo, I poleg tega pa opravlja še druge funkcije. Izjavljal naj bi, da je za matično firmo dovolj । 30 minut dela dnevno (kasne- i je je to izrecno zanikal), krožile so govorice, da želi razprodati avtopark, poleg vsega pa delavci v firmi ne vidijo socialne varnosti. Toda povsod okrog Integrala so težki gospodarski bolniki, ki so pred stečajem ali že kar v njem. Prevozniki pa so poslovali relativno dobro. Občinska vladaje v precepu, počilo je tam, kjer so najmanj pričakovali. Integralovci bodo razpisali prosto delovno mesto direktorja —■ tako zaradi vzdušja v firmi kot zavoljo poslovnih partnerjev bi bilo dobro, če bi plesal več kot
GRADITELJI POZOR!
Stran
17
GREDIS d. o. o.
Novo selo Rok, R. Končara 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
marec, četrtek, TOMAŽ marec, petek, dan žena marec, sobota, FRANČIŠKA
marec, nedelja, Viktor — 40 mučenikov
marec, ponedeljek, KRIŠTOF
marec, torek, GREGOR marec, sreda, KRISTINA
VREME
aktualno po svetu
Tedenski komentar
Najpomembnejši dogodek na mednarodnem prizorišču v minulem tednu je nedvomno konec vojne v Zalivu. Končala se je z jasnim zmagovalcem — koalicijo zahodnih in arabskih držav. Iraška vdaja v vojni, ki je trajala le slab mesec in pol, bo dolgoročno bistveno vplivala na mednarodno skupnost. Zahod je pod vodstvom ameriških sil dosegel popolno zmago, ki je zaradi svojega voja-ško-tehnišnega poteka postala šolski primer vojskovanja tudi za prihodnost. Vojna ostaja seveda nekaj najbolj nerazumnega v mednarodnih odnosih, toda tudi brez Zaliva bo vojna ali možnost vojne še naprej ločevala mednarodno skupnost. Končano vojno v Zalivu pa moramo označiti kot bleščečo zmago zahodnega profesionalizma nad osvajalskimi težnjami iraškega samodržca Sodama Huseina.
Diplomatsko je to zmaga učinkovitega dogovora skupine najpomembnejših zahodnih držav in več ali manj protizahodnimi, vendar jalovimi posredovalnimi poskusi ostankov neuvrščenega gibanja. Brez zadrege tudi lahko rečemo, da je izid zalivske vojne zmaga demokratično izvoljenih vodstev zahodne Evrope in Amerike, nad temačno bližnjevhodno diktaturo. Zahodna zmaga nad Irakom je tudi zmaga humanega načina vojskovanja nad koncepcijo usodne obrambe nečesa, česar ni mogoče braniti; ne glede na število žrtev. Premoč zahodne vojaške
V OSVOBOJENEM KUVAJTU — V glavnem mestu Kuvvait Cityu je znova zaplapolala domača zastava. Domačini, ki so bežečim Iračanom že prej odvzeli orožje, so s streli v zrak pozdravljali osvoboditelje. (Telefoto: Reuter)
Zalivska vojna je končana
Po 38 dneh letalskih napadov in 100 urah kopenske ofenzive zavezniških sil proti Iraku je Kuvajt osvobojen, iraška vojska poražena,'Sa-dam Husein pa je privolil v vseh 12 resolucij Varnostnega sveta OZN. Vojaška bilanca je za zavezniške enote prav neverjetna: v samo štirih dneh kopenske vojne je bilo uničenih 3500 tankov, 41 do 42 divizij, ki so posegle v boje na iraški strani, v ameriških taboriščih v Saudski Arabiji pa je 175 tisoč ujetih iraških vojakov. Na zavezniški strani poročajo le o 126 žrtvah, zato pa so mnogo bolj grozljive ocene o številu mrtvih, ki jih je enomesečno bombardiranje terjalo v Iraku. Ameriški časopisi ocenjujejo, da je življenje izgubilo več kot sto tisoč Iračanov.
! V Pakracu je bilo »vroče« J
Hrvaška je preživela še en napet konec tedna in pravi ču- | I dež je, da so dogodki v slavonskem mestu Pakrac minili brez | . žrtev, še posebno v soboto, ko je bilo v mestu in okolici neneh- ■ | no slišati streljanje. Po zadnjih poročilih so se razmere do te I Imere umirile, da so hrvaški specialci skupaj s posebnimi eno- ! tami hrvaškega notranjega ministrstva zapustili območje Pa- | I kraca. Na cestah proti mestu pa so še oklepne enote JLA. Ne- ■ J posredni povod za nemile dogodke naj bi bila hrvaška resolu- I I cija o razdruževanju SFRJ, občina Pakrac pa je bila že nekaj | . časa povezana z nastajanjem novega kninskega območja. Tako । | so srbski policisti ob pomoči rezervistov razorožili policiste hr- I ■ vaškega notranjega ministrstva, nakar je sledila akcija z nas- ! protne strani, prispele pa so tudi oklepne enote JLA.
L M M ■■ M M W n M M « M m M M ■■ J
GRENKA
KUVAJTSKA
IZKUŠNJA
ZDA za enotno SFRJ
Ameriški državni sekretar James Baker je izjavil, da v tem trenutku ne bi svetoval spremembe v ameriški politiki do Jugoslavije. Ko je odgovarjal na vprašanje o kršitvi človekovih pravic v SFRJ, je izjavil, da nedavno objavljeno sporočilo ameriškega državnega sekretariata o tem Belo hišo obvezuje, da jugoslovansko zvezno vlado spomni na njene obveznosti do spoštovanja človekovih pravic na Kosovu, Hrvaškem in v Sloveniji. Baker je tudi izjavil, da ameriška vlada uradno podpisuje enotno in demokratično Jugoslavijo.
Partija zapoveduje topovom
Po spopadih pred kadetsko šolo v Tirani, ki so terjali več mrtvih, se v Albaniji vrstijo številna zborovanja, na katerih demonstrantje pogosto nosijo tudi protislovne transparente. Še vedno pa ni znano, kako se bo v politični krizi obrnila armada. Vojska je Albaniji verjetno najpomembnejša in največja ustanova sploh, dasiravno se njen pomen ne zrcali v medijski navzočnosti. Le-ta je izrazito konservativna, poveljniški kader albanske armade pa praktično nikoli ne nastopa v javnosti. Albansko vodstvo je imelo vojsko vedno za nekakšno zadnjo rezervo; ne le. kar zadeva zunanjo varnost, ampak tudi notranjo stabilnost. Hkrati pa vodstvo države ni nikoli vojski pustilo politične vloge, saj seje vodstvo ravnalo po tradicionalnem načelu, da partija zapoveduje topovom in ne narobe.
Bo Španija zaprla meje?
ZA NEODVISNOST
Pribaltski republiki Estonija in Latvija sta se na nedeljskem referendumu izrekli za neodvisnost, kar so v Moskvi ocenili kot nezakonito in vztrajajo pri vsesovjetskem referendumu o prihodnosti države. V obeh republikah se je za neodvisnost izreklo čez 70 odstotkov volilnih upravičencev.
Španska vlada bo v prihodnje strožja pri prihodih tujih delavcev v državo. Medtem ko se druge zahodne evropske države bojijo ljudi z Vzhoda, je Špance strah Afričanov in delavcev iz Južne Amerike. Trenutno je v Španiji okoli 300 tisoč tujih delavcev. a so v državi ilegalno. Največ jih je iz Afrike — prebivajo v parkih in gozdovih, stanujejo v prehodih podzemnih železnic in zapuščenih hišah ter v barakah. V prihodnjih letih bodo na osnovi sprejetih zakonov kriteriji za sprejem tujih delavcev na delo zelo strogi, poudarjajo v španski vladi. Določili bodo tako imenovano kvoto prihodov, zaprli bodo mejo in poostrili nadzor nad ilegalci. V Španiji imajo tačas 15-odstotno nezaposlenost, brez dela pa je okoli dva in pol milijona Špancev.
Zaskrbljenost Evropskega parlamenta
Evropski parlament je od srbske vlade zahteval, da takoj ustavi represivno politiko na Kosovu, ki je po mnenju evropskih parlamentarcev usmerjena v rušitev gospodarstva, kulturne identitete in demokratičnih pravic albanskega življa v pokrajini. V resoluciji, ki so jo sprejeli v Strasbourgu, evropski poslanci izražajo globoko zaskrbljenost zaradi napetosti na Kosovu, ki je posledica političnih in socialnih ukre-
pov srbske vlade proti Albancem, kot večinskemu prebivalstvu na Kosovu. Evropski poslanci izražajo protest tudi zaradi zapiranja šol, albanskega gledališča in kjižnice ter odpustitve 50 tisoč albanskih delavcev. Prav pretreseni pa so bili, ko so slišali, da brezposelne Albance preganjajo iz njihovih domov in te potem razdeljujejo Srbom.
tehnike je ohranila številna življenja vojakov zahodne koalicije, na sovražni strani pa je glede na obseg operacij povzročila res minimalne civilne žrtve.
Sedaj se začenja dolgotrajno povojno obdobje. Iraški in zahodni poveljniki naj bi se dogovorili, kako izmenjati vojne ujetnike in talce, kako umakniti tuje vojske. Poleg tega bo treba izračunati iraške reparacije, ki jih bo Bagdad moral plačati Kuvajtu za vso škodo, pri čemer tudi zahodni zavezniki ne bodo ostali nepo-plačani. Zadnje dejanje vojne oziroma obračun z diktatorjem Sadamom Huseinom pa so galantno prepustili njegovemu lastnemu ljudstvu, ki se mu je prej slepo pokoravalo. Zahodni miselnosti je trenutno tuja misel na kosanje obstoječih držav, karkšnekoli že so. To pa je že kal novih problemov na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Tako so mimogrede pustili na cedilu Kurde, ki so si obetali, da si bodo na ruševinah Iraka pridobili vsaj pokrajinsko avtonomijo. Seveda to ne pomeni, da kurdski problem v prihodnosti ne bo ravno tako eksploziven kot palestinski.
Zalivska vojna je pozornost začasno odvrnila od evropskega kriznega žarišča, ki tli tudi na Balkanu. Gre za mozaik neštetih sporov — ozemljskih, verskih, manjšinskih, kulturnih. prometnih itd. Spomnimo se samo Albanije in seveda docela neprevidljiv je tudi mednarodni razplet krize v skupnosti držav Jugoslavije. Odnosi med Hrvaško in Srbijo so se že zaostrili do skrajnosti, ki oddaljeno spominjajo Zaliv. Jemanje ozemlja in bencinskih črpalk, »obmetavanje« z veleizdajami in zapornimi povelji sodi v poseben scenarij za destabilizacijo razmer. Pri tem pa bi moral Kuvajt tudi jugoslovanske vojaške vrhove izučiti, da je dele države, ki so se odločili oditi, bolje mirno pustiti, kot pa jih pozneje — tako ali drugače verndarle izgubiti!
MILAN JERŠE
Aprila ne bo več Varšavskega pakta
1. aprila letos bodo razpustili Varšavski pakt. To je sporočil predstavnik sovjetskega predsednika. Omenjenega dne naj bi se, najbrž v Budimpešti ali pa v kaki drugi prestolnici države članice, sešit zunanji ministri držav Varšavskega sporazuma in podpisali sporazum o ukinitvi pakta. Kot je poudarjeno, je pakt mogoče razpustiti zaradi uspešnega dogovora na novembrski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Parizu..Moskva hkrati pričakuje, da bo razpustitev Varšavskega pakta vplivata, da bo tudi druga stran, to je pakt NATO, storila korak naprej pri njegovi razpustitvi.
v žarišču dogodkov
GOR
Kršitve bojkota Iraka
Takoj po tem, ko je Irak zasedel Kuvajt, so Združeni narodi sprejeli resolucijo o gospodarskem bojkotu Iraka. Članice Svetovne organizacije so dolžne ustaviti Iraku vse pošiljke, ki bi krepile njegovo obrambno in seveda tudi napadalno sposobnost. Od sprejetja sklepa, 6. avgusta lani, pa je bilo že več kršitev tega mednarodnega dogovora.
Kakor so sporočile ameriške pravosodne oblasti, ki se sklicujejo na podatke obveščevalne službe, so nemška podjetja eden od glavnih kršilcev embarga, ne pa tudi edini. Po vsem svetu so Američani našteli kar 700 poskusov posameznikov in podjetij, da bi obšli predpise o prepovedi poslovanja z Irakom. Sumljivih je tudi najmanj 20 ameriških podjetij, katerih dejavnost bodo strogo prekontroliraii. Po ameriških podatkih pa je največ sumljivih firm prav iz Nemčije.
AČOV ALI JELCIN?
Skupina šestih članov predsedstva Vrhovnega sovjeta Ruske federacije je objavila posebno izjavo za takojšen sklic izrednega kongresa poslancev Ruske federacije in z ostro kritično oceno Borisa Jelcina. Centru zvesti poslanci zahtevajo izreden kongres v začetku marca, se pravi, pred zveznim referendumom. V ozadju pa je zahteva za izglasovanje nezaupnice ruskemu voditelju Jelcinu. Napadi na Borisa Jelcina se stopnjujejo; tako v pretežnem delu tiska kot na zasedanju parlamenta Ruske federacije.
V številnih izjavah ostro obsojajo Jelcina, češ da ni sposoben usmeriti dela parlamenta na pot družbene konsolidacije. V razpravah je bilo med drugim slišati, da izjava šestih članov predsedstva Vrhovnega sovjeta Ruske federacije ne pomeni nič drugega kot kolektivni nož v hr, bet Borisa Jelcina. Njegovi zagovorniki pa so trdili, daje Jelcin, ko je zahteval odstop Mihaila Gorbačova, samo izkoristil svojo poslansko pravico in da gre pač za normalno parlamentarno prakso. Velja poudariti, da je okrog 270 poslancev že pred tem zahtevalo izredni sklic najvišjega državnega organa Ruske federacije. Tokratna izjava, ki jo je podpisalo šest članov, sicer 30-članskega predsedstva' ruskega parlamenta, pa se od dosedanjih zahtev razlikuje zlasti po odločnem in takojšnjem sklicu kongresa.
Gre preprosto za to, da si cen-tristično naravnani poslanci iz bloka komunistov Rusije pod skrbnimi navodili centra prizadevajo sklicati kongres še pred izvedbo sovjetskega m predvsem
ruskega referenduma, ki sta napovedana za 17. marec. Referendum, na katerem se bodo prebivalci Ruske federacije odločali tudi o institutu predsedniške oblasti na ozemlju Ruske federacije, bo bržda okrepil pozicije kot prihodnjega ruskega predsednika s širokimi predsedniškimi pooblastili. Na drugi strani pa bo takšen izid nevaren in neprijeten tako za sedanjo oblast v Kremlju in za Mihaila Gorbačova osebno.
Kampanja zoper Jelcina je zato po svoje, s stališča centra, razumljiva in nujna, skriva pa seveda tudi določeno past. Bolj ko se namreč stopnjujejo pritiski na ruskega šefa, bolj se narodova solidarnost in podpora obračata v njegov prid. Jelcin hkrati nadaljuje turnejo po tistih mestih, ki so steber ruske tradicije, pomenljivo pa je tudi, da se Mihail Gorbačov neposredno ni vključil v sedanjo kampanjo obtožb na Jelcinov račun, ker se zaveda, da je vselej doslej, ko mu je lomil politično hrbtenico, v bistvu škodil lastnemu političnemu imidžu in samo zviševal Jelcinovo popu-
larnost.
Centristični poslanci so že poskusili s trikratnim glasovanjem iztržiti sklic izrednega kongresa, na katerem bi nedvomno zahtevali glasovanje o Jelcinovi zaupnici. V vodo pa so padla vsa tri glasovanja, na katerih so predlagali, da bi bil izredni kongres 4. ali 25. marca ali pa 25. aprila. Takšen rezultat pa je nemara spodbudno znamenje, da Jelcinova politična pozicija še ni usodno minirana. Še posebno zato, ker se je več deset tisoč prebivalcev glavnega mesta Moskve
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Pojav »mirnega razhoda« je izdelek tukajšnjega političnega »novokomponiranega« besednjaka. Njegova intenzivna uporaba je razvrednotila sleherni pogovor o jutrišnjem dnevu, pogovor, ki pa mora potekati, da ne hi bilo še slabše, kot je.
(Politika — Beograd)
Nasilne intervencije ni mogoče ozemeljsko omejiti. Ne gre samo za to, da v političnem smislu potegne za seboj vsa druga krizna žarišča. temveč je z vidika tistega, ki jo izvaja, logično, da se poskuša zaščititi z zaprtjem državnih meja.
(Nedjeljni kjesnik — Zagreb)
Slovenci so edini slovanski narod med štirimi nevarnimi asimi-latorji — Italijani, Avstrijci, za .katerimi so Nemci in Madžari. Ne ve se. kdo od njih je bil v preteklosti večji asimilator.
(Nedeljna Borba Beograd)
zbralo na mitingu podpore ruskemu voditelju Jelcinu po njegovih nedavnih zahtevah, da naj Mihail Gorbačov odstopi. V tem času je namreč Jelcin postal tarča srditih napadov privržencev voditelja sovjetske države. Očitno pa postaja, da Gorbačov in Jelcin ne bosta mogla več dolgo sedeti na čelu Sovjetske zveze in da prikrita nasprotovanja med njima postajata Vse bolj očitna. Kdo od njiju pa se bo poslovil od politične kariere, bodo pokazala dogajanja, ko mora priti do rešitve spora.
globus
GDANSK — Novi predsednik poljske Solidarnosti je namesto Lecha Walense, ki je postal predsednik države, 41-letni prof, informatike Marian Krzaklewski. Izvolili so ga med sedmimi kandidati v tretjem krogu glasovanja. BUDIMPEŠTA — Zunanji in obrambni ministri šestih držav članic Varšavskega sporazuma so podpisali dokument o razpustitvi vojaške organizacije, ki bo po 36 letih obstoja postala del zgodovine.
TAIPEJ — Tajvanski narodni odbor za združitev s Kitajsko je predlagal prenehanje sovražnosti, kar je prvi korak k združitvi obeh držav. .
RIM — Italija je napovedala, da bo zaprosila za status stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov. Italijanski predlog predvideva, da bi odpravili pravico veta in povečali varnostni svet s sedanjih 15 na 21 članic.
TIRANA — Albansko obrambno ministrstvo je odločno zavrnilo namigovanja, da bo v državi prevzela oblast vojska. V sporočilu ministrstva je rečeno, da se armada v nobenem primeru ne bo dvignila proti svojemu narodu.
BERLIN — Predsedniki vlad petih vzhodnonemških dežel so obravnavali katastrofalne finančne razmere, v katerih so. Opozorili so, da bodo dežele doživele popoln finančni zlom, če ne bo priskočila na pomoč bonnska vlada.
ATENE — Grška vladaje izrazila globoko zaskrbljenost zaradi po* ložaja v Albaniji in uradno zanikala trditve OZN, da nasilno vračajo begunce v Albanijo. Ocenjujejo, da je v Grčijo doslej pobegnilo že okoli 15 tisoč Albancev. BONN — Voditelj nemške dipl°' macije Genscher je albanskega veleposlanika opozoril, naj albanske oblasti ne uporabljajo nasilja in naj ne ovirajo uresničevanja sprememb. Pričakuje, da se bodo volitev 31. marca lahko udeležil’ tuji opazovalci.
globus
Stran 2
VESTNIK, 7. MAREC 1^1
aktualno doma
Stara cestna kaseta?
Kdor se je v ponedeljek udeležil delovnega pogovora, ki ga je v Murski Soboti sklicala občinska organizacija Socialistične stranke Slovenije (prišel je tudi njen prvak Viktor Žakelj) na temo posodabljanje cest v Pomurju — možnosti posodobitve telefonije — železniška povezava z Madžarsko, je lahko slišal precej starih ugotovitev in obrabljenih fraz. Nekdo je dejal, daje tako, kot če bi poslušali kaseto izpred 5 let. Namestnik republiškega ministra za ceste Peter Marn je namreč prav tako kot njegovi predhodniki, ki so prihajali na podobne posvete ali pogovore v Pomurje, povedal, da tečejo pogovori z Mednarodno banko za obnovo in razvoj, ki naj bi kreditirala posodobitev magistralne ceste Počehova—Gornja Radgona— Lendava, ni pa jasno povedal, kdaj se bo obnova začela. Na ta trenutek čaka Pomurje že 4 leta. Lani je bilo obljubljeno (tudi pisno), da bodo začeli delati po koncu turistične sezone in letos končali. Vmes so prišle poplave in vse je splavalo po vodi. Tudi v Pomurju je bilo škode za okrog 6,2 milijona dinarjev, dobili pa smo le 2,4 milijona dinarjev. Sicer pa naj se pomurski poslanci v republiškem parlamentu zavzemajo, da bodo sredstva, ki jih v Sloveniji zbiramo namensko za ceste, v ceste tudi vložena, in da bo s tem sprejet predlog programa Republiške uprave za ceste, ki temelji na teh sredstvih. Potem bo možno začeti tudi z večjimi rekonstrukcijami odsekov M. Sobota—Bratonci, Črenšovci (skozi naselje), Črenšovci —Lendava, Lenart—Gornja Radgona in Bratonci—Beltinci. Borijo naj se torej za vrabca v roki, je dobesedno dejal Peter Marn.
O posodabljanju regionalnih cest pa smo dobili pisno informacijo Cestnega podjetja Murska Sobota, v kateri je navedeno, da je naročena projektno-tehnična dokumentacija (te dni naj bi bila pripravljena) za cestna odseka Vaneča—Dankovci in Trate—Gornja Radgona. Komisija planskega sektorja Republiške uprave za ceste pa je izdelala predlog za naročilo nadaljnjih projektno-tehnič-nih dokumentacij za odseke; Križevci —Radenci, Bratonci—Dokležovje, Kobilje— mejni prehod, Petrovci—Kuzma in Cankova—Sotina.
Kaj bo z lokalnimi cestami, ki so te dni marsikje tudi neprevozne, pa tokrat ni bilo govora.
Tudi na področju ptt-de-javnosti Pomurje ne more biti zadovoljno, saj v republiškem proračunu ni niti enega Programa za to pokrajino, čeprav bi bilo nujno omogočiti neposredno telefonsko povezavo z Republiko Madžarsko 'n postoriti še marsikaj.
Še bolj negotovo je, kaj bo z železnico. Sistem je pred razpadom in med drugim bo treba drastično ukrepati pri Prevozu potnikov. Kaj bo to Prineslo Pomurju, nismo slišali. Rečeno pa je bilo, da ‘ma Slovenija interes za železniško povezavo z Madžarsko in da tečejo dogovori z dvema italijanskima firmama, ki naj bi zgradili progo od Murske Sobote do Monoštra (Szentgottharda) in potem imeli tudi določen čas koncesijo za ta del železniške Povezave. Menda so za takšno rešitev tudi Madžari.
18 razpravljalcev je besedovalo o osnutku odloka o proračunu. Mihael Petek je opozoril, da proračunska poraba narašča, čeprav je vlada obljubljala, da se bo zmanjšala; rad bi tudi vedel, kje so 3 milijoni dinarjev, ki so konec leta še obstajali. Menil je, tako kot mnogi drugi (Jože Čuš, Jože Tkalec, Rudi Stelcl in Tomaž Dresler), da bi morali več nameniti krajevnim skupnostim. Poenotenje delovnih razmer zahtevajo tudi v šolstvu; prav tako so tudi kmetje prepričani, da bi morala vlada bolj skrbeti za razvoj kmetijstva.
Prevladalo je mnenje, da mora poslanec v republiški skupščini zahtevati, naj se spremeni razmerje delitve denarja med republiko in občinami. O referendumskem programu verjetno še ni bila izrečena zadnja beseda, kajti že na skupščini je bilo toliko pripomb in predlogov, da jih bodo morali dodati kot prilogo k programu. Povzetke referendumskega programa za prihodnjih pet let naj bi prejelo tudi vsako gospodinjstvo, kajti le tako lahko pričakujemo tvorno javno
Zaradi sprememb v zakonodaji, zlasti na davčnem področju, so na seji soboškega izvršnega sveta upravičeno namenili največ pozornosti gospodarskim gibanjem, javni porabi in občinskemu proračunu. Kot poudarjajo, je treba tržnemu načelu gospodarjenja prilagoditi vse kriterije in tudi javno porabo, v podjetjih z izgubo pa bodo morali takoj izdelati sanacijske programe in pred poslanci občinskega parlamenta zagovarjati njihovo
Trkali bodo na republiška vrata
Sedemurno zasedanje gornjeradgonske skupščine — Začetek javne razprave o proračunu in referendumskem programu — Postopek za spremembo davčne zakonodaje?
razpravo, je predlagal Dušan Zagorc. Vinko Rous je menil, da financiranje raziskave o vodi ne spada v ta program, medtem ko so delegati iz zunanjih krajevnih skupnosti menili, da je preveč sredstev občinskega samoprispevka namenjenih Gornji Radgoni in Radencem. Kljub temu pa smo slišali dve razpravi, ki sta bili med vsemi najbolj »na zemlji«. Andrej Fišinger je dejal: »Kdo bo v današnjem času sploh glasoval za občinski samoprispevek, ko pa je čedalje več brezposelnih, ljudje ne dobijo plač. Če se nam bo posrečilo to izpeljati, smo heroji.« Danilo Tirš pa je čestital predsedniku izvršnega sveta, ker je imel toliko poguma, da je priznal, kako zgrešena so bile sedanje vlade pred volitvami, da takšnega načina zbiranja denarja več ne bo.
Nosilec javne razprave o referendumskem programu bodo sveti krajevnih skupnosti, sodelovali pa bodo tudi člani izvršnega sveta.
Zelo burno so govorili o obremenitvah gospodarstva po novi zakonodaji, saj je že očitno, da
Delegati so na seji opozorili tudi na primer AR in se spraševali, ali se skupščina lahko vmešava v poslovanje nekega podjetja. Prevladalo je mnenje, da ne, vendar so kljub temu spregovorili tudi o gladovni stavki Friderika Dokla, ki je s tem opozoril na nepravilnosti v AR. Kot so povedsii, se bodo problemi z odpuščanjem delavcev v prihodnje gotovo še nadaljevali, vendar pri tein ne bi smeli pozabiti na najpomembnejše — na medčloveške odnose.
Čudno o rafineriji
V lendavski občini niso zadovoljni s tem, kar predvideva razvojna politika gospodarstva in družbenih dejavnosti Republike Slovenije v letošnjem letu. Po mnenju občinske vlade — sestala se je prejšnji četrtek — v gradivu ni mogoče zaslediti zadovoljivih ukrepov, ki bi predvsem spodbujali nova vlaganja na manj razvitih območjih, kakršno je tudi občina Lendava. Kako potemtakem zaustaviti naglo rast nezaposlenih delavcev? Ce bo gospodarstvo prepuščeno zgolj tržnim zakonitostim, ne pa deležno tudi nekaterih drugačnih, spodbud-nejših ukrepov za tiste, ki poslujejo na manj razvitih območjih, bo nezaposlenost v lendavski občini kaj lahko 3-krat večja od republiškega povprečja. Že res, da je tisti, ki ponovno vlaga, znatno oproščen davka od dobička, vendar je potem ponovno obremenjen z visokimi obremenitvami pri izplačilu osebnih dohodkov.
Dokaj čudna se je zdela članom izvršnega sveta tudi opredelitev v lendavski rafineriji. Dobesedno je namreč zapisano, da »se ponuja prva faza posodobitve«, ne pa, recimo, da Republika Slovenija podpira njeno posodobitev in da bo v ta namen zagotovila tudi ustrezen delež (30 %) potrebnih sredstev.
Podali bodo tudi konkreten predlog glede ptt-dejavnosti, ki da ima preveč monopolni položaj in to še posebno izkorišča pri telefoniji. Ni namreč prav, da si krajani sami plačajo telefonsko omrežje, potem pa prekmalu z njim razpolaga pošta. Naj prej odkupi od krajevnih skupnosti proste zmogljivosti!
Občinska vlada ni zadovoljna tudi z osnutkom zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991, češ da gre za preveliko koncentracijo sredstev v republiki in s tem na prevelik državni vpliv na gospodarski in družbeni razvoj. Konkretno pa bi moral republiški proračun vključevati tudi tele razvojne potrebe lendavske občine: kulturni dom in dom za ostarele v Lendavi, telovadnico pri dvojezični OŠ Dobrovnik, prizidek učnih prostorov in 'telovadnico v Črenšovcih, telovadnico pri srednji šoli v Lendavi, prizidek pri podružnični šoli v Gaberju, čistilno napravo v Lendavi, čistilno napravo za odcedne vode na odlagališču odpadkov pri Dolgi vasi, ureditev Kolodvorske ulice v Lendavi, posodobitev magistralne ceste, vodne in zemljiške melioracije na okrog 4600 hektarjih površin zahodno od magistralne ceste Lendava—M. Sobota—potok Ledava.
Soboški proračun nižji za 11,5 odstotka
Trening trenerjev
upravičenost. Premalo odziva pa je bilo v podjetjih tudi pri načrtovanih tehnoloških presežkih zaposlenih.
Med konkretnimi aktivnostmi soboške vlade velja omeniti projekt Goričko, kjer so se naslonili na večjo pomoč ustreznih inštitucij, iskanje novih programov, usposobitev neizkoriščenih objektom, spodbujanje podjetništva in kmetijske pridelave. Tudi preoblikovanje v družbenih dejavnostih in gospodarski infra
Proračun tako in drugače
Slovenska vlada je pripravila osnutek zakona o proračunu Slovenije v letošnjem letu. O njem so veliko razpravljali na vseh možnih koncih in krajih, tudi člani komisije za narodnosti slovenske skupščine, ki so predvsem ocenjevali del o financiranju narodnostnih organizacij in programov, tako na šolskem, kulturnem in drugih področjih. Marsikatere številke si niso znali razložiti, dejstvo pa je, da je denarja za vse manj. Tako bo 20,5 milijona dinarjev namenjenih za delovanje narodnostnih ustanov in inštitucij. Nekaj nejasnosti je bilo ob 10-milijonski vsoti za naložbe v šolstvu, nazadnje pa se je izkazalo, da je ta vsota namenjena predvsem za gašenje »požarov«, za najnujnejša popravila narodnostnih šol, tako v Pomurju kot na Obali.
Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov je na nekaterih področjih težko reči, koliko bo pravzaprav denarja. Tako so na informativnem področju že težave, saj so pri časopisu Nepujsag po novem letu doslej dobivali mesečno le 1/12 lanskoletne vsote, to pa je pomenilo mesečni primanjkljaj 200 tisoč dinarjev. Predstavniki Urada za narodnosti so zagotovili, da se bo položaj izboljšal, dokončno pa se bodo stvari uredile konec marca oziroma takrat, ko bo proračun sprejet.	...	.
Poleg razprave o proračunu so se na seji ukvarjali tudi z gospodarsko politiko v letošnjem letu, spregovorili pa so tudi o položaju Radia Murska Sobota (madžarskega programa) in televizije Koper-Capodistna.
bodo tako podjetja kot obrtniki obremenjeni od 20 do 30 odstotkov bolj kot prej. Najbolj odločen je bil Tone Kampuš, ki se mu ne zdi prav, da se zadeve pojasnjujejo in ugotavljajo šele ta-
Podjetje Samada je posnelo prve posnetke z zasedanja skupščine za predvajanje na internem kanalu kabelske TV. Bojda želijo skupaj z občinskimi možmi ustvariti televizijo severovzhodne Slovenije. Tokrat naj bi za plačilo poskrbeli pokrovitelji.
krat, ko nas kaj udari po žepu. Zanima ga, če je slovenska zakonodaja res le posnetek avstrijske oziroma nemške. Tudi Milan Križan iz Mesoizdelkov je menil, da naj bo kopiranje celovito in ne balkansko, če to že moramo početi. Janez Rozman, direktor Avtoradgone, je dejal, da se bodo morali zaradi novih davkov dodatno zadolževati, Milan Kur-bus iz Elrada pa je predlagal, da republiških obveznosti ne bi več plačevali, saj gospodarstvo tega ne zmore. Na odgovornost morajo poklicati republiškega ministra, ki je napovedal 10-odstotno zmanjšanje obremenitev. Izvršni svet in poslanci v republiški skupščini naj bi začeli celo postopek za spremembo davčne zakonodaje.
Bernarda B. Peček
rZ MEDREGIJSKEGA POSVETA OBRTNIH ■■■■“• "M ZDRUŽENJ
’	I
। Kmalu obrtne zbornice
।	।
| V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah so se sešli ■ ■ predstavniki obrtnih združenj Pomurja in Podravja. '
Kritika Zvezi obrtnih združenj. Zahtevki za zniža- | | nje obveznosti
■ Predvidoma s 1. aprilom naj bi imeli v Sloveniji namesto । (do)sedanjih obrtnih združenj obrtne zbornice, ki bodo ddelo- I
Ivale v sestavi Gospodarska zbornica Slovenije. Vse to pa ne J pomeni, da bodo pravila občinskih zbornic uniformirana, kajti I
I na določenih območjih so razlike, ki jih ni mogoče kar tako ■ ! zaobiti. Na posvetu v Moravskih toplicah pa so ugotavljali, da I | so na območju Pomurja in Podravje enaki interesi, potrebe ..., ■ ■ zato so teze za sestavo statutov občinskih obrtnih zbornic do- ■
kaj poenotili. V zbornice se bodo obvezno vključevali redni I I obrtniki in tisti, ki bodo imeli (izjemoma) dovoljenja za popol- J ■ dansko obrt, prostovoljno pa se bodo včlanjevali zasebni pod- I | jetniki, za katere sicer velja obvezna včlanitev v gospodarsko ■ ■ zbornico. Obrtne zbornice naj bi po novi zakonodaji dobile bi- |
stveno višje, širše pristojnosti, kot jih imajo zdaj obrtna zdru- | Iženja. Tako naj bi bile pristojne za izdajanje uradnih potrdil, I
recimo o primernosti nekoga za pridobitev posojila potem za I I izvozno-uvozne posle, gmotni status..., presojale bodo o ■ ■ uresničevanju oziroma kršenju dobrih poslovnih običajev in | I tako naprej.
■ Predstavniki obrtnih združenj pomurske in podravske re- | gije pa bodo na posvetu v Moravskih Toplicah opozorili tudi I
Ina ta čas najbolj perečo problematiko. Tako so se strinjali, da • je treba dovoljenja za popoldansko obrt ukiniti, tak način dela I ■ pa naj bo dovoljen le izjemoma, recimo za pravo kovaštvo, bo- J J Ije rečeno: podkovaštvo (podkovanje konj), pletenje košar, po- I | pravilo čevljev . . ., pa še pri tem je treba stremeti, da bo ta izje- ■ Ima veljala le za dejansko problematična območja. Odposlanci I obrtnikov so zahtevali ukinitev 12-odstotnega davka na plačil- ■
Ino listo delavcev, kajti ta odhodek je velika obremenitev in । neugodno vpliva na zaposlovanje delavcev. Zahtevali so dav- I
I čne olajšave ali pa celo oprostitev teh, ko obrtnik vlaga denar J ! v naložbe v zvezi z obrtjo, ki jo opravlja ali pa jo namerava | | opravljati kot razširitev dejavnosti ali pa povsem novo dejav- ■ Inost. Sedaj je namreč davčna oprostitev le 10-odstotna. Obrtni- I
kom tudi ne gre v glavo, zakaj bi morali plačevati prispevke in I I davke iz bruto osebnih dohodkov na denarna nadomestila za ■
čas bolniškega dopusta. Povsem logična je tudi zahteva, da je I I treba višine akontacij prometnih davkov in dohodnine vezati ! ■ na plačano realizacijo, in ne kot predpisujejo zdaj, ko je treba | | plačati od zneskov na izstavljene račune, kajti plačila zelo kas- ■ Inijo ali pa jih sploh ni. Enaka je zahteva avtoprevoznikov, ki I
plačujejo poseben 5-odstotni davek od zneskov na svojih raču- I Inih. Oglasili so se tudi predstavniki gostincev, ki po novem ni- ■ majo več nižjega prometnega davka, pač pa je tarifna postavka |
I prometnega davka enaka, kot jo imajo trgovci; dejansko pa . ! plačajo več, kajti prometni davek obračunavajo od prodajne | | cene pijač, te pa so seveda v gostinstvu višje.
INa posvetu v Moravskih Toplicah pa so bili zelo kritični do I svoje Zveze obrtnih združenj Ljubljana, češ da se je preveč ■ ■ ukvarjala s svojo organizacijo, ne pa z življenjskimi vprašanji ' obrtnikov, zato so ji poslali protestno pismo. Sicer pa jo bodo I
I kmalu ukinili.	_
Š. Sobočan |
strukturi naj bi prispevalo k večji racionalnosti in razbremenjevanju gospodarstva. Ker pa je javna poraba v soboški občini med najnižjimi v Sloveniji, so se zavzeli za njeno izenačitev v vsej republiki.
Prav iz teh predpostavk izhaja na seji soboške vlade podprti osnutek odloka o občinskem proračunu za leto 1991, ki je v primerjavi z lanskim nižji za 11,5 odstotka. Ker republiški proračun še ni sprejet in tako tudi ni dokončne delitve sredstev za dopolnjevanje občinskih proračunov, je določitev obsega sredstev za javno porabo v soboški občini, ki naj bi znašala nekaj čez 403 milijone dinarjev, še odprta. Posebno zato, ker še vedno ni zagotovljenih nekaj nad 100 milijonov dinarjev, kolikor naj bi soboška občina dobila iz republiškega proračuna. V občinskem odloku so tudi opredelili, da se bo del proračunskih sredstev za gradnjo lokalnih cest, vodovodnih in komunalnih objektov v krajevnih skupnostih delil po novem tako, da bodo 75 odstotkov namenili vsem, 25 odstotkov pa za prednostne programe manj razvitim krajevnim skupnostim. Za pokritje potreb zdravstvenega varstva pa so predlagali, da se veljavna stopnja z 0,45 poveča na 0,66 od-stotka, s čimer bi pridobili 4,2 milijona dinarjev dodatnih sredstev.
Milan Jerše
Ta teden poteka v Radencih seminar Celovit podjetniški pristop k razvoju podeželja. Čeprav se zdi že naslov nekoliko zapleten, poleg tega prihajajo predavateljice iz Avstrije, Anglije in Italije, je vsebina povsem jasna: usposobiti svetovalce, pospeševalce in vodje projektov, ki so zadolženi za razvoj podeželja.
Pobudnik šestdnevnega seminarja, ki poteka od 4. do 9. marca v hotelu Radih v Radencih, je Studio podeželja Nov’na, večino stroškov usposabljanja pa krije Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zaradi posebnega načina dela je število udeležencev omejeno; čeprav je bil interes zelo velik, so jih lahko sprejeli le 20. Izbrali so interesente s tistih območij, kjer so že naročili ali uresničujejo določene projekte razvoja podeželja. Seminar temelji na delu po skupinah, vodijo pa ga tri svetovalke FAO:Agnes Gannon (ki bo prevzela tudi vodenje projektov Nov’ne), Maria Nejez in Maureen Lally.
Stik z njimi so navezali prek zveznega izvršnega sveta, vendar pa povabilo vlade ne bi bilo zadosten razlog. Svetovalke FAO so se odločile za organizacijo seminarjev zaradi zanimivih programov Nov’ne. Kmetijstvo, tako kot je, ne more biti več edina gospodarska in razvojna osnova podeželja. Nekaj projektov je že zastavljenih (pripravljenih za uresničitev), vendar pri tem nimamo dosti izkušenj. In cilj tega seminarja je ravno usposabljanje razvojnih ekip oziroma vodij projektov za razvoj podeželja (Training of trainers). Ni namreč dovolj narediti dober načrt razvoja, ampak morajo biti ljudje tudi primerno »usposobljeni«. Raziskave so potrdile, da je na podeželju najbolj uspešno delo v skupnostih, v katerih sodelujejo predvsem domači ljudje. Pospeševalci kmetijskih zadrug, svetovalci in člani izvršnih svetov bodo torej morali znanje, ki ga bodo ta teden dobili v Radencih, prenesti še naprej.
Bernarda B. Peček
Še enkrat o plačah v Tehnostroju
Znano je, da je podjetje Tehnostroj 25. januarja letos zašlo v stečaj, ne da bi 299 delavcev pred tem prejelo plače za december in januar. V reševanje tega problema se je zato vključil tudi izvršni svet občinske skupščine v Ljutomeru. Kot smo že poročali, je na zadnji seji sprejel sklep, da >staremu< Tehnostroju odpišejo plačilo občinskih prispevkov iz OD za november in december, za januar pa odložijo to plačilo do konca aprila. Bile so obljube, da bo potem tudi republika odložila svoje terjatve za december in januar (skupaj okrog 1,672.000,00 dinarjev). Toda pred dnevi je prišlo iz Ljubljane sporočilo, da odlog ne pride v poštev. Stečajni upravitelj Štefan Ščap je moral zato najti drugačno rešitev — uspel je dobiti posojilo, tako da bodo delavci končno danes (v četrtek, 7. marca) le prejeli zajamčene plače za december in januar. Drugi njihovi zahtevki pa bodo šli v stečajno maso. Tudi v >novem< Tehnostroju s plačami še niso na čistem, temveč so vsi delavci prejeli le (neto) predplačila v znedku 3.000,00 dinarjev.
Jože Graj
I I I I I I I I I I I
jfgSTNIK, 7. MAREC 1991
Stran 3
Marčni mir
a svet je dokaj narobe svet. Marca bi se morale vojne začenjati, namesto tega pa se, kakor kaže, vsaj ena končuje!? Vojna v zalivu.
Ime meseca marca prihaja od imena boga Marsa, boga vojne. Z začetkom pomladi, marca torej, so stari Rimljani začeli eksercirati jn se pripravljati na vojno. Šli so ven na Marsove poljane in rekli: si vis pacem, para bellum — če hočeš mir. se pripravljaj na vojno! — Februar je minil. Ime tega meseca prihaja od latinske besede februare, kar pomeni očiščevati. Februarja so se Rimljani obredno očiščevali. Tudi s tepežem, s šeškanjem. Tako, kakor smo se mi nekdaj šeškali z enoletnimi šibami tam okrog novega leta, ob koledovanju, ko smo hodili »po pametovon«. Ah, kje je že to.
Naš čas je narobe čas: zdaj se kesamo in očiščujemo po ubijanju, kar je slišati bolj normalno, moralno pa prav tako ni. Očistimo se malo tudi sami. Za nazaj: zdaj, ko — upajmo — ne bomo mogli več na veliko uživati v preštevanju mrtvih. Kajti čisto malo smo vendarle uživali, nikar ne tajimo. To je v človekovi agresivni in morbidni naravi, človek pa ni najbolj krotka žival. Vojna v zalivu bo dolgotrajna, smo govorili. Iraška armada je četrta najmočnejša na svetu. Z drugimi besedami se je s tem hotelo reči: še bomo uživali v krvi. — Zdaj pa nenadoma : konec vojne!
Je že res, da mi tukaj na obeh bregovih Mure nismo ne vem kakšni vojaki, nas razburkana marčevska kri nikoli v zgodovini ni gnala v bojne pohode. Očiščevali pa smo se, ne samo februarja, marveč skozi vso zimo, ker smo se postili, vendar si tega dolgotrajnega posta naši predniki niso naložili iz izvoljenega asketizma, marveč iz nuje. Marca so se potem kvečjemu pognali na prvo zelenjavo, ker so bili lačni.
Razlogov za mirovno-očišče-valno angažiranje pa imamo kljub temu na pretek. Zato, ker smo polni nekrofilije. Mi ljubimo smrt (nekrofilija je ljubezen do smrti). Radi si jemljemo življenje. S samomori prav tako kakor s tem, kako ravnamo z okoljem. V klasični samomorilnosti vodimo že nekaj časa. zdaj smo slovenski prvaki še v neklasičnem samomorilstvu.
V Delu z dne 27. februarja 1991, v prilogi Znanje in razvoj, v članku Bolezen večinoma izzovejo onesnaženo okolje in razvade, spet enkrat stopamo skozi Marsov slavolok Sa-moubijanja.
Murskosoboška zdravstvena regija ima največjo povprečno letno incidenco raka na Slovenskem. Članek povzema izsledke iz Analize umrljivosti prebivalstva v Sloveniji zaradi raka, ki je v povezavi z onesnaženim okoljem: največ raka na želodcu je v Murski Soboti, v desetih letih se je umrljivost za rakom najbolj povečala v Murski Soboti (za 15,5 odstotka). Edino pri raku na dojkah smo na zadnjem mestu. Hvala bogu.
Ubijamo se. mar ne! Morbidno se šeškamo po svojem ljudskem telesu. Zato bi bil čas, da naposled stopimo, v tem narobe svetu, v mirovniški bojni pohod za čisto okolje. Saj v takšnem okolju kmalu ne bo mogoče več uresničiti niti tradicionalnega marčevskega naskoka na regrat. Svet je res perverzen: včasih so se prej očiščevali in potem ubijali. Mi se ubijamo, ker nismo očiščeni, ne v srcih in ne v glavah.
aktualna tema
Koliko nas je (bo)
in kaj imamo
NAS BO ZA TISOČ VEČ V POMURJU?
