Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. O UPRAVNI5TV0: KONGRESNI TRG STEV. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nemčija. V prihodnjih dneh se odloči, če bo Nemčija sprejeta v Zvezo narodov in s tem zopet postavljena v isto vrsto kot njeni zmagovalci. V slučaju, da je* Nemčija sprejeta, se začne s tem nova iaza evropske zunanje politike. Kajti kakor pomeni na eni strani sprejem Nemčije trenotno izmirjenje med njo in njenimi zmagovalci, tako dobi na drugi strani Nemčija s tem mnogo svobodnejše roke za eventualne cilje, ki ne bi bili povsem v skladu z nameni društva, v katero je bila sprejeta. Zato ni nezanimivo gledati, kako stališče zavzemajo pri tem politične stranke v Nemčiji in sosedje Nemčije. Levičarske stranke izvzemši komuniste, so za to, da vstopi Nemčija v Zveeo narodov. Ker niso organi teh strank do sedaj zastopali ideje revanše, bi to kazalo, da se je močna plast nemškega naroda sprijaznila s sedanjo usodo in da si obeta, da se bo doseglo več mirnim potom kot pa z zelo riskantno novo vojno. To bi bil vsekakor velik napredek v primeri s predvojnim stanjem v Nemčiji. Negotovo je, kaj nameravajo konservativci in patrijoti različnih nijans. In ‘ da je ta de*l naroda danes še izredno močan, nam kaže izvolitev Hindenburga za predsednika in nedavno ljudsko glasovanje glede razlastitve knezov. In ravno konservativci so zavzeli jako pitijsko stališče. V zaupnem glasovanju v odboru za zunanje zadeve so bili proti temu, da bi vstopila Nemčija v Zvezo narodov, v javnem pismu pa se je jprekel njih vodja, grof Westap za to, da vstopi Nemčija v Zvezo.. Možno in celo zelo verjetno je, da uvidevajo tudi konservativci, da je za Nemčijo trenotno ueobhodno, da vstopi v Zvezo, da pa se ti krogi ne upajo priznati pred narodom, saj bi to pomenilo popolno kapitulacijo v notranji Politiki, ki je bazirala cel povojni čas na obnovitvi monarhije in klicu po novi vatb^1'* voini- s° ljre,j tudi konser- vanši kotlih da ie lažje g°voriti ° re-, , v jo, da je bog visoko in nn »ni T" - fi neupraviie- evron'anje’ r T)°?'aQei0 sanje o Pan-evropi prej ali slej reSničnost Vendar se zdi, da Sn^' m zlasti Francija, ne vidijo te perspektile v tako rožnatih barvah. Narod, ki ima v sebi toliko življenjske moči, kot je ima danes Nemčija, se le v stiski trenotno zateče k pacifizmu, drugače pa računa svojo moč, če nese to več kot pacifizem. in Nemčiji pacifizem ne more vrniti tega, kar je zgubila. Zveza narodov ne. bo dala Nemčiji Alzacije niti Šlezije, udi združitev z Avstrijo se bi dala le lzTv.e"3tl v okviru statutov Zveze. To je eno. Drugo pa je, da se tudi med Člani ^veze, velikimi in majhnimi, kažejo ^umljive, diference glede razii^nih Vpra-sanj. Zato se človek nehote spomni na •'■voječasno nekoliko groteskno trditev, da želi vstopiti Nemčija v Zvezo narodov zavoljo tega, da jo čimpreje razbije. Kajti če se bodo nesoglasja v Zvezi poglabljala, je nazadnje možno, da se začnejo 'v Zvezi oblikovati razne čisto nemiroljubne antante po vzorcu jiredvojnih. ra k o bi izrabila Nemčija vstop v Zvezo v t k da se iznebi doma kontrole in se neovirano pripravlja za obračun s svojimi nasprotniki. Ali res zasleduje taktika konservativcev ta cilj in ali je ta načrt sploh izvedljiv, vse tp bi bilo samo ugibanje; gotovo pa je eno: da bodo gledali »osedje na Nemčijo pri njenem eventualnem vstopu v Zvezo narodov s takim nezaupanjem, ki ne obeta ravno najplodovitejšega sodelovanja. Arbiter. Interpelacija proti dr. Nikiču. Beograd, 2. septembra. Interpelacija poslancev -Hrvatskega seljačkega kluba preti dr. Nikiču je v vseh beograjskih krogih napravila mučen vtis. Ta interpelacija je bila edini predmet razgovorov včerajšnjega sicer politično skoro mrtvega dne. Vsi politični ljudje se zlasti zanimajo, kakšne posledice bo imela ta interpelacija. Vsi so si na čistem, da tak nastop poslancev druge vladne stranke ne mere ostati brez rezultata. Včeraj je predsednik skupščine Marko Trifkovič obvestil predsednika vlade, da je prejel interpelacijo dr. Kežmana in tevarišev proti dr. Nikiču. Sklenjeno je bilo, da se besedilo interpelacije objavi. To vest v vseh političnih krogih živahno komentirajo. Demokrati so interpelacijo sprejeli s simpatijo in naglašajo, da jim je simpa-, tična vsaka akcija, ki se vodi proti korupciji, pa naj pripada napadenec tej ali oni stranki. Demokrati so mnenja, da bo imela interpelacija svoj odjek tudi v politični situaciji. V vrstah radikalnega centra ne pripisujejo interpelaciji posebne politične važnosti Pašičevi radikali pa so mnenja, da je predložitev te interpelacije začetek konca Uzunovičeve vlade. Oni naglašajo, da je skrajni čas, da se politična situacija razbistri in da vzame sam Pašič v sveje roke iniciativo tako v strankarskih, kakor v državnih poslih. Dr. Nikicev odgovor na interpelacijo. Beograd, 2. septembra. Minister za šume in rudnike dr. Nikič je na vprašanje, kaj misli o interpelaciji, ki je bila vležena zoper njega, odgovoril sledeče: Do tega trenutka mi ni peznano niti besedilo interpelacije. Vem samo tisto, kar je bilo v časopisih našteto. Na to interpelacijo sem prav mirno čakal, ker imam vest čisto. Vedel sem, da ne morejo nič najti. Pri tem pa sem si že naprej mislil, — ker se da lahko vsaka stvar s preobračanjem in napihnjenjem povečati —, da se bo cela stvar spremenila v njihovo blamažo in dokazala njih skrajno plitkost. Vzemimo prvo stvar: nakup gozdov grofa Erdodyja. To se je izvedlo, ker so se za to energično zavzemali poslanci tistih krajev. Ti poslanci so še danes v Radičevem klubu. O stvari se je tudi v klubu razpravljalo. Tedanja ministra Šte- fan Radič in Pavle Radič pa sta postavila svoje podpise na predlog o tem nakupu. Nakup se je izvršil točno po tem predlogu in na osnovi odločitve ministrskega sveta. Nekatere druge stvari, ki se naštevajo v interpelaciji, so bile dovršene še pod me jim prednikom. Jaz bom na vse točke interpelacije odgovoril v javnosti, brž ko dobim v roke besedilo interpelacije. Petem se bo videlo, da so moji nasprotniki ne saipo neresni revclucicnarci in otročji politiki, temveč tudi neškrupulezni klevetniki. Bavil se bom pa za tem tudi nekoliko z gospodi, ki so podpisali interpelacijo. Ce bi gospodje držali interpelacijo tajno in bi je ne hoteli izročiti v javnost, Vam obljubljam, da jo bom jaz takoj, ko mi bo sporočena, objavil. POJASNILO DR. JAMBRIŠKA. Beograd, 2. septembra. Dr. Milivoj Jambrišak je vsem uredništvom v Beogradu poslal pismo, s katerim opravičuje in pojasnjuje postopek dr. Nikiča, da je dal njega vpisati v spisek uslužbencev ministrstva za šume in rude. Med drugim pravi dr. Jambrišak v tem pismu, da pH zadnjih občinskih volitvah ni bil vpisan v volilni imenik, čeprav je imel neoporečno volilno pravico, Da bi to proceduro: t. j. v.pis v volilni imenik, poenostavil in pospešil, je zaprosil dr. Nikiča, naj ga sprejme v službo ali vsaj vpiše kot zvaničnika svojega ministrstva, da tako pride v volilni imenik. Zdi se, da so radičevci o tem nekaj slišali, gotovo pa niso potem izvedeli, da obstoji dekret ministrstva, s katerim se prva rešitev razveljavlja. Naravno, da dr. Jambrišak ni prejel nobene plače in da uiti v sanjah ni nato mislil, da bi jo prejel. Sicer je pa imel dovoljno kvalifikacijo za zvaničnika, ker se za to vrsto uslužbencev zahtevajo le osnovna šola in dva razreda srednje šole. KRALJ ZOPET NA BLEDU. Bled, 2. septembra. Včeraj dopoldne j?, y*'Jev‘ska dvojica prišla zopet na Bled. \ spiemstvu kralja in kraljice je bil tudi zunanji minister dr. Ninčič. PRED ZASEDANJEM ZVEZE NARODOV. Ženeva, 2. septembra. Predsinočnjim °b 9. se je sestal -pododbor komisije za razširjenje Sveta Zveze narodov- Po triurni razpravi je došlo do popolnega soglasja v vprašanju načrta, ki ga je ta komisija predložila meseca maja. Danes dopoldne se sestane plenarna seja komisije. SVEČANA PROSLAVA PRESTOLONASLEDNIKOVEGA ROJSTNEGA DNE. Beograd, 2. septembra. Odrejeno je, da se bode za rojstni dan prestolonaslednika Petra dne 6. t. m. v vseh cerkvah vršile slovesne službe božje. V cerkvah na sedežih velikih županov se morajo po ukazu notranjega ministra udeležiti službe bežje vsi veliki župani. Vojsko bo v vsakem kraju zastopal častniški zbor. Izdano je 7.a ta dan mnogo dovoljenj za ljudske proslave in veselice. Društva, ki so ped zaščito prestolonaslednika, bodo njegov rojstni dan proslavila s svečanimi sejalni. Sokolska društva bedo imela ta dan javne telovadne nastope. MAKSIMOVIČ V DUBROVNIKU NA ODDIHU. Dubrovnik, 2. septembra. Včeraj je dospel sem v avtomobilu motranji minister Boža Maksimovič, ki bo ostal tu na odmoru štiri do pet dni. Danes poseti minister velikega župana. — i----- DELO ZA NOVI DAVČNI ZAKON. Beograd, 2. septembra. Včeraj je bila seja odbora za davčni zakon. Sprejeti so bili členi 83 do 86, ki govore o davčni osnovi podjetij, ki so obvezana javno polagati račune. Danes bo odbor nadaljeval svoje dele. NEMŠKI IN MADJARSKI MONARHISTI SE GIBLJEJO. Dunaj, 2. septembra. Včeraj je dospel na Dunaj nadvojvoda Friderik, bivši vrhovni poveljnik avstroogrske vojske ter ie takoj odpotoval naprej v Budimpešto. Doznalo se* je, da se je te dni vr- ■ Ml v Miinchenu razgovor glede vprašanja madžarskega prestola. Vladna pomoč poplavljencem. Beograd, 2. septembra. Včeraj ob 12.30 je predsednik vlade Uzimovič nenadoma sklical sejo ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri, kolikor jih je v Beogradu. Na seji je bilo sklenjeno, da se določi vsota 8 milijonov kot podpora za poplavljence. Ta denar se izroči »Rdečemu križu«, da ga uporabi za zgradbo hiš, ki morajo biti še pred zimo gotove. Prometni minister bo moral določiti kredit za prevoz materijala za zidanje hiš. FINANČNI ODBOR BO V KRATKEM SKLICAN. Beograd, 2. septembra. Včeraj je predsednik skupščine dolgo časa konfe-r.iral s predsednikom finančnega odbora dr. Radonjičem. Pri tem sestanku je dr. Radonjič razložil vse vzroke, ki ovirajo finančni odbor, da ne mere delati ter je prosil predsednika skupščine, naj razvije akcijo, ki bo te vzroke* odstranila. Finančni odbor bi moral pfiče-ti delati še pred 15. tega meseca, ker mora izvršiti zelo važne posle. RADIČ 0 ODNO.