Koncert i filmske J glasbe v . Nazarjah
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 10
ittffliBfgr;1^	— ™ =-
BENCINSKI SERVIS
LETUS
Hmi-!i|lkA prtltrtll
Lp. Reil» II, <cl.: 131 411 83
1 Hsedftiiiitve ^jmdbertsbuci vete vanje
Šešce4SPrebold »Tel.:03/70530 57 • GSM:041/642643
Pozimi TOPLEJE - poteti HLADNEJE
Toplotno - izolacijski fasadni sistemi
(R6fix, Baumit)
|i\l IHMIIOBHLI Hl VA.1 V.MlUlil
v m: i Mcnidt sn>!tiA\f i
NA
ptHwnvnFv SIP
www.tefmosgd.com
NEŽIVILSKE TRGOVINE
11 -jo H ii ¿i'-urno, ¿Ü'IJILIKO	arfnD^tJniEi,
Ra^na, fl^n.-i tj. G fir.Ml iH Ct ■ mi jj Aftimtov im e, Cj.orüi. Trgovina Miva Suhi. imlklml i. Bbriuit H LČic Rrt cj 113, Haii oU Savinji, Trgovina Radmijjt. Rndmirj» 11. LJubnn, ftp f nri.r. Fortl £ I Juhno SPLjMftM« Plac,Fl« H. Ljubno SP l.uic. Luir 1rt5. l.uii! 3P &o<tjva, Hi)4l1.HKMl
Velikonočna ponudba:
Onrtiovijtdncq, M1O3
MC L| u t, j, C,.: L,i 11 j 1. up.j r-,|- J.:. .L. h,1 '..¿Ir j, S31 47 J D
rj7-dTJi »37-flT-S;
■iUdi'L'mn Üiimjb (irm) »«iiviM*(rg i	vSjJ-i-lc
iafc|*j*i:i LJiAitft, I, ljubim	«¿13*1
¿elci ■! ,na Lj; 1 Li.irJ-i
rtiča nJr.i ftarimi rJr- ftadinkto 1 i IJu-ifl^ ■ Blisotfl Ljubno PI« Liirt; ¡«i	H4-10-2G
ftkjllt Gtmjl »;i rf Artrtitao« ^ I G Gr;iri HW-3D.SS
Sbi-SlO? MU-M-0S
S£*-7S0i asssisi
UJEiJlf-ii
ut.itjs
534-11-7* 139 J J-11} &5MM0
Zadruga mozirje
Krača udf^ja. »refcfljen^ Slraie*, ks
tokijli^j mieirm 100 s
Na lalogi so tc Hdike sadnega drevja jabFana , „....
Ugodna
■NPH 15*15j05, KAM. «Dmza V r.nPujU
Sitf vHtti Uejn. 33*33 inx P4l6P>4
POPUSTI Nfl^P GOTOVINO!	- ML
EUn/mt
L,aminat -5 vrst lesairaired 31 i
Menčalet Silan, 11 + 1 | GRATl$, več vrsl B
Sadike zelenjave in začimb (Druzovič)
POPUSTI Od te.* do 23.41011!!!
10% pop uit na Iji^čtj lekitil k) obuta vT^
10% na preproge?	_\
50% popust ni cdclk« ECEPEAK! E223B
■ Blagovnici Ljubno S!4 10 Sff
Korito ra rože, 60 cm Zemlja Natura, 70
2,10 EUR	ir9S tgfi
■ ■ ■■ i'iip ■■■■■ Ma • i (UUIM prtVihi <-Kr.., MJll.ih "«f" mi' ,'tn ¡ni [	i-i nrf . H""1 i ■ (II '
|■ |■ >i.■■■ r r, lllipil |H..V ' J1^T1|I|V. Illj-L I"
i, r [il Jh hI j i i Li*1!1
■ HlLl'
11» r ■ pji^-tnla/W * Ti li. ■■
d> i .LI') I * fMv^jJi.uii ijhifc i^fiii
K.UhTIišhl /tljRLl.l HlhiKl I)[I|J\,1 u.U.- Anbau]
K E fuLlflHOl-b l'_iV i ■liL hnirj i
l'l "L in<Ullj II IL li'Kr-.
Kl V4C»JE im umi
PJUJ11UA (s VEHVIÜ KUI.mi ULI h
FURMO 5GD
BCS) KHuidvairj
EKOlucionarnol
Btoicrakdi cntalna r-apra^ii nw flcmnjcije
10* rajkj^tjw 7A J^/
flpr.UUiUlJtl liri Ja KKS OOilM
NAK AVA OClSIl 5AMA
J_\fl«.JH.Vi yt IN NUUJOMJ
TP* btU.uj	h.3 <•■■■■■ liiii 1 Ji
MnhiE-	lHi>v>*rhd
im. irw« Ivt»	nui TMH^tnČ.
«■.■ril BIL^iV	trni fllWH
KJiiMkiMiLbusnUi ^H
: -lij-Ui Si I . hiiai
an» hW« I-Hfc	idhüwew
Veljo za prednaročila za leto 2011
* 5 ler ^amncij? * ¡ivaiitaro po gvmop^lh merilih * ugodno
JAH<it,KA>\iyS>Sn II «N
ki i'i-i m a zaboja, ihihi^ runu
r-^j	^l ih>hl ITI M(.ll
CI	TJ l.lfftn.HM
JiAJ/' '!^ niL.n.i%T> -<i
rrl »>H1PJ| i: n M Mi
rtliyiiil i^iHi, ¡"'L.h'il U It«™._
Izdelujemo • vse vrste fosod
•	notranje in zunanje stroj ne omete
•	gradimo stanovanjske objekte
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Tretja stran
Zaradi dela na črno še en referendum
Po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se obseg dela na črno v Sloveniji giblje med 17 in 25 odstotki bruto družbenega proizvoda (BDP). Razmere na tem področju so po Evropi zelo različne; naši severni sosedje Avstrijci beležijo le šest- do sedemodstotno stopnjo dela na črno, medtem ko le-ta v nekaterih sredozemskih državah presega četrtino BDP.
Pri nas je največ dela na črno v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, prevozništvu, prodaji in v osebnih ter poslovnih storitvah. Ena od pomembnih nalog, ki čaka državo v prihodnje, je določitev enotne metodologije, po kateri bodo redno merili pojav dela na črno oziroma sive ekonomije, za katero je sicer značilno, da se v kriznem obdobju poveča.
Poslanci opozicijskih strank SDS in SNS so po neuspelem poskusu, da bi državni svet izglasoval veto na pred dnevi v državnem zboru sprejet zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, vložili zahtevo za razpis referenduma. Državni zbor je na izredni seji za datum izvedbe referenduma določil 5. junij. Predlagatelji referenduma omenjenemu zakonu očitajo nedopustno omejevanje sosedske pomoči, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavnim načelom o podjetniški svobodi. Neustrezno naj bi bilo urejeno tudi kratko-
trajno delo na kmetijah, ki je omejeno na 40 ur in zgolj na sorodstvo do prvega kolena.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so prepričani, da bi bilo pravo orodje proti sivi ekonomiji pravilo »vsak račun šteje«. Državljani naj bi za vsako blago in storitev zahtevali račun, država pa bi jih nagradila tako, da bi vsakega odštela od njihove dohodninske osnove. Obrtniki pri tem izhajajo iz preprostega dejstva, da so za delo na črno oziroma sivo ekonomijo potrebni tako ponudniki kot kupci oziroma uporabniki, zato bi bilo treba tudi slednjim na učinkovit način »stopiti na prste«.
Ob razpisu še enega referenduma razumni poslanci, med njimi Jakob Presečnik, ugotavljajo, da je v Sloveniji očitno prišlo do razvrednotenja instituta referenduma in da se volivci upravičeno sprašujejo, zakaj sploh še potrebujemo vlado in državni zbor, če morajo o zakonih odločati sami. Čeprav ima SLS po besedah Presečnika glede zakona o preprečevanju dela na črno več pomislekov, se njeni poslanci zavedajo, da Slovenija mora ukrepati, sicer se bo kmalu pridružila prezadol-ženim članicam EU Grčiji, Irski in Portugalski.

IZ VSEBINE: 15
Tema tedna:
Medsosedska pomoč (ne)omejena................4
Referendum o malem delu:
Zmaga nasprotnikov malega dela...................5
RA Savinjske regije:
Visokošolsko središče potrebno regiji............5
Cesta Vid-Šmihel:
Sprožil se je še en plaz.........................................9
-
_(BK_
Škofja Loka:
Savinjske novice vidijo
svojo prihodnost na internetu..........................10
Cerknica:
Nagrada Olgi Klemše za
nadpovprečno uspešno življenjsko delo.......11
Mister Slovenije 2011:
Med kandidati tudi
Nazarčan Dalibor Matijevic...............................18
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 15, 15. april 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
ID
Tema tedna, Aktualno
medsosedska pomoč (ne)omejena
Z inšpektorji nad sosede, ki radi pomagajo?
Se preden smo se v nedeljo udeležili referenduma o malem delu, je v javnost že prišla novica o novem referendumu, ki se tiče dela na črno in medsosedske pomoči. Nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno je sicer že sprejet, vendar so poslanci SDS in SNS vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Zakonu najbolj očitajo tudi v javnosti močno kritizirano omejevanje sosedske pomoči ter slabo dorečeno odpravljanje vzrokov za delo na črno. Pri tem poudarjajo, da je nedopustno omejevati ljudi, ki pri delu pomagajo en drugemu.
NOV ZAKON SOSEDSKO POMOČ »NE« OMEJUJE
Nov zakon o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno zaostruje nadzor nad sivo ekonomijo, zvišuje kazni in omejuje sosedsko pomoč. Največ negativnega odziva je povsem pričakovano med ljudmi povzročilo omejevanje medsosedske pomoči. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, poudarja, da zakon sosedsko pomoč ne omejuje in v primerjavi s prejšnjim zakonom le dodaja določilo, ki takšno pomoč omejuje tistim, ki dejavnost opravljajo kot svojo pridobitno dejavnost. Tako se po Svetli-
kovih besedah za delo na črno ne šteje sosedska pomoč pod pogoji in v obsegu, da ne bo pomenila nelojalne konkurence podjetnikom in ne bo služila kot prikrivanje dejanskega dela ali zaposlovanja na črno. Dovoljena je v primeru solidarnostne pomoči, brez plačevanja na roko.
vanje, je za fizične osebe predvidena visoka denarna kazen.
POMANJKANJE NATANČNIH OPREDELITEV VZBUJA NEZAUPANJE
Predlagatelji referenduma so kritični tudi do po njihovem mnenju neustrezne definicije sosedske pomoči, saj ta kljub določilu o določeni bližini v smislu prebivanja ne opredeljuje, kakšna mora biti ta bli-
žina. Neživljenjskost zakona se naj bi kazala tudi v tem, da omenjeni zakon nikakor ne more predvideti vseh življenjskih situacij, do katerih bo prišlo, hkrati pa daje možnost, da si jih bo inšpektorat za delo razlagal kot sporne in jih bo sankcioniral. Tako se lahko znova, kot že tolikokrat prej, izkaže, da bo preveč birokratsko izvajanje zakona najbolj udarilo po malemu človeku.
Tatiana Golob
SOSED, KVALIFICIRAN KMET, NE SME POMAGATI?
S tem, da se sosedska pomoč ne omejuje, se ne strinja opozicija, saj novi zakon določa, da le-te ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu. Sem štejejo tudi kvalificirani kmetje. Le-ti s svojimi stroji ali rokami tudi brezplačno ali za simboličen znesek pomagajo sosedom in bolj oddaljenim vašča-nom, zato po mnenju poznavalcev razmer lahko govorimo o omejevanju pomoči. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejav-
Štefka Goltnik,
vodja mozirske izpostave
Kmetijskega zavoda Celje:
»Kmetje si pri svojem delu že od nekdaj pomagajo, zato so zaskrbljeni nad tem, kaj prinaša novi zakon. Predvsem se težave lahko pokažejo pri večjih kmetijskih delih, kot je na primer siliranje, ko kmet potrebuje pomoč sosedov oziroma drugih kmetov. Medsosedska pomoč se v veliki meri pokaže tudi, kadar neko družino doleti nesreča, kot je požar stanovanjskega ali gospodarskega poslopja, ali kadar umre kdo izmed gospodarjev kmetije. Takrat sosedje in tudi drugi vedno pomagajo po svojih močeh.«
nosti. Ali sedaj sosed mehanik ne bo smel brezplačno pogledati sosedovega traktorja, ki se bo zaradi okvare ustavil sredi oranja? Lahko premaknjene kritine na sosedinem hlevu poravna sosed, ki je zaposlen v krovskem podjetju? Za kršenje zakona, kjer bo v mnogih primerih šlo bolj za njegovo nepozna-
Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje:
»V okviru našega centra za socialno delo ljudem, ki se znajdejo v stiski zaradi svojega materialnega položaja, pomagamo z denarnimi sredstvi v obliki enkratnih denarnih pomoči, katere pa pogosto ne zmorejo pokriti vseh potreb. Zato v posameznih primerih skupno s posameznikom oziroma družino iščemo rešitev v obliki, ki zagotavlja ustrezno in zanj sprejemljivo rešitev.
Pri svojem delu podpiramo tudi pomoč, ki jo družina ali posamezniki v stiski lahko dobijo iz svojega socialnega omrežja torej od sorodnikov, sosedov, prijateljev. Pri medosebni pomoči s strani prej omenjenih je pomembno, kakšne odnose je oseba, ki je sedaj v stiski, z njimi imela in koliko je sama vlagala v dobro razumevanje z bližnjimi oziroma sosedi. Človeku, ki je bil sam pripravljen pomagati, tudi drugi radi priskočijo na pomoč. Pri nas se pogosteje srečujemo s posamezniki, družinami, ki same ne znajo oziroma zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, ne zmorejo poskrbeti za svoje potrebe. V teh primerih je tudi iskanje rešitev v okviru sosedske pomoči težavno in pogosto neizvedljivo.«
občinski svet mozirje
Koncesijska dajatev se vrne v lovišča
Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta je bil obravnavan odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu. Sredstva se namensko porabijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, in sicer za nakup krme za divjad, nakup semen za odpravo škod po divjadi na kmetijskih površinah, nakup zaščitnih sredstev za
preprečevanje škod ter nabavo in postavitev prometnih znakov.