Prvi cilj popisa je torej število prebivalcev, ob osnovnih podatkih pa tudi, kje delajo oziroma obiskujejo šolo, nacionalna pripadnost, materni jezik, šolska izobrazba ali šola, ki jo obiskujejo, število živorojenih otrok, kraj in občina, iz katere so se doselili, leto doselitve, poklic oziroma poklic hranilca, poklic očeta ali matere, občasno opravljanje kmetijskih del, družbenoekonomski položaj, dejavnost in viri sredstev za preživljanje ter še nekateri drugi podatki. Popis bo zajel tudi naše državljane, ki delajo ali živijo v tujini. Ker bodo ravno prvi teden popisa velikonočni prazniki, bo večina najbrž
tedaj v domačih krajih, sicer pa bodo popisovalci zbirali podatke pri njihovih najbližjih sorodnikih. Zvezni zavod za statistiko pa je poleg tega poslal na vsa konzularna predstavništva naše države v tujini pomožne popisnice,
Ob popisu kmečkih gospodarstev bodo zbrani podatki tudi o številu krav, telet, brejih telic, svinj, ovac ... Foto: J. G.
ki jih bodo lahko dobili zdomci, jih izpolnili in poslali občinskim popisnim komisijam v tistih občinah, kjer imajo stalno prebivališče. Ker pa so te pomožne popisnice samo v srbohrvaškem jeziku, so slovenski zdomci, kot smo slišali te dni, precej ogorčeni. Zvedeli pa smo, da bo vendarle poskrbljeno tudi za slovenski prevod, ki bo objavljen v revijah Rodna gruda in Naša Slovenija. Pred 10 leti je bilo v tujini okrog 6000 pomurskih delavcev.
Ta številka se je medtem zmanjšala za okrog 2000, sicer pa bo dal popis natančnejše podatke — tudi o tem, koliko živi na tujem otrok naših zdomcev.
V Pomurju so ob popisu leta 1981 našteli 130.442 prebivalcev. Sedaj naj bi bila ta številka skoraj za tisoč večja, vendar pa vse kaže, da je število naraslo samo v radgonski in ljutomerski občini, medtem ko je v lendavski in soboški celo upadlo.
GOSPODINJSTVA IN NJIHOVA STANOVANJA
S popisom pa bodo posebej zbrani tudi podatki o gospodinjstvih. Tako bo popisovalce zanimalo, na katero osebo se vodi gospodinjstvo, kdo so člani in druge osebe, ki stanujejo v gospodinjstvu ob popisu, točen naslov, sorodstveno ali drugo razmerje posameznih članov gospodinjstva z osebo, na katero se leto vodi, kdo je nosilec stanovanjske pravice, način preskrbe s pitno vodo, ali poseduje gospodinj-
lz 22. člena Zakona o popisu:
»Podatki, zbrani s popisom, se lahko uporabljajo samo za statistične namene, razen tistih, ki bodo uporabljeni za vzpostavitev registra stavb in stanovanj ter registra kmečkih gospodarstev.«
Iz 25. člena:
»Osebe, zaposlene v Zavodu Republike Slovenije za statistiko ali pri drugih izvajalcih popisa iz 23. člena, ki pri svojem delu zvedo za vsebino podatkov, zbranih s popisom, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, so jo dolžni varovati kot uradno tajnost. Obveznost varovanja uradne tajnosti velja tudi po prenehanju delovnega razmerja.
Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka velja tudi za člane občinskih popisnih komisij, inštruktorje in popisovalce.«
Kdor se bo rodil do 31. marca (do polnoči), bo zagotovo živel najmanj 10 let. Če ne v resnici, pa vsaj v statistiki vsesplošnega popisa prebivalstva, ki bo potekal od 1. do 15. aprila tega leta. In kdor ne bo umrl do tega roka, bo prav tako živel v tej statistiki še najmanj 10 let. Čudna je ta reč, kajne? Ampak takšna je usoda teh popisov, ki so jih že 3 000 let pred našim štetjem opravljali Egipčani. Vsaki dve leti so prešteli, koliko jih je, da bi tako predvsem ugotovili, koliko je davkoplačevalcev in koliko morebitnih vojščakov. Tudi Kitajci, Hebrejci in Grki so poznali popise prebivalstva. Prvi popis so v začetku petega stoletja pred našim štetjem opravili tudi Rimljani in ga potem ponavljali vsakih 5 oziroma 10 let do 73. leta našega štetja. Tako so zbrali podatke, iz katerih je bilo razvidno, kolikšno je število vseh državljanov, kakšna je njihova starost in sestava družin, koliko sužnjev, vojščakov in davkoplačevalcev. Dandanes si vsaka sodobna država prizadeva, da ima zbrane podatke o številu svojih državljanov, njihovo ozemeljsko razmestitev, porazdelitev po spolu, starosti, vrstah dejavnosti, poklicih, šolski izobrazbi in podobno, poleg tega pa še druge podatke. Tako bomo letos izvedli pri nas popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev.
stvo lastno zemljišče ali ga je dalo ali pa vzelo v najem, pa tudi osnovni podatki o živinskem sta-ležu, perutnini, čebeljih panjih idr.
V popisu leta 1981 so bila v Jugoslaviji drugič popisana tudi vsa stanovanja in tako bo tudi sedaj. Zbrani bodo podatki o številu stanovanj (nastanjena, nena-stanjena, občasno nastanjena, počitniške hiše, družinske hiše, zasilna nastanjena stanovanja), njihova velikost (število sob, površina), starost, opremljenost (električni tok, vodovod, kanalizacija, centralno ogrevanje) in lastništvo, v povezavi s podatki o gospodinjstvih in prebivalcih pa tudi o nastanjenosti stanovanj. Posebej bodo zapisani tudi podatki o stavbah (namembnost, lastništvo, višina oz. število nadstropij, o materialu, iz katerega so zgrajene zunanje stene, in opremljenosti stavbe z napeljavami (el. tok, vodovod idr.). Vse je potrebno vedeti z vidika prostorskega načrtovanja, pa tudi z vidika stanovanjsko-komunalne-ga gospodarstva.
Sodelovanje pri popisu bo obvezno, ne bo pa obvezno odgovoriti na vsa vprašanja, denimo o narodnostni pripadnosti in veroizpovedi. Popisovalci na narodnostno mešanem območju bodo morali na željo ljudi pogovoriti v enem ali drugem jeziku, odgovore pa bodo sicer zapisali v slovenščini, da bo možna lažja in hitrejša obdelava.
KOLIKO ZEMLJE, KRAV, SVINJ, SADNEGA DREVJA...
Pri vseh gospodinjstvih, ki bodo po statistični definiciji imela kmečko gospodarstvo, bodo popisovalci zbirali podatke o zemljiščih (tudi najemnih), sadovnjakih, vinogradih, kmetijskih strojih in prevoznih sredstvih, agrotehniki in zmogljivostih kmetijskih objektov. Tako bodo s kasnejšo obdelavo teh podatkov lahko ugotovili, koliko imamo obdelovalne zemlje, kar je pomembna informacija za nadaljnje načrtovanje izkoriščanja razpoložljivih zemljišč. S preštevanjem posameznih vrst in kategorij živine pa bodo zbrali podatke za manjše teritorialne enote (naselja in občine), jih primerjali z že zbranimi podatki na osnovi raznih anket in tako dobili osnovo za izdelavo novega vzorca o številu živine. Odgovori na vprašanja o osnovni čredi (število krav in brejih telic, kobil in brejih žrebic, plemenskih ovac, svinj in brejih mladih svinj) pa bodo pokazali, kakšna je reprodukcijska sposobnost naše živinoreje. Prav tako bo ugotovljeno število rodnih in nerodnih dreves v sadovnjakih ter število vinskih trt. Večina teh podatkov bo ponovno zbrana po 30 letih. V Sloveniji bomo dodatno poizvedovali tudi o tem, ali ima kmečko gospodarstvo prevzemnika in če so na gruntu tudi .samonakladalne prikolice. Nedvomno bo popis vsega tega zahteval precej časa.
POMURSKE VZPOREDNICE
Kako bo vse to potekalo v Pomurju? V največji, t. j. občini Murska Sobota bodo izbrali za popis 305 popisovalcev in 35 občinskih- inštruktorjev .-Med njimi
bo precej študentov, sicer pa tudi drugi nezaposleni, če bodo za to nalogo sposobni. Imeli naj bi vsaj srednješolsko izobrazbo, poznati pa bodo morali tudi popisni okoliš, in če je to dvojezično območje, tudi madžarski jezik, v največjem romskem naselju (Pušča) pa romščino. Kot nam je povedal predsednik občinske popisne komisije Drago Šiftar, bodo storili vse, da bo to res potekalo, kot je treba. Zbrani podatki pa nikakor ne bodo namenjeni za izračun davkov ali kaj podobnega, temveč bodo koristili samo v statistične namene in bodo popolnoma tajni glede posameznika. Medtem so že poslali vsem lastnikom počitniških hiš poseben vprašalnik (pomožno popis-nico), ker bodo v času popisa najbrž te stavbe prazne in zaklenjene. Po zakonu o popisu pa je vsak dolžan posredovati podatke, ki se od njega zahtevajo, sicer je predvidena kazen od 2.000,00 do 10.000,00 dinarjev.
V občini Gornja Radgona so prišli do spoznanja, da si s študenti ravno ne bodo mogli dosti pomagati, zato so objavili javni razpis, s katerim bodo zbrali 160 popisovalcev in 16 občinskih inštruktorjev. »Naša zahteva pa je, da morajo izbrani kandidati dobro poznati teren, morajo biti komunikativni, primerno izobraženi in taki, ki jim bodo ljudje zaupali. Pri tem bomo gledali tudi na to, da dobijo delo nezaposleni,« nam je med drugim povedal predsednik občinske popisne komisije Janko Kralj. Omenil je tudi, da združevanje popisnih okolišev, kot seje to dogajalo ob minulih popisih, ni dalo zadovoljivih rezultatov, zato tega ne bodo več prakticirali.
V občini Lendava bodo izbrali 102 popisovalca in 10 inštruktorjev. Pri tem si bodo pomagali zlasti s seznamom nezaposlenih, vendar bodo morali imeti kandidati vsaj srednješolsko izobrazbo, tisti, ki bodo popisovali na dvojezičnem območju, pa morajo aktivno obvladati madžarski jezik. V ta izbor se je posebej vključila tudi madžarska narod-
VIKENDI ALI NE?
V Pomurju je okrog 2.000 stavb, ki jim po domače pravimo vikendi, v resnici pa gre v večini primerov za vinske kleti in zidanice, ki jih lastniki uporabljajo za občasna sezonska dela v kmetijstvu (predvsem vinogradništvu). Torej ne moremo govoriti, da so to stanovanja za počitek in rekreacijo. Takšne počitniške hiše so večinoma ob morju, v planinah, ob jezerih in drugod. Nekaj 100 pa se jih bo najbrž našlo tudi v Pomurju. In to bodo morali oceniti popisovalci. Težko delo zanje!
Če bili takšni prizori na ulicah mest in vasi (tale posnetek je iz Gornje Radgone) pogostejši, bi prav gotovo zaustavili proces staranja pomurskega prebivalstva.	_,
(Foto: J. G.)
nostna samoupravna skupnost. Predsednica občinske volilne komisije Marija Hajoševa pa je zahtevala od Zavoda za statistiko Republike Slovenije dodatno pojasnilo glede popisa stanovanj, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo. »Nikakor namreč ni jasno, kako razvrstiti vinske kleti na vinorodnih območjih. Glede na naravo dela v vinogra
Nekaj demografskih ugotovitev
Eden izmed ciljev vsakega popisa prebivalstva, pa tudi tega, ki je pred nami, je popisati ljudi ali ugotoviti demografska gibanja oziroma vitalnost naroda. Resda te podatke zbira tudi upravna statistika, zato bo morda zanimivo po popisu primerjati dobljene podatke. Upravna statistika pa nam daje tudi močno podlago za predvidevanja ali pričakovanja.
V Sloveniji so leta 1971 popisali 1727 tisoč 137 ljudi (48,4 odstotka moških in 56,6 žensk), v desetih letih ali do prihodnejga popisa se je to število povečalo za 19 tisoč 151.
Slovenija ima demografske procese, ki jih pozna razviti svet, to pa je tudi staranje prebivalstva. Slovenci smo namreč že 1931. leta postali star narod. Prav zato je zanimivo videti starostno sestavo. Leta 1971 smo imeli še 33 odstotkov prebivalstva, starega do 19 let, deset let pozneje tri odstotke manj. Delež ljudi, starih od 20 do 44 let, je v predzadnjem popisu znašal 37 odstotkov (deset let pozneje 45 odstotkov), od 45 do 59 leta 14,7 odstotka (leta 1981 17,8) ter 60 let in več 15,1 (popis 1981 14,2 odstotka).
Za sliko o Pomurju moramo poseči v leto 1953, ko je tu živelo 132 tisoč 745 ljudi, leta 1971 pa so popisali 129 tisoč 410 ljudi in leta 1981 130 tisoč 442. Do leta 1981 se je prebivalstvo Slovenije povečalo za 9,5 odstotka, v Pomurju pa je bilo tega leta še vedno za 1,7 odstotka manj ljudi kot leta 1953.
Največji upad pomurskega prebivalstva je med leti 1953 in 1961, ko se je zmanjšalo kar za 4,1 odstotka. Število pebivalstva starostne skupine do 19 let se je v Pomurju močneje slabšalo kot v Sloveniji. Število prebivalcev te skupine se je v obdobju 1961 do 1981 zmanjšalo kar za 16,7 odstotka (Aktualna tema) v lendavski občini pa celo za 24,9. Na neugodno starostno sestavo prebivalstva kaže tudi indeks starosti, ki je razmerje med starostno skupino nad 60 let in skupino do 19 let. Ta indeks znaša za Slovenijo za leto 1981 0,46, za Pomurje 0,56.
Toliko torej o osnovnih ugotovitvah po popisih prebivalstva, uradna statistika let po popisu 1981 pa samo potrjuje pričakovanja o nadaljnjem slabšanju demografske podobe — tako v Sloveniji kot v Pomurju.
Če Slovenija še ima tako imenovani pozitivni naravni prirastek (to je razlika: živorojeni in umrli), je ta v Pomurju postal negativen pred tremi leti. Leta 1987 je bilo v Pomurju kar 112 več umrlih kot rojenih. V letu 1988 je imela Gornja Radgona prirastek 50, Lendava 58, Murska Sobota pa celo 91. Pozitivni naravni prirast je tega leta bil le v ljutomerski občini — 21. Izračunani vitalni indeks (nanj pomembno vpliva starostna skupina prebivalstva, starega nad 65 let) pa je bil za Pomurje leta 1988 94,9 (Gornja Radgona 122,4, Lendava 80,5 Ljutomer 110,5, Murska Sobota 88,8), Slovenski pa 131,8.
In ker je po statističnih podatkih v Pomurju leta leta 1989 živelo 131 tisoč 922 ljudi (Gornja Radgona 21717, Lendava 26714, Ljutomer 18965, in Murska Sobota 64526) — ali potem lahko pričakujemo, da bomo ob tem popisu dosegli tisto številko, ki je bila zapisana leta 1953?
mh
dih je popolnoma jasno, da so ti prostori namenjeni v večini primerov izključno za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne pa za rekreacijo in počitek. Na območju naše občine je približno 1.000 takšnih kleti, in če hočemo le-te zajeti s popisom, moramo imeti jasne kriterije glede opredelitve
pojma stanovanja, namenjenega za počitek in rekreacijo, ki je v vinski kleti.« Pokazalo se je, da je bilo to vprašanje zelo aktualno, saj so pisni odgovor poslali kar vsem predsednikom občinskih popisnih komisij. V pojasnilu je med drugim zapisano, da v kolikor je v stavbi ne glede na krajevno ime (vinska klet, zidanica ipd.) tudi stanovanje, ki ustre
za definicija stanovanja, bo moral popisovalec oceniti, ali bo tako stanovanje razporedil med stanovanja za počitek in rekreacijo ali pa v stanovanje, ki se uporablja v času sezonskih del v kmetijstvu. Prav gotovo je velika večina slednjih, vseeno pa je ostalo nekaj nejasnosti.
Podobno je v občini Ljutomer, kjer bodo izbrali 90 popisovalcev in 10 inštruktorjev. Podpredsednica občinske volilne komisij® Mirjam Tominc nas je seznanila, da je občina razdeljena v 3 kategorije, na mestni predel (Ljutomer), strnjena naselja (v nižini) in hribovit predel. Glede na to, kje bo kdo popisoval, bodo razlike pri plačilu storitve. Popis bodo zaupali dijakom, študentom in nezaposlenim (v večini primerov), pogoj pa je, da imajo najmanj poklicno šolo. Do začetka akcije bo treba pojasniti tudi, kdo bo popisoval stanovalce Doma oskrbovancev Lukavci in gojence Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej, saj imajo eni 'n drugi stalno bivališče večinoma v drugih občinah.
Priprave na popis v Pomurjp torej potekajo, kot je to predvideno v Republiki Sloveniji. Potem ko bodo povsod izbrali popisovalce in inštruktorje, bodo pripravili posebne seminarje, r>a katerih se bodo usposobili za konkretno delo. Prvega aprila pa se bo začelo zares,' čeprav je 1° dan norčij in potegavščin.
_________________JOŽE GR^
Stran.4
VESTNIK, 7. MAhEC l^.1
komentarji, članki
Im
-A- ▼ A. noga podjetja in družbe — še pred kratkim delovne organizacije in tozdi — imajo zanimive notranje zgodbe, ki so pravzaprav le eno od nadaljevanj v nedokončanem romanu.
Ena takih je tudi zgodba o servisni in transportni dejavnosti Avtoradgone, ki je bila še kot delovna organizacija s tozdi ponos občine Gornja Radgona. Čeprav sta dejavnosti življenjsko odvisni ena od druge, je njuna zveza (ali poslovni odnos) bolj podobna nenehnemu medsebojnemu obtoževanju, iskanju pravega načina povezanosti, predvsem pa iskanju krivca za slabo poslovanje.
Servisna dejavnost mora imeti dovolj dela, da se bodo velike delavnice z ogromnimi napisi in precejšnje število zaposlenih ljudi tudi izplačali — torej se mora na njihovem dvorišču obrniti dovolj tovornih vozil, kijih bo potrebno popravljati in vzdrževati. Zato jim je partner z velikim voznim parkom, kakršen je Transport, zelo dobrodošel — pravzaprav je to delo na dosegu roke, ki ga dobijo brez truda. Prav tako potrebuje transportna dejavnost dobro servisno službo, ki bo kakovostna in poceni, saj bodo le v tem primeru lahko imeli od svojih prevozov tudi dobiček.
Poroka
ločitev?
Dokler ni problemov, še nekako gre. Ko pa se pojavijo problemi — in če so ti povezani z denarjem — hitro vsak pokaže pravi obraz: krivca išče drugje, poskrbeti pa želi predvsem za svojo mošnjo. Transportu gre slabo. Poslovanje je že prav kritično. Zakaj? Servisi služijo na njihov račun, slišimo. Menda namerno zavlačujejo s popravili, delo opravijo nekakovostno (če okvaro slabše popravite, bo vozilo spet hitro v delavnici), poleg tega pa pretiravajo s cenami. Tako je bilo pred približno tremi, štirimi leti. V Transportu so bili prepričani, da je edina prava rešitev združitev — vsak prevoznik mora imeti svojega mehanika, ki mu bo zaupal in ne bo služil na njegov račun. Temperatura med tozdoma, ki imata prostore na levi in desni strani magistralne ceste Maribor—Lendava (natančneje: v industrijski coai v Gornji Radgoni) je že tako narasla, da so tovornjake Avtoradgone popravljali tudi drugi serviserji.
Ukrep družbenega varstva je (bi lahko) probleme rešil z levo roko. In res: vodstvo si je kot eno najpomembnejših nalog zadalo združiti Servise in Transport. Poroka pa je zdržala le eno leto. Od 1. januarja 1991 sta obe dejavnosti spet vsaka na svojem bregu, ker sta ostali vsaka na svoji strani ceste. Menda ni bil uresničen najpomembnejši pogoj ali zahteva Transporta: število zaposlenih v Servisih zmanjšati, da bo ustrezalo velikosti voznega parka.
In tako smo spet pri obtoževanjih. Kdo je kriv za težave v družbi AR-Servisi? Transport, ker jim za oprav-jena dela dolguje že dva milijona dinarjev!
In tako se zgodba o dveh družbah, podjetjih in tozdih nadaljuje. Z več razumevanja bi lahko bili oboji bolj konkurenčni, tako pa imajo od njihovih sporov koristi drugi, predvsem zasebniki.
Bernarda B. Peček
Ponovno Pomurska turistična zveza
Po skoraj 25 letih bo Pomurje dobilo pomursko organizacijo, ki bo povezovala ne le turistična društva ampak tudi vse, ki so na ta ali oni način povezani s turizmom. Zanimivo je spoznanje, da je potreba po tesnejši povezanosti obstajala ves čas, le da so organizacije, društva in občine v razvojnem vzponu videle predvsem sebe, po možnosti na prvem mestu. Enostavno niso čutili potrebe po povezovanju, saj je bilo vse v najlepšem redu. Ali res? V zadnjih letih se je vse pogosteje omenjala potreba po ustanovitvi pomurske zveze ali združenja, ki bi povezovalo turistične dejavnike. Tisti, ki se ukvarjajo s prodajo turističnih zmogljivosti, ugotavljajo, da samo hotel ni »na prodaj«, da prodajajo pravzaprav celotno pokrajino. Torej potrebujejo tudi dobro predstavitev celotne pomurske turistične ponudbe, Te pa ni. In končno: k sodelovanju jih je prisililo tudi dejstvo, da je gostov vse manj, konkurenca pa vse večja.
Pred nedavnim so se na Gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti uspešno sestali člani iniciativnega odbora za ustanovitev Pomurske turistične zveze, priprave pa vodi Erih Mohorko, ki je uspel povezati turistična društva ljutomerske občine.
Kakšen je osnovni namen zveze, verjetno ne zgolj povezava turizma?
»Ne, to absolutno ne. Cilj je povezati ne le turistična društva, ampak tudi vse druge organizacije, ki dopolnjujejo turistično ponudbo v regiji. Novo je, da lahko ima tudi podporne člane, to pa so lahko podjetja, obrtniki, organizacije, zveze in fizične pravne osebe. Gre tudi za to, da prikažemo, predstavimo turistični razvoj v celoti in enotno navzven. Do sedaj so to počele posamezne družbene organizacije.«
Na kakšen način boste to počeli, z izdajo prospekta?
»Prospekt so izdali pred kratkim! Najprej bi pripravili koledar turističnih prireditev v Pomurju. Te bi tudi razvrstili, redno tedensko objavljali v časopisu. Vsak teden bi imeli svoj kotiček turizma. V mislih smo imeli tudi sodelovanje pri skupnih ak-
»Res nas (delegatov) ne upoštevajo!«
»Sem delegat v skupščinskem zboru, nepoklicni, se razume! V začetku sem bil tudi vnet zagovornik delegatskega sistema, priznam, tudi idealist. Dolgo nisem sprejel črnih ocen, da nas (delegate) poklicne izvršne in upravne strukture marsikdaj peljejo »žejne,čez vodo«! Naivno sem tudi mislil, da si vsi, oni in mi, prizadevamo za demokratično in učinkovito politiko, ki naj stalno zboljšuje naše življenjske in delovne razmere. Delegati smo dali v našem mandatnem obdobju vrsto predlogov za izboljšanje, na primer kakovosti življenja ljudi v našem mestu, h kateri lahko veliko prispevajo tudi organi, ki naj bi izvrševali politiko skupščine, oziroma njej odgovarjali za svoje delo. To so zlasti izvršni svet in njemu, pa tudi nam (skupščini), odgovorni upravni organi — sekretariati in drugi. Danes ugota-
REZANJE POKOJNIN
Ko so cene zaradi inflacije vrtoglavo drvele navzgor, so se upokojenci borili za drugačen način usklajevanja pokojnin z rastjo osebnih dohodkov. Zaradi velike inflacije so namreč bili zelo tepeni. Komaj so si lansko leto izborili sprotnejše usklajevanje pokojnin in si rekli: no, sedaj smo pa skoraj na konju, saj lahko damo vnučkom tudi majhno žepnino, pa se je spet začelo zapletati, pa ne zaradi inflacije, ampak velikih finančnih težav pokojninskega sklada. Ta se je namreč iz meseca v mesec zadolževal in upokojenci tega pri svojih pokojninah zaenkrat še niso občutili. Potem pa se je zapletlo tako, da je na pomoč pri reševanju finančnih zagat morala priskočiti vlada. In zato je bilo pričakovati, da tako, kot je bilo, ne bo več ostalo. In ker pokojninski sklad zaradi razkroja gospodarstva od le-tega ne more več jemati, vlada predlaga, da se reže od pokojnin. O dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi uzakonil znižanje pokojnin, naj bi po hitrem postopku že na prvem skupščinskem zasedanju odločala slovenska skupščina. Predlagajo, da bi pokojnine lahko usklajevali največ za toliko odstotkov, da povprečna starostna pokojnina, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, ne bo presegla 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki. To bo pomenilo, da bodo pokojnine realno v nekaj mesecih padle za 20 odstotkov.
Erih Mohorko: »Vse je že pripravljeno za ustanovitev Pomurske turistične zveze, tako da bomo najverjetneje marca sklicali ustanovno skupščino.«
cijah, ocenjevanjih. Katalog turistične ponudbe pa bi bil naslednja zadeva, vendar ga v tem letu še ne bo mogoče izdati, ker moramo zbrati ogromno podatkov. Poleg koledarja prireditev bi lahko izdajali tudi druge edicije, spote ... Delo bomo imeli razdeljeno po komisijah.«
vljam, da smo se v glavnem morali »bojevati z njimi«, ki so nas stalno kritizirali zaradi naših pobud, predlogov in zahtev, ki da so ideološko nestrokovne, drobnjakarske, včasih tudi primitivne, sploh takšne, da oni z njimi nimajo kaj početi! Gotovo je bilo tudi kdaj tako, vendar v zanemarljivem številu primerov! Njihov (podcenjevalni) odnos do delegatov pa je v veliki meri prispeval k pasivizaciji delegatov, še zlasti tistih, ki izmenično hodijo na seje, pri stalnih delegatih pa ustvaril razpoloženje, da je vse njihovo prizadevanje bolj ali manj zaman, čeprav še niso vrgli puške v koruzo!«
Tako nekako je potarnal eden izmed množice poslancev v občinskih delegatskih klopeh, kjer se sprejemajo zelo pomembne odločitve za vse nas. Ali res ne-
Dušan Devetak, predsednik društva upokojencev v Murski Soboti, pravi:
»Med vsemi upokojenci vlada zaradi predlaganega veliko ogorčenje. Sprašujemo se tudi, od kod vladi podatek, da pokojnine dosegajo 92 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Ta podatek namreč ni točen, oziroma: vlada naj jasno razloži, kako je do tega podatka prišla. Ogorčeni so tudi upokojenci, ki dobivajo pokojnino iz dveh virov (doma in iz tujine). Tako zunaj kot pri nas bodo namreč obdavčeni. Dvojna obdavčitev pa se jim zdi krivična. Priznavamo, da vlada poskuša iskati rešitve, vendar je med upokojenci prava psihoza, ker ne vedo za svoj obstoj. Že itak se morajo odpovedati marsičemu, da lahko preživijo, sedaj pa še ne vedo, ali bodo dobili
REALNEJŠI PROGRAMI
V občini Lendava so imeli lani dokaj obsežen program del za področje komunalno-cestnega gospodarstva, vendar marsičesa niso uspeli uresničiti. Zato so letos pri načrtovanju previdnejši oziroma skromnejši. Najvišja postavka so komunalna dela za mesto Lendava (2.800.000,00 din), poleg tega pa še posebej za ureditev hudournika pri Roudiju v Lendavi (2.200.000,00 din), krajevnim skupnostim bodo namenili za komunalna dela okrog 2.000.000,00 dinarjev, v programu pa so še obroki za odlagališče ko-
Kakšen bo imidž Pomurske turistične zveze oziroma kako boste predstavljali Pomurje?
»Govorili smo tudi o tem, da več ne bi uporabljali znaka Turistične zveze Slovenije s Triglavom, ampak bi imeli v pečatu in drugod znake, ki simbolizirajo našo pokrajino. Na primer Klas, ker smo žitno območje, morda štorkljo, vinsko trto in seveda osnovo pomurskega turizma — termalne vrelce. Verjetno bo to troje: klas, termalna voda in grozdi«
Pričakujete sofinanciranje vseh v Pomurju, nekaj pa naj bi dobili tudi iz turistične takse?
»S turisitčno takso bo verjetno težje, ker nam občine ne prikazujejo natančno, koliko takse letno zberejo, vendar se bo to dalo ugotoviti. Vendar pa si s to takso ne bomo mogli dosti pomagati. Upamo na pomoč večjih podjetij, proizvodnih in trgovskih, gostinstvo, obrtnike, pošto, banke, kombinate, kmetijske zadruge.. . Kajti vsi ti morajo imeti interes, da podprejo ustanovitev in delovanje Pomurske turistične zveze, saj so vsi tako ali drugače povezani s turizmom.«
Bernarda B. Peček
kateri vidijo v družbenopolitičnih zborih nevarnost za odtujenost odločanja v skupščinah?
Prej bi rekli, da nimajo dovolj moči, zlati pa njihova najširša delegatska baza. Ža to ni potrebna nobena raziskava, ker nam to potrjuje dosedanja praksa delegatskega sistema, ki si nehote koplje grob. Morda pa so delegati ravnali napačno, ko so le dajali > predloge in »pobožno« čakali, da bodo »uslišani«. Odgovora pa od nikoder. Morali bi biti odločnejši in v skrajnem primeru poseči po ukrepih, kot so glasovanje zaupnice izvršnim svetom in posameznim članom. Verjetno se lahko šele takrat nadejamo nekaterih sprememb, ki pa so v sedanjem parlamentarnem sistemu nujne, če ne želimo ostati na mestu. Tudi tu je potreben korak naprej!
Milan Jerše
pokojnino ali ne. Neko jamstvo bi vlada morala dati.
Vladi tudi zamerimo, da nam upokojencem očita, da nas je vedno več. Za to smo mi najmanj krivi, saj je sistem tak, da spodbuja upokojevanje in podjetja sili, da dokupijo delavcem delovno dobo. Odmika se tudi plačilo razlike iz prejšnjega leta, zato vztrajamo, da vlada izpolni obljubo in nam petnajstega marca zagotovi izplačilo poračuna v višini 14 odstotkov. Kajti zna se zgoditi, da se bomo na ulicah znašli tudi upokojenci.«
Upokojenci so torej odločni. Vedo za težave v gospodarstvu, vendar dodajajo, da terjajo le svoje pravice. Nekateri so si tudi že izračunali, da bi bilo bolje, če bi prispevek, ki so ga dajali za pokojninski sklad, sami nalagali na banko. Majda Horvat
munalnih odpadkov pri Dolgi vasi (1.850.000,00 din) »kompaktor« na tem odlagališču (435.000 din) in za urejanje sanitarnega močvirja pri čistilni napravi v Črenšovcih (680.000).
Za cestno dejavnost bo namenjeno okrog 3.820.000,00 dinarjev, in to za tekoče vzdrževanje in varstvo cest, dokončanje posodobitve lokalne ceste Mala Polana--Kapca, obnovo mostov v Nedelici in Pincah ter za ureditev železniškega prehoda v Petišovcih.
JOG
Zavod za časopisno in radijsko dejavnost
Murska Sobota
objavlja
dela in naloge
NOVINARJA KOMENTATORJA
v ure’ncjištvu Vestnika
Pogoji:
— visokošolska ali višješolska izobrazba družboslovne smeri z delovnimi izkušnjami v novinarstvu
Delo bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave sprejemamo do 20. marca 1991 na naslov: zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Murska Sobota, Titova 29.
Sindikati zahtevajo
zaščito delavca
Nova zakonodaja ne gre najbolj na roko zaposlenim — Večja zaščita kapitala kot delavstva — Bolj upoštevati delavčev prispevek
Resorsko pripravljena nova zakonodaja nima skupnega imenovalca, tega pa vidijo pomurski svobodni sindikati v socialnem programu, ki naj bi zagotavljal osnovne možnosti za normalno življenje delavcev in občanov. Gre zlasti za predložena besedila v zakonih, ki podrobneje opredeljujejo financiranje javne porabe, uresničevanje načel o delovnih razmerjih, o zaposlovanju in zavarovanju ob brezposelnosti, stanovanjskem zakonu in še nekaterih drugih. Kot opozarjajo v sindikatih, je vsa nova zakonodaja naravnana tako, da zaščiti kapital, na delavstvo pa se kaj malo ozira. Čeprav razumejo, da do sprememb mora priti, vendar moramo računati, da ljudje potrebujejo vsaj osnovno socialno varnost, zato pogrešajo njeno zakonsko opredelitev.
Poleg številnih konkretnih pripomb na posamezne člene v zakonih zahtevajo, da se pri lastninjenju upošteva delavčev prispevek. V tem smislu predlagajo, da se na primer objekti, ki so bili zgrajeni s prispevki, samoprispevki in na podobne načine, realno ocenijo (družbena stanovanja, zdravstveni objekti...) in se v obliki delnic dajo tistim, ki so v njihovo gradnjo vlagali. Zakon o delovnih razmerjih, ki so ga vodstva podjetij z zadovoljstvom pri
ZA POMGRAD (ŠELE) JANUARSKE PLAČE
Spodbudna je novica, da je soboška vlada zagotovila manjkajočih 1,5 milijona dinarjev za izplačilo januarskih osebih dohodkov v novonastajajočem podjetju Pomgrad, to je v prejšnjem Splošnem gradbenem podjetju Pomurje v Murski Soboti, ki je pred stečajem. Tako so se dogovoriti po temeljitem pogovoru s predstavniki LB-Po-murske-banke, ki bo pomagala pri ureditvi razmer v novem podjetju Pomgrad. To bo poslej opravljalo visoke in nizke gradnje ter galanterijske posle, S stečajem pa se večji del prejšnjih obveznosti prenaša na Pomgrad, ki bo za januar izplačal osebne dohodke delavcem, in sicer v skladu z zajamčenimi osebnimi dohodki.
M. J.
SEZNAM
kandidatov za nadomestne volitve delegata v zbor združenega dela skupščine občine Gor. Radgona na volitvah 14. 3. 1991.
Številka volilne enote: 2 (Radenska Radenci)
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Milena ČOSIč, roj. 9. 9. 1953, ekonomistka, Črešnjevci 37
Predlagatejj: Radenska — tri srca Radenci
2.	Štefan ŽALODEC, roj. 27. 7. 1942, zdravstveni delavec, Jurkovičeva 7, Radenci
Predlagatelj: Radenska, Zdravilišče Radenci, Radenska Grozd in DEMOS Gor. Radgona
3.	Dušan ŽIŽEK, roj. 24. 9. 1948, geolog, dipl, inž., Kidričevo naselje 2, Radenci
Predlagatelj: Radenska — tri srca Radenci in Radenska TPO Radenci
4 Franc ROŽMAN, roj. 20. 11. 1942, ekonomski tehnik, Marije
Rožman 1, Gor. Radgona
Predlagatelj: Radenska — tri srca Radenci
Občinska volilna komisija Gornja Radgona
čakala, saj jim v znatni meri olajša odpuščanje odvečne delovne sile, pa spravlja delavce v obup. Dodatni udarec socialno ogroženim pa predstavlja tudi stanovanjski zakon.
Sicer pa je od marsikod slišati pobude, da bi zakon o dohodnini moral že pri izračunu mesečnih akontacij upoštevati družinske razmere, ki bi lahko davkoplačevalcu pomenile olajšavo po -končnem obračunu davka. Skratka, gre za vrsto konkretnih predlogov ob novih zakonih, ki močno posegajo v delavčev žep. Tudi ko bi primanjkovalo denarja za poravnavo izpada zaradi neplačevanja soudeležbe pri zdravstvenih storitvah. To je seveda v neposredni zvezi z izdajo zakona o zagotavljanju sredstev za potrebe na področju socialne varnosti. Za ta zakon namreč menijo, da brez tehtnejše obrazložitve povečanja potreb povečuje obremenitve v ta namen.
Takšne so torej pripombe pomurskih svobodnih sindikatov, o katerih nameravajo seznaniti vse odgovorne na republiški ravni; tudi ob pomoči poslancev republiškega parlamenta. Potem ko bodo na osnovi upoštevanih pripomb videli, kakšne so spremembe v praksi, se bodo odločili za nadaljne korake.
Milan Jerše
Cestnik. 7. marec 1991
Stran 5
gospodarstvo
INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA
Ogrožujoči davki in konkurenca z vzhoda
Kot kaže, so v lendavski občini že prava redkost podjetja, kjer poteka delo normalno. Kakor trdi direktor Industrije konfekcije iz Velike Polane Anton Cigut, je za delavce tega podjetja zaenkrat dela dovolj. Kar 70 odstotkov izdelkov, zaščitnih oblek, gre v izvoz, večji del prek podjetja RKG iz Nemčije. Tuji partnerji so z izdelki Industrije konfekcije zadovoljni, tako da se obeta še nadaljnje sodelovanje, če ne bodo izdelki preveč obremenjeni z davki, kar bi jih podražilo in tako ne bi mogli več konkurirati tujim podjetjem, še posebej tistim z Vzhodne Evrope.
Poleg 70 odstotkov proizvodov, ki jih izvozijo, 10 odstotkov proizvodov prodajo na domačem tržišču, 20 pa podjetju Deloza, s tem, katerega del so bili do začetka prejšnjega leta, so namreč ohranili kupoprodajno sodelovanje.
V Veliki Polani izdelajo v mesecu 25.000 različnih artiklov. Da bi zagotovili potrebe, so morali nekaj časa delati tudi ponoči. Opaziti pa je tudi večje pritiske kupcev, odkar so se odprla vhodnoev-ropska tržišča, še posebej češko in poljsko. Zaenkrat pa daje podjetje RKG iz Nemčije pri sodelovanju prednost slovenskim izdelkom, ker so kakovostnejši, vendar pa se tudi kakovost vzhodnoevropskih proizvodov nenehno izboljšuje.
V podjetju je zaposleno 142 delavcev, delo pa poteka v dveh izmenah. Zavedajo pa se vse pomembnejše funkcije prodaje pri poslovanju, za kar bodo morali zaposliti enega delavca, ki se bo ukvarjal le s tem. Zdaj to dejavnost opravlja direktor sam. Želijo pa tudi preiti na enoizmensko delo, s čemer bi dosegli večjo produktivnost, saj popoldanska izmena ne dosega takih rezultatov kot dopoldanska, s tem pa bi tudi zmanjšali stroške poslovanja. Prostorske možnosti za uresničitev tega cilja imajo. Problem pa je tudi strojna oprema, saj je precej starejših strojev, kar je posledica zanemarjanje tehničnega obnavljanja obrata v preteklosti, kar se je dogajalo v večini takih večjih združenj, kot je bila Deloza. Taka naložba bi tudi zvečala produktivnost.
Da so v prejšnjem letu poslovali z izgubo, pa vidijo glavne vzroke v nerealnem tečaju dinarja, največ pa so izvažali v drugi polovici lanskega leta, ko je to bilo še najbolj izrazito. Pa tudi letos preobremenjenost gospodarstva po Cigutovih besedah še posebno prizadeva konfekcijsko industrijo. Če bo davčna obremenitev res tako visoka, se obeta propast tudi tistih podjetij, ki sedaj še normalno poslujejo.
Ob ostri konkurenci v prihodnje pa bi v Industriji konfekcije potrebovali tudi več kakovostnejših kadrov, vendar jih za zdaj ne uspejo dobiti. Sposobnejši kadri namreč v takih razmerah neradi prehajajo iz enega podjetja v drugo. Zaposlili so nekaj pripravnikov, vendar pa bodo ti lahko dajali prave rezultate šele čez nekaj časa,, saj je za delovno intenzivno, prilagodljivo proizvodnjo potrebno veliko prakse.
■ V velikopolanskem podjetju je delo zagotovljeno do maja, potem pa bodo potrebna nova pogajanja s partnerji. Tem pa bodo morali ponuditi kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah.
J. Gabor
Razbremenitev in obveza TPO-ja
Podpis pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja Radenska — Tovarna polnilne opreme in Steinle Pack und Palettirtechnik je pomembna ne le za Tovarno polnilne opreme, ki si je na ta način »rešila življenje«, ampak tudi za celotno gornjeradgonsko občino in Pomurje. Za 240 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v tovarni v Boračevi, lahko z gotovostjo rečemo, da bodo imeli delo in službo, vendar pa bodo morali dati vse od sebe, delati dobro in disciplinirano, predvsem pa kakovostno in do dogovorjenih rokov.
Dipl. inž. Ciril Osterc je prišel v Tovarno polnilne opreme pred letom dni, skupaj z Andrejem Frangežem (ki je medtem postal predstavnik Pepsi Co na Dunaju) pa naj bi poskušala rešiti potapljajočo se ladjo. Že aprila lani sta navezala stike s Steinlom, tako da je minilo skoraj leto dni, da so podpisali pogodbo o tesnejši povezanosti. Ime Steinl je v Evropi in v svetu zelo znano, s skupnim nastopom pa bodo imeli več možnosti eni in drugi.
So vas pred podpisom pogodbe kaj »preizkušali«?
»Že pred podpisom pogodbe smo imeli nekaj manjših naročil za izdelke, ki smo jih naredili po njihovi dokumentaciji. Rok za izdelavo je bil zelo kratek. Še pred tem so prečesali celotno podjetje in si verjetno ustvarili svoje mnenje.«
So imeli kakšne posebne zahteve, na primer o številu zaposlenih?
»O kakih posebnih zahtevah ne moremo govoriti. Mi smo pri oblikovanju kolektiva izrecno
Umrlo je Pomurje, naj živi Pomgrad!
Največje gradbeno podjetje v pokrajini ob Muri, SGP Pomurje, je s L marcem prenehalo z rednim delom. To je bil namreč dan stečaja, dan, ki je bil tako rekoč pričakovan, saj je imelo Pomurje že predolgo blokiran žiroračun. Skoraj vsi zaposleni, bilo jih 912, so s tem začasno ostali brez službe, kmalu pa jih bo spet dobilo zaposlitev 545 v novem podjetju Pomgrad, katerega ustanovitelj je SGP Pomurje, svoje delnice pa naj bi imeli v njem tudi upniki (banka, dobavitelji opreme, kooperanti
--PROJEKT GORIČKO
DUTV FRGE HIOP
V 8. številki Vestnika smo objavili dve obvestili, ki ju ne kaže prezreti: natečaju republiških inštitucij za 1 000 novih delovnih mest in poziv skupščine občine Murska Sobota za vključitev v projekt Goričko. Namen obeh objav je spodbuditi podjetne ljudi, da pridejo na dan z zamislmi, da bi jim družba pomagala pri uresničitvi, s tem pa tudi prispevala k nezmanjševanju števila zaposlenosti. Da pa bi bilo število vseh zaposlenih (pa naj bo to republika kot celota, regije ali občine kot posamezne enote) v kratkem spet enako tistemu izpred dveh let (v Sloveniji smo imeli le 15 000 nezaposlenih), pa je skorajda nemogoče verjeti. Zdaj imamo namreč že več kot 65 000 iskalcev dela.
Dobrodošlo je torej sleherno novo delovno mesto. In ker vse možnosti za delo še niso izrabljene (bodimo preroški: nikoli ne bodo izčrpane, kajti pojavljajo se nova področja dela!), si pač prizadevajo za nova delovna mesta. Za soboško občino je zanimiv projekt Goričko, o katerem smo v našem listu že nekajkrat pisali. Zdaj so znova pozvali »vse občanke in občane, družbena in zasebna podjetja, zavode, obrtnike, kmetovalce in potencialne nove podjetnike, da se aktivno vključijo v iskanje in posredovanje konkretnih programov, pobud in idej...«. Po Zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij (Uradni list RS, štev. 48/90) bo namreč določene projekte sofinancirala vlada, in sicer od 30 do 50 odstotkov predračunske vrednosti.
Še pred temi objavami je tudi Obrtno združenje Murska Sobota s posebnim pismom opozorilo svoje člane na možnost sofinanciranja njihovih razvojnih načr-
poudarili, da pri ustanavljanju mešanega podjetja ne predvidevamo odpuščanje delavcev, ker je dela čez glavo. Ob tem pa se porajata dve zahtevi odnosa do dela: terjali bomo izredno disci-
Dipl. inž. Ciril Osterc: »Veliko pomeni že optimistično razpoloženje v kolektivu.«
plino in maksimalno organiziranost. Delavci, ki ne bodo zmogli delati po zahtevah, kakršne so pomembne pri delu za zahodno tržišče, bodo premeščeni na opravljanje lažjega programa v Mineralni vodi.«
Kako se bo »bolj zahtevno« delo poznalo pri plačah?
»Vse imamo načrtovano po etapah. V prvi etapi se jim ne bo poznalo, ker moramo najprej finančno pokriti stare zadeve. Pred formalnim začetkom sodelovanja moramo najprej sami poravnati svoje dolgove, ki jih imamo. Kakšen mesec in pol bomo morali vlagati več, kot pa bomo
idr.), če se bodo uspeli z njimi dogovoriti o terjatvah. To bi pomenilo precejšnjo razbremenitev za novo podjetje, ki je prevzelo pogodbene obveznosti SGP Pomurja, pa tudi pretežni del obstoječega premoženja.