šAJIil S CEHI. Praga, 2. septembra. Urednik lista Deutsche Post« v Tropavi se je razgo-varjal z Radičem, ki je izjavil, da so od-nešaji med Hrvati in Nemci prav dobri. Hrvati vedo ceniti nemško kulturo. Od-nošaji Hrvatov nap ram Čehom so nekam napeti, ker so se izjavili Cehi proti sporazumu Hrvatov s Srbi. Radič je rekel, da bo še letos meseca septembra in oktobra napravil potovanje v Prago in nato na Slovaško, da bo spoznal tamošnje razmere. TRIFKOVIČEVO PISMO NAČELNIKOM PARLAMENTARNIH KLUBOV. Beograd, 2. septembra. Včeraj je predsednik narodne , skupščine Marko Trifkovič poslal vsem predsednikom parlamentarnih odborov pismo, v katerem opisuje splesni politični položaj in gospodarsko finančno krizo ter poziva vse odbore, da se požurijo z ureditvijo materijala za seje narodne skupščine. V pismu opozarjal predsednik odbore, da je od njih odvisno, ali se bo mogla narodna skupščina sklicati za 1. oktober ali ne. PRAZNE NADE. Beograd, 2. septembra. V radikalnih krogih nestrpno čakajo na povratek Dra-goviča iz Monte Carla. Izgleda, da bi imel Dragovič prinesti od Pašiča zelo važna sporočila, ki so v zvezi z akcijo pašičevcev. LAŽNIVA ŽALOST. Sofija, 2.' septembra. Organ zunanjega ministra Mir v nekem članku obžaluje, da se je med Grčijo in Jugoslavijo sklenila prijateljska pogodba, češ, da je s tam onemogočeno ujedinjenje Slovanov na Balkanu. PEKINŠKA VLADA PROTI SOVJETOM. Pariz, 2. septembra. Po vesteh iz Pekinga je kitajska vlada sklenila, da sama izroči potne iiste sovjetskemu poslaniku Karahauu, ker sovjetska vlada ni hotela ustreči zahtevi Kitajske glede odpoklica tega poslanika. Po vesteh iz Moskve bo Karahan poklican v Moskvo na referat. PRED REVOLUCIJO V ŠPANIJI. Pariz. 2. septmbra. Potniki, ki prihajajo iz Madrida, pripovedujejo, da so železniške proge v Španiji zasedene od vojaštva. Na postajah je videti prebivalstvo z orožjem. Preklican sklap dr. Puca. Kakor smo včeraj na kratko poročali, je ljubljanski magistrat preklical sklep predsednika gerentskega sveta dr. Puca in odredil, da se za 1. september določeni občni zbor Zveze slovenskih gremijev ne vrši. V nedeljo, dne 29. t. m. je bil namreč odposlan Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo tale dopis. Zvezi trgovskih gremijov in zadrug v Ljubljani. Na osnovi razpisa ministrstva trgovine in industrije^z dne 25. avgusta 1926, I. No. 1209, je veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom z dne 28. avgusta 1926, O. br. 2401/2 naročil mestnemu magistratu ljubljanskemu, da takoj odredi, da se sklicanje občnega zbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani, ki bi se v smislu tam. odloka z dne 14. julija 1925, št. 17.908/ref. II. imel vršiti dne 1. septembra 1926 v Kranju in na katerem bi se imela izvršiti ponovna volitev /veznega odbora in računskih pregledovalcev, odloži do konečne odločbe o pritožbi g. Ivana Jelačina kot načelnika imenovane zveze preti tam. odloku z dne 14. julija 1926. št. 17.908/ref. II., s katerim je magistrat razveljavil na rednem občnem zboru dne 28. junija 1926 v Kranju izvršeno volitev zveznega odbora in računskih pregledovalcev. Do tedaj vodi zvezne posle stari odbor, ki pa se mora, ako sedaj ni pravilno sestavljen, izpopolniti v smislu § 16 zveznih pravil. Zveza izvoli vzeti te odredbe v vednost in še po njih ravnati. Tukajšnji odlok z dne 14. julija 1926, št. 17.908/ref. II. je s tem preklican. Magistratni direktor: Dr. Zarnik. Da bo vsebina tega dopisa čisto jasna, treba, da malo obširneje povemo zgodovino tega dopisa, zlasti še, ker je ta zgodovina nad vse značilna, kako se pri SDS spoštuje volja trgovstva. ' ■Dne 28. junija se je vršil v Kranju občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug. Na tem občnem zboru je bilo zakopanih od 27 gremijev in zadrug 24 s 106 delegati. Za sklepčnost občnega zbora pa je bila potrebna navzočnost samo 38 delegatov. Poročilo predsednika Zveze, g. Jelačina ml., ko tudi vsa ostala poročila so bila soglasno sprejeta in odobrena. V imenu navzočih delegatov se je g. Els-bacher (ki menda sedaj kandidira na esdeesarski listi) zahvalil načelstvu Zveze za njegovo uspešno delo. Zahvala g. Elsbaeherja je bila od vsega občnega zbora soglasno odobrena in je s tem jasno povedano, da ni bilo nobenega odpora proti načelstvu Zveze. Koncem občnega zbora, ki je potekel v najlepšem soglasju, je dal načelnik Zveze na glasovanje'predlog, da se ves stari odbor do konca leta ponovno izvoli. Volitve so se nato vršile in zapisnik o tem, ki ga je podpisal in sestavil g. Ivan Mohorič, tajnik zbornice, pravi dobesedno sledeče: (G. Jelačin) »pozi v-lje vse delegate, ki so za ta predlog (da se izvoli stari odbor do konca leta), da se dvignejo raz sedežev. Velika večina delegatov vstane.« . S tem je menda dovolj jasno povedano, da je bila velika večina delegatov za predlog in da so bile volitve pravilno in v redu izvršene. Niso pa bili tega mnenja gospodje: Weixl, Zebal, Kavčič (družabnik tvrdke Resman in Tschurn), Petovar, Ernest Hieng in drugi, ki so se proti volitvam pritožili na ljubljanski magistrat, češ, da so bile volitve per acclamationem napačne. Gerentski svet je. rekurzu teh gospodov ugodil in določil, da sme voditi posle Zveze stari odbor le do 1. septembra, tedaj pa se mora vršiti nov občni zbor, ki bo izvolil novi odbor. Proti temu sklepu pa se je pritožil g. Ivan Jelačin ml., in ker se je za stvar zanimal tudi g. trgovinski minister dr. Krajac, je bilo njegovemu rekurzu tudi hitro ugodeno ter sklep predsednika gerentskega sveta — preklican. To je suha zgodovina preklicanega sklepa in ta suha zgodovina nadomešča vsak komentar. Boj za Zbornico. VOLITVE SO TAJNE. Če bi Vas hoteli esdeesarski magnati terorizirati, tedaj si zapomnite, da so volitve tajne in da je tajnost volitev tudi aajainčena. Vse grožnje esdeesarjev so torej brez cene. Kako se pravzaprav imenuje lista esdeesarjev ? Najprej so objavili v Jutru« in v Slovenskem Narodu«, da se imenuje lista esdeesarsldh trgovcev: združena stanovska lista grenvijev. — Včerajšnje. Jutro« pa že piše, da se imenuje samo: stanovska lista trgovskih gremijev. Združenje je torej že padlo v vodo. Skoraj bo padlo v vodo tudi stanovsko ime in osta- lo bo le to, kar je resnično, to je, da je to esdeesarska lista najpristnejše sorte. Če bi le malo pomislili .. Esdeesarski listi pišejo, da, je Jelačin-Ogrinova lista strankarska lista. Če bi ljudej le malo pomislili, bi take neum- nosti nikdar ne napisali. Za Jelačin-Ogrinovo listo so vse slovenske stranke razven SDS. Vprašanje nastane sedaj, zakaj .so se vse te stranke združile. Mar zato, da vidijo v Zbornici strankarsko politiko, da trobi vsak svojo? Kako pa je potem za božjo voljo prišlo med njimi do sporazuma? Na to vprašanje naj nam odgovore brihtni agromerkurski konzumarji, če morejo! Ampak ne morejo, ker je resnica pre-očita, da so se vse stranke združile zato, da bo enkrat konec strankarske politike SDS v gospodarstvu! Seveda, tudi svetovno »Jutro«. Žalostna slava »Slovenskega Naroda«, da je privlekel na dan eno največjih traparij, kar jih je doživelo naše politično življenje, ni dala miru Jutru ., ki je smatralo za potrebno, da modrovanje »Slovenskega Naroda« pogreje. Ampak »Jutro« ga še bolj pihne ko »Slovenski Narod« in pravi, da je to, da kandidirata g, Jelačin v 4., g. Ogrin pa v H. katego- j riji dokaz, da sploh ne bosta dobila niti , 8 mandatov. | Sploh nobenega ne bosta dobila, če bi j seveda mesto volilcev odločevalo — j »Jutro«. Ampak to se bo žalibože zgo- | dilo šele tedaj, ko bo šlo za univerzo ! pod vrhniškim mostom. ! Že zopet nas citirajo. j Volilni boj je čisto prevrnil vsa dobra j načela in vse dobre sklepe »Jutra«. Tako ponosni so bili na svoj bojkot, sedaj pa nas svetovno »Jutro« kar vsak dan citira. Samoposebi se razume, da je »Jutro« pri tem tako gentlemansko, da nas imenuje z nepravim imenom. Agromerkurska konzumarska lista se vedno ni objavljena. Bog ji daj lahek porod, zakaj njena lahka smrt je zajamčena. Zakaj ne objavijo svoje liste: Silno gostobesedni so sicer esdeesarski listi, toda kljub vsej njihovi gostobesednosti javnost ni mogla niti tega izvedeti, kdo pravzaprav kandidira na neslavni esdeesarski trgovski listi. Kdaj