Koncesijsko dajatev, ki za posamezno lovišče znaša najmanj 10 odstotkov od povprečnega prihodka za lovišče, izračuna Zavod za gozdove Slovenije. Polovica zneska je prihodek občine, polovica pa gre v proračun Republike Slovenije. V preteklem letu je ta prihodek znašal nekaj manj kot 500 evrov.
Štefka Sem
4 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Aktualno
referendum o malem delu
Zmaga nasprotnikov malega dela
Na 15. referendumu v samostojni Sloveniji je bilo v nedeljo proti zakonu o malem delu kar 80 odstotkov volivcev. Ker je bil zakon na referendumu zavrnjen, zakonodajalec leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino.
UDELEŽBA 34-ODSTOTNA
V slovenskem merilu je nekaj manj kot 34 odstotkov volivk in volivcev izrazilo svoje mnenje glede vladnega predloga o malem delu. V naši dolini je bila udeležba 36-odstotna, največ volivcev, skoraj 40 odstotkov se je volitev udeležilo v Mozirju, sledita občini Nazarje in Gornji Grad, kjer je svojo voljo izrazilo preko 37 odstotkov volilnih upravičencev. Z dobrimi 36 odstotki sledita občini Rečica ob Savinji in Solčava, na Ljubnem je bila udeležba 32-odstotna, najmanj ljudi pa je
izrazilo svojo voljo v občini Luče, kjer je bila udeležba 31-odstotna. V upravni enoti v Mozirju so lahko glasovali tudi invalidi, od 415 vpisanih v volilni imenik se jih je volitev udeležilo 150, 86 odstotkov le-teh je na referendumsko vprašanje obkrožilo proti.
DOLINA ENOTNO PROTI
Nasprotnikov zakona v Zgornji Savinjski dolini je bilo kar dobrih 84 odstotkov, medtem ko je za malo delo glasovalo dobrih 15 odstotkov. Kljub temu da je bila v lučki občini najnižja volilna udeležba
(Foto: Štefka Sem)
na območju doline, je bilo tam proti malemu delu skoraj 91 odstotkov volivcev, medtem ko se je po ostalih občinah ta odstotek vrtel med 85 in 86. Eno izmed volišč v Mozirju je izstopalo po tem, da so prav vsi, ki so volili, obkrožili proti.
RDEC KARTON VLADI
Neuspeh zakona je ocenil tudi premier Borut Pahor, ki meni, da ta izid kaže, da so ljudje glasovali tudi proti vladi, ne le proti zakonu. Kljub temu se prizadevanja vlade za reforme ne bodo ustavila. Skupaj z ministrom za delo Ivanom Svetli-kom, ki je tik pred zaprtjem volišč predvideval tesen izid referenduma o malem delu, je Pahor napovedal, da se bo vlada zdaj posvetila pokojninski reformi, ki jo bo najverjetneje prav tako doletel referendum. Strošek več kot štiri milijone evrov, kolikor stane referendum, za našo vlado ni problem, čeprav je težko pričakovati, da bodo volivci sami sebi izglasovali podaljšanje delovne dobe in ukinjanje že tako malo pravic.
Štefka Sem
razvojna agencija savinjske regije gostovala v nazarjah
Visokošolsko središče potrebno regiji
Razvojna agencija Savinjske regije je v Nazarjah pripravila delovno srečanje sveta, na katerem so sodelovali tudi župani vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, sejo pa je vodil predsednik sveta, župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič. Kot gostiteljica je v uvodu spregovorila nazarska županja Majda Podkrižnik. V pozdravnih besedah je orisala značilnosti posameznih občin in prizadevanja za razvoj turizma v naši dolini.
V nadaljevanju je bila predsta-
vljena strategija razvoja visokega šolstva v Savinjski regiji. O njej sta spregovorila vodja delovne skupine za ustanovitev univerze prof. dr. Dušan Lesjak in direktorica Javnega zavoda regijsko študijsko središče Katja Esih. Med drugim sta v svoji predstavitvi poudarila, da so cilji na področju razvoja visokega šolstva v Savinjski regiji usmerjeni v ustanovitev novega manjšega specializiranega višješolskega središča.
Podporo nadaljnjemu usmerje-
nemu in skupnemu razvoju visokega šolstva je v obliki podpisanega pisma o nameri izrazilo vseh pet samostojnih študijskih zavodov s sedežem v regiji. Po Lesja-kovem prepričanju je omenjeno središče potrebno regiji, tako gospodarstvu kot negospodarstvu. Z njim bi pospešili razvoj. Zato je Svet Savinjske statistične regije soglašal s strategijo in podprl vse aktivnosti razvoja visokega šolstva v regiji. Ker pa je bila delovna skupina razpuščena, je svet poo-
blastil Regijsko študijsko središče, da vodi vse aktivnosti za uresničevanje zastavljenih nalog.
Člani sveta so prisluhnili predstavitvi kolesarskega omrežja v Savinjski regiji. Izhodišča in namen raziskave sta podala direktor Razvojnega centra planiranje, d.o.o., iz Celja Radovan Romih in Tomaž Toman. Raziskava naj bi služila kot pravna podlaga za umeščanje in gradnjo kolesarskih poti. Cilj je umestitev kolesarske poti, ki bi povezovala celotno statistično regijo. Hkrati bi se novozgrajene poti navezovale na že obstoječe po sosednjih statističnih regijah.
Podrobneje bi se trase kolesarskih poti določile in usklajevale na sestankih med posameznimi občinami na ravni območnih razvojnih partnerstev. V okviru kolesarskega omrežja je namreč za kolesarske poti državnega pomena naročnik prometno ministrstvo, za kolesarske poti lokalnega pomena pa lokalne skupnosti.
Udeleženci so se ob zaključku seznanili tudi s projekti, ki so v izvajanju. Te je predstavil direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec.
Marija Šukalo
Udeleženci delovnega srečanja so prisluhnili tudi predstavitvi kolesarskega omrežja v Savinjski regiji.
(Foto: Marija Sukalo)
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 5
Iz občin, Informacije
občinski svet gornji grad
Svetniki odslej s prenosnimi računalniki
Gornjegrajski svetniki so na predzadnji seji prejeli prenosne računalnike, ki jim bodo olajšali delo. Občina je namreč v proračunu za tekoče leto predvidela nakup prenosnikov za svetnike. Po objavljenem javnem razpisu so posel sklenili z najugodnejšim ponudnikom.
Svetniki, razen enega, bodo odslej gradiva prejemali v elektronski obliki, kar bo zmanjšalo stroške ko-
piranja obsežnih gradiv za seje in odbore. Občinska uprava meni, da bodo stroški nabave računalnikov primerljivi s stroški, ki so jih imeli doslej s kopiranjem in pošiljanjem gradiva.
Štefka Sem
Komuniciranje med občinsko upravo in svetniki bo sedaj lažje in hitrejše. (Foto: Štefka Sem)
z lučko obvoznico obvozili pravila igre?
Lučana za svoje pravice pripravljena iti do Bruslja
Stanovalca na Juvanovih prodih Vida Kladnik in Franc Gaves se ne strinjata z varianto odseka lučke obvoznice, ki je bila sprejeta z državno uredbo konec lanskega leta. Po razgrnitvi prvotne variante, proti kateri se nista pritožila, so po njunih besedah pristojne državne institucije potek trase spremenile, zamik za okoli 80 metrov na severovzhod pa posega v njune vitalne interese, sta prepričana. Zato sta 17. januarja letos na lučki občinski svet naslovila pritožbo.
»Pritožbo vlagava zato, ker nama je po 22. členu Ustave RS kršena osnovna pravica enakega varstva pravic,« sta zapisala v pritožbi Kladnikova in Gaves in dodala: »Na javni obravnavi 23. junija 2009 sva bila skupaj z ostalimi občani seznanjena s predlogom trase, ki ne ustreza tistemu predlogu, ki ga je kasneje sprejel Svet občine Lu-če. Na razgrnitvi nihče od kompe-tentnih, ki so predlog pojasnjevali, takrat ni omenil variante, ki predvideva zamik trase in krožnega križišča za 80 metrov.«
O tem, da se krožišče premakne in se približa njuni hiši, s čimer naj bi se po njunem ugodilo sosedom, nista bila obveščena. Za to sta zvedela slučajno decembra leta 2010. Potek tako prestavljene ceste z nasipom in krožiščem bi znatno poslabšal njune življenjske razmere, menita Kladnikova in Gaves. Zato sta se pritožila in predlagala, da Svet občine Luče o zadevi ponovno odloča in vrne postopke v fazo
Stanovanjska hiša na Juvanovih prodih, kjer živita Kladnikova in Gaves.
(Foto: Marija Lebar)
pred 23. junijem 2009, ponovno pripravi javno obravnavo ali pa popravi sklep in sprejme odločitev, da se trase oziroma krožišča ne premika 80 metrov severovzhodno.
Bila sta vabljena na sejo občinskega sveta, ko je bila njuna pritožba obravnavana, vendar pisnega odgovora od občine še nista prejela. Pritožila sta se na pristojna ministrstva pa tudi varuhinji človekovih pravic in na Komisijo za preprečevanje korupcije. »Čakava na odgovore in sva pripravljena iti tudi do Bruslja, saj tako ravnanje občine ni bilo demokratično,« pravita.
Na občini so povedali, da so obema pritožnikoma zagotovili, da bo njuna pritožba obravnavana na prvi redni seji, kar se je tudi zgodilo. Občinski svet je dopis obravnaval 2. marca, seji sta prisostvovala tudi Kladnikova in Gaves. V zvezi z zadevo občinski svet ni sprejel nobenega po-
sebnega sklepa, so pa pritožnikoma 14. marca poslali dopis, kjer so zapisali nekaj pojasnil v zvezi s traso.
Zapisali so tudi, da se je občinski svet na 3. redni seji zavzel, da se poskuša poiskati rešitev situacije, ki je nastala s premaknitvijo prvotno predlagane trase. Ven-
dar pa, tako so zapisali, občinski svet ne more pripraviti ponovne javne obravnave poteka ceste, ker za to ni pristojen. Občinski svet lahko sprejme le sklep in ga posreduje na ministrstvo. Toda postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za omenjeno cesto je bil zaključen že lani. Svetniki so se v razpravi zavzeli, da se, preden se sprejme kakršna koli odločitev, o možnih rešitvah pridobi informacije na pristojnem ministrstvu.
»Skladno z zadnjim odstavkom dopisa vodimo aktivnosti z obema ministrstvoma, ki sta bili udeleženi pri postopku, predvsem ministrstvo za okolje in prostor, ki je koordiniralo celoten projekt. S tem v zvezi bi naj v kratkem imeli tudi sestanek z ministrom Vlačičem, kajti prometno ministrstvo je zadolženo za nadaljevanje postopka izvedbe državnega prostorskega načrta. Pojasnilo o zadevi smo poslali tudi varuhinji človekovih pravic,« je povedal župan Ciril Rosc.
Marija Lebar
Matična kronika za mesec marec 2011
ROJSTVA:
Rodilo se je pet dečkov in pet deklic. SMRTI:
Jožef Štiglic iz Florjana pri Gornjem Gradu, Maksimiljan Obojnik iz Radegunde, Anton Planovšek iz Dobletine, Marija Krajnc iz Pustega Polja, Antonija Poznič iz Gornjega Grada, Frančiška Suhoveršnik iz Nove Štifte.
51
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Politika, Gospodarstvo, Iz občin
savinjsko šaleška gospodarska zbornica
Zbornica dober servis tukajšnjemu gospodarstvu
Člani Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so si na zadnji seji zastavili program za letos. Z njim bodo še bolj poskušali nuditi podporo gospodarstvu, posebej malim in srednje velikim podjetjem. Dogodku je prisostvoval tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Stojan Binder.
Po besedah predsednice upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetke Tinauer je gospodarsko okolje slabo. K temu prispeva tudi vlada z nedosledno politiko. Pri tem gospodarstvo od vlade pričakuje, da bo z ustreznimi ukrepi pripomogla h konkurenčnosti podjetij in da se bo začela ukvarjati tudi z javnim sektorjem, kjer bi se dalo marsikaj izboljšati.
Inovativnost, višja dodana vrednost in razvojne ambicije so tiste, ki bi morale biti cilj podjetij, vendar
brez ustreznih vladnih ukrepov niso uresničljive. Mirko Strašek iz podjetja KLS Ljubno je pri tem dodal, da bi morali tudi v samih podjetjih razmišljati tako, da bi se pri vsakem poslu že vnaprej vprašati, koliko dodane vrednosti bo pri njem mogoče ustvariti.
Predsednik krovne gospodarske zbornice mag. Stojan Binder je dejal, da na zbornici niso zadovoljni z ukrepi vlade. Ti so po njihovem premalo učinkoviti. Zato pričakujejo, da bo vlada vsaj v zadnjem delu svojega mandata pristopila k tistim ukrepom, ki bodo spodbudili razvoj in izboljšali pogoje gospodarjenja, saj so bili dosedanji naravnani vse preveč socialno.
Binder je izrekel podporo obema največjima projektoma tukajšnjega okolja, to je izgradnji tretje razvojne osi in šestega bloka ter-
Predsednik GZS mag. Stojan Binder je dejal, da niso zadovoljni z ukrepi
vlade. (Foto: Marija Lebar) moelektrarne Šoštanj. Gospodarstvo z obstoječo cestno infrastrukturo ne more ohranjati konkurenčnosti, je menil.
Na skupščini so ugotovili, da je
bilo lansko delovanje dobro, saj so bili dober servis svojim članom. Lani so izvedli številne aktivnosti, konference in izobraževanja. Zbornica spodbuja zavedanje o nujnosti inovativnosti na vseh področjih, zato bodo tudi letos izvedli natečaj za najboljše. Stalnica so razvojna konferenca SAŠA regije, konferenca o kakovosti in varovanju okolja, razvojna konferenca lesarjev, posvet z delodajalci. Pripravili bodo številna izobraževanja, za brezplačne nasvete pa spet deluje info pika.
Lanski prihodki iz članarine so zaradi stečajev in drugih negativnih gibanj v gospodarstvu upadli. Na skupščini so kljub temu sklenili, da letošnje članarine ne bodo povišali in ostaja na lanskoletni ravni.
Marija Lebar
regijski posvet območnih odborov nove slovenije
Shoda družin na Gori Oljki in Dobrovljah
Na regijskem posvetu Savinjsko-šaleškega odbora Nove Slovenije, ki ga po novem vodi Jure Repen-šek, so se 24. marca zbrali predsedniki šestih območnih odborov. Program dela za letošnje leto in načrti stranke so bili osrednja tema pogovora.