Zal je bil takšen razplet tako rekoč pričakovan, saj so se dela v gradbeništvu občutno zmanjšala, lani — in še zlasti predlani — jih je »tolkla« visoka inflacija, »potolkle« pa visoke obresti za posojila, ki so jih bili prisiljeni najemati. Po prvotnih zamislih naj bi nastala ob stečaju iz
Obrtniki so se že oglasili
tov. Klic ni ostal brez odmeva, saj se je že pred omenjeno objavo v časopisu oglasilo 15 obrtnikov s svojimi željami in konkretnimi predlogi naložb na območju Goričkega. V glavnem gre za načrte za razne prizidke, novogradnje, preureditev opuščenih (beri: zapuščenih!) objektov, kot so zadružni in vaški ter gasilski domovi. Dejavnosti: proizvodne, nekaj pa tudi s področja gostin-sko-turistične ponudbe. Obrtno združenje v Murski Soboti bo na bližnji skupščini znova predstavilo možnosti, ki jih ne kaže za
- LJUTOMER-----------------------------
Obnova Cevovoda in novo odlagališče
Kot smo že poročali, seje na prejšnji seji občinske vlade v Ljutomeru razvila dokaj polemična razprava s predstavnikoma Komunal-no-stanovanjskega podjetja Ljutomer, ki je podalo predlog za podražitev cen vode in kanalščine. Člani izvršnega sveta pa niso bili zadovoljni z utemeljitvijo novih cen, češ da »kalkulacije« niso prikazane, kot bi bilo to potrebno. Sklepanje o novih cenah so zato preložili, kljub resnemu opozorilu, da so zaradi te poteze vprašljiva tudi nekatera zelo nujna komunalna dela v občini. Predvsem je to obnova glavnega cevovoda od črpališča vode v Lukavcih do Nofšinec (okrog 2.400 metrov), kakor tudi projekt čistilne naprave za črpališče na Moti in tehnična dokumentacija za vodno oskrbo hribovitega predela Ljutomerskih goric, ki ga oskrbuje Komunala Ormož. Zelo se mudi tudi z ureditvijo novega odlagališča komunalnih odpadkov, ki je sedaj na zemljišču Imgrada v Ljutomeru. Tam je mesta le še za okrog pol leta, odlagališče pa je v dokaj slabem stanju. Če bi ga natančneje pogledala inšpekcija, predvsem okolico, bi najbrž odkrila tudi neke sode, ki skrivajo v sebi neznano snov. Morda je tudi zelo nevarna. Ali pa je to znano in si nekateri zatiskajo oči. Le da se to ne bo hudo maščevalo.!	Jože Graj
i—POPRAVEK-----------------------------
V prejšnji številki Vestnika (št. 8) smo v prispevku Elrad oddaja, a ne sprejema na strani 6. napačno oblikovali stavek »... — 140 jih je moralo iti na zavod za zaposlovanje.« Morali bi le zapisati, da se je število zaposlenih zmanjšalo za 140.
Za napako se opravičujemo!	Bernarda B. P.
dobili nazaj. Vendar pa bomo že sedaj nagrajevali posamezne delavce diferencirano.«
Kakšno bo ime mešanega podjetja?
»Nekaj predlogov je že, vendar nič dokončnega. Mi bi želeli ohraniti v imenu naziv Radenska
intervju
in Steinl. Firma Steinl je v Evropi zelo znana! Nekaj takega potrebujemo.«
Kaj pričakujete predvsem od tega sodelovanja?
»Mi smo se v prvem trenutku ustanavljanja mešanega podjetja psihično razbremenili, ker smo dobili delo. Obenem pa smo se strahovito obvezali, saj bo to delo potrebno dobro opraviti po vseh kriterijih zahodnega trga. Poudariti moram, da veliko pomeni že optimistično razpoloženje v kolektivu. Ljudje so pripravljeni delati, treba jih je le prav povezati. Ta povezava in dobra organiziranost pa dajeta končni učinek, to je dober izdelek. V ta namen uresničujemo v TPO-ju tudi dva projekta »čiščenja« podjetja, to sta Projekt kakovosti in Projektno vodenje dela. Učinki so že opazni.«
Za kakovostne izdelke potrebujete tudi kakovosten material?
»Če zahtevane kakovosti ne bomo mogli dobiti v Jugoslaviji, bomo kupovali v tujini. Mislim, da to ne bo težko, saj smo izvoznik.«
Bernarda B. Peček
Pomurja tri nova podjetja, ki ne bi bila obremenjena z obveznostmi starega, vendar je končna odločitev drugačna. Se vedno pa obstajajo razmišljanja, da bi kazalo ustanoviti 3 nova podjetja, sedaj iz Pomgrada.
Delavci Pomurja pa zdaj seveda težko čakajo, kdaj bodo dobili obvestilo, da so dobili službo v Pomgradu. Slišali smo, da bodo to predvsem tisti, ki so jih ocenili kot dobre in zanesljive pri delu.
Jože Graj
Varstroj odhaja, MIS prihaja
Stečaji so v Sloveniji zelo pogosti, pa tako tudi v Pomurju. »Uradni«« vzrok zanje so takoimenovane blokade žiroračunov, ko so naenkrat dospele obveznosti določenega podjetja višje kot pa je stanje na žirora-čunu. Če tako stanje traja 60 dni, potem se začne postopek za stečaj. Vsaj po sedanjih predpisih je tako. V tako nezavidljivo stanje so prišli tudi v lendavskem Varstroju, zato je bil v začetku februarja uveden stečaj in imenovan stečajni upravitelj. Do 22. aprila, ko bo na sodišču v Murski Soboti narok za poskus poravnave, bodo pripravili bilanco stečajne mase, neke vrste realno (?) vrednost celotnega premoženja. Kaj se bo na sodišču izcimilo, seveda ni mogoče predvideti. Možnosti je veliko, tudi ta, da dediščino kdo v celoti kupi.
Ko smo direktorju Varstroja zastavili vprašanje o dejanskih vzrokih za dolgotrajno blokado žiroračuna in posledice (stečaj), je navedel notranje in zunanje vzroke. Notranji naj bi bili: izguba 2 300 000 mark v dinarski protivrednosti, ki so jo »iztržili« v 1989. letu. Potem so tu zaloge reprodukcijskega materiala, v katerem so bila vezana denarna sredstva, materiala pa niso ne predelali ne prodali, ampak ga iz leta v leto znova popisovali. Tudi vsi gotovi izdelki (varilni usmerniki za industrijo in polavtomati) niso v celoti našli poti do kupcev. Do stečaja jih je pripeljala tudi visoka zadolženost s kratkoročnimi posojili, za katero So plačevali visoke obresti. Zunanji vzroki, na katere niso mogli vplivati neposredno, pa so bili: močan upad naložbene dejavnosti, zatb so stroji, ki‘so jih izdelali za neznanega kupca obležali v tovarni. Pa tudi narobe: že podpisane pogodbe niso vselej držale. Potem navajajo še nespoštovanje pravnega reda, odtegnitev denarja gospodarstvu, precenjen tečaj dinarja, politične razmere.
Glede na vse, kar se je zgodilo, je prve dni februarja 499 delavcev Varstroja dobilo delavske knjižice in so se prijavili na zavodu za zaposlovanje. V Varstroju je ostalo le še nekaj deset delavcev, ki dokončujejo izdelavo varilne tehnike, in onih, ki na veliko računajo, da bi čimprej ugotovili stečajno bilanco. Dejanska vrednost Varstrojevega premoženja je kar nekajkrat večja kot pa so njegove obveznosti, zato ne kaže zganjati panike, češ, načeli so sami sebe.
V času, ko je Varstroj zašel v finančne težave, ko niso mogli črpati denarja s svojega računa, ker so ga »zasedli« upniki ..., so 30. oktobra ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Marketing in servis varilne opreme (MIS). Prek te firme so na samem začetku uredili le kolikotolikor nemoteno delo serviserjev. Pozneje so poskrbeli za do-registracijo, tako da se ta firma zdaj lahko ukvarja tudi z dejavnostjo, s katero se je Varstroj. Seveda pa so izdelavni program prečistili in v poslovni načrt zapisali, da se bodo ukvarjali le z donosnimi programi. Vsekakor je to tudi naložbena oprema za industrijo, vendar jo bodo poslej izdelovali le, če bo naročnik 30 odstotkov vrednosti plačal vnaprej. Prečesan izdelavni program predvideva le polovico vrste prvotnih izdelkov, kot sojih sicer izdelovali v 1989. letu. Primerjave z lanskim menda niso realne. Poslovni načrt, ki naj bi ga te dni končno potrdili izvedenci republiškega zavoda za zaposlovanje, predvideva le 220 delavcev. Za toliko delavcev naj bi cdobili tudi denar v višini 15 000 000 dinarjev. Gre za denar, ki bi sicer pripadal delavcem, če bi bili še naprej na spiskih nezaposlenih. In kje se bo zaposlilo preostalih 280 delavcev? Na vprašanje ni direktnega odgovora. Tisti, ki slutijo, da jim MIS ne bo dal dela, se bodo morali že zdaj podvizati in si ga poiskati, kajti čas, v katerem bodo prejemali denarno nadomestilo, za čas nezaposlenosti, bo hitro potekel.
Š. Sobočan
muditi, zato prav gotovo ne bo ostalo zgolj pri sedanjih ponudbah. Sicer pa je slišati, da predlogi za razne naložbene projekte prihajajo tudi od drugih (kmetij-cev, na primer), zato projekt Goričko ne bo ostal le želja, ampak dejanski projekt, ki bo temu delu nerazvitega Prekmurja pomagal h gospodarski prebuditvi in s tem obstoju ljudi pri svojih ognjiščih. Če pa bo tako uspešen, da se bodo ljudje tja celo vračali in naseljevali, potem toliko bolje.
Š. Sobočan
Kompasove pomurske mejne brezcarinske prodajalne v G. Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi za vas:
•	— vsak dan, tudi ob nedeljah od 8. do 19. ure
•	— čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem
•	— cene v DEM, plačate v DIN po tečaju 1 DEM = 9 DIN
Spoznajte svet na številnih potovanjih, počitnicah in izletih, ki jih organizira KOMPAS, in programe, ki so vam na voljo v
POTOVALNA AGENCIJA, G. Radgona
•	— potovali boste iz Gornje Radgone, udobno in zanesljivo
•	— plačali v 3 obrokih
•	— informacije KOMPAS G. Radgona 74 741, 74 265
SVET JE LEP, --------------------POTUJTE Z NAMI!-
TEHNO IMPEKS, d.o.o.
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049, odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
Stran 6
VESTNIK, 7. MAREC 199j
kmetijska panorama
Bo minister
likvidiral
TOK?
V navzkrižnem ognju
Obljuba dela dolg! To, kar so stranke obljubljale v predvolilnem boju, je treba izpolniti. Mednje sodi tudi vrnitev nezakonito (vsaj za zdajšnje pojme) odvzetega premoženja. Ker pa se to samodejno ne bi zgodilo, so ustanovili Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, v katero se je včlanilo kar 4 000 razlaščencev. Številke so še večje, saj naj bi po nekaterih podatkih po vojni tako ali drugače prizadetih več deset tisoč občanov.
Da stara zakonodaja za področje gozdarstva ne ustreza novi družbeni ureditvi in je potreben nov zakon, poznavalcev razmer verjetno ni treba posebej prepričevati. Žal pa prav s sprejemanjem nove zakonodaje zamujamo in ker dobršen del starega gozdarskega zakona ne velja več, vlada na tem področju neke vrste zakonska praznina. Moratorij o prepovedi sečnje v družbenih gozdovih se je s koncem lanskega leta sicer iztekel, vendar je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priporočil gozdarskim organizacijam, da ga še naprej upoštevajo. Tudi pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi je odprtih veliko vprašanj, skoraj gotovo pa je, da takšne organiziranosti zasebnih lastnikov, kot je bila doslej, ne bo več. Temeljne organizacije kooperantov bodo torej prenehale delovati, lastniki gozdov pa se bodo verjetno povezovali preko zadružnih oblik povezovanja.
Pa navkljub vsemu vendarle ne bi mogli trditi, da dose-danje temeljne organizacije kooperantov niso upravičile svojega obstoja. Prav one so v veliki meri prispevale k temu, da lastniki zasebnih gozdov pri gospodarjenju z njimi niso bili prepuščeni sami sebi. Gospodarjenje z gozdovi namreč ne zajema le sečnje, pač pa tudi obnovo, nego in takšno varstvo, ki bo brez škode za gozd. Posamezne temeljne organizacije kooperantov so to funkcijo opravljale z različno uspešnostjo, za tovrstno organizacijo v radgonski občini pa lahko zapišemo, da je bila med uspešnejšimi.
Zaradi zakonske praznine so se tudi v radgonski temeljni organizaciji kooperantov v lanskem letu znašli v precejšnjih težavah, zato so že v marcu sprejeli predsanacijski program, ki naj bi zagotovil kolikor toliko normalno delovanje in poslovanje do preoblikovanja tovrstnih gozdarskih organizacij. Zdaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so zastavljene cilje v glavnem uresničili in se uvrščajo med najuspešnejše temeljne organizacije kooperantov v Sloveniji. Medtem ko so marsikje drugje opravili le polovico gozdnogojitvenih del, so jih v radgonski občini v celoti uresničili, v primerjavi z drugimi v Pomurju pa so v gozdove vložili kar štirikrat več. Tudi odkupa niso ukinili, spoštovali so 30-dnevni plačilni rok do kooperantov, pa tudi pri izplačilu osebnih dohodkov niso imeli večjih mo-t?nj.
Je pa kljub ugodnim rezultatom v zadnjem času prisotnih nekaj pripomb in kritik na račun temeljne organizacije kooperantov. V slednji pravijo, da so posredi zasebni interesi, v gonji proti njim pa posebej izstopa član občinskega izvršnega sveta, zadolžen za kmetijstvo. Ta je svoj-čas kot kooperant dobro sodeloval s to temeljno organizacijo, zdaj pa si prizadeva za njeno čim prejšnjo likvidacijo. Pravijo, da iz osebnih koristi, če je to združljivo s funkcijo občinskega kmetijskega ministra, pa je seveda drugo vprašanje.
Ludvik Kovač
Društvo sadjarjev Pomurja, ki je bilo ustanovljeno sredi februarja, že upravičuje svoj namen. Tridnevnega seminarja o rezi sadnega drevja se je udeležilo veliko ljubiteljev sadnega drevja, s posebno pozornostjo pa so sledili praktičnemu prikazu rezi, ki ga je vodil dipl, inž. Franc Lombergar.
Foto: L. Kovač
Zelena luč za namakalni sistem v Fokovcih
Da je z določenimi agrotehničnimi ukrepi možno izboljšati intenzivno kmetijsko pridelavo, smo se doslej že večkrat prepričali. Zlasti velja to za Goričko, za katero je značilna sorazmerno nizka količina padavin, od 750 do 800 milimetrov letno. Sestava tal, manjši kmetijski kompleksi in ugodni vetrovi pa so dobra osnova za razvoj sadjarstva in vinogradništva, ki sta tudi prevladujoči kmetijski dejavnosti na tem območju.
Na teh izhodiščih je zasnovan ureditveni načrt za namakanje kmetijskih zemljišč (sadovnjakov) v Fokovcih, ki so ga izdelali na Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Ker v času javne razgrnitve in razprave ni bilo nobenih pripomb, je zdaj vse nared za začetek obsežnih del. Gre za uresničitev ureditvenega načrta za namakanje obstoječih sadovnjakov na površini 40 hektarjev in predvidenih sadovnjakov na površini 50 hektarov v Fokovcih.
Za namakanje bi uporabljali vodo iz Kobiljanske-ga potoka, ki bi ga regulirali in zajezili na omenjenem zemljišču. V ta namen bodo postavili tudi zadrževalnik prostornine 71 tisoč kubičnih metrov, namakalni sistem pa je sestavljen iz primarnega, sekundarnega in razvodnega omrežja s kapalkami in bo uravnavan avtomatsko. Načrtujejo tudi zasaditev pregrade in obrežja zadrževalnika, s čimer predvideni posegi posegi ne bi bistveno vplivali na naravno okolje. V ta namen so pridobili vsa potrebna soglasja pristojnih organov in organizacij, kot so Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Odbor za gozdarstvo Pomurja, Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiška vodna uprava, inšpekcijske službe in drugi.
M. Jerše
So sadeži, podobni breskvam, vendar brez dlačic. Včasih zmotno razmišljamo, da so nektarine dobili s križanjem slive zbres-kvo. Nektarina je samostojna sorta, ki je nastala kot mutant breskve (mutacija-sprememba genov). Nektarina je dobila ime verjetno po pijači bogov — NEKTAR (izvrsten vonj in okus). Pri nas smo jo začeli pridelovati pred približno dvajsetimi leti, po svetu pa se je ta čas pridelovanje zelo razširilo. Pridelovanje nektarin in breskev je podobno (tehnologija rezi in vsi drugi agrotehnični ukrepi so enaki). V Evropi so najbolj razširjene v Franciji in Italiji (breskve in nektarine v razmerju 50:50). Pridelovanje nektarin ni primerno za kraje, kjer ie veliko padavin (gniloba — monilija). Na Goričkem pa so za gojenje nektarin ugodne rzamere. Vseeno pa je potrebno nektarine zaradi pomanjkanja vode namakati.
Nove sorte nektarin so nastale predvsem s križanjem nektarin z različnimi sortami breskev (i.h. halle in july elberta). V svetu so najbolj razširjene v Ameriki, kjer imajo veliko novih sort, posebno v Kaliforniji (manj padavin), kjer pridelajo 80 % celotnega pridelka ZDA.
Slabše strani nektarin:
— po daljšem sušnem obdobju (če jih ne namakamo) povzroči močno deževje pokanje,
— so občutljivejše na rnonili-jo in plesen, ker imajo gladko kožico,
— so občutljivejše na breskovega molja in muho,
— meso je občutljivejše za odtise in mehčanje,
— plodovi so predčasno vsi enako obarvani in težko je ugotoviti pravi čas obiranja (prerano obiranje daje slab okus, prezreli plodovi pa niso trpežni, rade jih napadajo še čebele in ptice), — za pravočasno škropljenje
moramo biti bolj pazljivi kot pri breskvah.
Dobre strani nektarin:
, — prikupna rdeča barva (moda),
— gladki plodovi so primerni za kompote, ni jih potrebno lupiti, in obarvan sok,
—- nektarine zahtevajo podobno podnebje kot breskve, zime z nizkimi temperaturami. Zahtevajo enako zemljišče kot breskve.
NEKTARINE
Cepimo jih na divjo breskev (vinogradniško) za lažja tla in siromašno zemljo; za težja tla in dobro zemljo pa bi morala biti cepljena na slivini podlagi (brompton in san julien) — šibkejša rast in gostejše sajenje. Danes sadimo v nasadih v razdalji od 1,5 do 2 x 4 m glede na buj-nost sorte in podlage. Vzgoja je ozko vreteno, kot jo poznamo pri jablanah, lahko pa jo vzgajamo v palmetni in drugi obliki.
Redčenje plodov:
Enako kot pri breskvah je pomembno redčenje plodov. Moramo pa vedeti, da se breskve boljše oplodijo kot nektarine, zato jih redčimo večkrat, da vidimo, kako plodoyi sami odpadajo. Dobro je, da imamo posajeno poleg nektarine tudi breskve, ki zelo dobro oprašujejo nektarine. Breskve imajo mnogo večjo oplojevalno sposobnost kot nektarine.
Takoj spomladi po cvetenju (če ni bilo pozebe) moramo obvezno dognojevati z dušičnimi gnojili dva- do trikrat do konca maja. Zelo priporočljivo je namakanje (ne oroševanje). Pri nas dosegajo višjo ceno od breskev, vendar je na žalost premalo kakovostnih sort in sadik.
REZ
Kar se tiče nege, je rez nektarin — kot breskev — izredno pomemben ukrep. Z rezjo urejujemo rodnost in rast drevesa, nek-tarinke in breskve rodijo na enoletnem lesu (poganjkih), ki rastejo iz dveletnega lesa. Poganjke, ki rastejo in starega lesa, so navadno nerodni, prikrajšujemo jih na čepe — pomlajevanje in rod za naslednje leto. Ne glede na
obliko rasti je pomembno, da v mladosti pravilno uravnavamo pomožne in ogrodne veje, za razvoj krone. Z obrezovanjem začnemo pri vrhu, vrh močno obrežemo (sprostimo), da spustimo v notranjost drevesa sonce, kjer se bodo razvile enoletne mladice in obarvali plodovi. Rez na nekta-rinkah moramo opravljati večkrat, osnovna rez pa naj bi bila po bratvi, takrat moramo porezati vse izrojene veje. Če tega nismo naredili, moramo rezati po cvetenju (velja za naš kraj, nevarnost pozeb), potem pa je še rez med letom, ko izrezujemo odvečne mladice in spuščamo v notranjost sonce in zrak predvsem bujnih sortah. Poletna rez je posebno pomemben ukrep pri mladih drevesih, ko formiramo krono. Torej z rezjo uravnavamo rodnost in rast drevesa. In končno:
— upoštevati moramo buj-nost sort,
— za rodnost puščati 30 do 50 cm lepo razvite mladice, tanke pa izrezati,
— pred rodno mladico moramo pustiti čep (dve do tri očesa) — kot pri vinski trti (reznik-špa-ron),
Težko pričakovan zakon o denacionalizaciji se rojeva zelo dolgo, kajti obljubljali so, da bo nared do začetka letošnjega leta. Doslej so uspeli pripraviti le osnutek (naslednja faza je predlog!), na katerega pa leti nožiča pripomb. Po določilih osnutka zakona je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi. Sele, če to ni možno, se denacionalizacija izvaja v obliki izplačila odškodnine, in sicer v obliki nadomestne stvari približno enake vrste in vrednosti ali pa v vrednostnih papirjih. Ker država nima denarja, postavlja osnutek zakona izplačilo denarne odškodnine na zadnje mesto in jo šteje za izjemno, zanjo pa se je mogoče odločiti le takrat, ko je upravičenec socialno ogrožen. Zanimivo in v nasprotju s pričakovanji vodstva Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je tudi, da osnutek zakona ne predvideva odškodnine zaradi izgubljenega dobička. Po določilih osnutka zakona o denacionalizaciji tudi ne bodo vrnjene nepremičnine, če služijo za opravljanje dejavnosti državnih organov in javnih služb in če bi njihovo vračanje škodilo funkcioniranju gospodarske infrastrukture in gospodarskih ter tehnoloških kompleksov.
Kdaj bo slovenska skupščina dokončno sprejela zakon o denacionalizaciji, je težko napovedovati. So pa že izračunali, da bo samo projekt denacionalizacije stal slovenske davkoplačevalce 600 milijonov dinarjev. Le kolikšna pa je vrednost premoženja, ki naj bi ga vrnili v naravi ali pa zanj izftlačali denarno odškodni-
— močnejše poganjke navadno izrežemo ali jih sprostimo na šibkejšo vejo.
Opomba: Poznamo način rezi, da ne puščamo pri rezi čepov; ampak odrežemo veje na prstan (pri osnovi).
Tesno povezano z rezjo je tudi redčenje plodov. Redčiti moramo, ko so plodovi debeli od debeline lešnika do oreha. Na rodni veji morajo biti plodovi razvrščeni od 7 do 10 cm, le potem dobimo debele plodove in — kar je pomembno plodove dobrega okusa. Ko vse tako naredimo, se nam ni treba bati za pridelek v prihodnjem letu.
SORTE
— glavne: independence je ameriška sorta (1965). Rast je srednje bujna, cvetni brsti so lepo obloženi po celotni mladici, je samooplodna rodna sorta in rodnost je redna. Meso je rumeno, kožica lepe rdeče barve in v polni zrelosti se meso loči od koščice.
Flavortop — vzgojena v ZDA (1969), bujne rasti, rodi pa večino na majskih kiticah. Občutljiva je na zimsko posebo, cveti zgodaj, čeprav zori 14 dni za redhavnom (breskev). Plod je 60—80 % pokrit z rdečo barvo, preostali
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE GORIČKO čestita vsem dekletom in ženam ob prazniku — 8. marcu ter vabi na praznovanje v vaško-gasilski dom Nuskova.
Proslava bo jutri, na dan žena, ob 18. uri. Nastopili bodo učenci rogašovske osnovne šole, za pijačo in jedačo poskrbljeno.
Za socialdemokratsko stranko Slovenije Goričko vas prisrčno vabi g. Herman Kisilak!
POPRAVLJAM: motorne žage vseh vrst — motorne škropilnice — motorne kosilnice
POPRAVILO DROBNE MEHANIZACIJE
MURSKA SOBOTA, Zorana Velnarja 13 (pri avtopralnici Škafar), tel. (069) 26 580
STIH L
5TIHL HOLLOMATIC
no ali pa v obliki vrednostnih papirjev? Tega zazdaj nihče ne ve, saj se mnogi razlaščenci še niso oglasili. Vzrokov za to je več: ker so dvomili, da bodo spet kdaj postali lastniki; ker ne verjamejo, daje država finančno zmožna popraviti krivice; ker so tako »osveščeni«, da se jim upira, da bi terjali nekaj, kar je sicer bilo
DENACIONALIZACIJA
nekdaj v njihovi lasti ali posesti njihovih prednikov . . . Da, tudi taki so!
Zakonodajalec, kot smo zapisali v začetku, strmi za tem, da nacionalizirano premoženje, na primer zemljišča, pride nazaj v roke prejšnjih lastnikov. Tam, kjer z zemljišči razpolaga družbeni sektor in jih namenja za pridelavo, tega ne bo težko izpeljati. Se pa postavlja vprašanje, ali bodo bivši lastniki voljni zemljo prevzeti v obdelovanje. Nemalo jih je medtem obubožalo, so ostareli ... Po drugi strani pa je »omejitev« v sedanjem osnutku zakona, po kateri naj bi zemljo vrnili le tistim, ki imajo status kmeta. Združenje lastnikov razlaščenega premoženja je odločno proti tej omejitvi, kajti pred zakonom (o denacionalizaciji) naj bi imeli vsi enake pravice. Kar zadeva kmetijska zemljišča, naj-zapišemo še to, da bi morali vrniti 80 000 hektarjev in da jih na nekaterih območjih, recimo pri Lenartu, že vračajo.
Š. Sobočan
del rumen, je zelo aromatična sorta in plodovi so trpežni.
Stark redgold — vzgojena v ZDA (1962), zelo odporna na nizke zimske temperature, rodi dobro in redno. Zori približno 20 dni za redhavnom, je odporna proti plesni, plodovi so srednje debeli, je pa zelo hvaležna sorta za naše podnebje.
Fantasia — vzgojena v ZDA (1969) Drevo je srednje do bujne rasti proti pozebi zelo odporna, rodnost je zelo dobra. Plodovi so zelo debeli (podolgovati). Meso je rumeno, od koščice rdeče, sočno, precej čvrsto, dobrega slad-ko-kiselkasflSga okusa in aromatično, se loči od koščice (falan-ka), je najbolj zanimiva sorta od poznih sort nektarink pri nas.
Ostale sorte: red june, ZDA (1961), rodi dobro, rana sorta (14 dni pred redhavnom).
Nectared 4, ZDA (1962), rodi dobro, rast bujna, teden dni za redhavnom.
Stark delicious, ZDA (1962), zori dva tedna za redhavnom. Sorte za preizkušnjo pri nas arm-king, crimson gold, supercrim-son, springred, red diamond — vse najnovejše ameriške sorte, in weinberger, italijanska sorta.
Vlado SMODIŠ, inž. agr.

Stran T
Kakšna bo (predvidoma) ponudba pomurskih srednjih šol?
Za učence, ki končujejo obvezno osemletko, v Pomurju jih je 1750, se bliža čas, ko bodo morali sprejeti prvo in morda najpomembnejšo odločitev v svojem življenju — kam po osnovni šoli? To misel smo najbrž že nekajkrat zapisali, kajti poraja se vedno znova, ko nanese beseda na to temo, o poklicnem odločanju in o možnostih za nadaljnje šolanje mladih. Tokrat imamo v mislih namere pomurskih srednjih šol glede vpisa v prvi letnik.
Največ prostora bo seveda na Srednješolskem centru teh-niško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, in sicer za 180 gimnazijcev, 120 šivilj'oziroma krojačev, po 60 za konfekcijske tehnologe, strojne tehnike in strugarje-rezkarje-orodjarje, po 30 za elektrikar-je-elektronike, elektrikarje motornih vozil, avtomehanike, avtoelektrikarje, obdelovalce kovin, mehanike vozil in voznih sredstev ter pomožne šivilje in po 12 za prilagojeni program pomožnih šivilj in obdelovalcev kovin.
Srednja kmetijska šola Rakičan bo ponudila 60 prostih mest za kmetijske tehnike in prav toliko za kmetovalce (splošni) ter po 30 mest za kmetovalke-gospodinje in kmetijce-delavce.
Srednja družboslovna in ekonomska šola Murska Sobota bo razpisala (predvidoma) 90 mest za ekonomsko-komercialne tehnike ter po 60 za prodajalce in administrativne ^hnike.
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota bo tako kot lani razpisala 60 mest za zdravstvene tehnike.
Gimnazija Frana Miklošiča v Ljutomeru bo vpisala 2 ali 3 oddelke novincev (60 ali 90 učencev).
Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci naj bi ponudila po 60 mest za kuharje in natakarje ter 30 mest za kuharje-natakarje (nov program).
Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava pa bo vpisala, če bo dovolj prijav, po 30 učencev za strojne tehnike’ in obdelovalce kovin, 16 gimnazijcev (dvojezični program) in 20 učencev za ekonomske tehnike (tudi dvoj. prog.).
Škoda, da bo v glavnem ostalo vse kot v minulih letih. Pravzaprav je glede na (do)sedanjo prakso težko pridobiti kakšen nov program. Tako, kot kaže, ne bo še nič tudi z gradbeno šolo, čeprav se o njej govori že nekaj let. Že res, da je gradbeništvo pri nas v precejšnji krizi, toda dobri zidarji bodo imeli vedno delo — če ne doma, pa v tujini.
Jože Graj
DENACIONALIZACIJA
Oglaša se tudi Hilda Mraz
V domovih za ostarele
Hilda Mraz, rojena Vogler, zahteva vrnitev motvarjevskih polj, stanovanjskih in gospodarskih poslopij, pa tudi del nekdanjega vrelca mineralne vode na Petanjcih
Voglerjevi so bili bogata rodbina; imeli so veliko zemljišč, vinogradov, pa tudi vrelec mineralne vode na Petanjcih. Ko je gospodar Jožef umrl, so potomci seveda dedovali. Hčerka Hilda, rojena 1913. leta, je pridobila četrtino slatinskega vrelca in veleposestvo v Motvarjevcih. Če po vojni ne bi »kapitalistov« razlastili, bi bilo še dandanašnji »izkoriščanje človeka po človeku«, kot je marksistični sistem označeval razmerja, ko so na eni strani lastniki kapitala, na drugi pa brezpravna raja.
Hilda Vogler, ki se je poročila z gospodičem Mrazom z Madžarske in je živela v Motvarjevcih, se je zdaj, ko si pri nas utira pot nova oblast, ki obljublja vrnitev premoženja prejšnjim lastnikom, oglasila iz Švice. Soboškega odvetnika, čigar imena pa na njegovo željo ne bomo zapisali, je pooblastila, da stori vse. kar mu je mogoče, da pridobi nazaj izgubljeno premoženje. Leta 1945 ji je partizanska oblast podržavila delež v vrelcu mineralne vode na Petanjcih (enako seveda drugim solastnikom), 200 hektarjev veliko posestvo, v okviru katerega je bilo 50 hektarjev gozdov; stanovanjsko hišo s 6 sobami, potem hišo za služinčad, gospodarske objekte, žago, mlatilnico, 40 krav, 6 konj ... in — traktor! Da, že pred vojno in med njo je imela motvarjevska veleposestnica ta delovni stroj.
Odvetnik nam je prebral odlomke iz Hildinega pisma, v katerem opisuje, kaj vse so jima z možem vzeli, ne da bi za to kdo kaj plačal. Pravzaprav so ji ob prvem podržavljenju posestva nekaj deset hektarjev zemlje pustili, vendar so si oblastniki po letu dni »premislili« in ji odvzeli še to. Še več: leta 1947 naj bi ju z možem in otrokom, ki je bil takrat star 11 let, spodili z doma in odšli so na Madžarsko. Tam sta Mrazova začela na novo, a kaj, ko režim ni bil nič boljši, zato sta izrabila prebujanje naroda in leta 1956 pobegnila v Švico.
Pismo Hilde Mraz-Vogler je pretresljivo. Čeprav je zdaj stara že 78 let, misli na rojstni kraj, Motvarjevčane, na svoje njive, travnike, pašnike, gozdove ... ni pozabila. Glas, da bo nova oblast popravila krivice, je segel tudi do nje. Zdi se celo, da je njeno upanje preveliko, kot je sicer (bilo) marsikaterega razlaščenca. Zdaj pa, ko je osnutek zakona o denacionalizaciji v tako imenovani »uradni proceduri«, ko je zaznati, da se bo iz predvolilnih napovedi le nekaj izcimilo, pa ugotovitev: Tresla seje gora, rodila seje miš! Ali pa: ve-
liko besedi, dejansko pa bo iz vsega tega malo konkretnega.
Ne Hildi Mraz-Vogler ne nikomur drugemu, ki je po vojni moral zapustiti domovino, ni mogoče
GROBNICA VOGLERJEVE DINASTIJE NA PETANJCIH — V kateri hram bo Hilda Mraz-Vogler prišla prej? Na svoje posestvo v Motvarjevcih ali pa v to počivališče?
Foto: Š. S.
reči, da je ali ni upravičen do odškodnine, kajti, če so po vojni premoženje nacionalizirali z generalnimi akti (zakoni, ki so naenkrat prizadeli vse), se bodo zdaj oškodovanci borili za svoje pravice v posamičnih prav(d)nih postopkih.
Š. Sobočan
i I I I I I I I I I I I i I s I I I I I 8 I I I I I i l 8 8 8 6 8 8
zmanjkuje postelj
Še ne tako dolgo, vendar pred krizo, sta se kar dve pomurski občini potegovali za mesto na listi gradenj novih domov za ostarele ter edini dom v Pomurju za dograditev. Svoj dom sta želeli imeti lendavska in ljutomerska občina, dom v Rakičanu pa je imel pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za dograditev. Takratna komisija pri skupnosti socialnega skrbstva pa je menila, da je večanje že itak prevelikega doma nesprejemljivo.
Tudi dom v Rakičanu je poln, saj priznano velikost po posteljah presegajo za šest odstotkov. Imajo 287 varovancev, od tega jih 43 odstotkov plačuje celotno oskrbo, 30 odstotkov delno, za 26 odstotkov varovancev pa v celoti prispeva občina. V zadnjem času se veča delež samoplačnikov.
Tudi v rakičanskem domu je vedno več bolnikov in vse manj normalno se starajočih. S tem ko dodajajo vedno no-
Po višini oskrbnine je dom v Rakičanu v drugi polovici cenovne lestvice slovenskih domov. Cene potrjuje občina. Osnovna oskrba na stanovanjskem delu v dvoposteljni sobi je 140 dinarjev na dan ali 4200 dinarjev na mesec. Za bolnike s posebno nego in dieto pa okoli 7500 dinarjev.
In ko sta se lendavska in ljutomerska občina dogovorili za delitev zmogljivosti, so Ljutomerčani odstopili od gradnje doma, ki naj bi bil nadomestek za izgubljene, prostore za normalno se starajoče v domu v Lukavcih.
Na listi čakajočih so ostali Lendavčani in po posebni prispevni stopnji so že zbirali denar. Z njim so pripravili mesto gradnje in potrebno dokumentacijo, sedaj pa so zaradi razmer novogradnje domov pod velikim vpraša-’ jem.
Slovenski domovi za ostarele pa so polni, celo prepolni, in nekatere občine za svoje starostnike že iščejo mesto v domovih sosednjih regij.
ve bolniške postelje, znižujejo raven varovancev in nalagajo več dela zaposlenim, predvsem zdravstvenim delavce. In čeprav so pričakovali, da se bo z novim financiranjem zdravstva izboljšalo tudi plačilo zdravstvenih storitev, ugotavljajo ravno obratno. Priznana cena za njihovo zdravstveno delo je najnižja v Sloveniji in celo nižja, kot so jo imeli v letu 1989.
Rakičanski dom za ostarele pa so med prazniki obiskali številni predstavniki strank, verskih skupnosti, iz krajevnih skupnosti in drugi. Vseh obiskov so seveda veseli, še bolj pa tistih rednih, ne le številnih samo ob praznikih.
Majda Horvat
Na šolanje v Celovec?
Ponudba Koroške trgovinske zbornice — Vajenci v gradbeništvu, kovinarstvu, elektroindustriji in gostinstvu — Še vedno mnogo neznank
Na Zavodih za zaposlovanje je prijavljenih vse več brezposelnih delavcev, razpisanih delovnih mest je vse manj, prav tako je s štipendijami, zato se mladi težko odločajo, kako naprej. Pred kratkim so na Gospodarski zbornici Slovenije dobili ponudbo z avstrijske Koroške, pravzaprav gre za splošno informacijo Deželne trgovinske zbornice iz Celovca, ki ponuja možnost, da bi se mladi iz Slovenije po končani osnovni šoli vključili v uk za vajence določenih profilov na koroških šolah. Predvsem gre za področja: gradbeništvo, kovinarstvo, elektroindustrija in gostinsko-turistični poklici.
Direktor enote Zavoda za šolstvo iz Murske Sobote Alojz Drvarič je ob tem opozoril: »To je le splošna ponudba, ki še ne zagotavlja prostih mest, saj za 72 moških in 112 ženskih učnih mest na Koroškem kandidirajo tudi domačini, naši kandidati pa bodo sprejeti, če Avstrijci ne bodo zasedli vsa razpisana mesta.« To se bo najbrž zgodilo, saj je na Koroškem že nekaj let pomanjkanje učencev, ki se odločajo za poklicne šole, toda vprašanje je, koliko bo teh prostih mest.
Soboška enota Zavoda za šolstvo je s ponudbo seznanila soboško vlado, seveda pa tudi vse osnovne šole prek učiteljev, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem. Ko bodo dobili pregled, koliko mladih bi se odločilo za šolanje v Avstriji, bodo seznam posredovali na Gospodarsko zbornico Slovenije. Ker pa še vedno niso znani vsi pogoji (prednost bodo najbrž imeli tisti, ki obvladajo nemški jezik, seveda pa bodo še pred začetkom šolanja opravili poseben tečaj nemščine), pa se bo moral vsak osmošolec najprej odločiti za eno od domačih šol, saj bo dokončno prosto število učnih mest v Avstriji znano šele ob koncu šolskega leta.
S. Edry

Darila
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, r.o.
za 8. marec in za vaše najdražje ob vsaki priložnosti odslej v zadružni blagovni hiši PANONKA v Kocljevi ulici 16 (prvo nadstropje) v MURSKI SOBOTI.
Vključevanje v svet pomeni tudi obvladovanje tujih jezikov
Se jih želite učiti ali osvežiti in izboljšati že pridobljeno znanje?
Lahko vam pomagamo!
Imamo: začetne.
nadaljevalne,
konverzacijske tečaje za otroke, mladino, odrasle.
NEMŠKO, ANGLEŠKO in MADŽARSKO se boste lahko učili v majhnih skupinah ob pomoči tuje, v svetu priznane literature
Informacije in prijave po telefonu (069) 23 928 ali pisno na naslov A & B, Tečaji tujih jezikov, Kopališka 19, 69000 Murska Sobota.
UGODNE CENE, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE.
Kupili bodo cisterno
Na letnem občnem zboru Gasilskega društva Kobilje, ki je bil dobro obiskan, so bili tudi predstavniki gasilskih društev Cementarne in Termoelektrarne Trbovlje, Kirkerkerebasa iz Madžarske, Dolnjega Lakoša ter Občinske gasilske zveze Lendava. Ugotovili so, da je bilo društvo zelo aktivno; o tem sta poročala predsednik Slavko Gjerek in poveljnik Jože Berden. Dogovorili so se, da v prihodnje večjo skrb namenijo zagotavljanju gasilne vode, kupijo avtocisterno in nekaj potrebne opreme ter uredijo prostore v gasilskem domu in okolico. Posebno skrb bodo namenili tudi vključevanju mladih v gasilske vrste, tekmovanju in sodelovanju z drugimi društvi.
K. Ščavničar
NOVO V PANONKI: • čistilna in pralna sredstva • vse za osebno higieno • in marsikaj novega, kar je našo ponudbo še obogatilo
Iskrene čestitke ob 8. marcu in za vse vaše prihodnje praznike!
Stran 8
VESTNIK, 7. MAREC 196'
kulturna obzorja
LUTKE V SOBOTI
V ponedeljek je v dvorani Srednješolskega centra v Murski Soboti potekala občinska revija lutkovnih skupin, nastopalo je pet osnovnošolskih skupin. V sicer za predstave neprimerni dvorani se je najprej predstavila lutkovna skupina z dokležovske osnovne šole z zgod-bo.Franceta Bevka — Peter Klepec, ki jp je režirala Marija Zver. Solarji osnovne šole Edvarda Kardelja so pripravili predstavo Libuše Tittelbachove Debela repa v režiji Ane Pavlinjak, šolarji osnovne šole Prekmurske brigade pa predstavo Marjana Mančka z naslovom O okroglem jajcu, ki jo je režirala Nada Tušar. Odrasla lutkovna skupina Vzgojno-varstvene organizacije iz Murske Sobote se je predstavila z igrico, ki jo je napisal Gianni Radeni — O psu, v režiji Jožice Roš. Sodelovala pa je tudi lutkovna skupina z Gornjega Senika s predstavo Marije Vogelnik O deklici ki je hitro rasla, režirali sta jo Jožica Roš in Klara Fodor.
Na srečanju so sodelovali tudi šolarji z Gornjega Senika s predstavo O deklici, ki je hitro rasla.
Letos je sodelovalo 5 skupin, kar je nekoliko nad povprečjem, ker lani niso organizirali srečanja. Vendar pa ob prostorskih problemih le zaradi dobre pripravljenosti nastopajočih predstave niso bile manj kakovostne. Kot je povedal tajnik Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota Geza Kišfalvi, bi morali letos organizirati območno srečanje lutkovnih skupin v soboški občini, vendar so zaradi prostorske neprimernosti morali organizacijo predati gornjeradgonskim kulturnikom. Oder z globino treh metrov, kot je na Centru, za to gotovo ni primeren.
Po predstavah so pripravili tudi strokovni razgovor o lutkarstvu, ki ga je vodil Tine Varl. Selektor iz Maribora bo tudi izbral skupine, ki bodo sodelovale na območnem srečanju v Gornji Radgoni od 21. do 23. marca.
J. Gabor
Foto: N. Juhnov
DARKO ZOBARIČ
Rimski nagrobnik v Soboti
Rimski nagrobnik, vzidan v severno steno soboške župnijske cerkve, je bil do sedaj opisan le v nekaj besedah. Omenja ga Joško Maučec: »V Soboti smo dobili kamnito ploščo z rimskim na-pisom. Prav tako ga omenja Krajevni leksikon dravske banovine: rimska cesta je peljala iz Lendave v Radgono, seveda skozi današnjo Soboto. V zid katoliške cerkve je namreč vzidan rimski nagrobni kamen iz 3. stoletja po Kristusu. Tudi Zadnikar ga omeni samo mimogrede: »Na severni zunanjščini cerkve je vzidana rimska nagrobna plošča z napisnim poljem in zatrepom, ki so jo datirali v sredino drugega stoletja.« Malo več piše o njej Turistični vodnik Pomurja: Rimski nagrobnik, ki je označeval grob poštnega sla Viatora in ki izvira iz drugega stoletja, je vgrajen v zunanjščino katoliške cerkve v Murski Soboti. Kje so našli ta kamen, nam natančneje pove Ja-noš Slepec: »Vu fundamenti szmo najsli eden grobni kamen rimszke vlade.« Ob podiranju ladje stare soboške cerkve in pripravljanju stavbiš-ča za sedanjo cerkev leta 1910 je bil v temeljih stare cerkve odkrit rimski nagrobnik.
Soboški župnik Janoš Slepec nam je zapustil dragocen vir za nadaljnje zgodovinsko raziskovanje. Najprej govori o starem poganskem templju, o njegovih ostankih in razbitinah. Potem pa. govori o dveh cerkvah: o neki prvotni krščanski cerkvi in pa o ladji stare župnijske cerkve, iz naravnih kamnov zidane, ki so jo leta 1910 poruši-. li. Stari rimski nagrobnik z okraski leva in delfina, brez kakršnega koli krščanskega znamenja, je torej po Slepčevem opisu prišel skupaj z ostanki templja in z razbitinami okrog stoječega pokopališča v zidovje prvotne krščanske cerkve. Razumljivo je, da rimski nagrobnik ne more imeti krščanskih znamenj. Na tleh današnje Sobote je v barbarskih navalih izginila sploh vsaka tradicija o kaki stari krščanski organizaciji. Stari poganski tempelj, ki ga omenja v svojem rokopisu Janoš Slepec, je prav gotovo ostanek Mitrovega kulta. Pomanjkanje starokrščanskih spomenikov na tleh današnje Sobote nam pojasnjuje tale okoliščina: močno razširjen Mitrov kult v naših krajih. V Mitrovem kultu je staro poganstvo osredotočilo svoje zadnje sile. Mitrov kult in krščanstvo stopita obenem na oder rimskega cesarstva.