bo vendar ta lista objavljena? Ali je mar gospodje še niso mogli sestaviti? »Slovenski Narod« je tudi včeraj na naš odgovor neslavno utihnil in ni volitev v zbornico niti omenil. Upamo, da se v kratkem opomore ter pride do sape in nato slovensko javnost razveseli s kako ženialno modrostjo. Pašič se ne vrne več v vlado. Koliko nad so stavili naši gospodje es-deesarji na g. Pašiča, kako zlate čase so Sii obetali, ko pride g. Pasic zopet na vlado, pa vse te nade so danes za večno splavale po vodi. »Politički Glasnik«, ki je več ko enkrat dokazal svojo dobro informiranost o naših notranje političnih dogodkih piše namreč tudi o govoricah glede povratka Pašiča na vlado. Pravi, da: sicer o tem pošičevci silno mnogo govore, da pa so vse te govorice popolnoma neosnovane, kajti vzroki, ki so spravili Pašiča z vlade obstoje danes še ravno tako, kakor tedaj, ko je vrgel St. Radič Pašiča. Glavni vzrok Pašičevega padca je bila njegova slabost do njegove okolice. Vsled tega je izgubil zaupanje obeli ustavnih faktorjev in tega zaupanja si ni niti naj-manje nazaj priboril. Niti za misliti pa ni na to, da bi mogel Pašič popraviti svoj položaj. Vse izpremembe, ki so se izvršile v vladi, so se izvršile le v njegovo škodo in tudi Pašičevci začnejo izpre-gledavati, da more radikalna stranka tudi brez Pašiča varovati svojo pozicijo. Pa še drug liud poper ima »Politički Glasnik« za naše esdeesarje. Pravi, da je čisto izključeno, da bi se še moglo govoriti o homogeni radikalni vladi. Tisti časi so že čisto minuli in če bi g. Pašič hotel slediti nepremišljenim nasvetom svoje okolice in pričeti odkrito borbo za oblast, potem bi se zgodilo, da bi opozicija, tudi če je trenutno v manjšini, prišla de vlade. Beograjski slučaj dokazuje- to le prejasno. Računi na g. Pašiča so se torej esde- esarjem ravno tako temeljito ponesrečili, ko cela vrsta drugih. Boj za Tanger. m Španija sta prišli v resen kon- ■ , JTan^a zahteva Tanger za se, a Špa- nija tudi. 1 anger je postal političen problem. Maroška vojna je popolnoma strla vse težnje nacionalističnih elementov za osvoboditev Maroka izpod vpliva zapadnoevropskih držav. Na eni strani so se .borili Rifanci in rodovi, ki prebivajo v Rifu in Maroku, na drugi strani pa sta stali v vojnem zavezništvu bogata Francija in Španija. To ie bil nacionalni in gospodarski boj, ki so ga bili gospodarski interesi Francije ter Španije z nacionalno-gospodarskimi interesi koloniial-nega naroda Rifancev in Marolkancev. Francija in tudi Španija ista nastopili skup-?.0,.v ^ Rifanci so se dobro upirali... Ali fizična premoč Francozov in Špancev je kljub znavosti rilskega naroda dala zmago združenima velesilama. Abdelkrim ie podlegel nacionalna samostojnost Maroka je črtana z dnevnega reda. Moč gospodarskih interesov Španije in Francije je izšla iz boja kot zmagovalka. iSituacija med Španijo in Francijo pa se je sedaj izpremenila. Zmagovalki sta se med seboj skregali radi porazdelitve Maroka. Špa-: ni j a se nikakor ne zadovoljuje s .ponudbami njene rivalinje o posesti, temveč zahteva, da se ji izroči najvažnejša tofika v Maroku pristanišče — Tanger z okolico. General Primo de Rivera dokazuje na vse mogoče načine, ■ da je naravnost potrebno, da postane Tanger španski, kajti Španija se .mora zavarovati proti vsem nevarnostim, ki prete ali iz Evrope same, ali iz sosednjih afriških držav. Na trditve Španije .pa odgovarja francoska vlada, da je. stališče španske vlade napačno — ker zahteva preveč in ker zahteva najvažnejšo točko rifskega ozemlja Dalje utemeljuje Francija svoje zahteve po Tan-gerju tudi iz razloga, da je le Francija zmagovalka in nikakor ne Španija, kajti španska vojska je bila velikokrat poražena od Rifancev in vržena celo iz rifskega ozemlja. Boj za Tanger se je pričel. Španska vlada vztraja pri svoji zahtevi, francoska vlada tudi noče popustiti. Diplomati6ni boji med obema državama se ostro nadaljujejo. Vsaka vlada hoče pri drugih državah intervenirati za se. Španija se obrača na Mussolinija, Francija na London. Iz te .politične situacije se zna izcimiti oster konflikt, ali celo nov 'boj, kajti ekonomski interesi i Francije i Španije igrajo zopet riaj-večjo vlogo pri »osvojevanju« Tangerja. Španski diktator, general Primo de Rivera, je nepopustljiv in skrajni šovinist. Možno je, da se .izzove vojna 'katastrofa, kajti razmere med obema rivalinama so precej na-, pete. Francija (bi morda že popustila, ali tudi mjo tirajo ekonomski interesi za iavojevanje Tangerja. V splošnem ta boj ne pomeni nič dobrega. Ne moremo niti reči, da ima Francija pravilno stališče, ali pa, da ima Španija pravico do Tangerja. še več. Trdimo celo lahko, da do Tangerja nima pravice ne Francija in ne Španija, temveč edino le rifski narod, ki tam prebiva In ki se bori za svojo nacionalno emancipacijo. Tako stališče je zavzeto tudi v Statutih Zveze narodov, ki daje vsem narodom sveta pravico do samoopredelitve in osamosvojitve. Rifanci - so v svojem junaškem boju bili' boj za nacionalno osvoboditev in proti inozemskemu izkoriščanju ekonomskega .položaja Maroka. Oni so bili prav tak boj za osvoboditev od Francije in Španije, kot emo ga bili mi Slovenci s habsburško dinastijo. Parola velikega W:ilsona o samoodločbi narodov bi se morala upoštevati i pri francoski i pri španski vladi. Kljub temu, da so ekonomski interesi prisilili Francijo in Španijo, da sta se spustili v'boj za Maroko, je treba pomisliti, da so tudi gospodarski interesi Rifancev in Marolcancev dvignili v prebivalcih čut 7,a nacionalno in gospodarsko emancipacijo in osvoboditev izpod gospodarskega in političnega vpliva velesil Francije in Španije. A. Vikin. Kokalj Marijana: Nlada Indija- (Dalje*.) 4. »Trideset let je že, pravi Gaudhi, odkar oznanjujem Satjagralia in živim po njem. Le-ta se razlikuje od pasivne rezistence kakor severni in južni tečaj. Satjagralia je bil ustvarjeni, da bo orožje slabotnih, to zadnje pa zato, da dosežemo svoj cilj in ne izključuje fizične sile ali nasilja. Besedo Satjagralia sem ustvaril jaz, ko sem bil v Južni Afriki in pomeni etimološko: da se držimo resnice, aii Moč Resnice. Imenoval sem jo tudi Moč Duše ali Moč Ljubezni.. • Modrost Satjagralia branj, resnico tako, da ne trpi nasprotnik, ampak človek sam. V politiki pa pomeni borbo proti krivičnim postavam, katerih noče uvideti zakonodajalec. Ako se noče udati, vam ne preostaja drugega kakor, da pretrpite surovo nasilje, ker ste prestopili zakon \ V očeh javnosti (angleške!) je Satjagralia civilna neubogljivost ali civilna rezistenca; in civilna je v tem smislu, ker ni kriminalna. Zločinec zlomi zakone, čisto drugače je pa z onim, ki se upre civilno. On ved- no spoštuje zakone države, v kateri živi, pa ne iz bojazni vsled odredb, ampak zato, ker je zakonodaja potrebna človeški družbi. Če je pa krivičnost prevelika, prelomi on zakon in trpi mirno kazen, ki jo predvideva zakonolomstvo. 5. Meni je lepota in mogočnost Satjagra-ha tako velika in modrost tako pripro-rtta, da jo lahko oznanjujem otrokom. Oznanjeval sem jo tisočim možem, ženam, otrokom, imenovanim skupno: Indijci združeni s pogodbo« in doživel sem krasne uspehe. G. Ivo so bili uveljavljeni zakoni Rovlatt (I. 1919.), ki omejuje popolnoma že itak redko svobodo Indijcev in ki so sramotni za svobodnega človeka, sem oznanil 6. april za dan molitve, posta in počitka. Z navdušenjem so sprejeli vsi Indijci moj razglas. Hotel sem seznaniti vse. s Satjagralia, tudi one, ki Se niso poznali našega pokreta. Razdeljevali smo mojo brošuro o »Homerule«, prestavo Ruski na Unto this last etc. Ta dan so se pa nehali bati ljudje oblasti, katere so jih do zdaj zatirale. Iz miru je vzkipelo in.dr. Satjagapal me je prosil, da naj pridem v Auritsar (kjer še nisem bil nikdar), razložit razburje- nemu narodu filozofijo miru — Satja-graha. — Za to vabilo so znale oblasti in tudi za moje mirovne smernice. Šel sem. V Palvalu so me aretirali ter prepeljali zelo vljudno v Bomhav, kjer so me izpustili 10. aprila. Največ sem deloval med rajati (kmeti). Miss Ansuya Sarabhaj je delovala z menoj med predicami, katere jo obožujejo, icei' je tako ljudomila. . n i. Kdor je zasledoval Sahitaja Samme-lans (literarni kongres) je spoznal, da naše nacionalno prebujenje ni samo politično. Mi damo cdslej naši misli v indijskih jezikih mesto, ki jim gre v našem narodnem življu. Prerokovanja Kaja Ram Molian Roy, da bo postala Indija angleška pokrajina, je neutemeljeno. Res je, da govore po mestih slabo angleščino in da je angleščina uradni jeaik i z komoditete nekaterih gospodov, toda, da bi milijone naučili tujega jezika — je neumnost. l)o sedaj je bila angleščina glavni jezik na Indijskih univerzah in ni izmučeno, da bo prišla doba, ko >o o u\ 1 javljeni indijski jeziki na teh visokih šolah. ................. Bilo je, ko je bil sanskrit jezili indijske (hindu) filozofije, zakaj se ne bi iz- popolnil ta živi jezik tudi z znanstvenimi izrazi? 