Predsednik regijskega in območnega odbora NSi Jure Re-penšek je spregovoril o pripravah na tradicionalno srečanje družin 15. maja na Gori Oljki, nato pa so predsedniki območnih odbo-
rov Mozirje, Šoštanj, Kavče, Vransko, Žalec in Gornji Grad predstavili programe dela za leto 2011. Za člane in druge pripravljajo družabna srečanja, izobraževanja in okrogle mize, dobrodelne koncerte in drugo. Mozirski odbor bo organiziral 22. maja pohod družin k sv. Urbanu na Dobrovljah ob 20.
Za predsednika območnega odbora Gornji Grad Andraža Krznarja je prva naloga povečati število članov. (Foto: AG)
obletnici samostojne Slovenije.
Načrtovane aktivnosti stranke NSi je predstavil Drago Koren, član izvršilnega odbora NSi. Večina jih je namenjena pripravam na volitve v državni zbor in volitve predsednika stranke. Tudi letos bodo po Sloveniji potekali zbori za vrednote, programske konference za posamezna področja (npr. za kulturo, lokalno samoupravo), vodstvo stranke pa bo obiskalo posamezne regije.
AG
občinski svet recica ob savinji
Obravnavali prodajo zemljišč in zaključni račun
Na šesti redni seji so rečiški svetniki obravnavali zaključni račun občine, pred tem ga je obravnaval odbor za gospodarstvo. Pri določenih postavkah so bila večja odstopanja, je omenil župan Vinko Jeraj, predvsem na investicijskem področju, izstopala je izgradnja Tr-novškega mostu. Večja odstopanja so bila tudi pri izgradnji kanalizacije v Varpoljah in Spodnji Rečici, oba projekta sta trenutno v izvajanju. Računovodkinja Irena Štorgel
je obrazložila nekatere postavke in svetnikom odgovorila na vprašanja, ki so jih imeli glede zaključnega računa.
Obravnavali so vloge za odkup občinskega zemljišča ali dolgoročni najem, predlog za zamenjavo dela občinske parcele in predlog za izvzem parcel iz javnega dobra. Vloge je obravnaval tudi odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. V primerih, kjer so parcele manj-
še, so se tako na odboru, kot svetniki strinjali, da se zemljišče od-proda. Odločili niso edino v primeru zamenjave zemljišča, kjer zadeve glede lastništva zemljišča vlagatelja niso razjasnjene. Občinski svet je naklonjen prodaji manjših kosov zemlje, medtem ko večjih kosov občinskih zemljišč ne nameravajo prodajati.
Občina je na osnovi sklepov občinskega sveta izvedla prodajo zemljišč, prodaja je bila za nekmetij-
ska zemljišča izvedena kot javna dražba, pri kmetijskih zemljiščih je šlo za zbiranje ponudb. Javna dražba je bila v januarju, vse parcele so bile prodane po izklicni ceni. V prodajo so bile dane tudi parcele v katastrski občini Homec, za katere pa ni bilo prijav interesentov. Svetniki so sklenili, da se neprodane parcele ponovno poskusijo od-prodati, njihova cena se od prvotne zniža za deset odstotkov.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 7
Organizacije, Oglasi
štipendijska shema savinjske regije
Ugodni pogoji za delodajalce štipenditorje
Z javnim pozivom so konec prejšnjega meseca v Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) začeli z aktivnostmi za izvedbo štipendijske sheme za prihodnje šolsko leto. Za vse delodajalce, ki želijo štipendirati, so natančne podatke skupaj s potrebnimi napotki in obrazci objavili na svojih sple-
tnih straneh. Skupen poziv vseh slovenskih razvojnih agencij pa je bil objavljen tudi v največjem slovenskem dnevniku.
RASR v javnem pozivu vabi delodajalce, da oddajo vloge in potrebe po štipendistih za vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) za šolsko oziroma
študijsko leto 2011/2012. Operacijo RŠS se splača izkoristiti, saj se sofinancira iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Štipendija je tako sestavljena iz dveh delov, in sicer 50 odstotkov iz evropskega sklada in 50 odstotkov iz sredstev delodajalca.
Pravico do vključitve v shemo
imajo: pravne osebe zasebnega prava, fizične osebe, javne agencije, javni skladi, javni zavodi ali javni gospodarski zavodi pa tudi nekatere druge osebe javnega prava, ki se prijavijo na javni poziv in izpolnjujejo določene pogoje. Prvi rok za oddajo vlog je 20. maj 2011.
Marija Lebar
FIRST"
FIRST-ROTOTEHNIKA, s.p.
K SODELOVANJU VABIMO:
1. ORODJAR (m/ž)
Opis delovnega mesta:
-	samostojno opravljanje orodjarskega dela na izdelavi zahtevnih orodij za brizganje plastike in predelavo pločevine
-	znanje branja 2D načrtov konstrukcij orodij za brizganje plastike
-	izdelava in sestava orodij
-	opravljanje del popravila in vzdrževanja na orodjih oziroma strojih v proizvodnji
-	dela po nalogu neposredno nadrejenega ali vodje proizvodnje, ki niso opisana, so pa potrebna za nemoteno delovanje podjetja v proizvodnji
Pričakujemo:
-	izobrazba: IV.,V. stopnja strojne smeri ali 3-letna šola za orodjarja
-	delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	natančnost, zanesljivost in odgovornost
-	smisel za organizacijske sposobnosti (vodenje), samostojnost, samoiniciativnost
-	k rešitvam usmerjena osebnost, ki se ne ustraši izzivov in priložnosti
2. ORODJAR-SKUPINOVODJA (mIz)
Opis delovnega mesta:
-	samostojno opravljanje orodjarskega dela na izdelavi zahtevnih orodij za brizganje plastike in predelavo pločevine
-	konstruiranje preprostih orodij ali delov orodja
-	znanje računalniških programov: MS Office, ACAD
-	izdelava in sestava orodij
-	opravljanje del popravila in vzdrževanja na orodjih oziroma strojih v proizvodnji
-	dela samostojno ali po nalogu neposredno nadrejenega ali vodje proizvodnje, ki niso opisana, so pa potrebna za nemoteno delovanje podjetja v proizvodnji
Pričakujemo:
-	izobrazba: IV.,V. stopnja strojne smeri
-	delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	natančnost, zanesljivost in odgovornost
-	smisel za organizacijske sposobnosti (vodenje), samostojnost, samoiniciativnost
-	k rešitvam usmerjena osebnost, ki se ne ustraši izzivov In priložnosti
3. KOMERCIALIST - TUJI IN DOMAČI TRG
(m/ž)
Opis delovnega mesta:
-	trženje prodajnega programa podjetja
-	aktiven prispevek pri oblikovanju in doseganju prodajnih ciljev
-	aktivno iskanje novih potencialnih kupcev
-	priprava ponudb In skrb za realizacijo
-	izvedba aktivnosti od ponudbe do realizacije
-	sledenje, pregledovanje in poročanje vseh aktivnosti ter dosežkov v prodaji
-	prenos novosti s trga v oddelek razvoja
Pričakujemo:
-	izobrazbo V. stopnje tehnične smeri (elektro ali strojna smer)
-	znanje angleškega jezika oz. nemškega jezika (znanje dveh je zaželeno)
-	poznavanje dela z računalnikom (preglednice,...)
-	dobre komunikacijske sposobnosti in spretne pogajalske veščine
-	izkušnje in poznavanje zakonitosti ogrevalne tehnike
-	sposobnost sprejemanja odločitev
-	samostojnost, organiziranost in planiranje
-	veselje do prodaje ter odgovornost in naravnanost h kupcem
-	delovne izkušnje min. 2 leti na podobnem delovnem mestu
-	vozniški izpit B kategorije Kandidatom nudimo:
-	redno zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
-	poskusno delo 3 mesece
-	delo v urejenem delovnem okolju
-	možnost izpopolnjevanja znanja s področja dela
-	redno in stimulativno plačilo
-	delovno mesto: PE Velenje, Koroška cesta 56a, Velenje
Kandidate vabimo, da nam pošljejo pisne vloge z dokazili o izkušnjah, znanju in delu na naslov: FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p., g. Franc Firšt,
Radegunda 54, 3330 Mozirje
Rok za oddajo vlog je 15 dni po objavi. Ustrezne kandidate bomo povabili na razgovor.

Savinjske novice št. 14, 8. april 2011 408
Iz občin, Organizacije
občina mozirje
cesta vid-smihel
Gasilci podpisali aneks k pogodbi
Župan Ivan Suhoveršnik je 30. marca povabil k ureditvi medsebojnih finančnih odnosov mozirske gasilce in predsednika zgornjesa-vinjske gasilske zveze Janka Žun-tarja. Podpisali so aneks k pogodbi o zagotavljanju gasilske službe, tisti del, ki določa višino finančnih sredstev za nemoteno delovanje gasilcev.
V aneksu so zapisali, da bo občina za aktualno leto za izvajanje programa požarnega varstva zagotovila 11.640 evrov. Od tega bo na račun zveze nakazala 1.200, na račun društva pa preostalih 10.440 evrov. Društvu pripadajo tudi finančna sredstva iz postavke požarne takse v višini 5.500 evrov. Predsednik PGD Mo-
zirje Robert Stropnik je ob podpisu aneksa izrazil zadovoljstvo ob urejenih odnosih med občino in društvom. Slednje deluje na obširnem območju, zato so tudi zahteve po opremi specifične. Veliko domačij stoji na hribovitem delu, zato tudi vozila in oprema veliko bolj trpijo. Največji problem so ravno vozila, saj morajo izpolnjevati vrsto zahtev. Garaža mozirskih gasilcev je sicer polna, kljub temu pa se pripravljajo za menjavo določenih vozil. Bolj zavoljo starosti kot iztrošenosti. Župan je obljubil svojo pomoč in podporo, ob tem pa izpostavil skrbno načrtovanje, saj je nalog, ki so zaupane gasilcem, iz leta v leto več.
Benjamin Kanjir
Sprožil se je še en plaz
Sanacijo plazu izvaja podjetje GP Pirc.
(Foto: Benjamin Kanjir) V času zadnjega deževja se Sanacija v širini dobrega metra
Podpis aneksa k delu pogodbe, ki določa višino finančnih sredstev za nemoteno delovanje mozirskih gasilcev. (Foto: Benjamin Kanjir)
je na cesti med gostilno Vid in Šmihelom sprožil še en zemeljski plaz. Da se ne bi širil in s tem povzročil še več škode, je Občina Mozirje takoj pristopila k sanaciji.
Izdelan je bil projekt, po katerem je Franc Brlec iz podjetja GP Pirc pristopil k takojšnji sanaciji. Slednji je pred časom na tej cesti že saniral plaz, ki se je udrl na ovinku nad kmetijo Povh. Do novega plazenja je tokrat prišlo višje, tik pod tako imenovanim gačkim ovinkom. Izvajalec del je najprej v plazečo strukturo zabil kovinske pilote, na katerih je v višini šestih metrov utrdil brežino z betonom in večjimi skalami.
na zgornjem delu, ki je vidna, skriva pod sabo bistveno širše območje. Temeljitost opravljenih del in garancija sta namreč vodilo, ki se ga Franc Brlec drži pri izvedbi tovrstnih gradbenih del. Zavoljo slednjih je bilo v času izvedbe na cesti tudi nekaj delnih zapor, zato so morali uporabniki tu in tam za nadaljevanje vožnje počakati kakšno minuto. Odslej tega ne bo več, saj bodo dela končana že v tem tednu. Torej povsem drugače, kot na gorenjskem klancu, kjer se je že pred novim letom pod državno cesto sprožil plaz. Tam dlje kot do ogledov različnih pristojnih služb še ni prišlo.
Benjamin Kanjir
mozirje
Med kmetijo Vrhovnik v Lokah in Novimi Lokami poteka pot, ki so jo domačini vedno uporabljali za lokalni promet. Takšnega značaja je bila tudi ta cesta v dolžini okoli 250 metrov, čeprav ni bila prevlečena z asfaltno prevleko in vedno preozka, ko sta se na njej srečali dve vozili. Pred leti je na tej poti preko potoka Ločka struga zrasel nov most, saj je bil star nevaren za uporabo. Ob tem so izvajalci pozabili na ograjo, ki bi uporabnikom preprečila morebiten padec v vodo.
Pešpot, ki to ni
Cesta je bila pred leti kategorizirana kot pešpot, ki pa je bolj ali manj nihče ne vzdržuje. (Foto: Benjamin Kanjir)
Cesta je bila pred leti kategorizirana kot pešpot, ki pa je bolj ali manj nihče ne vzdržuje. Polna je udarnih jam, ki jih nihče ne zakrpa. Na začetku in koncu ni nobenega znamenja, ki bi voznikom prepovedovalo vožnjo z motornimi vozili. Cesta oziroma pešpot se zato uporablja za vsakršen promet. Da se na njej srečujejo vozila, priča njena širina, saj se vozila med izogibanjem poslužujejo trave, ki jo je z leti potlačil pesek.
Benjamin Kanjir
9 Savinjske novice št. 14, 8. april 2011
Kultura, Organizacije
koncert filmske glasbe v nazarjah
Zvoki, ki so nadživeli slike
Glasbeni šoli Nazarje in Fran Ko-run Koželjski iz Velenja ter Osnovna šola Nazarje so pripravili koncert filmske glasbe. Na odru nazar-ske dvorane kulture so se zadnji dan v marcu zvrstili številni instru-mentalisti in pevci ter baletni plesalci, ki so poslušalcem pričarali mojstrovino zvoka in energije.
Da bi obudili spomine na izbrane filme so učitelji glasbenih šol udejanjili idejo ravnatelja Jerneja Marinška ter pripravili uro in pol popularne glasbe. Nastopili so trobil-ni ansambel, citrarka in mezoso-pranistka Urška Bider, kitarski ansambel s tolkalistom Nejcem Te-vžem in violončelistko Špelo Kla-dnik, violinistka Veronika Steiner, pianistka Milanka Črešnik, barito-
Nadarjeni učenci nazarske glasbene šole se redno udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj. Pred kratkim sta se še posebej izkazali Veronika Steiner in Jedert Stajner.
Violinistka Veronika Steiner, ki obiskuje šesti razred glasbene šole, se je marca udeležila mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v italijanskem Trevisu. Kot je povedala njena mentorica Teodora Garkova, je udeležba na tekmova-
nist Boštjan Korošec, harmonikar Tomaž Guček, baletna skupina velenjske glasbene šole, vokalna skupina profesoric in učenk glasbene ter osnovne šole Nazarje in Velenje, mladinski godalni orkester ob triu flavt in harfistki Katji Skrinjar, mladinski pihalni orkester z vokali-stom Vidom Vačovnikom in saksofonist Bojan Zeme, vodja nastopa.