Dolgo časa je bil mitracizem vera nižjih slojev, ko pa se je v tretjem stoletju z njim združilo oboževanje cesarjev in ko je cesar dobil naslov Con-substantivum soli (sobistven s soncem), je dobil Pristop tudi v višje sloje, vojaške in dvorske kroge. Postal je državna religija in sredstvo cesarske Politike. Glavni propagatorji mitrovega kultra so bili sužnji, vojaki in v znatni meri orientalski trgovci. Vsi starejši napisi, ki se nanašajo na Mitra, posebno v Panoniji in Noriku, so večinoma od oproščenih sužnjev, nižjih uradnikov in do-služenih vojakov. Mitrovi častilci so sčasoma iz Prostakov postali častniki in so se kot veterani dokopali do znatnega bogastva in ugleda. Kot dosluženi vojaki so se navadno naselili v bližini taborišča, kjer so dalj časa služili in dobili od cesarja zemljišče. Tam so si dali postaviti vsaj majhen Mitrov tempelj. Okoli današnje Hajdine pri Ptuju so našli več takih Mitrejev. Zaradi nepre-
stanih vojn, ki so jih vodili rimski cesarji v Aziji, je prišlo na evropski trg nešteto orientalskih sužnjev, ki so prinesli s seboj Mitrov kult. Takšen doslužen vojak je moral biti tudi Viator, ki je omenjen na rimskem nagrobniku.
Sledi podroben opis rimskega nagrobnika.
Lega: vzidan v severno steno župnijske cerkve. Velikost napisnega polja znaša 184 x 80 cm, debelina plošče je 5,5 cm, velikost napisnega polja 76 x 59 cm, črke so visoke 8,5 cm, ponekod le 8 oziroma 6 cm. Napis P(ublio) AELIO VIATO . .. ETLIO ... V zgornjem polju sta dva leva, med njima na sredini je cvet (lotosov?), v trikotniku sta dve mitološki živali, ki pijeta iz vrelca. V spodnjem pravokotnem
Rimski nagrobnik, vzidan v steno soboške cerkve
polju pa vidimo delfina. Delfin velja za spremljevalca vodnega božanstva Neptuna ali celo za njegov simbol. Delfinov rep se končuje v nekakšnem trizobu. Trizob je Neptunov klasični atribut. Leva sta čuvarja zakladnic in grobov, delfin in dve živali pa so lahko simboli Nesmrtnosti.	.
cit.: Jožef Smej: Spomenikom domačije zadnja ure naj ne bije
Jožef Smej v istem delu tudi omenja, da rimskega nagrobnika ni še nihče opisal.
(nadaljevanje)
Stoletnica smrti dr. Frana Miklošiča
Danes mineva 100 let odkar je umrl Fran Miklošič, jezikoslovec, ki je naredil Dunaj za evropsko središče slovanskega jezikoslovja. Miklosich, kot je po kaj-kavsko zapisoval svoj priimek, je bil v rodnem Radomerščaku pri Ljutomeru (roj. 1813) tudi Miklošič — z naglasom na zadnjem zlogu. Uradna slovenska jezikovna raba je odločila drugače .. . Nekako tako, kot po ljubljansko zveni Tišina, Mačkovci v Prekmurju.
Miklošič je bil jezikoslovec velikega formata. Domačo, prleško govorico je potem imel priložnost primerjati v varaždinski gimnaziji s kajkavščino, ki se mu ni zdela daleč od govorice v ljutomerski okolici. To je drobec iz življenja učenjaka, ki se sicer nikoli ni pogovarjal po slovensko in kar je pri takratnih slovenskih narodnjakih (Janez Trdina) pomenilo skoraj toliko kot narodno izdajstvo; je pa v resnici samo potrdilo slovenske majhnosti.
Del otroških let je Miklošič preživel v Ljutomeru, kjer je ogenj staršem uničil trgovinico in gostilno. Kot tridesetletnik, ko mu je umrla tudi mati, se ni več vračal v Ljutomer. Pač, 2. septembra 1883 sd v Ljutomeru praznovali Miklošičevo 70-letnico.
Ljubljana in Dunaj pripravljata vrsto znanstvenih srečanj o Miklošiču, ki je še vedno aktualen, na kar kažejo tudi številni ponatisi njegovih znanstvenih razprav.
V tem priložnostnem zapisu ob stoletnici Miklošičeve smrti zapišimo nekaj utrinkov iz življenja Ljutomera in okolice tistega jubilejnega leta 1891.
V Ljutomeru so tega leta slavili 20-letnico »požarne brambe«, Bralno društvo pri sv. Križu na Murskem Polju je imelo 1 1. januarja v gostilni Hauptman redni letni občni zbor. Tega leta (avgusta) so ustanovili Bralno društvo Veržej, prav tako tudi v Ce-zanjevcih. Dogodek za Ljutomer je bil leta 1891 izlet graškega Akademičnega društva Triglav. Bilo je junija in tržanske gospice so akademike prijazno sprejele, kot je zapisal Slovenski gospodar. V Veržeju je bilo januarja 65 centimetrov snega in Mura je zamrznila, je v istem časopisu poročal J. Osterc in dodal, da so pri ljudskem štetju našteli v Veržeju 634 prebivalcev in samo dva sta se imela za Nemca . ..
»V soboto dne 7. marcija je umrl dr. Fr. vitez Mikložič ... v jezikoslovji velik učenjak ... v tem oziru ponos slovenskega ljudstva, je zapisal Slovenski gospodar. Miklošičevo smrt je na vidnem mestu omenil tudi Slovenski narod, Slovenec pa je med drugim zapisal, da je pokojni »kot član.gospodske zbornice v političnih vprašanjih glasoval z nemškimi, nam nasprotniki.«
KAPELSKI VRH
Srečanje lutkovnih skupin
Na Kapelskem Vrhu je bilo srečanje lutkovnih skupin iz gornje-radgonske občine. Sodelovale so tri skupine. Učenci z OŠ Jožeta Kerenčiča iz Gornje Radgone so se predstavili z Račko, cicibani iz radgonskega vrtca Manko Golar s Sovico Oko, učenci z radenske osnovne šole pa z igrico Zmaj direndaj. Predstavo so si ogledali učenci nižjih razredov osnovne šole in bili zelo navdušeni. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so bili s predstavo zadovoljni tudi strokovnjaki.
B. Macuh
PRIREDITVE
mrnKlSvlil, vlpISlIlSil,
GORNJA RADGONA: Zveza kulturnih organizacij organizira ogled opere Aida v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vsi ljubitelji opere naj se prijavijo v pisarni ZKO do 9. marca.
DOBROVNIK: 14. marca bo v kulturnem domu gostovalo gledališče Szigliget iz Nagyvarada v Romuniji. Uprizorilo bo delo A. Kovacha — Zimski psalm.
MURSKA SOBOTA: 7. in 8. marca ob 19. uri bodo v prostorih Evarngeličanskega centra evangeličanski večeri. Okvirna tema večerov bo: Evangeličanska cerkev in novi časi. Večeri bodo potekali v obliki predavanj, pogovorov in razprav.
RAZSTAVE
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del
»Veki Lotmeržanec na Dunaji«
Nekako takrat, ko je ljutomerski odvetnik Karel Grossmann posnel prvi slovenski film, je leta 1909 nastal tudi ta posnetek. Naredil ga je sodni oficial, popotnik po evropskih deželah, Pavel Kryl, doma iz Ljutomera. Posnetek kaže prizor na sedanjem Miklošičevem trgu (stavba levo je ljutomersko župnišče). Ni pa nam avtor zapustil sporočila o dogodku, zato je posnetek zanimiv zgolj za etnografa — ljudska oblačila z začetka tega stoletja!
Miklošiča, se pravi njegov značaj, je neverjetno pogodil njegov tri leta starejši Stanko Vraz, ko je v nekem pismu zapisal o takrat štiriindvajsetletnem študentu prava na graški univerzi, se pravi Miklošiču, da je »tenacissimus propositi«, se pravi, neomajen v svojih sklepih. Miklošič ni imel smisla za drobnjakarske slovenske črkopisarske in druge prepire. Njegovi pogledi so bili usmerjeni v evropsko jezikoslovje. S tem, kar je odkrival, presojal in zapisal, je dajal pobude za
delo celim generacijam jezikoslovcev.
Miklošiču so po prvi svetovni vojni v Ljutomeru postavili doprsni kip, ki so ga leta 1941 okupatorji podrli. Iz ljudstva je takrat izšel nov človek z lastnostmi »tenacissimus propositi«: Rudi Štegmiiler s Kamenščaka, ki je kip skril.
Miklošič v Ljutomeru je danes tam, kjer je bil in kjer mora ostati .. .
Juš Makovec
Marec — mesec kulture pomurskih Madžarov
15.	marca praznujejo občani madžarske narodnosti pri nas svoj kulturni praznik. Na ta dan so v preteklosti pripravili v vseh vaseh prireditve. Tokrat bo praznovanje ves marec. Poleg prireditev po vaseh, kjer se bodo predstavila domača kulturna društva, bodo sprejeli v goste gledališče iz Nagyvarada v Romuniji v Dobrovniku; v tej vasi bo 16. marca tudi osrednja prireditev v počastitev praznika. 21. marca bodo v osnovni šoli v Prosenjakovcih pripravili bralni večer. Sodelovali bodo domači madžarski pisatelji. 23. marca bo v vaškem domu v Čentibi literarni večer. 29. marca bo Lendava gostila pisatelje in umetnike iz Gy6ra.
JD
DILEME
JE SOBOTA velika ALI MAJHNA?
Iz Galerije, kjer je bila otvoritev neke razstave, smo šli proti Zvezdi, kjer je bil neki forum:
Franc Lainšček-Feri: »Veste, Sobota ne prenese dveh prireditev naenkrat.«
Jože Rituper-Dodo: »Pravzaprav bi lahko to tako le formulirali: mesto je tako veliko, kolikor prireditev lahko prenese naenkrat.« ,
Franc Lainšček-Feri: »Ne, tako bi morali reči: mesto je tako majhno, kolikor prireditev naenkrat ne prenese.«
Ignac Meden-Buda: »Lahko bi udarili srednjo pot: srednje veliko mesto prenese srednje veliko število prireditev.«
Z diskusijo do konca nismo prišli, ker smo prej prišli do cilja — Zvezde. In prav je tako, saj imajo verjetno bralci o tem problemu svoje mnenje in dobro bi ga bilo slišati.
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava likovnih del 18. mednarodne likovne kolonije v Lendavi. Odprta bo do 10. marca.
LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava o zgodovini Lendave in okolice. Razstavljeni so dokumenti in listine arhiva Žalske županije.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprta razstava življenje na listkih. Na ogled bo do 31. marca vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V prostorih Ljubljanske banke je na ogled razstava slik akademskega slikarja Marjana Gumilarja.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Dževalda Arslanagiča iz Trebinja. Razstava bo odprta do 10. marca.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
MURSKA SOBOTA: Vsak dan je odprt prodajni oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga za ta teden priporočajo: Viktorija Hol-ta - PREKLETSTVO PONOVNO — Pomurska založba, Brane Gradišnik —NEKDO DRUG — Samozaložba, Veliki priročnik - DELO NA VRTU - Založba Obzorja Maribor.
vestnik, 7. marec 1991
Stran 9
rJANEZ JAKLIČ
Naše pomembne obletnice
Nihče ni hote! razumeti najinih poslovnih viz. Prednost teh viz, ki se jih z malo zvijače in brez denarja dobi v zelo kratkem času, je tu hipoma skopnela. Sicer pa je bi! absurd pričakovati od obmejnega uradnika, predstavnika petine človeštva, ki piše in govori popolnoma drugače, da bi zna! razvozlati latinske hieroglife, pisane pretežno v slovenskem jeziku. Začel se je najin križev pot od Poncija do Pilata, od najnižjega carinskega uradnika pa do komandanta obmejnega prehoda, na katerem se je trlo ljudi. Po šestur-nem prerekanju, dopovedovanju, telefoniranju se je vsa zadeva le srečno iztekla. Dobita sva nove vize, to pot v kitajskem jeziku.
V pokrajino v okolici GuiHna sva pripotovala iz Kantona najprej z ladjo po reki Xi Jiang, nato pa od mesteca VVuzhoua z avtobusom čez drn in strn. To smer potovanja sva izbrala po informaciji evropskih sostanovalcev v hotelu, zaradi atraktivnosti in možnosti nakupa vozovnic z normalnim denarjem. Prav tako sva se zaradi teh informacij najprej ustavila v Yangshuovu in ne v Guilinu, kot sva sprva nameravala.
^Fantastični vrhovi se vzdigujejo kot jaspisov gozd in modre vode valovijo kakor svilene zavese,« pripoveduje kitajska hvalnica tej prelepi pokrajini riževih polj, iz katerih se dvigujejo stožčasti griči nenavadnih oblik. Toplo podnebje in obilica vode sta poslikala to pokrajino nezemeljskih oblik z žlahtnim zelenilom, kar je bilo prava paša za oči in dušo. Dvodnevno ogledovanje riževih polj, opazovanje ribarjenja na modri reki Li s ptiči kormorani in sanjarjenje ob sončnem zahodu je bilo zame po nepretrganem in napornem potovanju in ogledovanju prava sprostitev. Toplo podnebje nama je omogočilo, da sva na majhnem področju lahko opazovala vsa obdobja v rasti riža, od priprave zemlje, sajenja, namakanja, žetve, mlačve in sušenja. Ob ogledovanju vasi in stiku z vaščani sem dobi! občutek, da ti ljudje, čeprav je socialistična oblast v preteklosti s kmetijstvom grobo eksperimentirala, kar dokazuje tudi opuščanje
Te dni mineva petdeset let, odkar so bile v Petišovcih raziskave, ki so pokazale, daje tudi pod našo prekmursko zemljo nafta.
Starejši ljudje se še spomnijo, da seje vest bliskovito razširila, ljudi je navdala z upanjem, da bo ta zaostali kraj postal razvitejši in da bo ljudem omogočil, da bodo na domačih tleh prišli do zaslužka, saj so ga dotlej iskali na slavonskih poljih in v tujini. Žal je prvo veselje skalila vojna, ki je preprečila, da bi se opravilo tudi prvo vrtanje. To, da je v okolici Lendave nafta, so strokovnjaki vedeli že prej, saj je zgodovina lendavske nafte povezana z zgodovino naftnih polj Selnica in Peklenica v neposredni bližini v Medžimurju.
Obe omenjeni naftni polji sodita med najstarejši v Evropi in celo v svetu. Obe polji sta bili po osvoboditvi priključeni k lendavski nafti. Znanstveniki so se začeli ukvarjati z raziskavami bitumenskih pojavov že konec 18. stoletja. Ohranjen je prvi zapis Jakoba Winterla, profesorja kemije na univerzi v Budi, ki je leta 178? destiliral pekleniško nafto.
Zgodovina znanosti uvršča to raziskavo nafte med prve v svetu.
V svojih delih tistega časa znanstveniki pravijo o nafti, da jo uporabljajo kot zdravilo, za zunanje in notranje bolezni, v nočnih svetilkah za razsvetljavo domov in cerkva, kot kolomaz ter za premaz ladij.
Kot že rečeno, je vojna prepre-
utrip življenja
Pol stoletja prekmurske nafte
čila intenzivnejšo raziskavo, vendar pa je italijansko-nemško podjetje začelo vrtati v Petišovcih že leta 1943. Odkritje nafte v Petišovcih je imelo pomembne posledice tudi za celotni razvoj naftne industrije ne le v lendavskem kotu, temveč za celotno naftno industrijo Jugoslavije.
Tu so bila uporabljena prva moderna vrtalna orodja, nove
metode, tu so se vzgajali prvi naftni kadri moderne jugoslovanske. naftne industrije. Tudi zmogljivost vrtine je bila v primerjavi. s selniško in pekleniško velika, saj je dala v začetku 40 ton nafte na dan. V letu 1944 so v Petišovcih izvrtali še dve vrtini, vendar iz njiju niso črpali saj se je bližal konec vojne. Vso vrtalno opremo so okupatorji razstavili, tako da ob osvoboditvi na novih
Natno polje Peklenica blizu Lendave. Zgodovina ga omenja že v osemnajstem stoletju. Tako so nekoč pridobivali nafto.
naftnih poljih ni ostalo nič opreme.
Po vojni so začeli v Petišovcih s četrto vrtino. Malokdo ve, daje bila prva rafinerija nafte postavljena že leta 1945 v Dolini. Do konca leta 1954 so izvrtali na pe-tišovskem polju 102 vrtini s povprečno globino 1725 metrov. V Dolini so izvrtali sedem vrtin takoj po vojni, pozneje pa še 6. Vrtanje seje razširilo tudi na druga območja, od Gančan do Beltinec so izvrtali 20 raziskovlanih vrtin.
Na območju severovzhodne Slovenije in bližnjem Medžimurju, kjer je imelo podjetje Nafta raziskovalno pravico vse do leta 1967, je izvrtanih 180 globokih vrtin. Rezultat te raziskovalne dejavnosti so polja Petišovci, Dolina, Filovci, Bakovci ter termalna kopališča Moravske Toplice, Banovci, Petišovci. V zadnjih letih se je raziskovalna dejavnost spet razmahnila. Vrtalci vrtajo na Goričkem in drugih krajih. Ponekod so že našli sledove nafte in plina. V petdesetih letih se je črpanje nafte močno zmanjšalo. Od rekordnih 72382 ton v letu 1951 do okoli 5 do 6 tisoč ton v teh letih. Povečuje pa se črpanje plina. Vrtalci vedno znova najdejo tudi termalno vodo, ki bi jo bilo potrebno izkoristiti za ogrevanje stanovanj in pridelavo zelenjave. Raziskave se nadaljujejo, upati je le, da bodo vrtalci uspešni in da bo pomursko podzemlje odkrilo svoje skrito bogastvo, ki bi nam bilo v teh časih še kako koristno in potrebno.
Jani D.
TAM, KJER JE DOBRA VOLJA...
OBISK PRI VAS DOMA
Soteska na reki Jangce
zgradbe kolhozov, živiju tu bogatejše in srečnejše življenje kot njihovi sotrpini v mestih. GuiHn je po bivanju v Yangshuovu zaradi svoje turistične pokvarjenosti, čeprav ima nekaj lepih pečin, v katerih so budistične skulpture in nekaj parkov, ki so prepolni ljudi, v mojih očeh ogromno izgubil. Prelepa je bila le pot do njega, potovanje z ladjo po reki Li.
V mestu Yueyang na Dolgi reki naju je zopet čakalo presenečenje. Da mesto ni turistično, sva ugibala že na vlaku, ko sva se odpeljala iz GuiHna. Najina predvidevanja so se v celoti uresničila. Šele po poldnevnem tavanju po ogromnem mestu v želji, da bi vnovčila moje potovalne čeke, sva na glavni pošti ugotovila, da naju ljudje v dobri veri, da bi nama pomagali, pošiljajo od pošte do pošte, in sicer v prepričanju, da so najini potovalni čeki poštne znamke ter da te tudi iščeva. Na glavni pošti so nama z znamkami tudi postregli. Da sva kasneje sploh našla banko, je bil potreben še dodatni napor. Druga bolj prijetna plat te neturističnosti je bila, da sva dobila v pristanišču ladijski vozovnici proti Chonqingu za normalni denar.
Sicer pa so Kitajci do tujcev precej prijazni in ustrežljivi. Če le znajo kanček angleščine, se želijo pogovarjati. Izpopolniti želijo svoje znanje jezika, prav tako pa so željni novic o svetu onstran meje, ki je za veliko večino Kitajcev železna zavesa. Uradne novice o »svetu tam nekje« so še vedno skope in črno, obarvane. Za vse notranje težave Kitajske, kot so inflacija, povečanje kriminala, prostitucija ..najde država izgovor v umazanem kapitalističnem svetu. In to notranjo razklanost, če verjamete ali ne tej uradni verziji, je bilo čutiti skoraj v vsakem najinem pogovoru s kitajskimi intelektualci. Še bolj zanimivi so bili stiki s preprostim kitajskim človekom v naturističnih mestih, kjer je tujec redek gost. Za te ljudi sva bita zanimiva že zaradi svoje drugačnosti: velikosti, dlakavosti po telesu... Začetna zadržanost se je običajno po daljšem druženju na vlaku in v hotelu spremenila v »naključen« dotik, vprašanje. Ker na vprašanje nisva dala razumljivega odgovora, je sledilo napisano sporočilo na človeški roki, koščku papirja, prahu... Ko tudi na te kitajske pismenke ni bilo najinega ustreznega odziva, pa je sledilo globoko začudenje. Komuniciranje med ljudmi ob pomoči pisanja, ki se zdi belcu malce čudno, je za Kitajca povsem vsakdanja in sila uporabna zadeva. Kitajce, ki so večinoma pripadniki plemena Han, namreč ne druži jezik, ki ima devet zelo različnih dialektov, tudi za Kitajce popolnoma nerazumljivih, ampak pisava, kajti enaka kombinacija znakov simbolizira enako stvar na območju vse Kitajske, in ko je navadno ljudstvo prebolelo začudenje nad tem, da so na svetu tudi nepismeni ljudje, in če je našlo prevajalca, sva imela lahko pravo tiskovno konferenco pred številnim avditorijem. Po nekaj običajnih frazah (hvalnici Kitajski in Kitajcem) sva bila z vseh strani deležna drobnih pozornosti v obliki hrane in pijače. Žal pa te prijaznosti nisva bila deležna pri uslužbencih železnice, trgovin in podobnih državnih ustanov, ki so v tej deželi še vedno mali bogovi.
Jangce ali po domače Dolga reka je s svojimi 6300 km tretja najdaljša reka na svetu. Predel, po katerem sva potovala, je zaradi hribovitosti obale, posebno pa zaradi treh izrazitih sosesk najlepši del reke. Zaradi globine in nepravilne oblike rečnega korita je površina vode stalno vznemirjena, polna brzic in vrtincev. Rumena, kipeča voda, ki jo je naša ladja le mukoma premagovala, me je navdajala s tesnobo. Temu občutku so pripomogle tudi sive stene, ki se obdane z večnimi meglicami in oblaki navpično dvigujejo iz reke. »Nihče ne zna plavati v Jangceju,« spoštljivo pravijo Kitajci o tej vodni sili, ki jim pomeni življenje in tudi edino zanesljivo transportno pot. Moja tesnoba se je tretjega dne plovbe po reki spremenila v strah, kajti v vodi so se pojavila napihnjena človeška trupla. Reakcija kitajskih sopotnikov je bila popolnoma normalna in hladna, kot da gre za povsem vsakdanjo stvar. Kljub nedostopnosti terena pa je tu in tam obdelana reber, vasica v bregu, ribič ob vodi, džunke ali osamljena pagoda pričala, da tudi tu živijo ljudje.
(nadaljevanje prihodnjič)
Potem, ko sem vse to, kar sta mi pripovedovala Alojz in Klara Gregorečeva iz Slaptinec, hotel »nadgraditi« s fotografiranjem, sta mi v en glas rekla: »Zapišete lahko, slikala pa se ne bova!« In tako je ta zapis brez običajne ilustracije.
Domačijo sem odkril že lani, ko so pri Vidmu ob Ščavnici pripravili pogovor o denacionalizaciji, po njem pa pri Gregorečevih zakusko za goste. Mednje so strpali tudi »našega novinarja«, kot meje na veliko predstavljal novopečeni politik Rudi. Tedaj sem postal pozoren na dobrote, ki jih je ponudila domačija, in pozneje sem bil prepričan, da se gre kmečki turizem. Sedeli smo namreč v po kmečko urejeni sobi, v kateri je bila topla krušna peč, iz katere je gospodinja ponudila prleško gibanico.
»Ne, nimamo kmečkega turizma,« je bila odločna gospodinja Klara. »Svojim gostom postrežemo kar tako —■ brezplačno!« Stavka še ni povedala do konca in žeje pripravila pogrinjek, nato pa pristavila šunko, domač kruh in kakovostno vino. Tudi po kavi je zadišalo. Seveda sem gostiteljico, ki se ji je kmalu zatem pridružil mož, ki je prišel z vaškega sestanka, jel prepričevati, naj ja razmisli o kmečkem turizmu, vendar ne ona ne soprog nista bila navdušena.
Gregorečeva nista bila le dobra gostitelja, ampak tudi sogovornika. Zlasti Klara, ki seje primožila iz Bučečovec, je bila zgovorna kot le kaj. Je pa tudi delavna, saj skrbi za molžo 16 krav. Letno odda kmetija do 65 000 litrov mleka, 16 glav govejih pitancev, plemenskih telic ali pa krav, ki jih zaradi starosti izložijo iz osnovne črede. Od prodaje mleka in živine se preživljata Gregorečeva in njuna dva otroka: Stanko, ki je že končal kmetijsko šolo, in Bernarda, ki (brez štipendije) študira v Mariboru ekonomijo. Hčerka Marjeta, ki se je že poročila, pa živi v Bolehnečicih, po poklicu pa je medicinska sestra.
Gregorečeva sta pripovedovala o vsem, le slikanja sta se (u)bra-nila. Ogledal sem si lepo novo hišo, pokukal pa sem še v hlev, kjer je vsega skupaj 43 glav živine. Zvedel sem, da kmetija premore okrog 10 hektarjev zemlje, obdelujejo pa je 2 hektarja več, ker ju ima v najemu. Glavna poljščina je seveda koruza, ki jo sejejo na 8 hektarjih, 2 hektarja je deteljno-travne mešanice, travnikov pa je prav tako za 2 hektarja. Imajo še 20 arov vinograda.
Zelo dobro sem se počutil na tej domačiji. Alojz in njegova žena Klara sta si za nenajavljenega in (ne)znanega obiskovalca vzela čas: on je predčasno zapustil vaški sestanek, ona pa je odložila pletilne igle, stregla in pripovedovala. Zapomnil sem si, daje v Slaptincih veliko družabnosti, še zlasti v pustnem času, ko se gredo tako imenova-
■■■gd tesano
Cisterna je pomembna pridobitev
IVInožična udeležba na občnem zboru gasilskega društva v Tešanov-cih je dokaz, da je gasilstvo še vedno najštevilčnejše in najaktivnejše društvo v kraju. Lani so kupili novo avtomobilsko cisterno, ki pomeni za društvo in kraj pomembno pridobitev. Da so se lahko lotili tako zahtevne naložbe, gre zahvala predvsem članom uporavnega odbora, med katerimi sta bila najaktivnejša predsednik Franc Kučan in poveljnik Jože Kojak. Pri tem pa so pomagali tudi krajani domače in okoliških vasi, občinska gasilska zveza, Ekonomska enota Tešanovci, in Naravno zdravilišče Moravske Toplice. Na občnem zboru pa so izrekli nezadovoljstvo na račun mladih zaradi njihovega neresnega odnosa do gasilstva. Zenska mladinska desetina se ni niti udeležila sektorskega tekmovanja, pa tudi pri starejših odziv ni bil takšen, kot bi bilo pričakovati. V Tešanov-cih pa so lani postavili nekaj novih hidrantov, tako jih imajo sedaj 15. Poleg tega pa imajo v vasi še 5 bazenov za gašenje. V programu dela so zapisali, da bodo letos dogradili prizidek h gasilskemu domu, uredili ogrevanje, kupili potrebno dodatno opremo in uniforme. Spomladi bodo pripravili slovesnost ob prevzemu nove cisterne. Posebno skrb bodo tudi namenili izobraževanju članstva. Na občnem zboru so za častnega poveljnika imenovali dolgoletnega gasilca in poveljnika Gezo Sočiča ter si izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Štefana Kuharja.
G. G.
no »vedro«: eno leto priredi veliko pojedino ta, drugo leto druga kmetija. Lani so bili na vrsti Gregorečevi in zaklali so prašička, natočili desetine litrov vina ... Pa tudi tako, ko koga kaj »prime«, pridejo sosedje (ali pa celo več vaščanov) skupaj, kaj pojejo, popijejo, zapojejo, se poveselijo. Da ne prezrem: moja gostitelja sta bila dolgo časa cerkvena pevca. Alojz, ki je aktivist Slovenske kmečke zveze, ima v tem času manj prostih ur, a za goste jih vedno najde. Tako je bilo tudi ob mojem (novinarskem) obisku.
Š. Sobočan
FRANC GIDER GASILSKI VETERAN
Franc Gider, ki je bi! eden od ustanoviteljev Gasilskega društva Trop ovci, je pred nedavnim praznoval dva visoka jubileja. Star je bil devetdeset let in petdeset let dela v gasilski organizaciji. Sodeloval je tudi pri gradnji vaško-gasilskega doma in ima veliko zaslug za razvoj in uspešno delovanje društva. Za uspešno delo je prejel številna republiška in občinska gasilska priznanja. Kljub starosti še vedno rad prihaja med gasilce.
frku
LI PLATANA MURSKA SOBOTA,
Lendavska 29
RAZREŽEMO
VAM HLODOVINO
premera do 60 cm na različne širine, glede na potre-
be (deske, roženice, tramovi, plohi...)
•	PO NAROČILU VAM IZDELAMO VSE VRSTE LADIJSKEGA PODA
•	BRUSIMO VSE VRSTE REZIL OD NOŽEV DO ŽAG
Na voljo smo vam vsak dan od 6. do 14. ure. Pokličite nas po telefonu 22-320 ali nas obiščite osebno.
SLOVENIJALES
Priporočamo se!
LI PLATANA MURSKA SOBOTA
Stran 10
VESTNIK, 7. MAREC 1991
utrip življenja
Krajevna skupnost Gančani
Mrliška vežica in kanalizacija
V preteklem obdobju so v krajevni skupnosti Gančani uspešno uresničili večino sprejetih nalog v referendumskem programu, čeprav so nekatera dela zahtevala precej denarja. Tako so zgradili približno 1100 metrov kanalizacije, sanirali vodovodno omrežje in črpališče za vodo, sofinancirali telefonsko centralo in zgradili telefonsko omrežje v naselju, tako da je trenutno v Gančanih 160 telefonskih priključkov, sofinancirali so postavitev transformatorja, poglobili obstoječe in izkopali tri nove požarnovarnostne vodnjake, uredili parkirni prostor pri nogometnem igrišču, dostojno proslavili 70-letnico postavljanje mlaja in pripravili dokumentacijo za gradnjo mrliške veže.
Med pomembnejšimi nalogami, ki čakajo krajane v Gančanih, je gradnja mrliške veže, za kar imajo potrebna finančna sredstva. Nadaljevati nameravajo gradnjo preostalega dela polovice kanalizacije v naselju, razširiti želijo športno-rekreacijski center in organizirati odvoz smeti. Nekaj denarja pa bo potrebno tudi za razna vzdrževalna dela, sofinanciranje društvene dejavnosti in drugo. Za kaj več pa po besedah Branka Jeriča ne bo de
narja. V Gančanih bi radi tudi v prihodnje ohranili nekatere tradicionalne prireditve, kot sta postavljanje mlaja, kar je vsakoletna naloga mladih nabornikov in božični koncert, ki ga pripravijo na prostem s sodelovanjem domačega moškega pevskega zbora in ljudskih pevk. Poleg tega pa v Gančanih vsako leto organizirajo spominski nogometni turnir.
F. M.
STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
Vsem ženam Pomurja iskrene čestitke za 8, marec — mednarodni dan žena
OBZORJE
Lendavska 39, Murska Sobota, tel. 31 162
KMETOVALCI, v zalogi imamo po ugodnih cenah:
— semensko koruzo, semenski krompir in travne mešanice,
— krmila vseh vrst,
— umetna gnojila,
— barve, laki, razredčila,
— zaščitno opremo (zaščitne obleke, rokavice)
..—OBZORJE MISLI NA VAS!--------J
OVINSKI BZDELKI
IBAUT
ŽIŽKI- tel.(069) 70-801 69232 ČRENŠOVCI
SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN MONTIRAMO
•	Z našimi KIT policami lahko opremite skladišče, arhiv, trgovino, shrambo, garažo .. . Opravimo vam kleparska dela, vam uredimo ventilacijske naprave, razrežemo pločevino s strojnimi škarjami, jo upognemo in po potrebi zvarimo in še marsikaj.
•	Pokličite nas po telefonu (069) 70 222 ali 70 801.
NAŠI IZDELKI IN STORITVE ŠO PONOS VSAKEGA, KI SE ODLOČI ZA KAKOVOST IN EKONOMIČNOST!
KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVNIK
Aktivirali bodo vrtino s termalno vodo?
V krajevni skupnosti Dubrovnik, ki vključuje naselja Žitkovci, Strehovci in Dobrovnik, je ob koncu januarja letos potekel referendumski program. Novi krajevni samoprispevek pa bodo razpisali skupaj z občinskim referendumom. V tem srednjeročnem obdobju so v krajevni skupnosti Dobrovnik veliko naredili, saj so uresničili kar 32 večjih in manjših naložb. Med večje vsekakor sodi gradnja ulične razsvetljave in ureditev asfaltne prevleke na treh ulicah v Dobrovniku ter modernizacija cest v Žitkovcih in Strehovcih. Iz prejšnjega referendumskega programa pa je izostala — predvsem zaradi pomanjkanja denarja v občinskem referendumskem programu — gradnja telovadnice pri Osnovni šoli v Dobrovniku. Po besedah predsednika sveta Krajevne skupnosti Dobrovnik Jožeta Čara ostaja tako gradnja telovadnice v Dobrovniku kot prednostna naloga novega referendumskega programa. Sicer pa v Dobrovniku vse bolj glasno razmišljajo o aktiviranju vrtine s termalno vodo ob glavni cesti Kobilje—Dobrovnik. Gre za vrtino iz leta 1967, v kateri pa je po analizah termalna voda, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje stanovanj in toplih gred, pa tudi za termalno kopališče. Zadeva je ta-
Obmejna župana za železniško progo
Med Lendavo in Lentijem je bila železniška proga zgrajena že pred sto leti (lani je bila obletnica). To je. bila prva železniška proga, ki je naše kraje povezala s svetom in je imela za takratne čase velik pomen. Promet po njej je potekal vse do konca prve svetovne vojne, ko so bili naši kraji
Gradnja novih prostorov Ljubljanske banke v Dobrovniku
Foto: F. Maučec
ko daleč, da je lendavski izvršni svet naročil študijo za aktiviranje vrtine, ki naj bi bila narejena do konca tega meseca. Potem pa se bodo odločali o nadaljnji usodi vrtine. Za naselje Žitkovci letos načrtujejo, da bi dokončali prenovitev kulturnega doma ter uredili mrliško vežico in avtobusno postajališče. V Strehovcih bo v ospredju gradnja mrliške vežice, opravili pa bodo tudi nekatera komunalna dela. V krajevni skupnosti Dobrovnik pa se pri
priključeni Jugoslaviji. Tiri železniške proge so stali do konca druge svetovne vojne, potem so jih na naši strani odstranili. Na madžarski strani je ostala železniška proga, ki pelje od Radiča v osrčje Madžarske. Želje po obnovitvi železniške proge so bile izrečene že pred več kot desetimi leti, vendar konkretnejših pogovorov ni bilo. V zadnjem času se je misel o gradnji železniške proge ponovno obudila, o tem sta pred nedavnim na srečanju , v Lendavi govorila župana Lendave in Lentija, Ciril Pucko in Jožef Horvat. Ugotovila sta, da je sodelovanje med obmejnima občinama zelo dobro predvsem na kulturnem, športnem, šolskem in drugih področjih, želijo pa ga razviti tudi na gospodarskem. Madžarska se čedalje bolj zanima za naša obmorska pristanišča, prek katerih naj bi uvažali in izvažali blago. V ta namen naj bi po mnenju obeh županov ponovno zgradili železniško progo. Oba župana sta pobudo sprejela in sklenila o njej obvestiti pristojne državne organe v Budimpešti in Ljubljani.	. „
Jani D.
-----BETLTINCI---------------
Slavčki pojejo vse glasneje
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec je nekaj posebnega, saj skrbi za sobne in zunanje ptice. Zelo aktivni člani društva, ki jih kot predsednik vodi Ivan Maučec, vlagajo veliko naporov za varovanje in ohranjanje ptic, saj izdelujejo valilnice in krmilnice ter jih nameščajo po drevesih, skrbijo za hrano in drugo. Organizirajo društvena tekmovanja in pripravljajo razstave, udeležujejo pa se tudi raznih tekmovanj doma in v tujini. Na društvenem tekmovanju so dosegli 29 prvih, 17 drugih in II tretjih mest. V mednarodni konkurenci pa 15 prvih, 12 drugih in 8 tretjih mest. Na republiškem tekmovanju v Ljubljani so sodelovali z 49 pticami ter dobili 3 zlate, 1 srebrno in 3 bronaste medalje. Za zunanje ptice so izdelali približno 150 pogač in priskrbeli 55 napajalnikov za kletke. Uspešno pa so tudi letos organizirali »ftičje giistuvanje«, ki je bilo tokrat v Odrancih. Na občnem zboru so sprejeli pester program dela, s katerim razširjajo svoje delovanje, poseben poudarek pa dajejo tudi vključevanju novih članov in sodelovanju s sosednjimi društvi.
F. M.
pravljajo na prvi krajevni praznik, ki naj bi ga proslavili v nedeljo, 21. aprila 1991. Ob tej priložnosti pa bodo slovesno odprli novo tovarno TIO — Tekstilna industrija Otiški Vrh, nove prostore Ljubljanske banke in novo trgovino. Osrednje slovesnosti ob prvem krajevnem prazniku v Dobrovniku se bo predvidoma udeležil tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Tako bodo svoj praznik proslavili delovno in slovesno.
F. Maučec
Štorkljina gnezda in tržišče
Ker se približuje pomlad in se bodo tako tudi štorklje kmalu vrnile v razvijajočo se demokracijo, je nekatere občane začelo skrbeti, če bo v prihodnje za te simbole Prekmurja poskrbljeno, ali pa jih bomo prepustili tržnim zakonitostim. Kak cinik bo morda celo pomislil; le kako naj poskrbimo za štorklje, ko niti za ljudi ne znamo poskrbeti. Toda dejstvo je, da sta obe skrbi zelo povezani in soodvisni.
Za gnezda, ki so na dimnikih, je odgovoren lastnik hiše, hujši problem pa je pojavlja pri gnezdih, ki so na električnih drogovih.
Janko Urbanek z Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru nam je povedal, da so štorklje, njihova jajca, gnezdišča in življenjski prostor zavarovani z odlokom. Težave nastanejo, ko se ruši hiša, pozidava dimnik, na katerem štorklje gnezdijo, ali kdo samovoljno odvrže gnezdo.
Pri gnezdih, ki so na električnem drogu, pa pogosto prihaja do vžiga, ko se gnezdo povesi na žice in nastane kratki stik.
Urbanek je povedal še, da z Elektrom v Murski Soboti dobro sodelujejo in da so do sedaj vedno upoštevali pripombe pri problemih s štorkljinimi gnezdi. Tako so postavljali podstavke za gnezda, po 8 letih pa naj bi jih obnovili. Ugotavlja pa, da javnost včasih, reagira neupravičeno, v prihodnje pričakujejo večjo odgovornost do naravne dediščine prav med javnostjo — da bo tudi sama za to kaj naredila. Problem je namreč predvsem s fi-
Kulturno
prebujanje
Trimlini so majhna vasica v lendavski občini, ki spada v krajevno skupnost Lendava. Pred nekaj leti so zgradili vaški dom in s tem omogočili mladim in starim, da obudijo nekoč razvito kulturno aktivnost. Ob pomoči krajanov in krajevne skupnosti so v domu postavili oder, na katerem poteka kulturna dejavnost mladih, pomagajo pa jim strokovni delavci iz Madžarske. Dobili so pevovodjo in koreografa, prvi rezultati pa so še vidni, saj imajo svojo folklorno skupino in pevski zbor. Folklorna skupina je pred nedavnim uspešno gostovala v Zaiaegežszegu, pevski zbor pa se pripravlja na praznovanje madžarskega kulturnega praznika. Odkar imajo oder, sprejemajo v goste tudi gledališke in druge ansamble. Trimlinsko kulturno društvo uspešno vodi Katica Škrilec.
J D
Milan Kučan še naprej vodi
Tudi v februarju je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan dobil največ glasov Pomurcev. Našemu rojaku pripisujejo največ zaslug za novo ureditev Slovenije in njeno samostojnost. Drugo mesto pa so bralci domačega tednika Vestnika pripisali štirim posameznikom. To so: Ivan Kramberger, dobrotnik od Negove, gledališki igralec Evgen Car, predsednik sveta KS Melinci Štefan Pintarič in humorist Geza Farkaš. Med politiki so dobili precej glasov tudi predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, tajnik soboškega Demosa Karel Kozic in republiški poslanec dr. Jože Magdič. Na novo pa so se pojavila imena župnika iz Odranec Lojzeta Kozarja, našega stanovskega kolega Branka Žunca ...
Seveda z akcijo za izbor Pomurca meseca nadaljujemo tudi v marcu, ko pričakujemo, spoštovani bralci Vestnika, da boste še naprej pošiljali svoje glasovnice. Pri tem mislimo zlasti na znane osebnosti z različnih področij družbenega udejstvovanja. Že vnaprej se vam zajvaljujemo za sodelovanje!
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
iz
ker je
GLASUJEM ZA
Ime in priimek predlagatelja ter naslov)
nanciranjem, saj Republika Slovenija nima namenskih sredstev, zato v prihodnje računajo na večje sodelovanje podjetij in občanov.
Robert Šušek, direktor Elek-tra, poslovne enote javnega podjetja Maribor, pa je povedal, da bo problem treba v prihodnje urediti nekako drugače, se dogovoriti o sofinanciranju podjetij ali družbene skupnosti, saj delajo štorklje veliko škode, ki gre na njihov račun. Pred nedavnim so se dogovarjali z Zelenimi iz Murske Sobote, ki naj bi sodelovali pri sofinanciranju, želeli pa bi pritegniti tudi druge organizacije in podjetja, ki jim je kaj do naravne dediščine. Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora sodeluje le z nasveti, ne pa z denarjem.
Do sedaj so pripombam javnosti prisluhnili, če so bile upravičene, čeprav štorkljini iztrebki močno uničujejo material, letos pa bo nujno finančno sodelovanje širše družbene skupnosti.
Odkar je pred letom dni zgorelo štorkljino gnezdo v Mali Polani, ljudi, ki živijo v okolici, skrbi njihova usoda.
Ker je ob ognju v gnezdu zgorel del stebra, so začasno napeli žice na starega, čeprav je po trditvah krajanov star že nekaj desetletij. Štorklji sta na istem mestu spletli gnezdo, vendar to leto nista imeli mladičev. To se obeta tudi, če novi drog ne bo postavljen pred vrnitvijo štorkelj in bi si gnezdo urejale pozneje. Vsekakor skrb.
Na Elektru obljubljajo, da bo drog postavljen do prihoda štorkelj.
J. Gabor
PROIZVODNO-GRADBENO PODJETJE
LJUTOMER, p.o., ORMOŠKA C. 3
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV
1.	1 VILIČAR DV 1737 M MIN NIŠ
2.	1 GRADBENI ŽERJAV LA 12 K Metalna
3.	1 AVTOMOBILSKI MEŠALNIK FAP 1820
4.	1 SILOS ZA CEMENT 50 T
5.	1 KOMBI ZASTAVA. MS 617—18
6.	2 RISALNI DESKI
7.	2 MEHANIČNI LOPATI (SKREPER)
8.	1 AVTOMOBILSKI MEŠALNIK ROMANO IKARUS
9.	2 NAKLADALNI ŽLICI R. DAKIČ 900
— ENOJNA IN DVOJNA
29.000,00 din
60.000,00 din
100.000,00 din
50.000,00 din
18.000,00 din po	3.500,00	din
po	1.000,00	din
70.000,00 din
po	2.000,00	din
Javna dražba bo v ČETRTEK, 21. MARCA 1991, ob 10.00 na sedežu podjetja.
Interesenti morajo pred JAVNO DRAŽBO vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene.
Prometni davek plača kupec in ni vračunan v ceni. Kupec mora kupljeno stvar plačati in prevzeti takoj oziroma najkasneje v 7 dneh, sicer varščina zapade. Prodajali bomo po sistemu videno—kupljeno.
VESTNIK, 7. MAREC 1991
Stran 11
ne zgodi se vsak dan
USPEŠNI PATRIOTI
Vojna, ki divja v Zalivu, je vojna visoke tehnologije. Se v nobeni vojni doslej se ni zbralo na kupu toliko najsodobnejše vojaške elektronike in naprav, kot jih zdaj deluje v bojih na Bližnjem vzhodu. Ne preseneča torej, da zaenkrat junak te vojne ni človek, marveč stroj. To je protiraketni sistem »patriot«, ki je pokazal veliko uspešnost in učinkovitost.
Irak v tej vojni uporablja za bombardiranje oddaljenih ciljev rakete skud. Po izvoru so sovjetske. in sicer gre za znane rakete SS-1. ki so jih Sovjeti razvili iz slovite nemške rakete V-2. Raketa skud je bila narejena kot nosilec jedrske glave na krajše razdalje. Ko so Sovjeti razvili boljše in natančnejše nosilne rakete, so starejši tip prodajali na Bližnji vzhod, kjer so skude uporabili tako Iračani kot Iranci ter si z njimi prizadejali veliko škodo. Skudi, ki jih ima zdaj Irak, so prirejeni. Povečali so jim prvotni domet od 280 na več kot 800 km. Med vojaškimi strokovnjaki skudi ne uživajo velikega ugleda, ker ne spadajo med natančna orožja, kar ne pomeni, da bi jih podcenjevali, saj so zelo nevarno ofenzivno orožje.