8. V Anviitsaru, kamor je bil namenjen Gaudhi, je izbruhnil upor in kakih 20 Indijcev je bilo 'obsojenih na smrt. Gaudlii pravi: /Pripravljajmo se v miru k najhujšemu. Če. so obsodbe pravične in so obsojenci res morilci, ali pa da so nameravali pobijati, zakaj bi ušli kazni? Če pa resnično niso storili zločina. katerega jih dolže, (kakor je v resnici ta slučaj), zakaj bi ušli mi usodi vseh onih, ki se hočejo dvigniti više? Če smo se res hoteli dvigniti, zakaj bi se bali žrtev? Noben narod se še ni bil osvobodil brez žrtev in o žrtvi govorimo, kjer je nedolžnost in ne zločin.« (:>. marca 1920.) 9. Kadar trdi človek, da ni nasilen, se ne sme razjeziti nad onim, ki ga je raztogotil. Ne želi niu zla; želi 11111 dobro; lie kolni ga; ne trpinči ga. Nenasilnost v tem smislu je popolna nedolžnost. Nenasilnost izobeuje vsako slabo hotenje napram vsemu, kar živi. Obsega celo manj vredna bitja kot človek in ne izjema škodljivih žuželk in živali. Te stva-lice niso bile ustvarjene zato, da bi mi na njih zadostovali našemu nagonu irni- ■« -i* v. t, KKB*2CK8at£* s£ 'CafiitSSS?«--' *ii&9 Ponosni so na svoje reakcijonarstvo. cifcaassgi BBznr»*««ws Brez dvoma je, da se nahaja današnja demokracija v krizi in noben iskren demokrat tega tudi ne taji. Toda kriza ne izhaja iz demokratične misli same, temveč iz razeranih povojnih časov ter iz prerode, ki ga kakor po vseh velikih slresljajih dcživalja človeštvo tudi danes. Samo plilvež pa mora iz današnje krize demokracije sklepati, da je demokratična misel sama na sebi napačna in da je njeno nasprotje: diktatura, pravilna. Samo plitvež ali pa človek s sebičnimi in cblastoželjnimi nameni more to trditi, ker ga dejstva na vsakem ko-raku postavljajo na laž. Najboljše se danes vendarle živi v demokracijah in o take visokem življenjem standardu, kakor si ga je priboril ameriški, angleški, švicarski in nordijski delavec, ne more v deželah diktature niti sanjati inteligent z akademičuo uaobrazbo. Deset šilingov ali okoli 1.35 dinarjev (dobiva najslabše plačani angleški rudar, ki vsled te plače že stavka mesece dolgo, le redki pa so inteligenti v deželah diktature, ki prejemajo tako Plačo. Vrednost demokracije, kakor vsake uredbe, pa se spozna le tam, kjer je dobro izpeljana. Švica, Amerika, Anglija, nordijske države, Holandska itd., to so primeri pravih demokratičnih držav, ne pa kakšna Turčija, kjer se demokracija uveljavlja z vešali, da .o dru-kth psevdodemokratičnih državah n,ti 116 govorimo. Ni pa na svetu danes niti ene države z diktaturo, kjer bi živeli ljudje dobro. Puščamo na stran vse politične perse-Kiicije, popolno pomanjkanje vsake osebne svobode, kar mora nujno vedno pczroeiti diktatura, temveč omejimo se le na gospodarski moment. Od sovjetske Rusije, diktature na skrajni levi, pa do Mussolinijeve diktature na skrajni des, ni, vlada v vseh deželah diktature skrajna gospodarska kriza in neizmerna beda ljudstva. I ako znane so te stvari, da jih niti omenjati ni treba in zadostuje tudi za tiste, ki sploh nočejo riičesar videti, dejstvo, da se končuje Mussolinijeva akcija reševanja gospodarske krize s lem, da bedo imeli v Italiji od 1. septembra dalje samo črn kruh. Nihče še ni dokazal napačnosti demokratične misli in vsa zgodovina človeštva dokazuje, da je samo ljudcvlada zanj dobra in koristna. Ampak v demokraciji ni pšenice za reakcionarje in nasilnike, v demokraciji ni prostora za samovoljo poedincev in edted vsa njih jeza proti demokraciji, odtod pa tudi nečuven izpad »Or ju ne« proti demokraciji. Čujte, kake si upa ta list psovati demokracijo in nared. Tole čitamo v zadnji »Or jun k; DornmU,Cem ,naSe in demokracije. 1° fdloChraCl,naVa I)0l°vica sveta ze-gnile “ Sl',l,«k" s "rjv“n Ijenčka parate; """T . -C . l°hega parlamentarizma m cescenjem golih 1 . jajo. med nami ljudje, ki ^diRi v se- danji brezupni situaciji edini spas v demokraciji in masah. Mase volilcev in njih topoglavo manipuliranje z volilnimi kroglicami, to je ideal, ki je dal radikalom 80% vseh občin v absolutno vlast. In kaj je vendar ta toliko oboževana masa? Orjak brez mozga, brez trohice pameti, glup kakor noč in predan vsem mogočim čutom, ki ga zamorejc tirati iz skrajnosti v skrajnost. Večno orožje v rokah Bru-tev in Antonijev, kdor mu pač bolje prija v njegovih najnižjih instinktih. Dovolj je že bilo klasičnih dokazov njene popolne nesposobnosti in njene cene je danes vreden vsakdo, ki še veruje, da bo pri sedanji pokvarjeni politiki zasinila zvezda spasa izza volilnih skrinjic in po delu gumijevih kroglic, poklonjenih v zaupanje komurkoli. številka je samo materijala in ne pomenja prav nič več kakor vsoto.« Gospodom hipernacionalistom okoli Orjune«, ki tako rohne proti demokraciji, bodi povedano, da je »tista toliko oboževana masa«, narod, iz katerega so tudi oni izšli. In ko govorijo ti hiper-nacionalisti o »orjaku brez mozga, brez trohice pameti, ki je glup kakor noč in predan vsem mogočim čutom«, tedaj govore c jugoslcvenskem narodu, o onem narodu, ki je ustvaril Jugoslavijo. Zakaj tista »masa«, ki odločuje z volilnimi kroglicami, je odločala tudi s svinčenimi, da je postala Jugoslavija, ne pa tisti čvekači, ki psujejo narod, ker si ne pusti zapovedovati od ljudi, ki niso še nikjer pokazali svoje sposobnosti. Ni se bolj mogla »Orjuna« diskvalificirati, kakor se diskvalificirala s svojim napadom na demokracijo in naš narod. Ni pa tudi mogla bolj pokazati svoje prave narave in svojih pohlepov, ko je. jasno razgalila svojo željo po vladi. Ampak s psovanjem demokracije se več ne pride do vlade in enako se ne pride z gledanjem na narod kot na kako zaostalo maso. Na vlado se pride le z delom, s pozitivnim in resnim delom, ki ga pa »Orjuna« žal še nikjer pokazala ni. Ali mar zato vsa jeza na demokracijo? Kratke vesti. Francija namerava zopet imenovati v Nemčiji svoje vojaške atašeje, kar bi pomenilo bližen odpoklic mednarodne vojaške kontrolne komisije. General Vupejfu je bil v bojih s baritonsko armado ranjen. Njegova armada je v razsulu. Francoskim uradnikom so bile plače s 1. septembrom zvišane za 12 odstotkov ali najmanj za sto frankov mesečno. Kondilis je izdal na grške oficirje povelje, da se niti najmanje nimajo mešati, v voli vrni boj. Izjemno stanje vsled rudarskega štraj-ka je angleški parlament z 232 glasovi preti 91 podaljšal za en mesec. cevanja. če nam bi bila znana skrivna Stvarnikova misel, bi našli mesto, ki jim Sre. Nenasilnost v tvorni obliki izraža dobrohotnost napram vsemu, kar je. To h- ista ljubezen, čital sem o njej v Sve-r<.m Pismu hindužanov, v Bibliji in v Koranu. je stauje P°P°lnosti. K te- n 5 * 6Vse «oveštvo. , ' / i-6 za veljata za največja umetnika v Indiji. mine je khaddar drugače umetniški i o dakaski muselini v.ded spominov, en »e v njem združujejo. Khaddar živi danes one, ki so umirali od gladu. On živi zenske, katere smo rešili sramotnega življenja; živi one, ki niso hotele delati in so se prerekale med seboj, ker niso imele dela. Khaddar ima torej dušo, osebnost. Khaddar je* za perilo, obleke, posteljnino ete. Svetujem vsem onim, ki hočejo po-iuagati revnim in razdedinjenim, da na-r< vajo khaddar pri ravnateljstvu Satja-graha Ashram v Sabarmati. (Dalje prih.) Politične vesti. = Interpelacija proti dr. Nikiču izročena. Šele v ponedeljek je izročil dr. Kežman od 35 poslancev HSS podpisano interpelacijo na predsednika vlade pro- ii dr. Nikiču. V interpelaciji se očitajo dr. Nikiču nekorektnosti: 1. zaradi nakupa gozdnega posestva grofa Erdddyja. 2. Vsled podaljšanja pogodbe s podjetjem Virbo. 3. Vsled podaljšanja pogodbe med Brodsko imovinsko občino in Hrvatsko eskomptno banko v Zagrebu. 4. Vsled odobritve pogodbe med Novo-gradiško imovinsko občino in vlastelin-stvem Cernik. 5. Vsled gospodarstva na Steinbeissovein posestvu. 6. Vsled žiri-ranja s strani podjetja Vardar. 7. Vsled uporabe fonda v ministrstvu za rude in šume. 8. Vsled posredništva poslov Ivana Lončareviča. 9. Vsled prodaje 15 vagonov železa. 10. Ker so bili dani v zakup neki gozdovi apatinski direkciji. 11. Ker je bil nastavljen za gozdarja v Bosni dr. Jambrišak, ki živi stalno v Beogradu in 12. ker je nastavil v svojem ministrstvu brata, ki tudi nič ne dela. Interpelacija je bila izročena anketnemu odboru, da jo prouči. Do sestanka skupščine nobene iz-premembe v vladi. Tako zagotavljajo in nad vse verjetno je, da se bo tako tudi zgodilo. Ne sicer vsled tega, ker da bi bila vlada tako trdna, da se ne bi mogla nobena izprememba izvršiti, temveč zato, ker je vsaka izprememba v vladi tako nevarna, da je vse veselo, če do sklicanja skupščine ne bo potrebna nobena izprememba. S tem pa naravno ni rečeno, da bi nasprotja v vladi počivala, temveč ta bodo najbrže še rasla, ker je na eni ko na drugi strani tendenca čim bolj mogoče okrepiti sebe na račun drugega. Radikali, ki imajo skoraj vso vladno moč v svojih rokah,'so seveda na boljšem in vedno bolj postaja vidno, da hočejo radikali to svojo prednost tudi dobro izkoristiti. Svojim zaveznikom v vladi dajejo pravzaprav le lepe obljube, med tem pa skušajo čim bolj zmanjšati ugled HSS med volivci. Zlasti naj jim pri tem pomaga dr. Nikič in v tem je tudi glavni vzrok,' da nočejo za nobeno ceno pristati na izstop dr. Nikiea iz vlade. Vse to je tudi jasno povedal dr. Srskič, ki se je vrnil iz Bosne. Z veseljem, kakršno ne pristoja koalirani stranki, jo pripovedoval beograj. novinarjem, kako da se pričenja v Bosni pojavljati nezadovoljstvo z Radičem. Iz njegovih besed kar doni veselje, češ, še malo časa in koalicija z radičevci bo nepotrebna. Ta .