Glasbenemu dogajanju je piko na i dodala diaprojekcija odlomkov iz filmov in razstava fotografij znanih osebnosti avtorja Marjana Marinška. Dogodek pa je bil tudi priložnost, da so se poslušalci spomnili ene največjih filmskih zvezd dvajsetega stoletja, preminulo Elizabeth Taylor.
Marija Šukalo
njih dobrodošla v smislu, da mlademu glasbeniku predstavlja cilj, ki ga lahko doseže le z vztrajno vadbo. Z Veroniko je bila Garkova zelo zadovoljna, saj je na odru igrala na visokem nivoju in se je izkazala s celotnim nastopom. V hudi konkurenci je Veronika Steiner prejela priznanje, ki ji je potrditev za dobro delo in vzpodbuda za doseganje še pomembnejših ciljev. Steinerje-vo je na tekmovanju kot korepetitor spremljal Toni Acman.
Tudi Jedert Stajner, ki se v glasbeni šoli uči igranja kitare tretje leto, se je po prepričanju mentorice Suzane Hebar na tekmovanju odlično izkazala. Mednarodno tekmovanje je potekalo v okviru Morskega festivala kitare 2011 v Murski Soboti, na njem so sodelovali udeleženci iz osmih držav. Jedert je tekmovala prvič, poleg tega je bila v njeni kategoriji najhujša konku-
V okviru predavanj pri predmetu trženje med organizacijami na magistrskem študijskem programu management je bil 7. aprila gost doc. dr. Zlatke Meško Štok direktor in lastnik podjetja Savinjske novice Franci Kotnik, ki je tudi direktor Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Gostujoče predavanje iz prakse je bilo na študijskem središču Fakultete za management Univerze na Primorskem v Škofji Loki.
Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik je predstavil projekt, s katerim želijo sedanjim kupcem njihovega časopisa prodati posodobljen obstoječi produkt. In sicer bodo v prihodnje ponujali Savinjske novice na internetu z dvema nivojema dostopa - naključni obiskovalec bo imel le površen dostop, medtem ko bo naročnikom omogočen polni dostop do vseh informacij, enako kot pri tiskani verziji.
renca, saj je tekmovalo kar 40 udeležencev. Svoj program je odigrala brez napak in se je več kot izkazala, za nastop pa je prejela srebrno priznanje. Kot je povedala Hebarje-va, je z uspehom Jedert še toliko bolj zadovoljna, ker je bil dosežen v ostri konkurenci s tehnično močno podkovanimi otroci, od katerih številni kitaro igrajo že po pet let.
Tatiana Golob
Ena izmed takih novosti bodo video zapisi in fotoreportaže. Izkoristili bodo prednosti, ki jih nudi lokalni časopis, in sicer bodo bralcem ponudili, da se lahko tudi sami najdejo v časopisu v raznih fotogalerijah ipd. Poleg tega v podjetju računajo, da bodo s pomočjo teh novosti pridobili nove oglaševalce, saj je ponudba na internetu bolj atraktivna kot v tiskani verziji in medijska pokritost večja.
Ob zaključku zanimive predstavitve podjetja se je Kotnik vprašal, kakšna bo usoda tiskanih medijev čez desetletje ali več, glede na to, da jih vse več prehaja ali vsaj resno razmišlja o prehodu na internet. Seveda odgovora na to vprašanje ne pozna nihče. Večina časopisnih hiš pa še vedno verjame, da bodo časopisi takrat še vedno izhajali tudi v tiskani verziji. Več o predavanju si lahko preberete na spletni strani www.fm-kp.si/si/novice/622.
Marko Breznik
Baletni skupini sta pripravili odlomka iz filma Amelie.
(Foto: Marija Šukalo)
glasbena šola nazarje
Priznanji Veroniki Steiner in Jedert Stajner
Kitaristka Jedert Stajner (levo) in violinistka Veronika Steiner sta za vloženi trud prejeli priznanji. (Fotodokumentacija: GŠ Nazarje)
fakulteta za management univerze na primorskem
Savinjske novice vidijo svojo prihodnost na internetu
10 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Kultura, Čestitke, Oglasi
nadpovprečno uspešno življenjsko delo Olgi Klemše
Letos je bila med nagrajenci tudi nekdanja ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše (druga z desne).
zveza slovenskih glasbenih šol
Nagrada za
Prvo sredo v aprilu je Zveza slovenskih glasbenih šol podeljevala nagrade in priznanja Frana Gerbiča najbolj zaslužnim pedagogom, ravnateljem in drugim sodelavcem, ki delujejo na področju glasbene vzgoje in izobraževanja. Prireditev je potekala v kulturnem domu v Cerknici, nagrade je prejemnikom izročil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lu-kšič. Letos je bila med nagrajenci tudi Olga Klemše, nekdanja ravnateljica Glasbene šole Nazarje. Klemšeto-va si je nagrado prislužila za nadpovprečno uspešno življenjsko delo.
»Kot predmetna učiteljica se je zaposlila v gornjegrajski osnovni šoli, leta 1978 pa je začela poučevati v velenjski glasbeni šoli, kjer je bila tudi organizatorka glasbene-
ga izobraževanja v Zgornji Savinjski dolini. Leta 1993 se je na njeno pobudo ustanovila samostojna
Glasbena šola Nazarje. Klemšeto-va je bila prva ravnateljica te šole ter ostala na tem delovnem mestu
vse do upokojitve. Naslednji njen korak je bilo zavzeto delo za pridobitev čim bolj strokovnega kadra. Šola je razvijala ponudbo poučevanja inštrumentov ter ustanovila kar tri orkestrske zasedbe.
Olga je tudi ustanoviteljica pevskega zbora glasbene šole, ki ga je sama uspešno vodila do leta 1998. Naslednje leto je sledila otvoritev nove glasbene šole,« je bilo zapisano v obrazložitvi nagrade, za katero Klemšetova poudarja, da jo je sprejela tudi v imenu učencev in staršev, kolektiva Glasbene šole Nazarje ter županov vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline vključno z nekdanjim županom občine Nazarje Ivanom Purnatom.
Marija Šukalo
goran horvat razstavlja v murski soboti
Plovila začasno zasidrana v Prekmurju
Umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal je povedal, da Goran Horvat v svojem likovnem izrazu upošteva dosežke številnih velikanov svetovne
umetnosti. (Foto: MH) Prejšnji ponedeljek so v pokra- ta 1979, v katerih ga je njegov me-
jinski in študijski knjižnici v Murski Soboti odprli razstavo slik Gorana Horvata iz njegovega opusa Plovila. Navdih za omenjeni opus, ki nastaja že od leta 2005, umetnik črpa iz obdobja študija na ljubljanski fakulteti za strojništvo, še posebej pa so nanj vplivale nepozabne sanje le-
dij, znameniti slikar Salvador Dalí, popeljal na sprehod med številnimi plovili, privezanimi ob pomolih renesančnega pristanišča v Londonu.
»In tako so v ustvarjalni duhovni atmosferi znamenitega nadrea-lista nastale in še danes nastajajo Goranove naslikane zgodbe o plo-
vilih. Njihove nenavadne podobe in najrazličnejše funkcije odražajo sli-karjevo raziskovanje iracionalnega, magičnega, podzavestnega, metafizičnega in simboličnega, povezanega z notranjim doživljanjem umetniških praks ter kritičnim odnosom do preteklih stoletij zgodovine, kakor tudi do aktualne družbene stvarnosti,« je ob tej priložnosti povedal umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, pred kratkim upokojeni dolgoletni direktor mursko-soboške galerije, in dodal:
»Goran Horvat v svojem likovnem izrazu upošteva dosežke številnih velikanov svetovne umetnosti, pri katerih se je učil in prek štu-
dija starih mojstrov zgradil lasten likovni jezik. Ta temelji na opisni risbi. Kontrastnost tankih, mehko delujočih in debelih ostrih linijskih obrob predmetnega sveta ustvarja napetost slikovne površine, ki se nam razkriva v ritmiki porazdeljenih, razkosanih in v prostorskih poljih razvrščenih delih predmetnosti.«
Horvat se je gostiteljem v prek-murščini zahvalil za organizacijo razstave in knjižnici podaril v trajno last večje delo z naslovom Poskusno plovilo. Prijeten in emocionalno obarvan dogodek je z igranjem na kitaro obogatil Jernej Hanc. Razstava je odprta do 19. aprila.
Franci Kotnik
E^RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE -
POUČUJEMO 1
16 LET v o in j O i Jpi 'Jill Ij evilcfltl!
TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI
TECAJCPP
mozirje, savinjska t. 29 www.avtosola-relax.si
Savinjske novice št. 15,15. april 2011
Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi
nazarje
Koncert skupine Los Faycanes
V sredo, 4. maja, ob 19. uri bo v nazarskem kulturnem domu koncert španske skupine Los Fayca-nes, ki prihaja na gostovanje v Slovenijo s Kanarskih otokov. 30-član-ska skupina, ki jo sestavljajo pevci in instrumentalisti, deluje že od leta 1969 in je hkrati tudi folkloristič-na šola, saj so iz nje izšli nekateri pomembni vodje folklornih skupin,
interpreti in solisti. Na začetku so igrali izključno tradicionalno glasbo s Kanarskih otokov, kasneje pa so v svoj repertoar dodali še popularno glasbo in pesmi iz glasbene tradicije Latinske Amerike. Več o skupini Los Faycanes in njenem nastopu v Nazarjah pa v prihodnji številki SN.
KF
V petek, 15. aprila, bo na 1. programu Televizije Slovenija 17. festival Slovenska polka in valček. Nastopilo bo dvanajst glasbenih izvajalcev, in sicer ansambli Golte, Zapeljivke in Mišo Melanšek, Zaka' pa ne, Euro kvintet, Prifarski muzikanti, Oto Pestner in kvintet Do-ri, Erazem, Iskrice, Petka, Donačka, Naveza in Gadi.
ŠS
12
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Zgodovina in narodopisje
Pripovedi iz naših krajev (14)
Piše: Aleksander Videčnik
LEPONJIVSKI GRAD
Na Gregorčevem hribu, nad potokom Ljubi-ja je nekoč stal mogočen grad. Gregorčevi vedo povedati kar nekaj zgodb v zvezi s tem gradom. Marsikaj se je po izročilu ljudskega glasu tam dogajalo. Nihče ne zna opisati gradu, so pa še vidne razvaline te zgradbe. Žal se tudi ne ve, kdo so bili graščaki. Verjetno je bilo tam okoli nekoč manjše naselje, saj je ta predel na vojaških kartah označen kot »Gradišče«.
Zmotno je misliti, da pomeni ta beseda kraj, kjer je nekoč stal grad. Po navadi so take oznake predelov uporabljali za nekdanja naselja. Ivan Gregorc, ki pozna veliko raznih pripovedi v zvezi s tem predelom Ljubije, rade volje sodeluje pri opisih preteklosti. Tako na primer pove, da so tam nekoč bivali staroselci, ki so častili mali-ke. Gre pač za prenos pripovedi iz roda v rod, kar potrdi Gregorc s tem, da ve za te zgodbe od svojega starega očeta.
Domnevamo torej, da je bil grad lepo grajen, o tem pričajo ruševine z lepo rezanimi kamni. Iz ruševin, tako je pripovedoval Lovro Goličnik, znani kronist iz Šmihela. Ko so gradili cerkev sv. Mihaela, ki stoji višje nad nekdanjim gradiščem, so veliko uporabljali ruševine gradu.
Lovro Goličnik je še pripovedoval, da je šmi-helski ribnik nekoč služil graščakom in so ga tudi oni naredili. V njem so gojili ribe za potrebe gradu. Ko so nekoč nižje ribnika kopali, so naleteli na cevi. Verjetno so v gradu uporabljali vodo iz ribnika ali pa je celo možno, da v ribniku sploh ni bilo rib in je bil to le zbiralnik vode za potrebe gradu.
OKOLI RAZVALIN STRAŠI
Tam, kjer je nekoč stal grad, pač po ljudskem izročilu ne more biti spokojno. Tudi na razvalinah vrh Gregorčevega hriba straši. Nekoč, ob jutranji zori je nesel hlapec z neke šmihelske kmetije v mlin poln meh žita, Mlini so bili ob potoku Ljubija in je torej moral mimo razvalin. V jutranjo tišino je bilo slišati izpod razvalin glas. »Rosi se, rosi se.«
Včasih so se ljudje radi umivali z roso. Hlapec se ni menil za glas iz podzemlja, ker je mislil, da ga kateri izmed sosedovih fantov straši, saj je kaj takega bil pogost običaj med domačini. Hitel je naprej, da bi žito še pravi čas oddal v mlinu, pa še ni stopil dober korak, ko je slišal jezen glas. »O, ti nesrečni človek, če bi bil zdaj umit, bi prišel do zaklada v teh kleteh, rešil bi tudi mene - zakletega. Zdaj bom moral čakati, da bo z
drevesa, ki še ni vsajeno, padlo seme, iz katerega bo zraslo drevo. Iz lesa tega drevesa bo narejena zibel fanta, ki bo nekoč našel zaklad in mi prinesel mir.« Pravijo, da gre za zakletega gra-ščaka, ki dela pokoro za zla dejanja v svojem življenju.
STRAŠILO JE, DA JE KAJ
Ljudje se še danes izogibajo kraja, kjer naj bi stal grad. Pravijo, da tam straši podnevi in ponoči še prav posebej. Menijo, da je neko prekletstvo nad to okolico. Ljudi je kar strah razvalin na Gregorčevem hribu. Od kod jim podatek, da naj bi se graščak pisal Gravenberg, ni znano. Baje so o tem pripovedovali davni predniki.
Graščak je bil nadvse hudoben, pa zato tudi po smrti ne najde miru. Seveda je moral biti ropar in ubijalec, če je imel takšne zaklade. Domačinka Ledinekova je nekoč pozno ponoči morala mimo razvalin. Tam je zagledala modrikasto lučko. Kmalu je slišala pretresljiv otroški jok. Groza jo je bilo in domov je tekla, kar se je le dalo.
Baje so tudi drugi videli modro luč. Nekateri so spet slišali ob stezi, ki vodi k razvalinam mrmranje množice. Videli pa niso nikogar, razen nekaj zelo bledo vidnih prikazni.