Skudom so zavezniki zopersta-
Nova drevesa
Tretjino od 60.000 dreves v parku gradu Versailles bodo nadomestili z drugimi. Nasade dreves bodo obnavljali približno 15 od 20 let, vse skupaj pa bo stalo okoli 30 milijonov frankov. Najprej bodo posekali 250 kostanjev, ki bi se lahko vsak hip podrli, nadomestili pa jih bodo s hrasti, bukvami, javorji in lipami.
vili protiraketni sistem patriot. Premično baterijo patriot sestavljajo radarska enota in osem izstrelnih ramp s po štirimi raketami. Ko pride do napada s sovražnimi raketami ali letali, obrambni sistem začne delovati. Z raketne rampe poleti proti sovražnemu objektu protiraketa, radar pa »osvetli« sovražno raketo s snopom radarskih žarkov. Odboj žarkov sprejemajo antene, nameščene za protiraketi, in jih pošiljajo nazaj na izstrelno postajo, kjer računalnik obdela poslane podatke ter posreduje protiraketi ustrezne ukaze
pravilno usmerjanje in pravoča
Največji pariški škandal
sno izstrelitev. Bojna glava proti-rakete se r bližini sovražne rakete ali letala razleti in ga tako uniči. Morda je slišati nakoliko zapleteno. a v resnici vse poteka izredno hitro in precej natančno.
Američani so namestili dve bateriji patriotov tudi v Izraelu. Tako so se patrioti le znašli v tej državi. Pred nekaj leti se je namreč izraelska vojska odrekla sistemu patriot in je raje razvijala lasten protiraketni sistem, ki naj bi imel prednosti pred ameriškim. Sistem puščica. za katerega so zmetali okrog 150 milijonov dolarjev, pa je v poskusni aobi doživel polom.
Res je Francija v vojni. Res je v Parizu vse drugače, ko je bilo še pred nekaj tedni. Res je, da tujih turistov še vedno ni od nikoder. Res pa je tudi, da je bila odločitev uprave škandalozna, menijo Parižani. Slavni Foli-es Bergere so »do nadaljnjega« zaprli. A tega gledališča—zabavišča niso zaprli niti v dneh, ko so Pariz okupirali Nemci. Parižani sodijo, da vodstvo lokala in mestna uprava v tem primeru ne bi smela biti preveč radikalna. Navsezadnje je Folies Bergere, menijo Parižani, pariška inštitucija — kot Eifflov stolp ali Slavolok zmage.
Do groba in naprej
Kaj je zvestoba. vedo »časih živali bolje od ljudi. Med tistimi, ki vedo o tem največ, so divje race. Ko se racman in raca zaljubita, traja zveza do smrti. Ko eden od njiju pogine, se pogosto zgodi, da drugi živi naprej v bližini trupla svojega ljubega, jako se je zgodilo tudi to pot. Le da ljubljena samica ni umrla v ločju, ob reki, temveč na avtomobilski cesti. A prava zvestoba se na to ne ozira. Njen racman ji je zvest tudi po smrti.
----GLASBENO TESTO--------------
Shajanje ob Beethovnu in vretje ob Mozartu
Rastline so živa bitja. To je sicer splošno znano, vendar se v odnosu do rastlin ljudje običajno vedejo, kot da gre za mrtva bitja. Ljubitelji rastlinja pa celo trdijo, da imajo rastline tudi čustva. Zato se, denimo, zavzeti vrtičkarji prijazno pogovarjajo z rožami in zelenjavo, gojitelji zelenjave in okrasnega cvetja pa svojim rastlinam vrtijo glasbo, da lepše rastejo. Videti pa je, da se spodbujanje z glasbo ne konča pri rastlinah. Peki japonske pekarne Šikišima v Nagoji z glasbo spodbujejo tudi shajanje testa.
Trdijo, da testo posebno ljubi klasično glasbo, med vsemi skladbami pa
ima najraje počasne. Za nekatere vrste kruha pripravijo testo in mu, medtem ko čaka v hladilniku, predvajajo skladbe mojstrov klasične glasbe, kar testo navda z elanom in začne lepo shajati, ko ga vzamejo iz hladilnika in pripravijo za peko. Kruh iz tega testa je menda zelo okusen in ga kupci na veliko kupujejo. Pravijo mu adagio.
Po zgledu pekov je krenil tudi izdelovalec riževega vina Jukiči Minova. V njegovi kleti moštu predvajajo predvsem Mozartovo glasbo.
NENAVADNI SPAČEK
PRVA
PRIMERKA
Na dražbi v Londonu so prodali primerek prve številke Bagdad Timesa v angleškem jeziku, ki je izšel 1. januarja leta 1918. Za štiri porumenele liste z naslovi »Izjemno uspešne zračne operacije«, »Sestreljena številna sovražna letala« in podobnimi so dosegli nepričakovano visoko ceno: 600 dolarjev. Po mnenju strokovnjakov dražbene hiše Christie je izvod časnika, ki so ga izdale britanske oblasti v Bagdadu, ko so se bojevali proti Turkom med prvo svetovno vojno, dosegel trikrat večjo ceno od pričakovane. Verjetno zaradi novega spopada v Zalivu.
Zdravilna ogrlica
Nemški znanstvenik Klaus Klemm je izdelal kroglice, napolnjeje z antibiotiki, za zdravljenje kostnih vnetij in okužb. Ameriška mornarica pa zdaj denarno podpira raziskovalce na univerzi v Ken-tuckyju, ki bodo skušali kroglice izpopolniti tako, da bodo primerne za zdravljenje vojnih ran. Namestili bi jih neposredno v rano, kjer bi se antibiotik raztapljal, prodiral v tkivo in tako preprečil okužbo. Zdravilno kroglico bi seveda uporabili za zdravljenje žrtev zalivske vojne.
UMETNINE
Umetniške dragocenosti, ki so jih med vojno ukradli nacisti in jih skrili v Avstriji, bodo verjetno leta 1993 prodali na dražbi. Tedaj se bo namreč iztekel rok za prijavo lastnikov teh dragocenosti ali njihovih dedičev. Po vojni so v Avstriji našli osem tisoč umetnin, ki so jih nacisti vzeli Židom v zasedeni srednji Evropi. Vrednost teh umetnin so uradno ocenili na 30 milijonov šilingov. Avstrijske oblasti niso začele uradno iskati zakonitih lastnikov vse do 'eta 1969, takrat pa so to storile tako »potiho«, da je bil odziv zanemarljivo majhen. Židovske organizacije so Avstriji očitale, da bi rada umetnine zadržala zase, zato so.; v avstrijskem parlamentu sprejeli zakon, ki določa, da' bodo vsa dela vrnjena le tistim, ki bodo lahko dokazali lastništvo, vse druge umetnine pa bodo prodane na dražbi.
Cisti dohodek bodo avstrijske oblasti namenile židovskim organizacijam. Doslej se je oglasilo 180 dedičev, ki zahtevajo vrnitev 2000 umetnin, vendar pa je bilo vrnjenih le 170 del.
Za vse druge zahteve pa po mnenju sodišča ni bilo dovolj dokazov.
TO SEM ŽE ENKRAT DOŽIVEL, VIDEL. SLIŠAL..
Ob smrti angleške kraljice 22. lografije, fotografske tehnike, pri primerjali z modelom fotogr;
januarja 1901 se je v Buckinghamski palači opolnoči vnel nenavaden prepir. Nemški cesar Viljem II. je stresal svojo jezo na bratranca Edvarda, britanskega prestolonaslednika, ki je bil tako nesramen, da ni ustregel željam njegovega veličanstva. Sorodnika sta se potegovala za pravico, da prestavita kraljičino truplo iz smrtne postelje v krsto. Nemec je bil prepričan, da sme to storiti on, saj je bil vendar cesar, medtem ko Edvard še niti kralj ni bil. Edvardov namig, da je pokojnica vendar njegova mati, je Viljem posmehljivo zavrnil. Cesarje pozneje pripovedoval, da je imel med prepirom ves čas občutek, da je vse to že enkrat doživel. »Čutil sem, kot bi me prevzemala nekakšna višja sila,« se je spominjal vladar.
Francoski zdravnik Florence Arnaud je takšno doživljalsko slepilo imenoval »iluzija že videnega« (deja-vu). Trdil je, da so povzročiteljice takšnih motenj v zaznavanju poškodbevelikih možganov. Od cesarjevih časov pa do danes so znanstveniki' razvili nič manj kot 44 teorij o bistvu in vzrokih tega pojava. Zdaj pa sta psihiatra Herman Sno in Don Linszen z amsterdamske univerze javnosti predstavila še petinštirideseto. Žnanstvenika trdita, da naj bi iluzija že videnega temeljila na spominskih delcih v možganih, ki začnejo delovati po pomoti.
Njuna razlaga se opira na domnevo, da možgani vsebino spomina hranijo na način, ki bi ga lahko primerjali s temeljnimi načeli ho-
kateri slikovno informacijo posnamemo z laserskim žarkom in jo potem tridimenzionalno reproduciramo. Posebnost holografije je v tem, da vsaka posamezna točka fotografske plošče vsebuje vse slikovne informacije. Iz enega samega slikovnega delca je mogoče rekonstruirati celotno holografsko sliko. Iluzija že videnega naj bi bila torej nekakšna holografska neizostrena podoba, ki nastane vedno takrat, ko se srečajo podobni elementi iz različnih spominskih nizov. To bi morda lahko primerjali s podobnima posameznima slikama iz celuloidnih trakov dveh filmov s popolnoma različno vsebino.
Za raziskovalce možganov je holografska razlaga privlačna, ker z njo lahko pojasnijo, zakaj nekateri bolniki, ki imajo poškodovane možgane, obdržijo dele spomina, čeprav se, fiziološko gledano, ne bi smeli ničesar več spominjati. Temelj te hipnoze je predstava, da deluje spomin podobno kot videorekorder, v katerega bi se vsi doživljaji neprestano zapisovali in nato shranjevali v različnih, ozko razmejenih področjih možganov. Še prej so spomin
škega aparata, pozneje pa z računalnikom, kot bi bila narava tako omejena, da bi poskrbela za iste rešitve kot inženirji. Nevrologi so dokazovali, da možgani vsebino spomina shranjujejo ob pomoči razkropljenih delcev spomina, vsak od njih pa, po holografskih načelih, v sebi nosi informacijo o celotnem spominskem nizu. Kadar se spominski delec ujema z izsekom zares doživete resničnosti, potem se začne v možganskem kinu vrteti čisto poseben film: pride do enega od številnih zrcaljenj občutkov.
Čisto po naključju je amsterdamskima psihiatroma pomagal utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud. Profesor Sno je videl fotografijo ameriškega predsednika Lincolna, ki ga je spominjal na mladega Freuda. Obrisa pa sta bila med seboj tako podobna, da bi ju bilo mogoče zamenjati. Na enak način naj bi nastala iluzija že videnega. Doživljali naj bi jo predvsem nevrotriki, ki v tej čutni prevari vidijo dokaz, da imajo prav, tako kot je nemški cesar v njej videl znamenje, da je tudi bog enakega mnenja kot on.
Pred 7 meseci je Ludvik Kuzma iz Rankovec vzel pri Panonki v M. Soboti 8 plemenskih svinj in enega licenciranega merjasca. Pri porodu (kotitvi) ene od teh svinj, je na svet prišel nenavaden spaček, ki ga vidimo na sliki. Imel je eno glavo, 4 uhlje in dvoje normalnih teles v vsemi dobro razvitimi okončinami. Ta nenavaden stvor je živel 4 ure. Svinja je skotila 9 pujskov, vsi drugi pa so bili normalni.
Foto Majcen Š.
MALI GENIJ
Ronnie Pavlov iz Arcadie v zvezni državi Severna Karolina ima šele osem let, pa zlahka rešuje zapletene matematične probleme, nad katerimi se pra-
številke na njej, se spominja mati." Pri šestindvajsetih mesecih je znal prebrati do sto besed, na računalnik pa je znal odtipkati številke od ena do sto.
skajo po glavah celo učenci višjih razredov collegov. Ko je bil Ronnie star tri leta, je sestavljal ,računalniške programe. Njegov inteligenčni količnik je višji od dvesto — povprečni ljudje imajo količnik sto, tisti, ki imajo višjega od 140, veljajo za genije.
Neki obiskovalec pri Pavlovih doma je kot uročen strmel v Ronnieja, ki je neverjetno hitro na pamet računal. Fantič je uganjal vragolije na kavču, in ko ga je gost vprašal, koliko je 96 x 96 x 96 je ravno stal na glavi. Kot bi trenil, je Ronnie odgovoril: 884.736. Izračunal je prej, kot je utegnil gost odtipkatlšte-vilke na žepni računalnik. Ron-niejeva mati in oče menita, da sta povprečno inteligentna in trdita, da sina nikoli nista priganjala, naj kaj naredi iz sebe. Ko je bil star enaindvajset mesecev je vzel v roke sestavljanko, na kateri je bila ura. Naštel je vse
Pri petih letih je deček opravil Binetov inteligenčni preskus
stanfordske-univerze. Takrat so mu namerili inteligenčni količnik dvesto. Ronnie je pri vsem tem čisto normalen fantič, ki ima rad risanke, basebal in svoje kolo. Ko so ga vprašali, zakaj je tako dober v matematiki, je dejal: »Najbrž zato, ker jo imam rad.«
lip c ? bled
LIP Bled vam daje v svoji poslovalnici na Bledu in v Murski Soboti izredno ugodne možnosti pri nakupu stavbnega in sobnega pohištva.
- 10% popust za gotovinsko plačilo,
- pri nakupu nad 20.000 din brezplačen prevoz do SO km,
- ugodna 6-mesečna posojila.
ODLIČNA KAKOVOST, VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE.
Obiščite nas v naši poslovalnici LIP Bled v Murski Soboti tel. (069) 22-941
Stran 12
VESTNIK, 7. MAREC 1991
za vsakogar nekaj
<xxxxKxwwwwwwwwwiAXAXxxxxaaoae
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
Še o posebnosti črt
Črte, ki smo jih spoznali v enem od nadaljevanj, se pri vseh ljudeh ne pojavljajo v svoji idealni obliki in na način, da bi jim vsak od nas lahko takoj pripisal tudi njihov pravi namen, pravo interpretacijo. Vsaka napačna opažanja dajo lahko popolnoma drugačno tolmačenje, zato si morate
črte govorimo o občutljivem zdravju v mladosti. Če je črta usode na enem svojem delu dvojna, napoveduje uspeh na dveh tirih. Rašlje na koncu Apolonove črte nam bodo prinesle velik uspeh in slavo. Valovita črta zdravja — slabo zdravstveno stanje, celo življenje, tudi slab posloven uspeh.
vedno znova poklicati v zavest spoznanje, da samo natančna opažanja vodijo k natančnim odgovorom. Tako se pri večini črte pojavljajo z večjimi ali manjšimi deformacijami. Najbolj pogoste boste lahko spoznali ob današnjem branju. Na sliki deformacije črt lahko razberemo od 1 do 16: ravna črta, široka črta, tanka črta, dve vzporedni črti, dvojna črta, mrežasta črta, črta v obliki verige, črta, prekinjena z manjšimi presečnimi črtami, prekinjena črta, valovita črta, kapilarna črta, črta z dvigajočimi resami, črta s spuščenimi resami, razcepljena črta, rašlje na črti, prekinitve, ki gredo vzporedno.
Črta, ki je prekinjena, je znak resnih težav v psihofizičnem pomenu. Črta v obliki verige je pogost pojav. Na začetku življenjske
Barva črt, ki ne sme odstopati od barve roke, je ravno tako pomemben element za proučevanje. Preveč rdeča črta v normalnem smislu odkriva agresivno osebo, rumena govori o bolezni jeter in o tipično Saturnovem tipu, ki se pogosto rad krega in je vedno slabe volje.
Čim daljša je življenjska črta, daljše bo tudi vaše življenje. Črte ne smejo biti preširoke in pregloboke, takšne izgubijo svoje pozitivne lastnosti. Če boste ugotovili, da je leva dlan boljša od desne, se morate vprašati, kaj delam narobe, kako sploh živim in kaj lahko še popravim. Če je obratno, ste oseba, ki zna koristno uporabiti dane lastnosti in življenje obrniti sebi v prid. V življenju pa nam ne gre vedno vse najboljše. Tudi na to se je treba zavestno pripraviti.
3CXWWWMMWWWWWVUCXXXXXXXWWWV1
gai • ■■ ■■ ■■■■■■ ■■■■■■■■«■ ■■■■■■ na mb
| Kupon za brezplačno analizo
If • k
II m e i n priimek_____________________________ ■
I
Datum rojstva | । Točen naslov | | Šifra____________________________i___________ | Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko
■ dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših
dlani).
■■ ■■ ■■■■ ■■■■ ■■■■■■ BBB BBI BBI BB ■■ ■■ Bi J
«2» i
| NA MURSKEM VALU
I Glasujem za:
I Izvajalec: I Skladba:
KUPON 4
Lestvica najboljših ta teden:
I. mesto: Ob Bistrici — Ans. Nika Zajca
2.	mesto: Mi mejaši smo pajdaši Vinko Šimek
3.	mesto: Rojstna vasica — Ans. Toneta Čučka
4.	mesto: Naša kovačija — Štirje kovači
5.	mesto: Reka življenja — Fantje treh dolin
Vaše predloge pošljite na dopisnici na naslov:
Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota.
Glasovnice bomo izžrebali in nagradili.
Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18. do 19. ure v oddaji Radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo po domače.
NAGRAJENCI:
1.	MARINA BAČANI, Grabrovnik 214, 42312 Štrigova
2.	SONJA BERDEN, Befkovci 12, 69207 Prosenjakovci
3.	MARTA KOCET, Prosenjakovci 33, 69207 Prosenjakovci
Kako vzgojiti sobno lipo?
Sobna lipa je zelo odporna rastlina, uspeva tudi v zadimljenih prostorih z malo naravne svetlobe.
Vzgojiti je ni težko. Novo steblo bomo vzgojili tako, da odrežemo vrh vejice z nekaj razvitimi listi, spodnji del vejice brez listov damo v kozarec z vodo. Korenine se bodo hitro razvile, posebno če je v sobi temperatura od 14 do 18 stopinj. Ko se korenine razvijejo, jo presadimo v večji cvetlični lonec.
Sobni lipi najbolj prija temperatura od 5 do 15 stopinj.
inhnrrinnnnnnfvvvTO
Želimo, da bi bilo perilo snežno belo, prijetno dišeče, skratka lepo oprano.
Po drugi strani pa se zavedamo, koliko škode naredijo premočni pralni praški, okolje je onesnaženo, vode mrtve. Mar res ne moremo storiti ničesar, da bi obvarovali naravo pred škodljivim delovanjem pralnih sredstev? Tega se zavedajo tudi izdelovalci pralnih praškov. Novi pralni pra-
ZA LJUBITELJE CVETJA
CVETLIČNI HOROSKOP
Tokrat vam s cvetličnim horoskopom predstavljamo posebno slavljenko v tem mesecu: našo sodelavko na Vestnikov! strani? Za vsakogar nekaj, ki nam pomaga oblikovati rubriko, Za ljubitelje cvetja. Že nekaj tednov sem se vam predstavljala s svojimi članki o vzgoji cvetja. Prav je, da jo spoznate tudi na fotografiji. To je Olga Varga, floristka iz Murske Sobote, rojena prav na 8. marec, v znamenju Ribe. Cvetlični horoskop so ji oblikovale in podarile sodelavke.
Ribe ljubijo cvetje nežnih barv: svetlomodrih, svetlovijoličastih in rožnatih ... Za vse, ki ste rojeni v tem znamenju, pa poleg ostalega kar piše na horoskop kartici velja še tole:
Žena Riba je vedno odlična sodelavka, ker vedno misli na vse in vsakega, in nič ji ni pretežko, če ima rada delo, ki ga opravlja. Za moškega Ribo pa tale drobec iz horoskopa: Največ uspeha (in uspeh je za moškega poglavitna reč), lahko doseže na področju gradbeništva in vsem kar je v zvezi z obdelovanjem zemlje.
Iskrene čestitke vsem Ribam
OLGA VARGA
Kuhajte z nami
TROJINA
V literaturi, ki opisuje pomen in nastanek nekaterih starejših jedi, je trojina povezana z ljudskimi običaji postnih dni. Ta brezmesna jed je sestavljena iz živil, ki so na voljo v zimskem času. Kuhali so jo predvsem ob petkih. Po sestavi živil jed odlikuje dobra biološka in kalorična vrednost. Fižol nadomešča živilske beljakovine, korenček obogati jed z vitaminom A, krompir oplemeniti okus. Priprava jedi je preprosta in enostavna. Že od nekdaj so jo pripravljali v kmečkih, prijetno toplih kuhinjah, kjer se je zbirala družina, v loncu pa je pogosto »brbotala« okusna enolončnica.
Zanjo potrebujemo: 40 dag pisanega fižola, 30 dag korenčka, 40 dag olupljenega krompirja, 80 dag masti ali olja, 3 male stroke česna, 1 debelejšo čebulo, šopek sesekljanega zelenega peteršilja, sol, malo popra in manjši lovorov list.
Čez noč namočen fižol pristavimo v večjem loncu in dodamo lovorjev list. Ko je fižol na pol kuhan, dodamo na ploščice narezan korenček, ko nekoliko povre, pa še na kocke narezan krompir in strt česen. Solimo. Ko so vse sestavine kuhane, jed zabelimo z maščobo, na kateri smo popražili drobno sesekljano čebulo. Ko jed prevre, jo popravimo s sesekljanim peteršiljem. Jed ne sme biti preveč vodena.
CISTO PERILO IN CISTA VEST
ški vsebujejo vse manj škodljivih sestavin, zlasti fosfatov. Tudi sami lahko veliko pomagamo, če bomo prali načrtneje kot doslej.
1.	Peremo le takrat, ko se nabere dovolj perila. Pralni stroj naj bo poln, s tem prihranimo vodo, pa tudi energijo.
2.	Če je perilo normalno umazano, se lahko odrečemo predpra-nju. S tem spet prihranimo vodo in energijo.
3.	Peremo, če se le da pri nižjih temperaturah. Perilo je zvečine čisto oprano, če ga peremo le pri 60 stopinjah.
4.	Pralni prašek odmerimo natančno do zareze na merilnem lončku. Nikoli ne vsujemo v pralni stroj še nekaj praška čez mero., to škoduje perilu in tudi vodi.
5.	Izberemo pravi pralni prašek.
ALTERNATIVNA MEDICINA
Glina je zdravilna
Glina, ki jo danes uporabljajo v mnogih industrijskih vejah, je bila, kakor se zdi, človeku že od nekdaj v veliko pomoč. Že od tistih časov, ko so začeli graditi prva bivališča, pa do izdelovanja kuhinjske posode, posode za shranjevanje živil. Poleg sonca, zraka in vode, od katerih je prejemala življenjske moči, je glina najmočnejše sredstvo za fizično regeneracijo. Strnjeno znanje o zdravilni moči prihaja torej zdaj tudi k nam v
knjigi Glina zdravi francoskega zdravnika Raymonda Dextreita, ki jo je izdala nova slovenska založba VALE. Znanje o zdravilni moči gline je prastaro, v novejšem času pa se glina kot zdravilo pojavlja v alternativni
medicini.
Niki Spominki—unikati O U CT K 9 CJ U F) Tl 0 U Kiosk na kitovi uku SR.^oboti Ekspresne fotografije za dokumente • Priporočamo se in čestitamo ob dnevu žena!							
							
SESTAVIL MARKO NAPAST	PROFITAR-STVO	DVAJSE-TEREC	ZEMLJEVID	KNJIŽEVNI IZRAZ ZAGOZD	BIVŠI IZRAELSKI ZUNANJI MINISTER	DRŽAVA V INDIJSKI UNUI	GRŠKI BOG MORSKIH VALOV
NAREČJE							
JESENSKI MESEC							
SLOVANSKI NAROD							
JUNAKINJA ROMANA APRIL M. MIHELIČ				PEVEC KING COLE			
				ALPINIST ČESEN			
DOSTOJANSTVO, PONOS					LJUDSKI ODBOR		
					FR. FILM. IGRALKA		
KATJA EBSTEIN			ARABSKI SULTANAT				
			GLAGOLSKI VID				
BELGIJSKI POPEVKAR IT. RODU (SALVATORE						BRAZILSKI PISATELJ AMADO	KEMIČNA PRVINA, REDKA KOVINA (In)
DELOVNA PODROČJA							
ORODJE ZA ŽETEV				INSTINKT			
				GOSTINSKI LOKAL V LJUBLJANI			
ZNAK ZA ŠAHOVSKO TRDNJAVO		ZNAMKA FR KLAVIRJEV					
		IVAN TAVČAR					
DAVNA GERMANSKA PLEMENA, NORMANI							
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER PREMINGER					VZKLIK		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: nesnica, egoizem, baklada, ul, Krn, Kirk, AD, Atila, m, Deledda, N, tar, Ero, Mia, zid, SAS, Abasidi, raketar.
VESTNIK, 7. MAREC 1991
Stran 13
pisma, mnenja, stališča
OPRAVIČILO ALI POJASNILO
Rad bi vsaj delno odgovoril na prispevek gospoda Ivana Kramarja v časopisu Vestnik z dne 21. 2. 1991.
Res je, da preveliko nacionalno navdušenje lahko preraste v nacionalizem in celo v nacizem. Vzor nam je srbsko dejanje na Kosovu, ki ga obsoja cel svet, samo Srbi ne. Toda Slovenci sami niso bili nikoli sposobni, da bi bili nacionalisti ali pa nacisti. Kar pa zadeva sedanje slovensko nacionalno zavest ali rodoljubje, je bilo izzvano. Bilo je prebujeno iz podzavesti. Do tega je prišlo po dolgem bujenju. In prepričan sem, da se bo spet zazibalo v svoj pravični sen, kakor hitro bomo dosegli svojo popolno osvoboditev, svojo lastno suvereno državo Slovenijo.
Ce bi uporabil prispodobo, bi dejal, da je slovenski narod kot školjka: Ko se počuti svobodno, plava ali se giblje odprta, kakor hitro pa občuti nevarnost, se zapre. In če se ji kdo preveč približa, ga uščipne. Drugo pa, da smo kot osli. Na Slovenca se je nalagalo in nalagala, a naš narod je nosil, nosil in prenašal res kot pravi osel. To so nakladalci na slovenski hrbet tudi vedeli. Niso pa vedeli, da so Slovenci dosledno kot osli. Niso vedeli, da se slovenski osel ne bo več premaknil, če se enkrat ustavi. To pa se kaže ravno zdaj.
Braniti se z vsem, tudi z nacionalno zavestjo, ni nacionalizem; napadati pa s poudarkom nacionalnosti, je nacionalizem. Zdaj pa vas prosim, da bi premislili, ce smo se Slovenci branili z nacionalnostjo, ali pa smo z njo kogarkoli napadali.
Kdor pozna ves čas po vojni, ve, kako smo Slovenci navdušeno delali za enotnost in bratstvo. Ve, da smo se veselili, ker nam je lo končno priznano, da komu omagamo. In kaj se je iz tega izumilo? Leni so se še bolj poleni-i in prepustili delo tistim, ki so posebni delati. S tem pa se je ačelo veliko izkoriščanje.
Očitali so nam šivinizem samo ato, ker smo bili bolj napredni d drugih, svoj nacizem in faši-em pa so poimenovali kot rodo-_zubje. In ali je možno v neskončnost živeti s taksnim narodom?
Pošiljali so nam mase ljudi, ki jih niso potrebovali pri sebi, ali pa so jim bili celo v napoto. Da
pa bi mi nabavili moderno, avtomatizirano industrijo, z denarjem iz lastnih žuljev, nam ni bilo dovoljeno. Saj se v tem primeru ne bi mogla izpolniti želja Tita, Kardelja in glavnega vodstva Jugoslavije, ki pa je bil ideal za Srbijo. Ta velika želja pa je bila poenotenje vseh jugoslovanskih narodov v en sam jugoslovanski narod. In prav zato smo potrebovali zastarelo industrijo, ki zaposluje mnogo ljudi. Tako smo zaposlovali južne brate zaradi poenotenja Jugoslavije, ne pa zaradi slovenskih potreb. Zdaj pa smo z industrijo tam, kjer pac smo.
E. Kardelj piše kot Sperans o vprašanju slovenskega naroda dobesedno takole: »Narodi so nastali v določeni dobi človeškega razvoja in v neki določeni dobi razvoja bodo tudi izginili.« In dalje piše Kardelj, da je narod nastal v kapitalizmu, predtem pa da ni bilo narodov, ampak da so bila ljudstva. Vendar pa ljudstva sestavljajo narodi. Saj je že Homer pisal o narodih. Ali tega Kardelj ni vedel, ne vem, vem pa, da se diktatorju ni smelo nič oporekati. Po teoriji E. Kardelja,
ki je marksistična, je rečeno, da je zadnja stopnja družbenega razvoja ravno komunizem. Iz tega izhaja, da morajo narodi izginiti v komunizmu. In če že morajo izginiti, je najbolje, da izginejo čimprej. Zato ni nič čudnega, da je iz Kardelja nastal brisalec naroda, nekoč pa zagovornik narodov. Saj tudi Marksova Dialektika pravi, da se vsaka stvar razvija v svoje protislovje. Zato pa naj tudi razumemo, da iz nekdanjih borcev za svobodo nastajajo sedanji diktatorji. Vsakdo si lahko razlaga dialektiko po svoji potrebi in značaju. Vsakomur pa je koristno, če pozna marksizem.
Ker uredništvo omejuje dolžino spisa v časopisu, moram končati. Iz tegale pa naj bo razvidno, da ie potrebno, da je prišla demokracija, ker so ljudje nagnjeni k diktatorstvu. Bog pa naj nas obvaruje, da bi dobili ameriški kapitalizem, brezobzirni, kakršen se nam obeta. Še bolj pa naj nas obvaruje pred črno diktaturo, ki je še mnogo hujša, kot je rdeča.
Jože Urankar
Nastavljanje bananinih olupkov na poti do umetnin
ODLOČNI »NE« ZA UVEDBO ŠOLNINE V VISOKEM ŠOLSTVU
Presenečeni ali bolje rečeno zgroženi smo v Delu, z dne 28. februarja prebrali, da sta pristojna skupščinska odbora ob iskanju poti iz sedanjih materialnih zagat šolstva, omenjala kot eno izmed možnosti tudi uvedbo šolnine za vpis na visokošolski študij.
Smo v času, ko povsod iščemo izhod iz sedanjih težkih razmer. Vsi si želimo v Evropo. Včasih celo po bližnjicah. V takšnem stanju se nam često dogaja, da levica ne ve kaj dela desnica, ali drugače rečeno vseh ravnanj v zadnjem času ni mogoče dati na imenovalec racionalnosti in konsistentnosti.
Opredelitev, daje znanje pravzaprav naš največji potencial za priključevanje k Evropi, se izključuje z razmišljanjem, da možnosti oformljenja tega potenciala omejimo le na določene dele mlade generacije — na tiste, ki bodo imeli sredstva za plačevanje šolnine.
Menimo, da bi uvedba šolnine pomenila vračanje v že preživete čase in grobo obliko socialne diferenciacije znotraj mlade generacije. Takšen ukrep bi še posebej prizadel vse, ki so v spodnji polovici socialne lestvice, teh pa je prav največ v občinah, ki so manj razvite oziroma imajo velika manj razvita področja.
Zaradi tega odločno nasprotujemo uvedbi šolnine na visokih šolah. Zahtevamo, da se v novo ustavo R Slovenije zapiše, da je šolanje brezplačno na vseh ravneh. Tako se bomo za vselej izognili predlaganju podobnih rešitev, ki kljub težkemu položaju nimajo argumentiranega opravičila.
Socialistična stranka Slovenije Občinska organizacija M. Sobota
DAJEMO VAM UDOBNOST IN SIGURNOST!
Odgovor na prispevek Metke Han Naši zakladi na tujem (Vestnik: 24. januar 1991, str. 3) in na pismo (mnenje) Laszla Gbnca smo pomurski Madžari tudi tujci (Vestnik, 21. februar 1991, str. 14).
Ob članku Harijeve se nisem mislil oglasiti, kajti njeno pisanje obravnava izjemni umetnini, poznogotska krilna oltarja iz Sela in Grada (Gornje Lendave), ki sta danes v Budimpešti, na dovolj zanimiv način: pritegne namreč povprečnega bralca in zadosti zanimanju poznavalca. Četudi bi se dalo k opredelitvam obeh umetnin še kaj dodati, in bo za to gotovo priložnost na drugem mestu, pa je namen Harijeve očitno tudi to, da spodbudi razmišljanja o obnovitvi restitucijskih pogajanj oz. akcijo, katere posledica bi naj bila, da se obe umetnini vrneta v okolje iz katerega izhajata. Njen manever, češ, da »bi bilo prav, če bi takšna spodbuda prišla iz Prekmurja . . .« ter, da bi pristojni (za premično kulturno dediščino v Prekmurju skrbi Pokrajinski muzej Murska Sobota, ki ima za to vse zakonske — pa najsi gre za veljavni zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine ali za tistega, ki je v pripravi novih demokratičnih oblastvenikov- in stro-kovno-etične kompetence) »republiške institucije morali opozoriti naj skušajo obnoviti dialog«, jemljem kot dobronameren! Ob tem se mi od skomin, da bom med tistimi, ki bodo lastnoročno prepeljali obe umetnini iz Budimpešte in ju postavili »in situ« — na mesto (v selansko rotundo in grač-ko župno cerkev), kar zamegli pred očmi. Toda, ker je v teh časih kar preveč megle, se mi svetli nekaj drugega. Brcnil bom olupek na katerem je padel Laszlo Gone (»... skrb in denar, ki ju sedanja slovenska vlada namenja razigranim aktivnostim madžarske manjšine.«), kajpada pa tudi tiste, ki jih ie slednji nametal po poti v lepšo prihodnost.
Ce bi svoje pisanje nadaljeval v podobnem žanru, s sarkazmi in takšnimi ali drugačnimi insinuacijami, bi seveda nalival olja na ogenj ljudem, ki se le stežka sprijaznijo z dejstvi, z danostmi, ki plemenitijo in bogate našo pokrajino. Zaradi zgodovinskih danosti, skupnega življenja slovenskega in madžarskega življa (seveda pa bo potrebno skupaj še naprej živeti) se ne kaže posebej ustavljati, kajti to zadeva predvsem poznavanje zgodovine in dovolj širok nazor v katerem ni mesta za ozko nacio- 1 nalne pohlepnosti.
Z ozirom na to, da me ne zanima predvsem umetnostna dediščina, kajpak tudi v nacionalnem kontekstu, velja opomniti, da se umetnine gledajo predvsem zaradi svoje umetniške, ikonografske, estetske in še marsikatere pričevalnosti. Za obe umetnini iz Grada in Sela je gotovo, da ne kažeta madžarsko ali slovensko roko, temveč umetnikovo. Res je, da sta oba oltarja nekdaj bila v »diko« in okras obeh prekmurskih cerkva; prav je, da se razmišlja o možnostih vrnitve, prav pa je tudi, da se poprej ugotovijo formalno-pravna razmerja in okoliščine v katerih se je proces odtujitve odvijal. Jasno je, da je za kakršenkoli premik v tej smeri nujen premišljen koncept, do popolnosti izdelana strategija in javno postavljen cilj: umetnini pripadata Prekmurju (ne Madžarom ali Slovencem!). Ob tem Gbnčeve besede, da ». . . nam mora biti ja-
sno, da je bilo narodno bogastvo Prekmurja do leta 1919 last državnega zaklada tedanje Madžarske« zvene hudo nevarno, češ: jasno nam mora biti, da sta oltarja madžarski zaklad. Sancta simpli-citas!
Seveda je upoštevanja vredno, kar postavlja Gone v bran narodnega bogastva Madžarske, toda prerekanje o tem kaj je in katera spomeniškovar-stvena politika je najboljša, bo moral prepustiti stroki, če pa že navrže kako o napakah, naj to tudi argumentira. Postavljam mu vprašanje: kateri zgodovinski spomeniki in druge pomembne »reči« so se odvzeli ali odkupili Lendavi, Gradu, Beltincem, Domanjševcem oz. kateremu drugemu naselju in so se zbrali v Murski Soboti (pod to namreč razumem, da so »reči« v Pokrajinskem muzeju)? Sam mu lahko zagotovim, da bom vsakega podatka sila vesel, nasprotno pa pričakujem pojasnilo.
V prizadevanju, da bi karseda celostno zajeli podobo kulturne dediščine, poteka raziskovalni projekt Kulturna dediščina Prekmurja (nekateri izsledki so pravkar izšli v Zborniku soboškega muzeja), izjemno kakovostno je sodelovanje z muzejem Savaria iz Szombathelyja (lani je pri njih gostovala arheološka razstava Antični pokop v Pomurju, med junijem in avgustom letos bo v soboškem muzeju gostovala izjemno bogata razstava Zakladi muzeja Savaria, delovni stiki se bodo gotovo še krepili), redne delovne stike pa ima muzej tudi s številnimi drugimi kulturnimi ustanovami. O številnih nalogah, ki jih opravlja muzej ne kaže na široko razpredati, povedati pa velja, daje soboški muzej postavil stalno razstavo OLORIS v Lendavi, zastavljeni pa so že konkretni koncepti za zbirke v Lendavi, Radencih, Gornji Radgoni, Va-neči etc. Vsekakor so ti načrti oblikovani na strokovnih osnovah, nikakor pa ne na podlagi dema-goških prilizovanj.
In za konec: že nekaj časa se intenzivno ukvarjam z iskanjem umetnin, ki so nekdaj pripadale Prekmurju. Naj povem, daje kar nekaj umetnin v Ljubljani/Narodna galerija, Narodni muzej, Mestni muzej; konkretno ima Narodna galerija v lasti poznogotsko tablo Kristusovega sorodstva, sliko Ecce homo Alvisa Benefatta, dva portreta Martina Meytensa in še kaj, v Mariboru (Pokrajinski muzej), Zagrebu (Strossmayerjeva galerija starih maj-stora), pa tudi v graškem Joanneumu in seveda na Madžarskem (tudi veliko poznobaročni oltar iz soboške grajske kapele).
Vse to raziskovanje seveda poteka predvsem zato, da bi zaokrožil podobo o umetnostnem bogastvu Prekmurja, brez kakršnihkoli nacionalnih ali pridobitniških konotacij. Moja osebna želja in resen načrt je, prav tako pa tudi vseh sodelavcev soboškega muzeja, da bi nam v prihodnje uspelo vsaj to, da bi pripravili razstavo Umetnostni zakla- -di Prekmurja. Pri tem nam seveda ne bodo pomagali izzivi, ki vodijo na stranske tire, temveč konstruktivno sodelovanje in pošten dialog. Prav tega pa nam vsem skupaj zelo, zelo primanjkuje. Najhuje pa je to, da za paravan pred sabo držimo umetnine. Jaz bi bil ob takih razmišljanjih zelo zaskrbljen!	Janez Balažič
Večnemu opozicionalcu in licemercu
KAKO?
• Z NOVIM SPECIALNIM KOTLOM ZA OLJE ALI PLIN
• Z VAKUUMSKO EMAJLIRANIM BOJLERJEM AL! BREZ NJEGA
9 Z VRHUNSKIM IZKORISTKOM, NIZKIMI STROŠKI
OGREVANJA, S POPOLNO AVTOMATIKO
9 Z VROČO GORILNO KOMORO ZAGOTAVLJAMO POPOLNO IZGOREVANJE IN ZMANJŠANJE EMISIJE DIMNIH PLINOV.
Vidi se, da je profesor Smej končal fakulteto brez vseh privilegijev — pivskih ali seksualnih. Njegov odgovor je spoštovanja vreden, intelektualno domiseln. Njegova razmišljanja, ki mi širijo svetopisemska obzorja sprejemam, ker niso majhna — umsko.
SPOŠTOVANA GOSPA MI-NISTERCA ZA KULTURO, ŠOLSTVO ITD. BRIGITA BAVČAR!
Odgovor terja odgovor, nivo — nivo, gnojnica — gnojnico. Vsi kompleksi, ki jih nekdo prevzema nase so na živčno seksualni podlagi, samo triper je rezultat užitka. Tako je razmišljal Freud.
Sedaj vem, kdo piše in se podpisuje pod članek Demosa.
Pismo z takšno vsebino kot je vaš odgovor meni razen zadnjega dela je pred časom oddal na Vestnik inž. Kozic. Toda pokojni urednik Šabjan Jože, ga je zavrnil s trditvijo, da članek presega vsak nivo javnega komuniciranja, da je pod vsakim intelektualnim nivojem. Zato upam, da bo članek o novi demokraciji gospod Kozic napisal takrat, ko se bodo nekateri časovno normirani delavci SO M. Sobota brez megle srečno vrnili iz smučanja domov.
Manipuliranje z otroci je velik adut, mali pa takrat ko se šušlja, da se v tem vidi samo korist lastnih otrok. Nekoliko poetično ali filozofsko megleno.
O reku glede dela in plačila
pa bi morali vedeti, da to ni moj, je Marxov. Izrekel sem mnogo Marxovih rekov, toda žal tudi izobraženci ki svojo predstavitev začnejo' vedno, kaj so in kaj so končali, ne poznajo Marxa. Če bi poznali in umsko dojeli ta rek, potem bi vedeli, zakaj štrajkajo delavci Panoni-; je. Ce svoja dejanja, izhod v park, opravičimo samo, z osebnim napadom^in literaturo, potem tale literarni pripomoček. Camus je poudarjal, da se ne bi nikoli ukvarjal z absurdom (po Sartru z gn^omj, če se ne bi zavedal svoje nesposobnosti, da bi dojel...., dalje pa veste sami, saj ste izobraženka. Na zdravje, eks do malega .... prsta!
EMRI Evgen
MALA VLAGANJA — VELIK PRIHRANEK
NOVO ZA LASTNIKE KOTLA TVT MODELA UNI IN STANDARD PRIHRANEK OLJA ALI PLINA Z
VROČO GORILNO KOMORO
• ENOSTAVNA VGRADNJA SKOZ!
GORILNA VRATA
• IZ OGNJEODPORNE PLOČEVINE
9 BISTVENO ZVIŠANJE IZKORISTKOV
9 PODALJŠANA ŽIVLJENJSKA DOBA VAŠEGA KOTLA IN GORILNIKA
9 ZMANJŠANJE EMISIJE ŠKODLJIVIH DIMNIH PLINOV
9 ZA KOTLE OD 25- 100 kW
9 V VSEH TRGOVINAH S TEHNIČNIM BLAGOM
Kaj z zadolžnicami?
V Vestniku št. 5, z dne 7. 2. 1991 je bil objavljen članek z gornjim naslovom. Nanaša se na vprašanje kako z zadolžnicami, ki so jih kupci mineralnih gnojil v letih 1984—85 dobili, kot dodatno plačilo umetnega gnojila.
K članku je pripisani odgovor predsednika PO ABC Pomurka Gustija GROFA. Z vsebino njegovega odgovora ne soglašam, če tudi nisem kmet, imam pa zadolžnice, ker sem bil kupec. Moti me njegova napotitev z vprašanji na organe republike. Osebno menim, da je zadolžnica javna listina, saj ima vse elemente javne vrednostne listine ter na njej ni nikjer zapisano, da jamči republika, temveč je to zgolj’ firma, ki je zadolžnico potrdila, to pa so »naše« kmetijske zadruge, ki jim danes ni mar za to. Če bi bil sprožen spor, ne bi nihče tožil nobenega republiškega organa, temveč firmo, ki je s svojim žigom in podpisom potrdila zadolžnico ter jamčila. Na ostali del odgovora bi sledilo vprašanje ali tudi to ni bila »socialistična« goljufija?
J.K.
Streli v bifeju
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p.o.
MARIBOR 1«
62000 Maribor, Leningrajska 27
telefon: (062) 302-321
tetex: 33-161 TVT MB YU. telefax. (062) 303-990
Predstavništvo:
11000 Beograd, Kataničeva 24/U telefon: (011) 450-685
Na osnovi sklepa časopisno-radijskga sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. jirlija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja Prispevki na tej strani niso lektorirani.
Daljnosežnih posledic sicer ni, so pa nastale trenutne, zaradi katerih je moral poškodovani k zdravniku. Delavci oddelka milice Videm ob Ščavnici so dva dni po dogodku Žnidariču odvzeli pištolo.
Nimamo informacij, zakaj sta se sprla Franc Žnidarič iz Žihlave in Andrej Slana iz Gibine. Zvedeli pa smo, da sta se grdo gledala v bifeju na Kokolanjščeku. To se je dogajalo 25. februarja. Žnidarič je potegnil plinsko pištolo in ustrelil proti Slani.
Stran 14
VESTNIK, 7. MAREC 1991
šport
Kolesarstvo-----------------------------------
ERJAVEC REPUBLIŠKI PRVAK
Kolesarski klub Tropovci je pod pokroviteljstvom ZTKO Murska Sobota že tretjič pripravil tekmovanje v ciklokrosu, tokrat drugič za republiško prvenstvo pionirjev in rekreativcev. Skoda, da se tekmovanja ni udeležilo večje število kolesarjev, da bi bil tako poplačan trud organizatorjev. Sodelovalo je 45 tekmovalcev iz 6 klubov. Lep uspeh so dosegli gostitelji, ki skrbijo predvsem za razvoj mladih kolesarjev. Med pionirji je zmagal domačin Zlatko Erjavec, progo (12 km) je preteki in prevozil v času 34,55 in tako postal republiški pionirski prvak. Manuel Jug je bil četrti, Dani Kramberger pa peti. Pri rekreativcih so republiške naslove osvojili: Uršič (Kamnik) — do 40 let, Zvonko Jelen (Tropovci) je bil drugi; Polanec (Ptuj) — do 50 let, Franc Cipot (Pomurje) je bil drugi, in Novak (Kokrica) — nad 50 let. Tekmovali so tudi mlajši in starejši mladinci za pokal ZTKO Murska Sobota; največ uspeha so imeli gostitelji. Pri mlajših mladincih je zmagal Simon Tdrner (Tropovci).