škodoželjnost je najlepša ilustracija notranje vrednosti sporazuma in v tem je tudi vzrok, da ne krene naša država na boljša pota. —■ Drugo vprašanje pa je seveda, če ni ta škodoželjnost prezgodnja, kajti tudi Radič pazi na svoje pozicije-in mogoče je, da enkrat njegova grožnja ne ,bc samo gesta, temveč bridka i esnica. In more postati celo zelo bridka lesnica, zakaj tudi razmere v radikalni tianki niso ravno najboljše. — Končni efekt vseh teh strankarskih računov pa je, da ni sodelovanje obeh naših najmočnejših strank produktivno, temveč da medsebojna rivalitela ovira vsako pravo delo. Kakor vedno plača račun te riva-lilete tudi pri nas — narod. “ Mussolini popravlja valuto. Prvega septembra dobi Italija Morgenovo posojilo v znesku 90 milijonov dolarjev. To posojilo se bo porabilo na ta način, da se umci 2500 milijonov italijanskih bankovcev, s čemur se zniža državni dolg pri Banca d’ Italija od 6.729 na 4.229 milijonov lir. Ostanek v znesku 455 milijonov se porabi za pomnožitev zlatega zaklada Italije, ki bo s tem zraste! po kurzni vrednosti 2.400 milijonov lir. = S fašistovskim denarjem se vodi kampanja proti dr. Benešu. »Pravo lidu trdi, da financirajo italijanski fašisti boj, ki ga vodijo desničarji proti dr. Benešu. Tu da dela Mussolini vsled tega, ker je dr. Beneš duševni vodja Male antante in je ta postala Italijanom neprijetna, ker ovira prodiranje italijanskega imperializma v ju/aro vzhodno Evropo. Tudi hoče s tem Mussolini pomagati Vatikanu v njegovem boju s čehoslovaško vlado. — Način boja, ki se vodi proti dr. Benešu, pa je povzročil v samih vrstah narodnih demokratov precej nesoglasij, ker se velik del stranke ne strinja s fašizmom in noče, da bi stranka bila čisto v službi fašizma. Ni izključeno zato, da pride v narodno demokratski stranki do razkola. = Reorganizacija Sveta Zveze narodov. predsedstvom Motte zborujoča podkomisija za reorganizacijo Sveta Zve- ze narodov je po daljšem posvetovanju dosegla popolno soglasje. Število nestalnih mest v Svetu Zveze narodov se poveča od 6 na 9. Doba nestalnih mest traja tri leta in se vsako leto tretjina članov izmenja. Zato se prvo leto voli ena tretjina članov za dobo treh let, ena tretjina za dobo dveh in tretjina za dobo enega leta. Nestalen član pa more biti ponovno izvoljen, če je dvetretjinska večina članov za to. = Tanger naj bo plačilo za stalno mesto v Svetu Zveze narodov. Španska vlada je izročila studijski komisiji za reorganizacijo Zveze narodov spomenico, v kateri odkrito zahteva, da se ji prisodi t anger, ki naj bo kompenzacija za špansko stalno mesto v Svetu Zveze narodov. Španska zahteva je zadela na splošen odpor. Francija je gladko odklonila špansko zahtevo, ker nima Tangersko vprašanje nobene zveze s sedeži v Svetu Zveze narodov. Obenem je izrazila Francija svoje začudenje, da ni Španija niti za časa maroških bojev in niti ob priliki obiska španskega kralja v Maroku niti namignila, da bo zahtevala Tanger. Enako stališče zavzema tudi Anglija in je zato blamaža španskega diktatorja skoraj neizogibna. — Črtanje zavezniških vojnih dolgov s strani Amerike. Listi poročajo, da je prišlo v vprašanju medzavezniških dolgov v Ameriki do velikega preokreta v mišljenju ameriške javnosti. Bivši vojni minister Baker piše v »New York Times« da nikakor ni neverjetno, da ameriško ljudstvo v kratkem spozna, da Evropa ne zmore toliko, da bi plačala vse dolgove Ameriki in poleg tega še ogromne obresti. Nastalo bi popolno obubožanje Evrope, kar nikakor ne bi bilo v korist a meriškem gospodarstvu. — Pangalos obtožen veleizdaje. Po poročilu iz Aten bo bivši diktator Pangalos obtožen veleizdaje, ker nikakor ni imel nobene inoralične pravice polastiti se diktatorske oblasti. Obenem se bo otvo-ril proti Pangalosu tudi proces zaradi korupcije in bo zaplenjeno vse njegovo zasebno premoženje, da se tako vsaj deloma nadoknadi škoda, ki jo je povzročil Grčiji. SPOMENICA. Dne 4. avgusta t. 1. v Mestnem domu v Ljubljani zborujoče dijaške gospodinje naj-energičneje protestirajo proti tolmačenju obstoječega stanovanjskega zakona v tem prav-cu, da se smatra dijake za podnajemnike. Ta protest utemeljujejo z dejstvom, da bi tako tolmačenje stanovanjskega zakona imelo za posledico eksistenčno uničenje stotine dijaških gospodinj in temu v posledici onemogočenje izšolanja stotini in stotini mladini, ki predstavlja inteligenčni naraščaj slovenskega naroda. Ako se razlaga stanovanjski zakon v tem smislu, da je podnajemnik dijak, ki je v resnici le sostanovalec, tedaj bodo hišni lastniki prepovedali tudi te podnajeme, s tem oue-mogočili dijaškim gospodinjam si s svojo skrbnostjo in svojim delom prislužiti uže itak skromno preživljanje in s tem onemogočili plačevati uže sedaj visoke najemnine. Stotine dijaških gospodinj bi bilo brez strehe na cesti in z njimi bi bilo stotinam in stotinam dijakov onemogočeno nadaljevanje njihovih študij. Stotinam in stotinam stari-šev teh dijakov bi bilo naloženo breme, katerega pri obstoječih razmerah ne bi mogli nositi. Stanovanjski zakon, izdan po ministrstvu socialne politike, mora biti socialen zakon, tedaj za najemnike, za katere je izdan zaščitni zakon, zakon, ki naj ublaži in zmanjšuje stanovanjsko bedo, ne pa zakon, ki jo še poostruje. Zaradi tega opozarjamo merodajne oblasti na nedostatke, kateri bi sledi- li iz tolmačenja tega zakona v tem pravcu, da je dijak — podnajemnik, kajti v tem slučaju bode zakon poostril stanovanjsko bedo, l>ostal bo nesocialen zakon. Zato pričakujemo da te oblasti ne bodo pripustile, da bi s• t. m. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«. . — Imenovanje na ljubljanski univerzi. Za izrednega profesorja pravne fakultete univerze v Ljubljani je imenovan dosedanji izredni profesor na zagrebški univerzi dr. Milko Kos. — Čeh glavni uredmk pariškega lista. Znani češki pisatelj in prevajalec čeških del in francoščino dr. Emanuel Siblik je bil postavljen za glavnega urednika pariškega umetniškega lista »Comedie«. — Katastrofa ruskega parnika. V nedeljo ponoči je trčil v bližini Ljeningrada ruski parnik »Burevjestnik« z nemškim parobro-dom »Greyne« ter se potokll. Bo zadnjih vesteh je utonilo pri tej priliki okrog 130 oseb. Točno, število se pa bo moglo ugotoviti šele pozneje. Ukrcanih je bilo 363 potnikov. Posadka je rešila od teh 285 ljudi. Večina potnikov je bila iz' Letske in Kronstadta. Prisotnost duha in izredna odločnost mornarjev je preprečila eksplozijo kotla. Nesreča se je dogodila v 30 čevljev globoki vodi, nedaleč od obale. Med pogrešanimi so tudi žena in otroci kapitana, kakor tudi šef političnega oddelka v Kronstadtu. Pri reševanju je pomagalo tudi moštvo nemškega parnika. Na povratku pa se jim je prevrnil čoln tako da je malo manjkalo, da niso utonili. — Povišanje železniške tarife v Rumuniji. Generalna direkcija rumunskih železnic javlja, da se povišajo s 15. t. m, cene osebnih in tovornih vlakov za 50 odstotkov. — Ljeningradu preti nevarnost poplave. Skoraj vsako jesen stoji Ljeningrad pred nevarnostjo poplave. Vzrok temu so cikloni, ki besne vsako jesen na Baltiškem morju, posebno pa v Finskem zalivu. Ti cikloni so periodični in ženejo vodo iz Finskega zaliva v ustje Neve, vsled česar poplavi ta reka obale v Ljeningradu. Ti cikloni pričenjajo divjati koncem avgusta in meseca septembra ter naraščajo postopoma do novembra in decembra. Vse velike poplave se dogajajo ob tem času. Poslednja taka nevarna poplava je bila leta 1924. Far dni pred 26. avgustom t. 1. je divjal v Finskem zalivu zopet ciklon, ki je silno razburkal vodo v Nevi. Okrog poldne so odjeknili raz Petropavlov-ske trdnjave topovski streli, ki so naznanjali, da je reka Neva narasla preko normale. Reka je narasla 4 čevlje nad normalo, pozneje pa je zopet padla. Ljeningradski observatorij naznanja nove ciklone in s tem v zvezi novo naraščanje vode. — Strašna vročina na Španskem. Iz Madrida poročajo, da vlada v Španiji silna vročina. Termometer kaže v senci 30 stopinj Celzija vročine. Mnogo oseb je vsled solnča-rice umrlo. — Pri Prišiini se je utrgal oblak. V pon-deljek se je utrgal na Rtico pri Prištini oblak. Vsled tega so potoki naglo narasli hi v kratkem času poplavili bližnja sela, polja in pašnike. Posevki so uničeni. Utonilo je tudi mnogo živine. Katastrofa je zahtevala tudi dvoje človeških žrtev. — Usodepoln karambol brzovlaka z avtomobilom. Iz Londona poročajo, da je trčil v Noworthu na Angleškem osebni avtobus z brzovlakom. Katastrofa je zahtevala 80 človeških žrtev — potnikov avtobusa. — Radi matematik# v smrt. Pred nekaj dnevi je skočil v vodo v savskem pristanišču v Beogradu dijak četrtega razreda gimnazije Antonije Matič. To sta opazila dva pristaniška delavca, skočila sta takoj za njim in ga rešila gotove smrti. Zaslišan je dijak izjavil, da je delal prejšnji dan ponavljalni izpit iz matematike, pri katerem je pa padel. Moral bi ponavljati četrti razred. Ko je povedal svojemu očetu Vladimiru Matiču, rentirju v Beogradu, da je padel, je oče pograbil palico, ga pošteno naklestil in zapodil iz hiše rekoč, da se ne sme več pokazati v njegovi* hiši. V obupu si je hotel dijak vzeti življenje. — Poizkus samomora Celjanke v Zagrebu. Predvčerajšnjim je izpila Josipina Rebernak, doma v Gaborjih pri Celju, sedaj šivilja v Zagrebu, vinski kozarec lizola z namenom, da se usmrti. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec in upajo, da jo bodo ohranili pri življenju. Vzrok samomora še ui pojasnjen. Pustila je dvoje poslovilnih pisem, eno na svojo mater v Gaber jih in drugo na javnost. V tem zadnjem pismu prosi, da naj se pošlje njene skromne stvari njeni materi, ki si bo ž njimi v -bedi vsaj malo pomagala, če jih bo prodala. Pismo na mater in njeno korespondenco iz Sarajeva je policija zaplenila. — Vojak padel iz vagona. Redov Grga Ke-runi, doma iz Muče, je padel v ponedeljek v tunelu 49 km od Sarajeva iz vagona. Pri padcu med zid tunela in vagon je dobil težke poškodbe ua desni nogi, glavi in prsnem košu. S prvim vlakom je bil odpeljan, v bolnico v Sarajevo. — Bomba eksplodirala vojaku za pasom. V Bosiljgradu je eksplodirala vojaku Sveti-slavu Ognjanoviču ob priliki patruliranja bomba, ki jo je imel za pasom ter ga hudo razmrcvarila. Prenesli so ga v bolnico, kJel' se pa nadjajo, da ga bodo ohranili pri z>v' Ijenju. — Pretep med orožnikom in trgovcem- 1 orožnikih-batinaših čujemo tako pogosto, ua se nam ne zdi nič nenavadnega, če izvemo, da so se posluževali v tem ali onem slučaju pri »'postavljanju reda« v svoji sluza1 protipostavno ne samo svojih rok in tezkin pesti, temveč celo orožja. Marsikak slučaj ostane nekaznovan. Tuintam pa jo kak uniformiran nasilnež vendarle izkupi. Tako se je pripetilo tudi orožniškemu kaplaru Dragotinu Jonoviču, ki se je zagovarjal te dni v Beogradu in ki bo pihal eno leto ričet. Meseca oktobra lanskega leta je opazil ta orožnik v Cika Ljubini ulici učenca trgovca Ljubiše Glišiča, da izliva škaf umazane vode v kanal. Pohitel je k dečku ter ga surovo nahrulil, -češ, da je lo prepovedano. Ro ie čula surovo zmerjanje orožnikovo trgovčeva žena, je prišla iz trgovine ter skušala pojasniti orožniku, da lo ni prepovedano. Orožnik je besno in z žaljivkami nagnal tudi njo. Nato je prišel domov trgovec. Ko mu je njegova žena povedala, kaj se je zgodilo, je stopil razljučeni trgovec k orožniku in protestiral proti žaljivim izrazom in surovemu postopanju z njegovo ženo. Prepir je postajal vedno hujši. Nakrat je pa prislonil organ javne varnosti trgovcu krepko klofuto. No, trgovec mu je ni ostal dolžan. Vrnil mu je milo za drago in mu prisolil tako klofuto, da je kar odmevalo. Seveda je privabilo to klofutanje v hipu veliko množico ljudi. Da reši svojo čast, je potegnil gospod orožniški kaplar revolver in oddal na trgovca strel. Trgovec, star vojak, ni izgubil prisotnosti duha, temveč se je vrgel v kritičnem momentu na zemljo, tako. da je preluknjala kroglja mesto njegovih prsi okno njegove izložbe. Orožniški kaplar Dragutin Jonovič je bil radi tega, kot omenjeno, obsojen na eno leto ječe. — Kapetanova žena pod šotorom mladega oficirja. Te dni je stal pred vojnim sodiščem mlad administrativni podporočnik Radoje Rakočevič. Neki kapetan ga je tožil radi zako-nolomstva. V lepi noči meseca avgusta leta 1923 ob treh zjutraj je prišla v šotor mladega podporočnika kapetanova žena ter ostala pri njem dva dni. Za to in še za marsikaj drugega ima kapetan pričo v osebi nekega kaplara. Kot priča zaslišana, je izpovedala kapetanova žena sledeče: Obloženi Rakočevič, čeravno oženjen, je bil vanjo do ušes zaljubljen. Neprestano jo. je nadlegoval ter robi,,, da naj postane njegova. V usodepolni noči jo je podporočnik upijanil hi speljal v svoj šotor. Tu jo je poljubil in ljubil...« Vedela je, kaj se ž njo godi, toda ni imela moči, da bi kričala. Nato je dva dni spala. Ko se je dobro naspala, je rekla podporočniku, da bo vse povedala svojemu možu. Podporočnik ji je zagrozil, da jo v tem slučaju ustreli. Korajžna ženica se pa grožnje ni ustrašila ter je kljub temu povedala ves dogodek svojemu možu. Potožila je tudi, da jo je podporočnik spolno okužil. Obloženi podporočnik pa pravi, da je prišla kapitanka te noči sama pod njegov šotor, ko je bil ravno v službi. On da jo je nagnal, nakar je ona tudi takoj zbežala. Podporočnik trdi dalje, da so kapetanovo gospo radi njenega obnašanja bojkotirali že prej vsi častniki in njihove žene. Ker so njegovo izjavo potrdile številne priče, je bil podporočnik oproščen. Ko je vprašal sodnik kapetana, če se bo proti razsodbi pritožil, je dejal kapetan: »Svoje sem storil. Zakaj naj se pritožim? Škoda 50 dinarjev za koleke ...« Kapetan in žena sta se pobotala in živita v najlepši slogi. — Radi politike — 4-letna ječa. Te dni se je vršila v Osijeku obravnava proti Stjepanu Bubašu in Adamu Simiču iz Ivankova, dvema vnetima pristašema samostojno- demokratske stranke, ki sta ubila 30. maja t. 1. v pijanem stanju ob priliki nekega političnega prepira trgovca Josipa Baloga, pristaša HŠS. Obsojena sta bila vsak na 4 leta ječe in 15.000 dinarjev odškodnine. — 7 let ječe za uboj svoje žene. Te dni je bil obsojen Lazar Ankucič, trgovec v Pančevu na 7 let ječe, ker je ubil svojo ženo. Pri proglasitvi obsodbe je Irgovec izgubil hladnokrvnost, ki jo je kazal tekom obravnave ter glasno zaplakal. — Revolverska bitka z roparji sredi Varšave. Te dni so napadli v eentrumu Varšave trije roparji neko manjšo banko ter okradli blagajno. Na svojem begu so ustrelili dve osebi, dve pa težko ranili. Od roparjev je bil eden ubit, drugi aretiran, dočiim jo je tretji pobrisal. Pri aretirancu so našli ukradeni denar. Lopov je slušatelj pravne fakultete v Varšavi in se piše Lucijan Zaboklic-ky. Izjavil je, da je rop zamislil drugi lopov, policaj Feliks Jarecki, ki je stal pred banko za časa ropanja na »straži«. — Soproga bankirja Palff.v-a izpuščena iz zapora. Budimpešlanski listi poročajo, da je izpustilo sodišče iz zapora soprogo bankirja Palffy-a, ki je zaprt radi poneverbe. Bila je aretirana, ker si je hotela prilastiti neke predmete iz konkurzne mase. Iz zapora so jo izpustili z motivacijo, da ni podana nevarnost, da bi pobegnila, ker ima v Budimpešti stalilo bivališče. — Misijonar žrtev svojega poklica. Belgijski misijonar pater Ruyffelaert, ki je deloval na Kitajskem že od leta 1910, je bil pretekli teden, ko je potoval v pokrajini Seian Si po uradnik poslih, ubit od razbojnikov. Razbojniki so ubili tudi njegovega spremljevalca domačina. •' — Trojica modernih tatov'v Londonu. Vsa londonska policija išče te dni neumorno au-tomobil, ki ga šofira mlada dama z dečjo frizuro in v katerem se vozita dva molka. Vsi trije automobilisti so opravljeni z eks-kvizituo eleganco. Pved par dnevi seje ustavil automobil pred trgovino nekega zida. Lopovi so vstopili v trgovino, pobrali v naglici vse, kar jim je prišlo pod roko ter oddrveli dalje. Med tem, ko jih je zasledovala londonska jiolicija zaman po londonskih ulicah, je prejela vest, da so okradli lopovi na isti način neko drugo trgovino. Policija misli, da pripadajo »dama« in njena dva spremljevalca zločinski tolpi, ki ima v okraju West Fmd lastno zločinsko šolo. — Kitajski morski roparji oropali norveški parnik. V bližini Honkonga se je okrca- lo na neki norveški parnik 38 potnikov. Ko je odplul parnik od obale, so potegpoili omenjeni potniki raz sebe krinke in se spremenili v kitajske morske roparje. S puškami v rokah so prisilili kapetana in posadko, da se jim je udala. Potem, ko ko oropali potnike in parnik so prisilili kapetana, da je krenil s parnikom k obali, kjer so se roparji izkrcali. Odnesli so pleti v vrednosti 10O tisoč zlatih mark. , Odbor za spomenik t nions, dr. Antonu Medvedu je v svoji zadnji seji sklenil, da zaključi zbirko prispevkov s 15. septembrom t. 1. in more tako do Vseh svetnikov spomenik postaviti. Zato se vljudno priporoča vsem, ki še nameravajo prispevati za spomenik, da pošljejo namenjeni znesek po položnici do označenega dne. — Odbor za spomenik "j" dr. Ant. Medvedu. — Mati zahtevala nazaj otroka, ki ga je izpostavila. Kakor smo že svoj čas poročali, *so našli pred vratini nekega advokata v Osijeku novorojenčka z ginljivim pismom. Dete je bilo oddano v »Dečji dom«. Te ^ je prišel v »Dečji, dom« jjego^ oče. ^ ^ i uomt- izj je, da mu vrnejo ^^^^“advokatov dom ki bit Pkmega vsled bede ni mogla pre-živTatUnki namerava iti sedaj k svoji rodbini v Avstriji, od žalosti umrla. Policija je otroka, spričo obljube, da bo skrbela mati odslej za otroka kot prava skrbna mati vrnila. — Prvi aeroplan z opremami za spalnice. Iz 'Londona poročajo: dne 30. avgusta je prispel iz Berlina aeroplan, ki ima spalno opremo. — Iščejo se strojepiske za leteči biro. Neki londonski milijonar, ki. pa svoje ime še skriva, je naročil dva aeroplana, katera namerava urediti za leteče urade. Opremil ju bo s pisalnimi mizami, pisalnimi stroji ter ostalimi pisarniškimi potrebščinami. S tema aeroplanoma bo vršil posebno službo za finančnike in trgovce ki so prisiljeni vršiti svoje posle tudi med potovanjem. Radiograf-skim potom bodo sprejemali borzna poro- čila in istočasno bodo lahko naročili patom radiografa, nakupovali in prodajali blago. V to svrho bodo nameščene v letečih uradih tudi strojepiske, katerim bodo potniki diktirali svoja naročila. V zvezi s tem se ie pojavil v londonskih listih sledeči oglas: . »Iščejo se strojepiske za službo v letečem biroju.« . — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani prosi vse svoje člane, ki se žele udeležiti splošnega zdravniškega kongresa v Beogradu, da se javijo odboru do 8. sepiembva, da bo mogel odbor pravočasno preskrbeti legitimacije. — Odbor. — Kulturno - prosvetni odsek Delavske zbornice. V prejšnjih prostorih ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v Gradišču'št. 2 so se otvorili krasno urejeni prostori kulturno-prosvetuega odseka Delavske zbornice. Odsek je dvoril v svojih prostorih čitalnico, ki je brezplačno pristopna za vsakega delavca, delavko, nameščenca in lia-meščenko, ki je član katerekoli delavske kulturne ali strokovne organizacije. V čitalnici so na razpolago vsi slovenski dnevniki, delavski strokovni in politični časopisi, jugoslovanske, nemške in druge revije ter ilustracije. Čitalnica je odpta vsak delavnik od 10. do 12 ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, tako da jo lahko obišče vsak ob dela prostem času. Mladi in odrasli delavci, pustite beznice in rajši pojdite po delu v čitalnico Delavske zbornice! 15. septembra o tvori odsek tudi knjižnico, ki obsega nad 5CB0 slovenskih, hrvatskih, čeških in nemških leposlovnih in znanstvenih knjig- Knjižnica bo odprta ob istih urah kakor Čitalnica. Odsek je priredil za člane dramatičnih odsekov »Krekove Mladine«, »Svobode« ^ in Bratstva« dramatično šolo, ki se bo pričela sredi septembra pod vodstvom režiserja narodnega gledališča, g. gesta. Pri svojih kulturnih in strokovnih organizacija ali direktno pri kulturno-prosvetnem odseku DZ naj se prijavijo vsi, ki žele obiskovati tečaj za knjigovodstvo in korespondenco. Vse druge informacije dobite v pisarni kulturno prosvetnega odseka DZ v zgoraj označenih urah. — Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. septembra 1926 bo zelo pestra in zanimiva. Obsegala bo špecijalne razstave kmetijstva, vrtnarstva, umetnosti, higijene, automobilov, radio-aparatov in potrebščin ter Industrijskih proizvodov. 5. sep' tembra se priredi obsežna razstava pJ-em«*”-skih konj, 8. in 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstavljenih preko 700 najlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegala tudi mlekarstvo in sirarstvo, pri čemur sodeluje 26 mlekaren oz. siraren iz Slovenije. Obratovala bo ves čas razstave tudi moderna mlekarna v polnem obsegu. Dalje bodo tu razstavljena buteljska vina, preko 40 različnih vrst iz vseh slovenskih vinorodnih goric in bodo vina občinstvu po kozarcih kot poskušnja na razpolago. Kmetijski stroji in orodje bo zanimalo gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo prišlo do veljave tudi naše umetno vrtnarstvo. Vrtnarska razstava bo prvič prirejena v tako velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstava, kjer bodo pos av Ijena JnJsaogled Lovejša dela skoro vsen slovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučnega bo nudila higijenska razstava, ki bo za to priliko popolnoma preurejena in povečana. Automobliska razstava ima namon interesentom nazorno predočiti najmodernejše tipe automobilov. Z ozirom na vse večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, se priredi tudi radio-razstava, da se tako ugladi temu izumu pot v najširše kroge naroda. Radio aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski razstavi pa bode tudi zastopana naša industrija, trgovina in obrt z vsemi predmeti, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu posamezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo bili nikogar, ki je ne bi poselil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop v vse razstave in polovična vožnja na železnici, stane dinarjev 30 in se nahaja ze v prodaji pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovskih in tujskoprometnih ustanovah, pri župnih uradih in županstvih ter pri podružnicah Kmetijske družbe za Slovenijo. Enkratni ogled razstave stane Din 10.— in se bodo vstopnice dobile pri vhodih na razstavo. — V »Zvezi slovouskih r pevskih zborov« včlanjena društva se ponovno opozarjajo na sestanek predsednikov in pevovodij, ki se vrši v nedeljo 5. septembra ob 10. uri dopoldne v Glasbeni Matici, lzvenljubljanska društva se posebej naprošajo, da vsledl v®,1, sigurno pošljejo delegate. Vsi m Tajništvo. planinskega dru- Č lanom v Ljubljani je pre- n «ane SPI) za čas od 3. do 9. entembra polovično vožnjo iz vseh postaj S^enije do Bohinjske Bistrice in nazaj, dn ae lahko udeležijo II. kongresa plan. dru-Ste^ SHS. Člani naj kupijo na odhodni postaji celi vozili listek do postaje Bistrica — Boh. jezero in naj zahtevajo mokri žig. V Bohinjski Bistrici naj pridrži vozovnico. V hotelu Zlatorog dobi vsak član na zahtevo potrdilo, da se je udeležil kongresa, iu šele na podlagi tega potrdila uživa polovično vožnjo odnosno velja prejšnji vozni listek tudi za nazaj. Ljubljana. 1— Novi verzi. Na trgu pred Mestnim domom vlada pred začetkom vsakega šolskega leta jako živahno življenje. Od ranega jutra do hladnega večera — s kratkim opoldanskim presledkom — ti zvene na ušesa klici: Za prvooo! — Za petooo! — Za realkooo! iW. Leto pa je zašla v to veselo in razposajeno družbo tudi politika in slišal se je glas: Za Jelačinaaa! — Za Ogrinaaa! — Za Esde-es! — K’ jo jemlje pes! Narodno gledališče v Ljubljani. Tekom meseca septembra je predvidenih 12 opernih predstav in sicer je prva v soboto dne 4. t. ,n- za abonente reda D Mozart: Figarova svatba v isti zasedbi, kakor koncem sezone 1925-26. V nedeljo 5. t. m. zv. pa se poje Kal-manova opereta »Grofica Marica« kot izven predstave. Natančni razpored predstav objavimo v jutrišnji številki našega lista. 1— Vlom. Neznan svedrovec je vlomil v gostilno pri »Sodčku« na Žabjeku. Plen, ki ga je odnesel ni bil ravno velik: 200 dinarjev gotovine, svinjska reberca, nekaj cigaret, $ steklenice piva in ena. pokalica, bkoda znaša 350 dinarjev. , . , 1— Tatvina kolesa. Neznan lopov je ukradel zidarskemu polirju Francetu Erjavcu koto znamke »Eska«, vredno 1500 dinarjev, ki je je naslonil France Erjavec na zid poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kjer je imel opraviti. 1— prenočišča za pravniški kongres, ki se vrši od 8. do 11- septembra 1926 se nujno rabijo. Včerajšnja notica se razume tako, da se naj javijo sobe s posteljami in divani, — Planinci pozor! Osrednji odbor SPI) je pripravljen izvesti skupno nezgodno zavarovanje za člane SPD in sicer za nezgode, katere bi isti utrpeli na svojih turah v planikah; za slučaj smrti Din 10.000, za slučaj trajne invaliditete Din 20.000. Ker je zavarovanje dokaj ugodno, bi bilo želeti, da se ttani v čim večjem številu poslužijo te pri-llke. Podrobna pojasnila v društveni pisarij1 Osrednjega odbora, Šelenburgova ulica '-II. Prosimo, da se priglasijo oni člani, ki pristopijo k temu zavarovanju. Maribor. m— Zopet žrtev Drave. V nedeljo zvečer okoli 22. ure je Marija Simonič padla vsled neprevidnosti v Dravo. Prišla je okoli 22. ure z nekim vojakom k dravskemu brodu. Hotela se je prepeljati na drugi breg. Ko je pristal brod, je stopil nanj vojak. Za njim se je hotela ukrcati tudi Marija Simonič, ki pa je zdrsnila vsled prekratkega koraka v vodo in zginila v valovih. Rešiti je ni bilo mogoče. « m— Lahka atletika v Mariboru. Na igrišču I. SSK v Mariboru se je vršil v nedeljo dvo-match Maribor-Rapid. Prvenstvo je odnesel liapid s 73 točkami proti 47. m— Kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije, ki je bila v nedeljo ter se vršila na progi Maribor—Ljubljana, je potekla brez nesreče, Y Ljubljani je v nedeljo zjutraj ob 6.10 startalo od 21 prijavljenih 16 dirkačev. Zastopani so bili skoro vsi klubi Slovenije. Prvak je: Jože Ramšak iz Ptuja, član društva »Zvonček«. Progo, ki je dolga 137 km, je prevozil v 4 urah z5 minut in 41 sekund. Vozil se je na kolesu »Waffenrad«. POROTNE OBRAVNAVE. ' Pred novomeško poroto so se zagovarjali v pondeljek brezposelni delavec Ivan Jeke, njegov tovariš Matevž Podlogar in Jeketova ljubica Julka Vrabčeva. Ivan Jeke »dolenjski Čaruga« ima na vesti veliko število večjih in manjših vlomov in roparskih napadov, » katerih smo svoječasno poročali. Med dru-i6 vlomil v družbi s svojim tatinskim to-gov\m|npPodlogarjeni meseca februarja v tr-odnesla lcmo^novarja nn Raki, odkoder sta 1 je vlom v ini? 35.000 dinarjev blaga, da-koder ie odnese-/*0 Jurečič v Crešnicah, od-9000 dinarjev gotfe^0?0 dinanev bl“*aln sojen na 6 let težke j^Lvan Ja ie b)1 ob' postom in enkratnim tra!n,7^£e,,e 2 T, f kratnim trdim ležiščem, Julka °Vrabčev* pa na mesec dni zapora, ki ga je prestala v preiskovalnem zaporu. Prod celjsko poroto se je vršila v ponde-'jek obravnava proti 18-letnemu Josipu Gum-delavcu iz Zbelovega pri Konjicah radi , ^delstva uboja. _ Fant je bil obsojen na 1 'e leti težke ječe. * V,torek se je zagovarjal 17-letni Alojzij .» . l0k, ^posestnikov sin v Hrenovem pri občeval z dveSa1 d^kJetb\ df stari 14 let. Ob^ten^,’ “ težke ječe. Istega dne je vršila pred porotni,,, sn 'tičem v Celju obravnava proti 26-Jeinemii delavcu Antonu Petroviču iz Lešja pr,i ža !elah in 24Jetnemu Francetu