MENIH BREZ GLAVE
Oče Ledinekove je nekega dne do poznega večera blizu razvalin kosil. Nenadoma je zagledal ogromnega črnega bika brez glave. Že naslednji dan je bila drugačna prikazen - ogromen menih, tudi brez glave. Ja, take reči so ljudje videvali na nekdanji graščinski njivi.
Zanimivo, tudi govedo in druge domače živali niso rade na kraju, kjer je nekoč stal grad. Baje je bil rudokop pod gradom, kjer so kopali graščinski antimon. Tudi za mlado grofično vedo ljudje, da naj bi ji bilo ime Antimona. Prepričani so, da so pod ruševinami ogromne grajske kleti. V njih pa je skrito bogastvo. Sicer pa pripovedujejo pošastne zgodbe v zvezi z gradom. Čudno, zadnja leta pa ne straši več, tako kot je nekoč.
POVODNI MOŽ V FLORJANU
Včasih, tako so vedeli povedati starejši ljudje, je v Pustoslemških grabnih pustošil povodni mož. Nekoč mu je uspelo ujeti Pustoslem-ško. Prisilil jo je, da mu je bila žena. Živela sta v hiši pod vodo in le redko sta prihajala na površje. Včasih mu je žena obirala uši in tedaj je hudoben mož bil dobre volje. Pustoslemška je stalno razmišljala o begu. Nekega dne je bil spet dobro obran uši, pa ga je žena vprašala, kako bi mu lahko ušla. Odgovoril je, da bi to bilo mogoče le, če bi kadila z rožami obrote.
Ko je nekoč spet šel na lov, je žena pohitela proti Pustem slemenu. Mož pa je opazil njen beg in jo je zasledoval. K sreči so imeli doma obroto in so z njo kadili, žena je od daleč vpila: »Kadite z obroto!« Tako je bila rešena divjega moža.
DIVJI MOŽ V PLANINI
V solčavskih planinah je nekoč živel divji mož, ki je imel le eno oko. Ko sta se mu približala dva planinca, ju je ujel in zaprl v kočo. Da pa ne bi mogla uiti, je zvalil pred vrata skalo, ki je tehtala kakih deset stotov.
Kmalu je prvega dal na raženj, da bi ga spe-kel. Drugi, ki je to videl, je hitro vzel nož in mu prebodel edino oko. Divji mož je le z muko prenašal hude bolečine. Kako je drugi planinec odvalil ogromno skalo, zgodba ne pove. Divji mož ga je zasledoval, toda z enim očesom tega ni zmogel.
DIVJAK V SOLČAVI
Pri kmetu Gradišniku so mlatili. Skedenj je bil poln mlatičev. Nenadoma pa so vsi psi v vasi divje zalajali. Eden od mlatičev je v šali dejal: »Kar tod mimo ženite.« Pri tem je mislil na lovski pogon. Res je kmalu za tem prilomastil iz gozda velik divji mož, za njim pa trop psov - tako so vsaj mislili mlatiči. Ko je velikan prišel do skednja, je vrgel mlatiču, ki je vpil lovcem, človeško nogo in dejal: »Na, tu imaš, ker si mi pomagal loviti.«
Nasveti, Organizacije
Črni labodi so v modi
mag. BORUT REPSE,
pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o.
Od grdega račka do belega laboda. Če je bila v preteklosti aktualna predvsem Andersenova pravljica o grdem račku, za katerega se kasneje izkaže, da zrase v prelepega belega laboda, so danes popularni črni labodi, dogodki, ki jih ne zmoremo predvideti, v najslabšem primeru pa menimo, da se sploh ne morejo zgoditi. Glavni krivec za popularizacijo črnih labodov je zagotovo Nassim Nicholas Taleb, ki je z izdajo knjige Črni labod (Black Swan) tik pred pričetkom zadnje krize v letu 2007 zadel v polno. Javnost je potrebovala razlago vzrokov za pričetek krize, ki je naj-
Puranova pot od
prej prizadela banke in lastnike delnic, danes pa jo čutijo predvsem delavci, ki ostajajo brez služb. Med drugim je razlago našla tudi v Tale-bovi teoriji Črnega laboda.
Meni, da sveta, v katerem živimo, ne razumemo tako dobro, kot sami mislimo, da ga. Mislimo, da poznamo pravila igre, pa jih ne. V svoji teoriji opozarja na dejstvo, da ljudje podcenjujemo verjetnost redkih in pomembnih dogodkov (izum računalnikov, razvoj interneta, potres, cunami, nesreča v jedrski elektrarni, napad z letalom na
junaka do pečenke
najvišji stolpnici v središču finančnega sveta, revolucije v arabskem svetu) in na vpliv, ki ga bodo takšni dogodki imeli na naša življenja. Pravi, da se v nasprotju z ostalimi misleci ne ukvarja s tem, kako izkoristiti znanje, za katero menimo, da ga imamo, ampak z vprašanjem, kako si z zavedanjem o pomanjkanju vedenja in razumevanja pomagati pri odločitvah.
Pomanjkanje razumevanja sveta, v katerem živimo, Taleb prikaže na basni o puranu, ki se ponosno hvali svojim nadrejenim, ka-
ko lepo pridobiva na teži (ustvarja dobičke) iz tedna v teden. Če gledamo prvih 12 stolpcev na grafu, resnično dobimo občutek, da puran obvlada svoj posel; vendar pa je tu še zadnji stolpec na grafu, ki pokaže, da v zadnjem tednu puran izgubi vso (živo) težo. Kako torej zavedanje o pomanjkanju informacij, pomanjkanju razumevanja in pomanjkanju znanja uporabiti pri praktičnem odločanju, da ne postanemo purani. Zelo podobne grafe donosnosti bi lahko našli tudi za mnoge največje ameriške banke, pa tudi za slovenske holdinge in gradbena podjetja.
Črni labodi so v modi. Z razmahom krize je izraz Črni labod postal tako razširjen, da je začel tudi v filmsko industrijo. Naključje ali ne: tudi filmska industrija se ni mogla upreti popularnosti izraza črni labod. Film Črni labod z Natalie Portman v glavni vlogi je tako prejel oskarja za glavno žensko vlogo in še štiri nominacije za oskarja ter množico drugih filmskih nagrad.
ribiška družina mozirje
»Ujemi - spusti« revir odslej tudi na Dreti
Člani mozirske ribiške družine, vseh skupaj je 197, so se na letni skupščini seznanili z gospodarjenjem družine v preteklem in z načrti za aktualno leto. Bistvena sprememba je izločitev dveh sektorjev, enega na Savinji in drugega na Dreti, ki bosta odslej namenjena zgolj ribolovu po sistemu »ujemi - spusti«.
Sedanji trofejni revir med Ferdl-novim in Delejevim jezom na Savinji je odslej podaljšan vse do sotočja Drete in Savinje. Drugi tak revir je dodan na reki Dreti, med izlivom Krope in Rjavčevo žago. Ta dva revirja bosta odslej namenjena predvsem turističnemu ribolovu in članom domače ribiške družine, ki ne bodo lovili klasično z uplenom ribe.
Ob predstavitvi teh novosti se je na skupščini vnela dolgotrajna razprava za in proti sprejemu. Ob koncu je vendarle prevladalo mnenje, da bo za gospodarje-
Bivši gospodar družine Dušan Zunter je iz rok predsednika Zveze ribiških družin Celje Petra Solarja (levo) in domačega predsednika Milana Kojca prejel plaketo Ribiške zveze Slovenije. (Foto: Benjamin Kanjir)
nje z ribjim življem in same ribiče ta novost dobrodošla in potrebna. Z izkupičkom iz prodanih kart se bodo kupovale ribe za vlaganje v obe reki. Manj se bo odslej vlagalo v gojitvene potoke, saj nizki pretoki, polivanje travnikov z gnojevko, ki slej ko prej pricurlja v vodo,
in ribojede ptice vsako leto zdesetkajo ribji živelj.
V lanskem letu je bilo iz gojitvenih potokov, ribogojnice Gaj, ribnika Prihova in iz nakupa v Savinjo in Dreto vloženih okoli 12.000 komadov postrvi, šarenk, lipanov in sulcev, v ribnik Gaj pa tisoč ki-
logramov krapov in slabih 100 kilogramov smučev. Na odlovni strani je vsak član v povprečju izkoristil dobrih šest ribolovnih dni, ulovljenih pa je bilo skupno okoli 1.500 postrvi, šarenk, lipanov in krapov ter dobrih 4.000 klenov in mren.
Odlika ribičev je tudi prostovolj-stvo, v sklopu katerega skrbijo za okolico ribiškega doma v Mozirju, ribogojnice poleg njega ter ribo-gojnega ribnika na Prihovi. Še posebno pomembna je skrb za naravo. Člani družine vsako leto očistijo bregove Savinje in Drete, ki jih »krasijo« neštete vrste smeti, sledi nevestnežev. V zadnjem času so vse pogostejši tudi »nedeljniki«, ki bregove rek spremenijo v prostore za piknike. Odveč je ob tem dodajati, da za sabo puščajo smeti. Če ne bi bilo ribičev, bi se ti in podobni ostanki nalagali iz leta v leto in vsem skupaj ponujali bolj klavrno podobo narave.
Benjamin Kanjir
14 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki
občni zbor kulturnega društva gornji grad
Po jubilejnem letu smeli načrti za letos
Na rednem letnem občnem zboru gornjegrajskega kulturnega društva je predsednica Tatjana Bezo-všek poročala o delu v preteklem - jubilejnem letu. Društvo je namreč praznovalo častitljivo obletnico -130 let kulturnega delovanja. V prvih mesecih so se še vrstile predstave igre Podnajemnik, v galeriji je bilo organiziranih pet razstav, septembra in oktobra pa je bilo več prireditev (literarni večer z Benjaminom Žnidaršičem, svečanost v spomin Ediju Mavriču, večer pesništva ...).
Osrednja slovesnost je bila 22. oktobra, ko je društvo razvilo svoj prapor. Ob tej priliki je društvo s priznanji nagradilo svoje dolgoletne požrtvovalne člane in prejelo občinsko priznanje. Novembra so
Predsednica Tatjana Bezovšek in tajnica Nevenka Osovniker
(Foto: Karlina Mermal) člani gledališke skupine predsta- ko da bo igra predvidoma dožive-
vili premiero igre Oblast, ki jo je re-žiral Klemen Petek. Do novega leta je bilo delo štirikrat predstavljeno, gostovanja še potekajo, ta-
la najmanj 20 ponovitev. V decembru je bila izvedena igrica za otroke. Preko celega leta pa so potekale investicijske dejavnosti na poslo-
pju kulturnega doma, ki se nadaljujejo tudi letos.
Plan društva je smelo zastavljen. Poleg gostovanj gledališke skupine, ki so v teku, društvo načrtuje štiri literarne večere, sedem razstav v galeriji in novembra novo gledališko premiero. Potekalo bo sodelovanje z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, v načrtu je kulturno srečanje z makedonsko folklorno skupino, izmenjava predstav med prijateljskimi društvi, poleti se bodo podali tudi na izlet.
Člani društva so se seznanili s finančnim stanjem, prisluhnili poročilu nadzornega odbora, po končanem formalnem delu pa so še nekaj časa posedeli in poklepetali med sabo.
Karlina Mermal
zdruzenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca
Znana pooblaščenca za kontrolo kakovosti
Člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca so pripravili pravilnik o kolektivni blagovni znamki »Zgornjesavinjski želodec« in vso dokumentacijo za priznanje geografske označbe na kmetijskem ministrstvu. Po besedah predsednice združenja Vide Orlovic potekajo pogovori o ekster-nem certificiranju z izbranim inštitutom.
Na omenjeno kontrolo suhome-snatega izdelka so pristali trije člani združenja. Ti so se po zatrjevanju Orloviceve zavezali, da bodo izdelovali mesnino po postopku, ki je določen s Pravilnikom o geografski označbi Zgornjesavinjski želodec. Izdelke bosta kontrolirala dva pooblaščenca iz vrst združenja. To nalogo bosta po sklepu občnega zbora opravljala Bernarda Brezov-nik in Silvo Zdolšek.
Ob tem se je med člani porajal dvom o imenu zgornjesavinjske suhomesne specialitete, saj je to bazirano na območju, kjer se prideluje. Ker niso vsi pristopili k certi-ficiranju, za trženje svojih želodcev namreč ne bodo smeli uporabljati imena zaščitene blagovne znamke. Prav tako je bilo izpostavljena receptura izdelka. Ta predvideva
Predsednica združenja Vida Orlovic
(Foto: MŠ)
tradicionalno izdelavo, brez dodanih konzervansov, med katere po mnenju članov sodi nitritna sol.
Iz poročila o delu združenja, ki ga je podala Orloviceva, je bilo razvidno, da so med drugim uspešno izpeljali jubilejno ocenjevanje izdelkov, opremili izbo zgornjesavinj-skega želodca v Mozirskem gaju in analizirali interno certificinaje preteklih let. Tudi delo v prihodnjem obdobju bo podobno kot pretekla leta. Njihova osrednja prireditev bo kot vrsto let do sedaj ocenjevanje želodcev, prav tako pa bodo skrbeli za izobraževanje svojih članov.
Marija Šukalo

POZEJDON TURIZEM
www, posujitotr- (ufiiv m. com
Zadruga mozirje
7<fomfe-'i.-i Liiijik.n kni?rlf*ka j.irfrtMf.i Mojr/p ;ao
Izlet za naročnike Savinjskih novic
v soboto, 7. maja 2011
BISTRICA OB ZILJI - BELJAŠKA ALPSKA CESTA -VRBSKOJEZERO
Naša akcija je zaključena. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na vprašanje S katero turistično agencijo organiziramo izlet (Pozejdon turizem) smo izžrebali MarijoCmagar, Podolševa 16, Solčava.
Vsem, ki ste sodelovali v naši akciji, se zahvaljujemo za pridno pošiljanje kupončkov in vas vabimo k sodelovanju v naslednjih akcijah, kijih za vas, naši dragi naročniki, že snujemo v uredništvu.
Tistim, ki ste imeli srečo pri žrebu in potujete 7. maja 2 nami na avstrijsko Koroško, kličemo na veselo snidenje!