Dominik Celec je bil četrti, Ludvik Vogrinec osmi, Boštjan Fujs deveti, Bojan Vrečič deseti, Tomaž Hanc trinajsti in Jože Erjavec petnajsti. Med starejšimi mladinci je zmagal Bernard Omar (Tropovci) pred Knifičem z Bleda in Dremlom iz Vidma.
—1	Rokoborba------;--------------------------
LUKAŠEV ČETRTI
V Zagrebu je bil turnir v rokoborbi za mladince do 18 let. Sodelovala sta tudi predstavnika ABC Pomurke iz Murske Sobote Peter Lukašev v kat. do 46 kg in Slavko Zec v kat. do 63 kg. Zlasti se je izkazal Lukašev in zasedel četrto mesto. Zec, ki je prvič nasotpil v tej konkurenci, je izpadel že v predtekmovanju.
Rokomet
Nova zmaga Pomurke Bakovec
V prvenstveni tekmi prve republiške moške rokometne lige je ekipa Pomurke Bakovec v gosteh premagala Veliko Nedeljo s 26:23. Bakovčani so bili ves čas tekme boljši nasprotnik in zasluženo zmagali ter tako upravičili pričakovanja. Gole so dosegli: Petek 8, Meo-iic 5, Š. Lovenjak in Okreša po 4, J. Buzeti in A. Lovenjak po 2 ter Žugelj L V prihodnjem kolu igra Pomurka Bakovci doma s Krškim.
Pomurska zlata puščica Robniku
OSZ Ljutomer je na strelišču v Murski Soboti pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za pomursko zlato puščico. Med 51 strelci je zmagal Rajko Robnik (Ljutomer) s 565 krogi in osvojil pomursko zlato puščico. Drugi je bil Lj. Špindler (Noršinci), 564, tretji pa Draškovič (Turnišče) s 555 krogi. Normo za republiško tekmovanje je izpolnilo 27 strelcev.
V Murski Soboti je bilo strelsko tekmovanje za 10. Bedičev memorial. Zmagala je ekipa Murske Sobote z 2744 krogi pred Gornjo Radgono, 2702, Ljutomerom, 2670, in Lendavo, 2664 krogov.
Na jubilejnem strelskem tekmovanju ob 30-letnici SD Kovinar v Ormožu je med 30 ekipami zmagala Tišina z 825 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Robnik (Ljutomer) z 281 krogi, Bukovec (Tišina) je bil z 278 krogi tretji.	p Matko
Ljutomerčanke druge
V Gornji Radgoni je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno Puško, posvečeno dnevu žena. Med štirimi ekipami je zmagala ekipa Ormoža s 510 krogi pred Ljutomerom, 506, Mursko Soboto, 496, in Radgono, 421 krogov. Pri posameznicah je zmagala Bučanska (Ormož) s 180 krogi pred Rudolfovo (Ljutomer), 177, Vogrinčičeva (MS) pa j e s 170 krogi zasedla četrto mesto.
V finalnem tekmovanju občinske strelske lige Radgona je zmagala SD Jo-vo Jurkovič iz Vidma, med posamezniki pa Rojko (Videm) pred Svetcem (El-rad) ter Kocbekom (Videm) in Slaničem (Elrad).
F. Matko
ZA OBČINSKE NASLOVE
Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko prvenstvo. Sodelovalo je 18 strelcev in strelk. Ekipno je lagala SD Ljutomer pred SD Obrtno združenje. V tekmovanju posameznikov pa So bili najboljši — PIONIRJI: Knuplež, 178 krogov; MLADINCI: L Rudolf, $68, 2. D. Horvat, 367, 3. B. Horvat, 354 krogov; ČLANI: 1. S. Kapun, 368, 2. Robnik, 368, 3. Miholič, 358 krogov; ČLANICE: I. Peischl, 349, 2. D. Horvat, $45, in 3. Hvalec, 340 krogov.
V občinski strelski ligi Ljutomer je bilo na sporedu četrto kolo. Vodi SD Ljutomer člani s 1458 krogi pred SD Ljutomer mladinci, 1449, in SD Obrtno združenje Ljutomer, 1363 krogov.
A. Vogrinec
Metka premagala Pomurje
V predzadnjem kolu končnice Prvenstva v drugi republiški ženski košarkarski ligi je Metka iz Celja v Murski Soboti premagala Pomurje z 58:48 (24:23). Strelke ?? Pomurje: Drožinova 11, Brejčeva 10, Borčeva 8, Žitkova 7, Harijeva 6, Forštnaričeva 4 in •vančičeva 2. V zadnjem kolu JSra Pomurje s Šentvidom v Ljubljani.
' 'Namizni tenis---------
Vargazon občinski prvak
V Ljutomeru je bilo občinsko pr-Venstvo posameznikov in dvojic v namiznem tenisu. Med posamezniki je ^agal Vargazon (Cven) pred Magdi-ern (Kamenščak) in Čukom (Vučja ?,as). Pri dvojicah sta bila najboljša ^°rošek-Ficko (Ljutomer) pred Žu-Jič-Vargazonom (Cven) in Razlag-^^dičem (Kamenščak).	T.F.
PD Matica---------------—
^ohod na Snežnik
.Planinsko društvo Matica iz Mur-
Sobote organizira v soboto, 9. marca 1991, pohod na Snežnik. Poleg lanov vabijo, da se pohoda udeležijo mii drugi ljubitelji gora. Odhod bo ,i.4. uri z avtobusne postaje v Mur-Sk' Soboti.
Igor Kos prvak Pomurja
V Murski Soboti je bilo sklenjeno četrto prvenstvo Pomurja v aktivnem šahu. Med 35 šahisti je pri kategorni-kih zmagal Igor Kos s 7,5 točke pred Borisom Kovačem, 7, Štefanom Režonjo in Danilom Harijem, po 6,5, Robijem Radosavljevičem in Aleksandrom Kelemenom, po 6 točk. Zmagovalec pri nekategornikih pa je bil Aleksander Kelemen pred Jožetom Žilavcem in Jožetom Glavačem.
Lendavčani drugi
V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil mednarodni šahovski turnir za pionirje. Med šestimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Lendave in s 15 točkami zasedla drugo mesto. Zmagala je ekipa Nagykanizse s 16 točkami
Zmagal
Alen Kelemen
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo mladinski hitropotezni turnir za februar. Med 15 mladinci in mladinkami je zmagal Alen Kelemen pred Marico Marič, oba sta dosegla 5,5 točke. Sledijo: Katarina Marič, 5, Jože Se-donja, 4,5, in Martina Marič, 4 točke.
— Nogomet-----------------
Nafta in Mura štartata
V nedeljo se začenja spomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi. Pomurska ligaša, lendavska Nafta in soboška Mura, si od štarta veliko obetata, saj sta se dobro pripravila. Sobočani gostujejo pri Jadranu Lami v Dekanih in bi se radi vrnili s točko. Lendavska Nafta pa bo gostila Medvode in računa na dve tčki.
Turnišče premagalo Nafto
V prvi finalni pokalni tekmi na območju ONZ Lendava je Turnišče pred okrog 400 gledalci premagalo lendavsko Nafto z 2:0. Oba gola je dosegel Koveš. Sodil je Bukovec iz Lendave.
V prijateljski nogometni tekmi je Tišina igrala z Jadranom Taborom iz Sežane 1:1. Gol za Tišino je dosegel Kranjec.
V prijateljski tekmi je soboška Mura premagala Grad s 5:1. Strelci za Muro: Črnko, Buzeti, Cifer, Štetič in Cirkvenčič.
—Odbojka— -............
Ljutomer prvak
V Križevcih pri Ljutomeru je bilo pomursko srednješolsko prvenstvo v odbojki za ženske, ki ga je organiziralo ŠŠD na ljutomerski gimnaziji. Med petimi ekipami je zmagala Gimnazija Ljutomer, v finalu je premagala SCTPU Murska Sobota z 2:0. Tretja je bila SDEŠ, četrta ZŠ Rakičan in 5. KŠ Rakičan. Odbojkarice Ljutomera bodo sodelovale na republiškem polfinalu 26. marca 1991 v Murski Soboti.
T. F.
--Kegljanje----------—
Poraz Radenske
v Mariboru
V prvenstveni tekmi druge republiške moške kegljaške lige vzhod je Branik Konstruktor v Mariboru premagal Radensko s 5080:4981 podrtimi keglji. Najuspešnejši je bil Steržaj z 867 podrtimi keglji pred Kučanom, 845, Drvaričem, 830, Smodišem, 825, Kovačičem, 821, Bavcem, 551, in Šalamonom, 242 podrtih kegljev.
Železničar premagal Nafto
V trinajstem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je Železničar iz Čakovca premagala lendavsko Nafto s 4844:4806 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti so bili: Radakovič, 830, Horvat, 816, in Žalik, 806 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Nafta z Minervo iz Varaždinskih Toplic.
M. Žalik
PZRL-veterani
Rezultati
Polet : Krog	13:23
Krog : Bakovci	19:14
Črenšovci : Polet	21:22
Bakovci : Črenšovci	22:20
g« M AtletikaM m m mb M sm m M M hm ■« mb
| Ščančar republiški prvak |
V Celju je bilo republiško dvoransko atletsko prvenstvo. I I Sodelovali so tudi pionirji in pionirke iz pomurskih šol, ki so . tekmovali za AK Pomurje. Najbolje se je odrezal pionir Ščan- I Ičar iz Beltinec, saj je v skoku v daljavo s 596 cm zasedel prvo ■ mesto in naslov republiškega prvaka. Benkič je bil štirinajsti. V ■ Iteku na 60 m je Koren iz Beltinec z 8,07 zasedel dvanajsto, ' Benkič štirinajsto, Ščančar sedemnajsto, Lehner osemnajsto in | I Vohar enaindvajseto mesto. Pri pionirkah je Zadravčeva od . • Grada v teku na 60 m s časom 8,62 zasedla petnajsto, Hajdi- | I njakova sedemnajsto in Cugova devetnajsto mesto. V daljavo ■ - je Zadravčeva skočila 4,76 m in zasedla osmo mestO. Hajdi- I | njakova pa je bila petnajsta.
INa državnem prvenstvu v Krosu, ki je bilo v Zagrebu, se ■ je od pomurskih predstavnikov izkazal Jože Kolar iz Rogašo- |
Ivec, pri pionirjih je zasedel sedmo mesto, S. Kolar pa je bil -osemindvajseti. Ekipno sta zasedla četrto mesto. Pri pionirkah |
| pa je bila P. Kolar iz Radgone osemintrideseta.
M. Šeruga ■
^EiMMMMMMMMMMMMMMM^l
Namizni tenis
Velika in dramatična zmaga
V osmem kolu prve zvezne lige so Sobočani gostili ekipi iz Zagreba in samo zmaga v vsaj enem srečanju bi jim v nadaljevnaju omogočala, da še imajo nekaj možnosti za obstanek v ligi, o katerem bo odločalo direktno srečanje s Prištino. Z odlično ekipo Industrogradnje ni bilo možnosti, posebno še zaradi slabše igre, saj je le poškodovani Benkovič zaigral solidno, edino zmago pa je dosegel Unger nad drugim igralcem Atikovičem. Drugo srečanje z Vjesnikom je trajalo skoraj štiri ure, bilo je polno dramatičnih preobratov, Sobočani so ves čas lovili rezultat in na koncu le zasluženo zmagali in tako še vedno ostali v boju za obstanek v ligi. Težko je povedati, kdo je najzaslužnejši za zmago, vsekakor bi dali prednost borbenemu Benku in Benkoviču, Unger pa je tokrat dal manj, kot smo od njega pričakovali. Sobočani v soboto in nedeljo gostujejo v Beogradu pri Crveni zvezdi ter Partizanu, zdaj pa so z 8 točkami na osmem mestu lestvice.
Rezultati SOBOTA—INDUSTROGRADNJA 1:5 (Benko—Atikovič 15:21, 14:21, Unger—Mehmedovič 17:21, 20:22, Benkovič—Karkovič 18:21, 21:16, 19:21, Unger-Atikovič 21:17, 16:21, 21:14, Benko-Karkovič 18:21, 19:21, Benkovič—Mehmedovič 21:19, 19:21, 11:21); SOBOTA-VJESNIK 5:4 (Benko—Redžep 21:17, 22:20, Unger-Karlovič 12:21, 24:22, 17:21, Benkovič—Hodžič 14:21, 15:21, Unger—Redžep 21:19, 21:18, Benko —Hodžič 9:21, 21:16, 19:21, Benkovič-Karlovič 21:16, 14:21, 22:20, Unger-Hodžič 25:23, 19:21, 18:21, Benkovič—Redžep 21:18, 21:13, Benko—Karlovič 21:18, 22:24, 21:17).
Radgončani so v prvi slovenski ligi dobili pomembno srečanje z vodilnim Ingradom v Celju in trenutno prevzeli vodstvo na lestvici, ker ima Ingrad tekmo manj. V kolikor bi ekipi do konca dobili vsa srečanja, bi prvak postal Ingrad, ker je za set boljši v medsebojnih srečanjih.
Rezultati: FUŽINAR—RADGONA 3:6 (Kuzma 2:1, Rihtarič 2:1, Žitek 2:1); INGRAD—RADGONA 4:5 (Rihtarič 3:0, Žitek 1:1, Kuzma 1:2, Fridrih 0:1).	M. U.
■-----Odboj k a------------------------------—*■■■■ ~
Zopet zamujena priložnost Pomurja
V nadaljevnaju prvenstva v prvi republiški moški odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša gostovala. Emona Commerce Ljutomer je v Izoli premagala istoimensko ekipo s 3:2. Pomurje iz Murske Sobote pa je z 2:3 izgubilo v Brezovici. Sobočani so zopet zamudili lepo priložnost za zmago. V prihodnjem kolu igrajo Ljutomerčani v Križevcih s Celjem, Pomurje pa gosti ekipo Tehno Mobila iz Maribora.
V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige vzhod so Radenci na Ravnah premagali drugo ekipo Fužinarja s 3:0, vodilna Turbina pa Veržej s 3:1. V zadnjem kolu igra Veržej doma s Tehno Mobilom III, Radenci pa s Turbino.
V petnajstem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi vzhod je Pomurje v Mariboru premagalo Palomo Branika s 3:0, Črna pa Mladost s 3:0. V prihodnjem kolu igra Pomurje doma s Črno, Mladost pa je prosta.
Judo-	---
ŠTIRI PRVA MESTA SOBOČANOM
V avstrijski Lipnici je bilo prvo kolo tekmovanja Alpe-Panonija v judu za pionirje in mladince. Sodelovalo je 180 tekmovalcev. Lep uspeh so dosegli Sobočani, saj so osvojili štiri prva mesta.
REZULTATI — PIONIRJI: DO 28 KG: M. Čačinovič sedmi, Pretner osmi; DO 31 KG: Žilavec prvi, Rančigaj in Pukel (Le.) tretja, Lesjak peti in Novak sedmi; DO 34 KG: Hašaj prvi, Erniša peti; DO 38 KG: L. Cikajlo prvi, Čuk tretji; DO 42 KG: B. Šeruga osmi; DO 46 KG: Tkalec (Le.) tretji’DO 50 KG: D. Ve-hab prvi, Lazar drugi; DO 55 KG: Tratnjek (Le.) tretji, P. Čačinovič peti; NAD 55 KG: Kovač osmi, Glažar deveti; MLADINCI - DO 55 KG: Pavlič tretji; DO 60 KG: Mazouzi tretji; DO 65 KG: I. Cikajlo drugi, A. Šeruga tretji, Breznik (LE.) peti; DO 71 KG: Brozovič drugi, Kerec sedmi; DO 78 KG: Lešnjak (Le.) drugi, Kos tretji in Sapač sedmi. Po prvem turnirju vodi Leoben z 41 točkami pred Mursko Soboto, 36 točk. Lendava je s 6 točkami na enajstem mestu. Drugi turnir bo 24. marca v Lendavi.	T. Kos
Kmalu stalni član državne reprezentance?!
Le kdo bi si upal napovedati športno pot Ljutomerčana, 18-letnega Aleša Vrbančiča — kot judoista, najprej v matičnem domačem klubu in sedaj enega najperspektivnejših tekmovalcev TAK Olimpija iz Ljubljane. V predšolskem odbobju je imel namreč Aleš kar štiri zlome udov, trikrat roke in enkrat noge! Vse je staknil na smučariji ... In ko je v 3. razredu osemletke pričel redni trening juda, so njegove kosti postajale vse bolj trdne. Niti najmanjšega zloma pri tem športu ni bilo ...
Sicer pa ga je za judo navdušil tri leta starejši sosed Vlado Potočnik, s katerim sta pozneje' skupaj tekmovala za ljutomerski klub v Pomurski ligi. Spominja se, da je v kategoriji do 32 kilogramov dosegal dokaj dobre rezultate. Po končani osnovni šoli seje Aleš odločil za nadaljevanje šolanja na srednji PTT-šoli v Ljubljani, s tem pa hkrati dobil izjemno priložnost, da svojo nadarjenost in kakovost dokaže pri judoistih ljubljanske Olimpije. Dobro se je ujel v novem okolju in kmalu postal standardni član prve ekipe. Njegovi najboljši dosežki segajo v lansko sezono, ko je zaradi uspešnih nastopov pre-
jel zelo naziv perspektivnega športnika. Največji domet je vsekakor osvojitev naslova republiškega članskega prvaka (do 65 kg) — v odločilnem dvoboju je bil boljši od klubskega tovariša Kovača. Blizu velike zmage je bil tudi na državnem prvenstvu v Novem Sadu, ko ga je v finalu premagal eden največjih upov juda pri nas, 19-letni Peter Vuči-na iz bistriškega Impola. Osvojitev 2. mesta na državnem in republiškem prvenstvu mladincev uvršča Aleša Vrbančiča med kan-
STOLPEC UREDNIKA
Spremembe tekmovalnega sistema?
Po plebiscitarni odločitvi za samostojno in neodvisno državo Slovenije je pričakovati, spremembe tekmovalnih sistemov. V kolikor ne pride do pogodbe o konfederaciji, za kar pa je zelo malo možnosti, tudi ni pričakovati, da bi lahko še naprej potekala tekmovanja na jugoslovanski ravni — to je v zveznih ligah. V poštev bodo prišla samo ali tekmovanja v okviru države Slovenije ali na medrepubliški ravni. Prvi, ki so v Sloveniji opozorili na to, so bili člani upravnega odbora Nogometnega kluba Maribor Branik in predlagali Nogometni zvezi Slovenije, da naj slovenski predstavniki v medrepubliški nogometni ligi (Koper, Izola in Maribor Branik) izstopijo s tega tekmovanja in že spomladi tekmujejo v slovenski ligi. Podobno naj bi storilo tudi moštvo ljubljanske Olimpije, ki tekmuje v prvi zvezni nogometni ligi. Svojo pobudo so poleg plebiscitarne odločitve o samostojni in neodvisni državi Sloveniji Mariborčani okrepili z očitki, da so bili kljub osvojenemu tretjemu mestu v medrepubliški ligi po jesenskem delu prvenstva večkrat oškodovani zaradi sodnikov, pa tudi tem, da so ta tekmovanja draga, na tekmah v Mariboru pa imajo povprečno le po 280 gledalcev. Vodstvo Nogometne zveze Slovenije je o pobudi Mariborčanov razpravljalo, se seznanilo z vsebino, vendar ni ničesar odločalo, ker bi bilo to menda pre-uranjeno. Tako bo tekmovanje v prvi zvezni, medrepubliški in slovenski nogometni ligi spomladi potekalo po starem sistemu. Z vključitvijo Olimpije, Kopra, Izole in Maribora Branika v slovensko ligo, bi namreč nastali nekateri zapleti. V kolikor bi ostala enotna slovenska nogometna liga, ki sedaj šteje šestnajst članov, bi z vključitvijo omenjenih štirih klubov v slovensko ligo, kamor bi se tudi uvrstila prvaka vzhodne in zahodne območne lige, moralo le-to zapustiti kar šest moštev. Med temi šestimi moštvi pa bi se lahko znašla tudi oba pomurska predstavnika v slovenski ligi, Nafta iz Lendave in Mura iz Murske Sobote. O tem bi v obeh klubih morali razmišljati že sedaj. V nekaterih nogometnih krogih pa obstajajo tudi druge možne rešitve, kot denimo. da bi slovensko ligo razdelili v dve skupini ali da bi ustanovili medrepubliško ligo (Hrvaška, Slovenija in morda še katera republika). O tem se bodo morali slej ko prej pozabavati odgovorni v državi Sloveniji.
Feri Maučec
didate za državno reprezentanco. Januarja se je že udeležil skupnih priprav mladinske in članske državne reprezentance v Arande-lovcu. Seveda mu je stalno mesto v dresu z državnim grbom največji cilj in želja pri njegovi nadaljnji karieri, ki bo še v tem letu natančneje začrtana. Pred Alešem bo odločitev — ali nadaljevati študij v Ljubljani in pri Olimpiji dosegati dobre tekmovalne rezultate ali pa si kot poštni strokovnjak zagotoviti obstoj v poklicu? — »Kjerkoli že bom, judo bo ostal moj najzvestejši življenjski spremljevalec.
Vedno znova se bom rad vračal na blazine ljutomerske telovadnice, upam, da še letos nove — v prizidku osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. To bi si Ljutomerčani kot novi republiški ligaši gotovo zaslužili, saj Vadbe in tekmovanj sedanje razmere ne dovoljujejo. In morda bom kdaj zopet tekmoval za svoj matični klub, morda kdaj postal celo trener ...«
Takšna so razmišljanja Aleša Vrbančiča, novega velikega upa ljutomerskega tekmovalnega športa.
Niko Šoštarič
^ESTNIK, 7. MAREC 1991
Stran 15
odsev mladosti
PRVI ZVONČKI
Letošnja zima je pokazala prave zobe. Bilo je zelo mrzlo in snega je bilo vsaj za malo smučarskega užitka. Čeprav imam sneg rada, mi je postal zdaj že prava nadloga. Želim si lepih dni, zelene trate in sprehodov v naravo.
Tak lep dan je bila prejšnja nedelja. Toplo sonce je privabilo iz stanovanj tako mlade kot starejše. Tudi jaz sem šla pred hišo, kjer sem se predala toplim sončnim žarkom. Ko sem tako opazovala še mrtvo naravo, so mi prišli na misel zvončki. Nato mi je pogled obstal na cvetlični gredi, kjer so me pozdravljali prvi zvončki. Cel šop belih nežnih cvetov, ki veselo naznanjajo pomlad. Vse v meni je zaigralo.
Pomlad! S cvetjem posuti travniki in vrtovi. Vse bo oživelo in ozelenelo. Narava bo postala bogatejša in pozabili bomo na skrbi, ki nas pestijo pozimi.
Suzana Fras, 7. a, OŠ Bakovci
POGLEJ, PRIJATELJ, VSE TO JE MOJA, TVOJA, NAŠA
DOMOVINA - NE UNIČUJVA JE!
Poglejmo okrog sebe! Ali ni lepa ta naša zemlja, pokrajina ob Muri? Toda, kako dolgo bo še ostala taka? Odprimo oči, poglejmo in razmislimo!
V zraku je vse več zdravju škodljivih snovi. Mnoge rastline in živali umirajo. Z njimi pa je povezano naše življenje. Zdaj so reke čiste le še visoko v hribih, kamor še ne segata industrija in človek s svojimi posegi.
Ali vemo, da je naše zdravje vse bolj ogroženo? Zakaj? Zaradi našega malomarnega odnosa do narave, do njenih lepot, do vsega, kar nam daje. Hudo mi je pri srcu, ko vidim, da postajajo nekateri travniki in reke že prava odlagališča odpadkov in smeti. Žalostna sem, ko zagledam kakega fanta, ki odlomi drevesno vejico ali utrga list, nato pa ga odvrže. Mnogo je takih učencev, ki malomarno odvržejo papirčke na šolskem dvorišču ali igrišču. Tudi nekaterim odraslim ljudem ni mar, če se pod odvrženo plastično vrečko duši in umira mlada bilka.
Skrb nas vseh mora biti, da ohranimo naravo čisto in zdravo. Tako bomo mi pomagali njej, ona pa bo pomagala nam. Če bomo živeli v čistem okolju, bomo zdravi. Zdrav človek pa je srečen, lahko dela in se uči.	VALENTINA ŠKAFAR, 5. c.
OŠ ŠTEFANA KOVAČA, TURNIŠČE
NAS ŠPORTNI DAN
V sredo smo imeli športni dan. Pripeljali smo si sanke in smučke. Šli smo v Lipnjak. Na bregu nas je obiskal bolni sošolec Sandi, ki stanuje v bližini. Njegov oče ga je pripeljal na saneh. Ko smo se nasmučali in nasankali, smo veseli šli proti domu.
Miha MIHALIČ, 1. r„ OŠ Stročja vas
Prisluhnite našim prošnjam
Danes spremljamo krute dogodke vojne, ki se vrstijo drug za drugim.
Vojna v Zalivu, nemiri v baltiških republikah ... Venomer prisoten občutek negotovosti in nesoglasij pri nas. Ali ni to boleče? V vsaki vojni in v vsakem nemiru trpijo nedolžni ljudje. Tisti pa, ki so tega krivi, se umaknejo na varno. Takim obsedencem bi moral soditi ves svet. Ali ti ljudje, če jih lahko sploh tako imenujemo, kdaj prisluhnejo kriku lačnih otrok, katerih očetje so morali v vojno, ne po lastni volji, bolečini osamljenih žena, mater ...? Mislim, da so gluhi za vse, obsedeni s svojimi psihopatskimi idejami. Njihove roke so umazane in zaznamovane s krvjo človeka, brata ... Namesto da izdelujejo drago in uničujoče, med drugim tudi kemično orožje, bi raje dali hrano in zdravila otrokom, ki umirajo po svetu od lakote. Za vse bi je bilo dovolj. Potrebno bi bilo le malo ljubezni, spoštovanja in pripravljenosti pomagati sočloveku. Ali kdo pomisli, kako vse to vpliva na nas, mlade, kako nas prizadene tako neodgovorno ravnanje starejših?
Ne zatiskajte si ušes pred našimi kriki, ko vas prosimo in rotimo, da nam za-
<5
S

s
*
0)
to
S
s
V naročju tvojem sem bila in beseda prva »mama« je bila. Vedno srečna sem bila, ko v objemu tvojem sem bila.
Z mano se prijazno pogovarjaš, z nežno roko rada me pobožaš, v težavah vedno mi pomagaš in vem, da rada me imaš.
Veliko zame ti storiš, ob moji postelji velikokrat bediš.
v bolezni zame ti skrbiš, da bila bi srečna, si želiš.
RENATA ŠPILAK, 7. a OŠ ŠTEFANA KOVAČA. TURNIŠČE
Ne kadim, zato zdravo živim
Moj oče kadi. Mama se včasih jezi nanj, ker zaudarja po cigaretah. Nekega dne sem vprašal očeta, če lahko poskusim cigareto. Ko sem potegnil, sem pričel kašljati. Postal sem rdeč v obraz. Ko mi je minil kašelj, sem rekel, da več ne bom nikoli poskusil cigarete. Ostal mi je neprijeten vonj v ustih.
Ta vonj sem imel dva dni.
Tak je bil moj prigodek s prvo cigareto.
Tonček Šef, 6. r.
Kadar kdo kadi, mi ni všeč, ker škodi zdravju in zelo smrdi. Večkrat skrijem cigarete mami in očetu, zato sta jezna. Ko kadita, zelo kašljata. Pravim jima, naj ne bi kadila. Zelo sovražim te grde cigarete. Nikoli ju ne bom posnema-
la.
Marjetka Majcen, 6. r, OŠ s PP Ljutomer
FALI VESTE-?-
PARTIZANSCINA
»Medtem je Italija kapitulirala . .. Fantje so od veselja skoraj ponoreli . . . Zver, ki je leta in leta pila kri slovenskemu narodu, je poginjala . . . odhod v partizane . .. Vodstvo grupe je prevzel Stojan'Hrovat (Mihov brat — op. B.Ž.). Razvrstil jih je na dvorišču in še enkrat pregledal. Orožje sta bili dve pištoli in nekaj bomb. Čakali so povelja. Tovariš upravnik jih je s solzami v očeh pozdravljal. Od ginjenosti ni mogel govoriti. Vendar so mu iz oči videli, da bi šel z njimi, če bi bil mlajši. Vsakega posebej je objel s pogledom. Leta skupnega življenji, skrbi in strahu so ga vezala na vsakega od njih. Kdaj se bodo vrnili, se je spraševal, če se sploh bodo?« Seveda je navedek iz zbornika Mladost v boju iz leta 1955. Za takratni čas je zapisano'v značilnem besednjaku: »Padali so najboljši: Stojan Hrovat, Savo Mlekuž, Jože Ferk, Slavko Bulovec in še mnogi, premnogi drugi. Šli so naprej, zakaj vedeli so, da se svoboda ne plačuje ne z zlatom ne s srebrom, ampak le s krvjo najboljših!« Na drugem mestu pa spet beremo: »Kljub naštetim odgovornim vojaškim in političnim funkcijam pa je bilo težišče dela mladincev iz Učiteljskega doma na vzgojnopoli-tičnem področju — v SKOJ. Večinoma skojevci in zaščitniki od leta 1941 ali 1942, politično razgledani in ideološko izobraženi, so bili kot nalašč, da zbirajo okoli sebe mladino, sebi enake, jih izobražujejo in vodijo. Njihove številne funkcije v skojevski organizaciji to najbolje ilustrirajo.« In še tole: »Že nekaj mesecev po osvoboditvi v letu 1945 so se preživeli gojenci bivšega Učiteljskega doma spet zbrali v Ljubljani. Kljub veselju in radosti, ki sta jih prevevala, je bilo to srečanje težko: najboljših ni bilo. Od 93, kolikor jih je odšlo v partizane, se jih je vrnilo 39. Le-tem so ob srečanju odkrili skromno spominsko ploščo.«
Če je bil na srečanju tudi Bogdan Hrovat-Miha, ne vemo, opazno pa je, da se ga v zadnjem delu zbornika več ne omenja. Prav tako nam ni zna-
no, če se je udeleževal nadaljnjih srečavanj — seveda vse do tragične smrti (samomora?, nesreče pri čiščenju orožja?) 9. marca 1948 v Ljubljani. Naj se ve, da »so spomladi leta 1953 preživeli mladinci iz bivšega Učiteljskega doma ustanovili v okviru Zveze borcev svojo lastno organizacijo, svoj klub. Imenovali so ga po prvima in najboljšima med njimi Leonu Kosmaču in Marijanu Klemencu ..... ob 10. obletnici osvoboditve: obnovil je bivši Učiteljski dom, padlim mladincem je postavil spomenik, izdal je to knjigo dokumentacij o delu mladinskega aktiva,« se končuje zbornik Mladost v boju, ki nam ga je dala na vpogled Mihova sestra Breda in ki vsaj okvirno predstavi proces t. i. discipliniranja (partijskega, ideološkega, vojaškega in sorodnega) Bogdana Hrovata-Puklastega Mihe.
Po arhivskih dokumentih sodeč je vstopil v partizane maja oz. junija 1943 in bil do septembra istega leta inštruktor v oblastnem komiteju Skoja za Štajersko. Zgodovinar Mirko
gotovite mirno in človeka dostojno življenje.
Fajdiga iz Maribora — v monografski, študiji Pohorski partizani 1943 (Od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove-Pohorske brigade), ki je izšla pri mariborski založbi Obzorja leta 1985 — ugotavlja, da je konec oktobra 1943 »prišel na Pohorje tudi Bogdan Hrovat-Miha, ki ga je poslal pokrajinski komite za severno Slovenijo z nalogo, da se poveže s terenskimi političnimi delavci in da se čimpej vključi v politično delo mariborskega okrožja. Miha je prišel s političnega dela v litijskem okrožju.« Po ustanovitvi Pohorskega odreda 4. novembra ga najdemo v štabu odreda, ki »so ga sestavljali komandant Drago Poglajen, politični komisar Franta Komel, namestnik komandanta Vincenc Janko-Har-kov, namestnik političnega komisarja Aleksandar Vojinovič-Vojin. Sanitetni referent je bil Tone Hudopisk-Zvone sekretarka SKOJ pa Hilda Turk-Du-nja, ki ji je začasno pomagal pri delu z mladino Bogdan Hrovat-Miha.«
Klavdija Šek, 8. a, OŠ Edvarda Kardelja, Murska Sobota
Morda je bilo 8. vprašanje (Kolikšna je površina Slovenije in kje je njeno zemljepisno središče) eno od najlažjih v našem nagradnem kvizu. Potrebno je bilo le pogledati v leksikon ali kar v osnovnošolski učbenik. Nekateri pa sta se vseeno ujeli v >zanko< glede središča, saj ste napisali Ljubljana, prav pa je seveda Spodnja Slivna pri Vačah. Površino pa ste napisali vsi pravilno (20251-kvadratnih kilometrov). Nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga, M. Sobota pa prejme Mirko Hiill od Grada.
10. vprašanje: Za katero jezero domnevajo, da je najstarejše v Evropi?
a)	Ohridsko jezero
b)	Blejsko jezero
c)	Blatno jezero (Balaton)
Zaokrožite pravilen odgovor in ga pošljite do 14. februarja na naš naslov, s pripisom Ali veste.
BRANKO ŽUNEC—i
Kdor hoče doseči velike stvari, mora biti z ljudmi,
ne nad njimi.
(Montesquieu)
Prof. dr. Milan Ževart, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru, ugotavlja, da »zaradi težkih razmer v ponor-ski partizanski enoti konec 1943 in v začetku 1944. leta vključevanje ubežnikov iz nemške vojske in tistih, ki vanjo niso hoteli, na območju vzhodne Štajerske ni bilo dovolj uspešno. Jeseni 1943 je iz pohorske partizanske enote pobegnilo nekaj novincev, med njimi so nekateri postali izdajalci ter so povzročili narodnoosvobodilnemu gibanju v Mariboru in njegovi neposredni okolici veliko škodo. Zaradi njihovega izdajstva so se tudi trgale zveze med organizacijo NOG v Mariboru in pohorskimi partizani. Ker je grozila nevarnost aretacij mnogih sodelavcev NOG v Mariboru in je bilo treba vključevati v partizanske vrste tudi ubežnike iz nemške vojske, ki so se skrivali, je bilo vprašanje partizanske mobilizacije na mariborskem območju zelo aktualno. To je narekovalo ponovno vzpostavitev zvez med vodstvom mariborskega okrožja in štabom Pohorskega odreda. Sredi decembra 1943 je sicer prišlo do sestanka med sekretarjem okrožnega ■ komiteja KPS Maribor in predstavniki štaba Pohorskega odreda, na katerem so razpravljali tudi o vključevnaju novincev z obsežnega območja med Ljutomerom in Pohorjem v Pohorski odred. Že v začetku januarja 1944 pa so bile zveze zopet pretrgane, in to za daljši čas. Posamezni organizatorji NOG v Mariboru in vzhodni Štajerski so bili obtoženi, da so plavo-gardisti in sodelavci gestapa.« Namensko objavljamo obsežnejši odlomek iz dvodelne Že-vartove monografije Lackov odred (Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred) iz leta 1988, da bi lažje razumeli tedanji čas in razmere, kadar in kjer se je znašel tudi BH/PM. V podobnem smislu poroča Milica Ostrovska (druga izpopolnjena izdaja treh knjig pod skupnim naslovom Kljub vsemu odpor, Maribor v času okupacije in narodnoosvobodilnega boja, izšle pri mariborski založbi Obzorja le-
»A, puklasti Miha?« se je zarežal svetlolasi stotnik. »Na - vašo željo bom izda! poslovno tajno. Da! sem mu vse možnosti, da sije pridobil neomejeno zaupanje. Sedaj je profesor v kontra-obveščevalni šoli Ozne. Menda uči kramparje in falirane študente obveščevalnih potez: predava o metodah boja proti gestapu.«
General se je zakrohotal, da je njegov krhki, krvoločni smeh napolnil vso sobo.
»Torej je le postal izvedenec za boj proti vam?«
»Če ne bi imel tiste nesrečne grbe, bi ga bil že davno spravil v partizanski glavni štab ali centralni komite.«
VVolf se je zaničljivo namrdnil:
»Če je samo to ovira, ga stisnite v herbarij ali pa mu grbo odstrelite!«
Njegova pripomba je sprožila splošen krohot...
... »V brigado sem mu poslal nekaj desetin svojih resničnih agentov, ki so se bili že izčrpali in so mi bili v napoto. On jih je »odkril« in spravi! s sveta. Posta! je čudo za odkrivanje vrinjencev. Zato so ga iz brigade premestili k Vosu.
Dečko je posta! iznajdljiv. Osumil je mnogo starih komunistov, da nimajo čiste, vesti, da so v zaporih klonili in da delajo z nami. Nekaj takih je spravi! pod rušo... Puklasti je napravi! tudi nekaj velikih napak. Teži ga grba. Zavoljo nje je bil prekrut in spoznali so ga za sadista. Takšne tudi tam odstranjujejo, ne glede na korist. Zato je moral v šolo.«
(Tone Svetina: Ukana, tretja knjiga. Zavod Borec v Ljubljani, 1969, str. 461-462)
ta 1981), saj pravi, da »so se to pomlad (namreč 1944. — op. B.Ž.) po Mariboru pričele širiti govorice o Bogdanu Hrovatu, ki so ga nekateri po njegovi telesni hibi imenovali »Grbasti Miha«. Govorilo se je, da je okrutnež in da je na Pohorju marsikaj zagrešil. To je skušal izkoristiti tudi okupator, ki je v letaku, v katerem poziva mobilizirance, naj se javijo najbližji orožniški postaji, pisal tudi o »Grbastem. Mihi« in o njegovem krutem ravnanju.
Pogoji so bili nadvse zapleteni, povzročali so mnogo medsebojnega nezaupanja in dejstvo je tudi bilo, da so imeli gestapovci v partizanskih vrstah svoje agente, kakor so imeli partizani obveščevalce v okupatorskih formacijah, le da so imeli Nemci po svojih večletnih izkušnjah po raznih okupiranih državah v takem delovanju veliko prednost.« Seveda bi ta povzetek prej sodil v poglavje o Mihovi domnevni ge-stapovščini, vendar se nanj sklicujemo že zdaj, če naj bo rekonstrukcija njegovega. dela in življenja kolikor toliko večplastno zaokrožena. V obsežnem poročilu, poslanem 22. decembra 1943 pokrajinskemu
komiteju KPS za severno SLo-venijo, partbiroju IV. operativne cone in okrožnemu komiteju KPS šaleško-mislinjskega okrožja, namestnik političnega komisarja Pohorskega odreda ali partijski sekretar Aleksandar Vojinovič-Vojin »o Bogdanu Hrovatu-Mihi piše, da pomaga pri organiziranju SKOJ in da čaka navodil od Jožeta Kladivarja—Leona. V odredu so zahtevali sporočilo, kakšno delo mu naj zaupajo in ali bo ostal v odredu ali bo šel na mladinsko delo v Mariboru, kamor se je odpravljal«. Slednje se ni zgodilo, ampak ostane v drugi brigadi IV. operativne cone ali Pohorski brigadi, ki je dobila po ustanovitvi 8. januarja 1944 uradni naziv 11. slovenska narodnoosvobodilna brigada Miloš Zidanšek s 300 partizani. V štabu so bili: komandant Boris Čižmek—Bor, politični komisar Franta Komel, nemestnik komandanta Drago Poglajen, namestnik političnega komisarja Aleksandar Voji-novič—Vojin in načelnik štaba Vincenc Janko—Harkov. Službe pri štabu so vodili: Bogdan Horvat—Miha, VOS . ..«
(nadaljevanje prihodnjič)
Stran 16
VESTNIK, 7. MAREC 199»
kronika
ŠLI SMO PO SLEDI MALIH OGLASOV, KI SO PONUJALI DELO NA DOMU
SPOMENIKE TUDI RAZBIJAJO
LEPLJENJE KUVERT: I KUVERTA -11UBKA
Komu je napoti Polde?
Ne samo v Vestniku, ampak tudi v drugih tednikih in celo dnevnikih (Delo, Večer . ..) smo lahko v zadnjem mesecu prebirali male oglase, ki ponujajo delo na domu. Glede na število iskalcev zaposlitve so bile vsebine takih oglasov zelo mamljive: obljubljali so delo, ki ga je sicer težko dobiti, dober zaslužek, ki ga ponavadi ni, čeprav je človek zaposlen, poleg tega pa delovne izkušnje niso bile potrebne, kar je drugače obvezen pogoj. Med 9glasi, ki so bili najbolj obetavni, je bil prav gotovo oni, ki ga je dala oglaševalka iz Rakičana, saj je bil tudi konkreten: lepljenje kuvert: 1 kuverta — 1 nemška marka. In ljudje — več kot 300 jih je bilo — so najbrž dognali: naj se na jeziku nabere še toliko lepila (lepilo na kuvertah se večina »odtali« z jezikom!), nič zato, samo, da bo mark čim več. Veliko pošte so imeli tudi drugi oglaševalci: Ivanjčan, Pristavčan, Goričanec. . .
Za kaj gre? Za prevaro vendar! Ti, ki so dali oglase, niti niso nič (?) krivi, saj so postali sami žrtve. Žrtve pa so tudi oni, ki so se oglasili na njihove oglase. Oglaševalci so namreč od neznanca prejeli pismo, v katerem je ponudba za delo na domu. V Pismu piše, da »se dela za britansko firmo Intermail Trading. Sodelavci morajo polniti kuverte, ki jih dobijo iz Velike Britanije. Kuverte so že naslovljene in opremljene z znamkami. Vanje vlagate ponudbe oziroma reklamne materiale različnih firm. Ko delo sklenete, kuverte zapakirate in jih pošljte v Veliko Britanijo tej firmi, ki nato izvrši izplačilo. Za eno zapakirano kuverto plačajo I nemško marko, kar pomeni, če zapakirate 10 kuvert, dobite 10 mark . .., 500 kuvert 500 mark. Torej, kolikor kuvert boste zapakirali, toliko mark boste prejeli. Da izpolnite pogoj za pričetek dela, morate najprej objaviti svoj oglas v časopisu. Ko boste dobili pisma z življe-
Nekaj sto Pomorcev je spet nasedlo potegavščini • Tudi oglaševalci preklinjajo • Mark ni od nikoder
njepisi posameznikov, jih pošljite v Veliko Britanijo. Ko jih boste poslali 500 (naenkrat ali večkrat po 100), boste izpolnili pogoj; dokazali boste, da ste vztrajni in resni za delo. Firma bo v 48 urah poslala materiale (kuverte in reklamni material za vlaganje) . ..« In tako naprej!
Torej: četudi bi bil dejanski namen (namišljene) firme Intermail Trading, da bi svoje sode-
bi delo in denar dal le temu, ki je poslal 500 pisem, ne pa tistim, ki so ta pisma pisali. Iz vsega tega ne bo kruha, kajti firma se sploh ne oglaša. Občani, ki so dali oglase, že ugotavljajo, da so nasedli, poleg tega so imeli stroške z objavo oglasov, pošiljanjem pisem v London, nevščenosti zaradi obiskov policistov, novinarjev. Še najmanj pa so oškodovani tisti, ki so pisali pisma, saj so dali
DELO NA VASEM DOMU, delovne
izkušnje niso potrebne. Pošljite kra- ,
tek življenjepis in kuverto z DELO NA VAŠEM DOMU, delovne in vašim naslovom. Dobili h izkušnje niso potrebne. Pošljite kra-trebna navodila. ' ”-*■	'	• • '-uverto z vašim na-
Ivanjci 25, 69245. *	. Dobili boste po-
ZELI delo na vašem domu. Po-	L
žri ITF DFI O P šljite kratek življenjepis in naslov. Po- Onuaoe pošljite vne izkušnje n^o j	ZASLUŽEK. M-
kuvert: 1 kuverta — 1 DEM. Pošljite kratek življenjepis ir. kuverto z znamko na naslov: Marija Roudi, Cvetkova 35, Rakičan, p. Murska Sobota. M-24184
DELO NA VA^M DOMU, delovne izkušnje niso potriembne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko na naslov: Silvo Redek, Pristava 27 a, Ljutomer. IN-
! DELO na vašem domu - delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjenpis, kuverto z znamko, 50 din za nadaljna navodila. Možen zaslužek do 2.000 D£M din. protivrednosti. Martina Filipčič, Dolnje kamenje 9, Novo mesto.	t-302785-130
DELO na dom oddam. Plačilo redno. Ponudbe s karatkim življenjepisom in znamko, pošljite na p.p.5, 61107 Ljubljana.	pt-202323-130
Vsebina oglasov, ki smo jih prebrali v Vestniku in tudi v Delu. Četudi so oglaševalci zbrali po 500 pisem in jih poslali na Intermail Trading, II Uxbridge Street, Kensington, London W8 7 q, noben ni dobil plačila (500 mark), kaj šele naročila za pošiljanje materialov v kuvertah. Vemo, kdo je bil potegnjen za nos, ne vemo pa, kdo si je privoščil šalo.
lavce izbrala s tako nemogočim testom (zbiranjem najmanj 500 pisem, ki jih mora kandidat dobiti od drugih, ne da bi jih sam napisal), so vsi, ki so se odzvali oglasom, le sredstvo za pridobitev gmotne koristi oziroma izpolnitev določenega pogoja, ki se zahteva od posameznika. Bolj preprosto povedano: Intermail
le denar za znamko, kuverto, pa nekaj črnila so porabili.