Vogrincu, sinu posestnika v Podlogu pri Žatelah radi ropa "i težke telesne poškodbe. Obravnava je bila preložena. V torek je sedel'pred celjsko poroto 32-! oženjeni poljedelec Anton Hušec iz Studenca pn Krškem, ki je posilil neko 33-lelno zensko. Obsojen je bil na poldrugo leto težke jece. Istega dne/e je vršil« pred celjskim porotnim sodiscem obravnava zoper 31-letno služkinjo Marijo Judež radi hudodelstva detomora. Dekle je bilo obsojeno na 4 leta '*'*ke ječe. Mednarodno umstveno zbo- j rovanje. Mednarodna komisija za umstveno so- j delovanje, ustanovljena od Zveze naro- j dov, je imela koncem julija svoje osmo j zasedanje. Vsak duševni delavec se mo- I ■ra zanimati za dele te komisije, ki obse- j ga vse panoge duševnega dela. Komisija se je bavila predvsem z vprašanjem umstvenih pravic, to je z vprašanjem znanstvene lasti. Pravično je namreč, da se znanstvenikom zasigura delež dobička pri industrijskem izrabljanju njih iznajdb. S tem vprašanjem se je že bavil kongres skandinavskih juristov v Hel-singiorsu, ki se ga je udeležilo okoli 600 ljudi. Na tem kongresu so se sestavili tudi zelo zanimivi načrti, kako bi bilo mogoče zadevo udejstviti v praktičnem življenju. Tozadevno anketo nadaljuje pariški Mednarodni institut za umstveno sodelovanje. Razen tega se je mednarodna komisija za umstveno sodelovanje bavila s pravnim položajem mednarodnih udruženj, z vprašanjem pobijauja ponarejenih umetnin in z vprašanjem mednarodnih štipendij za napredovanje znanosti in izpopolnitev znanstvenih laboratorijev. O slednjem vprašanju je predložila memorandum gospa Curie. G. Barany, profesor na univerzi v Up-sali na Švedskem, je predložil komisiji memorandum o osnovanju mednarodne univerze za izobrazbo državnikov, diplomatov, politikov, političnih urednikov, profesorjev višjih šol za politične vede, itd. Tudi to vprašanje je bilo prepuščeno v študij Mednarodnemu institutu za duševno sodelovanje. Komisija se je bavila razen tega tudi s sedanjim stanjem dela za udejstvitev izenačenja bibliografije različnih ved: fizike in k njej spadajočih znanosti, gospodarskih ved, grško-latinske antike in bioloških ved. Kar se tiče avtorskega prava, je komisija naročila na podlagi dosedaj izvršenih študij Mednarodnemu institutu /a umstveno sodelovanje, naj pripravi za to pravo zakonski projekt, kakor tudi načrt za mednarodno konvencijo. Ravnota-ko je naročila komisija temu institutu, naj preštudira možnost, prirediti jeseni 1927 kongres narodnih umetnosti, ki bi se vršil eventuelno skupno z mednarodno razstavo narodne umetnosti. Razen tega je komisija sklenila predlagati, naj se ustanovi Mednarodni muzejski urad, ki naj bi se bavil z izboljšanjem mednarodne organizacije muzejev, kakor tudi z razvojem ednošajev med muzeji (medsebojna pomoč, darila, posojila ali izmenjave, razdelitev fotografskih slik itd.). Komponist Weingartner je poslal komisiji memorandum o delih mednarodne organizacije, ki bi jih bilo mogoče p odvzeli v področju godbene umetnosti. Kar se tiče slovstva, se je komisija obrnila na odbor izvedencev, ki naj bi preiskal vprašanje, kako bi se dalo najboljše urediti na tem polju mednarodno sodelovanje, predvsem glede prevodov, spoznavanja sodobnih slovstev in gledališča. Komisija je tudi z zadovoljstvom vzela na znanje poročilo, da sestavijo vsako leto narodne komisije za umstv** no sodelovanje seznani najboljših del, pisanih v malo razširjenih jezikih. Tako na pr. sta v lanskem seznamu med desetimi najboljšimi jugoslovenskimi knjigami tudi dve slovenski deli: Zupančičeva Veronika Deseniška in Ramovševi historična slovnica slovenskega organizma prevajalcev, katerega namen naj bi bil vzpodbujati razvoj prevajanja. — p V. B. DOPIS. trnavu - si. Rupert v Savinski dolini. Prostovoljno gasilno društvo namerava dne 26. septembra t. 1. blagosloviti svojo novo motorno brizgalno. Pri tej priliki se vrši pre-iskušnja isle in prva društvena prireditev. Sosednja društva se prosijo, se na to ozirati in ta dan eventuelno nameravane prireditve odložiti. ■ Šport. Kanal osmič preplavan. Letošnje vreme je Fri ,ugoIzpahnilo me je človeško krdelo in volčje krdelo,« je vzkliknil Mowgli. Sedaj hočem loviti v džungli sam.« • . »In mi hočemo loviti s teboj,« so se oglasili štirje mladici. * Tako je Mowgli odšel iu je od tistega dne lovil |io džungli v družbi štirih mladičev. Vendar ni ostal vedno sam, ker je čez leta v z ra stel v moža in se oženil. Pa to je druga zgodba. Riki-Tiki-Tavi. V naslednjih vrsticah je popisan velik dvoboj, ki ga je bojeval Riki-Tiki-tavi po kopalnih sobah velike poletne vile na vojaški postaji Segowlee. Pomagal mu je pri tem Darzec, krojaška pastarica, Chuchundra, muškatna podgana, ki se ne upa priti na sredo sobe, temveč se vedno plazi ob zidu, pa mu je dala svet. Ampak Riki-Tiki-Tavi je opravil pravi boj sani. iRiki-Tiki-Tavi je bil mongus (neke vrste ihnev-mon), po svojem kožuhu in repu precej podoben majhni mački, po glavi in vedenju pa docela sličen podlasici. Oči in konec nemirnega gobčka so bili rdečkasti; popraskal se je lahko, kjerkoli se mu je zljubilo, z vsako nogo, sprednjo ali zadnjo, s katero je hotel; rep je mogel napuhati, da je bil videti kot ščetka za steklenice, in ko je drobnel po visoki travi, se je oglasil njegov bojni krik: >Rik-tik-tikki-tikki-čk!« Neki dan ga je visoka poletna poplava vrgla iz luknje, kjer je bival z očetom in materjo, in ga je nesla seboj po obcestne>m žlebu, dasi je na moč brcal krog sebe in luskal. Pri tem je našel šop trave, ki je tudi plaval tod; oprijel se ga je in držal, dokler ni izgubil zavesti. Ko se je zopet zavedel, je ležal ves premočen na vročem solncu sredi vrtne poti, in nek majhen deček je zaklical: Mrtev mongus je tukaj! Naredimo mu pogreb.« »Ne,« je rekla mati,« vzemimo ga in ga posuši- i mo. Morebiti vendar ni popolnoma mrtev.« Nesla sta ga v hišo, kjer ga je velik možak prijel s kazalcem in palcem, vzdignil in dejal, da ni mrtev, temveč samo nezavesten. Zavili so ga v bombaž in ga greli, in kmalu je odprl oči in kihnil. »Sinko,« je deial veliki iiioz* (bil je Anglež, ki se je bil pravkar priselil v vilo), vnikar ga ne strasi: bomo videli, kaj naredi.« Prestrašiti mongusa je sila težavno; od gobčka do repa ga je namreč sama radovednost. Geslo celega monguškega rodu je: »Tekaj okoli in najdi, kaj je novega.« In Riki-Tiki je bil pravi mongus. Ogledal si je bombaž in dognal, da ni dober jesti; tekal je krog-inkrog mize, sedel in si uravnaval kožuh, se popraskal in skočil dečku na ramo. Ne plaši set Tedy, je dejal oče. »Na ta način se namreč hoče sprijazniti s teboj.« »Au! Pod brado me šegeta!« je vzkliknil Tedy. Riki-Tiki je pokukal dečku za ovratnik, ga povohal za uho in splezal na tla, kj&r je sedel in si mencal gobček. / »Moj Bog!« je dejala Tedvipva mati. in to naj bo divja žival! Tako krotak je mislim, ker smo bili dobrt z njim.« »Vsi mongusi so taki,« je pojasnjeval ujen mož. »Ako ga Tedy ne vzdigne za rep ali ga ne- poskusi zapreti v kletko, bo cel božji dan letal v hišo in zopfet ven. Dajmo mu jesti.« Dali so mu majhten košček surovega mesa. Riki-Tikiju je bilo meso silno po godu in ko ga je povžil, ie odšel na verando, kjer je sčdel na solnce in si na-puhal kežuh, da bi si ga dodobra posušil. Potem se je počutil vse boljše. (Dalje pril') Na.bolsu noiceneJŠB m oitsu tn St-valnl stroj -»o **dino Petelinčevi znamke Blizu Prešernovega spomen ka za vodo. Gntzne>, Adler, Phonix /.o dom.-obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. • Večletna garancija. Od dobreaa najboljše |e švicarski pletilni stroj . OUBIEO* Josip Peteline, Ljubi,ana t** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi rta|fineJSI in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. IAHTBVAJTB PONUDBO I Tehnično ln hlglJenlCno naj moder* neje urejena klsnrnn v JugoslovIJI. | TISKARNA »MERKUR« | TMOV. • INDUSTRIJSKA 0. D, | LJUBLJANA Simon Gregorjeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 iitiiiiiTimMRtHiiminmmiffltinutiiii TISKA ČASOPISE. KN)l-OE, POSETM1CE. BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRO. TISKOVINE L T. D. KiiiMMMimiimmimiiiiiimmtRiuiii Lastna knjigoveznica. MALI OGLAS* Vsaka beseda 5*» para, nin i*—. debelo tl.teano MOBROCE iz najboljšega domačega in Češkega platna, postelj-ne mreže, zložljive poste-1 ji:, otomane, dekoraoijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnik Ljubljana. Kreko* trg 7. Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina Ponudbe in zahteve naj se poSlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/I1L pod »vinska trgovina<-^ Stekleno .trešno op^ ^e ope no v zjilogi ' y_jUfoljnnl karne d. Uprava ..narodnega Onevmka prodol® # m a k u 1 a tur ** * 0P a P1 r I It la, H- nnrtstropj«. - [[Bill U/oltova 1/11. Talit Sfl Iščem nialo, mimo sobico, tildi na periferiji mesta. 1'ro-iim naslove na upravrnit vo »Nar. Dnevnika«. Na dobro doma So hrano mejo abonenti. St. 34/11., levo vrota se »prej- Stari trg M. I. Knjigovodja - bilancist iSče mesta pri kakem >£ dustrijskem podjetju. .VT Dnevnika«. Ha-orbite ,Hafod 0npv 'k k R Za tltkarno »Merkur« v Ljubljani A»dreJ Sev«. Izdajatelj ln odfovornl urednik ALEKSANDER J6KLF.ZNIKAK 11