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
društvo komen ljubno ob savinji
Občni zbor v obliki družabnega večera
Čas letošnjih občnih zborov se počasi izteka. Med zadnjimi so v občini Ljubno to formalnost opravile članice drušlva Komen. Kmetice, včlanjene v drušlvo, so se zbrale na družabnem večeru, kot bi se lahko reklo njihovemu srečanju. Dvigovanja rok, potrjevanja zapisnikov in različnih bilanc, poslušanja dolgočasnih poročil, vsega tega tokrat -kot običajno v njihovi družbi - na takšen, uraden način ni bilo.
Bilo je spontano srečanje, v obliki pogovora med članicami in njihovimi partnerji. Pa so bile kljub temu predstavljene aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo v društvu, pa tudi njihovi načrti. To je predvsem zado-
Po prepričanju predsednice Alenke Korpnik sodi h kakovostni ponudbi izdelkov tudi pristna domačnost.
(Foto: Franjo Atelšek)
voljevanje strank, ki zaupajo njihovim kulinaričnim izdelkom, s katerimi so si ustvarile svojo prepoznavnost. Na Ljubnem namreč praktično ni večje prireditve, na katerem ne bi dišalo po slastnem domačem kruhu, ajdneku, različnim piškotom, domačim napitkom, čajem in še čem.
Jožefov sejem, cvetna nedelja, tradicionalni Flosarski bal, so le tri od številnih, na katerih se vedno pojavljajo članice društva. Predvsem so ponosne na lansko jubilejno flosarsko prireditev, kjer so s svojo ponudbo in organiziranostjo še utrdile svojo prisotnost v tem segmentu turistične ponudbe na Ljubnem ob Savinji.
Dobrote iz ljubenskih kmetij po potrebi zaidejo tudi izven domačih logov, saj se dober glas sliši v deveto vas, kot pravi pregovor. In prav to - pristno domačnost združeno s kakovostno ponudbo svojih izdelkov povsod, kamor jih povabijo - morajo po prepričanju zagnane predsednice društva Alenke Korpnik vseskozi negovati. Vendar v to »nego« ne sme spadati samo delo in obveznosti, tudi način, kako se »imeti fajn« v medsebojnih odnosih, je potrebno v društvu vzdrževati tudi v bodoče, kar jim je do sedaj glede na videno očitno tudi uspevalo.
Franjo Atelšek
občni zbor župnijske karitas mozirje-smihel
Najdragocenejša je sosedska pomoč
Metka Klevišar, zdravnica, ki je sodelovala pri načrtovanju in začetkih slovenske Karitas, je udeležencem občnega zbora mozirske župnijske karitas položila na srce: »Neorganizirana dobrodelnost je prav tako pomembna kot organizirana. Če ne znamo te živeti, če ne znamo videti soseda, nič ne pomaga.«
Občni zbor ljudi odprtih src je začel z aktualno duhovno mislijo župnik Sandi Koren, nato je svoje poglede na delo in sodelavce karitas predstavila Metka Klevišar. Vse življenje se že ukvarja z odnosom do bolnikov, invalidov in starih, v pokoju pa ji je največje veselje srečevanje z ljudmi. Pogovarja se z njimi, jih posluša in iz teh srečanj se rojevajo knjige ter prispevki za rubriko Čisto vsakdanje stvari v tedniku
osnovna šola mozirje
Družina in Družinin blog.
Za karitativnega sodelavca se ji zdi zelo pomembno, da vedno znova preverja temeljno vizijo dobrodelne organizacije - zakaj in kako naj dela. Odprte mora imeti oči in videti stisko ter se zavedati, da posameznik ni in ne more biti središče sveta. Karitas je priložnost za organizirano dobrodelnost, lahko pa se znajde v pasti in postane organizacija kot vse druge, je opozorila.
V premislek je ponudila nekaj iztočnic, med njimi: »Ljudi je treba naučiti, da sami lovijo ribe,« in »Sumljivi so tisti, ki se popolnoma žrtvujejo za druge.« Metka Klevišar je bila do 2002 predsednica Slovenskega društva hospic, potem pa je delo predala naslednikom, saj me-
Alenka Brezovnik je predstavila program za leto 2011.
ni, da »morajo tisti, ki so začeli, čez nekaj časa stran«.
Alenka Brezovnik, vodja Župnijske karitas Mozirje-Šmihel, je na občnem zboru poročala o zahtev-
nem in obsežnem delu v preteklem letu ter predstavila program za leto 2011. Ta obsega več sklopov dejavnosti: pomoč posameznikom in družinam, dobrodelne akcije, delavnice za otroke in odrasle, predavanja in duhovna srečanja, pozornost družinam z več otroki in novorojenčkom, molitev za rajne. Posebna pozornost je namenjena delu z mladimi, pomembno je povezovanje z drugimi organizacijami, društvi in ustanovami v občini in še posebej dragoceno srečanje z društvom Sožitje. Sodelavci se srečujejo vsak prvi petek v mesecu po večerni sveti maši, v kratkem pa bo v župnišču na voljo prostor za pogovor in svetovanje pomoči potrebnim.
Andreja Gumzej
Mlade fotografinje dobile prvo nagrado ^
Mladi
Na OŠ Mozirje aktivno deluje fotografski krožek. Fotografirali smo že nekaj šolskih prireditev in organizirali fotografiranje: Jesen v Lokah, Nočno fotografiranje ter Pust v Mozirju.
Prijavljamo se tudi na razne natečaje. Uspešni smo bili na natečaju Jaz slikar, jaz risar, jaz fotograf, ki ga je organizirala Gimnazija Celje - Center. Dosegli
smo lep uspeh, saj so si štiri naše učenke enakovredno razdelile prvo nagrado. Nagrajene učenke so: Urška Kumer in Barbara Sla-pnik iz 8. razreda ter Nika Hoh-njec in Tina Hribršek iz 9. razreda.
Mojca Štor
Dekleta, ki so osvojila 1. mesto na natečaju.
16 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Ljudje in dogodki, Oglasi
odmev otroškega zborovskega petja
Petje je dar, ki ga je treba razvijati in negovati
Pretekli petek so dvorano kulturnega doma v Gornjem Gradu napolnili otroški glasovi. Cicido, pregledno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol iz Zgornje Savinjske doline, že tradicionalno poteka vsako leto v dru-
S štirimi zbori so se predstavili pevci iz Nazarij in Gornjega Grada. Domačine, otroški in mladinski pevski zbor OŠ Gornji Grad ter pevsko delavnico iz podružnične šole Bočna je vodila Martina Štiftar, otroški zbor podružnične šole
Nastop otroškega zbora rečiške osnovne šole pod vodstvom Darje Goltnik (Foto: Štefka Sem)
Nova Štifta je vodila Marija Pustoslemšek. Zbo-rovodkinja nazarskega mladinskega, mlajšega in starejšega otroškega zbora ter otroškega zbora podružnične šole Šmartno ob Dreti je Katja Gruber, ki predvsem z mladinskim zborom dosega velike uspehe v republiškem merilu.
Nobeno presenečenje več nista združena mladinska zbora lučke in ljubenske šole, katerih pevovodja je Mitja Venišnik, ki sta prav tako uspešna tudi izven doline. Venišnik je vodil še otroška zbora OŠ Ljubno ob Savinji in Luče. Mo-zirsko šolo so zastopali člani otroškega in mladinskega zbora, ki ju vodi Lijana Blagovič, mlajši otroški zbor pa je vodila Sanja Tandar. Mlajši otroški zbor OŠ Rečica ob Savinji je nastopil pod vodstvom Karmen Kočevar, medtem ko je zborovodkinja otroškega in mladinskega zbora Darja Goltnik.
Zbore so na klavirju spremljali Toni Acman, Lucija Hrastnik, Petra Kranjc in Sara Gluk, na kitaro je zaigrala Janja Irman Kolar, na bongose pa Nejc Tevž in Benjamin Hrastnik. Med mladimi so izstopali tudi solisti, ki so »korajžno« odpeli svoj del skladb. Fotografije zborov si lahko ogledate na naši spletni strani: http://www.sa-vinjske.com (geslo: ggcicido).
Štefka Sem
gem kraju. Dve uri in pol prepevanja je navdušilo poslušalce, ki so lahko uživali tako v preprostih otroških pesmicah kot dovršenih izvedbah umetnih pesmi.
Pravo razkošje glasov je pohvalila ravnateljica OŠ Gornji Grad Lilijana Bele. Vesela je bila obiska mladih pevcev, ki so zapeli, kot so se najbolje naučili, in zborovodij, ki so s svojim žarom in ljubeznijo do glasbe pripravili za nastop tako lepo število nastopajočih. Dobri pevci se res rodijo, je povedala Beletova, je pa res, da brez truda njihov dar ugasne. Glasba se prične tam, kjer se neha beseda, zato je le malo besed prekinjalo srečanje, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje in OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Domače kulturno društvo je organizatorjem odstopilo dvorano, srečanje je spremljala strokovna spremljevalka Manja Gošnik Vovk.
Na prireditvi je nastopilo 17 zborov, spremljalo jih je osem zborovodij.
Savinjske novice št. 15,15. april 2011
Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi
projekt mister slovenije 2011
O C
TJ	:=,
o	> "5
*	I
:	(O
_ o
.<2 "c	n
o S	>
TS I	g
E o)
._ o	<d	c
■S £	£	a
o -=	5?	>n
>	p	>	ro oh5 c
■O C	(D	o
O d)	>	r
>	o	co	E
0£l ££ oz £0
CO
«» i 0) « 2
gos® t co -- O — CO
.o : cd ro "O > ~ co co ^ £ i— :=* co co O) > -Q CO
Med kandidati tudi Nazarean
Lanski mister Slovenije Marko Janko iz Mozirja bo dobil naslednika. Projekt Mister Slovenije 2011 je namreč že v polnem teku. Čas za prijavo na razpis za novega mistra je potekel, zato se je v minulih dneh odvijal izbor, ki je odločal o polfinalistih. Med 40 kandidati je bilo izbrano 14 po-
Nazarčan Dalibor Matijevič (desno) v družbi Mozirjana Marka Janka, lanskega mistra Slovenije
(Foto: Marija Sukalo)
2. slovenska futsal liga
stavnih mladeničev, ki se bodo preizkušali na dveh družabnih srečanjih.
Prvo tovrstno srečanje polfinalistov je potekalo na Veni-šah prvo nedeljo v aprilu. V nedeljskem popoldnevu so fantje jezdili in igrali tenis, manjkale pa niso niti zabavne družabne igre. Po zaključenem srečanju je sledil izbor lepotca, ki se je v vseh dnevnih dejavnostih najbolj izkazal Miha Dragoš iz Stare Cerkve pri Kočevju. Prejel je nagrado Ranča Burger.
Med tistimi, ki se bodo letos potegovali za prestižni naslov mister Slovenije, je tudi Nazarčan Dalibor Matijevič, sicer študent fakultete za strojništvo. »Želim skusiti nekaj novega in dokazati, da sem zmožen dobiti določene kontakte in spoznati osebnosti, ki bi mi pripomogle k boljšemu mar-ketinškemu razvijanju mojih idej. Za hobi se namreč ukvarjam s projektom, v katerem razvijam idejo o zdravi prehrani in fintesu,« je med drugim izpostavil Nazarčan, ki sta mu poleg fitnesa ljuba tako košarka kot nogomet. Prav tako je prepričan, da bo tekmovanje odskočna deska za številne izzive, ki ga čakajo v življenju.
Marija Šukalo
Graščakom« vse tri lovorike
»
Poleg naslova zmagovalcev premierne enotne 2. slovenske futsal lige je nazarskim nogometašem v tej sezoni uspelo zmagati še v posebnem točkovanju »fair playa« za najbolj fer in športno ekipo prvenstva, tretjič zapored pa je pokal za naj strelca osvojil še kapetan »graščakov« Blaž Metulj, tokrat skupaj s Sinišo Brkičem iz ekipe Viktorbit Ljubljana.
Ekipa Nazarje Glin je tako izredno uspešno zaključila redni del sezone, kjer je osvojila prav vse, kar jim prvenstvo v tej fazi tekmovanja ponuja, petnajst zmag, trije remiji in samo dva poraza ter 98 danih in samo 48 prejetih golov (+50) pa je tudi statistika, ki jo bo v naslednjih sezonah težko izboljšati. Ker po propozicijah oziroma tekmovalnih pravilih s strani futsal komisije tudi tako uspešen rezultat ni dovolj za neposredno uvrstitev v elitno ligo, Nazarčane v nadaljevanju
čakajo še kvalifikacije s favorizirano Izolo. Prvo srečanje se igra že danes na obali, povratni obračun pa se bo zgodil na veliki petek v hramu športa v Nazarjah, kjer pričakujemo pravi malonogometni spektakel. Po sistemu na dve dobljeni se zmagovalec uvrsti v prvo ligo, poraženec pa še išče svojo priložnost v dodatnih kvalifikacijah s poražencem drugega para. Pa o tem kaj več v nadaljevanju, če do tega pride.
Skratka na velikonočni petek bo že več jasnega okrog prvoligaških ambicij edinega zgornjesavinjskega ligaša. Morebiten uspeh bi bil še toliko večji, saj Klub malega nogometa Nazarje prav letos praznuje deseto obletnico delovanja in vrnitev v elito slovenskega futsala bi bil le še en vrhunec dosedanjega uspešnega dela.
Franjo Pukart
Ekipa Nazarje Glin je izredno uspešno zaključila redni del sezone, kjer je osvojila prav vse, kar jim prvenstvo v tej fazi
tekmovanja ponuja. (Foto: Ciril M. Sem)

Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Ljudje in dogodki, Organizacije, Šport
5. tekmovanje frajtonarjev za pokal zgornje savinjske doline
Godec občinstva postal Lovro Gostečnik
Andrej Rak in Primož Zvir sta letos pripravila 5. tekmovanje frajtonarjev za pokal Zgornje Savinjske doline. Finalni nastop harmonikarjev je potekal prvo nedeljo v aprilu na odru mo-zirskega kulturnega doma.
Pred budnim očesom in ostrim ušesom komisije v sestavni Tomaž Guček, Zmago Štih in Boštjan Pod-lesnik je slovenske narodnozabav-ne ritme predstavilo 43 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Ti so si finalni nastop priborili preko treh predizborov, in sicer v Razvanjah pri Mariboru, Rečici ob Savinji in Avberju pri Sežani, kjer je meh harmonike raztegnilo več skoraj sto harmonikarjev.
Letos so si prvo mesto v svojih ka-
Lovro Gostečnik je letos tretjič ljubljenec občinstva.