Moralni po(d)uk: za I marko je treba delati najmanj 2 uri, ne 2 sekund', kolikor traja lepljenje (lizanje) lepila na kuverti. Sicer je sreča, da gre tudi osel samo enkrat na led.
Š. Sobočan

c V robote
Hudo ranjen otrok
ponedeljek, 25. februarja, ob 6.55 se je Janez Ciman iz Murske z osebnim avtom peljal po regionalni cesti iz Moravskih Toplic Proti Bogojini. V Tešanovcih je pripeljal do skupine šolarjev, ki so hodi-
1 Po desni strani ceste in začel zavirati. Ker je bila cesta poledenela, je av*o začelo zanašati, zadel je v kup zmrznjenega snega ob cesti, nakar je avto zasukalo za 180 stopinj, pri tem pa je zadel 14-letnega učenca OŠ Bogojina S. C, in ga hudo poškodoval. Ta nesreča je ponovno opozorilo, a med vožnjo na poledenelem cestišču ne smemo zavirati, saj to pravi-ooia ni učinkovito, prej narobe: pristanemo tam, kjer sicer ne bi. In če Zaradi takega manevriranja nastanejo še telesne poškodbe (avto je naj-n,ailj pomemben), je toliko huje.
Diana	i
—	i
J v plamenih j
' Ce bi imel Goran Dominko iz J I Lendave v svojem osebnem avtu » ■diana gasilni aparat, potem se | | najbrž ne bi zgodilo najhujše. Ker« Ipa ga ni imel, pa tudi v tistem hi- ® pu, ko se je avto vžgal, ni pripe-B Iljal nihče, ki bi imel tak priporno- ■ Ček, je avto, star več kot deset let, I — v celoti zgorel. No, voznik, ki je" | pravočasno zaznal ogenj, se k sre- ■ . či ni poškodoval.
Živimo v času, ko svetinje niso več to, kar so bile: z zidov jemljejo slike; spomenike (če že ne podiramo javno) selimo med muzejske eksponate, z zastave brišemo zvezdo ... Še bi lahko naštevali. Ker pa vse to (in še kaj) poteka uradno, včasih bi rekli: samoupravno dogovorjeno, se večina ljudi ne razburja, kajti zaveda se, da nas malikovanje ne bo rešilo težav. Razburi pa občana (pa naj bo še tako prepričan v svojo ideologijo . ..), če se kdo nečesa, kar je veljalo za svetinjo, loti ilegalno. In prav to se je menda zgodilo v noči iz četrtka na petek. Neznanec (lahko jih je bilo tudi več) je z nekim topim predmetom razbil spominsko ploščo, postavljeno ob cesti Beltinci—Rakičan, borcu NOB Jožetu Čehu-Poldetu, ki so ga na tem mestu 13. januarja 1945. leta ustrelili madžarski okupatorji. Ob tem se postavlja vprašanje: gre za delo objestneža, ki mu je napoti vse, kar je ob cesti (prometni znaki, krajevne table ...), ali pa za političnega izgrednika, ki je postal alergičen na vse, kar diši po partizanščini? Odgovor na to naj iščejo delavci organov za notranje zadeve in borci!
Kdo je bil Jože Čeh-Polde? O njem nam je pripovedovala 70-letna Marija Čeh iz Turnišča, vdova, ki je bila poročena s Pol-detovim bratom Ignacem:
»Jože, oziroma po partizansko Polde, se je narodil 1919. leta v Nedelici. Že kot dijak je sodeloval s Štefanom Kovačem. Med madžarsko okupacijo naj bi študiral v Pečuju na Madžarskem, vendar ni vzdržal. Vrnil seje domov, se vključil v Lackovo brigado. Leta 1945, menda 10. januarja, je šel ponoči skupaj s partizanko Slavo iz Lipovec v Beltince. Seveda sta šla ponoči in prek njiv ter skozi vinograd, ki je v bližini sedanje asfaltne baze. Iz Beltinec naj bi v partizane odpe-
Ob prstanec in mezinec
Pregovor, ki pravi, da nesreča nikoli ne počiva, se je spet potrdil. Predzadnjo sredo okrog 14. ure se je namreč hudo poškodoval 36-le-tni Ferdinand Golob iz Nunske Grabe, zaposlen v ljutomerskem Tehnostroju. Kaže, da med rezanjem pločevine ni bil dovolj previden, kajti stroj mu je odrezal prstanec in mezinec na levi roki. Prepeljali so ga v zdravstveni dom, nato pa v soboško bolnico.
Ijal simpatizerko NOB — hčerko nekega učitelja. Kaže pa, da sta bila izdana, saj sta naletela na madžarske orožnike: Jožeta so sovražnikove krogle zadele v hrbet, partizanko Slavo pa so ujeli in mučili. Jožeta so še zasliševali, a izdal ni ničesar; obrnil se je
tisti, ki ima kaj proti tem človeku? Bil je namreč »dobričina«. Dokaž za to so tudi tele njegove geste: ko je odhajal od maše iz turniške cerkve, se je rad rokoval s starejšimi ljudmi, se z njimi šalil. Čehova nam je še povedala, da so okupatorji zajeli tudi njo
Ob cesti Beltinci—Rakičan, v bližini Lipovec, so na mestu, kjer je dobil smrtne rane partizan Jože Čeh-Polde, postavili spomenik. Te dni pa ga je nekdo razbil? Gre za samostojno dejanje, ali pa za skupino?
stran in po treh dneh umrl. Pokopali so ga na pokopališču v Murski Soboti, po osvoboditvi pa smo posmrtne ostanke prepeljali na pokopališče v Nedelico.«
Marija Čeh je bila vznemirjena, ko je zvedela, da je razbita spominska plošča na mestu, kjer je Polde obležal s smrtnimi ranami. Spraševala se je, kdo neki je
Foto: Š. S.
in jo odvedli v Soboto, nato Čakovec, Šopron, nato pa je s skupino 380 ujetnikov »romala« 14 dni proti Dachauu, vendar so jih prestregli zavezniki in osvobodili. Njen mož Ignac, Poldetov brat, pa se je zadnje mesece uspešno skrival.
Š. Sobočan
BISERNI JUBILEJ
26. januarja letos sta slavila redek jubilej — biserno poroko zakonca JOŽEF in MARIJA PADAR iz Dolnje Bistrice 115. Od mladih let sta se posvetila lepemu in hkrati težkemu kmečkemu poklicu. Svoj »da« sta si izrekla pred šestdesetimi leti. Življenje sta darovala osmim otrokom. Dva sta umrla v otroški dobi. Vsi drugi so se osebno zahvalili dobrim staršem za številne žrtve in dobra dela. Iz daljne Kanade (iz Toronta) sta prihitela tudi hčerka Verona in sin Martin. Jubilantoma so pripravili posebno veselje številni vnuki in pravnuki.
Čestitkam najožjih sorodnikov se pridružuje tudi vsa vaška skupnost Dolnje Bistrice, z željo, da bi zakonca Padar čez pet let pri močeh in zdravju doživela jubilej: DIAMANTNO poroko. Pa še na mnoga zdrava leta!
Franc Tement
Vabimo Vas v hotel Radin
8. marca ob 20. na veliko zabavno-glasbeno prireditev z modno revijo
Sodelujejo: — butik BIM
POROKE
| video j
COBRA
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Tomaž Horvat, kmetijski tehnik iz Murske Sobote. in Bronja Babič, gimnazijska maturantka iz Murske Sobote: Branko Vukajič, obrtnik iz Murske Sobote, in Dragica Vukajič, administratorka iz Murske Sobote.
ČESTITAMO!
ČAGRAN FRANC LENDAVSKA 28 MURSKA SOBOTA TEL.: (069) 24-820
IZPOSOJA VIDEOKASET velika izbira originalnih in presnetih videokaset
IZPOSOJA VIDEO PLEJERJEV
SNEMANJE Z VIDEOKAMERO (jubileji in drugi dogodki, ki na video kasetah nikoli ne zbledijo)
TIPO
Lendavska 19 a MURSKA SOBOTA,
tel. 25 493, 31 250
Ponovno smo prejeli kolesa: moška, ženska, otroška, gorska ter mopede po starih cenah. • Količina omejena, prodaja na obroke brez obresti.
Zlatoporočenca Banfi
V krogu svojih otrok, štirih vnukov, treh pravnukov, ožjih sorodnikov, sosedov in prijateljev, sta konec minulega tedna slavila zlato poroko baletna Irena in 74-letni Janez Banfi z Vaneče. Zakonsko zvezo sta sklenila 23. februarja 1941. leta, danes sta že oba upokojena delavca Opekarne Puconci. Živita na svoji kmetiji in sta še kar krepkega zdravja. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Besedilo: Filip Matko Posnetek: Feri Hochstatter
Zlata poroka zakoncev Zelko
Letos praznujeta 50-obletnico sklenitve zakonske zveze 70-letna Jolanka Zelko, rojena Šeruga, ter mož Štefan Zelko (74 let) v Pečarovcih 88 na Goričkem v soboški občini. V zakonski stan sta stopila 23. februarja v domači cerkvi sv. Sebastjana v Pečarovcih in tudi letoš-njiJubilej sta proslavila kar doma, v krogu domačih.
Štefan Zelko je 50 let opravljal doma svoj poklic lončarja in je že upokojen, žena Jolanka pa je vsa leta na domačiji gospodinjila. V zakonu sta jima rodila dva sinova, Anton in Jože, in si tudi ustvarila družine. Tako imata slavljenca pet vnukov ter tudi že pravnuka.
Zlatoporočenca živita skupaj s sinovo družino v novi hiši, oba sta še kar krepkega zdravja in pomagata pri delih, ki jih še zmoreta. K vsem že prejetifn čestitkam se pridružujemo tudi mi!
Besedilo in posnetek Filip Matko
VeSTN|k 7. MAREC 1991
Stran 17
Dušan LoparniK
KO JE MOSKVA EDINO UPANJE
Čeprav sem v Moskvi šele tri dni, se že kažejo obrisi vtisov. Žal so takšni, kot sem pričakoval. Nisem ne presenečen ne razočaran. Izkušnje so me namreč naučile, da pred vsakim potovanjem določim okvirje tistega, kar pričakujem. Za to potovanje sem jih postavil dokaj nizko in ni mi žal, saj bi bil v nasprotnem zelo razočaran, tako pa sem dejansko doživljal tisto, kar sem doslej prebiral iz literature, gledal na televiziji in zvedel od drugih. Vsekakor pa lahko že sedaj ocenim, da je vse skupaj izjemno zanimivo in seveda koristno. Novo doživetje, nova izkušnja.
Nedelja v Moskvi
Danes mi je vse dopoldne šlo po zlu, saj sem moral čakati na javljanje v program RMS do 11.00. Takoj zatem se odpravim v polikliniko, kjer smo dogovorjeni, da skupaj obiščemo nekega daljnega sorodnika, ki je Srečka, Silvo in njuno mamo povabil na kosilo. Ker se težko znajdejo, jim pomagam, da najdejo Miroslava. Obisk izkoristim tudi za pogovor o vtisih Jugoslovana, zaposlenega v Moskvi. Pripoved je zanimiva in še enkrat potrjuje že doslej znano; Preostali del dneva, to je popoldne, izkoristim za spoznavanje prevoznih sredstev v glavnem mestu SZ, predvsem znamenito podzemeljsko železnico. Moskovska je svet zase. Pravzaprav gre za najhitrejši in najcenejši način prevoza. Ko vstopiš na postajališče, ne kupiš nobene karte, marveč plačaš le vstopnino na postajo, nato pa se lahko po mili volji prevažaš z metrojem gor in dol. Nekatere glavne postaje so prave umetnine arhitekture in umetnosti. Kipi, reliefi, mozaiki in zidne slike kažejo del-
ček ruske umetnosti, razstavljene v tem svetu pod zemljo. Pravzaprav mi ni žal tistih dveh uric, preživetih v tem delu moskovskega sveta.
Ker pa metro ne vozi do mojega hotela, si privoščim preostanek poti z mestnim avtobusom, ki pa je tak, kot sem ga že opisal. Ljudje mrki, zatopljeni v svoje misli, avtobus umazan, neogrevan, tako da skozi zaledenela stekla skorajda ne vidim ničesar. Zanimivo, da kljub mrazu nedeljsko popoldne številni Moskovčani preživijo zunaj. V parku Gorki so številna drsališča, ulica Arbat je bila tudi ta dan polna, na nekaterih znamenitih točkah, kot je recimo Kremelj, Rdeči trg in drugo, pa je tudi videti veliko sprehajalcev. Skratka — nedelja je tudi v Moskvi gospodov dan. ki ga preživljajo v družinskem krogu.
Na sprehodu po moskovskih ulicah in podzemskih hodnikih sem opazil tudi nekaj zanimivega. Perestrojka očitno še ni zaživela v polnem pomenu besede. Opazil sem veliko majhnih sku-
Podzemeljska železnica je ena od znamenitosti Moskve. Vožnja je poceni, hitra in mirna. Postaje čiste in vzorno vzdrževane.
GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, POZOR!
Po ugodnih cenah imamo:
• betonske strešnike (dvojni zareznik) v štirih barvah • sedem različnih tipov betonskih ograj • betonske tla-kovce-plošče raznih dimenzij • robnike, obloge za fasade in drugo betonsko galanterijo • poleg tega polagamo industrijske tlake za obrtne obratovalnice ter tovarniške hale
POSEBNA UGODNOST: brezplačna dostava izdelkov na gradbišče do oddaljenosti 100 km.
Cenjenim kupcem se priporoča: BETAPLAST, 42320 DO-NJI KRALJEVEC, ul. Palih boraca 72 a, tel./faks 042/87 492
SALON POHIŠTVA^^^^
MTFBPOM?

MINI SHOP
Murska Sobota, tel. (069) 22-577
Trgovina MINI SHOP v ulici Šteta na‘Kovača, nasproti vhoda v center poklicnih šol vam ponuja
30% ZNIŽANJE
za zimske jope, kavbojke, krila
•	PRI NAS LAHKO KUPITE TUDI AVDIOTEHNIKO na 8 obrokov IN DARILA ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE ’
•	KMALU V ZALOGI BOMBAŽNO PLETIVO (garn) po zelo ugodni ceni
Možnost nakupa na dva obroka!

pinic, ki so se drenjale okoli prodajalcev. Zanimalo me je, kaj pravzaprav prodajajo. Ugotovil sem, da gre za knjige, slike in nekatere relikte z versko vsebino. V knjigarnah teh stvari nisem opazil. Sklep, ki se mi poraja: zaenkrat je to še vedno stvar črnega trga in iznajdljivosti posameznikov.
Nedelja mi hitro mine in čutim, da mi čas bivanja počasi tudi mineva. Ostal mi je še dan in pol.
Ponedeljek — dan resnice
Za ponedeljek mi je ostala samo ena naloga: zvedeti končno diagnozo Srečkove bolezni. Po zadnjem pregledu sem se pogovarjal z direktorico tujskega dela poliklinike Glaza dr. Alo Surovo. V bistvu je potrdila diagnozo domačih zdravnikov z dodatkom, da Srečkovo bolezen lahko delno pozdravijo. V Jugoslaviji te možnosti Srečku niso dali. Dogovorimo se, da začno zdravljenje Srečkove bolezni še danes. Seveda so me zanimale tudi cene: en dan bivanja v bolnišničnem hotelu — 144 dolarjev, zdravniški pregledi, ki jih je že opravil, 320, zdravljenje, ki vključuje po 10 injekcij v vsako oko in še 40 injekcij drugam plus magnetna stimulacija in na koncu še dve očesni operaciji -2274 USD. Stroški so pravzaprav ogromni, če pa se bo Srečku izboljšal vid, ti stroški v bistvu ne
Vrtnarim r naravo, ne proti njej!
pomenijo ničesar. Dogovorimo se in Srečka prepustim skrbnim rokam bolnišničnega osebja. Dogovorim se tudi, da ga obiščem prihodnji dan, ko se bomo poslovili.
Popoldan je namenjen urejanju letalske karte in prtljage.
Torek — zadnji dan in slovo
Slovo od Srečka, Silve in njune mame je hitro in obenem tudi polno upanja. Zanimivo, koliko življenjske energije je v tem mladem fantu, ki mu ostaja samo še en cilj: da mu izboljšajo vid vsaj toliko, da bo lahko živel normalno, brez pomoči. Če je to upanje kolikor toliko realno — in v bolnici so to v veliki meri tudi zagotovili — potem vsa pomoč, ki so jo dali Pomurci, ni bila zaman. S tem spoznanjem se odpravim proti letališču, kjer carinske in druge formalnosti minejo brez zapletov in kmalu sem na letalu. Zanimivo — ponovno je 167 sedežno M D 82 in. še bolj zanimivo, na njem je skupaj 5 potnikov. Stevardese nas zbašejo v'prednji del kabine, ki je ponavadi rezerviran za potnike 1. razreda in tri ure minejo v opazovanju pokrajine daleč pod nami, ob kosilu, sokovih in prebiranju najnovejšega Dela. Kmalu smo na Brniku in s tem se je končala zanimiva izkušnja mojega življenja.
Kljub vsemu, kar sem doživel v Moskvi, bi tja šel še enkrat. Seveda ne pozimi, verjetno bi si izbral kakšen drug letni čas,.mogoče pomlad, mogoče poletje. Pravijo, da je takrat najlepše. Mogoče pa se mi bo to kdaj še uresničilo. Zato — ne joči Moskva. Še se vidimo.	Konec
UGODEN NAKUP V INTERDOMU___________________ PRIHRANITE ČAS IN DENAR____________________ VELIKI POPUSTI ZA GOTOVINSKO PLAČILO MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA_______________ VELIKA IZBIRA KUHINJ, SPALNIC IN SEDEŽNIH GAR-NITUR PO ZELO UGODNIH CENAH________________ IMAMO: OTROŠKE, MLADINSKE SOBE, DNEVNE SOBE, PREDSOBE, VZMETNICE, FRANCOSKE POSTELJE, JEDILNICE, LOVSKE SOBE, MIZE, STOLE, GARDEROBNE OMARE, KOSOVNO POHIŠTVO, PISARNIŠKO OPREMO, OGLEDALA, SVETILA IN KOVAŠKE IZDELKE.
PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL: (062)222-450, 222-289
KEKEC
OTROŠKA TRGOVINA
MURSKA SOBOTA
Lendavska 19 a, tel. 31 031
Format 20 x 30 cm
Trda vezava s ščitnim ovitkom 280 strani
Več sto barvnih fotografij in nazornih risb
Izide v maju 1991
Je mogoče tudi brez pomoči kemičnih snovi, ki zastrupljajo okolje, doseči zdrav in bogat pridelek zelenjave in sadja ter lepo, bujno cvetje in okrasno grmičevje?
Je mogoče — odgovor na vsak kako v zvezi z načrtovanjem vrta, ravnanjem z zemljo in rastlinami ter obrambo pred boleznimi, škodljivci in mrazom po naravnih metodah boste našli v knjigi Geoffa Hamiltona NARAVNO VRTNARJENJE. ki bo izšla v maju pri Državni založbi Slovenije. Zagotovite si jo lahko s spodnjo naročilnico, ki jo izpolnjeno pošljite na naslov: Državna založba Slovenije, d.d.. Knjižno založništvo. Mestni trg 26. 61000 Ljubljana.
NAROČILNICA VESTNIK 3
Nepreklicno naročam knjigo
Geoff Hamilton: NARAVNO VRTNARJENJE
101'615101
H
po prednaročniški ceni 990,00 din.
Knjigo mi takoj po izidu v mesecu maju pošljite po pošti.
Ime in priimek-----'	--------------------------- -----------------------------------------------------
N asi o v---*---------------------------——-----------------------------------------------------------------------—
PODJETJE KOMUNALA
MURSKA SOBOTA, p.o.
Kopališka 2,
69000 MURSKA SOBOTA
na podlagi določil statuta in sklepa delavskega sveta razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
za dobo štirih let.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še tele: — VIL oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene, komunalne, ekonomske ali pravne smeri,
— tri oziroma pet let delovnih izkušenj v stroki,
— da predložijo-program in koncept poslovanja in dela podjetja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter program in koncept poslovanja in dela podjetja naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave razpisa na naslov:
PODJETJE KOMUNALA M.
SOBOTA, p.o., Kopališka 2, 69000 M. Sobota s pripisom za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
VSE ZA NAŠE MALČKE IN OTROKE DO 14. LETA STAROSTI
•	dude • stekleničke • žvečila • ropotuljice in male igrače italijanske firme
•	otroški vozički • stajice • stolčki • sedeži • avtosedeži •
chicco
hojice italijanskega izdelovalca
• velika izbira uvoženih otroških oblačil in igrač
Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu 31 031.
Odprto imamo od 8. do 18., ob sobotah od 8. do 12. ure.
CENE KONKURENČNE!
Čestitamo vsem mamicam ob/8. marcu!
Astra - set 85 cm 0
Astra A, B, C 50 programov stereo receiver
6.490 Ats
Pošta--------------------------------------------------------Poštna št------------------------------------—
Matična št. iz os. izk_____________________——---------------------------------------------------------------
Zapos 1 ite v---------------------------------------------------------------------------- ----------------—
Naslov zaposlitve_______ _______________—----------------------------------------------—--------------------
Naročeno bom plačal(a) po prejemu računa in položnic
EJ v enem znesku
O v dveh zaporednih mesečnih obrokih
D v treh zaporednih mesečnih obrokih
Za morebitne spore je pristojno sodišče v Ljubljani.
Če nam boste poslali izpolnjeno naročilnico v desetih dneh, boste dobili darilo:
Lunin koledar naravnega vrtnarja 1991.
Datum	Podpis
Marec 1991
TIGOP
BELTINCI — Gančani 87
Nudimo ves gradbeni material in stavbno pohištvo na obročno odplačevanje — do 40 obrokov brez obresti.
• Informacije po telefonu 42 101 od 7. do 19. ure ali se zglasite osebno v Gan-čanih na št. 87.
SPELEC
gorenje
PS 102 pralni stroj 3.890 Ats
AVSTRIJSKA RADGONA Hauptplatz 10 Tel. 9943/3476/3330
Stran 18
VESTNIK, 7. MAREC Jggl
Radijski in televizijski spored od 8. do 14. marca
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA	SOBOTA MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami (vsem, ki danes praznujete, lep praznik. Vsem, ki pa nočete več slišati o tem dnevu, prijetno pozabljenje. Pa seveda: dobro jutro!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (začenjamo ga z glasbo, nadaljujemo s poročili in končujemo z 21 232), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami (v petih urah druženja boste slišali pomurske in širše zanimivosti, zadnja ura sporeda pa je namenjena telefonskim čestitkam in pozdravom), 10.00 Spored RS
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame. obvestila, glasba. 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
9.00 Nedeljska kuhinja (me-nu: Misel in čas, horoskop. Srečanje na pomurskem valu, ekskluzivni gost — glavni kuhar), 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami! (Razen obeh jutranjih kronik Radia Slovenija še vrsta koristnih informacij, o vremenu, cestah, z Madžarske in še in še), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (16.15 Športna oddaja, 16.55 Obvestila. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Simenon, tv nanizanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik L 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.25 Pasja pripoved, češka nanizanka. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Škandali, angl, serija. 21.15 Popolni vohun, angleška nadaljevanka. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Svetloba dneva, ameriški film.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Videomeh. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija. 22.20 SP v atletiki, posnetek iz Seville. 0.20 Pred pesmijo Evrovizije,
TV SLOVENIJA
HTV
10.20 Alf, amer, nanizanka. 10.45 Zgodbe iz školjke. 11.45 Periskopov Raček. 12.25 Slovenska kuhinja z ans. bratov Avsenik. 12.45 Večerni gost: prof. dr. Janez Rotar. 13.35 Oči kritike. 15.05 Plava trava zabo-rava, zabavnoglasbena oddaja. 15.50 Žarišče. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. ‘17.00 Tv dnevnik L 17.05 Čudež v Valbyju, danski film. 18.30 Zdaj pa po slovensko, izobr. oddaja. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Evropa 90, zabavnoglasbena oddaja. 20.55 Sarajevo: Izbor popevke J RT za pesem Evrovizije, L del. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Sova: Na zdravje!, amer, nanizanka. 22.40 Izbor popevke .IRT za pesem Evrovizije, 2. del. 23.45 Sova: Twin Peaks, amer.
8.50 Živ žav. 9.45 Pasja pripoved, češka nanizanka. 10.15 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.45 Mup-pet show: Broockle Shields. 11.10 Ansambel Krt. 11.40 Obzorja duha. 12.05 Znani umetniki v cirkuški areni, oddaja nemške TV. 13.10 Retrospektiva Rolling Sto-nesov. 14.40 Saga o Forsy-tih, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Capablanca, kuban-sko-sovjetski film. 18.35 Dolenjski splet, otroška folklorna oddaja. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Donator, nadaljevanka. 20.55 Zdravo. 22.15 Tv
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami! (In izbirali boste najlepšo pesem, ta-koimenovano pesem tedna. Pa tudi kuhate lahko z nami in gospo Cilko Sukič!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (telefonski mali oglasi v živo — 069/21 232 in 21 579, nato poročila in najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
dnevnik 3.
22.35
Kremplji in praske.
nanizanka;
Twin
Sova: amer. Peaks,
5.00 Prebujajte se z nami! (Če vas ne bo predramil M. Dora, vas ne bo nihče. Judi zato ne, ker drugega za mikrofonom ne bo!), 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (poslušamo vas, glasba, poročila)
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami! (Pomagal vam bo Milan Zrinski — če ga pokličete, vam ne bo žal! Lahko boste kramljali, modrovali, skratka: dobre volje boste!). 10.00 Spored RS
16.00 Zimsko popoldne (tri ure informacij in dobre glasbe, zadnjo uro pa Zaigrajmo in zapojmo po domače!), 19.00 Spored RS
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za mlade. 10.00 Šolski program: Otrok, šola, dom: Otroci in droge. 11.30 Boj za obstanek. 12.00 Poročila. 15.05 Mali trg. opera. 16.45 Poročila. 17.00 Iz vašega čtiva: Ante Kovačič, izobr. program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Povejte, kaj naj počnem, oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Prvi koraki, ameriški film. 21.45 Duoptrija, talk show. 22.35 Tv dnevnik 2.
nadaljevanka; amer. film. Drugi program:
Soseda,
12.55 Videonoč. 16.55 SP v atletiki, prenos iz Seville. 21.00 Filmske uspešnice: Pirati, francoski film. 22.50 Yutel.
amer, nadaljevanka.
Drugi program:
14.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Okavango — dragulj Kala-harija, angl, poljudnoznanstvena oddaja. 20.55 Kaj-kavske popevke. 21.45 Športni pregled. 22.15 Yu-tel.
9.30 Tamburaški orkester PD Artiče. 9.45 Folklorna skupina Emona. 10.00 Utrip. Zrcalo tedna, Mernik. 14.50 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Strta mladost, drama. 21.40 Osmi dan. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.45 400 let slovenske glasbe. 23.35 Sova: Avtostopar, amer, nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi.
17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.05 Športna oddaja. 21.25 Rezervirano za šanson: Catherine Sauvage.
10.00 Šolska tv: Zemljepisne posebnosti. 10.50 Angleščina. 11.15 Športna oddaja. 11.35 Osmi dan. 14.35 Angleščina. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik I. 17.05 Šolska tv. 18.05 Periskopov Raček: Programski jezik logos. 18.15 Ex libris. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Včerajšnje sanje, angl, nadaljevanka. 21.10 Jazz festival v Mon-trguxu. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Haggard, angl, nanizanka: Twin Peaks, amer, nadaljevanka.
Drugi program:
17.30 Studio Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Hoolywoodski uporniki, ameriški dokum. film. 22.00 Yutel.
9.00 Živ žav. 9.50 Strta mladost, drama. 10.50 Včerajšnje sanje, angl, nadaljevanka. 15.00 Žarišče. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Slovenija — počitnice, dokum. oddaja. 17.35 Otroška oddaja. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: 38, avstrijski film. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 The Dubliners, zabavnoglasbena oddaja. 22.45 Sova: Alf,' amer, nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka: V znamenju zvezd, nemška serija.
' SLOVENIJA
TV AVSTRIJA
12.05 Notranjepolitični pregled. 13.00 Čas v sliki. 13.40 Komična opera. 13.50 Ljubezen na drugi pogled. 15.30 Alfred J. Kwak. 15.55 Šov Charlija Browna. 16.25 Dusty. 17.05 Jaz in ti. 17.55 Yakari. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 XY-nerešeno. 21.25 Komedija. 22.25 Triler. 22.55 Umor na nepravem koncu mesta. 0.25 Hunter.
11.30 Danes skupaj. 12.05 Tarzan in njegova družica, ameriški film. 13.40 Mikser M. zabavna oddaja. 14.35 Lisica, dokum. film. 14.50 Narodna glasba. 15.35 Nafta, poljudnoznanstvena oddaja. 16.25 Poročila. 16.30 Tv avkcija. 18.00 Berači in sinovi, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Izbor popevke J RT za pesem Evrovizije. 22.45 Tv dnevnik 2. 23.10 Izseljena Hrvaška, dokum. oddaja. 23.40 Športna sobota. 0.00 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 0.45 Poročila.
13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 16.50 Ženske prihajajo, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.15 Nafta, poljudnoznanst. serija. 22.10 Tv dnevnik 2, 22.30 Športni pregled. 0.15 Poročila.
12	.0(1 Poročila. 12.20 Satelitski programi. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška serija. 18.45 Morje, dokum. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik I. 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Tv dnevnik 2. 21.45 Kinoteka Ho!lywooda.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA;
AVSTRIJA 2
17.30 Leto v Antaktiki. 18.30 Spored po željah. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Look. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Šport (hokej). 23.00 Otok rož. 23.15 Noč na Mound Edni. 0.15 Nočni program.
TV AVSTRIJA
16.00 Otroški program po željah. 18.00 Rendezvous. 18.24 Vprašanja kristjanov. 19.00 Ko-f lo sreče. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Komedija (Tisti, ki vstopa). 22.00 Srček. 22.25 Polnočni človek. 0.20 Hunter.
10.35 Tedenski pregled. 11.00 Tiskovna ura. 12.00 Halo Avstrija, halo Dunaj. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tisoč mojstrovin. 13.20 Pravica do ljubezni. 13.45 Moški slišijo... 15.35 Doživetja bremenskih mestnih glasbenikov. 16.00 Mini čas ob nedeljah. 16.10 Daktari. 18.30 Falcon Crest. 18.15 Loto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Jaz o sebi. 21.15 Prejšnji odnosi. 22.15 Vizije. 22.20 Zadnji skok v stran. 0.00 Hunter. AVSTRIJA 2
15.00 Šport popoldne. 17.15 Klub. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.55 Kristjani v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Do zadnje sekunde. 21.55 Šport.
12.35 Tedenski pregled. 13.00 Čas v sliki. 14.10 Tisoč mojstrovin. 14.20 Zahodno od Santa Fe. 14.45 Angel na zemlji. 15.30 Otroški program. 15.35 Babar. 16.00 Am, Dam, Des, 16.30 Mini srečanje. 17.05 Živali sveta. 17.55 Yakari. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čaš v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Peter Strom. 22.20 Drugačen pogled. 0.20 Hunter.
AVSTRIJA 2
15.15 Šport. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Otok želja. 21.00 Novo v kinu. 21.15 Šiling. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Ogenj sonca. 23.10 Nočni studio.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
Drugi program:
19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Opera, balet. 21.50 Mednarodno delavsko gibanje, dokum. oddaja. 23.10 Svet poroča.
10.20 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 11.05 Slovenci v zamejstvu. 15.00 Slovenci v zamejstvu, ponovitev. 15.30 Žarišče. 16.00 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Žival-človek, amer, serija. 17.55 Po sledeh napredka. 18.35 ZB1S: Štirideset zelenih slonov. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20,05 Simenon, tv nanizanka. 21.05 Tednik. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, amer, nanizanka; Twin Peaks.
Drugi program:
16	.30 SP v umetnostnem drsanju, posnetek iz Miinch-na. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko, izobr. oddaja. 20.55 Mali koncert. 21.10 Svet na zaslonu. 21.40 Komedija na slovenskem odru: Hudič na filozofski fakulteti.
9.15 Poročila. 9.30 Program za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.45 Poročila. 17.00 Šolski program: Rene Descartes. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Program za otroke. 18.45 Hrvaška kulturna dediščina. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik I. 20.00 Kontaktna oddaja. 22.00 Žrebanje lota. 22.05 Deset zapovedi, serijski film. 22.55 Tv dnevnik 2. 23.15 Kino
12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi. 16.45 Poročila. 17.00 Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Vrnitev ladje Antilopa, otroška serija. 18.45 VI-deoboom. 19.30 Tv dnevnik I. 20.00 Nor za dekleti, ameriški film. 21.30 Dokum. film. 22.50 Tv dnevnik 2. 23.10 Spomin na 20. stoletje: 1918-1943.
klub: Muhavo poletje.
TV AVSTRIJA
film.
TV AVSTRIJA
12.00 Poročila. 1.4.55 Hrvaški pisatelji na tv ekranu. 16.30 Poročila. 16.45 Telekomunikacije, poljudnoznanst. oddaja. 17.15 Hrvaška danes. 18.00 Jelenko, otroška serija. 18.30 Razstava 1000 let hrvaške skulpture. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik 2. 22.40 30 let glasbenega bienala. 23.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
10.30 Enajst let in en dan. 12.05 Šport. 13.00 Čas v sliki. 14.20 Zahodno od Santa Fe. 14.45 Angel na zemlji. 15:30 Otroški program. 16.00 Am, Dam, Des. 17.05 Degrassi Juni-or High. 17.55 Yakari. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Univerzum. 21.07 Dallas. 22.00 Preddverje raja. 23.45 Hunter.
13.00 Čas v sliki. 13.10 Reportaža. 14.00 Raj za živali. 14.20 Zahodno od Santa Fe. 14.45 Angel na zemlji. 16.30 Glasbena delavnica. 17.05 Kot pes in mačka. 17.55 Yakari. 18.00 Me žene. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 V prijetni družbi. 22.15 Umor v temi. 23.50 Hun-ter.
AVSTRIJA 2
AVSTRIJA 2
17.30 Orientacija. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Ja ali ne. 21.07 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Klub 2.
17.30 Dežela in ljudje. 18.00. Pravica do ljubezni. 18.30 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Iskanje po Abebi. 21.50 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Teleskop. 23.10 Šport.
10.15 Inštrumenti (klavir).
12.15 Klub. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 14.05 Sadovi zemlje. 14.20 Zahodno od Santa Fe. 14.45 Angel na zemlji. 15.30 Otroški program. 16.00 Am, Dam, Des. 17.00 Super-gran. 17.55 Yakari. 18.30 Falcon Crest. 19.30 Čas v sliki.
20.15 Svojčas. 21.05 Čarovnije Davida Copperfielda. 22.00 Videoteka. 23.15 Čas v sliki. 23.15 Šport.
AVSTRIJA 2
16.15 Šport. 17.15 Rendezvo-us z živalmi in ljudmi. 18.00 Pravica do ljudi. 18.30 Spored po željah. 18.55 Loto. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Reportaža. 21.05 Spektrum. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Klub 2.
8.50 Colin Davis, portret. 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Žrtvovana mladost, kitajski film. 11.25 Televideo. 16.40 Videono-vice. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, uslužnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Dallas, ameriška serija. 20:55 Panorama, svetovna politika. 21.55 Osrečeni moški, francoski film. 23.25 Tv dnevnik. 23.40 Dnevnik BBC.
9.05 Verske minule. 9.10 Za otroke. 9.45 Dallas, pon. 10.30 Bazel, vrata Evrope, 2. del. 10.55 Nogomet. 12.50 Panorama, pon. 13.50 Naš ekran, v nemščini. 14.30 Burleske, čb. 14.45 Čarovniška revija. 15.15 Barkochba. 16.00 Hišni prijatelj. 16.10 Otroci ulice, film. 18.00 Sosedje, pon. 18.35 Delta. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Čarovnije D. Copperfielda. 21.00 Boter, amer, film, 1. del. 22.35 Atletika. 23.35 Jazz. 0.15 Tv dnevnik.
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Spored za otroke. 10.30 Bazel, vrata Evrope, 3. del. 10.50 Pe-pelka, komična opera. 12.50 Kje so vojaki? Pogrešani v II. svetovni vojni. 14.45 Videokli-pi. 15.25 Naše korenine. 16.05 Muzikalni kino. 16.40 Program evangeličanske cerkve. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Igralska strast. 20.30 Boter, amer, film. 2. del. 22.00 Kralji dinastije Arpad. 22.20 Telešport.
9.05 Teden, pon. 10.05 Leonardo, umetnostni film. 10.55 Zlatokopi na Aljaski, I. del pustolovskega filma. 11.55 Delta, ponovitev. 14.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1991, poljudnoznanstveni magazin. 19.00 Cimbora, spomin na Pe-tofija. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 V uniformi, 12. del: Izgubljena četa. 21.10 Usodna vprašanja. 21.55 Novi val. 22.45 Tv dnevnik. 23.00 Dnevnik BBC.
8.00 Priče preteklosti. 8.15 Resna glasba. 8.35 Telovadba za invalide. 8.45 Tv loto. 8.55 Prenos zasedanja parlamenta. 16.55 Panonska kronika. 17.10 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.40 Gospodarstvo. 18.00 Novi reflektor, magazin. 18.45 Program madžarskih Židov. 19.15 Muzzy, angleščina za otroke. 1-9.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, nemška serija. 20.55 Studio '91. 21.55 Iz parlamenta. 22.25 Mario v Koložvarju. 23.00 Tv dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC.
9.10 Tretji kanal, pon. 9.55 Klinika, pon. 10.40 Studio '91, pon. 16.55 Video novice. 17.10 Sotrpini. 17.30 Gospodarstvo. 17.45 Uglasbene pesmi madžarskih pesnikov. 18.10 Iz studia za kratke filme. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Samo z goljufijo ne! Tv variacija igre Imreta Foldija. 21.35 Spomini kraljev iz dinastije Arpad: Bela III. in njegova doba. 21.55 Novi svet, zunanja politika. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA
8.00 Magazin za menedžerje. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 16.40 Panonska kronika. 17.00 Narodne za zbore. 17.05 Poklicna posvetovalnica. 17.50 Tretji kanal; Opera. 18.35 Gospodinjski tečaj. 19.00 O veri za otroke. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Budimpeštanski spomladanski festival, otvoritveni koncert. 21.40 Domače ogledalo. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Dnevnik BBC
ZVEZDE V A IVI MEŽIKAJO
OVEN
DVOJČEK
Rak
Ona: Pred tabo je teden, ko se boš sicer spustila v precejšnja tveganja, vendar pa boš po drugi strani dosegla tudi ogromen uspeh. To velja še posebej na ljubezenskem področju, kjer boš imela več kot idealno priložnost.
On: Zaradi ljubosumja boš naredil precejšnjo napako, ki se ti bo še dolgo maščevala. Toda nikar se ne zapri vase, ampak se poskusi čimprej izmazati iz trenutne situacije. Drugič pa raje zaupaj tisti, ki te resnično ljubi!
Ona: Proti koncu ledna se li obeta nepričakovan obisk, ki ti bo prinesel še nekaj več, kot pa le veselje. Kdo ve - mogoče bo prav to začetek nečesa, kar si si že dolgo želela, vendar si enostavno nisi upala naredili usodnega koraka.
On: Rešil se boš skrbi, ki ti že dalj časa grenijo življenje. Toda še vedno se ti ne bo uspelo otresti težav, ki so se nakopičile, zato je še najbolje, da poprosiš za pomoč nekoga, ki ti je nedolgo tega že pomagal.
Ona: Če se.-boš preveč gnala za uspehom v eni smeri, se li bo kaj hitro pripetilo, da boš prikrajšana nekje drugje. Partner li bo sicer stal'ob strani, vendar pa to še ne bo dovol j. Poskusi z malo bolj pestrim tempom življenja!
On: Posvetil se boš poslovnemu življenju in kaj hitro boš opazil, da se s tem spreminjajo tudi ostala področja v tvojem življenju in to predvsem na bolje.
Ona: Končno boš uspela spregledati prave partnerieve namene, ki pa bodo povsem drugačni, kot si pričakovala. Je že tako, da se bo potrebno na nek način pošteno opravičiti in poskrbeli, da bo ta neljubi dogodek čimprej pozabljen.
On: Nikar se ne zanašaj na trenutno ugodno situacijo, ampak poskrbi, da se bo le ta tudi obdržala. Glede poslovnega življenja bi bilo še najbolje, da se začneš počasi preusmerjati na tista področja, o katerih že dolgo razmišljaš ...	.
DEVICA
IEHTNICA
Škorpijon
Ona: Prevelika nestrpnost se ti bo kaj hitro maščevala in to na področju, kjer boš to najmanj pričakovala. Poskusi živeti malce bolj umirjeno in si tu in tam privošči kakšen dan počitka. Koristilo ti bo še posebej v ljubezni!
On: Spoznal boš osebo, ki ti bo v prihodnosti pomenila veliko več, kol pa si lahko domišljaš. Toda naj te to nikar ne zanese, ampak poskusi še naprej ohranili svojo legendarno hladnokrvnost. saj je le ta tvoj največji adut!
Ona: Prijatelji ti bodo priredili precejšnje.presenečenje, ki pa si ga na nek način celo pričakovala. Toda veselje ne bo zalo prav nič manjše in kar je najvažnejše trajalo bo precej dl je, kot pa bo načrtovano . ..
On: V začetku tedna se ti obeta precejšnja sprememba življenjskega ritma, ki pa li bo na vsak način samo koristila. To velja še posebej na poslovnem področju, kjer se ti bo uresničilo tudi tisto, kar bo na prvi pogled povsem nemogoče.
Ona: Se vedno se ne boš uspela odločiti med dvema skoraj enako privlačnima alternativama. Pazi samo, da se ne boš predolgo odločala, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da se li bo izmuznila tako ena kol tudi druga priložnost . . .
On: Na delovnem mestu boš doživel pravi pravcati šok, ki ti bo še dolgo grenil življenje. Toda vseeno se bo našel nekdo, ki ti bo pomagal in kdo ve mogoče se bo iz vsega tega izluščila tudi kakšna prijetna posledica . . .
Ona: Nikar si vsak dan ne izmišljaj drugih pravil igre, saj se li lahko kaj hitro zgodi, da boš na koncu izigrana prav ti sama. Poskrbi za probleme, ki so se nabrali, saj ti bodo v nasprotnem primeru zrasli visoko preko glave.
On: Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade. Le pazi, da ne boš posledico tega pregovora občutil na lastni koži.
Ona: Pojavila se bo priložnost, da se končno izvlečeš iz svojih kroničnih finančnih težav in se tudi ti posvetiš tistim prijetnejšim stvarem v življenju. Torej se ti obeta več kot prijeten teden, zato ga kar najbolje izkoristi.
On: S prijateljem se bosta lotila precej delikatne naloge, ki pa vama bo prej ali slej prinesla zelo konkretne rezultate. Nikar se ne ustraši prehodnih težavic, ampak pomisli na koristi, ki so
STRELEC pred tabo. Uspelo li bo!
Ona: Preko vikenda boš spoznala nekoga, ki si ga že dolgo opazovala, vendar pa za kaj več enostavno nisi imela poguma. Tokrat bo precej drugače, saj se boš prav imenitno zabavala. Uživaj dokler lahko kasneje bo prepozno!
On: Proti koncu ledna se ti obeta kar precej razgibano poslovno življenje, ki pa ti lahko prinese tako pozitivne, kot tudi negativne posledice. Nikar ne bodi preveč pogumen, ampak
KOZOROG povleci raje liste manj tvegane poteze.
Ona: Obeta se li resnično nora zabava, kjer boš enostavno pozabila na vsakdanje težave. Toda le zaradi tega še ne bodo minile za kaj takega se bo potrebno še pošteno potruditi, kar pa ne bo ravno po tvojem okusu.
On: Nikar se ne zapletaj v sumljive posle, saj se ti lahko kaj takega še pošteno maščuje. Raje se posveti svoji partnerki in
vnnNAD S' Rr’vo^' ma‘° ^°li romantično življenje. To bo koristilo tako VODNAR tebi, kot tudi vajinim medsebojnim odnosom.
Ona: Obeta se ti precejšnja ljubezenska kriza, zato je še najbolje, da se ne zapletaš v nepotrebne prepira zaradi povsem nepomembnih reči. Zapomni si. da se lahko še tako velika ljubezen malone v trenutku spremeni v sovraštvo!
On: Poslovna plat tega ledna bo sicer več kot odlična, vendar pa tudi tokrat ne bo šlo povsem brez težav. Te lahko pričakuješ predvsem v ljubezni, kjer se boš moral spopasti s problemi., ki jih enostavno nisi pričakoval. Težko bo . . .