(Foto: Marija Sukalo)
tegorijah priborili Miha Grnek iz Sežane, Mitja Bukovec iz Krškega, San-di Zajc iz Apač. Slednji je postal tudi absolutni zmagovalec in si prislužil poleg pokala tudi bon za harmoniko munda. Občinstvo pa je svoj glas dalo Lovru Gostečniku iz Šmihela.
Po besedah Tomaža Gučka je bilo tokratno tekmovanje eno boljših, saj so vsi nastopajoči pokazali veliko znanja. Učitelja Primož Zvir in Andrej Rak sta uspela privabiti tekmovalce tudi izven doline. Da se delo z mladimi obrestuje tako Zviru kot Raku, je dokaz veliko število zlatih plaket, teh je letos 15. Po Gučkovem mnenju tudi nastop tistih, ki so dobili srebrno ali bronasto priznanje, ni bil slab.
Marija Šukalo
državno prvenstvo reševalnih psov
Zgornjesavinjski kinologi odlični organizatorji
Tretjega državnega prvenstva reševalnih psov, ki je v organizaciji Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline potekalo v Varpoljah in okolici, se je udeležilo 81 vodnikov in psov. Po besedah predsednika komisije za reševalne pse v okviru Kinološke zveze Slovenije Vlada Gerbca je bil tabor odlično pripravljen in izpeljan.
Za to gre zahvala domačim organizatorjem, ki so si spričo mnogih že organiziranih prireditev na-
brali obilo koristnih izkušenj. Zavoljo tega tudi številčna udeležba vodnikov iz Avstrije, Nemčije, Italije, Češke, Madžarske, Poljske, Hrvaške in Slovenije ni izostala.
Med 1. in 3. aprilom so se vodniki s svojimi štirinožci pomerili v različnih disciplinah. Na prostoru 100 krat 300 metrov so v gozdu iskali pogrešane osebe, podobno tudi v ruševinah. Seveda je čas iskanja omejen. Izvajali so vaje poslušnosti, med katerimi je moral pes hodi-
ti ob vodniku, ta pa ga je pošiljal na vse strani. Pomerili so se v premagovanju ovir, v hoji po lestvi, skozi tunel in podobno. Ves čas so strogi člani mednarodne komisije opazovali psihofizično pripravljenost psov. Ob tem so ugotavljali vodlji-vost in poslušnost malih kosmatincev. Zavoljo nevarnosti reševalnih akcij morajo biti psi v dobri kondi-ciji. Podobno tudi vodniki, ki morajo poleg obvladovanja svojega psa poznati tudi osnove medicinske pomoči, nudenje prve veterinarske pomoči in imeti veliko znanja o ruševinah.
Hkrati s tekmovanjem so potekali tudi mednarodni IRO izpiti za reševalne pse. Opravljen izpit je podlaga za nadaljevanje šolanja in morebitno sodelovanje v različnih reševalnih akcijah.
Pod okriljem Kinološke zveze Slovenije deluje 186 vodnikov reševalnih psov. V lanskem letu so sodelovali v 42 akcijah. Državna intervencijska enota je sestavljena iz 35 članov, ki so domala ob vsakem času pripravljeni priskočiti na pomoč tja, kjer se potrebuje njihovo znanje in pogum.
Benjamin Kanjir
KMN Nazarje Glin : KMN Zavrh Masind 8:4 (1:1)
Strelci: 1:0 Urtelj (3), 2:0 Metulj (4), 2:1 Marko (10), 3:1 Metulj (15), 4:1 Golob (17), 4:2 Čuček (20), 5:2 Metulj (20), 5:3 Marko (20) 10 m, 6:3 Metulj (25), 6:4 Čuček (27), 7:4 Metulj (34), 8:4 Metulj (39).
KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Golob, Urtelj, Banovšek, Metulj, Hren, Cigljar, Mekiš.
Rezultati zadnjega kroga:
Nazarje Glin : Zavrh Masind 8:4, Velike Lašče : Viktorbit eBlagajna 4:8, Weber Benedikt 3:2, Slovenske Gorice : Maribor Branik 8:6, Kix Ajdovščina : Tomaž 14:1, prosta ekipa: Kebelj.
Lestvica po rednem delu prvenstva:
1. Nazarje Glin 48, 2. Benedikt 39, 3. Viktorbit eBlagajna 36, 4. Kebelj 35, 5. Kix Ajdovščina 32, 6. Slovenske Gorice 28, 7. Velike Lašče 24, 8. Weber 23, 9. Tomaž 20, 10. Zavrh Masind 16, 11. Maribor Branik 16.
Končni vrstni red strelcev:
35 Blaž Metulj (Nazarje Glin), Siniša Brkič (Viktorbit), 27 Danilo Pukšič (Benedikt) ... 14 Boštjan Oblak, 12 Primož Hren (Nazarje Glin) ...
Ob koncu preizkušnje so člani ocenjevalne komisije tekmovalcem razložili svoja opažanja in podelili oceno. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 19
Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki
pokal vzhodne regije
akcija kolesar - pohodnik 2010
GSK Mozirje skupno četrti
Zadnji tekmovalni vikend v tej sezoni so se mladi smučarji zbrali na Rogli, kjer so prvo aprilsko nedeljo vse kategorije tekmovale v veleslalomu. Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba (GSK) Mozirje so tudi tokrat tekmovali odlično.
Med mlajšimi dečki je sezono z zmago končal Nejc Naraločnik, ki je v skupnem seštevku v pokalu vzhodne regije osvojil drugo mesto. Med mlajšimi deklicami je bila Julija Verbuč peta, skupno je osvojila šesto mesto. Cicibanke je zastopala Sara Steblovnik Burger, ki je v veleslalomu osvojila deseto, v skupnem seštevku 17. mesto. Starejše deklice je zastopala Urša Marolt, ki je tekmovanje končala na četrtem mestu, skupno je osvojila šesto mesto. Anja Drev zaradi poškodbe v zadnjem času ni tekmovala, kljub temu je v skupni razvrstitvi dosegla enajsto mesto.
podružnična šola lepa njiva
Otroci nastopali za starše
Osnovnošolci od prvega do četrtega razreda Podružnične osnovne šole Lepa Njiva so zgodbo Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki priredili na svoj način, jo obogatili s plesnimi gibi in glasbo ter jo prvi aprilski petek podarili staršem ob njihovem prazniku. Prireditev so v drugem delu dopolnili mladinci in s svojimi šalami dodobra nasmeja-
Leponjivski osnovnošolci so staršem podarili zgodbo Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki. (Foto: Marija Šukalo)
Lani 2.418 vzponov na Farbanco
Med starejšimi dečki na zadnji tekmi ni bilo uvrščenega tekmovalca iz mozirskega kluba, kljub temu sta v skupni uvrstitvi dosegla velik uspeh Jan Napotnik z desetim in Domen Lipnik z dvanajstim mestom. Mozirski klub je ob zaključku sezone med klubi končal na četrtem mestu.
Predsednik GSK Milan Lipnik: »Z rezultati v letošnji sezoni smo zelo zadovoljni. Najmlajši so zmagovali na pokalnih tekmah za najmlajše. Na otroških tekmah smo dosegli nove mejnike v zgodovini kluba. Nejc Naraločnik je postal državni prvak, s Klemenom Hriber-škom sta na Rogli skupaj stala na zmagovalnih stopničkah. Urša Marolt in Julija Verbuč sta se nekajkrat močno približali svojim najboljšim vrstnicam, vse pa prav gotovo čaka še veliko dela.«
Štefka Sem
Nazarski planinci so ob zaključku beleženja vzponov na njihovo društveno kočo Farbanco podelili nagrade in priznanja najbolj vztrajnim pohodnikom in kolesarjem. Prvo mesto med pohodniki v lanski akciji je dosegel Jože Pogorelč-nik, ki je dosegel rekord, saj je zabeležil 101 vzpon. Sledila mu je Zora Štrucl s 96 vzponi, tretja je bila Aga Ostruh (67), četrta Stanka Ba-stl (65), peto mesto s 50 vzponi pa so si delili Janez Mazej, Dušan Ba-stl in Joco Poznič.
Med kolesarji je prvo mesto s 40 vzponi dosegel Nani Praznik, drugo mesto delila Bojan Golob In Jure Krajner (25), četrta je bila Suzana Krajner (23) in peti Tomaž Ro-zoničnik, ki je na Farbanco prikole-saril 18-krat. V kolesarjenju in po-hodništvu skupno je med mlajšimi prvo mesto kot lani s 36 vzponi dosegel Aleks Krajner. Sledila mu je Klara Krajner (18), tretji je bil Rok Mazej (15), četrta Zala Ostruh (13) in Žiga Poznič (12) peti.
Tatiana Golob
li občinstvo. Dogajanje so zaključili instrumentalisti in vokalisti skupine Up n' downs.
To pa ni bilo edino darilo malih in velikih otrok. Večer so zaključili z družabnim srečanjem ob pijači in sladkih dobrotah, ki so jih mamice ob šopku spomladanskega cvetja prejele že ob prihodu.
Marija Šukalo
Skupno so pohodniki kočo obiskali 2.055-krat, kolesarji pa 363-krat.
(Foto: Tatiana Golob)
lutkarje in vragolije
Na regijskem srečanju lutkarji iz lučke šole
Lutkarjem »Ecipeci« iz Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč se je uspelo uvrstiti na 13. regijsko srečanje Lutkarije in vragolije, ki je 9. aprila potekalo v Celju. Lutkovna predstava Čudna čarovnija je bila med sedmimi izbranimi za nastop na regijskem srečanju.
Mentorica lučkih lutkarjev Jožica Podkrajnik je hkrati tudi režirala predstavo, za scenografijo in lutke je poskrbel Timotej Rosc, za glas-
beno opremo Katarina Resnik. V predstavi so z lutkami igrali in jim posodili glas Timotej Rosc, Domen Lokan, Kristina Kosmač, Patrici-ja Resnik in Veronika Marolt. Vse predstave na regijskem srečanju si je ogledala lutkovna strokovnjakinja in letošnja selektorica Jelena Sitar, ki izbira program državnega Srečanja lutkovnih skupin, ki bo 24. maja, v Ljubljani.
Štefka Sem
0
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Napovednik dogodkov, Organizacije, Črna kronika, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 15. april	od 8.00 dalje. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije ...
	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Žabji zbor
	ob 17.00. OŠ Gornji Grad Predstavitev knjige o vzgoji otrok Otroško srce je zaklad
	ob 20.00. Gostišče Pevc, Ljubno Potopisno predavanje Nikaragua
Sobota, 16. april	ob 8.30. Kulturni dom Mozirje Start tradicionalnega pohoda na Golte
	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Nazarje Input, Hopsi Polzela, Zagorska dolina (pionirji U-12)
	ob 13.00. TVD Partizan Mozirje Strelski maraton Match 60 z zračno puško
	ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Glasbeni vrtiljak
	ob 19.00 Kulturni dom Gornji Grad Dan odprtih vrat - pogovor z igralci
	ob 20.00 Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Oblast
Nedelja, 17. april	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : Krško B (U12)
	ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Rudar (pionirji U-14)
	ob 11.00. Tržnica v Mozirju Festival Šajspah - 2. salamijada
	ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Narodopisna prireditev 15. družinsko petje
Ponedeljek, 18. april	ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Domoznanski večer: Prva javna šola v Mozirju ter prvi javni učitelj Franc Hofbauer
	ob 19.00. Gostišče Pevc, Ljubno ob Savinji Predavanje Glina v zdravilstvu in prehranjevanju
Torek, 19. april	ob 17.00 Knjižnica Luče Ura pravljic: Oh, ta raček
	ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora
Sreda, 20. april	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku Občine Mozirje
	ob 17.30. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Moj piščanček
	ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave Mozirski likovniki
Četrtek, 21. april	ob 15.00. Mozirski gaj Rez vinske trte
	ob 17.00. Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj
	ob 17.00. Predavalnica Jakijeve hiše v Nazarjah Predavanje Glina v zdravilstvu in prehranjevanju
kulturno društvo gornji grad
Dan odprtih vrat
Člani gornjegrajskega kultur- jih doslej pripravili, sedanja igral-
nega društva bodo v soboto, 16. aprila, ob 19. uri v domačem kulturnem domu organizirali dan odprtih vrat ob zaključku gledališke sezone. V besedi in sliki bodo predstavili gledališka dela, ki so
ska zasedba bo na voljo za klepet z obiskovalci. Ob 20. uri bo za vse obiskovalce brezplačna, že dvajseta ponovitev predstave Oblast.
ŠS
C R N A K R O N I K A
•	MOČNO VINJEN KRŠIL JAVNI MIR
Mozirje: 4. aprila ob 19.20 uri so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da se v gostinskem lokalu v Mozirju nahaja močno vinjeni gost, ki je zahteval alkoholno pijačo. Ker mu z njo zaradi vinjenosti niso postregli, se je hotel pretepati. Kršitelj je lokal zapustil pred prihodom policistov, vendar so ga kasneje izsledili v drugem lokalu v Mozirju. Tam je nadaljeval s kršitvijo vpričo policistov, ki so mu zaradi tega odredili pridržanje do streznitve. Policisti so kršitelja tudi oglobili.
8. aprila so bili policisti ponovno obveščeni, da isti kršitelj, ponovno močno vinjen, krši javni red in mir na domačem naslovu v Kokarjah. Ker se navedeni ni pomiril niti po prihodu policistov, so zoper njega ponovno odredili pridržanje do streznitve ter ga ponovno oglobili.
•	STORILEC UKRADEL REVOLVER
Tirosek: 4. aprila v večernem času so bili policisti obveščeni, da je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Tiroseku. Iz notranjosti je storilec odnesel revolver.
•	TAT V TOVARNI
Nazarje: 7. aprila so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje izvršil tatvino nekaj njihovih proizvodov. Policisti za storilcem zbirajo informacije.
•	PRERIVANJE IN PRETEPANJE
Nova Štifta: 10. aprila zgodaj zjutraj so bili policisti s strani dežurne službe Zdravstvenega doma Mozirje obveščeni, da se pri njih nahajata v oskrbi dva poškodovana moška. Poškodbe bi naj utrpela v pretepu v Novi Štifti. Omenjena sta se pred lokalom v Novi Štifti sporekla z več neznanci. Med njimi je prišlo do prerivanja in pretepanja, pri tem pa sta bila telesno poškodovana. Policisti bodo zoper vse vpletene ustrezno ukrepali.