-Jf^STNIK, 7. MAREC 1991
Stran 21
kino
SPORED FILMOV V KINE
»PARK« od 8. 3. do 14. 3. 1991
8.	marca ob 17. uri amer, akcijski film ŠE 48 UR
8.	marca ob 19. uri amer, trdoeroti-čni film KARIN IN BARBARA
9.	marca ob 17. uri amer, akcijski film ŠE 48 UR
9.	marca ob 19. uri amer, grozljivka VAMPIRKA IZ SOSEDSTVA
10.	marca ob 15. uri amer, grozljivka VAMPIRKA IZ SOSEDSTVA
10.	marca ob 17. uri amer, akcijski film ŠE 48 UR
10.	marca ob 19. uri amer, trdoero-tični film KARIN IN BARBARA
12.	marca ob 17. in 19. uri amer, akcijski film STROJ ZA UBIJANJE
13.	marca ob 17. uri amer, akcijski film STROJ ZA UBIJANJE
13.	marca ob 19. uri amer, kriminalni film ROCK N ROLL DETEKTIV
KUD ŠALOVCI
9. marca ob 19.30 amer, akcijski film ŠE 48 UR
KINO SVOBODA GORNJA RADGONA
Četrtek, 7. 3. ob 19. uri — ZDA trdo erotični »DEKLETA IZ TAKSIJA«
Petek. 8. 3. ob 19. uri — Novozelandski akcijski »JAMES BOND JE BIL ŽENSKA.«
ob 21. uri — ZDA trdo erotični »DEKLETA IZ TAKSIJA«
Sobota. 9. 3. ob 19. uri — ZDA omnibus »NEWYORŠKE ZGODBE«
Nedelja, 10. 3. ob 17. uri — ZDA komedija »TAM KJER JE SRCE«
ob 19. uri — ZDA omnibus »NEWYORŠKE ZGODBE«
prodam
MOTORNA VOZILA
FORD ESCORT 13 CL. star 7 mesecev, prevoženih 8.500 km, ugodno prodam. ®41 732 ali 70 316, popoldan. M-4002
GOLF, bencinar, letnik 1977, registriran do 10. 2. 1992, prodam. Farkaš, Iljaševci 45, tel.: 87 401. M-4004
MOPED TOMOS 15 SCL, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Gomilica 96. M-4005
ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1982, registrirano do 1992, prodam. Vili Nemec, Fikšinci 3. M-4010 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Mladinska 47, Bakovci. M-4013 ŠKODO 105 S, kleparsko obnovljeno, registrirano, prodam. ® 24 098. M-4015
FORD TAUNUS 1300 XL, obnovljen, registriran do decembra. Informacije samo do 10. 3. 1991, Šulinci 6, Gašpar, p. Petrovci. M-4016
AVTO MOSKVIČ 1500 prodam. Ogled pri avtomehaniku Branku Fijo-ku, Čemelavci, Avnojska 83, tel.: 21 469. M-4018
ŠKODO 120 L in ŠKODO 105 L prodam. Murski Črnci 53 c. M-4025
LADO 1200. novejši tip, prevoženih 15.000 km, prodam. Tel.: 82 186. M-4027
MAZDO 323 sedan 1.5, srebrne kovinske barve, letnik 1987, 53.000 km, prodam za 21.000 DEM. ®(042) 843 833. M-4030
ZASTAVO 101, z rezervnimi deli, prodam. Gerlinci 109. M-4033
JUGO 45, star 2 leti, TOSHIBA HI-FI, stolp, 2 kasetnika, radio amplifier, A 50, regulator zvoka, 2 zvočnika po 110 W, videorekorder Gorenje, star 1 mesec, prodam. Gradišče 48 a. M-4035
ZASTAVO 101, letnik 1979, neregistrirano, obnovljeno, v voznem stanju, in dva elektromotorja Rade Končar, 2,8 kW, nova, nerabljena in diferencial za tovorni avto Mercedes 12 in 13, prodam. Matjaševci 64. M-4039.
MOPED AVTOMATIK, malo rabljen, prodam. Jakiša, Ulica Nikole Tesle II, Radenci. M 4041
JUGO KORAL 55 proam. Skakovci 56. M-3963
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Ropoča 58, ® 78 702. M-3964
MOPED AVTOMATIK prodam. ® 21 795. M-3966
KUPIM različne dizelske in bencinske motorje, lokomo-bile (dampfarje) za pogon starih mlatilnic, letnike od 1910 do 1950.
• Plačam v devizah
• Pokličite po telefonu (069) 41-053
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), ^udvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gbnter, (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave:.Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, glavna urednica In direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefax 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za trimesečje 1991 je 150,00 dinarjev, za podjetja 300,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Po pristojnem mnenju Vestnik plačuje 3-odstotni temeljni davek od prometa proizvodov.
FORD ORION 1600 prodam. ® 73 374, zvečer. M-3968
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Prečna 6, Bakovci. M-3973 OPEL REKORD 2.0 S BERLINA, star 8 let, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 21 974. M-3979
ZASTAVO 128, letnik 1984, registriran do oktobra 1991, prevoženih 46.000 km, prodam. Tel.: 42 142. M-3990
RENAULT 18, letnik 1986, prodam. Torner, G. Bistrica 69. M-3993
ZASTAVO 101, letnik 1978, neregistriran, prodam. Žižki 128. M-38994 RENAULT 4, obnovljen, v dobrem stanju, letnik 1977, prodam. ®21 840. M-3998
RENAULT 5 GL, letnik 1986, prevoženih 56.000 km, ugodno prodam. Zorana Velnarja 18, M. Sobota. M-POP
ZASTAVO 750, obnovljeno, prodam. Marjan Veberič, Sp. Ivanjci 12. M-14721
RENAULT 18 TLJ, letnik 1983, oktober, ugodno prodam. ® 60 502. M-14712
FIČO, letnik 1982, registriran do septembra, prevoženih 6.000 km, ugodno prodam. ® 82-590. M-12404
VW SCHIROCO TS, v dobrem stanju, prodam. Srečko Balažič, Gajšev-ci 6 b, p. Križevci. M-12402 ZASTAVO 101 skala, letnik 1989, maj, prodam. ® 82 313. M-12406 LADO 1300 S, karambolirano, v celoti (motor nepoškodovan), prodam. ® 41 593. M-3999
GOLF DIZEL, december 1988, prodam. ® 73 234. M-3848
FORD ESCORT 1.6 GL 82, bel, 5 vrat, prodam. ® 75 540. M-13353 BMW 316, letnik 1986, oktober, črne kovinske barve, odlično ohranjen, dodatno opremljen, prodam. ® 81 820. M-12391
FIAT 132 gls 1800, letnik 1976, vozen, malo karamboliran, in seno prodam. Mirko Košar, Jamna 11, p. Videm ob Ščavnici. M-3928
MOTOR JAVA 350 prodam. Bencak, Vadarci 79. M-3929
ŠKODO 100, v celoti ali po delih, karambolirano, prodam. Prkič, Bakovci, Ob Muri L M-3933
GOLF BENCINAR L 89, rdeče barve, ohranjen, prodam za 16.000 in HUN-DAY 1500 GLS, z vso dodatno opremo, nov, neregistriran, prodam. ® (042) 812-945, zvečer. M-3937 RENAULT 4, letnik 1979, prodam. Franc Mesarič, Lipovci 154, tel.: 42 126. M-3942
SAMARO 1300, letnik 1987, prevoženih 17.000 km, dodatno opremljena, prodam. Petrovič, Moščanci 38. M-3947
ZASTAVO 850 ugodno prodam. Moravske Toplice, Kranjčeva 30, ® 48 238. M-3947
MOTORNO KOLO CTX 80, registrirano, z garancijo, prodam. Samo Fri-škič, Gregorčičeva 51, M. Sobota, ® 24 186. M-3952
LADO SAMARO, letnik 1989, 3 vrata, prodam. ® 23 223. M-3956
OPEL KADETT, letnik 1979, prodam. ® 41 538. M-3957
MZ ETZ 150, star 1 leto, registriran do 2/92, odlično ohranjen, za 14.000 din, prodam. Beltinci, Panonska 28. M-3959
GOLF JGL DIESEL, letnik 1983, cena 8.500 DEM, prodam. ® 81 518, popoldan. M-3960
RENAULT 18, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. ® 21 928. M-4043 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Vadarci 110. M-4047
TOYOTO COROLLO 1.3 XL, letnik 1987, prevoženih 36.000 km, odlično ohranjeno, prodam. ® 23 272. M-4052
JUGO KORAL 65, letnik 1989, prodam. Lemerje 30. M-4053
ZASTAVO 128, letnik 1989. prevoženih 11.500, prodam. ® 24415. M-4058
GOLF, letnik 1983, ZASTAVO 101, letnik 1977, in MOTOR za fiat 132 prodam. Černelavci, Gorička 51. M-4059
ZASTAVO 101, letnik 1984, na novo registriran, prodam. Murski Črnci 54. M-4065
MOPED APN 6, dobro ohranjen, prodam. ® 21 275, po 15. uri. M-4066
GOLF JXD/2, star 14 mesecev, prodam za 21.000 DEM. ®3I 101. M-4068
JUGO 55 GVL, s katalizatorjem, izvozni, prodam. Vrtna 15, Bakovci. M-4070
ZASTAVO 101 ugodno prodam. Bra-tonci 158. M-4071
VW GOLF GL, letnik 1981, registriran do februarja 1992, prodam. Filovci 22, ® 47 211. M-4073
RENAULT 4, letnik 1979, ugodno prodam. Moščanci 32 a. M-4074
Dva Wartburga, kompletna ali po delih, prodam. ® 45 016. M-NJ.
RENAULT 30, letnik 1979, prodam. Dlamatinova 20, Černelavci (novo naselje). M-FD
KMETIJSKA MEHANIZACUJ
MAN 15 - 200 HKA, letnik 1975, prvi lastnik, nov, nekaramboliran, Evropa — diferencijal, prodam. ® (042) 844 014. LE-13359
STISKALNICO za prešanje olja, kupim. ® (063) 761 231, int. 243, dopoldan. M-13234
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 732 z obračalnim plugom (letnik 1986), prodam. Albert Horvat, Čentiba 278 a. M-13351
TRAKTORSKO KOSO, dvojno rezilo, 160, kombajn Univerzal in Zastavo 750 prodam — kupim čelno planimo desko za Zetor. Iljaševci 39, p. Križevci pri Ljutomeru. 1N-12399 MENJALNIK ZA URSUS C 350, C 355 ali C 360 kupim. Martin Fras, Le-šane 24, 69253 Apače. M-3930 BOČNO KOSO za traktor Ferguson in tri rabljena okna, 180 x 140, prodam. Petanjci 106, tel.: 46 618. M-3939
TRAKTORSKI MULČAR, 1,30, in traktor Varšalovski, 22 KM, Moščanci 50. M-3949
DROBILEC IN LUŠČILEC ZA KORUZO, z enofaznim motorjem, prodam. Vlado Kozar, Rožički Vrh 24. M-3941
TRAKTOR DEUTZ 7506 prodam. ® 72 017. M-3967
KROŽNE BRANE na 20 diskov prodam. Brezovci 20. M-3977 PREDSETVENIK, 2,20, skoraj nov, prodam. Alojz Senčar, Stara-Nova vas 39. M-3978
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, s frezo, prodam. Velika Polana 99, ® 70 627. M-3985
TRAKTOR TORPEDO 45, s kabino, prodam. Rituper, Bokrači 1. M-3995 PLUG IMT, 10-colni, malo rabljen, prodam. Franc Lubi. Bučečovci 2 d, ® 87 278, po 16. uri. M-3996
TRGOVINA NA DROBNO
HUSAR
DOLNJI SLAVEČ!
PRIPOROČA:
živila, pijače, tekstilne izdelke, gospodinjske aparate, opeko, krmila, kmetijsko mehanizacijo
Vse to in še kaj več dobite v Dolnjih Slavečih v trgovini Husar.
Pokličete jih lahko po te!.: 77646
KOSILNICO BCS, v okvari ali brez motorja, kupim. Jože Rola, Nasova 36, p. Apače. GR-14716
SILAŽNI KOMBAJN VIHAR 40, kosilnico BCS diesel, enoosnoprikoli-co in dvobrazdni plug Olt prodam. Hribar, Zg. Konjišče 9, p. Apače. IN-14717
BOČNO KOSO DUBRAVA za Tomo Vinkovič 523, dolžina' grebena 120 cm, prodam. Čena po dogovoru. ® (069) 62 099, po 19. uri. M-14718 TRAKTOR UNIVERZAL, 45 konjskih moči, za 60.000 din in drobilec žitaric prodam. ® 74 271. GR-14719 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 830, nov, prodam. Slavka Ostrca 4 a, Radenci. M-4011
MOTOKULTIVATOR GORENJE, s koso, zelo malo rabljen, prodam za 1.000 DEM. Domiter, Jurij 107, p. Rogašovci. M-4021
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Ižakovci 65, p. Beltinci. M-4023 TRAKTOR ZETOR 7011, originalno kabino in tribrazdni plug, v dobrem stanju, prodam. Gančani 41. M-4043 SAMOHODKO ZENIT 935, pištolo za dolbljenje DUZ 52, hilti T22 in električno harmoniko 120 B prodam. ® 60 516. M-4051
DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO, staro eno leto, in obračalnik Pajek 460 prodam ali menjam za manjšega, 340. Lemerje 62. M-4057 UNIVERZALNI IN VERTIKALNI REZKALNI STROJ, stružnico Poti-sje, delilno mizo ter drugo orodje ugodno prodam. ® 22 995. M-4061 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 418 z škropilnico in plugom, prodam. Kobilje 30, ® 79 195. M-4032
PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Bi-jedičeva 4, ® 23 997. M-3943
MLADE PAVE PRODAM. ® (062)
711 130. M-3897-pop
MALE PUJSKE prodam. Vanča vas 7. M-3975
PUJSKE, nad 20 kg, prodam. Meolic, Dokležovje 34 a. M-3983
MALE PUJSKE prodam. Krajna 63. M-3988
VISOKOBREJO TELICO, kontrola A, prodam. Križevci 43 v Prekmurju, ® 77 843. M-3989
KRAVO, kontrola A, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Križevci 38 v Prekmurju. M-3991
MALE PUJSKE prodam. ® 46 161. M-4001
TELICO, kontrola A, brejo 8 mesecev, staro 2 leti, prodam. Predanovci 29. M-4022
MALE PUJSKE prodam. ® 46 298. M-4028
DVA PRAŠIČA, 130 kg, prodam. ® 43 116. M-4032
MALE PUJSKE prodam. Sodišinci 3. M-4037
GOSTILNA BEZNEC IZ BEZNOVEC
VAB! 9. marca 1991 ob DNEVU ŽENA NA VESELICO.
IGRA — EN MOŽ-ansam-bel — DRAGO
DVE KRAVI, ena stara 8, ena 5, s teletom, prodam. Dol. Bistrica 83. M-4042
MALE PUJSKE prodam. Skakovci 66. M-4045
MALE PUJSKE prodam. G. Bistrica 186, ® 70-356. M-4067
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. M-l
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, stare 4 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Naročila sprejama in daje vse informacije gostilna Anica Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. ® 43 070. M-2
KRAVO, staro 5 let, brejo 5 mesecev, ugodno prodam. Koroša, Hotiza 84. M-4082
BREJO KRAVO prodam. ® 70 831.
M-4000
Svet SCTPZ Murska Sobota razpisuje dela in naloge
VODENJE TEKSTILNE DELAVNICE
(dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi)
POGOJI:
Višja izobrazba, ki se zahteva za učitelja praktičnega pouka v tekstilni usmeritvi, in opravljen strokovni izpit. Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta (oz. se doba lahko skrajša, če se spremenijo normativni akti).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Srednješolski center tehni-ško-pedagoške usmeritve, Veljka Vlahoviča 12, 69000 M. Sobota, z oznako »za razpisno komisijo«.
"K
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa v svetu SCTPU M. Sobota.
PRI VESELI GORIČANKI, Radovci na Goričkem, tel. (069) 77 616 čestita vsem ženskam ob njihovem prazniku, 8. marcu!
LIDIJA GYČRFI
CVETLIČARSTVO
Murska Sobota, N. Tesle ul. 1
(nasproti avtobusne postaje), tel. 31 495
• lončnice vseh vrst, domače proizvodnje • rezano cvetje iz uvoza (med drugim tudi orhideje iz Holandije) • odprto cel dan
9!
91
91
Vsem ženskam čestitamo ob njihovem prazniku in se priporočamo!
DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota p. o. TEČAJ RETORIKE V MURSKI SOBOTI
Se želite naučiti osnov razumljivega in prepričljivega izražanja ter suverenega nastopa?
Za vas organiziramo 20-urni tečaj govorništva od 25. do 29. marca od 16. ure do 19.30 v prostorih Delavske univerze.
Tečaj bo vodil dr. Boris Grabnar.
Prijave zbiramo do 11. 3. 1991. Število udeležencev je omejeno.
ZBIRAMO TUDI PRIJAVE ZA TEČAJE:
— voznik viličarja, — strojnik lahke gradbene mehanizacije, — strojnik težke gradbene mehanizacije. Informacije in prijave na Delavski univerzi v M. Soboti, Kidričeva 19, telefon 21 137.
AGROSERVIS p.o.
Murska Sobota
69000 Murska Sobota, Kroška c. 58 poštni predal: 41
telefon: (069) 21-630, 21-321 telefax: (069). 21-322
žiro račun: 51900-601-11849
NOVO V AGROSERVISU!
— Posebna ponudba
trgovine Agroservis:
• do 10. marca 10 % popust
ob nakupu traktorskih prekopalnikov (frez) širine 1.60 m
— Po stari ceni peči za centralno ogrevanje STAN-
DARD UNI. Možnost plačila v treh obrokih.
Pohitite z nakupom, saj so količine omejene!
— Priporočamo se z našimi servisnimi storitvami!
KMETIJSKA ZADRUGA
ABC POMURKA, KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA razpisuje 18. marca 1991 ob 12. uri na sejmišču v Gornji Radgoni
JAVNO DRAŽBO
1.	osebni avtomobil FIAT 750, letnik 1983, izklicna cena 8.000.00 din,
2.	osebni avtomobil R 4, letnik 1984, izklicna cena 10.000.00 din,
3.	peč za cehtralno ogrevanje, 80.000 kW, izklicna cena 150.000.00 din,
Prometni davek na kupljene stvari plača kupec. Ogled je možen uro pred licitacijo, interesenti morajo položiti 10 % varščino, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati.
Stran 22
VESTNIK, 7. MAREC
PROSTOR v Beltincih, primeren za obrt, dam v najem. 18? 41 640. M-3931
GOZD, 80 arov, v Mačkovcih, prodam. ‘S? 22 398. M-3932
travnik, primeren za počitniško hišico, v Dankovcih, 23 arov, prodam. Gjergjek, Dankovci 25. M-3970 NA LEPEM KRAJE ŠTAJERSKE, blizu G. Radgone- Sp. Ivanjec prodam parcelo, veliko 4.400 m’. Primerna je za gradnjo delavnice ali stanovanjske hiše. Cena po dogovoru. ® (068) 49 119. M-MM
GOZD, 1,17 ha, v Borečih, in vinograd, 0,28 ha, na Stari Cesti — nov nasad, prodam. ® 87 729. M-12395 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V BLOKE, 1. nadstropje, 63 m', v Lendavski ulici 53, prodam zaradi gradnje hiše. Vseljivo: jeseni letos. Pojbič, Lendavska 53, ® 24 535. M-JP
KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE, družbeno, zamenjam za večje v Murski Soboti. ® 21 387. M-MM
GRADBENO PARCELO v Beltincih prodam.® (062) 39 617. M-14711 ODDAM LOKAL za mirno obrt v Radencih. Naslov v upravi lista. M-4012
ENOSOBNO STANOVANJE IN GARSONJERO v Murski Soboti prodam. ® 25 006, od 7. do 15. ure. M-4014
32 AROV ZEMLJIŠČA, travnik, vinograd, gradbeno parcelo, prodam. Možna zamenjava za kmetijsko mehanizacijo. Bogojina 127. M-4024 GRADBENO PARCELO v Rankov-cih prodam. ® 43 125. M-4034
VEČJO KOLIČINO SENA prodam. Dezider Pongrac, Prosenjakovci 45. M-3980
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 1, prodam. Čukljek, Jezera 53, Rakičan. M-3982
AVTOPRIKOLICO in voz z gumijastimi kolesi, jeklene konstrukcije, gume 16 col, prodam. Turnišče, št. Kovača 61, ali ® 72 092, po 16. uri. M-3984
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega 1963 na CPŠ v Murski Soboti na ime Mirko Kos, Krog, Murska ul. 102, M. Sobota. M-3987
PRIKOLICO za avto prodam. Čopova 19, M. Sobota. M-3992
SPOZNATI ŽELIM vdano ločenko ali starejše dekle. Pošljite svoj naslov s fotografijo na upravo lista v roku 14 dni pod šifro: SREČNO ŽIVLJENJE. M-3954
PREKLIC!
Preklicujem veljavnsot HK št. 282756, izdane pri H KS Panonka na ime Mirko Flac, Križevci 3 a, Križevci pri Ljutomeru. M-3997
SADIKE VINSKE TRTE, rizling, šipon, savinjon, kraljevina, župljanka in rekaciteli, prodam. Cena 10,00 din. Vladeta Djokič, 37254 Konjuh, ® (037) 875 116. M-12375
ELEKTROMOTOR, 18,5 kW, in motorno žago znamke STIHL 0,51 prodam. ® 70 831. M-4000
TEMNOMODRO OBLEKO (najmanjšo moško — št. 48), novo, ugodno prodam. ® 46 534. M-4007 PEČ TV CENTRAL 23 za etažno centralno kurjavo, malo rabljeno, prodam. Ferencek, Tešanovci 103, popoldne. M-4009
MEŠALNO MIZO, 5-kanalno, prodam. ® 78 695. M-4017
150 I BELEGA VINA (burgundec, šipon, rizling) in 150 1 domačega vina, prodam. ® 45 364,. popoldan. M-4019
MOTOR ACME, dizel, za kosilnico BCS, prodam. ® (061) 860 192. M-MM
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala št. 29, izdanega na Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru v šol. 1. 1979/80 na ime Zvonko Makovec, Janka Ribiča 7, Ljutomer. IN-12389
SENO, večje količine, prodam. ® 87 748. IN-12401
OPREMO, primerno za disco ali lo-kal: helikopter, sprehajalca reflektorjev, kroglo in ojačevalec, 400 W, za 10.000 din, prodam. ® 42 647, Martin Steiner, Partizanska 4, Beltinci. M-MM
SVINJSKO MAST ugodno prodam. Andrejci 4.'FM-3935
TRIETAŽNO PEČICO za gostinske lokale in slaščičarne, novo, nerablje-no, prodam. Izidor Klar. Ivanci 17, ® 47 269. M-3939
STEKLENE omare (vitrine) za obleke in dodatke, primerne za trgovine prodam. ® 22 709. M-3944 SESALEC ZA PRAH, z garancijo, Prodam. Št. Kovača 25, Rakičan. M-3945
ELEKTROMOTOR z reduktorjem, 38O v, 1,1 H P, 1400/40 obratov na minuto, prodam. Janko Horvat, Pečarovci 19. M-396I
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knji-*ice št. 21234-0, izdane pri H KS Pa-fionka v Murski Soboti. Marija Hiil, D- Slaveči 45. M-3962
LTO, 4x4,in 80 arov njive prodam. Banovci 15. M-3965
Ob 8. marcu dnevu žena iskreno Čestita in vabi na domače koline 8., 9.
10. marca gostilna Zadravec, Bel-bnci. Vabljeni!
BALIRANO SENO prodam. Raki-čan, Panonska 19. M-3971
Tama imperial star snare M/2 x 14 jn digital delej ibanez prodam. ® 77 276. M-3972
Motorno žago alpina, cisterno Creina, 2.200 I, in trosilnik hlev-skega gnoja Tehnostroj prodam. Kuzmič, Šalamenci 54. M-4020 topo (uto), pokrito z opeko, veliko-stl 8 x 4 m, v zelo dobrem stanju. Prodam. Cena po dogovoru. Domiter, Jl|rij 107, p. Rogašovci. M-4021
PREKLIC!
Gospodu Budimirju Gaševiču se zahvaljujem, da odstopa od tožbe za nepreverjene izjave, ki sem jih dal o njem v lokalu Čebelica Maja v Vidmu. Ludvik Ketiš, Biserjane 20. M-3029
400 W avtoojačevalec z ustreznimi zvočniki, vgradnimi v zadnjo polico, za R 4, prodam. ® 25 006, do 14. ure. M-4031
VODOVODNO ČRPALKO, dva elektromotorja ter smrekove in borove plohe prodam. Branko Bukvič, Strukovci 23 a. M-4035
DROBEN KROMPIR ugodno prodam. Noršinci 5, p. Martjanci. M-4136
KLAVIATURE ROLAND JUNO 106, WASHBURN BAS KITARO, mikrofon AKG C 410, poler M 900, 2 x 200, ojačevalec, 2 x 300 W, oja-čevlec, 2 x 120 W, in ojačevalec za kitaro Marschall prodam. ® 22-082. M-4046
OSEBNI RAČUNALNIK XT AM-STRAD PC 1512 SD z monokromat-skim monitorjem in programsko opremo, deklariran, prodam. Cena po dogovoru. Šalovci 164 a, ® 78-410, dopoldne. M-4050
NOV OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, nerabljen, 1.000,00 ATS, in globok otroški voziček, rabljen samo tri mesece, prodam za 1.000 ATS. ® 22-132. M-4054
VHODNA VRATA, nova, s podboji, 110 x 220, prodam. Dolga ulica 88, Moravci. M-4055
KS BAKOVCI vabi v nedeljo, 10. marca 1991, ob 14. uri v vaški dom na proslavo ob dnevu žena. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ, godbe na pihala in cerkveni mladinski pevski zbor. Po proslavi bo gasilsko društvo pripravilo veliko veselico, zabaval vas bo ansambel Stil. Vstopnine ne bo. Vabljeni! M-4156 PRIKOLICO, dvoosno, Tehnostroj, prodam. Karel Krenos, G. Slaveči 124, ® 78-275. M-4060 VIDEOREKORDER SABA, videoigre sega in ITISON, 3x5, ugodno prodam. Novak, Lendavska 19 a, 6. nadstropje. M-4062
SUH REZAN LES in deske ter hlode za ostrešje prodam. Smodiš, G. Petrovci 89, ® 25 110. M-4069 POSTELJO ZA ENO OSEBO, jogi in majhno omaro prodam. ®48 194, od 7. do 15. ure — ob delavnikih. M-4072
100 m’ LADIJSKEGA PODA prodam. ® 73 131. M-4059 SAMOTNO OPEKO za krušne in centralne peči poceni prodam. ®(062) 721 034. M-14722 OSTREŠJE, kompletno, z letvami in opečno kritino, primerno za gospodarski objekt velikosti 8 x 15 m, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Traktor STEYR, 18 KM, letnik 1971, pet brzin naprej in nazaj, ugodno prodam. Ščavničar, Mele 6, ® 74 001, služba 74 671. M-14724 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO Panonija, novo, prodam 10% ceneje. Križevci 26 b pri Ljutomeru. IN-»405
HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam. ® 82-056. IN-12403 Preklic!
Ida Kristan, Stanujoča Ratež 21, prepovedujem sestri Marici Krempl iz Mladinske 16 v Gornji Radgoni prodajo in koriščenje premičnin in nepremičnin s kmetije Hvalič v Herce-govščaku, dokler ni ugotovljeno lastništvo. V nasprotnem promeru jo bom sodno preganjala. Gr-14713 PRIKOLICO za avto prodam. Petanjci 76, ® 46 572. IN-14723
27-LETNI FANT bi srčno rad spoznal dekle ali mlado mamico iz Pomurja za skupno življenje. Otrok ni ovira. Prosi, da se mu oglasite s ponudbo, ki io pošljete na upravo lista pod šifro: SREČA ZA NAJU. M-4063
FANT, star 34 let, samski, brez obveznosti, zaposlen, s stanovanjem in avtom, nealkoholik, bi rad spoznal dekle, okrog 34 let, za skupni dom. Ponudbe s fotografijo pošljite na upravo lista pod šifro: PRELEPA POMLAD. GR-14715
MED VSAKDANJIM SKUPNIM PRIZADEVANJEM ZA USPEŠNI IN LEPŠI JUTRI NAŠEGA PODJETJA, NAŠEGA ŽIVLJENJA, JE SMRT NEPRIČAKOVANO IN MNOGO PREZGODAJ ZA VSELEJ ODTRGALA OD NAS DOBREGA PRIJATELJA IN SODELAVCA
Ivana Zadravca
DOKLER BOMO ŽIVELI IN DELALI, BO V NAS ŽIV SPOMIN NANJ, HVALEŽNI MU BOMO ZA OPRAVLJENO DELO, ZA LEPO, ISKRENO, TOPLO PRIJATELJSTVO
SODELAVCI
IZ POMURSKE ZALOŽBE
V tišini groba mirno spiš, a med nami kakor prej živiš. V spomin ti bodo rože cvetele in svečke drobne gorele.
V SPOMIN
6. februarja je minilo 6 let žalosti, bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in sorodnika
Jožeta Gomboca
iz Mačkovec
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu in kruti resnici, da te ni več med nami.
Naj ti bo lahka domača zemlja.
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
V tihi žalosti: vsi tvoji
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Ema Horvat
roj. Ciglar
s Tišine
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno in samo.
V SPOMIN
12. marca mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno tragično zapustil dragi mož, oče, dedek, zet in brat
Ivan Gomboc
iz Dokležovja 2 b
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje, sveče in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Dediju
V SPOMIN
NJEGOVA VNUKA DEJAN IN NINA
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ne mine dan, ne noč, med nami spomin nate vedno je navzoč.
V SPOMIN
5. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in tast Koloman Nemet
s Kobilja
13. februarja je minilo enajst let, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
Marija Nemet
roj. Seršen s Kobilja
Ostali so sledovi pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Vsem, ki se ustavljate ob njunem grobu — iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki so ju imeli radi
STORITVE
STROJNO PLETEM IN ŠIVAM po naročilu. ® 36 385. M-2936 OTROKE VZAMEM v varstvo. Len-davska 17 a, pritličje, stanovanje 2, M. Sobota. M-3940
INŠTRUKCIJE ZA OSNOVNO IN ZAČETNE LETNIKE SREDNJE ŠOLE. ® 25-497. M-3950 INŠTRUIRAM nemščino za osnovno šolo. Prodam kavč, 4-delni, regal, in kupim rabljeno prikolico za osebni avto. ® 74-607. M-3956 NOVO!
SERVISIRAM vse motorne škropilnice in motokultivatorje. Zagotovljeni rezervni deli. Avtoservis Milan Balažič, Plešivica 29, Ljutomer. IN-12396 ZA REGISTRACIJO ZASEBNIH PODJETIJ izdelamo dokumente. ® 23-622. M-4008
INŠTRUIRAM MATEMATIKOIN FIZIKO ® 48 204, popoldan. M-4040
OTROKE vzamem v varstvo. Lendavska 17 a, pritličje, stanovanje 2, M. Sobota. M-3940
DELO NA DOMU! Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z znamko. Marjetka Antolič, Litmerk 3, 62270 Ormož. 1N-12390
ZAPOSLIM SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA in avtoličarja. Matija Kuzma, Črenšovci, ® 70 550. M-3986
ZA SEZONO 1991 iščemo kuharja ali kuharico. Pogoji: avstrijsko spričevalo ali znanje nemščine. Informacije v nedeljo, 10. marca 1991, od 10. do 12. ure po® 99 43 31 76 201. M-4049 IŠČEM SODELAVCE ZA ZBIRANJE NAROČNIKOV. Informacije vsak večer, ® 87 775. M-LK
SPOZNATI ŽELIM vdano ločenko ali starejše dekle. Pošljite svoj naslov s fotografijo na upravo lista v roku 14 dni pod šifro: SREČNO ŽIVLJENJE. M-3954
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sv. maše in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Horvatu za poslovilne besede ter’gasilcem s Tišine.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Ko živela sem, ljubila sem vas a zdaj, ko me ni, ljubite me v spominu vi.
Ko spomnite se na me, prižgite sveče, moj grob krasite.
ZPMNNLN
Po krajši bolezni nas je v 70. letu za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča
Sidonija Pintarič roj. Šavel z Vaneče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo družini Kuhar za vso pomoč v zadnjih letih in med njeno boleznijo. Zahvala tudi družinama Kolomana Horvata in Draga Kiironje za vso pomoč. Hvala kolektivu Agroservisa.
Posebno zahvalo smo dolžni primariju dr. Jožetu Be-dernjaku ter celotnemu osebju infekcijskega oddelka za ves trud, da bi jo ohranili pri življenju. Zahvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem. Hvala tudi pogrebnemu zavodu iz M. Sobote za vse storjeno. Vsem še enkrat — hvala.
Vaneča, Kranj, 22. 2. 1991"
Žalujoči: sinova Rudolf in Štefan, hčerka Hermina z možem Milanom ter vnuka Slavko in Boštjan
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po krajši in hudi bolezni nepričakovano zapustila draga mama, babica in prababica
Helena Perša
iz Brezovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe, dragi mož, oče, dedek in pradedek, od nikoder ni.
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil nenadomestljivi dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in sorodnik
Štefan Koltai
kmetovalec iz Vučje Gomile 44
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena in topla zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Zoltanu Ci-gutu za ganljivo slovo. Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Vučja Gomila, 22. februarja 1991
Žalujoči: vsi njegovi
Vestnik, 7. marec 1991
Stran 23
v besedi in sliki
DRUŠTVO INVALIDOV GR
Dobili svoje prostore
Društvo invalidov Gornja Radgona, ki šteje 560 članov, in ima tri aktive (V Apačah, na Kapeli in v Gornji Radgoni), je bilo doslej brez lastnih prostorov in so se člani sestajali v prostorih krajevne skupnosti, gasilskem domu, lovskih in šolskih prostorih. Pred kratkim pa so dobili v najem dva prostora v Panonski ulici 20 v Gornji Radgoni, in ju preuredili. Ker društvo nima denarja, so se preureditve lotili invalidi sami in opravili vsa obrtniška dela. Pri tem so opravili 560 prostovoljnih delovnih ur. Najaktivnejši so bili člani kapelskega aktiva, saj so opravili 310 prostovoljnih delovnih ur, apaškega 180 in radgonskega 170 delovnih ur. Tisti člani, ki pa niso delali, so prispevali skromne zneske za nakup materiala. Kot je povedal tajnik društva Jože Vogrinčič, imajo tako člani društva možnost, da se vsako sredo od 8. do 12. ure oglasijo v društvenih prostorih, kjer dobijo potrebna pojasnila in nasvete. Želja društva pa je, da bi pritegnili tudi druge invalide, ki še niso vključeni v njihove vrste, teh pa je v radgonski občini še okrog 300. Sicer pa društvo zlasti pomaga negibljivim in socialno ogroženim članom. Načrtno skrbi tudi za rekreacijo in cenena letovanja invalidov.
Ludvik Kramberger
Rdeči maki v Mariboru
Devet medvedkov taborniške čete Rdeči maki, ki deluje v okviru Odreda Veseli veter na osemletki Edvard Kardelj v M. Soboti, si je v spremstvu vodnikov ogledalo v mariborskem muzeju narodne osvoboditve priložnostno razstavo pod naslovom Skavti in gozdovniki na Slovenskem. S tem so opravili uro zgodovine slovenskega taborništva, kajti skavti in gozdovniki so bili pred drugo svetovno vojno predhodniki po vojni ustanovljenih slovenskih tabornikov.
Filip Matko
ZDRAVJE NAJVEČ VREDNO
Število
Po 14 dneh konec gladovne stavke Friderika Dokla iz Gornje Radgone — Pomoč zdravnikov Momčila Popoviča in Jožeta Magdiča — Moralna podpora sodelavcev
upokojencev
narašča
V soboto, 2. marca, je Friderik Dokl iz Gornje Radgone, delavec Avtoradgone, prenehal gladovno stavkati. Od 16. februarja do 2. marca ni zaužil prav ničesar, ampak je pil le vodo. S tem je želel izraziti protest proti nepravilnostim v poslovanju Avtoradgone in opozoriti na nevarnost prehajanja nekdaj družbene
da bi problem rešili na človeški način, je začel gladovno stavkati.
V veliko moralno pomoč sta mu bila žena Vera in zdravnik Momčilo Popovič, zadnje dni gladovne stavke pa se je redno sestajal tudi z Jožetom Magdičem.
bbp
Začetki bančništva v Lendavi
V teh dneh imamo tako ali drugače vsi opravka z bankami. Skrbi nas, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo z našim denarjem. Kako pa je bilo to nekoč, na začetkih bančništva pri nas? Kdaj se je pri nas pravzaprav začelo bančništvo? V starih zapisih smo poiskali nekaj zanimivosti, na katere smo pozabili ali pa zanje nismo vedeli.
Že v prejšnjih stoletjih so se nekateri ugledni ljudje ukvarjali z mislijo, kako oplemenititi sredstva meščanov v korist gospodarskega razvoja mesta. Prišli so do sklepa, da je potrebno ustanoviti tako ustanovo, ki bi zbirala, oplemenjevala in posojala denarna sredstva. Začetki bančništva pri nas nas peljejo v Lendavo, kjer so temeljni kamen prve hranilnice položili 1. marca 1873. leta, in sicer je to storil mestni advokat K. Mihaly Hajoš, ki je tega dne sklical ustanovni zbor delničarjev. Na njem so delničarji sprejeli osnovna pravila delniške družbe. Na čelu delniške družbe je bil predsednik, posle pa je vodil 30-članski odbor. Že prvo leto je družba sklenila poslovanje z ostankom dohodka, ki ga je razdelila med delničarje.
Hranilnica je že na začetku pridobila zaupanje varčevalcev in posojilojemalcev, saj se je skupen promet že v prvem letu poslovanja povečal za petkrat.
Leta 1882 je družba zgradila poslovno stavbo, ki je bila tisti čas v ponos mestu (danes je v tej zgradbi uprava trgovskega podjetja). Ustanavljanje hranilnic v bližnji okolici ni ogrožalo delovanja, tako so vsako leto odvajali določen znesek za razvoj mesta, v gradnjo železnice in drugih objektov.
Kdo je bil dr. K. Mihaly Hajoš, čigar ime je zapisano v vse kronike mesta Lendava? Dr. Hajoš je kot odvetnik prišel v Lendavo 1872, leta, potem ko je postala mesto z mestnimi pravicami in dobila okrajno sodišče. V me-
sto je prišlo tudi več drugih izobražencev, ki so kmalu postali gonilna sila razvoja. Dr. Hajoš je leta 1873 ustanovil lendavsko gasilsko društvo in še istega leta hranilnico. Posebej se je zavzel za gradnjo železniške proge, ki je bila leta 1890 tudi zgrajena. Od takrat so se naši kraji odprli v svet. Tega leta se je zavzel tudi za grandjo lendavske meščanske šole. V letih 1903 do 1906 je bil pobudnik gradnje mestne kanalizacije in tlakovanja ceste. Deli nekdanje mestne kanalizacije delujejo še danes, Lendavčani pa so imeli tlakovano cesto vse do leta 1975. Dr. Hajoš je bil tudi ustanovni član lendavske dežni-karne, ki so jo ustanovili leta 1906. Lendavska dežnikarna je bila prvi industrijski objekt v naši pokrajini. Dr. Hajoš je umrl 1912. leta.
Danes ima Lendava dve banki, poštno hranilnico in ob njej še kmečko hranilnico pri kmetijski zadrugi.
Jani D.
NA VZHODNI OBVOZNICI PREŽI NEVARNOST - Čeprav bo povezava podaljška Gregorčičeve ulice v Murski Soboti z drugimi mestnimi ulicami končana do maja, na njej že poteka gost promet. Tako »bližnje srečanje« učencev in avtomobilov pa ni gotovo prijetno. Zato bo treba čimprej urediti varne prehode za pešce. Besedilo in posnetek: M. Jerše
। Uspel । referendum
। v Kotu ।
IV Kotu, eni najmanjših vasic v g lendavski občini, so se ponovno S odločali za uvedbo krajevnega S samoprispevka. Tudi tokrat so se ■ odločali za hitrejši razvoj vasi, saj si lahko le tako uredijo bolj- ■ še življenje. Tokrat je za referen- ;
Idum glasovalo prek 90 odstotkov volilcev. Denar, ki ga bodo zbra- ■
| li v petih letih, bodo porabili za ■ dokončanje ureditve gasilsko-va- ' škega doma, ulično razsvetljavo, I vzdrževanje poti. Nekaj denarja bodo namenili tudi za ureditev -otroškega vrtca v Gaberju.
V Pomurju je 24 tisoč 500 upokojencev (od tega približno 6 tisoč, ki prejemajo starostno kmečko pokojnino), na primer v mariborski enoti, kjer vodijo evidenco tudi za Ptuj in Ormož, pa 58 tisoč. Za primerjavo; v Pomurju je bilo konec lanskega leta zaposlenih 38 tisoč 660 delavcev.
Ob možnostih predčasne upokojitve ter dokupa zavarovalne dobe pa se število upokojencev povečuje tudi zaradi številnih invalidskih upokojitev.
V lanskem letu je invalidska komisija pri soboški enoti Skupnosti pokojninskega in invalid-, skega zavarovanja obravnavala 1527 vlog. Kar 321 so priznali invalidnost prve kategorije, 141 druge (štiriumo delo) ter 143 invalidnost tretje kategorije. Spremenjeno delovno zmožnost so priznali 37 vlagateljem, za 122 pa so ugotovili, da zdravljenje še ni končano ali da invalidnosti ni. Invalidske komisije opravljajo tudi ocenitve invalidnosti ter priznavajo pravico za tujo nego ter drugo. Leta 1989 so rešili 1434 vlog. Invalidnost prve kategorije so priznali 297 vlagateljem, drugo 106 in tretjo 113. Spremenjeno delovno zmožnost so priznali 69, za 132 pa so ugotovili, da zdravljenje ni končano oziroma, da ni invalidnosti.
Če je slovensko povprečje nekaj več kot dva zaposlena na upokojenca, je za Pomurje to razmerje nekaj več kot 1,5 zaposlenega na upokojenca.
lastnine v zasebne roke.
Zgodba Friderika Dokla se je pravzaprav začela že mnogo prej. Lani je bil eden izmed najbolj odgovornih v Avtoradgoni, predlagal je novo organizacijo, a so jo zavrnili. Dokl je začel delovati v sindikatu, opozarjati javnost na nepravilnosti pri poslovanju in prikrivanju podatkov. Zaradi tega je 23. januarja prejel odločbo o suspenzu (odstranitvi z delovnega mesta), proti njemu pa so tudi uvedli disciplinski postopek. Dokl je hudo prizadet poskušal dobiti odgovor, pomoč na drugih naslovih. Zaradi neuspeha in nezanimanja vodilnih,
KAMEN N \ K\MI N P\1 \( v Obris............. poslovno stanovanjskega objekta na vogalu Lendavske in Cvetkove ulice v Murski Soboti so iz dneva v dan jasnejši. Objekt, v katerem bo v pritličju več trgovskih in gostinskih lokalov ter pisarne, v 6 nadstropjih z mansardo pa 34 stanovanj, bo nared do junija letos. Predračunska vrednost bloka z ureditvijo okolice je 25 milijonov dinarjev. Gradnjo so prevzeli delavci Pomgrada s kooperanti, investitor pa je oddelek za stanovanjsko gospodarstvo pri SO Murska Sobota. Besedilo in posnetek: M. Jerše
mh
NI VAŠKA, TEMVEČ MESTNA ULICA — Takšen je pogled pa Ulico ob progi v Murski Soboti, ki jo je slabo vreme v prejšnjih dneh dodobra načelo. Zato se ljudje upravičeno sprašujejo, kdaj bodo končno začeli urejevati kanalizacijo in asfaltirati to ulico, kar je sicer predvideno tudi v krajevnem samoprispevku. Po zagotovilih sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Silvija Podleska so se zaradi tehničnih težav pri izvedbi projekta dela nekoliko zavlekla. Po njegovih besedah je realno pričakovati — denarno je problem že rešen — da bodo do sredine letošnjega leta začeli delati. Tako naj bi julija začeli urejevati kanalizacijo, zatem pa asfaltirati. Besedilo in posnetek: M. Jerše

PRODAJA IN SERVIS OSEBNIH AVTOMOBILOV
SKODA
135 L
cena 106.500,00 din + 33,5% davek
135 LS cena 116.000,00 din 4- 33,5% davek
Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50,
tel : (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Za prvo osemletko — proti kanalu
Kidričeva 33 a, MURSKA SOBOTA
Z veseljem sporočamo, da imamo v obeh prodajalnah spet izjemno bogato ponudbo novih modelov domačih izdelovalcev in uvoženih iz Nemčije in Francije!
•	v zalogi modeli RIO iz Nemčije
•	modna oblačila iz Francije
•	usnjeni izdelki Utoka in drugih izdelovalcev
•	oblačila, modni dodatki in še kaj za vse okuse
•	primerna darila za dan žena
UGODNE CENE — MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA!
Iskrene čestitke ob dnevu žena!
AVTO MOTO DRUŠTVO »ŠTEFAN KOVAČ«
MURSKA SOBOTA, NORŠINSKA UL. 2, tel.: (069)21-172 in 21 120
DOBA V A TAKOJ!
Servis in garancija zagotovljena!

Stran 24
VESTNIK, 7. MAREC 1D*J