OBVESTILO
Policisti Postaje prometne policije Celje bodo 16. in 17. aprila na av-topoligonu Ločica ob Savinji organizirali preventivno prireditev v okviru projekta Policijska izkušnja kot nasvet. Motoriste bodo usposabljali za varno vožnjo z motorjem. Prireditev, ki bo sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela, bo potekala v treh terminih, in sicer ob 9., 12. in 15. uri, ne glede na vremenske razmere.
POPRAVEK
V prejšnji številki Savinjskih novic se je v članku Slab drugi polčas botroval visokemu porazu pripetila neljuba napaka. Najboljšega strelca moštva Vrani Vransko smo pomotoma poimenovali Marolt. Pravilen priimek je Marovt. Vsem prizadetim se opravičujemo.
Roman Mežnar
www.fotoknjiga.net
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 21
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Kaže se nam nova podoba južnega dela Mozirja in Hofbauerjeve ulice
Obnova se je začela v začetku meseca septembra 2010. Obnovo izvaja podjetje AGM Nemec iz Laškega, ki je po mojem mnenju odlična izbira. Vsi delavci obvladajo vsa dela in jih tudi opravljajo. Tudi šofer ali strojnik ne sedita le za volanom svojega stroja, ampak poprimeta za vsako delo, tudi za lopato ali kramp. Delovodja g. Andrej dela na vseh strojih, lopata in kramp mu pa sploh nista tuja.
V Hofbauerjevi ulici so začeli z obnovo 10.1.2011. Odstranili so stari asfalt, položili novo kanalizacijo, vodovod, toplovod, položili cevi za elektriko in novo ulično razsvetljavo. Sedaj imamo v celi ulici od trga do obvoznice tri zverižene drogove, na katerih so luči, ki največkrat ponoči elektriko »šparajo«, da lahko podnevi konkurirajo soncu. Seveda ne gre zanemariti, da so narejeni novi, široki pločniki za pešce in lepo urejeno križišče na Hofbauerjevi ulici, na katerem bo stalo kužno znamenje, ki je po skici avstroogrskega častnika iz leta 1828 na tem mestu že stalo. Skico hranijo na občini v Mozirju.
Pred leti, ko nam je bil predstavljen načrt obnove trškega jedra,
je bila predvidena odstranitev kostanja v Hofbauerjevi ulici, čemur sem se takrat odločno uprl. Toda zdaj sem sam predlagal njegovo odstranitev. Marsikdo me vprašuje, če so bili name izvršeni kakšni pritiski, da sem popustil. Ne, nobenih pritiskov ni bilo. Zadeva je čisto preprosta. Z Robertom Klemenakom (njegov praded ga je posadil) sva se pogovorila, si ga dobro ogledala in ugotovila, da je njegova notranjost popolnoma gnila in tudi zunaj je bilo deblo močno poškodovano, tako da ga ni imelo smisla pustiti hirati morda še leto ali dve, potem pa ponovno razkopavati in ga porušiti.
Mislim, da si delavci z delovodjem g. Andrejem zaslužijo vso pohvalo za pridnost in korektno delo. Delali so namreč celo zimo. Noben mraz, sneg ali dež jih pri delu ni oviral. Nikoli ni bilo nobenega videti kje postopati ali sloneti brez dela. Tudi nobenega vpitja ali pso-vanja nikoli ni bilo slišati. Danes, 7.4.2011, ko to pišem, pa že polagajo novi asfalt.
Ivan Vrbančič Hofbauerjeva ulica 12
3330 Mozirje
V SPOMIN
Frančišku VODOVNIKU
18.9.1932 - 14.4.2010
Minilo je leto, odkar te ni več med nami.
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite pri njegovem grobu.
Vsi njegovi
OBVESTILO
Obveščamo vas, da si lahko ogledate prenovljene spletne strani Občine Ljubno na naslovu www ljubno.si.
Vljudno vabljeni k ogledu.
Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik
3
Draga mama! Ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori. V naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Antonije POZNIČ
1.6.1936 - 28.3.2011 iz Gornjega Grada
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja.
Še posebej se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Ireni Blažič -Lipnik za dolgoletno zdravljenje.
Hvala g. župniku Jožetu Belaku za lepo opravljen obred, g. Feliksu Ugovšku in pevcem za lepe pesmi, pogrebcem, praporščakom, pogrebni službi Anubis ter za odigrano Tišino ob slovesu, ge. Mariji Ko-bale za lep govor.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Zofka z družino in hčerka
Cvetka z družino
r
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem gospodoma Ivanu Purnatu in Franciju Kotniku za izkazano prijateljsko uslugo.
Aleksander Videčnik
mm
M
Dobnik Franc & Jani, s.p.. Topolšica 104c, 3326 Topolšlca
- IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, -OKENSKIH POLIC in <v " DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
22 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Zahvale, Oglasi
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
Tone Kuntner
4. aprila 2011 se je v petinosemdesetem letu nenadoma za vedno poslovil
Miha Dešman
iz Gornjega Grada
Zahvaljujemo se sosedom, krajanom in prijateljem, lovcem in čebelarjem za nesebično pomoč v težkem času. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Belaku s somaševalcema Tonetom Liparjem in Mirkom Horvatom, pevcem, slovesnim govornikom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
Franca DROFELNIKA
21.10.1930 - 3.4.2011
iz Florjana pri Gornjem Gradu 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu msgr. Jožetu Vratanarju za lepo opravljen obred. Hvala govorniku gospodu Francu Bezovšku, praporščakom in pogrebni službi Anubis ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žaluj'oči vsi nj'egovi
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti,
po tej poti za teboj, pridemo mi vsi.
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi naše ljube
Nike GRUDNIK
iz Okonine 17.2.2007 - 4.4.2011
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Leskovšku in reševalni ekipi, ki se je borila za njeno življenje, monsinjorju Jožetu Vratanarju, sorodnikom, prijateljem, vaščanom, PGD Okonina, Osnovni šoli Ljubno ob Savinji, govorniku Marku Goveku za ganljive besede slovesa, pogrebcem, pogrebni službi Anubis, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, vsem in vsakemu posebej še enkrat »hvala«.
Žaluj'oči vsi nj'eni.
Le križ nam sveti, govori, da vidimo se nad zvezdami.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi stari ata
Ludvik FEDRAN
iz Podhoma 7 28.4.1927 - 3.4.2011
Iskreno se zahvaljujemo vam dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče in za svete maše.
Še posebej hvala msgr. Jožetu Vratanarju in g. Francu Časlu za lepo opravljen cerkveni obred.
Vsa zahvala Lovski družini Gornji Grad, pevkam Pušeljc, cerkvenim pevcem, konjeniškemu društvu, članom ZB Bočna, upokojencem Bočna, obema govornikoma, zdravnici Ireni Blažič Lipnik in patronažni sestri Zofki.
Vsi domači
r-jf r"
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 23
Za razvedrilo
OJ, KJE JE MARICKA, LJUBEZEN MOJA? Tomaž Guček, harmonikar: »Tele italijanske kancone nama pa ležijo.«
Boštjan Korošec, baritonist: »Kdo bi si mislil, da pojem pesem iz filma Moški, kakšni ničvredneži!« Tomaž: »Slišati je, kot da nas imajo take najraje.«
REZERVNI CVET MOŠKE LEPOTE Andrej Rak, učitelj igranja na frajtonarco (levo): »Slišim, Primož, da kandidiraš za mistra frajtonar'ce ...«
Primož Zvir, učitelj igranja na eno drugo frajtonarco: »Slišim, Andrej, da kandidiraš za mistra universe frajtonar'ce ...«
Andrej: »Kaj pa čeva, menda ne bova kandidirala za ministra, saj imajo nekateri še krajši mandat od mistrov.«
VNET NAVDUŠENEC Ravnatelj nazarske glasbene šole Jernej Marinšek ima med drugimi eno dobro in eno slabo lastnost. Zelo rad vneto ploska nastopajočim glasbenikom, kar je dobro. Zelo rad pa jim tudi po nastopih čestita in seže v roko, kar je slabo. Od njegovih vnetih rok je že marsikdo dobil opekline tretje stopnje.
24 Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Križanka, Oglasi
LEKARNAR
OBOKANO STEBRIŠČE
AMERIŠKI IGRALEC (RYAN)
GOL (EKSPR.)
POLET (KNJIŽ.)
AMERIŠKI IGRALEC (BILLY)
LEE NORRIS
DIRIGENT KUNEJ
ARGON
PRIVRŽENEC JUDAIZMA
GRM Z LEŠNIKI
POPOLNA PORABA VELIKA MORSKA RIBA
ANG. DOLŽ. MERA
JUDOVSKI NADANGEL
SEVERNOIT. LUKA
ROKOMETAŠ KAVTIČNIK
LIK S POMENOM
RUSKI VLADAR PERNATA ŽIVAL
SREDIŠČE VRTENJA PRITOK SAVINJE
LEV KREFT IVAN ČARGO
HLADNO OROŽJE
METULJ S TRAKOVI NA KRILIH
MINI SLOVARČEK
AOSTA - staro savojsko mesto URIEL - judovski nadangel
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
3K

LA JS
S M JM
I L E
IZLIV SEMENA
KRAŠKO VINO

T A N
3K
K I N

Z A
R K S
T A J
LOVEC NA KAČE
e i
RPJN A K A
I S A
RENIJ

O
ZID

R
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 25
Mali oglasi, Informacije, Oglasi
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca sivca, težkega 140 kg; gsm 031/494-188.
Prodam bika sr, težkega 130 kg; gsm 031/855-186.
Bikca simentalca, 160 kg, prodam; gsm 051/423-440.
Prodam bikca sivca, starega 2 meseca, iz ekološke reje; tel. 03/141-60-89 ali 041/881-276.
Prodam kravo sivko, brejo 9 mesecev, drugo tele; tel. 583-24-70. Prodam telico, brejo 7 mesecev, pašna; gsm 041/871-234.
Prodam telico simentalko, staro 5 mesecev, ali menjam za bikca; gsm 041/573-082.
Prodam 500 kom kostanjevih kolov za ogrado živine, 2 eur/kom; gsm 051/365101.
Rabljeno mrežo za ograjo za ovce zelo ugodno prodam; gsm 041/684-403. Fantovsko obleko, sive barve, velikosti 146, za obhajilo ali birmo, prodam; gsm 031/284-658.
DRUGO - KUPIM
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/5 33-745.
Kupim teličko simentalko ali sivko, staro 1 teden; gsm 041/942-169.
Kupim seno v balah; gsm 041/950-528.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
Prodam motorno koso kawasaki HKH 45 L + palica, kot nova, garancija 2 leti, 350 eur; gsm 070/813-438.
Prodam pajka, 4-vretenskega, širine 3,5 m ter dober jabolčnik; gsm 051/307-027, Prodam dobro ohranjen mlekovod alfala-val; gsm 041/793-566. Traktor IMT 539 de luxe, letnik 1988, prodam; gsm 031/774-520.
DRUGO - PRODAM
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Prodam seno; gsm 041/957-932. Prodam silažne bale in hladilni bazen za mleko 200 l; gsm 041/289-717. Po simbolični ceni prodam 2 lesena okna, 100 x 100 in 100 x 70 ter 200 l cisterno za kurilno olje; gsm 041/324-409. Prodam jedilni in semenski krompir iz Bočne; gsm 041/216-481. Zaseko, ocvirke in svinjsko mast prodam; gsm 041/804-574.
Prodam bukova drva - klaftre, možen razrez in dostava; gsm 041/783-448. Prodam električne klaviature yamaha 125 PSR, cena 50 eur; gsm 041/802-359. Prodam elektronske digitalne tehtnice, 30 in 100 kg, novo, ugodno; gsm 031/202-859. Prodam potopno črpalko, 3 x rabljeno, 1 leto staro, cena 50 eur; gsm 051/206-045. Prodam cirkular, 11 kW, 3F motor; gsm 031/369-385.
Peugeot 307 HDI, prevoženih 75.000 km, letnik 2006, prodam; gsm 041/568-502. Prodam alu platišča z gumami 4 x 108, 185/60/14, gume kot nove; gsm 031/202859.
NEPREMICNINE
Prodam stanovanje v Mozirju, 115 m2, ob-novlj., lastno ogrevanje; gsm 031/741-954. Prodam stanovanje na Gorici, 35 m2; gsm 051/206-045.
Prodam manjšo kmetijo, Ter 44, Ljubno ob Savinji; gsm 041/594-004. Popolnoma novo 2-sobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Kmetijo oddam za pašo v najem 583-5152.
DELO - IŠČEM
Iščem delo kot voznik C in E kategorije (po Sloveniji); tudi za hijap; gsm 031/663-465.
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 -
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Celje.
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
SIVILJSTVO ZANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. IZDELUJEMO STOPNICE
iz vseh vrst lesa in masivna vhodna vrata, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 041/866011.
TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. FIŠAR PERUTNINSKO MESO
dostavljamo na dom. Minimalni nakup za 30 eur. Naročila 041/619-372.
Žilnik Marjan s.p., Tabor 45, 3304 Tabor. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE
Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591.
Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI STE ZE RAZMIŠLJALI, KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE?
Zima odhaja in ALERGIJA prihaja! Še je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! Gsm 031/788-881.
Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad.
montaZa satelitskih SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. PESKOKOP HABER
Gradnja cest in gozdnih vlak po ugodni ceni ter pesek različnih frakcij. Gsm 041/783-629 ali 041/217-525. Pančur Jožef s.p., Krnica 23, 3334 Luče.
montaZa in storitve
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
Napovednik dogodkov najdete na strani 21.
m
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011
Oglasi
KDO JE TVOJ HEROJ?,
I
rak ziiz
vsako soboto, 11:00

ual 202
F Ujame Ust
VLJUDNO VABLJENI, na prireditev Heroji za vse čase, ki bo potekala v Mercator centru Velenje, v soboto 16.4.2011, s priče t ko m ob 10,00 uri*
« Predstavljala se bo skupina poklicev RUDARJI! »
Sodelovali boste lahko v nagradnih igrah z bogatimi nagradami in uživali v atraktivnih glasbenih in plesnih nastopih.
PRIDITE, ZABAVNO BO!
Poteguj se za bogate nagrade in GIASUJ za svoje heroje
i-M^n in - mai| jiftta Glivema i.iv ■v.',:|- ■! hi stilnem-'t Pogoji uporsbeln pravili oiijavljcrrirni.flii ipjtftrti «¡tram htt| vvjw
www.heroii.si
■■■■i
on pošljite na: Birt d.o.o., Cesta Fran tiska Foita 8, 3320 Velenje
27
Savinjske novice št. 15, 15. april 2011 |